169: Številka.
U LjiiDljani, i soboto 11. julija 1918.
H. leto.
.Slovenski Narod" volj* po posti:
za Avstro-Cgrsko:
celo leto skupaj naprej • . pil leta     n '    n    • •
Četrt leta    m        „     . •
na Tiesee   „ . .
K 50 -. 25 -. 13 — .   4 50
za Nemčijo:
celo leto naprej  .  ... K 55
za Ameriko in vse druge dežele
celo leto naprej  .... K 60*
V >ra5anjem glede In er itov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 0pravnl£tvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica st. 5, telefon *L 89.
vin.
Izhaja vsak dan ivatar Uvsaaali nadali« in praanlka.
inaerati se računajo po poraoljenetrt prostoru in sicer   1 mm visok, t 54 mm Urok prostor: enkrat po 12 vi a, dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 Poslano (enak prostor) 30 vin., parte tn zahvale (enak prostor) 20 v Pri večjih Insercfjah no dogovoru.
Nori narocalkl aaj posljeja aarocuioj ve Jao    aV aa aakasalol. iM Na samo pismene aaročbe brez poslatve deaarja se ae moremo aikakar ozirati. „Narodna tla*ara»" talalaa at. S5.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod- velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
Četrt leta * • < na mesec „
K 48-— . 24-
I
T2-—
4-—
Posaroszna Številki valja 39 vinarjev
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredniatvo: Snaflova nlloa it S (v L nadstr. levo), telefon št 34
Parlamentarne počitnice.
Zbornica je včeraj votirala novi vladi proračunski provizorij in vojne kredite ter se je na to odgodila na nedoločen čas. Sestala se bo zopet še le v jeseni in takrat hoče baron Hussarek nastopiti z novim političnimi načrti in če treba, z novim kabinetom.
Baron Hussarek je nastopil včeraj s kratkim programatičnim govorom, ki je. kakor ga je poslanec Stanek karakterizirah poln polzkega birokratizma. In vendar. Po strašnih seidlerijadah se ćitajo besede novega ministrskega predsednika kot prava državniška izpoved — tako velik je razloček med tcatralično nemškonacijonalnimi tirada-mi sedanjega ravnatelja kabinetne pisarne in previdnimi stavki njegovega naslednika. O Hussarekovem nastopnem govoru ne bodemo pisali obširnejšega komentarja. Kar se da o njem povedati, to je na sijajen način storil včeraj načelnik Jugoslovanskega kluba dr Korošec in gospod ministrski predsednik skuša, kakor sledi iz najnovejših vesti, ki pripovedujejo o njegovem paktu z nemškimi radikalci, brez odloga dokazati, da so besede nekaj druzega nego dejanja. Mi tudi od njegove vUcie ne pričakujemo ničesar. Eno besedo, ki jo ie izpregovoril baron Hussarek. pa bi radi podčrtali in bi radi verjeli, da ni bila zlagana. Namreč o 1 oj a 1 n o s t L Baron Hussarek je govoril o lojalnih nasprotnikih. Ako se bo v svojem poslovanju držal vsaj tega elementarnega načela vladine politike, bo znatno olajšal položaj. Lojalnost pa bo treba dokazati in pri nas je za to nešteto prilik.
Baron Hussarek se ie izognil tudi besedi o nemškem kurzu. Ne prikujemo, da bi nova vlada starih ministrov se le za pičico odmaknila od nemških tradicij svojih predhodnic* beležimo pa to izpustitev kot dokaz onega spoznanja, ki ga Nemec označuje v svoji sijajni morali z besedami: So etwas tut man, aber man sagt es nicht...
Zbornica je odšla na počitnice. Vlada bo imela čas, da v marsičem dokaže, je-li res hoče biti boljša — to se pravi v tem slučaju — pametneiša in treznej-ša nego gospod Zaletel-Seidler.
oraiunsH prouizorij sprejet.
Dunaj, 26. julija.
Neposredno po svojem nastopnem govoru je dobil novi ministrski predsednik baron Hussarek šestmesečni, proračunski provizorij ter vojne kredite in zbornica se je odgodila do jeseni.
Parlamentarni krogi so z veliko radovednostjo pričakovali, kako se bo baron Hussarek odkrižal Seidlerjeve frazerske dedščine. Prvi vtis njegovega govora je bil, da se ni nespretno potegnil iz afere. Novi ministrski predsednik, velik, močan mož, je čital svoj programni govor z naglasom notranjega prepričanja in nikdo se ni mogel ubraniti po žalostnem spominu na Seid-lerja, da ne bi priznal, da je zopet enkrat na čelu vlade mož, ki ima nekaj lastne volje. Zbornica je poslušala barona Hussareka molče in šele ko je apeliral na parlament, je prišlo v zbornico življenje. Pojavil se je bledolični poslanec Teufel, ki daje duška svojemu razočaranju. Ministrski predsednik obeta pravičnost vsem narodom, PosL Teufel začne vpiti: »Kje je ostal nemški kurz? Ta svoj program lahko izvtedete z desnico!« Pantz mu sekundira. Čehi in Jugoslovani se smejejo, Nemci molče .. . Nekaj Poljakov aplavdira Hus-sareku. Trije gratulanti, med njimi poslanca Langennan in Redlich, stiskajo Hussareku roko. Jugoslovani in Čehi so ostali ves čas govora mirni, samo poslanec Lisy odgovarja z ironičnimi medklici poslancu Teuflu . . .
Posebno učinkovit je bil govor načelnika Jugoslovanskega kluba, ki je v izredno plastični obliki in z veliko zgovornostjo dokazal nemožnost, da bi Jugoslovani glasovali za proračunski provizorij. Jugoslovani, Čehi in Poljaki so dr. Korošcu burno pritrjevali.
Zanimivo je bilo glasovanje. Jugoslovanski klub je bil razen petih^ obolelih članov polnoštevilno navzoč, bo-steršičev prostor je bil prazen. Za proračunski provizorij so glasovali Poljaki, nemški krščanski socijalisti, nemški
liberalci, nemški nacijonalci ter nemški radikalci, izvzemši poslanca Teuila in Humerja ter skupino centruma poslanca viteza Pantza. Proti proračunu so glasovali Čehi, Jugoslovani, Ukrajinci, nemški socijalni demokrati in 8 italijanskih poslancev s poslancem Concijem na čelu. Nemški radikalci so še včeraj sklenili glasovati proti proračunu, pozneje pa so svoj sklep izpremenili. Pravi se, da je ministrski predsednik nemškim radikalcem dal razne obljube in da jim je med drugim obljubil ustanovitev okrožnega glavarstva v Lito-meficah in v Pragi že s 1. septembrom, ustanovitev ostalih okrožnih glavarstev pa najkasneje 1. januarja 1919. Obljubil jim je dalje ustanovitev okrožnega sodišča v Trutnovu, takojšnjo ustano vitev okrožnega glavarstva v Kralupih, razdelitev deželne upravne komisije na Češkem, odstranitev grofa Schonborna iz te komisije in razdelitev davčno-ka-zenskih okrožij. Pri glasovanju je glasovalo 215 poslancev za proračun, proti proračunu pa 196 poslancev.
Seja je bila zaključena ob Vi7. zvečer. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno.
Dunaj, 26. julija.
Začetkom današnje seje poslansk zbornice ie bil prečitan dopis glede iz-premembe   vlade.    Nato je ministrski predsednik baron Hussarek predstavil zbornici novo vlado ter izvajal:
PROGRAM   BARONA HUSSAREKA.
V resnem času se lotevamo svoje naloge. Silna vojna daje vsem javnim nastopom svoj značaj ter ukazujoče predpisuje cilje političnemu delovanju. Gre za to, da izsilimo uspešni konec te strašne borbe v trdni zvezi s starim zaveznikom Nemčijo, s ka tero nas vežejo vedno visoko vpošte-vane, v o^nju in boju utrjene in še ožje za bodoči čas mira neraztrgljive vezi prijateljstva in zvestobe (pohvala) ter skupaj z ostalimi hrabnimi zavezniki, ki nam jih je prinesla ta vojna: gre za to, da po oni hudi preizkušnji pridemo vsled brezprimernega junaštva naših hrabrih armad do častnega miru. glede katerega so poklicani državniki centralnih držav že večkrat nedvoumno izrekli svoje namene, ki nikogar ne ogrožajo, temveč hočejo splošno snravo narodov. (Pritrjevanje.) Vlada bo zastavila vse svoje sile, da bo, kolikor ji je mogoče, doprinesla za dosego tega zaželjenega cilja, za kar pa razvoj moči na zunaj sam ne zadostuje, marveč je treba nič manj tudi notranje sile in zbranosti. (Tako je!)
Da se to doseže, bi bil neobhoden predpogoj stalno ustavnosode-lovanje z zakonito poklicani i zastopniškim! korporacija m i, česar se bo vlada neizpodbitno držala. (Živahno odobravanje.)
Svojo prvo in neposredno nalogo vidimo v odstranitvi stanja ex lex ter prosimo visoko zbornico, da v o t i r a proraenskii provizorij. Ne zahtevamo tega kot dokaz zaupanja, ki ga hočemo še le s svojim delom zaslužiti, marveč smo mnenja, da naj parlament dovoli to sebi samemu, prebivalstvu, ki želi sodelovanje svojih zastopnikov z nositelji eksekutivne oblasti in državi, ki ima ravno sedaj pravico do redne zagotovitve svojega gospodarstva. (Klici: Tako je!)
Preko te parlamentarične rrenotne potrebe bo v prihodnjosti šlo za to, pripraviti razbistrite v in ureditev onih velikih vpraša n j, ki se postavljajo že dolgo na pot mirni in* urejeni kontinuiteti našega ustavnega življenja ter so med vojno dokazala neodložljivost svoje rešitve: mislim velike razvojne probleme narodnostnega življenja v državi, ki se morejo odločiti samo v okviru monarhije in potom po k 1 i-canih izvoljencev. (Pritrjevanje.)
Vlada smatra najprej za svojo dolžnost delati neprestano na tem, da ustvari atmosfero zaupanja, v kateri bo mogoče potem pod njenim vodstvom korak za korakom premagati -številne in komplicirane naloge z jamstvom za njih trajanje.
V ozki zvezi s tem stoji problem času primerne upravne reior-m e, ki si ga mislimo polom obsežnega priključenja interesentov k nalogam uprave, samo obsebi umevno ob vsem varovanju trdnosti in enotnosti uprave. Na tej poti bi se po našem mnenju obenem ustvaril predpogoj, da se doseže
tudi za marsikatero panogo popuščanje napetosti ter bi se omenjena vprašanja odprla mirnemu razmotrivanju brez predsodkov in kočno tudi rešila.
Nič manj mora ostati zagotovljeno stalno sodelovanje državnega zbora v zadevah prehranjevalne službe. (Medklici.) Prehranjevalno vprašanje se ie pod naravnim ovirajočim učinkovanjem dolge vojne, zlasti z ozi-rom na gospodarstvo vsled oviranja prometa tudi na stalnem preskrbovanju, predvsem pa pod pritiskom od sovražnikov pričete izstradalne blokade, iz-premenilo v pravo eksistenčno vprašanje vsega prebivalstva. (Medklici.) Ravnotako pozornost bo treba posvečati tudi preskrbi prebivalstva in industrije s kurivom. Prav poseben pomen pa ima neodložljiva ureditev financ. Iz početka je ta problem nred trenotnimi potrebami vojnega časa stopil v javni sodbi v ozadje, sedaj pa je polagoma dobil take dimenzije, da je od njega pravi! :e energične in hitre rešitve odvisna usoda vseh slojev družbe in vsakega posameznika.
Ravnotako je potrebno rudi sodelovanje državnega zbora za velevažno delo gospodarske obnovitve. Mislim si to na najširši bazi ter imam tu ^red očmi ravnotako ustvaritev zanes-;ivih. ekonomično zdravih predpogojev Z3. celotno produkcijo, za industrijalno kakor tudi za zelo utesnjeno ?n ovirano poljedelsko produkcijo, kakor tudi obnovitev zadovoljivih življenskih pogo-iev za vse prebivalstvo, zlasti za vsled materijalnih učinkov vojne najtežje pri-zideti srednji stan, ter v okviru te splošne obnovitve nadaljni razvoj soci-jalnega skrbstva, kakor ga fn sicer z vso pravico zahteva etična zavest kot protiuslugo države za požrtvovalni nastop širokih slojev na fronti in doma. Silno mnogo dela nas čaka.
Visoka zbornica! Prinašamo s seboj neomajno vero na sijajno bodočnost naše države, prinašamo s seboj trdno voljo zbrati njene bogate sile za službo takih najpremenitejših nalog bodočnosti. Suemiti moramo za tem, da ustvarimo podlago skupnega zaupanjapolnega dela z visoko zbornico, kar se ne more zgoditi brez obojestranske odkritosrčnosti in iskrenosti. V tej smeri se obračamo najprej do onih skupin, ki so si ohranile svoje principijalno stališče od prej in so stale ob strani državi, ki je borila svoj najtežji boj, ter si predočujemo tudi sami dolžnosti, ki nam iih nalaga to preizkušeno razmerje. Radi pa bi dosegli tudi pri onih, ki zavzemajo odklanjajoče stališče, vsaj ono mero zaupanja, katero si morejo lojalni nasprotniki drug drugemu priznati. Vrhovno vodilo pa mora biti in ostati pravično proti vsem, proti vsakemu narodu in proti vsaki socijalni skupini. (Poslanec baron Pantz: »Kje je nemški kurz?« Poslanec Teufel: »Kie je nemški kurz, ki ga je Seidler proglasil?« Živahni protiklici r.ri Čehih, neprestani medklici poslancev Pantza in Teuila. nemir, predsednik zvoni in prosi za mir.) Ne stremimo po velikem osebnem uspehu, čutiH pa se bomo srečne, če nam bo dano izvršiti del velikanske naloge, ki jo zahteva čas od naše domovine in če bo naše delo uspelo. (Živahno odobravanje. Ministrskemu predsedniku čestitajo.)
Predsednik prekine sejo, da se vrši konferenca načelnikov strank.
Po zopetni otvoritvi zbornice ie prišla na razpravo nujna interpelacija rusinkih poslancev zaradi neratificira-nia brest - litovskega miru z Ukraiino. Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena.
Zbornica preide nato k nrvi točki dnevnesra reda: drugemu branju proračunskega provizorija. Predsednik dr. Gross naznani a, da proračunski odsek v določenem času ni predložil poročila, in imenuje zato ex praesidio za poročevalca posl. dr. Steimvenderja.
Poročevalec dr. Steinwender izvaja med drugim: Po štirih vojnih letih še vedno nimamo rednega proračuna. Provizorij sam pa ie bil vložen prepozno. S tem. da si parlament sam onemogoči kontrolo, zakrivi izgubo ne samo milijonov ampak celih milijard. Vojaštvo gospodari, kakor da bi bili največji bogataši. V službi drže na stoti s o6e ljudi, ki niso sposobni za fronto ali ki bi jih bilo treba vsled visoke starosti že davno odpustiti. Poročevalec predlaga, nai se vlada pooblasti, da ukrene vse potrebno za naknadno pobiranje novih davkov od 1. avgusta t. 1. naprei, ako. bodo predloženi davčni zakoni jeseni sprejeti. Naša bodočnost je tako temna, da v primeri ž njo spre-memba vlade ali celo izločitev parlamenta ne igra nobene vloge. Pravo
mnenje prebivalstva se kaže v tem, da glasuje skoro polovico zbornice proti proračunu. Kljub temu priporoča govornik sprejetje provizorija.
IZJAVA  NAČELNIKA ČEŠKEGA SVAZA.
Načelnik Češkega svaza poslanec Stanek je pričel svojo izjavo v češkem jeziku ter izvajal, da je nastopni govor novega ministrskega predsednika vseboval samo polzke besede avstrijskega birokratizma, ki se izkazujejo potem navadno kot direktni nemški kurz. Glede mirovnega stremljenja smo slišali samo dve besedi, in sicer besede »časten in primeren«. Ministrski predsednik je pozabil dostaviti še besede »brez aneksij in z zadovoljitvijo vseh narodov.«
V nemškem delu svojega govora je poslanec Stanek izvajal: Narod, čigar življenje ne izvira iz lastne korenine, narod, ki ne živi ob lastnem proizvajanju, narod, ki je navezan na vladno pomoč in na vladne priklade, ki je go-stač, kateremu dajemo danes hrano in ga "vržemo jutri pred vrata, kakor se je to ravnokar zgodilo, narod, ki dobiva svojo eksistenco iz tujih sokov, ni vreden, da živi. Češki narod je postal velik in močen iz sebe samega, češki narod ie vzrasel kljub neugodnim razmeram, kljub protivnosti in sovražnosti dunajske vlade. Češki narod se ni vklonil kratkovidnosti dunajske vlade. Ta vlada naj ne misli, da bo omehčala češki narod s persekucijami, z ustavljanjem čeških časopisov, s prepovedmi zborovanj, z razpusti društev in z rjastim orožjem iz zastarelega arze-nala davno minulih časov in metod.
Češko - slovaška država je dejstvo, ki se ne da zadržati. O tem naj si ne delajo niti tu, niti v Budimpešti nobenih napačnih misli. Obžalujemo, da trati madžarska država namesto da bi konsolidirala svoje socijalne in politične moči, te svoje moči v boju proti samo ob sebi umevni zgodovinski in naravni, edino možni evoluciji narodnostnega principa. Noben Slovan ne bo ogrožal suverene in neodvisne madžarske države, ki bo omejena na madžarski narod sam. Na našem etničnem ozemlju ne bomo nikdar v češko - slovaški državi kompromitirali svoje države s tlačenjem madžarskih manjšin, kakor se to vrši napram češko - slovaškim manjšinam po madžarski raznarodovalni politiki.
Za mirovno vprašanje je imel ministrski predsednik samo kratke besede, ki smo jih že prej in dostikrat bolj jasno sli § al i z ministrskih sedežev.
Mi korakamo ne oziraje se na desno in na levo skozi personalne izpre-membe v kabinetu brez bojazni svojo pot naprej. Vse nas navdaja sveti ogenj navdušenja za svoj narod, zavest zmage, ki mora priti, želja po solncu svobode in samostojnosti, ki že pošilja svoje žarke. (Pritrjevanje in ploskanje.) kljub temu vlada danes nemški kurz, kljub temu mislijo Nemci, da se bo aritmetika njim na ljubo spremenila tako, da bo 35 odstotkov prebivalstva vladalo nad ostalimi 65 odstotki, ker teh 65 odstotkov ne tvori enote. Nemci naj bi brali izjave z dne 30. maja 1917. Zastopniki strank drugih narodov so si edini v misli, da morajo doseči svobodo in samostojnost. To samostojnost bodo vsekakor dosegli tako Čeho - Slovaki, kakor Jugoslovani in Poljaki.
Poslanec Okunievskij: »Kje so ostali Ukrajinci?«
Poslanec Stanek nadaljuje: Računali so na naklonjenost vlade. (Ugovori in medklici s strani poslanca Oku-nievskega.)
Poslanec Stanek nadaljuje: Sedaj so Ukrajinci izgubili naklonjenost vlade. (Medklici: In postali so zopet opozicijonalci! Smeh.)
Končno opozarja govornik na dogodke v Nemčiji, ki jasno dokazujejo, da ie dobila stranka aneksi j o-nistov v Nemčiji premoč, ki je že brest - litovskemu miru pritisnila svoj pečat. Zato zahteva, da naj poslanska zbornica izreče, da odklanja Avstro - Ogrska to aneksijonistično m imperijalistično politiko, da se ji protivi in da hoče iti svoja pota, ki bodo dovedla* do hitrega konca vojne in do sklepa demokratičnega miru. (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo.)
Posl. H a u s e r fkrse. soc.) izjavlja, da bodo glasovali niegovi pristaši za provizorij, kakor zelo tudi obžalu-
jejo, da je moral Seidler odstopiti. Protestira proti nasilnostim militarizma in zahteva odpomoči od vlade.
_Posl. baron Pantz (nemški oen-
trum) pobija nazore ministrskega predsednika, da bi državna stranka ne smela glasovati pod nobenimi pogoji proti proračunu. Smešno ie, da ae član Sttirgkhovega kabineta izjavlja proti § 14. Nemški narod se čuti globoko užaljenega, ker ga je baron Hussarek v svojem nastopnem govoru tako pre-zrL
Poslanec T e r t i 1 (poliski klub) naznanja da bodo glasovali Poljaki za šestmesečni roracun in za državne potrebščine, ker upajo, da si bo znala nova vlada dobiti zaupanje Poljakov s spoštovanjem zakona z obljubljeno jednakopravnostjo in z vpoštevanjem narodnih, političnih in gospodarskih zadev avstrijskega prebivalstva.
Poslanec dr. O f n e r bo glasoval s svojimi pristaši samo za trimesečni provizorij.
Govor načelnika Jugoslovanskega kluba«
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je izvajal:
Slovenski: »Visoka zbornica! Govor ministrskega predsednika moramo soditi predvsem po tem, kako se je on postavil nasproti našemu vprašanju. Konstatiram, da baron dr. Hussarek ni preklical stališče nemškega k ur z a, čeravno ima še vse ministre, ki so ta kurz podpirali. Dalje moramo konstatirati, da je v mirovnem vprašanju zavzel čisto napačno stališče, ko pravi, da hočemo mir izsiliti. Celo zunaj naše države so se našli politiki, ki smatrajo tak mir za nemogoč. Zato vidimo v našem ministrskem predsedniku enega izmed onih mož, ki ne vidijo gorja, ki ne vidijo pede, ne vidijo solza ki krvi, ki teče med našim narodom. ix tega stališča bomo tudi izjavo ministr. predsednika presojali. (Odobravanje prt Jugoslovanih.)
Govornik nadaljnje nemški: »Visoka zbornica! Imam nalogo izjaviti se o stališču, ki ga zavzema Jugoslovanski klub nasproti novemu ministrskemu predsedniku in to stališče kratko utemeljiti. Ta naloga mi ni težka Novo ministrstvo je sestavljeno iz novega ministrskega predsednika in iz starih re-sortnih ministrov, izvzemši oba poljska ministra. Oba dela tega ministrstva sta nam dobro znana. Novega ministrskega predsednika poznamo že iz ministrstva Sturgkh, ki je prineslo narodom vojno in je potem tem narodom s pomočjo § 14. zamašilo usta. (Tako je.) In če smo iz njegovih ust slišali priznanje k parlamentarizmu, potem pravimo k temu: »S fišim blago vest a nimam vanjo vere.« (Pritrjevanje.) Ravno-isto smo slišali v začetku tudi od ministrskega predsednika Seidlerja, a smo pozneje izvedeli, da zna tudi drugače.
Mi Jugoslovani pa pomnimo novega ministrskega predsednika posebno Še radi tega, ker je s tedanjimi kolegi pod Sturgkhovim ministrstvom dobro vedel za vsa preganjanja, katera je moral naš narod v začetku vojne pretrpeti. A kolikor nam je znano, ni imel niti poguma, niti srca preskrbeti po nedolžnem preganjanim žrtvam od strani države zadoščenja.
Ti dogodki v začetku vojne na našem jugu nas nepozabno pečejo v dušo. Do danes niso še izdatno preiskani, a še manj popravljeni. ~"
■ Toaa, gospoda moja, tucn resortne miriistre. ki so se predstavili skupno s predsednikom v zbornici, dobro poznamo. Z izjemo dveh so vsi vzeti iz ministrstva, ki je proglasilo nemški kurz kot vodilno zvezd o za vsako avstrijsko vlado in ki je označilo edino le nemški narod kot hrbtenico te države. Nobeden teh ministrov ni niti najmanje skušal protestirati proti takemu vladnemu principu, nobeden izmed njih se ni odstranil iz kabineta, Id je postavil za vse narode tako žaljiv program. Vsi skupaj so bili v sporazumu z vitezom Seidlerjem in so tudi pošteno v tem zmislu sodelovali. Kajti govori odstopivšega ministrskega predsednika in njegovih pomagačev niso bili prazne besede in fraze. Dejanja so v tem slučaju šla še celo pred besedami. (Medklici: Res je!) Mi Jugoslovani to hudo občutimo. Poslancem je pri nas zabranjeno, da se prosto in neovirano pogovore s svojimi volilci o najaktuaj-
nejSih vprašanjih. žtandarji m vojaštvo jim to branijo. Časopisna cenzura nam ne dovoljuje, da razpravljamo o najnujnejših in najaktualnejših narodnih in gospodarskih vprašanjih. Kadri slovenskih polkov se premeščajo v tujino, kjer naši fantje stradajo. Po nedolžnem in protizakonito so bili kaznovani pri nekem kadru naši ljudje. Našim fantom na fronti in sploh vojakom je zabranjeno nardCevanje in čitanje narodno pisanih listov. V istem času, ko se izganjajo slovenski uradniki iz domovine, raste ošabnost tujih uradnikov in njihova sovražnost proti jugoslovanskemu ljudstvu do neznosnosti. Nositelji tega nam sovražnega na zatiranje in tlačenje jugoslovanskega naroda naperjenega kurza še vedno sede na vladnih klopeh. To nam je dokaz, da kurz preganjanja in zatiranja Jugoslovanov ostane še nadalje. Toda, gospoda moja, čimbolj je narod zatiran, tembolj hrepeni po svobodi! (Živahno * pritrjevanje.)
S ponosom, radostjo in zahvalo moramo izreči našemu jugoslovanskemu narodu vse priznanje. Taka zasledovanja niso uklonila našemu narodu duha, marveč mu utrdila odpornost, mu dvignila pogum in poglobila njegovo hrepenenje. (Živahno odobravanje.) Sploh moramo vsem morebitnim zlobnim govoricam nasproti ugotoviti, da je misel ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov na temelju samoodločbe v svobodni državi objela vse plasti našega naroda.
Ob tej priliki in v tej izjavi pozdravljam izjavo naših tovarišev v hrvatskem saboru, ki so tudi iz svoje strani povedali odkrito mnenje Hrvatov in Srbov v kraljevini Hrvatski (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zahvaljujem se tudi Srbom, Hrvatom in muslimanom v Ercegbosni, ki so kljub izločenju ustave v izrecnem trpljenju vsled od oblasti hudo zanemarjene in pomanjkljive ljudske prehrane, vkljub hudemu pritisku, s katerim so jih snubili iz Budimpsšte, zvesto vztrajali na ideji, da mora dobiti ujedinjeni narod Slovencev, Srbov in Hrvatov lastno državno življenje. (Živahno odobravanje in ploskanje.) In kar se tiče Slovencev, se niti po započetih preganjanjih, niti po intrigah, insceniranih od vlade s pomočjo protinarodnth elementov, ne bodo dali odvrniti od edino prave smeri in bodo delali naprej v tesni, bratski in neločljivi zvezi s Srbi in Hrvati, dokler ne dosežemo popolnega državnega zedinienja jugoslovanskega naroda. (Živahno odobravanje.)
Vsako vlado bomo presojali po tem, kako stališče zavzema napram osvobo-jenju jugoslovanskega naroda od vsake tuje nadvlade. Podpirali bomo samo tisto vlado, ki nam prinese mir, kruh in popolno svobodo. Glasovali bomo proti predloženemu proračunskemu provizoriju. (Živahno odobravanje pri slovan-kih strankah; govorniku čestitajo Jugoslovani, Cehi in mnogi Poljaki.)
Poslanec Evgen Lewickvi izjavlja da bodo glasovali Rusini preti proračunskemu provizoriju in proti drfavnim potrebščinam, ker smatrajo odstop grofa Czernina in vit. Seidleria za dokaz, da se nagiba avstrijska politika zopet na stran Vsepoljakov.
Poslanec Simionovici naznanila, da bodo glasovali Romunci za vlado, posl. Glombinski (Vsepoljak) pa. da bo glasovala njegova stranka proti.
Poslanec dr. Svlvester (nemški naciionalec) pravi, da ie program Tmn predsednika slaboten, brez živlie-nja in prave vsebine. Od avstrijske vlade je imel dosedai samo Seidler tak program, da so ga lahko Nemci pozdravili.
Poslanec Hummer pozivlia nemške stranke, naj intermezzo Hussare-kove vlade po možnosti prikrajšajo in pravi, da bo glasoval proti proračunu, pač pa za vojne kredite.
Poslanec dr. W a 1 d n e r (nemški agrarec) iziavi v imenu svoje stranke, da si obdrži proti novi vladi proste roke, da pa bodo za enkrat glasovali za državne potrebščine.
"Po sprejetju predlo sro v vodnogospodarskega odseka glede preskrbe s premogom in predlogov o pomožni akciji za državnena-stavljence ter o odškodnini^ za protipostavne vojne poškodbe civilnih oseb je prešla zbornica k glasovanju o proračunskem provizoriju in vojnih kreditih. O § 1., ki določa šestmesečni provizorii, so na nredlog reških agrarcev glasovali poimensko. Za vlado ie glasovalo 215, proti pa 1% poslancev. Ostale točke in vojni krediti so bili sprejeti v navadnem glasovanju.
Predsednik naznanja da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom in dostavlja: Za seboj imamo kratko ali težko poletno zasedanje. Četudi so bila nasprotja velika, to veliko dobro pa smo le dosegli, da živimo zopet v okvirju ustavnosti.
S pozdravom na armado zaključu-ie zasedanje.
Dunaj, 26. julija. Splošno veselost vzbuja v zbornici blamaža nemških ra-dikalcev, v katero jih je spravil nastop Teufla. Pri nemških radikalcih je namreč opažati preokret v razpoloženju in se je sedaj pokazalo, da oba terorista baron Pantz in Teufel pravzaprav nimata nobenih pristašev več. »Nemški kurz« je doživel sramoten poraz.
Dunaj, 26. julija. Ukrajinci so nezadovoljni, ker niti načelnik Češkega svaza Stančk, niti načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec nista omenila kooperacije z Ukrajinci. Ta zlovoljnost Ukrajincev je popolnoma neupravičena, ker so bili Ukrajinci še včeraj pri-gpffttflpj nri^naH nemžki klLCZ.
IZ  ČEŠKEGA SVAZA.
Dunaj, 26. julija. Češki svaz je Imel včeraj plenarno sejo, v kateri se je med drugim sklenilo, da se bo prihodnja seja vršila v Brnu.
Poslanec Teufel izstopil iz nemške radikalne stranke.
Dunaj, 26. julija. Vsled sklepa nemške radikalne stranke, da glasuje za proračunski provizorij, je poslanec Teufel, ki je, kakor znano, angažiran pri gotovih nemških bankah, izstopil iz nemške radikalne stranke. Nemški poslanci pravijo, da jih je ta izstop napolnil z velikim zadoščenjem.
Dunaj, 26. julija. Danes popoldne se je strnila nemško-nacijonalna stranka z nemško nacijonalno zvezo na ta način, da so vstopili člani nemškonacijonalne zveze, izvzemši poslanca Lodgemana, v nemško nacijonalno stranko ter tvorijo sedaj najmočnješo skupino v Nati-onalverbandu.
Barbo in Markhl intervenirata.
Dunaj,,26. julija. Poslanci grof Barbo, Marckhl in dr. Hofmann Wellenhof so prišli k ministrskemu predsedniku ftussareku ter intervenirali o raznih kranjskih in štajerskih zadevah, zlasti o šolskem vprašanju. Med drugim so zahtevali premestitev ravnatelja ljubljanske realke Cora, ^ki nemškemu Volksratu ni po godu. Poslanci pravijo, da jim je ministrski predsednik obljubil, da bo izpolnil njih željo.
Obnovitvena akcija. Dunai. 26. julija. V današnji seij odseka za zopetno vposiavitev po vojni poškodovanih dežel, ie posl. dr Loewenstein (Poljsko kolo) predložil načrt zakona o voini škodi. Vladni zastopnik ie izjavil, da je vlada za enkrat samo za postavo o poizvedovanju vojne škode. K Loewensteinovemu predlogu* ie vložil posl. Bugatto celo vrsto izpreminievalnih redlogov. Posl. Fon (Jug. klub) ie izjavil, da je predloga splošno nezadostna.
Zahteve državnih nastavljencev. Dunaj, 26. julija. Zastopniki društev državnih uradnikov so prišli v spremstvu načelnika za državne na-stavljence, referenta tega odseka in poslancev vseh parlamentaričnih združenj k ministrskemu predsedniku baronu Hussareku ter mu izročili resolucijo, v kateri zahtevajo popolno izvedbo vseh od državnih nastavljencev postavljenih zahtev. Ministrski predsednik je izjavil, da se bo posvetoval s finančnim ministrom o tem vprašanju. Poslanci so podpirali zahteve državnih uradnikov.
TAJNA SEJA GOSPOSKE_____
ZBORNICE.
Dunaj. 26. julija. Kakor se poroča, namerava tudi gosposka zbornica raz-motrivati dogodke ob Piavi v tajni seji.
Interpelacije Jugoslovanskega kluba.
Dunaj. 26. julija. V današnji seji državnega zbora ie vložil Jugoslovanski klub večje število interpelacij in predlogov.
Poslanec Hladnik in tovariši so interpelirali trgovskega ministra barona \Vieserja radi dobave usnja za poljske delavce in radi oddaje cementa;
poljedeljskega ministra grofa Svlva - Tarouco radi oddaie m e -du iz čebelnjakov, hranjenih s sladkorjem.
Poslanec Verstovšek in tovariši so vložili interpelacijo na domobranskega ministra radi sramotno nizkih plač v tovarni za usnje \Voschnagg v Šoštanju. Zahtevajo, naj se plače tovarnarjevemu dobičku in vladajoči draginji primerno povišajo, oziroma nai vlada razlasti tovarno po zakonu o vojnih dajatvah, da bo prišel ogromni dobiček v prid državi.
Poslanec Gostincar in tovariši so interpelirali finančnega ministra "vVimmerja radi odpustitve dohodninskega davka rudniškim delavcem;
Verstovšek in tovariši železniškega ministra radi n a s-i ln o s t i nemško - naciionalnih železniških uslužbencev o priliki Jugoslovanskega shoda v 9t. Janžu pri Sp. Dravogradu;
ministra za iavna dela pl. Ho-manna radi nasilnih uradnikov v državnem premogokopu v Skalah pri Velenju;
domobranskega ministra radi nepravičnih oprostitev in radi odvzema ruskih voinih vietnikov;
trgovskega ministra radi nastopanja poštnih nastavljencev ob shodu v St. Janžu.
Poslanec Hladnik in tovariši so vložili nujni predlog za podporo onim dolenjskim kraiem. ki so bili v nedeljo 21. t. m. poškodovani po toči.
Poslanec dr. Korošec je vložil novo interpelacijo na ministrskega predsednika radi prepovedi slovenskih listov za fronto in interpelacijo radi preganjanja Petra Farčića iz Vele Luke v Dalmaciji;
poslanci Rvb&f in tovariši pa na železniškega ministra v zadevi krivičnega in žaljivega postopanja z železniškim mojstrom Ivanom Škrjancem iz Trsta.
Poslanec dr. Benkovič in tovariši na domobranskega ministra zaradi skrčenja preskrbova1nine rudarjem v Hrastniku in Trbovljah.
Poslanec dr. Korošec in tovariši do ministrskega predsednika zaradi neizplačil rekonvalescentom b. h. pešpolka št 4. v Czorni na Ogrskem.
Poslanec dr. Korošec In tovariši do notrnnjega in domobranskega ministra zaradi denunciranja deželnovladnega svetnika Viktorja Parme po deželnovlad-nem svetniku Baculi in županu v Ptuju Ornigu.
Poalanea dr. Korošec, Stani k in tovariši do ministrskega predsednika zaradi grozodejstev Bolgarov nad Srbi v okupiranem ozemlju. Ta interpelacija tvori nadaljevanje pred kratkim vložene interpelacije.
Poslanec   dr. Korošec do ministrskega predsednika zaradi preganjanja slu venskega slikarja Ferda Vesela.
Poslanca dr. Verstovšek, dr. Benković in tovariši do iustičnega ministra glede uvedbe slovenj sih imen v zemljiško knjigo na Spodnjem Stalerskem.
Poslanec Uren ćifi ie stavil predlos glede podpore iz državnih sredstev za vas Pleterje v ptujskem okraju na Štajerskem.
Donat 26. julija. Jugoslovanski klub je protestiral potom noslanca Ro-žkarja proti premestitvi davčnega referata iz "Ljutomera v Radgono
Dunai. 26. iuliia. Posl. F o n te in-terpeliral poljedelskega ministra, naj dovoli nakup živine za Goriško v drugih deželah. Pomanjkanje veliko. Vlada sicer pospešuje tihotapstvo iz Italije in plačuje nagrade, kar je velika nedoslednost. — Minister je obljubil, da bc storil tozadevno vse, kar je v njegovi moči.
Dunai. 26. juliia. Poslanec Gostincar ie v današnji seii stavil naslednjo interpelacijo: 1. Poljedelsko ministrstvo naj poskrbi, da bodo rudarji v Idriii pravočasno preskrblieni z lesom. V ta namen nai se jim dovoli sekati drva iz erariških eordov: 2 mini strstvo naj oprosti rudarie v Idriji od plačevanjdohodninskega davkn. ali pa naj plača ta davek država sama, kot se to prakticira pri uradnikih; 3. prj eksploziji municije v Logatcu dne 1. avgusta 1917 ie bilo več poslonij poškodovanih, toda poškodovanci niso dobili do danes se nobene odškodnino
Posledice prepovedanega trboveljskega shoda.
(Interpelacija   Jugoslovanskega   kluba do ministrskega   predsednika*, domobranskega ministra in železniškega ministra, vložena dne 25. julija.)
Dne 28. aprila 1918 naj bi se bilo vršilo v Trbovljah javno zborovanje, pri katerem naj bi bili nastopili kot govorniki poslanec dr. Benkovič, v čigar volilni okraj spadajo Trbovlje, in načelnik Jugoslovanskega kluba dr. KoroSec.
Komaj je izvedel za to vojaški vodja nremogokopa v Trbovljah, podpolkovnik v. Faschlng, ga je navdal silen strah. Tekel jc k trboveljskemu županu Vodušku in nato k župniku Caslu ter pritiskal na oba z grožnjami, da bi jih pregovoril, da naj zborovanja ne skličeta.
Ko je bilo zborovanje s strani sklicateljev preloženo na 18. maj, Je vojašk' vodja storil vse, da zborovanje prepreči.
šel je na vojaško poveljništvo v Gradec, kateremu je poslal tudi pismeno denuncijacijo. V tej denuncijaciji Je slikal položaj tako, kakor da bi bil tudi župan Vo-dušek pravzaprav proti zborovanju in kakor da bi župnika Ie silili k temu radikalnejši elementi. Slikal je vojaškemu povelj-ništvu v živih barvah, kaj bi se moglo zgoditi. Rudniški delavci so zapriseženi vojaki (trditev, ki je popolnoma samovoljna), torej ne smejo na politično zborovanje. In sedaj nadaljuje logično: »Ker se, kakor Imamo izkušnje (odkod Ima ta častnik izkušnje?) takih shodov udeležujejo elementi, ki jih ni mogoče kontrolirati, je verjeten spopad z vojaško asistenco ter lahko pride do stavke v rudniku in to bi bilo strašno, ker dobiva Dunaj odtod premog.« Vse to si upa vojaški vodja pisati, ne da bi se bal. da ga bodo spodili.
Vojaški vodja Faschlng v svoji strašni naivnosti in hudobnosti pa nadaljuje v svojem spisu, da je namen zborovanja oči-vidno provzročitev stavke, to Je, po njegovi logiki, namen, Izpodvezati dovoz premoga na Dunaj. Prvič slišimo, da je Dunai odvisen od trboveljskega premoga. Nagla-šamo pa vso to velikansko nesmisel, da dokažemo, s kakimi argumenti se operira v naših vojaških pisarnah, ne da bi se kd temu glasno smejal.
Famozni vojaški voditelj Fasching pa je šel v svoji predrznosti tako daleč, da je zahtevaj, da se mora on o vsakem zborovanju prej obvestiti. V poročilu izvaja častnik direktno, da mora vojaško povelj-ništvo preprečiti zborovanje, ker je očitna provokacija, ker dr. Korošec dobro ve, da mora priti do konfliktov in ker je vrh tega namenoma določil Trbovlje za kraj zborovanja, dasiravno ta kraj niti ne spada v njegov volilni okoliš.
Vojaški vodja ima tudi špljone: s ponosom poroča, da je izvedel potom zaupnikov delavstva, da ko prišli nedavno na neko zborovanje poslancev elementi, ki so kot provokaterji kalili mir in nato Izginili. Koga misli ta pametni možakar? Najbrže nemške železniške uradnike, ki so skušali v Šent Janžu motiti zborovanje dr. Korošca.
Vojaški voditelj je tudi denuncijant. Njemu sta kot »agitatorja in pomočnika poslancev« znana železniški uradnik Franc O se t in učitelj Josip Vel ko vrh. V interesu miru je treba učitelja vpoklicati. Kakor rečeno, tako storjeno.
Namestništvo v Gradcu je zborovanje prepovedalo, učitelj Josip Velkovrh je bil na ukaz vojaškega poveljništva v Gradcu takoj vpoklican k vojakom, dočim je bil Oset na ukaz c. kr. železniškega ministra barona Banhansa od južne železnice »iz službenih ozirov« prestavlien v Mitterdorf ob Fischl Samo ob sebi umevno je, da se nI vršila nobena preiskava in da se ni zaslišal niti obdolženec niti niso bile zaslišane priče; beseda vojaškega vodje, da sta ta dva gospoda »agitatorja« ie zadostovala, da sta bila oba kar najtežje zadeta. Oba imata vsled tega veliko materijalno Škodo. Toda kal briga Fasehinga, če morajo drugi brez krivde trpeti!
Treba Je proti temu ugovarja«, da si Jemljejo častniki kot vojaškT voditelji pravice, ki jim absolutno ne pristojalo: Delavstvo naj bi bilo po mnenju .vojaštva pred zborovanjem vprašalo vojaškega voditelja aH se sme udeležiti! Da. tudi ostalo prebivalstvo Je v svojem političnem udejstvo-vanju odvisno od nazorov častnika!
Da se spozabi vojaška oblast na tako sovrt»fen način prot! ljudem, katerim nI dokazna nobena krivda in katerim se ne očita nfčesar konkretneea, je zloraba novel j-rlške oblasti. Ce Je bila kaka oprostitev do danes Iz Javnih ozirov potrebna, ne more postati Čez noč nepotrebna^ ker se Je zazdelo vojaškemu voditelju označiti nekega
ačitelja kot agitatorja radi tega, ker Je pozval župnika, da naj povabi na zborovanje poslance. Fasching ve prav natančno, da brez poslancev od nobene strani ni bilo nameravano zborovanje In ne pomisli, da je njegova obdolžitev že iz tega vzroka neverjetna. Vzemimo, da bi odgovarjalo resnici, da sta učitelj in Stacijskl mojster agitatorja, ali je to zadosten vzrok, da se dva javna nastavljenca kratkomalo izženeta Iz kraja?
G. domobranski minister in rav posebno g. železniški minister naj le enkrat mirno premislita, kako velik državi nevaren prejudic ustvarja taka praksa. Resno ni mogoče take odredbe drugače braniU kakor s priznanjem, da hočejo oblasti Jugoslovanom zaradi njih narodnosti hudobno Škodovati. CkscelencI von Czapp in baron Banhans sta kriva tega pristranskega poraza.
Vprašamo: prvič c kr. ministrskega predsednika ali je pripravljen storiti konec vmešavanju vojaških oblasti v posle notranje uprave, ali je pripravljen vojaškim oblastim energično predpisati njih območje ter kaznovati vsak prestopek, ali je pripravljen odtegniti zhorovalno pravico vsaki vojaški ingerenci?
Vprašamo: drugič c. kr. domobranskega ministra ali je pripravljen prijeti vojaškega voditelja v Trbovljah von Faschfn-ga zaradi njegovega detektivskega delovanja, zaradi denunciranja in političnega nastooa ter prileti krive častnike, ki so zagovarjali preklic oprostitve učitelja Josipa Velkovrha fn ali je pripravljen odrediti, da se Jo*fn Velkovrh zonet onrosti?
Vr>ra*amo tretjič Železniškega ministra ali je pripravljen transferiratl štacfj-skep-a mojstra Franca O s e t a zonet v Trbovlje ln ga popolnoma rehabilitirati?
ObtoZuiemol
(Govor državnega poslanca dr. Ravni h a r j a v seji poslanske zbornice ane 22. julija)
Visoka zbornica! Iz vzrokov, ki temelje na politiki vlade napram Jugoslovanom, pozdravljamo z zadoščenjem stvarno in juristično sijajno utemeljeni predlog na obtožbo avstrijskega ministra. Slišali smo iz ust gosp. predlagatelja, da politike, če naj sloni na mora-lični podlagi, ne gre odločiti od zakona in pravice.
Na obtožno klop spadajo pravzaprav skoro vsi kabineti zadnjih 50 let ne samo zaradi škode, ki so jo prizadejali s svojo poli-liko državi, marveč v prvi vrsti zaradi postopanja proti nam, zaradi postopanja, ki tvori deloma kršenje ustave, deloma pa druge zločine in prestopke, ki lih ie kaznovati po kazensekm zakonu. Treba mi je opozoriti samo na zločine, izvršene pod soodgovornostjo vlade med vojno proti nam, za katere še do danes nismo dobili zadoščenja. Treba je opozoriti na umore na veliko, na neupravičena zapiranja, na obsodbe Številnih oseb s strani vojaških sodišč, na namenoma izvršeno kršenje zakona iz leta 1869.. izvršeno potom internacij in konfinaclj, na proskripcijo naših uradnikov itd. Samovoljno in protipostavno so bili naši državni osnovni zakoni razveljavljeni in vsa naša ustava spravljena ob vso svojo moč. Postopanje vlad napram znanemu členu XIX. je eno samo ustavolomstvo. Ali ni morda zloraba uradne oblasti. Če se najde vlada, ki uvaja na Češkem Nemcem na ljubo razdelitev v okrožja, ki pa tega ne stori na jugu vsled veta Nemcev? (Tako je!) Ta samovoljnost in zahrbt-nost, to strankarsko postopanje, vsa ta zloraba uradne oblasti zahteva kazni in zadoščenja, zahteva sodnika in kaznovanja. Ta občutek, da se zaman borimo proti lokavemu zavijanju, s kakršnim rrihaia ravno naš notranji minister, je v naših narodih pognal globoke korenine, ln verujte mi, gospoda moja. če ne v tel visoki zbornici, Če ne pri državnem sodišču, ta dejanja bodo gotovo našla sodnika, ki bo vedel pravično razdeliti kazen krivcem in zadoščenje tlačenim in pravico Žrtvam. (Pritrjevanje.)
V naslednjem si bom dovolil dokazati svoje trditve.
Visoka zbornica! Država dožhlia strašno krizo. Vojna z vsemi svojimi posledicami, z gospodarskim nazadovanjem, z lakoto, s svojimi boleznimi in s svojim hiranjem, veliko mretje najboljših in najbolj produktivnih ljudskih sil na bojiščih, opustošene pokrajine, omajana morala, vse to ie Pripravilo državo na rob propada. K temu prihajajo seveda še ečividno ne-razrešne težkoče notranje politike.
Ce se sedaj vprašamo: kdo je tega kriv? imamo za to samo en odgovor: Slaba notranja in vsled tega tudi slaba zunanja politika, ki se je pri nas vedno delala in se Se dela. (Tako je!) Nositelji te politike pa so Nemci v tej in Madžari v oni državni polovici. Edino nJim se Ima država zahvaliti za sv oje sedanje stanje. Oni so vodili njeno usodo, oni sami so vladali, samo tu in tam s*> bili prepuščeni posamezni Ne-nemci kot dekoracija za ministrske stole. Nemce in Madžare in njih vlado zadene vsa odgovornost za današnji obžalovanja vredni položaj. (Pritrjevanje.) Danes imamo zadoščenje, da to konstatiramo v času, ko so izveneli naši glasovi brez odmeva, ko so pustili brez vpoŠtevanja naša prorokovanja, da mofa od njih zasledovana politika z nujno potrebo dovesti do tega izhoda. Ni nam treba čakati še le na bodočega zgodovinarja, da bi to konstatira!, danes že bi lahko prinesli dokaz o pravilnosti naše trditve.
In vendar kako lahko bi bilo drugače. Avstro-Ogrska bi stala tu v svojem sijaju in v celi svoji moči _      če bi
bili nastopili državniki, kakoršnih v svojo nesrečo Avstro-Ogrska ni imela in tudi v sedanjem najbolj kritičnem
trenutku nima, da bi pravilno razumeli
bistvo in pravo Življensko nalogo te države, da bi pa imeli tudi moč pripomoči svojemu mnenju do veljave
Avstro - Ogrska jc bila ustanovljena kot celota s skupnim namenom. Avstro-Ogrska naj bi bila zveza v varstvo proti zmagovitemu Izlamu. Ustanovljena Je bila še le po bitki pri Mo-haču leta 1526., ko je bil takratni kralj Cvške in Ogrske podlegel Turkom ln so stanovi teh dveh kraljestev ponudili krono Ferdinandu I. Ta obrambna zveza je obstojala stoletja in stoletja tako dolgo, da je bila turška nevarnost od Evrope odstranjena. To je bil prvi kritični moment za monarhijo. Namesto da bi si stavili prav nesio vprašanje, kaj sedaj, kateri namen naj ima država od slej, so šli kratkomalo preko tega vi rašitnja in misli, da store zadosti, če proglašajo eksistenco države s svojo zvezo narodov kot namen sam obsebi. Neomajni absolutizem in gospodstvo stanov so znaki tega časa. pod katerimi edinimi se je dalo stanje drŽave še kolikor toliko vzdržati.
To se je moralo paizpreme-niti kakor hitro se je vzbudila med narodi samozavest Zgodilo se je to s francosko revolucijo, z osvoboditvijo kmetov, s probujo n a c i j o n a -lizma, z eno besedo: s pohodom demokrat izma.
Sedaj se je pričel boj. Naše vlade in njih mogočniki so stali novemu svetu, ki se Je odpiral nasproti sicer ne brez moči, toda brez razumevanja. Na eni strani s silo. na drugi strani z zavrženimi vladnimi umetnostmi so mislili, da morejo zadržati naravni potek dogodkov. Ves 19. in ves vstrajajoči 20. vek je napolnjen s temi boji proti naravi. Leto 1848. in ne nazadnje ta svetovna vojna, so samo naravne posledice tega boja, ki je omajal monarhijo v njenih temeljih, gotovo ne vsled krivde njenih narodov, marveč edino vsled krivde vladajočih Nemcev in Madžarov. Usoda naših Nemcev je, da niso razumeli novega položaja- Zalet, ki so ga storili s tolikim upanjem na usoeh leta 1848., Jih je spravil s prave poti v stransko pot. Zamenjali so pojme vodstva in nadvlade. Lahko bi bili prevzeli vodstvo v tej državi, lahko bi bili to vodstvo dosegli, toda oni so hoteli vladati. Danes je prepozno, temeljito so si pokvarili vlogo kakor sploh vse simpatije. Vse sklicevanje ministrskega predsednika na zgodovino, na višjo kulturo, na proizvode duha in dela, kar pa, kakor dokazuje ta vojna, tvori samo zelo relativne vrednote, vse to ne velja več. Odpor naših narodov napram Nemcem, pro-vzročen vsled njih brutalnega vsaki hu-maniteti klubujočega postopanja, je tako velik, da se zdi kratkomalo nepremagljiv in da vstaja celo v najbolj treznih možganih dvom na Čutu pravičnosti in človečnosti pri Nemcih. (Medklici.)Ta odpor grozi radi ekscesovNem-med to vojno preiti na vse kar je nem* ško. Nič drugače ni z Madžari.
Leta 1848. je bil drugI veliki kritični moment za usodo monarhije. Obrnil se je za državo na slabo. Politika se obrača od takrat v smeri, ki Je morala z nujno konsekvenco dovesti do usode-polnega položaja države.
Tako blizu ležeča je bila misel, katere naloge bi bila imela ta drŽava izpolniti s svojo zvezo narodov. Ležeča pred Balkanom In pred bližnjim Orijentom je dobila Že od narave v roke posredovalno vlogo med vzhodom in zapadom. Njen poklic je bil, da bi se bila pretvorila v velesilo prvega reda na Balkanu. Vsi pogoji za to so bili dani. Slovanski jug monarhije bi bil privlačna sila prvega reda za ostale balkanske Slovane. V raznih časih so bili dani predpogoji u spojitev vseh Jugoslovanov v velesilo ter spominjam samo na čase dekadence, dinastije Obrenovič v Srbiji ali na Čase po strmoglavljenju Battenberga na Bolgarskem. Da se ta misel izvede, bi bilo seveda treba Bismarcka, Toda predvsem bi se bila morala notranja politika v Avstro-Ogrski temeliito iz-premeniti. Taka skupnost s skupnim namenom in z omenjenimi cilji - produkt narodno-geografičnih potreb imenuje to Burian — je zahtevala svobodne, neodvisne, v državi zvezi zadovoljne in srečne narode pod medsebojno garancijo sv obodnega razvoja. Samo taka država z neslutenimi gospodarskimi, proti Ori-jentu odprtimi vidiki, bi imela pravico za obstoj do bodočnost i. (Pritrjevanje.)
Kaj smo dobili namesto tega? Karikaturo, ki se nam zrcali v tem četrterr vojnem letu. Raztrgana in razcapana je država; slika beračije. Spominjam ob tej priliki na Riegrov izrek v ustavnem odseku v Kromerižu: Zgodovina bc ustvarila iz Avstrije federativno državo — ali pa bo Avstrija razpadla
Državni zbor v Kromerižu. ki je hotel v svojem ustavnem odseku storiti prvi poskus, postaviti državno misel, so razgnali. Namesto tega so si postavili theso nadvlade Nemcev, »nemški kurz«, torej ni iznaidba sedanjih ministrov. Reakcija po letu 1848. ie služila že tej temeljni misli, vse naslednje politike. Centralizem in absolutizem sta pomočnika te misli, kakor bi se ta misel na drug način sploh ne dala uveljaviti. Oktroi je sledil oktroiju. Oktoberski diplom, februarski patent in krona vsemu, decembrska ustava — vse to so absolutistični državni akti. preračunani, da tralno zasidrajo »nemški kurz«. V to politiko so se zaleteli skoraj vsi vodilni dižavniki do današnjega dneva, v tc; politiki plavali z vsemi svojimi mislimi in z vsem svojim stremljenjem ter Je ta politika na znotraj in na zunaj — rad bi
to povedal grofu Czerninu — obvladala vse naše državno življenje. Naši državniki so izgubili jasni pogled za realno resničnost, oni niso imeli zmisla za večje in višje. Ko se je po Sadovi leta 1866. čutilo, da so Madžari še premočni, da bi jih mogli vpreči v nemško igo, se Nemca in njih vlade prav nič niso pomišljali žrtvovati polovico države Madžarom, samo da uresničijo tem ložje svoj ideal, če tudi v zmanjšani meri Enako bi bili danes sicer »s krvavečim srcem« pripravljeni žrtvovati Galicijo, Dalmacijo in celo Bosno in Hercegovino. Z dualizmom se je razbila enotnost, je bila monarhija izročena pogrebcem. Monarhiji kot taki se je odtrgalo njeno ozemlje ter poznamo od takrat samo še v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele, ali bolj pravilno: dežele
E14. na eni strani in dežele krone Sv. teiana na drugi strani. Kako sta se mogli Bosna in Hercegovina imenovati 'potem skupne državne dežele, je nepojmljivo. Temeljna tedenca dualizma obstoja na zahtevi, da naj bi v tostranski državni polovici mogli vladati Nemci, v onstranski državni polovici pa trajno gospodariti Madžari. V uničevalnem boju za to gospodstvo se vrši vsa naša notranja politika. Kateri se je morala prilagoditi tudi zunanja politika, (Tako je!)
Pravilno pravi Louis Eisenmann v svoji izborno pisani knjigi >Le Compro-mis Austro - Hongrois«: »... en Autri-che sous le masque d' une Constitution unitaire. liberale, parlamentaire a pu se restaurer V absolutisme«. Samo navidezne ustave so, ki so se nam tu prezentirale, v resnici pa pomenijo absolutizem z vsemi svojimi priveski. § 13. februarskega patenta in njemu analogni § 14. decemberske ustave, oba sta bila izmišljena samo, da ubijeta moč, ki jo naj bi imel parlament. To je bolj nekaki državni svet, nekaka svetovalna korporacija, kakor kak parlament. Ustvarili so poleg tega parlament, ki se ne more ponašati, da reprezentira ves narod, tudi danes ne; velika neresnica je, če se reče, da imamo splošno in enako volilno pravico. Tudi zadnja volil, reforma je morala služiti temeljnemu načelu naše notranje politike, nadvladi Nemcem. Na ta način ne more priti nikdar do veljave volja večine narodov.
Absolutizem obvlada tudi našo zunanjo politiko. Mislili so, da morejo nadomestiti z dualizmom razbito državno enotnost s slabotno institucijo delegacij. Kontrola je tem delegacijam odvzeta, one imajo samo pravico sprejemati »ekspozeje« z njih rdečimi knjigami, katerih resnicoljubnost *je zelo dvomljiva. Pravilno pripominja »Frankfurter Ztg.< (dr. Guttmann: »Oesterreich - Ungarn und der Volkerstreit«), da se odloča o zunanji politiki države v poglavitnem absolutističnim potom, po volji cesarja, po mnenju zunanjega ministra, ki je vsled osebnega zaupanja v službi in po željah vladajoče struje Madžarov.
Vsa ta politika je državo do skrajnosti oslabila Njene najboljše sile so se razbijale, namesto da bi sodelovale pri gospodarskem procvitu, pri socijalni iz-gradbi in pri kulturni povzdigi narodov, v uničujočem boju proti absolutizmu, v boju proti tlačenju nenemških in nemadžarskih narodov. (Podpredsednik Simionoviei da znamenje za konec.) — Nikakor ne, — še dolgo ne; začel sem šele ob treh. — Oba vladajoča naroda sta upala na nemogoče, mislila sta. da se bo v par desetletjih njih ideal uresničil. Ostali narodi so se bojevali za svojo eksistenco; obramba se ni vršila z nič manjšo trdovratnostjo kakor napad. Oba vladajoča naroda nista dosegla svojega cilja, ker ga v dobi demokratizma nista mogla doseči. Izgubljala sta postojanko za postojanko, vsak poraz je pomenil plačilo tributa demokra-tizmu. Spominjam samo na obe zadnji proti njih volji izvršeni reformi držav-nozborske volilne pravice, katerih vsaka pomeni ojačenje naše pozicije. Tudi onkrat Litve se pričenja na lončenih temeljih zgrajena stavba majati; volilna reforma, ki se ne da več ustaviti, in naj bo za enkrat še tako kumarna, bo dala tej stavbi prvi sunek. (Prav tako!)
Sedaj smo bili potegnjeni v svetovno vojno. Kdo je to storil, o tem nam je podal knez Lichnowsky, bivši nemški veleposlanik v Londonu, v svoji znani spomenici klasičen dokaz. Takrat so mislili tudi naši Nemci in Madžari, da je prišel trenutek, da nasiloma dosežejo, česar potom naravnega razvoja niso mogli doseči. Ustvaritev madžarske velesile na eni strani, nadvlada Nemcev v Avstriji na drugi strani, to jim je bil vojni cilj. Trdno so bili prepričani, da bodo dosegli ta cilj z zmago centralnih držav. Tega svojega cilja tudi nikakor niso prikrivali; urbi et orbi so proklamirali ta cilj začetkom svetovne vojne in še danes, v četrtem vojnem letu, tega svojega cilja prav nič ne prikrivajo. Velika tragika leži v tem, da je moralo nešteto slovanskih junakov za te njihove voine cilje pustiti svoje mlado življenje. (Živahno pritrjevanje.)
Ali potrebujemo še kako propagando od zunaj? Ali bi Nemci ne nastopali prav tako, če bi bili na našem mestu, če bi bili le napol v takem položaju, kakor smo mi? Gotovo bi nastopali tako brez vsakega pomisleka. Tozadevno mi ni treba posegati nazaj v preteklost za dnu* tedni so nam prinesli dokazov v izobilju. Crne zastave, ki so se iz žalosti nad politično smrtjo grofa Czernina cesarju v kljubovanje razobesile, govori in resolucije na nemških zborovanjih, pisava nemških listov, ki je naperjena proti prestolu in državi — če noče biti nemška, — razširjanje govoric o cesarski dvojici, — vse. to nam dokazuje »preizkušeni« patriotizem Nemcev, M se takoj omaja, kakor hitro «rt k na-
videz za odkrušitev njih nadvlade, njih
hegemonije — torej niti za skrčenje pravic njih naroda. In ali i niso Madžari priborili svojo moč v krvavi revoluciji, v tradicijonalni veleizdaji napram enotni državi, in celo med to vojno v odkritem uporu proti dinastiji? Taki patrioti nam ne bodo očitali veleizdaje! (Prav tako!)
Naš narod se ne da peljati v klavnico. Oni sami so mu pokazali pot, po katerem mora hoditi, pot svobode, neodvisnosti in samostojnosti! Oni sami so nam vcepili spoznanje, da imajo disponirati z narodom samo oni in nikdo drugI (Pritrjevanje.) Zaman je vsak trud in dokazuje samo omejenost naših takozvanih državnikov, če na primer mislijo, da bodo kaj dosegli s orepoved-mi naših zborovanj, dočim smejo imeti Nemci svoje Volkstage, če mislijo, da bodo kaj dosegli s poostritvijo, cenzure, z zasledovanjem naših listov m z omejitvijo svobode izražanja mnenja. (Pritrjevanje.)
Nasprotno; to odpira celo najnavad-nejšemu možu v našem ljudstvu oči. (Tako je!) Res je, kar pravi grof Czer-nin, da je treba prijeti zlo pri korenini in je odstraniti (medklici), vendar je eksperiment, ki ga predlaga grof Czer-nin s svojimi Nemci, popolnoma neumesten. »Slovanska nezadovoljnost« se ne da odstraniti s še hujšim tlačenjem.
Vsi ti koraki nezmožne in popolnoma n e o r i j e n t i r a n e vlade, nastopanje orožni-štva proti našim shodom, bele lise v časopisih, druge per-sekucije, so združile naš narod brez razlike strank v enem samem klicu: Ven iz suženjstva! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Nič ne more več našega j ljudstva spraviti s te ravne poti.
Ali mar mislite, da ste napravili pri cesarju vtisk z brezvestno komedijo av-dijence štajerskih in koroških renega-tov in preobjedenih Nemcev iz Kranjske? Nalagali so cesarja, vsa avdijerica je bila podla razžalitev veliČanstva.(Pri-trjevanje. — Medklici.) In te razžalitve veličanstva je bil ministrski predsednik sokriv.
Po tako zavrženih in sramotnih sredstvih morajo posegati, da potlačijo pravo mnenje ljudstva in njega soglasno voljo! Koliko višje stojimo mi! Uporaba tako nemoralnega načina bojevanja ne dokazuje našemu narodu nič manj in nič več, kakor da mora stati naša stvar izredno dobro (Pritrjevanje), na drugi strani pa, da ni pomagati državi, ki se poslužuje v boju proti najbolj naravnim in najbolj primitivnim pravU cam enega izmed svojih narodov takih sredstev, in ki ima v najbolj kritičnem tre-WU t k u svojega življenja tako majhne državnike, ki teh sredstev ne samo o d ob r a v a -jo. marveč jih celo sami uporabljajo.
Obupali smo, da bi vas mogli izpre-cbrniti, da bi vas mogli pripraviti .do spoznanja Toda nobenega smisla bi to ne imelo. Če navajamo tu številne šikane, če na primer sporočamo, da se je moglo anno domini 1918 zgoditi pri okrajnem sodišču v Ljubljani, da je dobil neki uradnik ukor, ker ie ob vstopu v uradniški prostor pozdravil svoje tovariše slovenske narodnosti z »dobro jutro«, namesto v uradnem jeziku (čujte! čujte!), storimo to samo za to, da te slučaie pribijemo za trajen spomin in da jih prinesemo pred sodni stol človeštva. Čez nekaj let se bodo vse te stvari smatrale za nemogoče, smotralo pa se bo za razumljivo, da so se končale tako, kakor ni bilo drugače pričakovati. S tem pa hočemo tudi povedati, da se v tej državi ne da vladati proti Slovanom in proti ostalim nenemškim narodom.
Na ta način se prezentira ta »Vaša država«, ta Seidlerjeva Avstrija, kakor jo je popolnoma nravilno imenoval tovariš Stranskv. Razumeli boste — za nas je to samo ob sebi razumljivo, — da smo proti tej vaši državi. (Pritrjevanje.) Če pa imenujete niše na-sprotstvo »veleizdajstvo«. je to popolnoma napačno, razen če bi bilo dognano, da vsebuje vaša do našem mnen'u spaČena ideja o avstro-ogrski državi, v objektivnem oziru pravo državno idejo. Temu pa ni tako! Razen Nemcev in Madžarov — in celo od teh samo vladajoči del — imajo vsi drugi Nenerrci in nemadžarski narodi ~ugo n^ziranje o bistvu in namenu te države. Kdo pa je država? Je to na skupnem teritoriju živeče ljudstvo, ki pri nas pripada različnim narodom. Pravo državno idejo tvori in zastopa torej složna volja narodov, oziroma volia absolutne večine državo tvorečih narodov. Če se more torej v tem zmislu sploh govoriti o »protidržavnih stremljenjih« in o »veleizdaji«, bi se dalo to veliko ložje označiti in karakterizirati kot »veleizdajstvo« pri eklatantni manjšini, ki oponira od večine postavljeni državni ideji. Ta in noben drugi pomen torej nimajo i v naših očeh in v očeh vsega civil izira-; nega objektivno sodečega sveta vsi tu . inscenirani več ali manj senzacijonalni ! veleizdajniški procesi. Več kot enkrat se je na tem mestu naglašalo in konsta-. tiralo, da Je vsa naša birokracija bodisi j v civilu, bodisi v uniformi, od ministra dol ene misli z Vsenemci v škodo drŽave. Zato nas njih očitanja ne zadenejo. Danes imajo še moč soditi v svojem zmislu, vendar se od njih ne deli pravica. Sp to enostranski subjektivno pobarvani izreki, katerim je odrekati v očeh vseh obje^vno.mislečih lin<Ii vsa-.1 ko vrednost in vsako pravico do. označbe pravičnosti Ce bo dobila enkrat zo-
pet pravica svoje mesto pred nasiljem, bo treba kaznovati tudi one sodbe. (Pritrjevanje.)
Danes je dokazano in vsakdo v državi čuti, da ie doživela od vladajočih mogočnikov dosedaj zasledovana politika sramoten poraz, tako notranja, še bolj pa zunanja politika.
Tej politiki poloma se ima država zah v a liti* za svoj brezupni položaj. To naj imo-jo merodajni faktorji pred očmi in po tem naj se ravnajo. Mislitf bi bilo, da se bo gospoda vendar še enkrat zavedla, da bo skesano pri-poznala, da je grešila in da je storila veliko krivico državi in njegovim narodom ter da bo zapustila sedanjo svojo pot ter se odločila državi v blagor stopiti na nova pota. Toda ne, ne samo, da vztrajajo pri dosedanji politiki, še poostriti jo hočejo in hočeio nastopati še bolj brezvestno.
Tako in nič drugače ni tolmačiti oficijelno naznanjene politike nemškega kurza. ki bo pripomogel k nadaljevanju vojne, če že operiramo s to frazo, več kakor vse drugo kar se do sedaj štelo med vzroke podaljšanja vojne.
Podpredsednik Simonovici: »Prosim gospoda govornika, da konča«.
Poslanec dr. Ravnihar: »Takoj, samo še eno minuto.« 0
V res ni c i. če bi bili naši sovražniki naročili to politiko, bi tega ne mogli izvesti boljše. (Tako je!) Bližamo se propadu, to ie edini cilj, k i'ga boste dosegli, če to ni zločin, je blaznost, kar bi bila vsekakor olajševalna okolnost za gospode.
Mi čakamo mirno in s po-vzdignjeno glavo. Vi lahko uničite državo, narodi ostanejo. (Tako ie!) Vsi podjarmljeni narodi bodo doživeli dan svojega vstajenja, ki bo prišel tako gotovo, kakor gotove eksistira pravica in pravičnost. (Pritrjevanje) Ni več daleč dan, ki morapriti, ker brez njega ne bo miru. Zato ne vidite pri nas- dvoma in omahovanja. S trdnim in pokončnim korakom korakamo kljub vsem oviram svojemu cilju nasproti. Naše mesto med svobodnimi v bratstvu in nravi človečnosti združenimi narodi nam je za gotovi j e-n o. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Francoska ofenziva.
NEMŠKO URADNO POROČILO-
Berolin, 26. julija. (Koresp. urad.)
Zapadno bojišče. Armad, skupina prestolonaslednika Ruprehta. Južno Alberta smo odbili sovražen delni napad in s sledečim sunkom v jeli neka! mož. Uspešni sunki naših izvidnih oddelkov na več točkah fronte. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednike. Na bojnem polju med Aisno in Marno so bili zavrnjeni ljuti delni napadi sovražnikovi deloma na našem predbojnem, deloma na bojnem ozemlju. Na obeh straneh Ourcqa so trajali boji do večera. Tukaj smo vrgli severno Oulchy le Chateau sovražnika iz njegovih sprednjih vrsti. Vzhodno tega kraja in južno Ourcqa smo zavrnili s protisunkom sovražne napade. Tudi zapadno Vincellesa je bil sovražnik v gozdu pri Risu po Ijufih bojih zavrnjen pred našimi črtami. Jugo - zapadno Reimsa smo očistili gozdno bojišče zapadno Vrignya In odbili ljute protinapade belih in črnih Francozov. V Cham-pa*rni je napadel sovražnik med dolino Suippe in Souainom zjutraj zgodaj. S protisunkom je bil zavrnjen.
V zračnih bojih je Izgubil sovražnik včeraj 28 letal in t privezni zrakoplov. Poročnik baron Rlchthofen je iz-voievai svojo 30- lovska letalska skupina Richthofnova s tem svojo 500. zmago v zraku. Poročnik L6wenhardt je sestrelil svojega 34.. poročnik BHlik svojega 27„ poročnik Bolle1 svojega 26. in ror«narednik Cohn svojega 25. sovražnika. — von Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROCII O.
Berolin. 26 iuliia. (Kor. urad.) N a bojni fronti miren dan.
Trg Oulchy le Chateau leži ob železnici in ob veliki cesti Soissons-Chateau Thierrv, od poslednjega proti severu oddaljen približno IS km. — Vas V i n c e M e s leži ob Mami, na njenem • oV?rnem breocu. 7 km severo - zapadno od oo^arensVega mesta Dormans. Nasprot-rt?V potemtakem silf nemške čete, da bi se ^d bregov reke Marne pomaknile proti severu. — Riš^i gozd (F o r e t de Ris) se razprostira na Maminem severnem bregu med vasjo Jaulgonne .ori kateri so Nemci ored dnevi predli na wamln južni breg, in oa ob*^arem=''lm mestom Dormans. ki ni v nemških rokah, ker se nemške čete pomivajo proti severu. — Vas Vrigny leži 7 km Južno - zapadno od Reimsa. — S u i p p e Je reka. W teče sred! skozi Chamnagno In se dokaj kilometrov severno od Reimsa izliva v reko Atsne. — Vas S o u a i n leži malo kilometrov severno od Stare rimske ceste, W veže Reims in Armensko gorovle, ob veliki cesti Chalons sur Mame - Mezleres.
Dimaf. 26. Julija Tukajšnji politični krogi so dobili bale iz Berlina poročila, da od raznih vojaških kritikov lansirano vprašan i e krčenia nernfke fronte na francoskem boiišču med Sorssonsom In Reimsom ni v nobeni zvezi z nameni vrhovnega nemškega armadnega vodstva.
Bn<Hmpe*ta. 26. julija. »Az Estc poroča Iz Ba*1a: Olasom poročil »Monrmgpost«, so se pri RpJmsu, Verdtmn In v Vogezlh zopet pričeli boji prednlih čet Francoska protiofenziva Je samo začasno motila nemške priprave ter ie. računati z novim mo-» gočnun udarcem Nemcev.
Curin, 26. julija. »Corriere della serat
poroča, da se ofenziva na zapadu vedno bolj razširja. V prostoru armade nemškega cesarjeviča stoječa skupina generala Hutiiiera ob Oisi je sestavljena Iz močnih čet, ki so počivale cel mesec. Pričakovati je, da bedo te čete sedaj nastopile.
Berolin, 26. julija. Vojaški sotrudnik »Vossische Zeitung«, stotnik VValzmann, piše: tiindenburg in Ludendorff iščeta odločitve. Odločitev je mogoče doseči samo z napadi. Dogodki med Aisno in Marno morejo torej dozoreti do predodločitve.
Rotterdain, 26. julija. Nizozemski listi pravijo, da imajo Nemci očividno popolnoma neizčrpne rezerve. Ententa bo torej mogla doseči številno premoč samo, če bo Amerika poslala več milijonov mož na pomoč.
Bern, 26. julija. Francosko navdušenje *iad uspešno protiofenzivo je že prenehalo. K stavku o francoskem uradnem poročilu: Naša ofenziva je za enkrat ustavljena, piše list »L' Oeure«: 2e večkrat se je zgodilo, da je bilo to »za enkrat« precej dolgo. Tudi »Journal des Debats« je malo navdušen nad položajem ter naglasa zlasti veliko besnost, s katero branijo Nemci Ouchy le Chateau in s katero se jim je posrečilo, zadržati Francoze, dasiravno so bili ti oddaljeni samo 4 ^cm. Proti »Matinu*, ki nastopa z drznim prorokovanjem, se obrača vse resno časopisje ter pravi, da Je bila Francoska dosti dolgo vodena za nos z lepimi formulami. Tudi ameriška gostobesednost Francozom ni po godu Trditev, da bo v enem letu na Francoskem 4 milijone Ameri-kancev, zavrača list »L' Oeuvre« z vprašanjem, koliko bo Amerikancev na Francoskem čez 10 ali 20 let.
Lugano, 26. julija. S francoske vojaške strani poročajo, da je edino sovražna pehota ustavila francosko prodiranje.
Ženeva, 26. julija. »Temps« poroča: Oblasti od marca sem zasedenih francoskih pokrajin so dobile ukaz, da naj se pripravijo za povratek.
WashIngton, 25. julija. Senat je razpravljal v zadnji seji o zadnjem nemškem mirov, programu. Senatorji so vztrajali pri mnenju, da treba uničujoč, poraza centralnih držav, predno je mogoče govoriti o mirovnih pogojih Demokrati so mnenja, da Ima Nemčija namen, utrditi svojo moč na vzhodu ter nato z velikansko armado napasti v novi vojni Zedinjene države preko Tihega oceana. Republikanec Sherman Je izjavil, da more priti mir samo po zmagi. Nemški cesar in njegovi svetovalci moralo izgubiti vso moč.
Berolin, 26. julija. VVolffov urad poroča: Velikanske izgube, ki jih je imela ententa od 21. marca sem na zapadu, so imele za posledico, da je bilo zadnje mesece več angleških in francoskih divizij raz-pušče"ih.
Ženeva. 26. julija. Francoski ministrski svet je sprejel zakonski načrt ki določa za generale, ki so imeli velike neuspehe pred sovražnikom, ječo od 2—5 let.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO.
25. j u 1 i j a popoldne. Južno od Montdidiera je dal nenadni napad Francozom kakih 30 vjetnikov. Na severnem bregu Marne so pričeli Nemci tekom noči v okolici Dormansa z močnimi protinapadi. Nemcem se je posrečilo začasno zasesti majhen gozd 1500 m severno od Treloupa in vasi Chašsins. Protinapad naših čet nam je dal kmalu nato obe točki nazaj. Južno od Ourcqa in v pokrajini zapadno od Reimsa silno artiljerijsko delovanje. Sicer ni poročati ničesar.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. julija. (Koresp. urad.) Pri Canovu in na Sette Comuni se je izjalovil sovražen sunek. Sicer nikakih posebnih dogodkov,
Albanija. Med Cucijem in morjem smo dospeli na več krajih do Se-menija. Naše prodiranje je prorzročilo ljute sovražne protinapade. — Sef generalnega štaba.
DOGODKI  NA MORJU.
Dunaj. 26. julija (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Ponoči 24. n a 25. j u 1 i j a s o naša pomorska letala uspešno z bombami napadla angleške letalske naprave ob Alimini piecolo pri Otmantu. Požar se je videl do nagega obrežja. Letalske naprave, s katerih so bili izvršeni ponovni napadi na DraČ in pristan iš če v Kotoru, «e morejo smatrati za uničene povečini. Naša letala so se vrnila vsa nepoškodovana. — Brodovno poveljništvo.
Hoinotije na Raslem.
Moskva« 26. iulija. Glasom sklepa sreneralnesra komiteia ljudskih komisarjev ie bilo sklenjeno na podlagi referata ljudskega komisarja Trockega razpustiti rdečo gardo in ustanoviti regularno armado.
Moskva. 26. iulija. Ruski patriarh Tihon ie dobil od bivše carice pismo, v katerem ga prosi, da naj omogoči njej in ni enim hčeram vstop v kak samostan. Tihpn ie storil yse korake, da bi ugodil želji bivše carice.
Pariz. 26. julija. >Temos< poroča iz Moskve, da postaia tam položai od dne do dne bolj negotov. V 10. dneh ie bilo več tisoč oseb aretiranih. Vse ječe so prenapolniene.
Lugano. 26. iulija. >Tribuna< poroča iz Moskve, da ie eeneral Brusilov na enkrat izeinil. Domneva se. da se mn ie posrečilo kljub visoki starosti in kljub temu. da ima amputirano des* no nogo. zbežati v Vologdo.
Curih. 26. julija >Echo de Pariš« poroča iz Petro grada da je oetrograd-ski soviet sporočil moskovskemu sovjetu, da zahteva obsodbo vseh članov bivše vladarske hiše, ki so politično nastopili. Sodbo naj izreče revolucijo-namo sodišče. Enake sklepe sta storila sovjeta v Kronštadtu in Tuli.
Haag. 25. julija. Med generalom Horvatom in Ceho - Slovaki je prišlo do pogodbe, na podlagi katere bodo dobili Ceho - Slovaki artiljeristični materijal, da bodo mogli boli odločno nastopiti v zapadni Sibiriji. Ho rvat ova vlada naj prevzame civilno upravo s
/ /
Vladivostoku. Vladivostok je bil proglašen za Horvatov glavni stan. Nemci in Avstrijci v Kabaravski imajo baje 60 težkih topov.
Berolin, 26. julija. »Lokalanzei-ger< poroča, da ^o baje dobile srbske čete, katerih je kakih 3000 mož, pod poveljaištvom podpolkovnika Marin-koviča ob murmanski obali od srbske vlade ukaz, da naj ostanejo v Rusiji in da se naj ne ukrcajo, marveč da naj se udeleže ekspedicije proti boljševikom.
Hamburg. 25. julija. Iz Petro grada poročajo, da se ie sedai izkazalo, da je bil bivši car v Jekaterinburgu ustreljen s privolitvijo moskovske vlade. Rdeča garda ie ustrelila carja zunaj mesta, ko je došla iz Moskve pritrdilna izjava sovjeta. Trockii se je bil sovjetu najprei upiral usmrtiti carja, pozneje pa se je uklonil večini.
Nastop Japonske.
London. 26. julija (Kor. urad.) Reuter ie dobil uradno obvestilo, da ie Japonska sprejela predlog Zedinienih držav, da naj pride na pomoč češkoslovaški armadi v Sibiriji.
Stockholm. 25. julija. Glasom ki-ievskih poročil ie prišlo med ententni-mi državami glede njih nastopa v vzhodni Sibiriji do sporazuma.Ce bo imela ententa tam uspehe, bod6 Zedinjene države prevzele vodstvo notranje in zunanje politike v Sibiriji, dočim bodo Japonski prepustili vojaško vodstvo.
Drobnine iz Prage.
H. — V Pragi, 25. iuliia.
Gospod Hussarek von Heinlein sledi Seidleriu. Med načrti novega ministrskega predsednika ie tudi ta, da bo kmalu končal svoje >delovanjex. in se takoj že imenuje njegov naslednik; pa tudi tega naslednik, in tako gre naprej ta stara historija Češki poslanci so odkrito povedali drju Hussareku, kaj misli narod o njem, ki je znan kot naš zagrizen neprijatelj, in ravno tisto bo mogoče povedati vsakemu gospodu, ki bo sledil za Sturgkhom, C lam Mar-tinicem, Seidlerjem. Ni mogoče upa.ti kaj drugega, tudi tega nismo krivi mi, ne Nemci, ampak sistem. S tem, da bo gospod Seidler sedai komponira! gledališke igre za svojo glasovito hčerko Almo Seidlerjevo pri dvorskem gledališču, še ni končana tragediia narodov.
ki so se zvali do svetovne vojake avstrijski: vse bi se končalo, ako bi rekli mea cul p a, in gledali, kaj se godi no vsem svetu. Ampak to ni mogoče, in v tem tiči traerika države, naša tragika. — Ni torej čuda, da vsi češki pašniki, ves češki narod zasleduje hladno, malomarno vse to, kar se more imenovati komična predigra ogromne žalni gre.
O aprovizacijskih stvareh na. Češkem se v >Slov. Narodu« ne sme pisati; to pomeni, da se nam in vam godi enako. Gotovo pa se bo smelo v Ljubljani pisati o Češkem Srcu, katero ie imelo sedai svoj ustanovni občni zbor. Češ&o Srce ie bilo ustanovljeno kot društvo posameznikov, moralo se Je pa spremeniti v dobrodelno društvo, ker v prvotni obliki ni stalo na ^ poatavni podlagi, in se je gospoda, ki pri nas ščiti postajo, zelo za nje interesi rala. ne, da bi C. S. podpirala z milijoni kot karlovovarske Žide, ampak, da bi postavno preprečila delovanje aamopo-močne, humanitarne institucije. Zatorej se je C S. spremenilo v podporno društvo, in je imelo sedai ustanovno zborovanje. Dosedanji činitelji so polagali račune, izbran iebil nov odbor, seveda iz istih ljudi, in ie nova unravja prevzela delovanje. Med prvimi činitelji v C. S. so zopet pisateliica R. Svo-bodova, R. Tvršova, dr. J. Scheiner. Ad. Prohupek, J. Groh, in sploh osebe, katere vidimo v vseh dobrotvornih, po-močnih akcijah vsega naroda. Iz podatkov je zanimivo, kaj ie vse dosedai C. S. storilo, in bi bilo še mteresant-nejše. konstatirati, kai naj bi imelo storiti, da postane resna obramba izumirajočega, v strašno stanje dovedenega češkega naroda. — V denarju je razdelilo C. S. skupno 2 S miUio-na kron: vsak teden dobi redno 40 do 70 tisoč kron; imetek C. S. ie 1K milijona kron. Otrok ie bilo poslanih i* Prage na deželo 12.500, in bo to Število še rastlo. V Pragi je podpiralo aH dajalo podpore 29.000 družinam, torei več kot 100.000 ljudem. Od 1. julija se kuha v azilih 0. S. hrana za 20.000 oseb dnevno. — To je res ogromna pomoč — ampak to še ni dosti za morje trpljenja, bede, kjer ne more C S. pomoči, ker nima sploh nobene državne pomoči: nasprotno, država zasleduje delovanje C. S. popolnoma neprijateljsko. «*• . v
V Pragi se pažljivo zasledujejo dogodki v Zagrebu, in tudi časniki ta pa tam kaj zaznamenavajo iz sramotnih činov frankovcev/ Današnji >Ven-kov<. ki se sploh največ interesira za te stvari, prinaša senzacijonalno vest, da so se vodje frankovcev mudili 1. 1915. v glavnem stanu v T e š i n u . kjer so se dogovarjali o svojih podjetjih proti narodu. Iz tega se vidi, da ie bilo delovanje franko v-cev, kakor Susteršiča in naših aktivistov vzporedno, da ie bila to akcija ogromnega stila za vničenie ne-le svobode na Hrvatskem, ampak avstrijskih Slovanov sploh, in to s pomočjo kreatur lastnega naroda. To. kar sedaj prihaja v javnost v Zagrebu, je komaj majhno poglavje grozne knjige, katere druga poglavja se odigravajo na Slovenskem, Češkem, v Dalmaciji itd., knjige neizmernega našega trpljenja. Sicer je nekoliko ponehalo zversko persekviranje; toda ni nehalo delovanje prostovoljnih >patrijotov<, združenih v > salonu Wien<; in proti temu jo samo ena pomoč — trdno zedinjenie vseh tistih elementov v narodu našem in vašem, ki niso >aktivisti«:, in iztia-njenje aktivistov iz naroda. To bo težka naloga, ker razpolagajo ti ljudje z vsemi sredstvi, in razpolagajo tudi a tem, da nas morefo pred ljudstvom puncirati za veleizdaialce. — Bodisi; iz primera frankovcev se vidi. da moramo v tel borbi pustiti v sjtnn iao sentimentalnost.
Politiine vesti.
= Odgovor   deželnemu odboru.
Občinski odbor občine Vače se je v od-Sovor deželnemu odboru ponovno iz-iavil za majniško deklaracijo. — Občina Tržišče je v svoji seji dne 19. julija odklonila okrožnico deželnega odbora, ponovila izjavo za majniško deklaracijo ter je izrekla zaupnico neustrašenemu Jugoslovanskemu klubu in načelnikoma JDS. županu Tavčar-J u in SLS. prelatu Kalanu, ker se skupno borita za naše pravice, čeravno se gotovi ljudje lastnega naroda trudijo z vsemi močmi in pripomočki uničiti njih delo. Neustrašenega jugoslovanskega škofa A. B. J e g 1 i č a je imenovala občina za častnega občana.
j = Manifestacija v Telču. Dunaj, 26. julija. Načelnik Jugoslovanskega kluba *lr. Korošec se je odpeljal v Tele na Moravsko na veliko narodno manifestacijo, ki se vrši tam v nedeljo Dovodom 501etnice načelnika Češkega kluba poslanca Staneka.
= Proti češko - slovaški državi Iz Coriha poročajo, da so baje merodajni angleški in italijanski krogi brezpogojno proti ustanovitvi češko-slovaške države. Proti taki državi je baje vloženih pri vladah ententnih držav vse polno "protestov.
= Hintzejev kurz. V gotovih nem-sTdh političnih krogih vidijo v prvi izdavi nemškega državnega tajnika von Hintzeja napoved novega kurza. Pravijo, da je Hintze izrazil svojo simpatijo za osvoboditev od Anglije podjarmljenih narodov, zlasti na Irskem, Egiptu in Indiji. Morda je to nov politični proigram, s katerim hoče von Hintze otvoriti politično ofenzivo, kar so mnogi nemški krogi že dolgo zahtevali Frazi zaveznikov o svobodi in samoodločbi narodov je stopiti nasproti s tem. da se jim dokaže, kako si sami predstavljajo to svobodo in samoodločbo. Mogoče bi bilo celo. da si stavi nemška vUda osvoboditev Egipta in Indije kot nalogo in vzame to osvoboditev v program onih zahtev, ki jih smatra za neizogiben pogoj za končanje vojne. Proti takemu razširjenju nemškega mirovnega programa bi se nemški socijalni demokrati odločno izrekli, ker nočejo navezati usode Nemčije na tako »osrečenje narodov«.
= Miljukov pod policijskim nadzorstvom. Ukrajinska vlada je sklenila postaviti v Kijevu se mudečega profesorja Miljukova pod policijsko nadzorstvo ter ga ob prvi priliki izgnati iz Ukrajine.
= Ustanovitev slovanske legije. iWashingtOn, 26. julija. \ViIson objavlja dostavek k armadnemu zakonu, ki dovoljuje slovanskim državljanom iz Nemčije in Avstro-Ogrske vstop v ameriško armado in sicer v posebno legijo.
= Kornllov o Rusiji. Vodja ruskih protirevolucijonarnih čet Kornilov je izjavil v nekem razgovoru: Rusko vprašanje je vojaško vprašanje. V Rusiji hočemo imeti konstitucijonalno monarhijo z vladarjem, ki ga bo svobodno izvolil ruski ustavodajni zbor. Carja, ki ga nam bo dala Nemčija, ne bomo priznali. Ker se hočemo držati zveze s svojimi -zavezniki, sem se odločil pridružiti se Češkoslovaškim četam.
= Finska krona. Haag, 26. julija. »Vossische Ztg.« poroča, da je zahteval finski deželni zbor v svoji seji 28. julija, v kateri je sklenil uvedbo monarhije, da naj se odpošlje deputacija, ki naj ponudi vojvodi Meklenburg-Schwerin finsko krono.
= Finska proti Angliji. Ženeva, 26. julija. »Secolo« poroča, da je v kratkem pričakovati vojne napovedi Finske Angliji.
=   Lloyd George zahteva štedljivost ker bo vojna še dolgo tralala. Amsterdam, 25. julija- (Kor. urad.) Glasom poročila Reuterjevega urada   je dala vlada na čast živilskim kontrolorjem Amerike, Francoske in Italije diner. Angleški živilski kontrolor je izjavil, da se bo racioniranje špeha preklicalo ter so zagotovljene tako velike rezerve, da si bo mogel vsak konzument kupiti vsako poljubno množino špeha in slanine. Nato  je   govoril   ministrski predsednik Lloyd George ter izvajal: Kar se tiče izgledov zaveznikov v prihodnjost, je treba konstatirati, da se je vojna podmorskih čolnov za vselej ponesrečila. Kar je moralo ljudstvo pretrpeti na Angleškem, Francoskem in Italiji, se ne da primerjati s tem, kar morajo trpeti v sovražnih deželah. Kljub temu Da moramo izreči svarilo in opomin. Amerikanci pošiljajo vsak mesec stotisoče mož. Preskrba tako velikanske armade bo zahtevala več ladijske prostornine, kakor transport moštva in dasiravno gradi Amerika zelo hitro ladje in dasiravno •Anglija gradi ravno tako hitro, je ven-tlar štedljivost bistveno potrebna. Kljub temu, da presega število ton, ki se zgrade sedai mesec za mesecem, število ton izgubljenih ladij, pa tudi potrebe hitro naraščajo. Vsak tovor, ki ga moremo prihraniti, poviša bojno zmožnost ameriške armade. Zato je treba še vedno največje štedljivosti.  Vsak posamezni, ;ki štedi, pripomore k udarcu,   ki bo •prihodnje leto ali tekom obeh prihodnjih let dosegel svobodo. V svojem odgovoru ie izvajal Hoov/er, da Se preskrba z živili za ententne države zagotovljena za ves čas vojne. Ni pa treba misliti, da. bi vojna trajala delj kakor dve leti. Nasprotno mora ententa zmagati že prej.
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na:
drfa Viktora Sušnika, pisarna *h Trillerja« Dalmatinova nI* ti. 7.
Z Goriškega.
26. julija 1918.
PonoČno streljanje. Da se kradejo poljski pridelki po noči na Goriškem, je že znana stvar. Kdor le more, čuva svoj nadzemeljski in podzemeljski zaklad. Za Livado, kjer imajo vojaki dve njivi v najemu, sta bila določena dva vojaka čuvajem. Precej temna noč. Tudi kmetje so šli na sosedne njive stražit, videli so vojaka in meneč, da sta tatova, so začeli streljati. Vojaka sta odgovarjala. Nobeden ni bil ranjen. Toda najlepše pride. Oblasti sedai preiskujejo, odkod imajo kmetje puškge, ko so pač bili primorani oddati vse orožje že leta 191:1.' ob izbruhu svetovne vojne glavarstvu in orožnikom. To ie težavna naloga in na rešitev je lahko vsakdo radoveden. Odkod dobe naši otroci ročne granate, saj se granate ne smejo ne prodajati ne kupovati. Prepričani smo. da bo troba najeti premetenem detektiva, ki bo izsledil vse te stvari.
Tudi v Gorico je dospela španska bolezen. Vedoč. da ie naš magistrat skrajno previden pri sprejemanju novodošlih strank, smo bili gotovi, da ta bolezen ne dobi potrebnega dovoljenja za bivanie v mestu. In vendar se ie zgodilo! Kaj so na napravili meščani? Legli v posteljo? Poklicali zdravnika? Pili vroč čaj in se potili? Ne? Takoi so ustanovili >društvo ljubiteljev španskega narodac. ki ima namen proučevati v zemljepisnem oziru španske vasi, v arhitektonskem oziru' španske scene, v zoološkem oziru španske muhe in v voino - kulturnem oziru španske jezdece. Nestrpno pričakujejo bodoči društveniki potrditve dru4tYe~ nih pravil. Društveno življenje no v Gorici od dne do dne živahnejše. 1: v beležimo kot vestni poročevalci s -sebnim veseliem. Upamo, da se vpi i v novo društvo tudi vsi oni fcoepodie katerim je obnova našega mesta pri srcu, da se vsai v tem društvu podrobneje spoznamo    in si izmenjamo
svoje nazore.
Toliko komarjev je sedaj v Gorici in na Goriškem, da ie nemogoče zatisniti oči po noči. Še nikdar nismo toliko trpeli. Prejšnji komarji so se javljali z znanim glasom mimo ušes, ta novi mrčes je pa neslišen. Tudi pridobitev voine! Kako naj si pomagamo? Pritožbe na erlavarstvo ne pomaeraio. ker ie tam premalo uradništva in ima samo dovolj opravila s komarji. Pritožba na obnovo? Ko pa ne vemo še. če sploh spada odorava komariev v njen delokroe. Še tistih par kapliic nadomestne krvi, ki se sedai pretaka no naših žilah, nam bodo izpili ti nepridipravi.
Vsi obrtniki na Goriškem imajo sedai priliko, da zaprosijo pri mkaišniem namestništvu. oddelek za obnovitev Goriško - Gradiščanske, podporo do najvišjega enkratnega zneska 3000 K. S tem denarjem si lahko nabavijo potrebno orodje, orremo za delavnice, razne druge predmete, ki jih rabijo mali obrtniki, trrrovci, rokodelci itd. S to akcijo se hoče zopet oživeti naša mala obrt in da se ta akcija sploh omocoči. ie pripravlieno namest-ništvo v Gorici izposlovati vpoklicanim obrtnikom oprostitev vojaške službe. V ta namen naj se zglasi vsak obrtnik, trgovec pri svoiem županstvu, da se čim preie ukrenejo vsi potrebni koraki za njegovo oprostitev oziroma za podelitev prej omenjene podpore.
Poštni uradi na Goriškem. Z dnem 5. avgusta t. 1. se zopet odprejo poštni uradi Kanal, Dornberg, Moša, Plavi, Renče in St Lovrenc pri Moši za pisemsko pošto, vštev-ši službeno in zasebno rekomandacijo kakor tudi za denarni (poštnonakaznični in pošt-nohranilnični) promet in za promet z vrednostnimi pismi. Istega dne se razširi službeni delokrog poštnih uradov Gradiška, Komen in Medeja na promet z zavitki. xNaj-višja teža znaša 10 kg.
Iz Štandreža. V štar.drežu pri Gorici je otvoril svojo trgovino z mešanim blagom tamkajšnji posestnik in trgovec Angeli Briško.
Deželni urad »Občega pokojninskega zavoda za nameščence« v Trstu naznanja, da je preložil svoj sedež zopet v Trst v ulico nadvojvode Josipa 4/11. in je pričel tamkaj dne 25. julija uradovati.
Italijanski letalci nad Porečom. Iz Istre nam pišejo: Dne 20. t. m. se je pojavilo nad Porečem 18 od 20 italijanskih letal. Naši so streljali na letala, na kar so vrgla nekaj bemb, 5 jih je padlo v morje. Ribiči so bili hitro pri morju, da vlove kaj rib, kakor se to vedno dogaja ob takih slučajih. Pripovedujejo, da so vreli Italijani nekaj letakov, ki so bili naslovljeni na generala Boroevi-ča. Letaki so podpisani od dr. Trumbića.
Naroden škandal v Splitu. Velik kompleks zemljišča na najlepšem kraju na Bačvicah je prodan Krupovi »Mettalwaren-fabrik«, ki ga je kupila za hotelsko društvo »Adria Hotelgesellschaft* za 670.000 kron. Znano je, da so splitske Bačvice najlepše naravno kopališče na vsem Jadranu. Prodajalci pravijo, da so hoteli pritegniti v društvo le več sosedov, da bi si pridobili koncesijo za gradbo kopališča, ali ker nI bilo odziva, so stopili v dogovor z nemškim društvom, ker so čuli, da ima velik vpliv, da dobi zase koncesijo za kopališče na Bačvicah. Splitska občina se Je že potegovala za to. da zgradi na Bačvicah moderno kopališče, aH pomorska oblast Jej Je bila vrnila načrte. Čudno, kako se je pri kunčiJI izpustila občina. Zagotavlja se. da Je v društvu za gradbo kopališča udeležena tretjina domačega kapitala ... Po taki poti Jugoslovani naseljujejo Nemce ob Adrlji.
Kdo Izmed vrača ločiti se vjetnfkov Iz Ftisfte b! kaj vedel povedati o praporščaku Alojziju SedeJ. kateri Je služil pri 97. neš-polkn. a pozneje prt nešpolku Št. 45. Vjet Je bil 81. maja 1915. Pfsal le zadnjič 24. novembra 1017. Iz Tara V. Tobolskaja guber-nlja, Sibirija. Tozadevna, kolikor mogoče točna pojasnila se prosi na naslov: Uprava hrvatske pučke škole — Krmed pošta Bale, Istra.
Za 60.000 kron zlata zaplenjenega na RekL Redarstvo na Reki Je prijelo nekatere osebe, ki so prodajale zlato. Sodi se, da je to ono zlato, ki je bilo pred kratkim ukradeno v Budinwžri, Zlata je za 60.000 1 kron, — =5*---
__.
Dnevne vesti.
— Odlikovan ie bil za posebno hrabrost v svoji službi c. kr. vojno-poštni sprevodnik Ivan Košenlna z bronasto hrabrostno svetinjo.
— Imenovanja v zemljemerski službi. C. kr. evidenčna geometra II. razreda: Karel K a v š e k v Ljubljani in Janko Hočevar v Kamniku sta imenovana za c. kr. evidenčna geometra I. razreda v X. činovnem razredu. — C. kr. evidenčnemu geometru Avguštinu Sedleckemu je podeljen od c kr. ministrstva za lavna dela stanovski naslov inženir.
— Kulturni dar novoustanovljenega »lovenskega bataljona«. V četrtek »uio izkazali med >DarilU znesek 26S kron -10 vin., poslanih od novoustanovljenega ^slovenskega bataljOna< iz ne-kega domačega pešpolka, za družbo sv. Cirila in Metoda, za šolsko družbo za Istro in za dr. Krekov spomenik. V bataljonu so po večini primorski Slovenci, nekai od drugod, nekaj Hrvatov. Razveselil ie izkaz vsakega, kdor ga ie ćital, ker dar priča, kako gorko pojmujejo m\li fantje in možje sedanje čase, kako toplo jim bije srce za naš jugoslovanski rod in kako mu hočejo po-majiatj do boljše bodočnosti. Obljubljalo, da bodo še nabirali in še poslali. Hvala iim! Živeli!
— Ccmu po nemško? Pišejo nam iz mesta: Več trsrovin je zaprtih čez poletje* Prav neprijetno zadene človeka, ko vidi, kako se po trgovinah v Ljubljani Še vedno preveč silijo z nemščino. Kaj treba naznanjati tudi po nemlko na trgovini, da ostane zaprta
liko in toliko Čaea? Ali ne zadošča . onsko obvestilo v Ljubljani? V Građen ie toliko Slovencev, da se ljubimki nemškutarii kar poizgube proti a, pa mislite, da bi kaka trgovina Danila tudi po slovensko, ako bi .slavila začasno svoie poslopje? Nobena. Cemu torei v Liubliani še vedno taki obziri, ko iih dejansko ni potreba ne glede domačih >Nemcev< In ne glede kakega slučajno in se mudečega uijca. No, to so še ostanki starih razvad, katerih pa se moramo otresti. Ljubljana mora biti ponosno slovenska in kazati povsodi slovensko lice ... S švabcarenjem proč! Urednik >Narodnih listov* g. Strakatv je Zagrebčane očitno pokaral radi švabča-renja. rudi pri nas je potreba Še bolja proti u voljenemu švabčarenju. da se ga iznebimo docela. Naša larodna čast in naši sedanji boji za bodočnost to kategorično zahtevajo.
— Družba sv. Cirila in Metoda naznani a svojim članom sledeče: Pisarna C. M. družbe je ravnokar razposlala z glasnice, glasovnice in vabila podružnicam, delegatom in pokroviteljem. Podružnice, ki niso izkazale odbora in števila članov v 1. 1917. in 1918. niso prejele zglasnic ker se smatrajo za speče in po društvenih pravilih nimajo na veliki skupščini glasovalne pravice. Pokroviteljem so se poslale zglas-nice onim. kojih naslovi so znani. Vsi oni, ki niso prejeli glasovnice, blagovolijo naj naznaniti svoj naslov pisarni C. M. D. v Ljubljani, da jim pošlje potrebne tiskovine: lahko pa se zglasiio tudi 11. avgusta pred erlavno skupščino v družbeni pisarni v Narodnem domu, kjer bodo vse potrebno prejeli.
— Družba   sv. Cirila   in Metoda
opozarja, da sta razpisani na deški meščanski šoli v Trstu dve mesti in sicer I. in II. skupine. Prošnje se vlagajo pri vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani do konca t. m.
— Z laškimi lirami v zaledni bolnici. Ranjenec nam piše iz neke bolnice pri Ptuiu: Kako nas odirajo v ru-kaišnii bolnici. Izplačani smo z lirami, ki so izdane za promet na laškem zasedenem ozemliu. Trgovci v tukajšnjem taboru vzamejo 20 lir za 14 K, od teh 14 K pa mora vojak še kuriti za polovico ali dobi zelo malo. Borimo se za domovino, živllenie žrtvujemo, potem pa nas v bolnici tako odirajo. Ali ni nobeneera, ki bi nam pomagal in nas rešil požeruhov in oderuhov . . .
— Beda učitelistva. Učiteli z dežele nam piše: Pod tem naslovom ie bilo pred kratkem citati v Vašem listu poziv nekega učitelja, nai učitelistvo ne gre v jeseni v šolo. temveč naj se poda raje z nahrbtnikom prosjačit od hiše do hiše. S tem pozivom se popolnoma strinjam, vsaj zastonj vendar ne moremo delati, ko je treba tudi jesti, živeža pa ni. Kar pa dobimo, to pa ni bila plača niti pred vojno, kaj šele sedaj. Osebno bi prvemu delu poziva težje ugodil, ker sem ravno radi učitelistva prišel po 3 in pol letih od vojakov, drugi del gornjega poziva pa prakticiram že precej časa, ker bi sicer moral lakote poginiti, saj za 5 K. katere imam dnevno, ne morem ničesar kupiti. Pa človek bi še beračil, ko bi se vsai kaj dobilo. Ker sem nekoliko mehanika, popravljam ure po hišah in si tako nekoliko pomagam. V aprovizaciji ni ničesar, čemu pa. sai treovee ima za se dosti, župan tudi, v župnišču istotako. Bil sem že mnogokrat razočaran v tem ljubem učiteljskem stanu, a da bo prišlo tako daleč, da ne bom imel niti krone na dan, tega bi pa '•endar ne bil mislil. V družini nas le namreč 6. (dve deklici sem že davno oddal dobrim ljudem, sicer bi nas bilo 8) plače dobim pa 5 K dnevno. Da moram hoditi bos, me ne ženira toliko. sa> ie zdravo, a prijetno ni beračiti po hišah, kler se snidem z otroci, katere sem imel čez dan v šoli. To ie Se huie. ko 1esti neza-beljeno, ker tema tem tudi ie vajen.
Zakai ne odpraviio šol, če nočejo plačevati učitelistva? Rad bi vedel, oemu vendar stoji tisto učiteljišče v Ljubljani? Marsikateri tovariš bi bil z mano vred srečnejši, če bi onega poslopja nikdur ne videl. Borač bi lahko postal brez meščanske sole iu učiteljišča. Sedaj si pa radi vojaščine niti pomagati ne morrin ter sem prisil fon hoditi bos in prosjačiti darje. — Ali ie res >De-lavcem ali najemnikom . . .< vnebovpi-joč greh? Jaz ne verjamem, saj gosp. Lampe tudi ne.
— Rad akcionoga odbora za lugo-slavensku siročad. Iz Zagreba nam poročajo: Kako se ie >Akcioni odbor< proživio i pretopio u >Odbor S. H. S. žena za siročad*; ugodna mu jo dužnost da se još jednom ponaili^pse zahvali svakome napose i svima zaledno, za suradnju i pripomoć.1 Cisti prihod što ie priveden rečenoj svrei bio je ovai Ciklus od šest predavanja K 6928*74 Zabava uraiet. skok >Boheme< kron 18.869*97. Akademija članova hrv. zom. kazališta K 17.16282. Intimna izložba Car - Šumanović K 443'—. Oratorij >Iliriia<^K 4200—. Svega K 47.59453.
— K zvišanim cenam po brivni-cah. Pišejo nam iz mesta: Brivci so torei prav znatno povišali cene, ki stopijo v veljavo 1. avgusta t. 1. in ob jed-nem so uvedli nedeljski počitek. Uvedba nedeljskega počitka ie čisto v redu. Tudi se ne čudimo zvišanju cen, ker se vso thaži in cene povsodi rastejo, ponekod ili ravnost osrronmo. Ali nekaj ie, kar moramo ob tej priliki zahtevati namreč boljše britje v marsikateri brivnici in več pazljivosti in postrež-Ijivosti. Poznamo brivnieO. kjer se pomočnika razgovarjata glasno tačas, ko brijeta. kakor bi bila na kakem semnju, obrit ie človek tako-le na pol. da bi lahko kar takoi 6topil v drugo briv-nico. Kjer ui pazljivosti, dobiš nepotrebno zarezo v lice ali v brado, če kak las zraste po ušesu, ti ga ne odstriže, kadar te ostriže. ako ga za to posebej ne prosiš. Ni povsodi tako, ali ie tuin-tam. Imen nočemo navalati, hočemo pa red, točnost, pazljivost in postrežnost in samo potrebno naj govori brivec, ko brije človeka, ne pa da zija okoli, se smeje in se vstavlja sredi dela. Zaslužek bo mnogo znatnejši, zato pa naj se tudi vse prizadete brivnice^ z b o 1 i š a-j o v navedenem smislu. Vemo, da so težki Časi in da tudi brivnice ne morejo baš tako postreči. kakor bi rad teden ali drugi gospodar, toda, kar smo navedli, to se mora vršiti. —■ Več s sedanjimi razmerami v brivnicah nezadovoljnih.
— Poročil se ie danes gospod Ant. K o v a č i č . c. kr. profesor z gdč. Franjo Peterlinovo. Iskreno čestitamo !
— Velika tatvina na ljubljanski pošti. 161etni Vinko Loboda ki je bil zaposlen na ljublianski pošti kot prevoznik pri voztl, ki vozi s pošte na kolodvor, si je prilastil iz zavezane in zapečatene vreče denarno pismo z 12.900 K, ki jih 1e imela ljubljanska pošta poslati potom poštne ambulance v Domžale. Deček je vrečo med potjo na kolodvor prereza! in vrečo na kolodvoru oddal na vlak. Tam se je tatvina takoj opazila, policija ie intervenirala in se ii je posrečilo tatu takoj dobiti ter najti tudi denar, ki ga ie skril deček na kolodvoru na stranišču. Poštna uprava nima nobene škode.
S častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je bil odlikovan delovodja Ivan Kotnik v papirnici na Vevčah.
S Častno svetinjo za 251etno zaslužno gasilsko delovanje ie odlikovan član gasilnega društva btudenec - Iška vas Anton Cankar.
Da se proglasi za mrtvega Jurij Zajec s Čatežke gore, je v to svrho uvedeno postopanje pri tukajšnjem deželnem sodišču. Jurij Zajec, rojen 1893. na Catežki gori Št 9 pri Litiji, vojak 27. bramb. pešp., je bil koncem 1914. blizu Nadworne zbolel in umrl na koleri. Ako se ne izve nič o njem do 20. iulija 1919, bo proglašen za mrtvega Anton Saiovic, rojen 1876. v Predosljah, vojak 17. polka, se je boril oktobra 1915. na Doberdobu. Od takrat ni nobenega glasu več o njem. Ako se ne izve nič o njem do avgusta 1919., bo proglašen za mrtvega, ker je uvedeno tozadevno postopanje pri tukajšnjem deželnem sodišču.
Iz begunskega življenja. Pišejo nam: Prišla je revna ženica begunka brez denarja in sestradana iskat živeža v O. na Gor. Prinesla je s seboj par rjuh domačega platna za 2 osebi, posteljno odejo iste velikosti in s seboj je imela Še nekaj manjvrednih reči. Za vse to so jej ponudili v zameno 5 kg fižola in par pišk. Revca je, odklonila, češ. grem naprej, piščet si ne privoščim, dobim rajši polovico več fižola. Šla je v bližnjo vas. Tam pa ie dobila pičlih 5 kg fižola brez piščet. Lačna, brez denarja in da ni zamudila vlaka, je sprejela fižol, to je sedanje vrednosti recimo 15 K. Dala pa ie za gotovih 300 K vrednega blaga. Potemtakem stane kilogram fižola dobrih 64 K. — Neki človek, po poklicu čevljar, pred vojno zadolžen, je sedaj petičen mož. Begunce.n hodi po podporo v R., vsak mesec za 57 strank. Zamude ima tri ure, poleg tega opravi svoje posle. Od vsakega dobi po eno ki ono, skupno 57 K. Pri aprovizaciji nam računajo pri sladkorju 30 v zavitek, katerega stehtajo zopet s sladkorjem vred, tako da plačamo dvakrat tudi ta nesrečni škrnlcljev. — Za mesec maj smo prejeli begunsko podporo komaj te dni in najrevnejši begunki so Še dolžni ostali 30 K. Strašno le begunstvo . . .
Tatvine. Na Jesenicah v hotelu »pri pošti« je odnesel neznan tat natakarici Tereziji Kratki znesek 500 do 600 K. — V Rakovniku pri Kamniku Je bilo ukradeno Mariji Cuckovi ženske obleke za 2000 K. — V Rožni dolini je odnesel nekdo nekemu poštnemu uslužbencu krompirja za 100 K.
Kočevsko krajevno oblačllnlco sodnega okrala Kočevja za revne sloje vodi neki Franz Scheschark, ki odganja slovenske ljudi, češ, kaj boste pri nas Nemcih prosjačili, pojdite prosjačit k Slovencem, zahteva, da govore 2 njim nemško, slovenske župane pa, katerim v oliki niti do kolen ne sega, zmerja z »dumme Kerle«. Ko se ga pokliče pred sodišče na odgovor, pa Junaško taji! Opozarjamo deželno oblačilnlco, da je v kočevskih občinah nad Slovencev, da
spadajo v okoliš tega njenega Častivrednega zanonika tri popolnoma slovenske občine (Banjaloka. Fara ln Osilnica) tn da sodi torej na tako mesto najbrže mož nekoliko drugačnih nazorov in olike, kot pa je čestiti gospod Franz Scheschark! Ker pa le možakar slučajno tudi učitelj, ne bi morda Škodila ako hI se deželni oziroma okra Viri
šolski svet pobrigal za tozadevno sodno najbrž Žo ugotovljeni materijal pred okrajnim sodiščem Kočevje ter presodil, ali Je tako lovinističen ln fin nastop primeren za učitelja ali ne!
Samomor. Obesila se ie slaboumna 211etna posestnikova hči Ana Koči-j a ž pri Mirni peči.
Bivši mali trgovec industrijalec in veleposestnik- Lesni industrijalec Martin Werbowetz, ki je podpisal pri centralni banki nemških hranilnic VIIL vojnega posojila 100.000 K, ie kupil, kakor poroča >TagesposU, lani neko tovarno za 140.000 K in neki grad za 500.000 K. Werbowetz je doma iz Radgone, kjer ie imel malo trgovino z mešanim blagom. Kakor kaže priimek, je mož čistega slovanskega rodu, sedaj pa služi Nemcem.
Zračna pošta Gradec - Dunaj. Kr-:i soeiialci v graškom mestnem
u -o stavili predlog za uvedbo sramne pošte med Gradcem in Duna-iem. Peča se s tem vprašaniem tudi vojaška oblast in trgovsko ministrstvo. Morda bi ta pošta imela več sreče, kakor ona med Budimpešto in Dunajem.
Veliki umetniški film »Starinar iz Strassburga« predstavlja >Kino Central< v deželnem gledališču, danes v soboto, jutri nedelio in v ponedeljek.
Kino Ideal. Za peterodoiajiski nordijski film »Pax aeterna« (Verni mir) vlada že dalje časa med občinstvom veliko zanimanje: da ne bo navala popoldne in na večer pri blagajnah, vrši se vsak dan predprodaja vstopnic od 11.—12. ure dopoldne. Predstave so tudi mladini dostopne. »Pax aeterna« ie najaktualnejši film sedanjega časa veren odsev krvavega 41etnega borenja za svetovno gospodstvo, obenem pa izborna propagandna drama za trajen in pravičen mir med narodi. Sodelujejo v glavnih vlogah naši publiki dobro znani nordijski umetniki kot Frederik Jacob-sen. Karlo Wieth in Zannv Petersen. Film se predvaja sedem dni, do 2. avgusta. Film spremlja nalašč za ta namen komponirana clasba kapelnika Franca Eboria z Dunaia. V dopolnilo sporedu se predvaja še eno-deianska burka s Husonom Flinkora ^Striiček doktor« Vsled visokih nabavnih stroškov zmerno povišanje vstopnine. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob %9. uro na vrtu. Kino Ideal.
Našla se ie v trgovini L. Schwent-ner denarnica s srednjo svoto denarja.
Aprovizaeija.
IZ  SEJE   MESTNEGA APROVIZACNEOA ODSEKA.   DNE  26. JULIJA 1918.
Zopet grozi Ljubljani največja nevarnost, da bo ostala koncem prihodnjega tedna brez kruha Pred dnevi se ie namreč izkazalo, da ne bodo prišle pravočasno obljubljene pošiljatve ječmena, ki so bile namenjene za mlin. Mesma aprovizacija je takoj prosila ljubljanskega državnega poslanca dr. Ravniharja, da intervenira v ministrstvu za ljudsko prehrano. Dr. Ravni-har je zahteval takojšnjo pomoč in opozoril ministra na veliko pomanjkanje v Ljubljani. Minister je takoj obljubil pomoč. Vendar do danes še ni nobenih Izgledov, da bo ministrova obljuba tudi izpolnjena,. SIcer ie došlo dva vagona ječmena, ki pa še daleč ne zadostujeta. Tudi mletev teh dveh vagonov je za enkrat nemogoča, ker Majdičev valjčni mlin v Kranju, ki lih Je prevzel, potrebuje za enkratno mletev najmanj 8 vagonov Žita. Nakazanih je še nadaljnlh 80 vagonov ječmena, vendar Je to le nakazilo, ki je še zelo oddaljeno od izvršitve. Moke za peko nima mestna aprovizacija niti kilograma v z al o si. Pekarne imajo moke za peko do ponedeljka in jim od tega dne dalje popolnoma poide. V zalogi Ima pa še mestna aprovizacija 320 vreč boljše moke, ki je bila namenjena za razdelitev na izkaznice za moko. V očigled dejstvu, da mora mestna aprovizacija v Interesu splošne prehrane storiti vse, kar Je v danih razmerah mogoče, samo da ni peka kruha ustavljena, razdeli mestna aprovizacija zadnjo zalogo, 320 vreč moke, med pekarne. Ta množina zadostuje le za tri dni, to je za torek, sredo in četrtek prihodnji teden. Ce do četrtka ne dobi mestna aprovizacija obljubljeno Ječmenovo moko, bo Ljubljana v petek brez kruha In bo ostala toliko časa, da ne pride naznanjena In od centralnih oblasti zatrdno obljubljena moka za kruh. Od torka do četrtka bo imela Ljubljana nekoliko boljši kruh, ker se bo pekel iz moke ki Je bila namenjena za kuho. S to kratko dobo boljšega kruha še ni nikakor rečeno, da pridejo boljši časi, to tem manj, ker se izpraznjuje zadnja zalo-glca mestne aprovizaclje. Takoj, ko dobi aprovizacija zopet prvo pošiljatev moke za kruh. bo ječmenova moka, ki je gotovo še slabša od sedanjih mešanic.
Namesto moke za kuho, razdeli aprovizacija prihodnji teden na izkaznice po xk kg mlevskih izdelkov, in sicer na ta način, da dobe nekateri okraji po Vi kg koruznega zdroba, zopet drugi okraji po II kg ješprenja.
Sedaj, ko že zdavnaj nima mestna aprovizacija nobenega prekajenega mesa na zalogi, se razširjajo po Ljubljani neosnovane govorice, češ, da se je izpeljalo iz aprovizačnih skladišč po cele vozove pokvarjenega mesa. Konstatirano bodU da Je mestna aprovizacija v pretekli seziji posušila In razdelila med prebivalstvo 30.000 kz prašičjega mesa. Od te množine je bilo pokvarjenih le 423 kg, kar Je pa skrajno malenkostna množina, če se pomisli, v kakšnih okoliščinah in razmerah je morala aprovizacija prekajevati meso. Po izjavi veŠčakov je to množina, s katero je morala mestna aprovizacija že v naprej računati in kateri se pri največji pazljivosti tudi Izogniti ni mogla. Kakor rečeno, o celih vozovih pokvarjenega mesa niti govora ni In so to le besede onih ljudi, ki veliko govore, a malo vedo
Pretekli teden se Je organom tržnega nadzorstva posrečilo, konfiscirati na kolodvoru čez 200 koŠtrunov» ki so bili namenjeni za izvoz preko deželnih meja. Blago nI bilo kranjske provenijence, ampak vtiho-tapljeno s HrvaŠke. Aprovizacija je izročila koštrune v razprodajo mesarjem, ki so prodajali meso na ljubljanskem trgu. Vsled nesporazumljenja In pomotoma so mesarff nastavili ceno za koštrunovo meso po 10 K za kilogram. Kt) so bili potem mesarji opozorjeni, da morajo prodajati konflsVat po običajnih tržnih cenah, se je cena koitru-novemu mesu dvignila na 16 K za kilogram. Konfiskacija meemegi magistrata
^310
169. Štev.
„SLOVENSKI NAROD4' dne 27. julija 1918.
Stran 5.
Še ni potrjena od c kr. deželne vlade in že trgovska previdnost narekuje, da se mora zaplenjeno blago prodati po tukajšnjih običajnih tržnih cenah,   ker bi bila drugače
predočena nevarnost, da bi nastala vsled nizke cene velika diferenca, katero bi morala poravnati občina. Mestna aprovizacija bo skušala dobiti primemo množino od konhsciranega blaga, da ga razdeli ubož-nim slojem.
Aprovizačni odsek sklene, naprositi c. kr. deželno vlado, da zaseže čebulo na korist Ljubljanu Zelo nujno je, da se že enkrat napravi konec vedno* večjemu izvažanju čebule iz dežele in prepreči navijanje cen, Ce bo šlo tako naprej, se prav lahko zgodi, da bo Ljubljana brez čebule. Obenem prosi mestna aprovizacija deželno vlado, jla izreče že danes zaplembo vsega v ljubljanski okolici pridelanega poznega zelja na korist Ljubljane.
Vedno bolj se tudi ponavljajo pritožbe, da na ljubljanskem sadnem trgu nihžo več ne upošteva maksimalnih cen. Cene so s vsakim dnem višje in bo kmalu sadje na prodaj le najpremožnejšim slojem in ga ogromna večina prebivalstva ne bo mogla kupovati, ker bo veliko predrago. Že sedaj se izvažajo z drugo zelenjavo vred tudi velike množine sadja iz LJubljane. Da se vse to prepreči, je sprejel mestni aprovizačni odsek sledeče predloge: Mestna aprovizacija nakupi v lastni režiji večjo množino raznega sadja, predvsem jabolk, hrušk in češpell. Sadje proda potem aprovizacija na ljubljanskem trgu in skuša s tem vplivati na splošne tržne cene. Mestna aprovizacija opozori nadalje obrtno oblast in c. kr. deželno vlado, da najstrožje nastopi proti vsem onim prodajalcem, ki se ne bi ravnali po maksimalnih cenah in imeli tudi tc cene označene v svojih prodaialnih prostorih. Končno prosi mestna aprovizacija c. kr. deželno vlado, da ji podeli pravico, zaplenje-vati na kolodvorih za izvoz namenjeno sadje. Ta pravica se pa ne sme raztezati samo na Ljubljano, ampak tudi na vse Iz-venljubljanske kolodvore. Odsek naroča svojemu predsedniku, da predloži te sklepe c kr. deželni vladi.
t Kisla repa za Vič. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B ali C, preimejo kislo repo v ponedeljek, dne 29. julija dopoldne pri Mfihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: Stranke z rumenirni izkaznicami B od 8. do 9.; stranke z rumenimi izkaznicami C št.
1 do 260 od 9. do 10.; št. 261 do konca od 10. do 11. Stranke dobe za vsako
osebo 2 kg kisle repe, kilogram stane 80 vinarjev.
t Kisla repa za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo kislo repo v ponedeljek, dne 29. julija popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: Stranke z rumenimi izkaznicami B od 3. do 4.; stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 240 od 3. do 4.; št. 241 do konca od 4. do 5. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kisle repe, kilogram stane 80 vinarjev.
Prosveia.
— Gorkij je zbolel. Iz Helsingfor-
sa poročajo, da ie Maksim Gorkij v Petrogradu težko zbolel.
— Trst In Slovenci. Svetovna vojna je Slovence in sploh Jugoslovane, prisilila, da se izjavimo, kako mislimo o bodočnosti Trsta in njega narodno - gospodarskem in političnem pomenu za nas. To vprašanje je zlasti za nas Slovence za enkrat najvažnejše in rešiti ga moremo le, ako popolnoma poznamo razvoj tržaške luke in nje pomen za našo trgovino in industrijo. O tem predmetu bo prinesla revija »Demokracija* študije in elanke raznih slovenskih narodnih gospodarjev in politikov, ki deloma podpirajo svoje misli z bogatim statističnim gradivom. »Demokracija« izide tekom prihodnjega tedna in bo poleg razprav o tržaškem vprašanju, med katerimi je tudi posnetek srbske brošure o tem predmetu, ki je IzSla leta 1915. v Nišu, prinesla tudi bogato era-divo o drugih slovenskih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih ter obširen >Pres:led«. — Demokracija« se naroča v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 5, dobiva pa se tudi v knjigarnah.
* Letala za Brazilijo. »Agenzia Štefani« poroča, da je naročila braziljska vlada
za 5 milijonov lir letal v Italiji in Franciji.
4 Milijon lir nagrade so dobili mornarji onega italijanskega podmorskega čolna, ki je potopil avstro - ogrsko vojno ladjo »Szent Istvan*.
* 28 kron za beefsteak. Lastnik hotela »iiungaria« v Budimpešti je bi! obsojen na ovadbo nekega polkovnega zdravnica ua globo 15u0 kron, ker le račnal za beefsteak 29 kron
* špekulacija s poštnimi znamkami v Bolgariji. Vojnih špekulantov ie tudi Bolgarija polna. Polastili so se tudi poštnih znamk pa v taki meri, da ae ne dobi že niti najpotrebnejših. Sedaj je bolgarsko finančno ministrstvo imenovalo komisijo, ki ima urediti prodajo poštnih znamk.
* Živila za pisateljsko »lavo. Ž'>-na nekega veleposestnika v poznanj-fiki provitui v Nemci H piše romane pa ne najboljše vrste. Jedno izmed največjih založništev v Borolinu ie dobilo te dni od nje ponudbo, naj sprejme njen novi roman. Sicer ga bodo kritiki raztrgali, ali ako ga sprejme, je pripravljena zalagateliu dajati živila ven čas. dokler jih bo primanjkovalo. Takoi bi mu začela pošiljati masla . . . Odgovor na ponudbo le ni znan.
Gospodarstvo.
— Na dunajski borzi je tudi včeraj posel več ali manj miroval. Le nekatere akcije so prišle na tr^e. Skodovke in še nekaj krovinskih akcij so profitirale od 4 do 7 K, med tem ko so bile delnice paroplovbnih družb in železnih podjetij ceneje. Petrolejske, strojniške in us-njevske akcije so nekaj malega profitirale. — Notirale so: Anglobanka 60tj*50, Bankverein 639*50, Avstrijski kreditni zavod 904, Landerbank n22, Avstrijski Lloyd 1967, Skodovke 1055.
Položaj na deviznem trgu se je zopet poslabšal Nizozemski goldinar ie postal dražji in stane sedaj že 468*25 v, švicarski frank 234 v. V ostalem je položaj neizpremenjen.
— Gradec dobi podporo od vlade. Kakor poroča »TagesposU. so intervenirali vsi štirje graški državni poslanci pri finančnem ministru, da bi se izplačala mestu Uradec podpora, ki se je svojčas obljubila. Finančni minister je zagotovil, da bo skrbel, da se nakaže podpora čimpreje ter v kolikor možno polnem obsegu. — Iz kakega fonda dobi Gradec vladno podporo? Ali ne bi
lahko dobila tudi Ljubljana podporo iz istega fonda?
— Ogrsko žito bo prihajalo le nekaj časa v Avstrijo, potcrfl pa bo pošiljala Ogrska zopet moko tako kakor lansko leto. Nekateri listi so raznesli vest, kakor češ, da bo dajala letos Ogrska žito namesto moke, tako da bi imeli naši mlini obilo posla. Tradicljonalna zahteva ogrskih mlinov pa je, da iz Ogrske ne sme uiti zrno žita, ampak da se mora v tamošnjih mlinih zmleti Ta svoj postulat so uveljavili že pred • vojno in toliko bolj sedaj. Res jc, da pošlje sedaj Ogrska nekaj žita na Avstrijsko in da se bo tu zmlelo, to pa zato, ker so ogrski mlini momeatano preobloženi z rnlačvo za vojaški ernr.
— Uvoz žganih alkoholnih pijač iz Ogrske, Bosne in Hercegovine. V današnjem državnem zakoniku objavljena odredba urada za ljudsko prehrani-tc\\ ki določa pogoje, pod katerimi se smejo dobavljati iz Ogrske, Bosne in Hercegovine žgane alkoholne pijače. Kdor dobi od tam več kakor en liter alkohola, mora to prijaviti družbi z o. z, na Dunaju »Svega«, Dunaj, L. Tuciilau-ben št. 7 a, ter ii ponuditi blago v pre-vzetje. Na mesto dosedanje -»Centrale špirita« je stopila družba a-. Ko-iiećiio določa nova odredba, da se sme vsak, ki namerava dobavljati žjrane alkoholne pijače iz teh dežel. 'Dogoditi s »Svego«, ali in pod kateremi poboji mu dovoli uvoz, v kolikor presega 1 liter. Ta odredba stopii 1. avgusta v veljavo.
— Na VTTT. vojno posojilo na O-r -skciu jo bilo vplača nili nekaj čez 3000 milijonov kron. Natančno število eo dožene so le tekom prihodnjega tedna.
— Promet s prašiči. Poljedelsko ministrstvo ie objavilo veerai navedbo, glasom katere smejo deŽehiene vlade urediti promet s pra-ici. Te so opravičene -prepovedali izvoz, oziroma uvesti izvoznice, napraviti centralo, ki bi bila, izključno opravi cena kupovati prašiče po celi deželi, prepovedati trge itd.
»Franc Jožcfova« grenčica hitro in brez bolečin povzroči izpraznenje. zadostno prebavo in dovoljno slast do jedi. CJ01&)
Darila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««'
Ne čakajte, da bo prepozno, da tn-! d i pri Va* odneso vrednosti vo6 tieo-
čev? Se danes — ne jutri — bi moral?' opremiti svoja vrata, skrinie. omare.j risalne mize. posebno pa ae vrata od. zalog, skladišč, podstrešij, kleti iid^ kler so večkrat nahajajo nenadomestljive vrednosti, z varnostnim klinčem-->Viktoriac (svetovni patent), Že jutri bi bilo lahko prepozno! Edino razpe-čevaližče za jugoslovanske dežele in' Balkan: ccneralno zastopstvo varnostnih ključev >Viktoria<: v Zagrebu sL' 2o, Trenkova ulica 12. Mestna prodaja* Ilica 20, bazar Konig in M. Dracker.. Ilica 39. (3469*
K važnom pronalaska. Svaki, koji li najmanje gospodarstvo vodi, znade, da )e
cnilenjem krumpira več veliku Štetu pfetrpk« največi dio krumpira gnjili u ovom I tillOH ( dećem mjesecu. Mojim pronalaskom može; se svaki komadić krumpira apsolutno kod. gnllenfs očuvati. Imao jedan metar ili ste*, hiljada   metara.   Ja   posjedujem krumpira još koji je tf potpunom i svježom I upora-, Divom stanju od godine 1914 i od godine' 1915. u II. metodi i od godine 1916. I od' Kodine 1917. n 1. metodi tukućina i baratanje brani truleza u svrhu mojeg proučavanja molim svakog, koji želi dotične oprite' badava l franko dobiti, da ml putem poŠta obavijesti, koju zalihu krumpira  )e posjedovao I koliko mu je od iste izgnjililo i koliko ga Jošte imade I ono,  što jest sada. te kako izgleda. Uputnu knjižicu priposlatf ću,   ćim budu   tiskane.   Veleštovanjem Y* Miloš. Bjelovar, DraSkrrvićeva ulica br. MK: ■-- '■■    ii ■■ mi»;
Proda se
salonska oprava s ogledalom. — Dunajska cesta si. 30. 3795
Velika hiša
aal na ugodnem prostoru ie ceno naprodaj. — Ponudbe (ne anonimne) pod: ,,atev, 1834 3788" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Proda se par lepila
rašičkov.
Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« *- 3781
Čevljarski pomočnik,
na novo delo so takoj sprejme. —
Plača 8—12 K. — Za hrano je preskrbljeno. — Sprejme se tudi vajenec. — J o s. Prešeren,   Šiška - Ljubljana, Celovška cesta 82. 3791
Kdor ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
2 sob s pri.jadki, naj ponudi pod „R0ST0HAH14 na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Uradnici ifiSeia zračno
meblovono sobo
s kosilom. Prispevata z živili. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod: „Sepiember 1918 3719".
Hupi se prav dober planinski
daljnogled::
oziroma se zamenja za živila. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« — 3787
Če mogoče s posestvom in dobro pitno vodo, pripravno za trgovino, bi kupil v Zagorju ob Savi ali kakem večjem tigu. — Ponudbe na Alojzij Cer ar, Lukovica pri  Domžalah. — 3495
za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo
3^~ecSžna češka tvrđka~^TC
JI&I FINKE, =
HV" Praha II, na Moranl 6. S.
Naprava sa sušits«? ssdja in s&cšui*, || uredbe tvorni« za marmelado, stroji g za lupljenje krompirja, aparati za pasiranje, g
Friderik Rotter^ Oi!R^ IV.
¥saka dama naj 6ita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanju gradi].
iskušen svet pri vpa£loati  in pamanj-kan}n bujnosti- — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schanzstrasse 2. oeTd. 41.
fsveibanec "^Bf lesne trgovine
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru ter bilance se takol spretne kot vodja. Naslov pri upr. »Si. Nar.« 3611
g^"' Vzamejo se v najem
trgovski lokali ali večja skladišča.
Kupi se tudi niša, pripravna za trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod „trgovina 3782" na uprav. »Sloven. Nar.«
za vsako obutev pripravne nudi I samo preprodajalcem 3470 |
Sohisnschoner»ver*tv*ieb L- Braunstein, Dunaj I. j
Gnechengasse 7.,  Abteil- 8.
gy Spretne
LSKARICE
se takoj za trajno sprejmo - pri -
KARLU HAMANNU. seoa
KINO CENT
ss v deieinem giedaiiScu a* ■1 ■■ ■    . ■
Sobota 27 , nedelja 28. in pondel. 29. Julija :
ggST Veliki nmetalškl film:
Starinar Strassburga
Drama v petih dejanjih.
V glavni vlogi: WW EDITH MELLCR.
Prve predstave vsak dan tudi mladini pristopne.
n ■■»■■■i ■
Torek 30. in sreda SI. iallja, v četrtek 1. avg.
MT Senzacija sezone: *VI
Veliki Zelnikov film ls čndeine Indije.
Čljandurska roža.
V glavnih vlogah dvorna igralka Lya Mara in Friderik Zelnik.
Ji
Predstave se vrše v delavnikih ob 4., pol 6., 7. 9. zvečer, v nedeljah fn praznikih ob pol II dopoldan ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. 3777
Proda se ceno
moška obleka za srednjo velikost. Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« — 3790
Skladiščnik::
idče mesta izven Ljubljane. — Pismene ponudbe na upravn. »Sloven. Naroda« pod „fiffesto 3743".
Cevi za kolesa
se lice o proti zameni v živilih. Pismene ponudbe pod „st, 1000/3745" na uprav. »Sloven. Naroda«.
Z majbnemn dečku se išče sa takoj
isklica ali ženska.
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3778
pozor ktoviščarji za j)le3!
Naznanjam, da se v moji gostilni na Bledu ne dobi hrano zaradi
pomanjkanja blaga.
Ivan Zrimec.
3770 mesar, gostilničar ln posestnik na Bleda.
Proda ae dobro otaranfeno
DAMSK0K0L0.
Poizve se: Vegova nliea Sil, čez dvorišče.   -        7 i
Mesečno sobo
išče stalno nameSčen uradnik. Ponudbe pod „soliden 3748*« na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Šolske knjige
za 4. realko, fotogr. aparat, 9X12 9 stativom (Rapid Aplanat), banja zrn sedenje sa prodajo. — Kje, pove upr. »Slovenskega Naroda«. 37t3
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da se nahaja moj
sa gosp. in oame
sedaj v ŠeGanburgovi ulici štev. 6, 8, nadstropje« preje
u Schumi- F. Potočnik,
krojač za gospode in dame 3760 preje Gradišče 7.
[1 prodala z zaloge 377* |
j K. Mjj. Srađec. Mflflalillferctr. Ur. H I. J
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav nado dr. Flesch-a Izvir, postav, varovano
mašilo. Popolnoma brez duha In ne maže. Poskusni ionček K 3-—, veliki K 5-—, porcija za rodbino K 12-—.
—- Dr. E. Flesch's Kronen-Apotheke (GySr), Raab Ogrsko. ——;
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri zlatem Jelenu11,
LJubljana, Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko „SKABATORM"
6 B.
»Pri
rdečino na obrazu, rde" nos,ogrce, pri-§če, gube in ohlapno kožo, vse napake polti odpravi zajam. staroprelskuSena
Dr. A. RIXA pasta Pompadour.
Popolnoma neškodliivo. Poizkušnja K 1*50, veliki lonček K 4 —. Dr. A. Risa biserno mleko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 5"—. Diskretno razpošilja Dr. A. Klx, kosm. preparati. Dunaj IX., Laklerergaase
7alogev Ljubljani: drog. A. Kane, drog. »Adrija«, v Mariboru : Lekarni Angelju varhu«, »Pri Mariji pomoCnici« in drog. Wolfram, v Trstu: parfumerija Andreuzzi, Korso 5.
wr Kupim nove in stare-^
KLOBUKE
relaknjane In M od moljev in vsake mnotfau. 3605
molfce nt ienske, mehke, n medene, vsake O
AMT. JtRMUS, PRAGA I., Bilekova ulico 8. Telefon 5247. ~aBO ličejo se pridni nabiralo«.
Najboljši nadomestek
pripraven za temeljito čiSčenje, Je
toaletno cvetlično milo
K20.-
3675
parfumirano, elegantno adiustirano v kartonih s 30 komadi franko, ako se posije denar naprej
JOSIP GUCKENTHALER & Co., OSIJEK, SLAVONIJA.
Sprejme so precej močan
- IfiHUHe ki bi imel veselje do ll%wl1CVf dimnikarske obrti, kakor mm *m ,M n Xmm Ha 2 vso tudi : POmOCIIIK oskrbo
in dobro plačo- — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3716
Prazne zaboje
velike in majhne, prodaja po zmerni ceni Ronsnmno drnfttvo sa Linb-ljano in okolico, skladišče v Siski, Kolodvorska ali ca. m 3739
Plahte, prazne vreče PsF" tu vinske sode
kupi v vsaki množini po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe se prosijo na: S. N. Bfeamann, Lfnb-ijana, Poljanska cesta 49. — 3279
Naprodaj Je
▼eofe rromliko posestvo v bližin!
Ljubljane.  —  Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Nar.« pod; „tvornl£ko posestvo 3747".
Večja množina
sodi od 15 do 20 hekto, so proda. Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« — 3750
Na prodal le ?t*3£EZ
gozdu Mihaela Skubtc
Kupne ponudbe na Marijo Peltler V Višnjsnori. 3743
iz« URADNIC!),
vešča popolnoma slovenščine, nemščine in italijanščine, stenografije, strojepisja, knjigovodstva in vseh pisarniških del, z večletno prakso, ISOS alnlbe. Gre event. tudi na deželo. — Cenjene ponudbe pod: »Izurjena uradnica 3784" na upravn. »Sloven. Naroda«.
Kupi se majhen
voziček
(odprt ali polpokrit) za srednje velikega konja (ponija). — Ponudbe na: „postnl predal fttev. 127" glavna posta, Liablj8na. 3784,
Blagajnice Jfational
. . ptoti takojšnjemu plačilu v gotovini Nfcttoaal Registrier Kas-—^ e. m. b. B. Donat VI., MaDa*
5T—59. 3723
Iščem delavca,
vzamem tudi delarmožnegi invalida. Kartooažn* tovarna It. Bonać sin, Lfvbljaca. 3758
Proda 86 dobro ohranjena ::
mlatilnica
O trosilo« za na tre r j Ij. Al. Kano-oar, Ore vije 18, posla Št. Vid pri
BjoblJani. 3720
kakor tudi drugje zaplembi ne podvržene delejne ie gozdne pridelke (maline, jagodfi, n\Ed itd.) kupuje po najvišjih cenan. M. RANT, Kranj. 2693
^dežele se tako« epreiaae blizo Ljub-lfanej rdaea 60 K mesečno. Ponudbe na upravniitvo »Sloven. Naroda« pod „dežela 3701".
T LJubljani pa odda s novembrom 19iS. — Pismene ponudbe naj se vlože do 15.
1918. — Poiasnila daje pisarna hotela „Union". 3645
Proda se urošlcvoliso n*. Vjlir;;:!
(trgovina) štev. 268.
V hiši je tudi gostilna in trafika.— Natančneje se poiz-ve pri lastnici sami
Kariji Bučar, Vrhnika. 3693
Bele steklene I
glaževino 3g*£j
od steklenic in kozarcev kapu i e po
najvišji ceni tvrdka 3765
V. PANH0LZ2B, LJUBLJANA,
PRAŽAK07A ULICA 4. '--.-.I
obstoječe iz najmanj 10—12 sob, even-tuelno v pritličju in I. nadstropju ali 1. in 2. nadstropju aa takoj sprejme. — Ponudbe ood poitnl predal 127, ijnbljana, glavna posta. — 3794
Čudotvorno iilo
izsmo E 4*90 šiva (Stepa) kakor bivalni stroj. Najboljša iznajdba za krpanje usnja, strganih čevljev, konjskih oprav, odej vreč n vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. —Cena kompletnem šilu s sukancem, 4 .različnimi Šivankami in navodilom 2a en komad S 4.90, 3 komadi R 13*50. — Po povzetju rošilia K. Swoboda, Dnnaj, ni 2, Bless-gasse 13-48. 2353
Zenitua ponudba.
jNaobražen mlad podčastnik se želi ■v svrho poznejše ženitve upoznati « simpatiCno, lepo, od 17—23 let Staro gospodično s primernim imetkom. Vdova brez otrok ni izključena. — Ponudbe s sliko, Ikatera se vrne ali zamenja na ■upravništvo „Slov. Naroda" pod „mlad gospodar 3722". Tajnost zajamčena.
Dobavljam:
Portfand cement, živo apno v grudah, zarezna strešno opeko, kajmt za jesensko in spomladansko gnojenje, 3&90
$0 najnižji ceni samo na vagone. Naročila naj Se blagovolijo nasloviti na:
Josip Novak, Brezovica pri Lfubljani.
IGORIN
zatre čudovito naglo
STENICE
vzorčna steklenica 4 K,  velika steklenica 16 K,  brizgalnica 8 K.
Dobiva se rovsod. — Glavna razpošiljalnica 3734 Lekarna „pri upanja" Apotheke »zur Hoffnung«. Feeg 49, Ogrsko.
Tisoče zahvalnih pisem na ogled.
Zajamčen uspeh.
Bujne, lepe prsi
dobite ob rabi med
3345
9r. jjL Rixa kremt za orsi 53?SSrt2£i£
uspeh.   Rabi  se zunanje.   Edina krema za prsi, ki \a vsleo čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorna parfumerije itd Poizkusna pušica K 5*—,  velika   pušica, zadostna za uspeh K '10—. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A. Ris preparati, Dona) IX., iesJerergaste 8 S.
Zaloge v Ljubljani: drog. Kane bi JLdrija". Zaloge t Mariboru: kkar. Schutzcagoi, Nar. pcm. i« parf. Moltra*.
V Trstu: Par?. Andrtuzzl, Cono 5.
hv-ležnih odjemalcev notrjuieio, da uničevale: korenin RJA BALZATI v 3 dnevih hiez bole' odstrani kur-a očesa, bradavic«, rottao kos*
Us^eh jamČen. Cena 3K3 l^n*Wi 7 K, 6 lončkov 11 K
ZASUSOL odstrani niTOM" pri naibolj trdo vratnem zobobolu, ko so odpovedali vsa sreastva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu de nar nazaj. Cena 3 K, 3 pusice 7 K. nusic 11 K Nič več zobnega kimena ali slabega duha iz u* SneŽnobeie zobe Vam napravi zobni fluid ZlaUS" Takojšen učinek   — Cena 3 K, 3 seklemce 7 K
Pffiđfffalflf- IfllĆI 5e POPolnoma iztrebite Jri9*agt£iit?5 ****** a podeanjo smrfo Ct
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem
Cena 4 K. 3 skatljice 9 K. —  Stenice, *oih
ščurke uniči radikalno z zalego vred „THIZRA".
prašen o roti mrčesu zraven 2 K. J069
Ce;ia 3 K, 3 kartoni 7 K,
KEMENY9 Košice (Kassa) Postfach 12 C 31 (Ogrsko).
BARVA ZA OBLEKE
MM EVI pobarvana izgleda in nadomesti MAtiA UOLUUI Če se pobarva le z najboljšo barvo. IlUlU, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakifinega Že Dlaga. Na manjša poSiljatev 10 zavit z navodilom s pošto E 10*101 trgovci 100 zavit. K 40.— 1000 zavit. E 38. za 100 zavitkov. — A- Feetrzfta, Oradec, Štajersko, 8teyrera> 80 II. Commla. ..Mehlata".
V založbi Sfera SociialiiB Matice
|o Uči propagandni spis
i nivo.
Dobiva se v vseh ljubljanskih kniizain»h.     Plamena natočila sprejema »Slovenska Socijalna Matica« v Liubijani Cena B 1»—i s po*tnino S l-'0j 10 '-v dov skuraj E 8.—■
pri naročilih čez 80 izvor* ■>   l o/0 oonust.    373 '
Emona
priznano & fMnSioJjisT
uobiva aa vaeh prodafalBtaH t
Piipiii
granate in p!oš-čnate na bencin vseh vrst in kres. kamenčke.
Trgovcem popust.
Puch, IVaffenrad, Rambler, Kosmos
vozna kolesa (brez pnevmatike), kolesne dele, gumijevo raztopilo itd. — Ra^ne deleža šival. stro;e,olje, čolničke, šivanke in dr. "3316
ln      |fr%lf   s'ec:.!alna trgovina s šivalnimi stroj:, kolesi,
'fln.W0K. tjubijsna, Sodna ui. št. 7.
Za kritfe strah najbollia, odbrana
iN A OPEKA
navadna <Biberschwans) in saresana strelna (Strangfals) lastnega Izdelka se dobiva v Izvrstni kakovosti In vsaki količini pri k 3307
FROHLICH & BICHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC.
Isvos I« odprava dovoljena s dolenjsko Seleznico.
Sin.
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, riža itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
Komad stane K 24.—
Odpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo
rlsm Bdhnel, Dunaj IV.,
Kargaretenstrasse 27 u Abt. P. 17.
Prospekt zastonj. W'. ■wmammymaaaaaaaaamaaaaaaai
fllfonz Breznik
učitelj Glasbene Matice In edini zaprli, strokov« n]ak c kr. det. sodišča
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(liasprotl nunsHs cerkve.
Največja In najsposobnejša tvrtka In isposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih Inštrumentov, strun in mnzikalli. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: B6iendnrf«rf FOrsttr, Rsdo.I Stelzbammer. BOlsl & Beltsmaa, 8los in Hotm nn imam edino izkljnčao le jaz za Kranjsko v zalogi ter svarim nred nakupom falzl-fikatovin navideznega .pofelna".
je najboljši pripomoček „BiSHLa\TA"-moka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedrlom, kruhu, juham i. i d., ker zaradi tepa pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobiiih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je R 3*50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTRZIN, GRADEC, Štajersko,
STETSERO. 60/11., COHMISSION „MEHLATA".
I
Podaljšal svoje življenje!
Mogoče je podaljšati si življenje, preprečiti bolezni, bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati, nestanovitne trdne in nesrečne vesele storiti.
Kaj tiii la vsako boleznijo?
Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dragih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi vzroki.
Veselo srce
je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te poživi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur kdor piše ponjo
popolnoma zastonj.
V tej knjižici je pojasnjeno, kako zamore vsakdo t kratkem času, ne da bi bil oviran pri poklicu, moč živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti. Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure.
Naslov:
Cmst Orsecfc, Berlin S. W., JfUrkgrafetutrissc 63, jftt. 456.
l
Gospodična
želi mest. blagaln!ćarke eventualno gre tudi za prodajalko. Naslov pove upravništvo »Sloven Naroda«. — 371'»
Tesarje in mizar!e
proti dobremu plačilu (za hrano In stanovanje skrbi eno) spreiaae ANTOM STE I NE R. Llabilans, Jeranova ulica it. 11. 175
SST Isfce sa
gostilniška kuharica
r-lafa po dogovoru. Sprejme se taVoj. ■ozn a aH c a 15, L|nbl«sna. — 3764
Starejša gospodična
zmožna obeh deželnih jezikov, vajena kuhanja, bi rada prevzela mesto gospodinje. Vodila ie več let goaoodinj-stvo doma Nastop 1.—15. avgusta.— Cenjene ponudbe na upravn. »Sloven. Naroda« pod MJ. J. 174%H*
Pravo ogrsko ~^BB
Um papriko
razpošilja slovenska tvrdka Anton Z. Hnzgar, Varaždin (Brratako). 3687
Prazne vreče
vsake vrste in auhe gobe) kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje oo najvišj h dnevnih cenah trg. firma
j. Kušlan, Kranj, Gorenj.
PRODAJALKA
vešča špecerijske in galanterijske stroke, se takoj sprejme. — Prednost imajo take, ki so zmožne vseh treh dež. jezikov. — Hrana in stanovame X hiši. Ponudbe na Albert Pecevnik, Gorica, Gosposka nI. 19-21. 37S4
Kupi se "*m
manjša hiša
v Linbl|anl ali bliintl okolici. — Ponudbe na ,9L nbllana, poitnl predal 136". 3725
Uradnik išče
STANOVANJE
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v bližin! mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod Stanovanje" na postni predal štev. 2, LJubljana. 3415
Blagajničarka in prodajalka
as sprejmeta v trgovino z mešanim blagom in zalogo tobaka pri Oton Romanu ¥ Radovljici. "680
Krema za britje
najboljša kakovost, porabna brez vode, velik lonček K 8.—
MILO sa britje
pristno, najboljša vrsta, 1 komad K 3.-, 1 kg K 32.— Po povzetju pošlja M. jftnker, eksportno podjetje Zagreb it 15, Petrinjska 3/TO, Hrvatsko. 3286
KUPUJEM
pri meni kupljene šivalna stroje nazaj in plačujem po najvišji ceni. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
BSjr Jos. Peteline ~*BS
tovar, zaloga šivalnih strojev LJubljana, Sv. Petra nasip it. 7«
G. Flux
Gosposka ulica 4,
I nadstropje, levo.
Uradno dovoljena, te 20 let obstofeča najstarejša ljubil.
v udobnost cenj. občinstva zopet v
aredlšcu mesta lice nu na: več navadnih in boljših knhsr c sa LJnblJsno in zunai. tudi k 1 — 2 osebama, za častniške kuhinje, hotele in restavrante, već ki-sea pod dobrimi pogoji, klinike za mestno vilo, več dekllo sa vas Itd« Več v pisarni. — Pri zunanjih vprašanjih pros»m znamko za odgovor. —
Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana.
Detaiika glavnica: K 20,000.000. & a**^ ^ eaJM\lm     m#^ml^M\^m mmm*m*m* niimn ar u nnn aha
Vloge na kaHžice in jih obrestuje po čistita 4 70-Vloge aa tekoči la ilro raču proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira m moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega* P30ĐAJA i Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke t kr. razredne loterije._ _
Centrala i
Trst.
Poiraiafeo t
Otjsjravnlk Dunaj
Keter Metković
Opatija •pljat Slbenlk Zadar
Kil.
Ji
Reierve: okrog K 312,000,000.-.
Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
2 na blago, ležeče v javnih skladiščih. Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Telefon št. 257.
26
D3C
54
01821834
i69. štev.
* SLOVENSKI NAKOD", dne 2/. Jtlfl)a 191».
5tran /.
Stanje vlog le znašalo koaoeai aieaeoa |aal]a ISIS K 173,000434-19.
Podružnica v Ljubljani
Financiranje vojaških
Vsakovrstne bančne transakcije.
Olavaloa K 50,000.000-—.
Stritarjeva ulica št 9.
lobnv.   ::      ::  Kredite zn nprouizncne nakupe.
Srečke c. kr. avstr. razredne loterije. Nakazila vojnim ujetnikom.
Češka lndnstrltalna banka
licem GOSTILNO
na račnn ali v na;em v Gorici ali v okupiranem kraju Italije. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda" pod „Vdova brez otrok 37C?«1.
15 leten deček
Iste vajeniškega mesta v večji trgovini na deželi ali v mestu; gre tudi na Hrvaško. -- Prijazne ponudbe pod šifro: „Trgovskl vajenec 3766" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Hrastov m 35 kostanjev les
kupi tovarniško podjetje. — Prevzame tudi posamezne vagone. Prevzetje in plačilo iakoj na vsaki postaji. — Ponudbe na S Wehrberger, Trst, Chiozza 16. 3284
Kapa'em umetno
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodaji posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska ulica 10. 1458
4a^«ensM
Kupuiejo se
*Ašnie,
iCG ter
letošnje gobe.
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrd ko Josipa Val, Ljubljana.
Resna ponudba, namenjena samo damam v preudarek!
Izobražen, trgovsko nadarjen, čvrst samski zasebnik z letno rento K 3.000.-, sicer v stalni službi s pravico do pokojnine teli z namenom poznejšega zakona znanja z omikano in dobrosrčno gospodično ali vdovo čiste ore-teklosti. — Cenjene ponudnice, sam v starosti od 25—4) let in s premoženjem tra ne^a letnega donosa naj do 31. jallja 1918 naslovijo svoje prijave s si i ko, z natančnim opisom razmer in naznanilom pravilnega naslova na uprav. »Sloven. Naroda« pod „ Jugoslovan 3809". — Za resnost in tajnost se jamči.
■
J
MIŠIČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in Drak-tična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura S 8*-, 12*-. 20'-, na leta trpežna S 28-— 39, najfinejša pa K 44.— In K 50*— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—■ 45*— H. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaera trgovina SI. Potokv Dunaj, VI. . Stlege~qassal5.        1199 j
puijeno za 1 kg: belo, pnma puh K 45—, lino belo s puhom K 26.—, dtto II. vrsta K 17.—, siv. puh K 26—sivo perje K 7.50; nepizlleso bolo za 1 kg: prva vrsta K 10.—, II. vrsta K 7.— razpošilja po povzetju:
Irma Haldek, Praga-Smichov,
SUnskeno t?. 1. 3674
Nadaljna oddaja reverznih konj samostojnim kmetovalcem in gozdnim posestnikom bo dne 1. avgusta 1918 ob 3. url dopoldne pri o. in kr. ari11|. opremni postaji (Art. Ausrust. Staiion d. A. O. K.) v Ljubljani, artUj. vojašnica. — Izpolnjena potrdila je oddati do 31 t. m. pri poveljstvu zgornje postaje. 3783
li i II t in 1111 m m iti 1111 if i Mf i iti i ti i ii i tli iti i um; m m 11:11111CIII! i M11......i 111 ] IM111 f i 111! 1111 Ti 111 f 111 f 1111 ■ t S11 r I ■ i 41
Tr
ovina
Anton Škofa
na uunslski cesti
ostane radi nakupa blaga od 29- izlije do 24. avgusta
37S6
[riiiiiiiMiiiititiiittuiiitiitiiiiiiMiiMitiitiiiriiiiiiriiftififiriiiiiitfitTiiiiiiiiiiiMiittitiitiiiititiiiiiiiiiiiifiiiii
je popolnoma
3468
~4r
dana
Za sedaj se morejo sprejemati samo pred znambe, ker zaradi velikega navala tvornica ne more slediti z izdelovanjem. — Čas, kdaj se bode ključ zopet lahko točno dobavljal, se naznnni na tem mestu. — Ključi za omare se sploh ne morejo več izdelovati, ker ni za to potrebne medi. — Predznambe je naslavljati na generalno zastopstvo »VIKTORJA«, tvornica ključev, Zagreb 25, Trenkova ul. 12.
-   —■»
nanese
Vato mm sssfer sv. VlBcsodla PavtjgDskosa
da bo
e
Pozor!
Odstranite ilab pivnik, nalMjie nadomestilo je
trajnopivni ALABASTER
brez pivnika komad E j rabi se vsaj 1 leto, pri večjem naroČilu, vsaj 10 kom. se dobi popust. — Cenjena naročila nai se pošiljajo: Ljnblj. na, postal predal 143.' — Za odgovor je priložiti znamko. — Trgovci, če naroče^cel zaboj z vsebino 100 komadov, dobe Uređen popast. ~JK — o681
Prostovoljno prodaja posestvo.
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm. od Lnj-ztnshe ceite ležeče posestvo v velikosti 340 oralov. Od tega je 19 oralov n|lvt 5 oralov vrta In sadovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 130 oralov loze, drugo pašniki z novo
prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mijo Ribić obč tajnik v Netretlen pri Karlovcu,
HrvaŠko. 1656
Gonilni jermeni
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi.
Ka ti m & Co, Gradec 14.
v.
365!
neznanja,
ki je bil popolnoma prenovljen, zopet otvorjen in od 1. avgusta 1918 izročen svojemu prvotnemu namenu, namreč civilnim bolnikom in sicer bo na
razpolago vsem p, n. go.-podom zdravnikom, kamor poljubno pošljejo svoje oskrbovance. 37f8
se lahko dobe v vsaki množini pri
Coronica I Puste
Dunaj Vili, Alberigasse 14 Žlice po 16.—, 24.—, 26.— kron tuca!.
Brza, točna in solidna postrežba.
3721
^5 r% rm ra nT«
180 Vm zdrave domače sijale
osvežujoče, cfobre in Žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z mali stroški. V zalogi so snovi za: anana?,
jafcojčnik, grenadivc malinoveč, poprovi meta, muškatelec, Domerančnlk, dišeča perla, vlšnjevec,
služiti se ne more. Ta d oma 5. pijača se lahko pije poleti hladna, pormi vroča, namesto nfti.n in žganja  Snovi x natančnim navodilom
stanejo K 11- po povzetiu. Prvenec K 20—
Jćo Grolidi, đrcftrija pri       Brno 639, florai.
ĐljemaĐtDa rezila za sfeMo.
ran
Diamantov za steklarje more*m zač. dobar mo št 5 za 2 K in Spal-dffltnO * ■ .8 K, ker je dov. dijam. prepovedan fn je surovo blago zelo težko in le po vis. cenah dobiti. Porto za povzetje 90 vin Za re-elno in solidno blago jamči
JAff GROUCH, M. pri angela, Srno 63 M
te    ne odstrani
krema flroUeh -
zraven spadaj. I prnl.praikom vsa
marove arfnen«
obrazne rdeofoo
Ltd.  in ne ohrani
Trsmj&ol
je credatvo ta jj pomlajenj.las. I
ki rdeče svetle in sive inse in bra- ■ do ca trajno terrtno pob.irra. 1 fe •teJclenica .   po *t. vred.    K 3-50 I
RyDyol
je rotaata
1
koio mladostno avefo in nežno. Cena K _6"65 s poStnino fred.   S  porcije  staoeio K 17-, | 6 porclj  K '
i2 50- Vse  bret kakih nadaljnih
veda, ki «4to pordeči b.<-__________________ d« Ura. Učinek je Čudovit   1 Steklenica s  poStnino vred K 2*45
Naslov saj naročila s
stroSkov. Naslov sa naročih: I Jan Grolich. drož. pri angela,
JU GROLICH. M- pri angelo, Urno 639. fe |     Brno 639, nserava.
Nademestak zrnate kava, najbolie kakovosti lepo zavito
v kartonih ro j/4 in *fi kg nudim:
•.........po K ft*50 *^SSSi
Hp  pri odjemu SO kg
100
500 ■000
11.— m
„ 10.50 ^
r^r „     „ iooo „.............„ „io.
Pri večjem odjemu do 1 vagona znaten popust. — Odpošilja za naprej poslani denar ali proti akreditivu eksportna tvrdka:
orgje
jf
rus
igreb,
Nikoličeva ulica 9.
Q4£0gHsa sa algurnlm In slalnim naroiitaljam tudi i Izvoznico v vi« kraje Avstrija« 3769
Naročite hitro, dokler traja zaioga.
Kavni nadomestek s s!ad«Wjem „MII»K A", pravi „MILKA" vanHSnsladkor, pfaiek sa peko (Backpu!-ver), toaletno milo, mile se brivce9 «Taj, kekes ter vse ostalo špecerijsko« kolonijalno blago proti po-liljetvi 7S° o aeeska naprej, ostanek po povzetju.
Eksportna znamenita firma
Proizvodi „Milka" Zagreb.
za gostilniikl obrt Mar j a Jslenic, Stara pot L 3726
I
s hISo za stanovanje fn vrtom at proda nekje na Kranjskem. Samo direktni interesenti brez posredovalcev naj pl-Sejo pod „A. Z. 3141" na upr. »S. N.«
V k* i večji trgovini v Gorici lese kot pomoćnica slulbo
deklica,
izurjena v tej stroki, zmožna veC jezikov. Naslov se izve: „Vla 8 ta dane o 14, eorlca". 3707
^AaMa^^ua srednja starosti,
gospodična
škega jezika v govoru in pisavi, dobra računarlca 2e1l mesta koatorttttats, knjigovodkinje ali kaj sličnega. —
Bila je že v službi za postovodlnjo. Nastop s 1. ali 15. avgustom. Cenjena ponudbe na uprav. ,Sloven. Naroda* pod „Joftioa 37«*«.
Iz?u$ća|a grlate, srbečico in droge kotne boletfni odpravi hitro in algam o Paratol, domače mazilo. Ne umaže, je btez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5 T, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni praSek za varstvo občutljive kože, škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratol-v7erke, Auotheker Ulmer, v Beril m-pesti, vn-24, R6zsa ntoa 11.
z njivo, travnikom in malim gozdom v val* Laičeh
se proda;
polovica kupnine ostane lahko vknti-žene.   Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3640
[iiijoflpejBjiiiiiL
Izdelava in razpošiljanje preskusno radikalno učinkujočih uničevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zoper poderano in raisl K 5.— Proti iohaiiam m Ačarkora K 5.—. Tink-rnra topef s1ea!ca K 2.— Posebno močna tinktnra zoper stenice „Fro* vasllM K 3 s j. — Uni?evalec moljev
K 2.— Prasak zoper mrčes K l.cC :r» 3 K. Basriaovaloc k temu K 1.20. Tlnhhira zoper ćlov-eake nai K 150, za živinsko nsl K 2-. : Praia'i zoper aši v o!>}!?kl in perila K 2.—. Tlnh'em zoper pasje bolhe K 1 50. — Pra*eh proti pemtninsktm niem K 2.— TJakrara zoper mrčes na drevja in zeleaiadl (rastlinake škodljivce) K 3.—. Polilj'a te po povzetju. — laved za aaleevanie mrčesa M. Jasker, Zagreb 15, Pa-triniaka ulica 3. 2479
borovnice, maline, robidnice kupuje proti dostavi sodov
ObsfexpoPtunfBPnBbmen
v Gradcu, Marschallgasse 18.
Tam aa kape|efo tudi sodi.
sniBaflaa> BaeaaaaaaaasiB^
Delniška glavnica in rezervni fondi
K 103.000.000.
Oe laT3ft
Stanje
den. vlog na hran. knjižice 31. okt.
K 214,631.380—.
1917:
šna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Bnnajtt. — Ustanovljena «64.
Vogal Marijin Wi Petra tesla (v il Jsitnrazioni Generali l
Ustanovljena 1864. — 33 podružnic
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n.pr.: Prevzemanje denarnih Tlog na hranilne j
knjižice brez rentnega davka, kontovrte knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- ; Štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje^vraflaostsih papirjev strogo v okviru uradnih kuranih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih I papirjev in posojila nanje. ' Uttmena In pismena pojasnila in nasveti o eaeh v bančno atroko epedajočih transakcij
Najkalantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje ku-
Ronov la izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje In prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaji varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l»stin, dragotln itd. pod lastni zaklepom stranke. — OprarllUco o. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. laplaClls le nakazila V Ameriko ia iz Amerika
ah vsekdar brezplačno. aeaT" Brzojavke: Prometna banka Lfebliana. — Telelon ste v. 41
0604
9
Stran 8.
aSLOVENSKI NAROD", dne 27. juliji 1918.
169. Stev.
i i
Delniška glavnica 10,000.000.. k
Stritarjeva ulica Stev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijska državne razredne loterije.
Ras vrvni fondi nad 2,000.000.- kron.
Podružnice v S pij t u, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finan-
' IjiT
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovani*!.
cira erariine dobave in dovoljuje
TEn^VI
Strojevodjo,
preizkuSeno, samostojno moč, za ležeči parni stroi s kondenzacijo (Sul-zer), išče večja tovarna na Spod nJem Štajerskem v kmečkem kraju za takefsnjt vstop. Ponudbe z prepisi spričeval ter zahtevo plače je vpo-slati na uprav. »Sloven. Nar. da« pod naslovom    vojaščine prost 3761".
tire, vosove za konje ali lokomo-tivni pogon, eventualno tudi z lokomotivo iščem za na}no delo ptoti gotovemu plačila v nakup. — Ponudbe pod: „Feldbahnan 319" na anončno eksoediciio J. Rafael, Dnnai L Graben 28. 363f
Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (cekarie) B*^* predpražnike, slamnate solne priporočam
gosp. trgovcem za obila naroČila
FRAN CERflR.
tovarna slamnikov v StDfau
posta Bomiala pri LJubljani.
Zahtevajte zastonj In poštnine prosto moj katalog s slikami or, zlatn?ne, s rebrn i ne, godb. inštr. itd.
JAN. KONRAD
c in kr. dvomi založnik v Mostu (Briis) št. 1958. Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26, 28, 30, bela kovina (Gloria-srebro) goldfri aH jeklo, remont z dvojnim pokrivalom K 35, 40, 50, 60, violine K 22, 24, 26, harmonike K 26, 28 in j višje. Za ure triletna garancija. Pošilja se po povretju. Izmena dopustna ali 651 denar nazaj.
I
vseh vrst za urade dru5tva, trgovce itd
HI
graver in izdelova-telj kančukovih štampilij
LJUBLJANA. Dvorski trg štev. 1.
Gorica -
Stolna ul.». 2-4.
Traovina ■
Ljubljana
Sfan hi Rtv. 28.
Mii in
Miti
đvokolesa
s stare pamnaffo.
Šivalni in pisnim stroji,
gramofoni.
ffloktrićne žepne svetilke. NsjboiJSe baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
ta le sreča!
Po dolgoletnem raziskavamu na polju negovania lepote se ie konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedri, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pit starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetl|iv in ta reetpt so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznan;! Vsakomur daiem proti retour-znamki popolnoma aasfoni pojasnila.  Pišite takoj  na: L. Decker, DonaJ   56, Predal ta.,
oddelek 36. 119
sevalec klavirjev
G. F. Jurasek
LJubljana, Wolfova ul. 12. asr Edini ~aw
specijalist
Uvriujs vsa popravila te stroke.
Priporoča se tvrdka
PETEUNC, LJUBLJANA
tovar, zaloga alkalnih strojev z i obrt m domačo robo, ter njin delov, igel In olja.
l5totam prodaja ga anterj skega biaga, ter potrebščin za šivilje, krojače in čeviiarje. Postrežba točna in sohdna — cene zmerne.
blizu frančiškanskega mostu levo, ob vodi sv. Patra nasip 7.
Tvrdka
Oričar&Meloč
Prešernova ul. 9.
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 5. do 26. avgusta 3689
UaT* zaprta.
eni mlin za žito.
(Ob!, var.)
Moj originalni ročni mlin sa lito z
masivnim hrastovim ali železnim okro-vjem, preddrobilnikom in polžem, izboren za debelo drobljenje ali fino mletje vsake vrste žita, preprosto pa stanovitno izvršen, z izmenljivimi mlev-nimi ploščami iz trjenega materijala in Dri največji porabi t>koro nepokončJjiv-Model 4 z ročico za mali obrat, teža 7 kg, S 100.-. Model S z ročnim zamašnjakom za večji obrat, okoli 12 kg. K ISO.—. Rezervne mlevne plošče K 14.— par. Masivna lesena aH železna stojala s predalom X 80.— posebej. - Raze o iija se z Dunaja proti vpošiliatvi K 20 — naprej ostanek po povzetju Generalno zastopstvo
Nax Bohnel, Dunaj VI.,
Margaretenstrasse 27, Abt P17
S3T Za preprodajalca. T»
Prospekti zastonj.    307 i
par* Za maski: "laj
stari   amaškl od steklenic, nezlomlieni.........................kg K 55 —
novi zamaški od steklenic, nezl-mlieni.........................kg K 95 —
tasta U i ta a *de. iampsnlskt zavaliti, »reče, plahte prevzamem po najbolišm cenah co roštne n povzetiu na *>voje ^roškr Prejeme vora-šanje rn zgoraj določenih cenah ni potrebno. - Firma J. Re'sner, veletrgovina s vrbami !n aam««WJa ftradee. Anneeatratis 28. — Telefon 1458. — Poarado a :i so dobro njigra^e 3662
Priporoča sa trgovina pohištva
prej J. Pogačnik
glavna trgovina:
Marije Terezije cesta (Kolizei).
Podružnica :
Sar Stari trg št. 4. ~W1
3o73 S spoštovanjem
Vido Bratovi.
r
■ Modni salon
i SlIrMaJil!
I Židovska ulica štev. 3.
■ Dvorski trg 1, Ljubljana.
:sidiiiHiK6a.
svilene klobuke in čepice |
najnovejših oblik
za dame In deklice
Popravila ae sprejemajo,
Žalni klobuki vedno ? zalogi I
i
llSlf A za °*,'e*ce ie v ceni tako poskočilo, da si atmaf IO^£ %8r ga morejo omisliti le najpremožnejši sloji. Staro in po- aMBt^B_Ip%ajjasMsamaja^apvnadomesti no-nošeno blago |a#"OOa VCili Vvo. Včasih že zavrženo blago, pobarvano črno, ^» y& #*frma7a^% §
modro,  rdeče, rjavo   itd.  izgleda 1W w  I 8 W W W * Podpisana tvrdka se prinoroča v to svrho z zagotovilom, da bo cenjeno občinstvo kar najbolje zadovoljila.
Prva in
parna barvarna in ke-miina čistilnica
Josip Reich, Ljubljana.
MrTovarna: Poljanski nasip Stev. 4. Podružnica: Selenburgova ulica Stev. 3.
ajaar Poltna naročila ae točno izvršujejo. "UM
Kopelj v „Hotelu Slon"
=i!iiini=
naznanja vsem cenj. obiskovalcem kopeli, da je -otvor] ena: ————
kadna kopelj:
Ob delavnikih.....od 8. - 12. ure dopoldne
,, ..... od 2.-6   ure popoldne
„ nadeli- In prazn klh od 8 —12. ure dopoldne
=(iMiiii=
Torek . Tersk . Petek . Fstek . Nedelja
Parna kopelj:
od 8. od 2. od 8 od 2. oj 8.
—12. ure dopoldne —6. ure popoldne —12. ure dopoldne -6. ure popoldne —1?. ure dopoldne
Tuš
Ponedeljek od 8.-8reda od 8.-
Cetftek od R> Sobota        od 8.
■12 ure dop. in od •12. ure dop. in od 12. ute dop. In od •12. ure dop. in od
za gospode za dame za dame za gospode za gospode 364«
2.—6. pop. 2.—6. pop. 2.-6. pop. 2.-6. pop.
i
=»niiiii=
PriporoCava se najtopleje  — z velespoštovanjem
Hedžet i Koritnlk.
I
Minii=
V Gradcu so na prodaj
3 In 4 nadstropne moderne donosne nalem-wr ninske hiše
ooleg cestne železnice ln 3 rodbinske S'fte — Vprašanja rod „F. W. 8888 1
na uprav. »Sloven. Naroda«. — 3655
trčan med
kupuje v vsaki množini od čebelarjev. Ponudbe z navedbo cene naj se pošlieio veletrgovini 3070
1WF* Pavel Šega
Gradec, Grazbachgasae 90.
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostume, noćne halje, perilo, modne pred mete, športne klobuke ln stesnlke. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 0. Lastna hlia.
2652 Fine
otroške oblekce
» in krstne oprave, n
10S. ROJIMA
modni atelje za gospode
= LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 3.
Vo]aške<>uradni$ke
=UNIFORME=
po meri v na|kra|šem času.
W
... ..
Po ni Jagoslaviji
sa aaf pije
Tolstovrška slatina in novi Silva vrelec
ki se naroči pošta dmatanl, Koroško. Tam se naroči tudi lino rdeče
belo in črno vino ter žganje in sadni most. 3705
Kupujem zmedena
ženske lase.
Štefan Strmoli,
£jubljai,a, Pod frančo št. 3.
POZ OB I Zarddl vpoklican) a w »o|aJko alotbovanl« |a lokal odart »smo sa prodalo blaga in aleer Ob delavnikih samo od 9. do pol 1.
Kietsko posojilnica ljubljanske okolice v Llubllanl.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
54
4V/»
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881.
2751