DoSio PoStnina plačana t gotovini Leto XII., štev. 276 Ljubljana, sobota 28. novembra I93I Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva > ulica 5. — Teiefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Jaseratnj oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL A — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čisla 78 180 Wien št 105.241 I \ , - 1 1 1 v 1 ■ L- m ■i Bi ^ 1 \ - Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za Inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa št 3122, 3123. 3124. 3125 ln 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te- lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Izgredi sofijskih študentov proti Jugoslaviji Ob obletnici neuiSIeske mirovne pogodbe so študenti, M stoje pod vplivom makedonstvujušcih, napadli naše poslaništvo in naš konzulat 'Sofija, 27. novembra M. Po protestnem BMJtangu, ki se je vršil ob priliki današnje obletnice neuilleske mirovne pogodbe v Bofiijskem gledališču Roval, je skupina sofijskih študentov napadla jugoslov. konzulat v ulici Stevana Karadije in razbila okna. Demonstracije zoper Jugoslavijo so dosegle svoj višek v napadu na jugoslovensko poslaništvo v ulica Patriarha Jeftimija. Demonstranti so vzklikali proti Jugoslaviji ter zasramovali našo zastavo, k.i je visela na zgradba poslaništva ob priliki današnjega belgijskega praznika. Tudi na poslaništvu so razbili demonstranti več oken. Te demonstracije pred poslaništvom in konzulatom so trajale celo uro, ker policija Bi storila potrebnih ukrepov, kakor ved-«0 prejšnja leta, da prepreči te demonstracije. Ko so se pričele demonstracije pred jugoslovenskim poslaništvom, so se poja-r's 27. novembra, d. Včeraj popoldne je priredilo vodstvo društva »Fo-i>eign Polcy Association« italijanskemu zw manjemu ministru Grandiju banket v hotelu «\VaMorf-Astoria«. Grandi je imel pri tej priliki svoj drugi večjri govor o mednarodno političnih vprašanjih. Govoril je predvsem o razorožitvi in izvajal med drobim: »Nepravični sistem razorožitve so Evropi vsilile mirovne pogodbe. Ni namreč pravično, da morajo nekatere dr* žave ostatri popolnoma neoborožene, dočim ko se smejo ostale oboroževati do skrajne meja. Mirovne pogodbe so prisilile nekatere države, da so omejile svoj vojaški razvoj, a pod pogojem, da bi ta položaj pripravni tudi druge države k omejitvi v oboroževanju. Razorožitvene prisilne mere, ki so biile s pogodbami uveljavljene za del evropskih in drugih držav, naj od postale temelj splošne razorožitve. V na-errrotju s francosko tezo italijansko »tališče o razorožitvi ne bo nnkomrar škodilo, pa tudi v splošnem ne bo skrčili« splošne varnosti.« Gramdli je v svojem nadaljnjem govoru pouidaTjai!. da ne razume, kako mrre biti za razorožitev absolutna varnost izkliučni predpogoj. Zanj je ravno nasnrotno nai-jpreij potrebna rizorožiteiK, da se more tvorili prisilni ukrepi, uveljavljeiri mirovnimi pogodbami ustvariti tudS trdna varnost za vse in m vsako državo posebej. Grandi je nato obrazftož?! razloge, zakaj doslej ni bil dosežen framoosbo-i talijanski pomorski sporazum. Toda, čeprav doslej še ni bil dosežen, ima Italija namen prispevati k ustvaritvi enakopravnega in defini-tivnega sporazuma. Razorožitvena konferenca, ki se bo vršila v Ženevi meseca fe.< bruarja prihodnjega leta, je dejal, bo efektivno pokazala, ali sta duih in zavest narodov zrela, da 6e človeštvu zagotovi popoln mir. Zvečer se 'je Grandfi uddežfil banketa, Id mu ga je priredila italijanska koloni ja v hotelu »Baltiimore«. Grandi namerava danes zapustiti New York. Sedem sovjetskih špifonov obsojenih na smrt Varšava, 27. novembra g. Pred okrajnim sodiščem v Baranowiczah se je danes vršila po prekem sodu razprava proti sedmim osebam, ki so bile obtožene zaradi špijonaže v korist sovjetske Rusije. Vsi obtoženci so bili obsojeni na smrt. Brani telil so brzojavno Prosili predsednika republike za pomilostitev. LAVALOVA ZMAGA V ZBORNICI Poslanska zbornica mu je s 175 glasovi večine izrekla zaupnico — Nadaljevanje mirovne politike in mednarodnega sodelovanja Pariz, 27. novembra AA. Po Lavalovem govoru se je v nadaljevanju zunanje-poli-tične debate oglasil k besedi poslanec Franklin Bouillon, ki je očital predsedniku vlade. da je Francija angažirala v inozemstvu cele milijarde frankov, ne da bi si pri tem zagotovila le najmanjša jamstva. Francoska vlada da je s svojim protislovnim nastopom v ki tajsko-japonskem sporu kompromitirala vrh tega tudi francosko politiko na Daljnem vzhodu. Govoreč o položaju v Nemčiji je Franklin Bouillon naglašal, da je predsednik nemške vlade dr. Briining igrača v rokah hitlerjevcev in da Nemčija noče priznati ne dolgov, ne razorožitve, ne meja in da hoče po notranjem bankrotu izzvati še zunanjega. Nato je pobijal politiko francoskih zaveznikov, ki pritiskajo na Francijo, da bi se odrekla zahtevi po nemških reparacijah ter napadal zlasti Anglijo, češ, da je na podporo, katero ji je dala Francija, odgovorila z novimi carinskimi tarifami. Koncem svojega govora Je Franklin Bouillon napadal Hoovrov moratorij in sklepe finančnih strokovnjakov v Baslu in naglasil, da si nemški narod, ki ga izmoz-gavajo nemški finančniki, želi sporazuma z Zedinjenimi državami, Anglijo in s Francijo. Pariz. 27. novembra, č. Seja poslanske zbornice se je tudi ponoči nadaljevala in sta govorila še poslanec Blum za socialiste in Herriot za radikalne socialiste. Minister-ski predsednik Laval ie pred zaključkom debate ponovno povzel besedo in naglasil, da ni nikake zveze med reparacijami in vojnimi dolgovi ter privatnimi dolgovi nemške države. Že wa§hingtonsko uradno poročilo je javno potrdilo, da med reparacijami in vojnimi dolgovi ni nikakršne juridične zveze, marveč le dejanska. Toliko manj pa so nemški privatni dolgovi v zvezi z reparacijami. Strokovna komisija baselske banke ootemtakem nima pravice, da proučuje tudi vprašanje nemških privatnih dolgov. O tem vprašanju bodo odločali upniki in dolžniki sami. O tem vprašanju Youngov načrt ničesar ne določa. Nemčija nima pravice, da bi od strokovne komisije baselske banke zahtevala moratorij. Strokovna komisija ima le nalogo, da proučuje reparacijska vpraša-nia. Druga vprašanja pa, ki s tem niso v ni-kaki zvezi, naj pusti v miru. Francija ne bo dopustila, da bi so kdorkoli vmešaval v vprašanja, ki se ga ne tičejo. Laval pa s tem sicer ni hotel reči, da strokovna komisija tudi načelno ne bi imela pravice, baviti se z vprašanjem nemških privatnih dolgov. Pred prehodom na dnevni red je ministrski predsednik Laval postavil vprašanje zaupnice, ter odklonil predlog socijalistov in radikalnih socialistov za takojšen prehod na dnevni red. — Po glasovanju je zbornica s 325 glasovi proti 150 sprejela predlog poslanca republikanske levice Piecea, ki je predlagal sprejetje deklaracije vlade in zaupnico vladi, da bo lahko zastopala v svetu francoske pravice in mogla nadaljevati politiko miru in mednarodnega sodelovanja. — Predlog opozicije je bil odklonjen s 325 proti 240 glasovom. Glasovi francoskega tiska Pariz, 27. novembra č. O Lavalovem govoru v poslanski zbornici pravi »Petit Journal«, da je ugajal večini francoskih poslancev. »Petit Parisien« izraža mnenje, da bo mogel Laval šele po ratifikaciji Hoovrove-ga moratorija v ameriškem parlamentu precizirati svoje stališče o aktualnih problemih. Radikalni list »La Republique« pravi, da se Laval in Briand popolnoma strinjata, da je treba dosedanjo francosko-nemško tragedijo nadomestiti z nemško -francoskim sodelovanjem. Vprašanje pa je, če se s tem strinja tudi večina v parlamentu. Večina francoskih poslancev ni odobravala Lavalovih besed o francosko-nem-škem sodelovanju, ploskala pa je ministrskemu predsedniku, ko je govoril o sedanjem stanju oboroževanja. »Echo de Pariš« piše: Laval je pravi francoski zunanji minister. Briand igra le še vlogo držav- nega tajnika, ki se je specializiral za vprašanja pri Društvu narodov. Ta izprememba pomeni za Francijo veliko pridobitev. Starih napak sedaj ne bi smel nihče več navajati. Laval skuša rešiti, kar se še rešiti da. Vtis Lavalovega govora ; v Nemčiji Berlin, 27. novembra č. Govor, ki g« j« Imel francoski ministrski predsednik Laval snoči v pariški poslanski zbornici, jo napravil na nemško javnost in politične kroge mučen vtis. Posebno so kritizirali ton, s katerim je govoril Laval. Listi skušajo utemeljiti Lavalov nastop s tem, da je bil primeren ^a notranje politične razmere v Franciji. Kljub temu pa bo nemška vlada ob prvi priliki odgovorila na ta Lavalov nastop. Odmev v Angliji j London, 27. novembra č. Lavalov govor v poslanski zbornici je deloval na angleško javnost, ki je zavzela pod vplivom ger-manofilskega tiska docela Nemčiji naklonjeno stališče, kakor curek hladne vode. Listi priznavajo, da si Laval upa še celo po washingtonskih sklepih zagovarjati striktno francosko stališče. »Times«, ki komentira Lavalov govor, napoveduje nove mednarodne gospodarske težave, če zaveznikom ne bo mogoče ublažiti Lavalovih besed in francoskega stališča, bodo te težave neizbežne. London, 27. novembra, č. »Time®« pravi v zvezi z Lavalovim govorom, da je napačno misliti, da je Nemčiji uspelo dobiti kratkoročne kredite le spričo pretiranega zaupanja in da se ti krediti uporabljajo v, neproduktivne evrhe. Ta interpretacija po mnenju angleškega lista ne odgovarja dejanskemu razvoju dogodkov. Če Nemčija ne dobi novega moratori ja a® če se Hoovrov moratorij ne podaljša, gotovo ne bodo doseženi pozitivni rezultati, ker je jasno, da si bo Nemčija opomogla šele tedaj, ka bo dosegla 6vojo plačilno sposobnost- Borba za restavracijo Habsburžanov Razočarani monarhistični agitatorji proti povratku Inomost, 27. novembra, s. Na Tirolskem 6ta bili včeraj vetMki zborovanji za povra-tek Habsburžanov in proti njim. V Halllu so tirolski legitimisti sklicali zborovanje, na katerega pa je prišlo tudi mnogo ko-mundstov in narodnih socialistov. Govoril je tajnik bivšega cesarja Karla, stotnik baron Werkmann. Med njegovim govorom je prišlo do nemira, ki se je še povečal, ko je omenil znano afero princa Sdk-sta. Njegova izvajanja so bila sprejeta z ogorčenimi vzklitoi proti Karlu in Žiti. Svoj govor je moral predčasno prekiniti. Slfično usodo je doživel angleški častnik, kd je svojčas pripadal eskorti bivšega ce* «arja Karla. Anglež je zapustil zborovanje z začudenim obraizom. Kot prihodnji govornik je nastopil narodni socialist, ki je Karlu in Žiti očital izdajstvo in je izja- — Avstrijski narodni socialisti Habsburžanov vil, da Nemci v Avstriji odUoSno odklanjajo povratek Habsburžanov. Prišlo je do velikih nemirov, nakar je govoril voditelj velenemške mftadtaske skupine, toi je prav tako odklonil povratek Habsiburžanov. Baron Werkmann je hotel še enkrat govoriti, kar pa so trmi zborovalci preprečili Narodni socialisti so priredili zborovanje proti povratku Habsburžanov v mestni hiši v Inomoetu. Udeležilo se ga je 2000 oseb. Narodno-socialističnd vod'ja z Dunaja, Frauenfeld, je označil legitinuizem (kot francoski napad proti naorjonalni Nemčiji ter je napadel tudi Starhember-ga, češ da se vežejo heimwehrovei e krščanskimi socrialoi, katerih voditelj dr. Sei» ped jih hoče izrabiti za svoje legjitimastič-ne načrte. Proti brezpogojni razorožitvi Nasprotujoča .si staCšča delegatov na kongresa za proučevanje raz- orožitvenega problema Pariz, 27. novembra AA. Na mednarodnem kongresu za proučevanje razorožitve-nega problema je predsednik kongresa v svojem govoru izražal željo, naj kongres takoj preide na aktivno delo. Za njim je govoril zastopnik Holandske Lindburg, ki je zahteval, naj se omejitev oboroževanja izvede v današnjih proporcijah. V imenu srednje-evropskih žen Je princesa Cantacuzene izrazila bojazen, da ne bi, čeprav ta trenutek ni neposredne vojne nevarnosti, prišlo do večjih nemirov, ker ni v vseh državah blagostanja. Italijanski delegat Dorielo se Je zavzemal za odpravo carinskih mej. Nemški delegat Schreiber, Mvšl posla- nec nemškega državnega zbora, Je zahteval, naj se razorožitev izvede takoj. Belgijski delegat Rollin se je priključil stališču francoskega delegata in je navedel težkoče, ki preprečujejo takojšnjo splošno razorožitev. Francoski delegat Painleve Je ▼ svojem govoru zavrnil načelo brezpogojne razorožitve, češ, da je nevarno. V splošni debati so posamezni govorniki pobijali tezo francoskega delegata Painle-veja, pri čemer je prišlo do raznih manifestacij. Toda g. Painleve je na vse kritike izjavil, da ne umakne niti ene besede tega, kar je rekel. Ločitev Birme od Indije Waleški princ otvoril birmsko konferenco — Birma dobi lastno ustavo hi parlament so prišli sedaj v London, da razpravljajo pri isti mizi z drugimi zastopniki političnih strank v tej državi o bodočem oirmskem parlamenta. Oni, ki so dolžni izdelati nov osnutek birmske vladavine, se morajo zavedati, da morajo sezidati stavbo, ki bo morala nositi vsa bremena sedanje težke in nemirne dobe človeške zgodovine.« London, 27. novembra. AA. Waleški princ je davi otvoril v londonski zbornici konferenco okrogle mize o Birmi, naglašajoč, da so jo sklicali vladni zastopniki in predstavniki drugih parlamentarnih strank in interesov v Birmi, da se sporazumejo o vpraSa-nju ustave te dežele in njenih odnošajev z Indijo. Prva naloga konference bo. da razpravlja o ustavi Birme. Preden pa bo vlada predlagala ločitev Birme od Indije, bo dala vsem prizadetim strankam priliko, da se izrazijo o te? zadevi. Princ je dalje izvajal: Birmski pododbor indske konference je izrekel mnenje, da je sedaj prišel čas za ločitev Birme od Indije. Namen konference je torej, da razpravlja o tem dalekosežnem vprašanju. Pred 20. leti v Birmi politike v modernem pomenu besede niso niti poznali. Tedaj ni bilo ne političnih strank niti političnega časopisja. Sedaj pa si je Birma izvolila pred kratkim svoje parlamentarne zastopnike in njeno ljudstvo sodeluje pri upravi dežele. Njeni zastopniki Reški komunisti pred fašističnim sodiščem Rim, 27. novembra d. Posebno sodišče je včeraj sodilo 7 Rečanov, ki so bili obtoženi, da so bili svoječasno člani komunistične organizacije in da so skušali sedaj to organizacijo obnoviti. Obtoženi so bili Veitzen, Vah, Pajalič. Rebec, Dessar-do, Zolja, Vodopivec. Antonič in Zupičič. Zupičič je bi' oproščen, Veitzen obsojen na 13 let. Vlah in Rebec na 5, Pajalič in Antonič na 4. Dessardo. Zolja in Vodopivec vsak na 3 leta ječe. Poset dr. Marinkoviča v Varšavi Beograd, 27. novembra, M. Te «fai od* potuje naš minister zunanjih poslov doktor Vojisilav Marinkovič v Varšavo, kje* bo tri dnii gost poljske vlade. Ta obisk našega ministra, ki je fcrfiil že svoječasno določen, a potem zaradi smrti ministrovega brata odigoden, bo povzročil velik odmev v bratski poljski državi. Poljski minister zunanjih poslov Zaleskv bo v kratkem zapustil Pariz, kjer se udeležuje zasedanja sveta Društva narodov ter bo sprejel svojega jugosdovenskega tovariša v Varšavi osebno. Z g. ministrom Marinkovičem potuje na Poljsko tudi njegova soproga, direktor političnega oddelka zunanjega md-niiehetva ter šef kabineta in končno osebni tajmilk ministrov g. Pavlovid PolLjskč minister v Beogradu g. Giinter odpotuje dan preje v Varšavo, da tam pripravi sprejem dx. Marinkoviča. Nov! poslovnik Narodne skupščino Beograd, 27. novembra AA. Nj. Vel. kralj je podpisal danes zakon o poslovnem redu v Narodni skupščini. Veliko narodno zborovanje v Sremu Novi Sad, 27. novembra n. V nedeljo 294 t. m. bodo v Irigu blagoslovili novi občin* ski dom. Obenem bodo priredili veliko narodno zborovanje, na katerem bo govoril prosvetni minister Maksimovič. Zborovanja se bodo udeležili tudi vsi novi poslanici, ki so bili izvoljeni v Sremu. Nov parnik Dubrovačke plovitbe Dubrovnik, 27. novembra n. Včeraj s<» splovili v morje v ladjedelnici Port Glaa-gow novi potniški parnik Dubrovačke plovitbe. Parnik nosi ime »Kralj Aleksander I.«, ima 2.400 bruto registrskih ton in bo vzdrževal potniško zvezo med Trstom, Be* netkami in Kotorom. ^ Poset Zaleskega v Londonu Varšava, 27. nov. č. Poljski zunanji mW nister Zaleski odpotuje prihodnji teden Vf London, kjer bo nadaljeval svoje razgovore o razoroži tven em in varnostnem vprašanju z angleškim zunanjim ministrom! Sfcimsonom, ki sta jih pričela že v Parizu, Razburljiva seia čsl. senata Praga, 27. nov. h. Po dogodkih v Fry-waldovu povzročeno razburjenje se jepre* neslo tudi v senat, ki je imel danes sejo. Nervozno razpoloženje se je povečalo šal zaradi incidenta, ki se je dogodil v prvih urah seje Med govorom komunističnega senatorja Hakena, ki je ostro napadal postopanje orožništva, je nemški socialno* demokratski senator prof. Polah padel tr nezavest Najprej so menili, da ga je zardela kap. zdravnik pa je ugotovil srčn«» krče. Na tej seji je povzel zopet besedo notranji minister Slavik, ki je podal izjavo o dogodkih v Frvwaldovu. V svojenJ ekspozeju je vso krivdo zvračal na komuniste, dočim trdijo listi in se je poudarjalo tudi v debati v senatu in poslanski zbornici, da je orožništvo prehitro oddala salvo, ko je bila množica že na begu. Nadalje so tudi ugotovili, da je za fronto •»rožništva stal komunistični senator Ha-dek, ki je delavce dirigiral z lokami, , Naš molk ni znak slabosti! Resen in dostojen odgovor na neprestana italijanska izzivanja Zagreb, 27. nov. bl Nocojšnje »Novosti« objavljajo uvodnik pod naslovom »Kdaj bo Italija priznala resnico«, člankar pravi med drugim: Čeprav izzivajo in infamno žalijo naš narod, nismo dosedaj niti najmanj reagirali. Postopanje fašističnega tiska in često tudi fašističnih uradnih krogov je izzivalo naše potrpljenje. Nismo pa molčali zaradi tega, ker bi se morda čutili slabše, ali ker bi morda na tihem priznavali, da imajo oni tam v sosedni državi v kakršnemkoli pogledu prav, da nas tako nedostojno žalijo in napadajo. Toda mi končno znamo ceniti svojo svobodo. Vojne ne smatramo za parado in igračkanje. Za- voljo miru in kulturnih odnošajev med narodi smo pretrpeli žrtev izzivanja in žalitve. Fašistični tisk in službeni in neslužbeni krogi neprestano trdijo, da je Dalmacija italijanska. O tem je vsaka beseda odveč. Dalmacija je 100-odstotno jugoslovenska zemlja in bo ostala to za vedno. Ne daj Bog, da bi prišel kdaj čas, da bi se kdorkoli upal dotakniti katerekoli jugoslovenske dežele, kaj šele Dalmacije! Vsi Dalma-tinci bodo tedaj kot en mož branili to svojo zemljo. In še prav posebej proti Italijanom! Mi še navsezadnje celo upamo, da bo prišel čas, ko bo zavladal mir med obema državama, ker je mir potreben obema. Odkritja o hitlerjevskih načrtih Hitler zvrača vso krivdo na hesenske pristaše - Drž. pravdnik proti pruskemu notranjemu ministru - Uspehi policijske preiskave Berlin, 27. novemfora, d. Objava dokumentov, ki pričajo, da so hitlerjevca res pripravljala državni prevrat, je izzvala med javnostjo izredno zanimanje. Narodni socialisti ee skušajo braniti, toda ugotovljeno je, da so dokazila res neizpodbitna in da se jim ne more podtakniti potvor-ba. Zato skušajo britlerjevskn listi odvrniti krivdo celotne stranke na privatni krog hesenskih narodnih socialistov, češ da niso imedd nikakršnih zvez z državnim vodstvom stranke. Ožji krog hesenskih hit-ierjevcev da je računal 6 komunistično revolucijo, ki jo je hotel izigrati v svoje namene. Hitler saim je izjavil, da naoijonaino-so-cialistioni pokret »rima nobene zveze z do« godiki, kri so se zadnje dni razvili v Darmstadtu. Z nekoliko ponesrečeno rafinirano frazo se Skuša otresti odgovornosti, češ da 800.000 organiziranih članov stranke ne more prevzeti odgovornosti za takšno absolutno neumnost. Po Hitlerjevem naročilu je poslanec Gohring poslal državnemu notranjemu ministru izjavo, v kateri pravi, da se državno vodstvo njegove stranke slej ko prej strogo ravna po načelu legalnosti svojega delovania. Stranka sama bo preiskala dogodke v Hessenu in bo vsakega svojega člana, ki je prekršil s kakršnimkoli dejanjem državne zakone, nemudoma izključila. P rev zanimivo je zadržanje vrhovnega državnega tožilca, ki je prejel dokazila in prijave naoijonalnih socialistov o pripravah za prevrat. Državni tožilec je izjavil zastopniku neke brzojavne agencije, ki je v zvezi z desničarskimi krogi v Nemčiji, da hesenskii naciijonalni 6ocialiiti po njego- vem mnenju sploh niso imeli namena, da bi zvršiii karkoli v škodo sedanjega režima v Nemčiji. V svoji izjavi je nadalje obsojal pruskega notranjega ministra, češ da je prenaglo objavil dokumente in 6 tem motil razvoj preiskave. Levičarski tisk poroča z ogorčenjem, da je hesenskemiu sodnemu asesor ju dr. Be» stu, o katerem je znano, da je sestavil glavne načrte in vodil priprave za prevrat, uspelo pobegniti. Kakor poročajo iz Darmstadta. so besenskj nacijonalni socialisti pripravljali prevrat že v mesecu oktobru, ko je bil nekoliko ogrožen položaj Briinnngove vlade Ko takrat v parlamentu samem še niso niti vedeli, kako se bo končalo glasovanje o zaupnici vladi, je dr. Wagner v Boxheimu mobiliziral nad sto hesenskih članov hitlerjevsffoih napadalnih oddelkov Pomoč so mu poslali tudi s severne Nemčije. V Boxheimu so vse ljudi oborožili in razdelili v čete. Pričakovali so vsaik hip vesti o Briiningovem padcu, da bi takoj razglasili splošen upor. Ko pa je prišla iz Berlina nasprotna vest, so se prevratnežii razšli. Polici ja, ki je preistkala stanovanja. rasnih hitlerjevskih voditeljev, je izdala poročilo, da je pri teh preiskavah žela velike uspehe. Preiskalo proti nacijonalnim soca« a listom vodi operacijsikh' štab pri državnem notranjem ministrstvu. Obenem ima ta komisija nalogo propagande proti na-cijonalno socialističnemu gibanju v splošnem. Komisiji pomaga tudi ministrstvo za državno bra.mbio. ki bi v primeru izjemnega stanja prevzelo vodstvo nad vsemi operacijami proti prevmvnežem. Poslanec dr. Rape med volilci Nova vas, 27. novembra. Narodni poslanec za logaški srez dr. Staaie Rape je obiskal v četrtek Gorenje Jezero in Bloke, da se natančnejše seznani % željami svojih volilcev, dočim je druga važnejša centra obiskal že poprej. Ljudje, ki so za shode posl. dr. Rapeta pokazali dosedaj še vedno veliko zanimanje, so se šešli včeraj na Blokah in v Gorenjem Jezeru še v posebno velikem številu. Med njimi je bilo tudi mnogo mož, ki 8. niso šli na volišče, kar sedaj hudo obžalujejo in se hudujejo na hujskače, ki so jih zapeljali, da se niso odzvali klicu domovine. Sestanek v Gorenjem Jezeru je o tvoril žirovniški župan in namestnik sreskega kandidata g. Remžgar, onega v Novi vasi pa bloški župan g. Stanko Lenarčič. Razgovori so se seveda v znamenju časa sukali skupaj samo okrog gospodarskih zadev, kuluka, davkov, cest in podobno. Vsi govorniki so izražali prepričanje, da gremo sedaj, ko smo obračunali z brezplodnimi strankarskimi boji. zdraveišim političnim razmeram nasproti, kar mora roditi slednjič tudi za naš gospodarski položaj u?odne posledice. V tem upanju žele tudi notranjski volilci svojemu poslancu v naši orestolnici mnogo uspeha. Opozorilo prodajalcem tobaka Beograd, 27. _ nov. AA. V zadnjem Času mnogi prodajalci tobaka na drobno prodajajo cigarete po višji ceni, kakor je določena, češ da nimajo drobiža. To se posebno dogaja pri prodaji cigaret »Sava«, »Zeta* ra »Morava«, kadar kupijo ljudjo manj cigaret kakor en zavojček. Po zakonu o tobačnem monopolu je kazniv vsak pooblaščeni prodajalec tobaka na drobno, če prodaja tobačne izdelke po vššii ceni, kakor je določena. Zato opozarja uprava državnih monopolov "vse prodajalce tobaka, da' se morajo pri prodaji monopotskih izdelkov točno držati odreienih cen, ker bo vsakdo, kdor bi te izdelke dražje prodajal, najstrožje kaznovan. Po sedaj veljavnih cenah morajo prodajalci tobaka na drobno prodajati tobačne izdelke takole: 1. cigarete »Morava«. 30 kosov za l>in 7. 10 kosov za Din 3.50, 5 kosov za Din 1.75; 2 cigarete »Zeta« 20 kosov za 6 Din, 10 kosov za 3 Din, 5 kosov za 1.50 Din; 3. cigarete »Sava«. 20 kosov za 3.50 Din; 10 kosov za 1.75 Din. Vsakega prodajalca tobaka na drobno, ki bi cigarete dražje prodajal, je treba prijaviti najbližji finančni kontroli, monopol-skemu inšpektoratu ali pa naravnost prodajnemu oddelku uprave državnih monopolov. ustmeno ali pismeno. Prijavnik ne olača nikake takse. Teroristični proces v Beograda Beograd, 27. novembra, p. Prj današnjem nadaljevanju razprave zoper teroriste pri državnem sodišču za zaščito države je bil najprej zaslišan glavni obtoženec dr. Dragotin Tot. Sodišče ga je izpraševaio zlasti o ključu za avtomobile, ki je bil naj« den pri njem in kj ga je kupil v namenu, aa demontira z njim železniške tračnice, da tako prepreči odhod vlaka z deputaai-jami v Beograd. Obtoženec Tot pravd, da je ključ kupil zaradi potreb pri avtomobilu, da ga pa ni mogel uporabljati. Sicer pa priznava, da je govoril s soobtožencema Kraljičem in MikJavžičam o odhodu zagonskih seljakov v Sumadijo. Priznava tudi, da so našli pri njem dva samokresa, dasi je imel dovoljenje samo za enega. Za n.jim je bil zaslišan obtoženec Milivoj Ivankovič, ki priznava vse sestanke, na katerih je bilo govora o prepreoenju odhoda hrvatskih seljakov v Šumadiijo, o shodih Karla Kovačevida ter o pripravah za postavitev peklenskega stroja v »Mladi Jugoslaviji« v Zagrebu. Dalje priznava, da je Poropat_ govoril o tem, da bi bilo treba razstaviti železniške tračnice tudii takrat, ko se vozu zagrebški župan doktor Srkulj v Beograd. Končno priznava, da je še! na Miklavžičevo povabilo z njim na sprehod ob tračnicah, to pa zaito, ker mu je Poropat zažugal, da ga sicer ubije. Poslednji je bil dianas zastišan Jakob Suhan, ki je obtožen, da je pomagali vzdrževati zveze z ljudmi na Madžarskem. Zagovara ia se, da nj vedel zakaj gre, ko je prenašal ponoči zavitke. S tem je bila današnja razprava prekinjena in 6e jutri nadaljuje. Akcija za podunavsko carinsko unijo Bukarešta 27. novembra 5. Na včerajšnji seji madžarskega parlamenta je govoril baron Bidermann proti avstrijsko -madžarski carinski uniji, češ, da bi sosedne države gotovo ne dopustile takšne unije. Bidermann je predlagal, naj se ustanovi podunavska carinska unija. F2m v službi narodnega gospodarstva Beograd, 27. novembra. AA. V prostorih Centralnega presbiro.ia se je vršila danes ustanovna skupščina zadruge za gospodarski film. V zadrugo ie vpisanih 500 zadružnih deležev. Na skupščini je bil za predsednika upravnega odbora izvoljen dr. Juraj Tomi-Č!Č, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, za člane pa Milan Marjanovic, šef Cemral. presbiro.ia, Voja Petkovič, podpredsednik beograjske trgovske zbornice, Slavko Širiščevič, direktor društva Putnik, Gjorgje Peric, direktor Agencije Avale. Kosta Mila novic, predstavnik zveze zemljoradniških zadrug, Peter Blaskovič, p-edstavnik centrale industrijskih korporacij, dr. Franjo Kovač, zastopnik zagrebške trgovske in obrtne zbornice, Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Ljudevit Prohaska, načelnik ministrstva za kmetijstvo, Jasa Grgaševič, svetnik ministrstva za trgovino in industrijo ter g. Dušan Grubič. V nadzornem odboru so: dr. Ceda Mihajlovič, bivši minister, Voja Besarovič, tajnik sarajevske trgovske zbornice ter Vid Djurčevič. predstavnik trgovske zbornice v Skoplju. Zadruga bo začela delovati šele potem, ko zbere zadostno število deležev. Na zborovanju so ugotovili veliko zanimanje za delo zadruge tako pri prisotnih kakor pri številnih uglednih gospodarstvenikih iz vse države, ki so pismeno izrazili preko svojih pooblaščencev željo soddovAti »\rj del« *.adr"«e. Uradna objava volilnega rezultata Beograd, 27. nov. M. Današnje »Službene objave« objavljajo poročilo glavnega volilnega odbora o rezultatu volitev narodnih poslancev dne 8. novembra 1931. Po tem poročilu je bilo vpisanih v stalne volilne imenike po vsej državi 3,483.349 volilcev. Glasovalo pa jih je 2,432.520, t j. 6125 odst. Vse te glasove je dobila kandidatna lista g. Petra R. Živkoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del. Za narodne poslance so proglašeni kot nosilec kandidatne liste g. Peter R. Živkovič, predsednik ministrskega sveta, za Beograd, Zemun in Pančevo minister za trgovino dr. Kosta Kumar:udi. minister za prosveto Boža Maksiniovič in predsednik beograjske trgovske zbornice Milutin Stanojevič. Nato navaja poročilo vse izvoljene poslance po posameznih banovinah. Mednarodni zemljoradniški kongres bo v Sofiji Sofija, 27. novembra M. Dne 10. decembra bo otvorjen v Sofiji veliki mednarodni zemljoradniški kongres. Tajništvo kongresa je že dovršilo vse priprave in sestavilo dnevni red za to veliko zborovanje. Dne 9. decembra bodo vsi delegati pri prihodu svečano pozdravljeni, naslednji dan 10. decembra pa sprejeti pri ministru za kmetijstvo in pri predsedniku bolgarske vlade. Štiri leta za uboj Maribor, 21. novembra. Danes se je zagovarjal pred senatom 261etni vin i carski sin Jakob Skledar iz Frama, ki je z železnim kolom ubil Franca Votolena iz Razvanja. Franc Votolen, Avgust Potočnik in obtoženi Jakob Skledar so neke nedelje v juliju popivali po raznih gostilnah v Framu. Votolen je bil prav razborit in na vsak način se je hotel tepsti z nekimi fanti, na katere je imel staro jezo. Ker mu Potočnik in Skledar nista hotela pomagati, se je začel z njima prepirati in ga nikakor nista mogla potolažiti. Ko je zvečer na Skledarjevem domu ponovno razgrajal in tovariša izzival, je ta pograbil železen kol in ga udaril tako močno po hrbtu, da je Vutolen čez nekaj časa " splošni bolnici umrl. Skledar je bil obsojen na 4 leta robijo in izgubo častnih pravic za dobo 5 let Seja ljubljanske občinske uprave Uvedba mesečnih tramvajskih kart — Zgradba ve« likega ln modernega delavskega azila — Naprava trotoarjev Ljubljana, 27. novembra. Danes popoldne se je ljubljanski občinski svet zopet sestal k svoji redni javni seji, pred Dan razprav malim senatom Ljubljana, 27 novembra. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes imel obilo posla. Razprave so trajale ves dan nožno v noč. Pred razpravno dvorano št 79 so se zbrale večje skupine ljudi, ki so se v prvi vrsti zanimale za razpravo Stanka Zajca, posestnikovega sina iz Obrij, ki je zadavil svojega brata Valentina. Bilo pa je povabljenih prav mnogo prič za razipravo proti 4 članom vlomilske tolpe, ki je po Gorenjskem, osobito okoli Jesenic in na Bledu vršila svoj nepošten posel nad 1 leto. Zaradi tatvine 2COO Din vrednega dvigala, ki je bilo uikradeno Stavbni družbi na stavbišču glavne carinarnice, je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora 431etni Ljubljančan Edvard K. Mariborski policiji prav dobro znani goljuf in tat, strojni ključavničar Alojzij Wallis, je prejel 20 mesecev strogega zapora, ker je ukra3el tovarnarju Banu 12 m dolg gonilni jermen skuimio z Martinom Lipejem, dalje je izvršil več goljufij ter je oktobra odpeljal iz kurilnice glavnega kolodvora 2 kolesi. Tudi Lipej je bil obsojen: na 4 mesece strogega zaipora. Žalostna je usoda trgovskega potnika Jurija S. Svojeoasno je bil ugleden mož, celo odibomik v neki občini celjske oko-■fice. Zašel je kot trgovski potnik nastran-in, da zgradi Delavski azil s prostori za javno kuhinjo in javno Borzo dela v Ljubljani. Brezobrestno posojilo vrne mestna občina javni Borzi dela tekom 25 let v enakih letnih anuitetah, počenši s 1. januarjem 1933. Azil je last mestno občine, ki ga tudi upravlja. Delavskega azila občina ne bo prodala ali uporabljala za druge namene brez pristanka upravnega odbora javne Borze dela v Ljubljani in centralnega odbora za posredovanje dela. 2.) Delavski azil zgradi mestna občina na parceli, kjer stoji sedaj mestni dohodarstve-ni urad na oglu Gosposvetske in Bleiweiso-ve ceste. Mestni dohodarstveni urad se najpozneje do 1. maja 1932 preseli v Kresi j o, hišo meščanske imovine. 3.) Z nadzorstvom nad gradnjo Dolarskega azila se poveri odsek, ki vodi gradbo zavetišča kralja Aleksandra. 0 predlogu se je razvila obSirna debata, v katero je poseglo 15 govornikov. Vsi bo bili za prvo točko predloga, da se sezida Delavski azil v Ljubljani, le obč. svet Dachs je menil, naj se ta denar raje uporabi za delavske hiše. Niso pa se vsi strinjali glede (prostora, na katerem naj bi se postavil azil. Več govornikov, med njimi obč. svet. Urbas, Frelih, Turk, Rebek, Musar, inž. Zupančič je bilo mnenja, da predlagani prostor na oglu Gosposvetske in Bleiweisove ceste ni primerei za tako stavbo. Naj^ se raje izbere kak primeren prostor po možnosti blizu kolodvora. Konkretni predlog obč. svet Urba-sa v tem oziru se je glasil, naj občinski svet odkloni drugo točko predloga, dokler se ne prouči vprašanje prostora, kar naj se zgodi najkasneje do 15. decembra. Drugi govorniki, med temi obč. svet. R upnik, dr. Bohinjec, dr. Fettich, Uratnik ln Kosem so zagovarjali predlog finančnega odseka, ker je izbrani prostor v bližini glavnega in gorenjskega kolodvora in na prometni točki, tako da je lahko dostopen za delavce in tudi za delojemalce, ki bodo v Borzi dela iskali delovne moči. Občinski svetnik Kosem je izrazil željo, naj bi se dvorana v II. nadstropju stavil, ki je po dosedanjem idejnem načrtu inž. Mušiča določena za skupno spalnico, raje porabila kot dvorana za predavanja in prirejanje učnih tečajev za delavstvo. Podžupan prof. Jarc je naglašal, da tak azil spada v bližino Delavske zbornice. Ta naj se podaljša v Smeri proti Kolodvorski ulici in v tem podaljšku postavi Delavski azil. Je tudi proti preselitvi dohodaretvenega urada iz sedanjih prostorov v K rešijo., V zaključni beseda je poročevalec Tavčar naglašal. da je izbrani prostor na oglu Gosposvetske in Bleiveisove ceste občinska last in da ie vjzredni meri, posebno po načrtu inž. Mušiča (kakor je bil objavljen v včerajšnjem »Slov. Narodu«) primeren za svoje svrbe. ker ima_ čisto ločene vhode za delavce moškega in ženskega spola. Vsako drugo izbiranje stavbnega sveta bi zavlačevalo realizacijo, posebno če bi bila potrebna pogajanja s privatniki za odkup zemljišča. Zato priporoča, naj občinski svet sprejme celotni predlog finančnega odseka. Na željo obč. svet. Urbasa je župan odredil najprej glasovanje o prvi in tretji točki predloga, glede katerih se občinski svet strinja. Obe točki sta bili sprejeti soglasno. Pri drugi točki (stavbni prostor) je glasovalo za predlog 24 občinskih svetnikov, proti pa 21. » Magistratna telefonska centrala in javne govorilnice Na predlog finančnega odseka je bilo nadalje sklenjeno, cfo se dovoli 15.000 Din iz proračunske rezerve za razširjenje telefon- ske centrale na magistratu za nadaljnjih 10 številk. Pri tej priliki je občinski svetnik dr. Bohinjec priporočal naj bi se enkrat razpravljalo o javnih telefonskih govorilnicah v Ljubljani. Zupan dr. Puc ie pojasnil, da poštna uprava iz načelnih razlogov ne dopušča postavljanja privatnih javnih telefonskih govorilnic, ker se je postavila na stališče, da je to njen monopol Sama pa govorilnic ne napravi, ker nima potrebnega kredita. Stvar je torej zaenkrat na mrtvi točki in bo naloga bodoče Narodne skupščine, da jo spravi v tek. Za vzdrževanje mestne avtomatske telefonske centrale se sklene z Jugoslovensko Siemens d. d. pogodba, po kateri ima izvršiti vsa popravila proti odškodnini 6000 Din za četrt leta. Razne zadeve Za adaptacijo nradnih prostorov merotz-kusnega nrada na Grudnovem nabrežju št 17 se dovoli 7000 Din iz proračunske rezerve. Električni uri s Frančiškanskega mosta in iz Zvezde se premestita na Ambrožev trg in na Karlovški most Sprejme se resolucija obč. svet Freliha, ki jo je podpiral tudi obč. svet Rebek, naj se poskrbi za razsvet-litev ure na Frančiškanski cerkvi Prošnjam Karla Štruklja, Martina Oreb-ka in I. Vadnala za odprodajo mestnega sv^-ta v Koleziji ob Gerbičevi ulici, se ugodt Za napravo podaljšanega pročelja ob glavni tržni lopi na Pogačarjevem trgu se dovoli iz razpoložljivih sredstev 4000 Din. Kupcem Koslerjevega sveta ob CelovSH cesti se dovoli zazidava s trinadstropnimf hišami. Ugodi se prošnji Rajkota Turka za parcelacijo njegovega zemljišča ob Viihatu je vi cesti. Za otvoritev Kotnikove nllce plača mestna občina posestniku Trdini za odstop potrebnega sveta 40.000 Din. Soglasn« je bil sprejet predlog občinskega svetnika Freliha, da se ne izda stavbno dovoljeni« za kiosk na vogalu Dunajske in Vodovodno ceste. Pravilnik o trotoarfih Gradbeni odsek Je predložil ▼ odobrite* nov pravilnik za napravo trotoarjev- Po novem gradbenem zakonu, ki stopi v veljavo 16. decembra. Po tem zakonu mora občina sama narediti potrebne trotoarje, lastniki ob cesti ali ulici ležečih posestev pa morajo občini povrniti vse efektivne stroške za napravo trotoaria ob njihovem posestvu. Novi pravilnik zato določa, da bo občina po dovršitvi trotoarja prizadetem« posestniku izstavila račrm, ki ga bo treba plačati tokom enega meseca po dostavitvi Na utemeljeno prošnjo lahko občina dovoli tudi odplačevanje v obrokih do doba 3 let. ako so v ta namen občinska sredstva na razpolago aH pa se doseže sporazum s tvrdko, ki izvršuje dela. vendar se v tem slučaju zahtevajo tudi obresti v oni višint, ki jih bo mestna občina plačevala za najetje zadevne obratne glavnice ali pa proti obrestni meri, ki se določi prav tako sporazumno z dotičnim podjetjem. Obročno odplačevanje se lahko v posebnih izrednih slučajih podaljša do največ 5 let, kar se lahko zgodi samo na predlog gradbenega odseka in s pristankom finančnega odseka občinske uprave. Obč. svet FreHeh Je prtporoftat 6e vsem hišni!m lastnikom dovoli vamje novih trotoarlerv ▼ obrokih, če občima v ta nam-en sredstva ali ne, obenem pa se črtajo tudi obresti. Obč. svefcnfk Dachs je priporočal, naj se bišnitm posestnikom dovolijo čim daljši rokfl odplačo-vanija. Obč. svet. d-r. Bohinjec je "poo-darjal potrebo, da se napravi v tein pogledu red Ln postopa dosledno. Načelno naij fes-vršune nove trotoarje mestna občina v lastni režiji, v kolikor pa to fe tehnVnihi alti personalnih ozirov ne bi Mto mogoč«, naj odda dela raznim tv.rdkam. Pni tem n« bi smel čist! dobiček presea-atl gotovega odstotka in bi tndi enotna obrestna mera ne smela biti prekoračena. Referent podžupan J are omISM hot samo ob sebi umevno, da bo občina tudi v bodoče šla hišndm posestn-rkom na roko. Gre za uveljavljeni>e snlošnih principov. Žnnan dr. Puc je pojasnil, da magistrat nI nikdar siliM hišnih nosestn.fkcrv •Mati brotoanjev, ako niso b>'ia v ugodnem finančnem (položaju, in da lih tudi v bodoče na oodlaai novesra pravilnika ne namerava siliti. Mnogi hišni posestnik", pa so, ki čakajo za nanravo trotoarjev že 10 do 15 let, čeprav bi jih no svoiem finančnem poV>žahi lahko že davno narediM. Novi pravilnik nudi občini možnost, omogoči še nadalje sedanjo dobrohotno prakso postopanja nanram hišnim posestnikom. na drugi stran-i pa razbremenjuj« občinski svet. ker mu ne bo treba skleoati o vsaM posamezni prosndi hdšniih posestnikov. Pri glasovanju je "bfl nato prafrftift o nanravi trotoarjev sprejet Za personalno pravni odsek Je porogal obč. svet dr. Bohinjec o raznih prošnjah za zagotovilo spreiema v ljubljansko domovinsko zvezo, fci jim ie bilo ugodeno. Nato je župan ob tw>1 S. zvečer ja/vn® sejo zaključil ter odredil tajno. Vremensko raormfiJo Zagrebška vremenska napoved ra dane*? Pretežno _ oblačno, megleno, nekoliko hladno. — Sitnari ja včerajšnjega dne: Barome-trska depresija, ki prevladuje na severnem Atlantiku, se ie pričela širiti proti kontinentu. Južna Evropa je še vedno pod vpH-vom anticiklona. Ta izobarična razdelitev je vzrok, da se je vreme pri nas poslabšalo. Pritisk je v naši državi v Splošnem padel, na severu bolj. na jugu manj. in sicer za 2 do 4 mm. Temperatura je narasla za 1 sedati doma cele ure. marveč da se bo lahko tudi gibala na čistem zraku in veselila svoje mladosti. Iz šol in pouka je treba izriniti vso odvisno navlako, uvesti boljše, sigurnejše metode in tako razbremeniti učečo se mladino. Navzoči zastopnik prosvetnega ministrstva se je pohvalno izrazil o predavanju in diskusiji in je obljubil, da bo stavil pristojni komisiji konkretne predloge. Zanimivo Je, da sta izmed osem njih, ki so zmagali v prvem kolu, zmagala v drugem samo dva. Stanje po drugem kolu je torej: Sikošek in Krulc 2 točki, Gabrov-šek Ludvik in Vidmar Milan 1 (1 viseča), po eno točko imajo še: Rupnik Zdenko, Šorli Jože, Preinfalk Anton, Sever Igor, Gabrovšek Julij, Gerželj France, Cibic Boris, Asejev Georgij in Zuipan. Brez točke so Židan Ivo, Rupnik Ivo in Škerlak. Tretje kolo bo v soboto zvečer v Narodni kavarni. V dobrih 5 minutah ste v Št. Vidu Ljubljana, 27. novembra. Čeprav se je pripetila na novi šentviški tramvajski progi sinoči prva nezgoda, se jp navzlic temu davi ob 8. popeljal proti prijaznemu Št. Vidu prvri tramvajski voz. Sinoči se je namreč zaletel v železni no« sikni drog ob progi neki tovorni avto, ki je drog popolnoma skrivil. Ponoči so skrivi jeni drog odstranili ter ga nadomestili začasno z lesen'.in. Na delu pa je že tehniško osobje, ki bo železni drog spet uiravnailo in ga postavi:1© naza j. Preizkusne vožnje zjutraj ob 8. pe je udeležil predsednik SMD dr. Fettiich, dalje direktor družbe inž. Janko Zenico, zastopniki družbe Siemens, ki je gradila progo ter novinarji. Vožnja je potekla popolnoma v redu, čeprav je proga še neizvožena in precej zasuta s peskom. Prvi voz, fci je prispel v št. Vid, je vzbujal kajpada ob V6ej progi veliko presenečenje, tembolj, ker ao se Šentvidčani nadejali prvih vozov šele na 6oboto, ko bo svečana otvoritev proge. Ljudje so 6e zbirali vzdolž pro-ge, na obrazih pa jim je sijal ponos in zadovoljstvo, da so postali nekako vse bolj Ljubljančani. Voz je potreboval od remize v Zgornji Šiški do končnega cilja prj Kremžerjevi hiši v ŠL Vidu 6 in pol minute. rLXL flCL ±LCL ODOi -Zobna pasta tudi pri največji moči ki se jo more uporabljati pri čiščenju zob gotovo ne načne zobne litvine. naših knjižnic, kar je za znanstvenike brez dvoma velikega pomena. Zahteval bo tudi izenačenje zakonodaje o javnih bibliotekah. Doslej so bili zakoni različni, zato so mnogi polno kvalificiram knjižničarji nekaterih knjižnic v primeri z drugimi enako ali celo slabše kvalificiranimi tovariši zapostavljeni. Kongresu bodo prisostvovali tudi za- StopoBrf centralnih oblasti, tlneti prosvetnega ministrstva. Tudi ljubljanska »efccija Društva j-ugoslov. bibliotekarjev jo pji-iriterno zastopana. Vlom na Duplici pojasnjen Kamnik, 27. novembra. Pogosti vlomi, ki so se izvršili zadnji čas v bližnji kamniški okolici so vzbudili med prebivalstvom veliko razburjenje. Oblastva kljub marljivemu poizvedovanju niso mogla odkriti niti najmanjšega sledu za vlomilci. Zadnji vlom je bil izvršen v pisarno tovarne upognjenega pohištva Re-med & Komp. na Duplici pri Kamniku, o čemer je že poročalo ponedeljsko »Jutro*. Kazalo je že. da bo tudi ta vlom ostal nepojasnjen, predvčerajšnjim je prišel r pisarno tvrdke Remec in drug, orožnik iz Žalca z vestjo da se je tamkajšnjim orožnikom posrečilo prijeti vlomilca, ki je v noči od sobote na nedeljo odnesel iz pisarne omenjene tovarne pisalni stroj, suknjo in jopič uradnice, 2 delavski knjižici in več štampiljk. Aretirani vlomilec je komaj 191efcni Viktor Debevec, ki je v septembru pobegnil iz kaznilnice v Novi Gradiški Dalje časa se je potikal po Avstriji, v zadnjem času pa se je držal v kamniškem srezu, kjer je izvršil več tatvin in vlomov. Orožnikom je priznal, da je vlomil tuda na Duplici in da je skril risalni stroj pod nekim kozolcem na Duplici. Orožnik m poslovodja tovarne sta res našla pisalni stroj zakopan v slamo na označenem kraju. Pri vlomilcu so našli tudi obe delavski knjižici, dočim je štampiljke in več drugih drobnarij pometal v vodo. Z aretacijo mladega vlomilca še niso pojasnjeni ostali po izkušen i vlomi v kamni ški okolici in prav tako ne umor delavca Aloiza Birša v Hudem pri Radomlju, kajti Debevec odločno zanika vsako udeležbo pri teh vlomih in pri umoru. Krvav pretep pri Litiji Eden nevarno ranjen, drugi pa se bori s smrtjo — Glavni krivec alkohol bo Cotal nekaznovan Slovenski kvintet na novinarskem koncerta Na novinarskem koncertu dne 1. decembra zvečer ▼ veliki dvorani Uniona 6e bo najširšemu ljubljanskemu občinstvu predstavil tudi Slovenski vokalni kvintet, ki si jc pridobil lep Sloves ne samo v domovini, temveč se je odlikoval tudi s petjem '/& slovito podjetje »His Masters Voice«, kjer je vseh 10 gramofonskih plošč uspelo izredno dobrot Večkrat je ta mladi, zelo ambicijama kvintet pel tudi že v radiu in na naših koncertnih odrih, na novinarskem. koncertu pa nastopi s Fibichovo »Tih© nočjo« in Risto Savinovim »Tehtnim vzrokom«. — dami Slovenskega kvinteta so: brata Petrovčiča, Šfcibem-ik, Jug in Šufic, artistično vodstvo pa je v spretnih rekah L. Zepiea. Ljubljansko občinstvo b/o na no* vinarskem koncertu lahko spoznalo odliko te male simpatične pevske družbe: ubra-oost liričnih glasov in 6tvarno interpretacijo skladb. Pomagajte gladujočim še pred zimo! Poziv učiteljice učiteljstvu — Za to človekoljubno akcijo je treba sile podvojiti Pri nas s© šolski otroci darovana živila "staršev na vozičkih pripeljali v šolo. Po •hišah pa, ki nimajo všolanih otrok, so ho- Lfabljana, 27. novembra. Po verj en les podmladka Rdečega križa gdč. Škerletova iz Komende je poslala oblastnem« odboru RK v Ljubljani dopis, iz katerega povzemamo: »lipam, da ste prejeli po položnici naš prispevek za Belo Krajino v znesku 200 Din. Živila, kakor krompir, repo, fižol, koruzo, pšenico, rž in drugo v skupni teči 855 kg smo odposlali 18. L m. v 21 vrečah črnomeljskemu srezu. K nabiralni akciji pa mi dovolite nekaj pripomb! Kljub temu, da ste v dnevnem časopisju že ponovno opozarjali na veli-(ke potrebe ljudstva v pasivnih krajih, ka-Iže, da velika večina ljudi še ni doumela 'dejstva tega velikega gorja. Prezrla ga je, Ikakor se prezre v življenju sto in sto re-lč\. Učinek gotovo ne izostane, če se vpre-(žejo v akcijo predvsem podeželske šole, ti imajo največjo možnost in najboljšo .priliko za zbiranje. Denarja ljudje res nimajo. toda pehar krompirja, liter žita lahko utrpi vsak gospodar, ki količkaj pridela. Izmed vseh pokrajin pa daruje letos najlažje Gorenjska, ki je pri letini •najmanj trpela. Žene in dekleta! Ce hočete videti, kako lahko spravite svojega moža ali fanta na mesto BANČNEGA RAVNATELJA poglejte, kako je Izvrstno napravila Kathe Nagy Kupite si takoj vstopnice In oglejte si izvrstni film zena v ELITNEM KINU MATICI Vstopnice dobite že od 11. tire dalje v predprodaji! dili s posebnimi polarni, zbirali, vozili in "uredili vse tako, da niso izpustili niti ene •bogatejše hiše. Tako organizacijo izvedejo podmladkarji z veseljem sami, treba je le nadzorstva in vsakodnevnih naukov in dobrih besed, vsaki krat v drugi oblika. Lepo bi bilo, da bi pokazala vsaka Šola tolik, če ne boljši rezultat in blažila bedo naših ljudi PrOsim Vas, da objavite v .Učiteljskem tovarišu' ali dnevinem časopisju ponovno prošnjo, in to izključno na učiteljstvo, ki naj prične, odti-osno pohiti z zbiranjem živil, dokler ne nastopita mraz in glad. Mnogo dela »o že opravile o6itel.Hce roke in še ga bodo, toda pri tej človekoljubni akciji je treba vse sile podvojiti. Potrebno je, da vsakdo, kdor le more, vzame nase del tujega bremena in tujih solza.« Šahovski turnir za prvenstvo univerze Ljubljana, 27. novembra. V četrtek rvečer se je odigralo drugo kolo šahovskega turnirja v Narodovi kavarni. Ob 21.50 se je že odločila prva partija: Rupnlku Zdenfcu se je posrečilo ujeti stolp nasprotnika Rupnika Iva, nakar se je ta. vdal Njemu je sledil Šorli Jože, ki je -izgubil kraljico v igri s Krulcem, čeprav je imel kot beli v daminem gambitu že dobro _ igro. Tretjo zmago je dosegel Cibic Boris nasproti Zupanu, prav tako v daminem gambitu. Gerželj je proti šker-laku dosegel kmalu premoč in jo znal izrabiti za zmago. Asejev se je Severju trdovratno upiral, vendar ni mogel vzdržati Severjeve dobre igre. Gabrovšek Julij je Židanu Ivu ugrabil po trdem boju kmeta, kar mu je zadostovalo za zmago v končnici. Začudila je zmaga Sikoška nad Preinfalk om, ker je ta v vsej igri dobro pritiskal na nasprotnika, slednjič je pa moral sam položiti orožje. Sikošek' je s tem dosegel že dve točki, ki bosta mlademu šah is tu, ki prvič nastopa, gotovo v izpod-budo k nadaljnjim uspehom. Najzanimivejša in gotovo najodločilnejša igra v tem kolu je bila med Gabrovškom Ludvikom in Vidmarjem Milanom. Izpočetka je Ga-brovšeik dobro igral in že skoro ujel nasprotnikovo kraljico. Toda v časovni stiski je moral hitro igrati in je sam izgubil kraljico za dva konja. Partija se je prekinila, pričakuje se pa Vid m ar jeva zmaga. Kakor v prvem kolu, tako ni bilo t brej niti v drugem nobenega remija, kar dokazuje trdi boj, ki se vrši za vsak© točko. Kaj vse bo nudil novinarski koncert? Program tradicionalnega novinarskega koncerta na praznik narodnega uedinjenja, dne 1. decembra obsega te-le točke: 1. Državna himna. 2. Ljadov: Osem ruskih narodnih pesmi za orkester. Izvaja orkester »Sloge« (dirigent Heri Svetel). 3. I. A. Foerster: Spak. — E. Adamič Završki fantje. — Poje pevski zbor »Grafike« (dirigent prof. A. Grobming). 4. Z. Fibich: Tiha noč. — R. S a vin: Tehtni vzrok. — Poje »Slovenski vokalni kvintet« (Stibernik, Jug, brata Petrovčič in Šulc). 5. R Grieg: Sonata Gdur, op. 13. (T. Lento doloroso. Alegro vivace. II. Alegre-to tramquilo. III. Alegro animato). Gosli solo s klavirjem. Izvaja 11 letni goslač Miran Viher. Pri klavirju ga. Mira Sancino-va. 6. P. Jereb: Pelin roža. — Z. Pnefovec: Za poj mi pesem, o dekle. Poje pevski kvintet Ljubljana« (Grobeljšek, G rit Pro-melč, Plevelj. Križmal). 7. J. Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg. J. Gotovac: Barbari mi smo. Poje pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« (dirigent Zor-ko Prelovec). Ta program je umetniško žarom obenem pa tako mnogostranski, da mora zajeti i največje glasbene izbironeže i široko občinstvo. Po koncertu bo tudi letos družabni večer s plesom, ki ima v ljubljanski družbi že desetleten neprekosljiv sloves. Vstopnice za koncert in družabni večer se dobe po cenah, ki so običajne pri koncertih, v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Kuprte jih v prednrodaji, ker Je verjetno, da bo dvorana že pred torkom razprodana! Kongres iugoslovenskih knjižničarjev Danes ki jutri se bodo v Zagrebu sestali knjižničarji iz vseh mest Jugoslavije, kjer delujejo državne in občinske knjižnice. Že pred tedni smo v »Jutru« zabeležili. da so se jugoslovenski knjižničarji po daljših pripravah strnili v stanovsko organizacijo, ki pa si je zastavila tudi kulturne smotre. Sedanji prvi kongres knjižničarjev ne bo torej imel samo stanovskega namena, marveč bo skušal reševati tudi reči, ki se tičejo splošnega kulturnega življenja v naši državi Na zagrebškem kongresu bodo pred vsem razpravljali o novi, boljši ureditvi oddajanja obveznih izvodov knjig in publikacij državnim knjižnicam. Če bodo vse naše državne knjižnice razpolagale z vsem, kar se natisne kjerkoli v dTžavi, so bo lažje razdelila im vodila jugoslovanska bibliografija, kar je za vso našo znanost m književnost važno in nujtno vprašanje. Pri nas se vefiko piše in tiska, toda nihče nima čez vse to zadostnega pregleda. Že na zadnjem slavističnem konfresu v Pragi je bila o tem beseda in slovanski znanstveniki so jug os 1 o venski m tovarišem nujno svetovali, da urede vprašanje jugoslovenske bibliografije. Jugoslavija je ena redkih kulturnih držav, kier se znanstvena bibliografija skoraj docela zanemarja, če bo torej zagrebška kongres knjižničarjev poleg stanovskih vprašanj rešil tudi to vmrašanje, bo storil našemu kulturnemu življenju lepo uslugo. Ni Še znano, v kakšni obliki bo izhajala jugoslovenska Sv. Križ pri Litiji, Z7. novembra. V n*aši okolici je precej vinorodnih gričkov, od katerih sta najbolj zmana Moravska gora in Kamni vrh. Kmetje so letos pridelali precej vina, ki ga pa ne morejo prodati. Zato prav radi vidijo, če se v njihovih zidanicah zbere vesela družba. Kakor pa je že običajno, se tako »veselo« ?opivanje rado konča z nožem in kolom, 'aka družba se je zbrala tudi pri nekem posestniku na Kamnem vrhu. V zidanico je prišel kmalu tudi Petričev Tone od Sv. Križa, Fant je bil že okajen; prihajal je namreč iz sosedove zidanice. Začel jo izzivati družbo. Perko se ga je hotel odkri-žati, ponudil mu je kozarec vina, č«š: »Tu imaš. potem pa izgini!« Fant je v dušku izpil kozarec, nato je pa ves togoten odšel. Čakal je pa v zasedi na preži in ko se Je vesela družba odpravljala domov, jo je v temi napadel. Skočil je z nožem v roki iz zasede in planil nad posestnika Jeršina. ki je pa napadalca pravočasno opazil. Dvignil je roko in tako prestregel sunek. Ranjen j« bil samo na roki Podivjam! Petrič jo nato navalil na druge in sunil z nožem •» prsf Šumijevega sina, ki se je z glasnim krikom hudo ranjen zgrudil na tla. Pretepač jo nato pobegnil Hudo ranjenega Sumija so prinesli dn-mov, drugi, ki so bili z njim v družbi, pa so sklenili da se Petriču osvetlijo. Odšli so na njegov dom, kjer se jim je fant skril na podstrešje. Kljub temu so ga im-šli. Fant je pograbil sekiro m se zaolel braniti napadalci so se pa oborožili 3 koli in so planili po njem. Eden je zlezel na lestev in Petričevega udaril po glavi, da je fant padel na tla. Na tlen ležečemu to pa izvili sekiro iz rok in ga je eden z vso silo oplazil po glavi Hudo ranjeni Petrič je od bolečine zarjui nakar so prihiteli domači in sosedje na podstrešje, napadalci pa so pobegnili. Petričevo stanje ie hr«-upno in se fant bori s smrtjo. Danes so začeli orožniki od Sv. Križa poizvedovanje in so več udeležencev krvavega pretepa že aretirali ter jih kročili pristojnim oblastvom. Huda bitka med pijanci Prekletstvo dobre vinske letine — Eden nevarno In več lahko ranjenih Osem krivcev aretiranih Trebeljev«, 27. novembra Zadnjo dni ▼ litijskem okolišu skoro no mine dan, da ne bi imeli poročati o krvavih pobojih in zločinih. NI se še polegla vest o tragediji v Polšnlku, že se je odigral v okolici Janč, ki so znane tudi številnim turistom in obidkovalcem Zasavja, nov zločin, zopet posledica demona alkohola. V vsej HtiJsM okolici so kmetje letos pridelali izredno mnogo vina in žganja, ki jim pa, kakor vse kaže, ne bo v blagoslov, temveč v prekletstvo. Večja družba posestnikov iz Janč se je zbrala pri kmetu Ga-letu, ki jih je pridno zalival z žganjem, saj ga je letos pridelal mnogo in mu ni bilo žal za nekaj litrov. Duhovi so se seveda kmalu razvneli. Kakor običajno, je nastal prepir, ki mu je sledil pretep, ki ga je izzval posestnik Končar. Ta je navalil na soseda Bratuna, ga potegnil izza mize, treščil na tla ter začel hoditi z nogami po njem. Naenkrat m Je dražba razdelila ▼ dva tabora, eni ao potegnili z Bratunom, drugi s Končarjem. Bratunu se Je posrečilo pobegniti, toda Končar ga je zasledoval V Gaberju ga je dohitel in ga znova napadel. Pretepa se je pa udeleževalo sedem oseb. Planili so na spehanega Bratuna, ga podrli na tla in začeli tolči po njem. Eden iz Bratunove družbe je od nekje privlekel vile in jih potisnil Bratunu v roke. Ta je vstal Fflm oDunnitoru v Ljubljani Alpinsta film »Durmitor«, ki ga bo od sred-e 2. decembra dalje predvajalo v Ljubljani Slovensko planinsko društvo, odkriva prirodne lepote in turistične zanimivosti Dinarskih planin twr zlasti najpri-vvafeie šiih delov te gorske skupine: Dur-mitora. Volujaka, Biooa in Magliča. Ta gorov a, ki leže v severnem in severoza-padnem delu črne gore in Hercegovine, žalnim vzponom na prepad ne vrhove Grude. Prutaša in Dunmitora, temveč nam v dobrih posnetkih prikazuje življenje in ne-hanje tamkajšnjih pla/nirarjev, njihov© prenroste živinoreio in mlekarstvo Tudii v geografskem in geološkem pogledu nudi film, ki je 2500 m dolg in obsega materija! za samostojno predstavo, marsikaj zanimivega Predvajanje filma »Durmitor« je važno tudi za naše dii&štvo, ki se mu ponuja prnUifca spoznati lep kos naše domovine. Zato bo Slovensko planinsko društvo priredilo v petek in sobot©. 4. in 5. decembra, vsakikrat ob 14.30 po eno dijaško predstavo ob skrajno zniža- j oih cenah. Sijajni šlagerji, muzika, petje! Najnovejši Foxov zvočni tednik Poslužite se predprodaje od 11. do pol 13. ure. Predstave ob 4., in 9 % zv. Elitni kino Matica folofi-m 91 O A Domače vesti ♦ Poslanec Mrovlje v svojem srezn. h Zagorja nam pišejo: Poslanec Mrovlje je imel ie več sestankov v svojem sre-zu. V nedeljo dopoldne ie bil na Lokah pri Ašiču. Že pri vlaku so ga čakali stari upokojeni steklarji, s katerim se je v Mendušičevi gostilni porazgovoril. Veliko zaupanje je g. poslanec dobil v naših krajih zlasti zaradi tega, ker ne obljubuje, česar ni mogoče brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo 27. novembra Ljubljana 7, 766.2, 3.2, 89, tiho, 10, dež, 0.9; Maribor 7, 764.2, 1.4, 79, NE6, _ —; Zagreb 7, 766.8, 1.5, 9«, ESEJI, 10, dež, 0.2; Beograd 7, 768.4, —0.4, 88, SE2, 0, _; Sarajevo 7, 768.0, _0.4, 89, E4, 9, _; Skoplje 7, 770.0, _1.0. 96, tiho, 10, _; Split 7. 765.4. 9.7, 79, EJNE10, 10, dež 0.8 Temperatura: Ljubljana 7.4, 2.4; Maribor 2.0, 0.9; Zagreb 5.3, 0.4; Beograd 1.2, —2,«?; Sarajevo 3.8, —1.4; Skopdje 5.1, —1.8 Split 13.2 8.8. Solnce vzhaja ob 7.12, zahaja ob 16.22. Liana vzhaja ob 17.18, zahaja ob 10.1. katerih so nameščeni tnjci, ker se bo začela akcija, da se namesto inozemskih strokovnjakov ilnženjerjev in posebno inženjerjev kemije v raznih tvornicah namestijo naši domači inženjerji, ki so brez posla in zaslužka Ta akcija se zamišlja na zeLo široki bazi. ♦ »Narod i odbrana zemlje Je naslov zanimive nove knjige polkovnika D. Vlade Stanojeviča Avtor obravnava na zanamiiv način izkušnje vojske vseh vrst orožja v svetovni vojni. Knjiga je dober pripomoček za študij moderne vojne tehnike in se priporoča aktivnim ta rezervnim oficirjem. Dobi se za ceno 30 Din pri Udruženju rezervnih ofiicira i ratnika, .pododbor Ljubljana ♦ Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte ta oskrbovane naslednje koče in domovi: v Triglavskem .pogorju: stara Aljaževa koča (neoskrbovana): v Karavankah Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odiprta ta oskrbovana); v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini ta dom na Krvavcu ♦ Novi grobovi. V Škofji Loki je preminila ga Marija Rohrmann notarjeva vdova. Truplo blage žene bo blagoslovljeno v nedeljo ob ,pol 10. dopoldne pred hišo žalosti, Snbučeva vila v škofji Loki, nakar prepeljejo pokojnioo v Kostanjevico, kjer bo pogreb isti dan ob 15. iz farne cerkive na tamošnje pokopališče. — V Ljubljani je umiri g. Fran N e d e 1 j k o, bančni uradnik Pogreb priljubljenega pokojnika bo j>utri ob 16. iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. _ Izpred hiralnice sv Jožefa v Ljubljani pa bo danes ob 14.30 pogreb pokojnega g. Ivana Brodnika na pokopališče k Sv. Križu. — V Srednji Laknici pri Mokronogu Je 25. t m. umri posestnik g. Janez Perše. Mož je bil pred I Trenchcoate, suknje usnjene snknjiče vojno v Ameriki, odkoder je prinesel mnogo življenjskih izkušenj. Med vojno Je postal 70odstotni invalid. Pokojnik, ki je bil kot dobričina splošno priljubljen, zapušča ženo in preskrbljene otroke. — Na Sv. Vrini pri Mokronog« pa je umrl g. Janez Mikiič, dober gospodar ta blag mož, kil je zadnja leta s pravo jobovsko potrpežljivostjo prenašal trpljenje zaradi raka Pokopali so ga v četrtek zjutraj. — Na Koroški eesti v Mariboru je preminil včeraj 83 letni upokojeni tajnik Jurij E i c h k fl t z Pogreb bo v nedeljo. — Kakor javljajo iz Gradca, je tamkaj umni g. Ivan J u r k o, dekan iz Starega trga pri Slovenjgradcu. Rojen je bil leta 1875. v St. Lovrencu na Pohorju. Leta 1921. Je Ml imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetovalca. V Stari Lokii pa je umrla mati univerzitetnih profesorjev dr. Aleša in dr. Franceta Uše-ničnika. — Pokojnim blag spomta, žalujočim naše Iskreno sožalje! * Najlešpe darilo za Miklavža tn Božič je dobra knjiga. Po je knjiga Josipa Fr. Knafliča »Tri rože«, zbirka velezanimivih ta zabavnih zgodb tega priljubljenega pripovednika. Odiični slovenski književnik Vladimir Levstik pravd o »Treh rožah«: »Ne morem si misliti prijetnejšega pripovedovanja kakor je Knafllčevo. Njegova knjiga je užitek. Jaz sem Jo prebral v dušku.« Kritik Ante Gaber piše v »Slov. Narodne Imenitna knjiga, po svoji športni noti nekaj popolnoma novega v naši literaturi. S to knjigo se človek res razvedri. V »Slovencu« pa piše kritik Fran Terse-glav: »Tiri rože« razodevajo romanopisca % ti prav poetsko zmožnostjo pretresanja duše ta osvetljevanja njenih tajnih globin. Knafllčevo knjigo zelo priporočam vsakomur kot prijetno ta duhovito čtivo. _ Knjigo »Tri rože« dobite t vsaki knjigarni. ♦ Popravek. K Članku »Skrivnostni napadalec v sagorskd okolici — plod bujne ljudske fantazije« naim je poslal rudar g. Ž b r e t Karel iz Zagorja naslednji popravek : Ni res, da me J« neznanec s nožem napadel ter mi zakričal: »Boš bežal!« Dalje ni res. da si jaz tega nisem pustil dvakrat rečfi, ta sem jo ucrvrl domov, res pa je, da dotlčnik nd imel noža, da nfl rekel »Boš bežal« ta da Je jaz tudii nisem uovrf domov Res Je nadalje, da sva se s neznancem nekaj časa gledala, na>kar Je Sel on po cesti naprej. Da jaz nisem strahopetec, je pa Zagorjamom dobro znano. NOGAVICE damske flor Din 9,— svilene s »špico« Din %2.~ svila Din 15.- C. AHLIN, Miklošičeva cesta 14, Poljanska c. 5, Celovška c. 56 (nasproti šiš. cerkve) ♦ Mokronožkemu sodišču Je bil Izročen 44 letni Framc žužek, doma 4z Pekla pri St Janžn, tel je nedavno v Telčah pri Tržišču v hiši svoje žene Marije, od katere živi že drve leti ločeno, razbil vso posodo Ln pohištvo. Možak se bo moral zagovarjati pred sodiščem tudi zaradi nekega nedostojnega dejanja in ker se je ob času volitev neprimerno izražal o naši državi, žužek opravičuj« svoje zadnje dejanje e pijar nostjo. ♦ Vlom v zidanico. Iz Topite na DoienJ-skem nam pišejo: DozdaJ še neznani vlomilci so v ponedeljek ponoči vdrid v vinski! gorici Rigilju pri Toplicah v zidanico go-sttlničarke g. Medičerve 4z Podturna tako, da so s sebiro ali krampom razbili dokaj močna vrata. Iz vinske teleti so odnesli 400 litrov vina. Naslednje jutro, ko so opazili vlom m tatvino, je bilo o tem obveščeno topLiško orožuišitvo, M Je takoj uvedio preiskavo. Zidanica je preoej na samem iin ni mogel nihče bližnjih sosedov čuti razbijanja po vratih. ♦ Umor v Jablanovelh postaja vedno bolj zagoneten Dne 24. t m. je bil na odredbo sodišča aretiran lastnik hiše, pred katero je bil umorjen Drevenšek Matevž. V koli teo je sum kr-lvde ©pravičen, bo pokazala predekava Nadaljnje aretacije osumljenih kot sokrivcem se še pričakujejo, ker je verietno, da je pri umoru posredno delovalo še več drugih in da je bil Smigoc Leopold te njihoiv-o orodje. Zadeva se bo raz- 61 stila t teden preiskave in se bo dognalo, kdo Je .prav za prav morilec, odnosno tisti, ki je nesrečniku odbil nos ta levo Hce ♦ Preden uvedete v knjigovodstvu kartoteko, oglejte su najnovejši švedski kartotečni sistem »Agripipa« v obliki knjige s fiksnimi listi. Kartoteka, ki ima mnogo prodno sol pred drugimi sistemi, je že vpeljana v vseh kulturnih državah. Zastopstvo za Jugoslavijo M. Tičar, Ljubljana. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira In lika tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Mestna občina ljubljanska razobesi na državni praznilk 1. decembra na vseh poslopjih državne zastave. Vabim someščar ne, da okrase vsa poslopja z državnimi zastavami. — Dr. Dinko Puc, župan. u— Komemoracija ob tridesetdnevnlci dr. Slavikove smrti. Rojaki! Starešinska družina Kluba jugoslovanskih akademikov v Ljubljani vabi v počastitev spomina na dr. Edvarda Siavika k maši zadušnici, ki bo jutri ob 11. v križ ©miški cerkvi in na komemoraeijo ob 11.30 v dvorani Trgovskega doma K polnošteviilni udeležbi vabijo nadalje Klub Primork, Klub primorskih akademikov ta Odbor akademske podružnice CMD delavsko podporno ta prosvetno društvo »Tabor«, »Zora« ta »Soča«. u_ Danes »Pat in Patachon se učita govoriti« Opozarjamo cenj. občinstvo da nastopita danes v kinu Matici priljubijo na humorista in komika Pat ta Patachon, to pot v govorečem filmu. Oba sta v Beril nu ta se učita nemščine. Jasno, da bo izzvalo to učenje, zamenjavanje besed in neznanje jezika mnogo zabave Ln smeha Film predvaja ZKD ob najnižjih cenah, tako da je s tem- vsakomur omogočen do stop. Današnja predstava bo ob pol 15., jutrišnja ob 11. dopoldne. Vsi, kil se hočejo zepet enkrat od srca nasmejati, si morajo ogledati ta film! u— Spored za december v Elitnem kinu Matici. V decembru bo imel Elitni kino Matica na sporedu zopet sijajne filme, ki bodo publiki izredno ugajali. Predvajali se bodo »Dober grešnik«, prvi govoreči film izbornega komika Maza Pailenberga, »Nič več ljubezni« (Felix Bressart, Lilian Har-vey in Harry Liedtke), »Ljubavnl regiment«, najsijajneša Stolzova opereta (Dol-ly Haas, Gustav Frolich, Tlbor Halmay), Športne kratke hlače specijalna izbera »Intrige na bivšem avstrijskem dvoru« film, ki prikazuje življenje cesarice Marije Terezije ta tragedijo v Maveriingu; v vlogi cesarice Elizabete nastopi Lil Dagover, cesarja Franca Jožefa pa predstavlja Paul Otto, Preko božiča se bo predvajal veliki ffiim Ufe »Bombe na Monte Carlo« t glavnih vlogah Hans Albers ta Ana Sten. Ob koncu decembra pa pride na vrsto najnovejša ta najrazkošnejša opereta »Ramy«; tu nastopata v glavnih vlogah Wfflly Fritsch ta Kathe Nagy. Skupaj je torej na programu 6 velefillmov, od katerih je drugi lepši od drugega Elitni kino Matica va-bi zopet državne nameščence, naj tudd v decembru obnove svoj abonma ta pozdva druge, iri doslej niso abonlranl, da čimprej e vstopijo v krog abonentov. Prijave za decembersM abonma sprejema ravnateljstvo Elitnega kina Matice od .ponedeljka 30. novembra do četrtka 8. decembra t i. Abonentl uživajo ugodnost 35% popusta. u— Nocoj premljera na Šentjakobskem odru! Drevi tn jutri zvečer uprizori Šentjakobski oder Motoarjevo anekdoto »Igra v gradu c Komedija je polna tovrstnih komičnih situacij. Polno smeha in za&arve. Nastopijo najboljšd igralci. Pridite t veii-fcem šitevllu! Blagajna se odjpre ob pol 20. Začetek predstave ob 20.16. u_ Knjižnica Delavske zbornice ne bo poslovala aa državni praznik L decembra Ker je bid obisk ob nedeljah ln praznikih sploh premajhen, bo odslej knjižnica odprta samo ob delavnikih dnevno od 10. do 12. ta od 17 do 20. u— Slovensko planinsko društvo (osrednji odbor) vabi svoje člane, da ee udeleže komemoracije po dr. Edvardu Slaviku, tržaškem navdušenem ta spiošno ananam planincu. Svečanost bo v nedeljo ob 10. v drroranl Trgovskega doma. u— Društvo »Soča« ▼ Ljubljani naznanja, da ee bo vršilo drevi ob pol 21. ▼ salonu restavracije »Pri levu« predavanje g. vseuč. prof. dr. L. L. Bohma o temi: »O mednarodni.Ti predlogih za pobijanje svetovne krize«. Vabimo na to aktualno 4n zanimivo predavanje vse društvene člane in prijatelje. Vstop prost. u— člane Fotokluba-Ljubljana opozarjam, da se vršijo vsak ponedeljek ob 20. poučni tečaji v klubovam lokalu. Kdor še ni Ml v njem, naj stori to čim prej zavoljo raznih informacij. Prihodnja odborova eeja bo v 6redo ob 20. v klu-bovam lokalu. _ Tajnik. u— Popoldanski gospodinjsko-kuharski tečaj se prične 3. decembra ob 3. popoldne. Vršil se bo dvakrat na teden, vsak torek in četrtek. Praktični pouk v kuhilnjfi bo v zvezi s teoretičnimi .predajanji v šoli (ski-aptične slike). Pouk bo obsegal tudd urejevanje In razvrstitev Jedili na krožniku (aranžiran)e), pokrdvanje miz in serviran- SMUČARSKI DRESI PO MERI iz prvovrstnega lodna, v največji izbiri po Din 500.— pri tvrdki FR. LUKI6, Ljubljana STRITARJEVA ULICA. Čaroben nasmeh je mogoč samo ob lepih in belih zobeh, toda lepi in beli so zobje samo zaradi Chlorodont paste za zobe. Tuba 8 Din. ANT. KRISPER MESTNI TRG Moške galoše po Din 68 t daril Zuden ^ a za vsa or ^ Prešernova mm je. Prijave sprejema, oziroma pojasnila daje vodstvo dr. . Krekove meščanskogospo-dinjske šole v Zgornji Sički pri Ljubljani, u— Jugoslovensko-angleško društvo bo zopet pričelo to zimo s prirejanjem kon-verzaodskih večerov, ki se bodo vršili v damski sobi kavarne »Emone« ter bodo združeni tudi s kratkimi predavanji članov. članom društva in po njih vpeljanim gostom bo serviiran čaj. Datum prvega večera bo objavljen v listih. — Odbor. u— československS Obec bo priredila Jubrtl ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrala se bo pravljica »Janko in Metka«. u_ Udruženje rezervnih oflclra I ratnika, pododbor Ljubljana naproša svoj odbor, člane ta ostale rezervne oficirje, da se na narodni praznik 1. decembra v čim večjem številu udeležijo slovesnih bogoslužij v stolnici in drugih cerkvah. Priporoča se uniforma, sicer v civilu z znakom. u— Akademska podružnica CMD. Na občnem zboru Izvoljeni odbor se je konstituiral naslednje: predsednik Iskra Veko slav, podpredsednika Gadžič-Popovrič ta Bi-dovec Stane, tajnika Jeruc Janez ta Grgič Edo, blagajnika Praček Joško ta Ličen Vladimir, odborniki Puc Boris, Ferjančič Slavoljub, Uršič Andrej in Bačič MilivoJ. Uradne ure odbornikov so v prostorih CMD v Beethovnovi ulici 2, in sicer v ponedeljek od 10.30 do 11.30, sredo 11. do 12. četrtek 11. do 12. v soboto od 10. do 11. u— Društvo slušateljev filozofske fatul-tete km a naslednji novi odbor: predsednik Pengov Franc, revizorji Kopriva Silvester, Mihelčič Stane ta Ju? Stane, tajnik Jezer-šek Ciril, blagajnik Kieslich Kari, zapisnikar Skerf Franc, knjižničar Rakovec Jože. u— Odvetniški pripravniki In mali senat. Noveda h kazenskemu zak. točno določa, h katerim kaz. razpravam so lahko kot zastopniki obtožencev priipuščeml odvetniški pripravniki Včeraj Je prišla k neki razpravi pred malim senatom odvetniška pripravnica, ki pa jo je predsednik senata odklondL Objavljamo to načelno stališče senata t ravnanje odvetnikov-šefov. u— Iz Francije se vračajo. Včeraj Je prispelo preiko Nemčije ta Avstrije na jeseniško postajo spet več naših delavcev, ki so si doslej sltižlll kruh v Franciji. Obmejni L Za maft denar Pn komisarijat je odposlal može in mladeniče, ki so si moraM iskati dela v tujini, v LJubljano, kjer so se zgiasili na policijski upravi ter prosili, da se jim izstavijo prisilni potni Mstl v njih domovinske občine. Delavci so doma po večini iz savske banovine in sploh iz Južnejših krajev države. Pravili so, da vlada huda brezposelnost tudi t Franciji, kjer skušajo zaščititi v prvi vrsti domačega delavca, zaradi česar ostajajo nedomačtai brez dela ta zaslužka ta se morajo tako, hočeš nočeš, vračati v domovino, a vsi brez prihrankov. u_ Potegnjeni radovedneži. Včeraj se Je zbralo na hodniku pred razpravno dvorano št 79 deželnega sodišča več ljudi, ki so hoteM is radovednosti prisostvovati neki večji razpravi. Spraševali so, kdaj se bo pričal proces protd neki blagajničarksl, ki si je .prilastila večjo vsoto. Oditi so morali z dolgim nosom, ker razprava epdoh še ni razpisana n— Nadležni berači. Večkrat smo že imeli priliko pisatd o nadležnih beračih, ki poeečajo mesto, se postavljajo tn na vogalu uMc ali pa prihajajo v hiše ter si kar podajajo kljuke stanovanj. Tu ne pomagajo vsi strogi predpisi bi je policija nasproti nadlegovaicem skoro brez moči. Ljubljana .ima sama dosti revežerv, ki jih mora podpirati ta nikakor ne gre, da Jo posečajo še prosjaki % dežele. Tem beračem nikakor ni za (podporo v blagu aH jedi, marveč hočejo samo denar. Med berači je največji odstotek alkoholikov, Irf prlprosjačani denar zapravijo v raznih beznicah na žganju. Tudi včerajšnji petek se je pr!teplo v Ljubljani več beračev, od katerih jih je nekaj policija aretirala ter jih deloma izročila sodišču, deloma pa Jih izgnala v pristojne občine. u— Prebrisan slepar. 23 letni Mihael HaJ-tun, pristojen v Gradec v Avstriji, se je že pred tedni seznanili v Ljubljani z neko Terezdjo D. že prej je oslaparil več drugih oseb, slednjič pa se je lotil tudi Rezke. Pripovedoval ji je, da je nslužben pri Ma-doželezniškl družbi ter ji izvabii 140 Din pod pretvezo, da mora navedeni znesek plačati, ker b! sicer izgubil službo. Hajtun je kmalu zatean izginil. Osleparjene osebe so ga prijavile .policiji. u— Pazite na perilo! Nekatere gospodinje Imajo še vedno navado, da puščajo su-Seče se perilo na vrtovih in dvoriščih tudi preko nočS. Pri tem se vse premalo zavedajo, da ee plazijo ponoči okrog vrtov in vsepovsod po mestu razni zmikavti, ki pazijo na vsako priliko. Včeraj ponoči se je splaziti tak zlikovee na dvorišče hiše &t. 23 na Domobranski cesti ter ukradel TO ki Breceljniikovi več rjuh, srajc ta drugih kosov perila v vrednosti okrog 500 Din. o— Miklavž na Taboru. V soboto, dne 5. decembra bo na Taboru Miklavževanje, •in sicer: popoldne ob pol 4. za mladino, zvečer ob 8. za odrasle. Po sporedu ples. u— Dvorski Miklavž bo tudi letos obiskal svoj okraj. Kdor ga želi, naj se oglasi r divorski knjižnici na Borštnikovem trgu 1. ob delavnikih med 17. ta 19. uro. u— Odprto razstavo Miklavževih daril ta fotografskih sliik, osobito .iz planinskega filma Durmltor priredi na narodni praznik bvrdka M Tičar v šelenburgovi uiiol. u_ Danes Preporodova plesna vaja ob poi 20 v dvorani Trgovskega doma Vodi g. Jenko. Novinci točno. u— Rumba — plesna revija bo drevi v Jankovi Soli v Kazini. Pouk od pol 20. do 21. nato perfekcija — čajanka. u— Plesna vaja plesnega odseka Ljubljanskega Sokola bo r nedeljo točno ob 20. Plesna vaja maturantov tetoniške srednje šole bo danes ob 16.30 pod vodstvom g. Jenka, v dvorani TSS. Začetnika točno! u_ Ribana perilo, battstno ta svileno, ima v krasni izberi Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. u— Srajce, športne ta modne, kravate tn Jaegrovo perilo kupite zadovoljno pri tvrdki Strek nasL Karničsnik, Stari trg 18. Iz Maribora a— Praznik uedinjenja bo proslavilo naše mesto čim svečanejše. Sokol&tvo se pridno pripravlja za svečane akademije. Na praznik po novinarskem koncertu, ki bo v gledališču ob 20. bo priredila Narodna odbrana v dvorani Uuiona veliko manifestacijo državne in nacijonalne misli. Športni klub «Maribor* pa priredi dopoldne na jm>gi skozi mesto tek Osvobojenja. Napovedane so še druge proslave. a— Iz gledališča. Zaradi tehničnih zaprek danes ne bo napovedane premijere »Ženi-tev«. Namesto nje se bo uprizorila Cankarjeva učinkovita drama »Kralj na Betajnovic. Jutri bosta dve predstavi: ob 15. Gruberjeva zabavna komedija s petjem in godbo »Slaba vest«, ki je letos izredno uspela ter je ugajala zlasti zaradi tega, ker je režiser nieno dejanje prestavil v prleško okolje. Ob 20. pa se bo ponovila Zellerjeva melodijoz-na opereta »Ptičar«. a— Smuškl tečaj za začetndlke ta toved^-bance priredi zlmskosportni odsek SPD zaradi ugodnih snežnih razmer že v času od 3. do 10. decembra pod vodstvom poročnika Ogorelca pri Ribniški koči na Pohorju. Pristojbina je 50 Din. Skupni odhod bo Iz Maribora 3. decembra ob 5.40 uri do železniške postaje Brezno-Ribntca Udeleženci se naj prijavijo pismeno na nasiov: Z i mskosportni odsek SPD Maribor, Aleksandrova 36, aH pa osebno v pisarni Putei-ka na Aleksandrovi cestL a— Smrtna nesreča vojaka. Pri premika. nju železnih voz se je smrtno ponesrečil neki redov. Po nesreči je prišel med odbijače in se zgrudil na mestn. Včeraj so ga pokopali z vojaško častjo. a— Fakirska produkcija aH poskus samomora? 45-!etni delavec Anton Anderlah preseda triletno kazen v moški kaznilnici Včeraj je pogoltnil 16 cm doig žebelj. Doslej af znano, če gre za fakirski eksperiment, ali p* si je hotel Ander'uh končati življenje. Postalo mu je slabo in začel je tožiti o bolečinah v želodcu. Prepeljali so ga v bolnica a— O tragediji mladega Ludvika Jezerni-ka, ki je legel na tračnice pod vlak, da mn je odtrgal glavo, smo poročali včeraj. Pokojni Ludvik ni bil brezposeln, temveč je bC ves čas zaposlen pri mizarjn Tomažiču ter je bil edina pomoč materi, ki jo je sedaj ie drtgič zadel neizprosen ndarec usode. Pred dvema letoma je namreč izgubila prvega sina. ki 'e žriev nokiica. a— Sodišču so Izročili včeraj studendšfci orožniki delavca Antona Haložana, ki je nevarno ranil v pretepu ključavničarjr. Viljema Rajterja v Studencih in ga udaril s samokresom po čelu. Rajter leži v bolnici ta je njegovo stanje zelo resno. A. Presker St. Petra cesta 14 a— Na svinjski sejem je bilo prignanih 135 rilcev. Mlade pr&šiče, od 5 tednov do enega leta. so prodajali od 50 do 760 Din. j kilogram žive teže od 5 do 6 tn mrtve tež« 7 do 8.50 Din. P^odamh ie bilo 80 rilcev. a— Petkov ribfl trg le bil dobro založen. Prodajali so sardelice po 14, velike sardele, mole in morske rake po 26, sipe in kalmare pa po 34 Din kilogram. a_ Iz bioskepov GrajsH kino: »Pozabljena materina ljubezen« (»Njen prvi ples«) Union kino: Max Pallenberg v dunajskem velikem filmu »Dober grešnik«. h Celja e_ V proslavo praznika uedinjenja se bosta v Celju vršili dve prireditvi, ta sicer na predvečer v ponedeljek ob pol 2L v mestnem gledališču sokolska telovadna akademija z izbranim sporedom, v torek ob 20. pa bo priredilo Celjsko pevsko društvo v veliki dvorand Celjskega doma slavnostni koncert. Vstopnice za obe proslavi se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. e_ Sresko učiteljsko društvo bo aboro- valo 5. decembra ob 9. v mestni narodni šoli v Celjn. Na dnevnem redu je poleg poročal, dopisov ta predlogov tudi zaniml - o predavanje ljubljanskega odvetnika g. dr. Henrika T ume pod naslovom: »Tolstoj kot vzgojitelj«. e— Zaobljuba novega sokolskega članstva. Novo sprejeto članstvo Sokola, ki je prestalo predpisano karančno dobo, bo položil obvezno svečano zaobljubo na praznik uedinjenja 1. decembra ob pol 11. v telovadnici mestne osnovne šole. Po slavnostni seji se bo vršila zaobljuba članstva, dalje predavanje o .pomenu 1. decembra, več godbenih točk ln pa razdelitev diplom od tekem na vsesokolskem zletu v BeogTadu in na žuunem zletu v Celju. Na to društveno svečanost so vabljeni uradniki vseh 4t-žavnih uradov, kakor tudi vse članstvo, naraščaj in deca ter roditelji in vse Sokoi-sbvu prijazno občinstvo. e— Gostovanje sokolskega lutkovnega gledališča Iz Maribora. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v ponedeljek 7. decembra ob 20. v gledališču lutkovno predstavo sokolskega lutkovnega gledališča iz Maribora. Uprizorjena bo znana igra »Faust« ta je namenjena predvsem odraslemu občinstvu in članstvu. Za mladino pa bo nato uprizorjena v torek ob 16. popoldne 'Istotam »Snegulčica«. e— Jutrišnji šport v Celju. Jutri popoldne ob 14. se bo vršila na Glaalji druga nogometna tekma-za prehodni pokal LNP med SK Celjem in SK Olimpom iz Gaberja. e— Avto ubil družinskega očeta. K našemu poročilu pod tem naslovom, ki smo ?a objavili pred dnevi, smo prejeli še naslednja podrobna pojasnila s prošnjo, da jih objavimo: Nesreča se je zgodila v bližini Pristovškove gostilne v Spodnji Hudl-nji, ki je last gdč. Pavle Hilgertove (im torej ni res, da bi bila gdč. Hilgantova le najemnica gostilne). Avtomobil je vlekli ubitega Gorjanca še 18 metrov daleč ki mi Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Junak vseh Junakov Tom Mix v najnovejši senzacionalni pustolovščini Nagrada na glavo Dopolnilo sijajna šaloigra. Ob 4., pol 8. in 9. urL Najnižje cene 4 in 6 Din. res, da ba bil šofer takoj na mestu izstopal in odšel k telefonu z namenom, da obvesti reševalno postajo. Reševalno posta.jo v Celju je obvestil neki očividec. Res je vozil šofer praivilno po desni strani ceste, res pa je fcu-dii, da je vozil s pretirano hitrostjo in b!; bila nesreča v primeru predpisane počasne vožnje gotovo izostala. e— Vandalizem. Prejeli smo: V okolici Celja že dalje časa povzročajo alkoholi zri-rami .ponočnjaki po poljih, vrtovih, gozdih to pašnikih škodo. Razdirajo plotove, uničil Jedo drevesnrlce, trgajo svarilne znake ln fecMratfo mejnike. Oškodovano občinstvo se zateka k sodiišču in odvetnikom ln dima pot in stroške, naposled pa krivce zadene no baš velika kazen. Obstoje tudi primeri, da so te ponočnjake iz maščevamja zapeljali k vandalizmu drugI Posestnike poziiva-ino, da sami ponoči straži jo un kdor kaj opazi, naj se ne prereka z nalašč npijanje-niroi zlikovci, temveč jfih naznani najbliiž-iJemn županstvu aW orožn.iški postaji!. e— Tatvina kolesa. Policiji je prijavil mesarski mojster Josip Zaff z Dečkovega trga, da mn je tat odpeljal v četrtek zvečer okrog 20. izpred trgovine Roka Me Mrova Za kresijo 2000 Din vredno, črno pleskamo moško kolo znamke »Opel«. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasno filmsko zvočno opereto »Vesele Dumajčanke« z Witlyjem Forstom in Ireno Misingerievo v glavnih vlogah. Predigra zvočna emodesjanka. !z Šoštanja St-— Otvoritev golarske kuhinje, o kateri srno že obširneje v »Jutru« poročati, bo 7. decembra ob 13. v Slomškovem do« mu. Starši, ki želijo, da bi njihovi otrooi-Solarji dobivati v tej kuhinji brezplačno hTano, 6e na j zglaeijo do sobote 5. decembra v dopoldanskih UTah pri predsedniku dr. Korumai ali tajniku. šo1Rkem um-avitelj-u Vrečku. Ob tej priliki ee obrača odbor šo"amske kuMmie do onih dobrotnikov šolske mladine, ki so obTrubfli prispevke, s prošnjo, da sedaj ob začetku kuhinje izvršijo obljubo. št— 1. december. Osnovna Sofla priredij tndi letos pri nas že udomačeno proslavo cedim jen H- Po slavnostni maši. pri kateri bodo peli šofeiki otroci, bo v Sokolskem domu slavje z nagovorom g. upravitelj«, deklam«cij ami. petjem in itfriico »Uedinje-mje«* v dveh slikah. K pro^lavti ie vabljen vsakdo, predvsem pa ^ta^ otrok. Iz Hrastnika b— Kino Narodni dom bo predvajal drevi ob 20. in v nedeljo samo ob 20. za« ni:miv film vojaške vsebine »Kacsmarek«, ki pa ni mladini primeren. Zaradi sokol-ske akademije odpade predstava v nedeljo popoldne. Ob 16. bo pričetek akademije, ma kateri ee bo predvajala telovadba, petje., godba, deklamacije itd. Spored bo vsekakor zelo pester. Pridite vsi! Iz Trbovelj t— MO Trbovlje ima danes ob 16.30 fe-eodo sejo. Vsi odborniki naj se seje sigurno udeleže. Vabljen tudi predsednik SK Amaterja. t— Predavanje. Danes ob 18. v Sokoljem domu skioptično predavanje prosvetnega odseka Sokola. Predaval bo g. dr. Stane Rape o vzrokiih letalskih nesreč Vstop je prost. t— Kino Sokol bo predvajaj drevi ob 20. veselo zvočno revijo »Samo ti« in pa Foxov zvočni tednik. Iz Tržiča '5— Kino bo predvajal to soboto in nedeljo krasni zvočni fUtm »Artiisti« io miško Mick v. Predstave drevi ob 20.15, jutri ob 16., 18.30 in 20.15. o— Pravljice za deco pripoveduje r nedeljo popoldne ob 15. v telovadnici meščanske šole ga- Lajovic Jirka. Tržrišld malčki naj ne zamude lepe urice, bi jkn jo je pripravila pripovedovaillka. č— II. velika telovadna akademija so-kclskega društva bo to nedeljo ob 18. v Sokotekem domu. Nastopijo vsi oddelka z izbranimi vajami in sokolski sailonski orkester. Vstopnina je prav nizka in vadi-tel.jski zbor upravičeno pričakuje veliko udeležbo. č— Poročil se Je g. Hubert Zupan, sedlarski mojster in avtotaksni podjetnik v Tržiču, z gdč. Fino Mokorelovo iz Bistrice. Pevci Bralnega društva so mu zapeli lepo podoknico. Bilo srečno! č— Obdarovanje otrok. V nedeljo je >Jutroječas?no r tulkajšnji leflcairni zaposlenemu magistru g. Matiji Franku, ee je pripetila z moto ciklom huda nezgo- p*4 kateri je bjjuM lwo nogo k dobil le diruge telesne poškodbe. ®g— Vnetje «ej. V torek proti foisni eo se užgale saje ▼ dtrmmiku ne hdši gospod« Josipa Druškoviča. Mestno gasilmo društvo, ki je takoj prihitelo na lice mesta, je ogenj zadušilo im je bila nevarnost razšli r j en ja ogmja odstranjena. Iz Gor. Radgone gr— Osebna vest. Za šefa terenske sekcije pni murski regulaciji v Gornji Radgoni je imenovan g. inž. Josip Mursa. gr— Sokol poziva članstvo, ka se je v tem posUj. .itsm letu prigllasilo in bilo 6prejeto, da se zanesljivo udeleži svečane odborove seje, ki bo 1. decembra ob 11.30 dopoldne v 5. razredu tukajšnje osnovne šole v svrho položitve predpisa* ne prisege, vse ostalo članstvo pa, da temu svečanemu aktu polnoštevilno prisostvuje. Istega dne popoldne bo proslava sokolskega in državnega praznika z nagovorom br staroste in akademijo v veliki koncertni, dvorani gornjeradgonskega gradu. Po končanem sporedu bo prosta zabava. Zaradi Številne sodelujoče sokolske dece 6e prične prireditev točno ob 14. gr— Zadet od kapi. V torek je izdihnil svojo bilago dušo, zadet od srčne kapi, usnjarski podjetnih: im posestnik na Ptujski oestoi pri Gornji Radgoni Karel DLou-hi Blag mu spomin! FODARSTVO Konferenca gospodarskih zbornic v Ljubljani Kakor je predsednik Zbornice za TOI gosp. Ivan Jelačin že na nedavni plenarni seji sporočil, je ljubljanska zbornica pozvala vse skuipne gospodarske zbornice v državi (torej vse razen treh beograjskih) na konferenco, kjer se naj razpravlja o novem obrtnem zakonu, kolikor se tiče ureditve in nalog zbornic. Plenum ljubljanske zbornice Se je na plenarni seji 20. t. m. na predlo« g. Jos. Rebeka že soglasno izrekel za sistem skupne zbornice, ki je v SOletni praksi ljubljanske institucije pokazal najboljše uspehe. Na konferenco, ki se je včeraj pričela v veliki dvorani zbornice, je prišlo nad 20 delegatov jugoslovenskih skupnih zbornie, in sicer iz Zagreba, Osijeka, Novega Sada, Velikega Bečkereka. Splita, Dubrovnika, Sarajeva in Podgorice. Nekatere zbornice so na konferenco poslale svoje predsednike, odnosno podpredsednike, vse pa so bile zastopane tudi po svojih tajnikih. Konferenca, ki jo je z nagovorom otvoril predsednik g. Iv. Jelačin, je razpravljala o situaciji, ki je nastala z objavo novega obrtnega zakona z ozirom na zbornice. Posebni referati so bili podani o ustroju in statutih zbornic, o poslovanju,. organizaciji, volilni pravici, načinu volitev, nadalje o odnošajih zbornic do oblastev, o nadzorstvu nad zbornicami, o članstvu zbornic in razdelitvi na odseke in o financiranju. Debata je bila v vseh teh vprašanjih zelo živahna. Razpravljalo 9e je tudi o razmejitvi področja zbornic in o prizadevanjih nekaterih gospodarskih panog (n. pr. bank), da dobijo lastne zbornice. Konferenca se je vršila dopoldne in popoldne. Na popoldanski seji je bil izvoljen poseben odbor, ki bo danes dopoldne na podlagi smernic, podanih na konferenci, sestavil predloge resolucij, nakar se bo popoldne ponovno sestal plenum konference, da odobri te resolucije. ■= Vprašanje pravilnika *a Izvoi les«. Is Slovenjgradca smo prejeli v objavo prepis spomenice glede ureditve izvoza lesa, ki jo je poslalo 36 tamošnjih lesnih trgovcev in industrijoev trgovinskemu ministru, banu dravske banovine, Zbornici za TOI in Gre-miju trgovcev v Slovenjgradcu. Ta spomenica pravi, da je vprašanje ureditve izvoza lesa življenjsko vprašanje naše male in srednje lesne trgovine, kajti 2000 lesnih trgovcev (od katerih jih ima 1600 svoje žage), ki eo doslej izvažali obdelan les, bi bilo po načrtu pravilnika za izvoz lesa, sestavljenem od Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev, oropanih svojih dosedanjih pravic glede izvoza. Le malo število podjetij bi imelo po načrtu pravilnika monopol za izvoz. Pogoji, ki jih je postavila Osrednja sekcija v svojem načrtu pravilnika (minimalna letna kapaciteta 2000 m1 mehkega ali 8000 m* tesanega lesa ali pa 150 vagonov drv) bi male trgovce uničili. Če pomislimo, da je v naši banovini, zlasti pa v savinjski, dravski, mislinjski tn šaleški dolini, lesna produkcija, odnosno trgovina najvažnejša gospodarska panoga, potem si lahko zamislimo, kakšno škodo bi utrpelo domače gospodarstvo, če bi prišlo do u veljavi j en ja tega pravilnika. Nad 2000 lesnih trgovcev, posestnikov in obenem izvoznikov lesa, bi brezpogojno prišlo v odvisnost od nekaj desetoric monopolnih podjetij, ki bi imeli izključno pravico kupovati les za izvoz, če bi ga sploh hoteli kupovati po nizki ceni. V imenu vseh malih in srednjih lesnih trgovcev in posestnikov žag zahteva spomenica, da se povsem črta odstavek č, člena 2. pravilnika (ki predpisuje pogoje za pravico izvoza lesa glede na kapaciteto). Izvoz lesa mora ostati svoboden. Pač pa bi moral vsakdo, ki bi nanovo zaprosil za obrtni list za trgovino z lesom, dokazati strokovno usposobljenost v smislu člena 5L, točke a, b in c. = Južnoafriško lesne tržišče. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani je prejela od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ▼ Beogradu dopis, v katerem sporoča zavod sekciji med drugim: V zadnjem času vlada precejšnje zanimanje za razen les v Južni Afriki, kjer imamo kot častnega konzula Slovenca, ki se zelo poteguje, da bi naše blago spravil na tamošnje tržišče. Pri tem bi prišle ▼ poštev samo večje naše tvrdke, ki so v vsakem pogledu prvorazredne in ki želijo najti za svoje proizvode novo in dobro tržišče. Unija Južne Afrike se v prvi vrsti zanima za razen mehek les za izdelovanje zabojev, pa tudi za druge vrste lesa, posebno pa za jamski les, ki ga potrebuje v velikih količinah za svoje rudmike. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev pozivlje vse lesne tvrdke, ki se bavijo z Izdelovanjem zabojev in izvažajo jamski les, da ji sporoče svoje naslove in točne podatke o proizvodnji. = Znatna okrepitev industrijskih papirjev na dunajski borzi. Povsem nepričakovano se je v zadnjih dneh pojavila na dunajski efektni borzi izrazito čvrsta tendenca. Tečaji industrijskih delnic 90 se precej dvignili, dočim so bančne delnice ostale nadalje zanemarjene. Pri večjem številu industrijskih delnic je v enem tednu zaznamovati okrepitev za 30—50 °/o. Med drugimi so se precej okrepile delnice Trboveljske premogokop-ne družbe, in sic. od 26.25 šilinga 19. t. m. na 38 šilingov v četrtek (od 208 na 303 Din komad), torej za okrog 45 = Naša trgovinska bilanca s Avstrijo je «>pet pasivna. Po pravkar objavljenih avstrijskih podatkih je bila naša trgovinska bilanca z Avstrijo v prvih 10 mesecih t 1. paeivna za 7.7 milijona šilingov, dočim je bila lani v istem razdobju skoro izravnana. Naš izvoz v Avstrijo je nazadoval letos od 122.3 na 79.1 milijona šilingov, naš uvoz iz Avstrije pa je padel od 124 na 86.8 milijona šilingov. Pri tem je treba ugotoviti, da imajo vse ostale nasledstvene države z Avstrijo močno aktivno trgovinsko bilanco. Avstrija je namreč v prometu s Češkoslovaško pasivna za 278 milijonov šilingov, v prometu z Madžarsko za 70.2, v prometu s Poljsko za 99.2 in v prometu z Rumunijo za 64.7 milijona šilingov. = Novo naraščanje brezposelnosti t Nemčiji. Število brezposelnih delavcev v Nemčiji je letos v februarju doseglo rekordno število 4,971.000. potem pa je do konca junija padlo na 3.954.000. Zadnje mesece je brezposelnost pričela zopet naglo naraščati in se zopet približuje petemu milijonu. V teku septembra se je število brezposelnih povečalo za 268.000, v prvi polovici novembra pa za 217.000 na skupaj 4,840.000. Ce brezposelnos v zimskih mesecih tudi ne bi v enakem tempu naraščala kakor lani, je vendar pričakovati, da bo skupno število brezposelnih kmalu prekoračilo 5 milijonov. Lani je od konca junija do srede novembra naraslo število brezposelnih za 848.000 na 3,484.000, letos pa ▼ istem razdobju za 886 tisoč na 4,840.000. = Poravnalno postopanje je uvedemo o imovini Antona Poša, trgovca z manufaktur-nim blagom in s papirjem v Mariboru, Aleksandrova cesta 27 (poravnalni upravitelj dr. Fr. Tomšič, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 4. januarja 1932 ob 10., oglasitveni rok do 31. decembra t L). = Konkurz je razglašen o imovini Mirka Herneta, trgovca z mešanim blagom v Mariboru (upravnik mase dr. Rih. Faninger, odvetnik v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 5. decembra ob 9., oglasitveni rok do 31. decembra, ugotovitveni narok 7. januarja 1932). Borze 27. novembra. Ha ljubljanski borzi se je deviza Curih obdržala na včerajšnjem nižjem tečaju. Newyork in Trst sta bila nekoliko čvrstejša, London ipa je ponovno popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi mirna in brez prometa. Do zaključkov je prišlo edino ▼ dolarskih papirjih, in sicer v 89/e Blairovem posojilu po višjem tečaju 67.75 in ▼ 7°/» Blairovem posojilu po 58. Deri««. Ljubljana. Amsterdam 2273.64 — 2280.48, Bruseu 787.16—789.52, Curih 1097.85 (lo 1101.16, London 197 73—205.23, New Yorh 5649.76—5666.79, Pari« 221.76—228.42, Pra ga 167.75—168.25. Trst 288.64_294.64. Zagreb. Amsterdam 2273.64 — 2280.48, Bruselj 787.16 — 789.52, London 197.73 do 205.23, Milan 288.64 — 294.64, Newyork ka bel 5671.79 — 5688.79, Newyork ček 5649.79 do 5666.79, Pariz 221.76 — 222.42, Praga 167.75 — 168.25, Curih 1097.85 — 1101.15. Curih: Beograd 905. Pariz 20.20. Lon don 18.47, New7ork 516.62, Bruselj 71.70, Milan 26.525, Madrid 43.55, Amsterdam 207.10, Berlin 122.25, Stockholm 100.50, Oslo 101, Kobenhavn 101, Sofija 3.73, Praga 15.28, Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda Varšava 57.75, Bukarešta. 3.08. aranžma in kasa 276 — 279, za december 276 — 280. 7*/» investicijsko 65 — 66, 4V. agrarne 32 — 34, 7°/» Blair 57.50 — 58, 8% Blair 65 — 66, 6% begluške 43 — 44. Beograd. Vojna škoda 273 zaklj., večji komadi 276.50 zaklj., za december 277 zaklj., 7®/» investicijsko 65 — 66.50, 6*/» agrarne 44.75, 43.75 zaklj., 8»/t Blair 65 — 66, 7% BlaiT 57 zaklj., 7®/« Drž. hipotek, banka 62.50 zaklj., Narodne 4900 — 5000. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska boria (27. t m.) Tendenca za les slaba. Eksekutivno je bilo prodanih ca. 150 m* (8 vagonov) bukovih testonov, 2.25 m dolžine, 4—10" širine in 20 mm debeline, vskladiščenih na Sušaku, in sicor 9/10", I., II., III., monte po Lit. 165; 9/10" IV., 4/8", L, II., m., monte in 9/10", I., II., III., monte • testate po Lit. 132; 9/10" V-, 4/8" IV. in 4/8", I., II., III., monte - testate po Lit 105.60 ; 4/8", V. in 9/-10", IV., testate po 84.48 in škart za 1000 kg po Lit 50. ŽITO + Chicago. 27. novembra. Začetni tečaji. Pšenica: za december 53, za marc 53.75, za maj 56.75, za julij 55.25; koruza; za marc 41.125, ca maj 43.50, za julij 44.625; rt: za maj 47.25; eves: za maj 27, za julij 26.125. + Winnipeg, 27. novembra. Začetni tečaji. Pšenica: za decembrer 57, za marc 62.25. za maj 62.875. + Somborska blagovna bori« (27. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 98 vagonov. Oves: baški, sremski in slavonski 125 do 130. Ri: baska 147.50 — 152.50. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška nova 61 do 62; za december - januar 67.50 — 72.50; za marc - april 83 — 85; baška sušena 82 do 84. Moka: baška >0« in »00« 360 — 380; >2c 340—360; >5« 305—315; >6« 255 do 265; »7« 190 — 200; *8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baški 87.50 - 92.50. + Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca za koruzo slabša, v ostalem nespremenjena. Piomet 34 v. Oves: baški, srem. slavonski 125 — 130. Ječmen: baški, 64 kg 122.50 — 127.50; baški, sremski, pomladni, «7/68 kg 160 — 170. Koruza: baška, stara 102.50 — 105; nova s kakovostno garancijo 62—64; sremska nova za december - jamuar 67.50 — 70; za marc - maj 82 — 84; bana-ška nova z garancijo 61 — 63; sremska nova z garancijo 62 — 64; sremska stara, okolica Indjija 102.50—105; okoL Šid 105—107; baška suš. 80—82; sremska suš. 82—84; bana-ška suš. 79—81. Moka: baška in bana t. post. >0g« in »Ogg< 360-380; >2< 340—360; >5« 305—315; >6< 255—265; »7< t90- 200: »8< 122.50 - 127.50 Otrobi: baški in sremski 85 - 90; banaški 80 - 85. Fižol: baški sremski, bamaški, 2Vo 192.50 — 197.50. + Budimpeštanska terminska borza (27. t m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za december 11.90, za marc 13.07 do 13.08; rž: za marc 14.35 — 14.38; koruza: aa maj 15.50 — 15.55. HmeljsH trg Zatec, 27. novembra, h. Pri mfnri tendenci cene od 150 do 330 Kč. Povpraševanje po hmelju srednje kakovosti. Smrt vrlega rodoljuba Ljubljana, 21. novembra. Po dolgi ttwčrni bolezni je preminfl v javni bolnišnici g. Fran Nedeljko, star 73 let . . Pokojnik se je rodil 10 .oktobra 1858 v Rakovcih pri Veliki Nedelji Gimnazijske študije je končal na ptujska gimnaziji * odliko, potem pa •vstopal na materino željo ▼ kaipucinski samostan v Varaždkru, kjer pa ni mogel dalj časa ostati zaradi šibkega zdravja. Po nekaj letih je (prišel v Ljubljano k banki »Slaviji«, kjer je vestno in v zadovoljstvo svojih šefov služboval 44 let. , M Kot ljubitelj slovenske mladine je marljivo zbiral narodne pripovedke, katerih je izdal več zvezkov. Njegovo delo »Knez Črn« Jurij aS Karadjordje«, pisano v duhu slovamstva mu je prineslo pod avstrijskim režimom neizbrisno *p. v.«. Kot velik ljubitelj lepot domače zemlje je opisal tudi kraški biser, Poštojmsko jamo, v slovenskem in nemškem jeziku. Vedno se je z rosnima očmi spominjal po rapalisfci pogodbi nam odvzete kraške zemlje, zlasti pa Postojnske jame. Kot star znanec Cimpermana, Aškerca in Medveda »e je večkrat z njimi sestajal v gostilni pm »Zlati kaipli« v Flori jamski ulici aK pa »Pod skalo« ▼ KriževniŠki uiici, kjer so debatirali o vsem, kar je zanimalo prave rodoljube. Zanimal se je za književnost v obče, zlasti pa za domačo, in je bil navdušen zgodemnar. Ko je znani arheolog Walter Schmidt na Mir ju razkopaval staro Emono, si videl poleg njega vedmo stati tudi pok. Frana Nedelika, ki je vedno z zanimanjem sledil izkopaivamju starorimskega zidu. Seveda j« bfl tudi navdužen Jugoslovan kar je pokazal najbolje ob priliki zadnjih volitev. Dasi je ležal težko bolan v postelji, je vendar zahteval, da ga oblečejo in odipeljejo na volišče. Domači so v skrbeh za njegovo zdravje hoteli to preprečiti Toda z odločnim glasom je vrli mož ukazal: sOblecite me in peljite na volišče, jaz moram izpolniti svojo državljansko dolžnost!« — Pokojniku, ki je bil snlo-sno spoštovan in priljubljen zaradi dobrega srca in ljiudomilosti, bodi ohranjen bla^ spomin! Žalujočim izrekamo iskreno sožalje! TKD Atena zboruje Ljubljana, 25. novembra. V damski sobi kavarne »Emone« se je sinoči vršil redni občni zbor telesnokultur-nega društva »Atene«. Predsednica ga. Pranja Tavčarjeva se je po pozdrav« članic in zastopnic drugih ženskih društev spominjala poseta Nj. Vel. kraljice Marije ▼ društveni šolski kuhinji, ki nosi njeno ime. Nato so prisotne dame počastile spomin med letom umrlih članic. Poročilo o splošnem društvenem stanj« in delovanju je podala podpredsednica ga. Mhrka Kiroftova. TKD Atena se ne ometu-je pri delu samo na svoj program, marveč usmerja svoje delo po življenjskih potrebah in prilikah. Zgradila si je lepa feriSča in vežbališča, ustanavljala otroška igrišča in se sploh udejstvovaia po svojih članih in članicah v vseh primernih športnih panogah, vendar je želeti, da prešine mladino še izrazitejši in močnejši športni duh. kar bo služilo naši mladini ne samo v telesno. marveč tudi duševno zdravje. V tem pogled« čaka društvo še mnogo dela in le na ta način se bo približalo smotru, ki si ga je bilo postavilo ob KMetnici: skrbeti, da se ustanovi pri nas čim prej visoka šola telesne kulture. Tudi v okviru šolske kuhinje društvo ni nikoli zamudilo nobeno prilike, da pomaga potrebnim. — Upravni odbor je v preteklem ld« poslo- val v 10 odsekih. Poleg upravnega odbora pa ima društvo še tehnični odbor. Na koncu poročila se je ga. podpredsednica zahvalila za naklonjenost in podporo ban sla upravi, mestni občini, ravnatoljstv« ženske realne gimnazije, tehniške srednje šole, gospodinjski šoli Mladiki, velesejm-ski upravi ter drugim, ki so podpirali društvo v njegovih stremljenjih. Na dnevnem rediu so bila nato še poročila raznih od-' sekov. Slednjič je bila predložena občnemu zboru lista novega odbora, v katerem pa so ostale ▼ glavnem iste članice kakor doslej Proslava jubileja jeseniških prosvetnih delavcev V soboto in t nedtftjo so v Scfcofckem dormi na Jesenicah uprizoril! veseloigro »Pri belem konjičku«, in sicer v proslavo 25:letme>ga soikofckega odrskega dela bratov Franceta Hlebanje, Ivana Potrat«^ Gregorja Vistra in sester Pepce Ravxri3co-ve in Mimike TamcaTjeve. Igra je bila za slavnostno prodista?v*> velo srečno izbrana. Vse vloge eo bale ve>3 ali manj zelo dobro zasedene in dobro podane. Oprema odra je bila odlična, kar je zasluga brata Čebul ja, maske sijajne, kostuma primerni i® orkester na primerni višini. Po drugem dejanju ©e je dvigni? z®» stor in tn so naši vrli jubilanti prejeli za svoje idealoo in naporno 25 letno deflo s peKartienimn šapici sterommo priznanje, v imen« odsotnega starešine brata dr. Ober-snela je imeil lep nagovor na jubilanta društveni pmosvetar 'brat Klavora, a ▼ imenu bratskega javomiškega Sokola je 6es#-tal! prosvotar brat Aocetto. B2 je zelo lep večer, lep pmianflk sokol, skega prosvetnega deda, udeležba publike pa ije bilo srednja. Jubilej naših marljivih igralcev ter izvrstna igra bi moraila napolniti dvorano do zadnjega kotička. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 28.: Trije vaški svetniki. ZnBw» eene. Izven. Nedelja, 29.: Pri belem konjičku. Za&maa eene. Izven. Ponedeljek, M.: Zaprta LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Sobota, 28.: Dežela smehljaja. Premije**, Izven. Nedelja, 29. ob 15.: Viktorija ln njen br» zar. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Prodana nevesta. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30.: Knez Igor. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. IX Torek, L decembra ob 15.: ŽaromiL Mladim« ska predstava društva »Atene«. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Sobota, 28.: Igra v gradu. Premijera. Nedelja, 29.: Igra v gradu. Repriza. Sobota, 28.: Ženitev. Premijera. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Sobota, 28.: Kralj na Betajnovt B. Nedelja, 29. ob 15.: Slaba vest — Ob 20« Ptičar. Vesela ljudska ifT» »Trije va§M gvetnaJc se uprizori prvič v letošnji sezoni drevi ob 20. po znižanih cenah. Režija je Lipahova. Župana Porento igra g. Cesar, njegovo ženo Urško ga. Juvanova. Jutri zvečer uprizori drama po znižanih cenah in v običajni zasedbi veseloigro >Pri belem konjičku«. Premijera Leharjeve operete >Dežeh| smehljaja bo drevi ob 20. — >De-žela smehljaja« je eno izmed poslednjih del slavnega operetnega komponista Le-harja, ki je že pred 30 leti žel s svojimi deli največje nspehe. Vsa Leharjeva dela so polna prelepih melodij, resne trmetn^ §ke vrednosti ln instrumentacija je bogata ht prav pogostokrat podobna operni. Deželo smehljaja je napisa! prav za prav za svojega prijatelja Tauberja, ki ie tudi prvi ne! vlogo princa. Našo nremiiero je na-študiral gospod kapetnik Neffat, zrežiral pa baletni mojster g. Golovaa, ki bo ta večer debutiral kot režiser. Uprizoritev se razlikuje od običajnih uprizoritev tega dela in je poživliena z raznim? baletnimi vložki, ki se po navadi izpuščaja Glavno vlogo Lize poje ga. Poličeva, princa Sou-Honga g. Banovec, njegovo sestro Mi ga. Ribičeva, Gustlna g. Peček; ostale vloge so v rokah gg. Znpana. Magolfča in 3fmončiča. Drugo in tretje dejanje * vr$i na Kitajskem. Predstava je Izven abonmana. N^Idja v operi. Ob 15. bodo peH opereto »Viktorija in njen huzarc po znižanih opernih cenah. Ob 20. uri pa večno lepo . Smetanovo »Prodano nevesto«. V nlogi Marinke nastopi gdčna Vera Majdičeva, Kecala oa ooje Josip Križaj, ki smatra to vlogo za eno naibolfših «vo?ih partij ki Je kot Kecal gotovo nedosežen. Pristopajte k Vodnikovi dražbi KlILTURMI PREGLED SOletnica smrti Janeza Blelweisa Ju»trl, dne 29. novembra se bo dopolnilo •0 let, «at je v Ljubljani umrl dr. Janez Bleiveis. nekoč nazvan »oče slovenskega naroda«. Bleitveis si je pridobil za kulturni fA politični razvoj Slovencev zaslug, ki •o trajno vključene tudi v zgodovino celotnega jugoslovenskega prizadevanja za •narodno svobodo in državnost. Bil je sin mvodega časa in okolja v katerem je zrasel an deloval. V času, ko so srečnejši narodi živeli že tesno v 19. stoletju in njegovem duhu, so morali naši rodoljubi opravljati pionirsko delo na slabo poraščeni, nepreorani ledini našega narodnega življenja. Dr. Janez Blelvveis je začel delovati v času, ko smo imeli samo še par izobražencev, nekoliko pesnikov iu politikov in nezaivedno maso kmečkega ljudstva. Celo naši rodoljubi so govorili med seboj po nemški; tuj jezik je obvladoval naše javno življenje, šole in urade. Ljudstvo brez široke narodne zavesti, brez svojega meščanstva in izobraženstva, celo brez ustaljenega književnega jezika in tradiieij, slepo vdano v svojo usodo _ le aa časa Ilirije je za hip prosto zadihalo _ takšni smo bili Slovenci v predma.rčni dobi. so je začel delovati Janez Bieiweis. Njegovo obsežno pionirsko, naravnost težaško buditeljsko, organ izatoricno In pobitičjio-časn/ikatf-sko delo, tvori posebno jK>glavje v naši kulturni zgodovini. Poznati Bleivveisa i.n njegovo dobo, pomeni, poznati prevažen kos naše ožje zgodovine. Blel-Teis si je že s svojimi »Novicami« pridobil •vodilno mesto v našem preporodu, za-ka vencev v eno državo s Srbi in Hrvati. To je bila z njegovega vidika fantastična utopija Toda življenje utegne včasi uresničiti tudi utopije. Danes se zavedamo, da je tudi ta proces bil dialektično upravičen in naraven. Janes Bleiveis bo kot naš velik? »oratar» kakor bi ga imenoval žargon Koseskega, živel večno v vsej usodi našega ljudstva in njegove svete zemlje, saj je bil v svoji dobi nujno potreben za to, ka.r smo da.nes in tudi za to, kar bomo kdaj v bodočnosti. _0. Štefan Ztveig Danes se nemški tisk spominja 50-letnI-ce enega najznačilnejših avstrijskih pisateljev in esejistov Štefana Zweiga. Zw=ig je po rodu z Dunaja. Na številnih in pogostih potovanjih se mu je razvil poseben čut za duhovne vrednote drugih narodov, katerih neposredno in intenzivno spoznavanje mu je dalo širok razgled in globoko intelektualno fundacijo, ki jo kažejo v prav posebni meri njegovi eseji. Obisk pri skladatelju patru Hugolinu Jutri, dne 29. novembra bo v samostanski tišini praznoval 80-letni-co svojega blagoslovljenega življenja pater Hugolin Sattner. O njegovem življenju in delu smo pisali obširneje že letos spomladi. To pot smo naprosili našega stalnega glasbenega sotrudnika, zastopnika mlade skladateljske generacije, da obišče za naš list sivolasega Nestorja slovenskih muzikov. V naslednjem priobčujemo njegov intervi-ew. Uredništvo. T svetit, prijazni celici frančiškanskega aamoetana me je ljubeznivo sprejel starosta naših skladateljev, sivolasi mladenič p. Hugolin Sattner. Dolgo se že nisva videla, saj se najini vsakdarji opiavki, najsi se sicer stikajo v glasbi, vendar le redko križajo. Vesel sem bil, ko sem videl jubilanta tako čilega in vedrega kot sem ga bil va- jen videti Se pred leti. Zares, visoka leta mu niso razorala mladostno zardelih lic in njegove gorke oči gledajo blago, a živahno ▼ svet ter odražajo vso neusahljivo svežost njegovih misli. Ko sva izmenjala nekaj splošnih uvodnih besed, sem se okoristil z njegovo pripravljenostjo ter mu stavil nekoliko vprašanj, katerih odgovori bodo gotovo zanimali vsakega ljubitelja naše glasbene umetnosti. Predvsem o njegovem lastnem glasbenem ustvarjanju: »Sedaj imam v delu nadaljnje mladinske pesmi; zelo ljube so mi in rad se ukvarjam z njimi. Saj je to docela nova panoga mojega skladateljevanja. ki je doslej nisem gojil in me torej' zelo zanima. Nadalje bodo v kratkem izšle moje postne pesmi, v katerih sem posebno poskušal izraziti postno razpoloženje. Kantato ^V fcrip-ti sv. Cecilije« sem skomponiral na besedilo p. Krizostoma Sekovaniča, ki jo je spesnil na svojem potovanju po Italiji. Tudi to besedilo me je navdušilo priložnostno, kakor večina mojih del. saj prvotno nisem niti slutil, da se bom kdaj štel med slovenske skladatelje. »Sv. Cecilijo« sem posvetil Glasbeni Matici ljubljanski k njenemu jubileju, saj smo se ob njej navduševali in greli že takrat, ko je bila slovenska glasba dejansko v povojih in še nerazvita.« »Kako komponl-ate?« »Misli mi prihajajo kaj često tn ob vsa- Levstikovo „Gadje gnezdo" v angleščini Pri manem londonskem založniku Johnu Kodkerju je pravkar izšla lično opremljena knjiga »An Adder's Ne?t. by Vladimir Levstik. Translated from the Slovene by F. S. Copelamte. Zaslužna propagatorka slovensko - angleških stikov, lektorica angleščine na naši univerzi ga. Copelandova je s svojim prevodom Levstikovega ^Gadjega gnezda« storila lepo uslugo naši književnosti ln uveljavljanju naše kulture v tujem 6vetu. Prevajalka je dodala knjigi svoj uvod. v katerem predstavlja angleškemu čitatelju osebnost in delo Vladjmirja Levstika. Go-epa Nora Lavrinova, soproga našega rojaka prof. Janka Lavrina. je opremila knjigo z ilustracijami. 0 tem prevodu, ki Levstikovo mogočno pesnitev o slovenski ženi in o trpljenju našega naroda uvaja v anglosaški svet in ki kem prostem trenutku se znova poglabljam v svoje muzikalne ideje. Včasi kom-poniram tudi pri klavirju, v glavnem pa rabim klavir kot nekako kontrolo. Nisem pa z vsako idejo takoj zadovoljen; nasprotno, neprestano korigiram in popravljam vsako misel, dokler popolnoma ne ustreza moji želji po uglajenosti in blago-zvočnosti.« »Kaj pa pravite k moderni naši glasbi T« »Mislim, da je tudi bila potrebna, kakor vsaka oživljajoča novctarska struja v umetnosti sploh. Po navadi pa vsaka nova smer udarja malo preko mej in je treba vedno kreniti zopet nekoliko nazaj in ne vztrajati na ekstremih. Gojitve klasikov ne smemo pozabiti, kajti le-ti so vendarle vir popolnosti. Nedavno sem zopet čul Mozarta: kako fino, blago in obenem do kraja popolno zveni te vrs'e glasba! Tu nam preostane še vedno mnogo, česar se lahko učimo in kar še vednD lahko občudujemo. Sem pa preverjen, da je bilo treba, da se naša slovenska glasba tudi malo Doživi z novimi idejami, saj je prav naša doba dolžna, da jo kolikor moči izpopolni in na nravi enakovredno glasbi drugih kulturnih^na-rodov. Pa tudi tu je treba previdnosti in preudarnosti. Naša glasba je še mlada in ako bomo takoj pretiravali, nam narod ne bo sledil. In vendar naj Izubezen do glasbe prodre v čim širše plasti naroda! Fa saj je naše ljudstvo sila muzikalno; povsod se prepeva in muzicira, a menda nikjer bolj kot pri nas. Nedostaja nam samo še dobrega šolanja in na tem polju bi bilo treba še delati.« »Zadnje čase Vas pogrešam na koncertih in drugih prireditvah. Kako to?« »Zdravje ml ne dopušča, da bi tako po-sečal koncerte kakor nekoč. Vendar grem še vedno rad na koncerte, ako so zanimivi, in poslušam tudi radio. Prav zadnjič so mi pevci frančiškanskega cerkvenega pevskega zbora priredili lepo presenečenje: ne da bi vedel, so izvajali v ljubljanskem radiu moje »Mladinske pesmi« tako fino in v vseh ozirih popolno, da sem jih bil nad vse vesel. Vodil jih je g. kapelnik Neffat. Poklicali so me šele zvečer, da jih čujem. Bil sem izredno prijetno presenečen ob toliki pozornosti! — V ostalem se rad izogibljem bučnih slavnosti in proslav, posebno če so namenjene moji osebi. Smatram, da sem svoje delo opravljal v čast redu in samostanu, ki mu pripadam in v slavo Boga. ki mi je dal možnost in čas, da to delo vršim.« S temi skromnimi besedami je g. kon-zistorijalni svetnik, ki ni vršil svojega plo-donosnega dela le v čast svojemu redu, kakor je trdil v preveliki skromnosti, temveč tudi v čas' vsega svojega naroda, zaključil najin pogovo". Ko se je s posebno ljubeznivostjo pomudil še v kratkem kramljanju z menoj o osebnih zadevah, me je presrčno spremil Občudoval sem ga, kako sveže in lahno je korakal z menoj: vsa čilost in vedrina njegovega značaja se je zrcalila v njegovem prožnem koraku. Zapuščal sem ga z vtiskom, da sem pravkar obiskal moža v polni dobi ustvarjanja, ki nam bo dal še mnogo vzornih del. In to tudi želim, ko pridružujem svoie čestitke ostalim. T,, m. S. obenem daje avtorju >Gadj©ga gnezda« zdavnaj zasluženo priznanje zunanjega, sveta, bomo ob prvi priliki priobčili še daljše poročilo. Romain Rolland Je zapisal o Zweigu, da so njegovi najbolj bistri spisi nastali na potovanju v hotelskih sobah in da ga je vsekdar mrzlično podila skozi dežele in knjige želja, razrešiti skrivnosti velikih mož, velikih strasti in vsega onega, kar so velikani prikrivali občinstvu. To je Štefana Zweiga naredilo za izbornega prevajalca iz tujih književnosti, zlasti iz francoske. Prevajal je Verlaina. Rimbauda, Bau-deiaireja in druge mojstre francoskega pesniškega jezika — delo. čigar odlične rezultate ume oceniti samo oni, ki ve, koliko težav mora premagati, kdor hoče tako popolne verze pretočiti v tuji jezik. Mimo tega je Zweig spisal vrsto esejev, med njimi o Dostojevskem, Tolstem, Nietzcheju, Holderlinu, Freudu, Balzacu, Dickensu itd., ki so po večini prevedeni v mnoge tuje jezike. Posenen uspeh zaznamuje Zvei-gova biografija najzagonetnejše osebnosti izza dobe velike revolucije in Napoleonovih let, Foucheja, ki je pravkar izšla v francoskem prevodu. St. Zweig je spisal tudi več izvirnih leposlovnih knjig (»Erstes Erlebnis«, »An-nok«, »Verirrung der Gefuhle« i. dr.) ter več dram, izmed katerih smo njegovo predelavo Johnsonovega »Volpona« videli pred leti na ljubljanskem odru. letos pa se je z njo otvorila mariborska sezona. Beležke V tntervievvu s pesnikom Dragutinom M. Domjaničem (zagrebška revija »15. dana« št. 2.) čitamo tole: — Silno me je presunilo to, kar 9em doživel minule dni. Nekega dne so mi po\>e-dali doma, da me išč? majhno dekletce. Ko je stopila pred mene, mi je ta deklica, ki je stara komaj kakih deset let, pričela nuditi nekake slo\>enske knjige. Ko pogledam malo natančneje, opazim, da so to pesmi slovenskega književnika Albrehta, ki ga zelo cenim. Deklica mi je povedala, da je eden izmed četverih otrok tega kn jiževnika in da sedaj ponuja naprodaj oče-to\'e spise. »A kaj dela tgta?« sem vprašal. Mala mi je odgovorila, da tata piše. Bilo mi je grozno. Poslal sem dekletce k nekaterim svojim prijateljem in sam kupi! nekoliko knjig. Tako vam danes žive književniki... K tej izjavi g. Dom fantka pristavljamo, da se tiče g. Ivana Albrehta. Prizor z dekletcem, ki prodaja po Zagrebu očetove knjige, kaže: 7. Kako živt naš književnik in njago\'a rodbina in 2. način, kako se kolportira naša knjiga. Ne da bi hoteli kakorkoli komentirati Izjavo g. Domjaniča, mislimo samo, da ne prva niti druga točka nista ugodni in nič kaj koristni slovenski knjiže\'nosti. V prestolniških tistih se nadaljnje anketa o čiščenju in izenačenju književnega jezika (glej »Jutro« z dne 25. t. m.). Spor za jezik je očitno nadomestil druge, ak-tualnejše. a prikrite spore. »Pravdi< je minule dni izšel razgovor z zagrebškim jezikoslovcem prof. dr. Maretičem, piscem slovnice hrvatskega ali srbskega jezika in znanim prevajalcem Homerja. Tudi Mare-tič se čudi, da se na srbski strani tolikanj vpletajo v* jezik nemške besede, čeprav se v tistih krajih mnogo manj go\'ori nemški nego pri nas. Maretič se zavzema za brezpogojno edinstvo književne srbohrvaščine in za enotni pra\'opis, upira pa se zoper hegemonijo beograjskega sloga in narečja, zakaj beograjsko narečje je zmes in znes raznih jezikom mih elementom'. Zanimvso izjavo je dal srbski akademik Bogdan Popovič. Po njegovi sodbi je sedanje »kvar• jen jeoj jezika elemente nereda. Bogdan Po-po\"ič skuša to svojo trditev, ki ie sicer docela v skladu z vso njegovo osebnostjo in niego\'im delom, dokazati s primeri iz zgodcn 'ine. Kakor nekoč za raz\*oj Francije in francoskega jezika, velja tudi za naš knjiže\mi jezik, da je zedinjenje naroda mnogo važnejša zadeva nego čistost jezika. Sicer pa — je resignirano pripomnil stari estet — storimo tudi glede tega to. kar neki Francoz nasvetuje sploh za naš čas: Pustimo, da neumnost našega časa mine sama po sebi... Meštrovič in Dolinar Prispevek k naši umetnostni kritiki Vprašanje podobnosti ▼ delih obeh umetnikov. — Nekoliko primerjave O priliki beograjske razstave Dolinar- Kos-Pavlovec in pozneje, ko so postavljali spomenik kralju Petru v Ljubljani, je znova oživelo vprašanje — javnost se š e zanima za umetnostne zadeve —: Kaj je prav za prav s to podobnostjo med Me-štrovičevimi in Dolinarjevimi deli? Kdo vpliva? Kdo je vpliv an? O stvari so se razpisali tudi časopisi Dolgovezno in nekritično. Gospod Niko Bartulovič (Politika), n. pr. je v daljšem članku čistil položaj na prav originalen način. Povedal nam je, da »neki ljudje« po krivici očitajo Dolinarju Meštrovičev vpliv v primeru Grgur Ninski — Mojzes Svojo trditev je oprl na letnice. Pri težjem primeru kralj Peter — kralj Peter izključuje gospod Niko Bartulovic vsako možnost, da bi Dolinar mogel videti Meštrovičevega kralja Petra. Glede stilizacije plašča v »obHki peroti« trdi, da je on, N. B., odkril ta motiv pri Dolinarju že pred leti na osnutku za spomenik generala Bolivarja. Dalje nam je pojasnil, da gre tu za svojstven, sila redek primer neodvisnega sinhroničnega sovstvarjanja itd. itd. Ako bi bil g. Niko Bartulovič količkaj doma v likovnih oblasteh, ne bi branil D Mojzesa pred Grgurjem, temveč pred M. Mojzesom (London, med vojno)! Ti »neki ljudje«, ki očitajo Dolinarju Grgurja, imajo za brdom pač prav posebne namene! (Primera Mojzes-Grgur sploh ni primera.) Da je g. N. Bartulovič odkril motiv »plašča v obliki peroti« preje pri Dolinarju kakor pri Meštroviču, me zelo veseli. Le skromno bi pripomnil, da sem taisti motiv odkril že nekoliko preje, kakor g. Bartulič — namreč na plastikah, ki so stare nekaj stoletij . . . (Motiv se ponavlja posebno pogosto v francoski skiilpturi, stiliziranega lahko odkrije g. B. na premnogih delih A. Bourdellc-a. Morda pozna spomenik pesnika Myckiewicza?) Kar se tiče Bartulovičevega pisanja o sila redkem, svojstvenem primeru neodvisnega sinhroničnega sovstvarjanja, ne morem ničesar pripomniti. Opozarjam pa vernike, gospe Annv Bessan.t-ove, da njim te vrstice niso namenjene. Članek g. Bsrtulovrča je tešel ponatisnjen v Slov. Narodu, kjer se nam v predgovoru predstavlja g. Bartulovič kot ne kak arbiter v likovnih zadevah. — Članek govori odločno proti temu. Sploh pa bi bil že skrajni čas, da »e pri nas preneha tolmačiti resne umetnostne probleme v sestavkih po načinu: »Zakaj priporočajo zdravniki Trilv-sin?« In dobro bi bilo, če bi se knjigarna Schwentner odločila za drugo, neokrnjeno izdajo »Bele krizanteme.« V naslednjem hočem podati psr treznih opomb k razmerju Meštrovič-Doli n a r. Nad povprečnost evropskega kiparstva zadnjih let so se dvignile tri močne osebnosti: Antoine Bourdelle, Jan Sturza m Ivan Meštrovič. Meštrovič je pričel pod vplivom nekaterih literarnih kompozicij A. Rodina, (Timor Dei. zagr. moderna galerija) kmalu pa se je ogrel za utrirane forme secesije in Metznerja. Njegov kiparski ideal se je gibal nekje med Metznerjem, Arhajoi in Egiptom, ko je vs+varjal Vidovdanskt hram. Pozneje se je Meštrovič oklenil gotike (Krist mnoge Madonne, serija reliefov v lesu iz Kristovega življenja). Ni pa ostal pri gotiki, inspirirale so ga pozneje indijske skulpture (Muza. Cavtitski mavzolej, čepeča žena. Muzika) eaiučanski reliefi (značilni traktman), Fidijevi dela (konja obeh Indijancev) itd itd. Meštrovič je eklektik. Z neverjetno lahko, to in razumevanjem uporablja dela in do-tnislake mojstrov vseh dob in narodov za opeko svoje stavbe. Sodobni človek more odkloniti Meštrovife-vo umetniško formulo (n. pr. na podlagi velikega Shakespearjevega stavka: >Oni so ogledalo časa« . . .), spoštovati pa mora njegovo ogromno delo in velikansko znanja. Meštrovič obvlada kakor malokdo človeško telo, je mojster giba in veliki glasbenik oblike. Navidezna enostavnost nekaterih njegovih skulptur je le rafinirana koprena, ki naj ublaži dobro preštudirane detajle 'n dvigne na ta način arhitektonske in monumentalne vrednote. V kritiki o rasstavi F. Goršeta som om^- nik da Meštrovičeva umetnost med mlajšim! slovenskimi kiparji ni našla kdovekaj poem»-malcev. Ne bom govor*! o tem, da smo Sloven«! po eni strani samjači, po drugi p« realistč; da se nam patetična gesta (tako draga Hrvatom) niti malo ne poda in da o kaki »herojski plastiki« pri nas ni govora. Zato je tem bolj zanimiv pojav kipeTja D«v linarja, ki s svojimi deli tudi pri lajUrih živa primerjanje z Meštrovičevimi. Mislim, da ni besede o kakem (Mrektnen* kopiranjn od strani Dolinarja. Absurdno M pa bilo zopet trditi, da Meštrovič kopira Do« linarja Nedvomno Jw pa. da )• Mojstrovi tmofro vplival na Dolinarja. V svojih mlajših deflh ne kaže DuBjuv prav posebnega nagnjenja k stjflzaciji hi utiranju. Spomnimo se n. pr. njegovega mof-nega Matije Gubca! Pozneje pa se nagiba bolj in bolj v to smer. Stilizirajo Nemci. Šved! bi Ntzoeemei (prv vojna dekor, plastika!), stiKzira Francn« v Bourdelle (reljef na teatru Champs ElJ-sees). Vendar Je (rtft Ivam Me5tr*mE, e ... to pomeni, da sem ustrelil zaje* natanko ob 11.45.« Vsak dan ena Iz življenja Pred otvoritvijo oHmpijade v umetnem drsanju Zadnji dnevi pred uvedbo nove angleške carine Zamislil si je, da bi iz štirih veliHoh krogel iz tenke bakrene pločevine izčrpal zrak in privezal nanje lahek čolniček, ki bi ga morale brezzračne krogle zaradi velikega vzgona dvigniti in nesli po zraku. Teoretično je bil njegov načrt povsem pravilen. Kar se pa tiče praktične izvedljivosti jo je pa v glavnem deliu sam za« nikal, češ da bi bile dovolj trdne krogle pretežke, če pa bi jih napravili iz tanjša pločevine, bi jih utegnil vnanji zračni pritisk streti, čeprav teoretično na pravega povoda za to bojazen. Lama je vzbudil s svojim načrtom veli* kansko zanimanje in odobravanje pri sodobnih učenjakih, čeprav so tudi ti sprevideli, da bi bil tak zrakoplov nemogoč. Učenjaki in tehniki so fii bili tn si bodo pač v vseh časih enaki. Prav tako je dane** z vseminsko raketo. Vsi trdijo, da je teoretično mogoča, praktično pa neizvedljiva. Če bi se ne bil Lana takrat zagrizel v svoji bakreni krogli, marveč Hi izbral kako drugo, že takrat znano pot, da bi prestregel vnanii zračni pritisk, potem bi bil morda že takrat vzletel prvi zrakoplov, rtn katerega je moralo čakati človeštvo fca dolgo vrsto let. Toda ne glede na neuspeh, je vendar treba priznati genialnost tega velikega moža. ki je za celo stoletje prehitel svojo doibo. Filmski cowb®y obolel Tom Mix, "» svetovno znani igralec cowboyev v ameriških senzacijskih filmih, je po operaciji slo« piča tako nevarno ooolel, da je njegovo živ« ljenje v opasnosti Mlade stare matere Doslej je bila najmlajša stara mati neka dama v Gruziji, ki je štela komaj 32 pomladi. Amerika je sedaj odkrila sevedab še mlajše stare matere. V Kaliforniji* namreč v Hollywoodu, živi gospa Lorrai-ne Reilly, ki je že neko^o tednov 29 let mlada stara mati. Njena hči se je poročila kakor ona s 13. letom. Toda iz Oak-landa, isto tako v solnčni Kaliforniji, se je javila isto tako 29 letna stara mati, ki Ima pred hollvwoodsko damo še to prednost, da šteje nje vnuk že skoraj leto dni. Stara mati je postala tedaj z 28. letom,: Iz uredniškega koša Zapeč. Neka gospa je povabila svojegat: znanca na obed, za nesrečo pa mu je predložila tako mastno svinjsko pečenko, kakršne mož žive ni maral. Ko se je tedaj gospa za hip odstranila iz sobe, je pograbil priliko in vrgel pečenko pod mizo, da, bi jo požrl domači pes. Ampak pes jo jo samo ovohava! in oblizoval, ne da bi kazal kakšno veselje do te jedi. Hipoma jo gost začul korake gospodinje, ki se jčem pri poskusih s tem grozovitim mrazom. Molekuli snovi, ki sicer nikoli ne mirujejo, tu zastanejo in snov se spremeni v svojih bistvenih lastnostih, n. pr. kar se tiče prevodnosti elektrike, ki je za različne snovi različna. V mrzloto 273 stop. pod ničlo so spravili živa bitja. Otrpnila so, a kakor da se ni nič zgodilo, so spet zaživela v višji temperaturi, življenje je močnejše od mraza. Prof. Kadisch s prej imenovanega zavoda v Berlinu je v zadnjem času izvršil mnoge poskuse, ki po senzaeionalnosti presegajo vse dosedanje v tem področju. Tri skupine najnižje organiziranih bitij je izpostavil grozotni mrzloti vesoljnosti v svojem laboratoriju. To so bili nad vse nevarni poskusi, kajti neprestano mu je pretila nevarnost strašnih eksplozij in nevarnost — da se okuži z morilnimi bakterijami, s katerimi je eksperimentiral. Eksplozija bi raznesla te klice na vse strani :n nevarnost okuženja bi bila še večja. Vse to je zahtevalo posebnih priprav in varnostnih ukrepov. Nato se je pričelo. Kmahi je v aparatu 5n v steklenih cevkah z drobnimi organizmi vladala mrzlota strojev za izdelovanje ledu. Minus 25 stop. C. Nato 78 stop. — ko ogljikov dvokis postane tekočina; nato 383 stop., 193 stop. — zrak se spremeni v tekočino; 272 stop. — helij postane tekočina, eno stopinjo nad absolutno ničlo. Noben toplomer ne more Izmeriti tega neznanskega mraza, učenjak ga izmeri z računom in primerjanjem. Cele ure traja, preden aparat doseže to točko. Klice v svojih cevkah so jo dosegle s svojimi mi-kroskopičnimi telesci. Vsak bi mislil, da so že davno poginile. Tudi učenjaki so mislili tako, ki bi mrzloto radi uporabili kot desinfekcijsko sredstvo brez kemičnih in strupenih pridatkov. Toda bacili niso poginili — vsaj ne vsi, od vsake kulture jih je ostalo vedno še nekoliko, ki jim niti mrzli dih vesoljnosti ni mogel uničiti življenja. Najbolj odporne pa so se izkazali bacili jetike. LTre in ure so prebili v zmrznjevalni aparaturi, celo četrt ure so jih izpostavili temperaturi 272 stop. pod ničlo — a ko so jih po izvršenem poskusu položili na umetno hra-nivo, so živeli dalje, rasli in se množili kakor prej. Morda pa so le izgubili tisto Bilo r sebi, ki mori človeka in druge žive tvore? Za poskus so vbrizgnili nekaj teh bacilov, ki so bili pravkar prebili mrzloto vesoljnosti, živalim — in živali so obolele za težko tuberkulozo. Tudi drugi povzročitelji kužnih bolezni so na podoben način premagali svoj ledeni krst. Arrheniusova teorija, ki je trdila, da se življenje v neskončno majhnih klicah na svetlobnih žarkih in skozi mraz vesoljnosti plodi od planeta do planeta, od zvezde do zvezde, je tedaj v laboratorijskem poskusu dočakala potrdilo svoje možnosti. In še drugo spoznanje: mraz, žal, ni tako zanesljivo desinfekcijsko sredstvo kakor smo mislili doslej. Muzeji m spomeniki »Journal officielc je priobčil prihodke v državnih muzejih za 1929, ki so skoro povsod tolikšni ko prejšnje leto. Edino Are de Triomphe je dobil večje število obiskovalcev. Celokupni prejemki so znašali 5,898.111 frankov. Večina odpade na vstopnino. Kot pristojbina od slikanja in risanja je prišlo 3592 od fotografov 49.215, od kinematografov 32.830 fr. Naj-obilnejšo žetev je imel Louvre, nad 1 milijon, Versaillski grad in Mont Saint-Michel po blizu 570.000, Pantheon 422.104, Are de Triomphe 340.782, malo manj Sainte-Chapelle, palača Fontainebleau, Ch&teau de Pau, Luksemburški muzej, Veliki Trianon, CitS de Carcassonne, muzej Cluny, Mali Trianon, stolp Naše ljube gospe v Parizu pa 10S.270 fr. 300 letni jubilej Lame nas spomin ja tistega 6toletja, ko so 6e ustvarjal} temelji moderne eksperimentalne fizike, ko ee jc začelo naravoslovje ot resa ti skolastične navlake, dušeče vsak naraven razvoj. Takrat so živeli znameniti fiziki Guericke, Torricelli, Bovle in drugi, sami pionirji stvarnega spoznavanja prirode. V tem stoletju je teklo tudi plod on osno življenje Lame, ki se je rodil decembra 1631. Francesco Lana de Terzi je bil jezurt, toda mimo ozkega duhovnega poklica svo» jega reda se je mnogo bavil tudi s priro-doslovnimi vedami. Zbral je krožek učenih mož in ustanovil »Akademijo prijateljev novih pojavov na prirodoslovnem polju«. V tej akademiji jc deloval do svoje smrti 1687 Skoraj vse ždvijenje ^e sestavljal veliko enciklopedično delo primodoslovja, ki bi morailo iziti v devetih zvezkih pod naslovom »Ma/gisteriuim Artis et Naturae«. Kot nekakšen predhodnik tega življenjskega dela pa je izdal »Prodromo«, knjigo, kj je za nas posebno zanimiva zaradi tega, ker je v njej že obravnaval zra skopi ovstvo, kar je bilo za tiste čase nekaj neverjetnega. V tej kntigli se namreč pmev nartančno bavi z načrtom zrakoplova, ki ga je premislil in zasnoval v vseh podrobnostih. Zdravljenje živčnih bolezni z dieto Na dunajski pSfhiatričtwvTrevTaiotg®n$ vseučiliski klinika je izvedel asistent dok« tor Daltner zel > zanimive št-udjje o prehranjevalnem probiemu pn duševnih hi živčnih boleznih. Ugotovil je, da nek>ni bolnik>jJDTRO< 5t. 276 ■jL Vsak ilan ena Ogromne množine inozemskega blaga so nakopičene v skladiščili angleških pristanišč, Inozemske tovarne nogavic so uvozile zadnje dni toliko množino nogavic v Anglijo, kajti od 25. t. io. dalje stopijo v veljavo novi carinski predpisi da so cene nogavicam padle na nekaj dinarjev. Po ulicah so jih prodajali po 3 Din! Sklep angleškega parlamenta, da se mora zvišati carina na najvažnejše uvozne predmete, je povzročil izreden padec inozemskega blaga na angleškem trgu. Uvozniki tekmujejo, da bi pred uzakonjen jem zaššitne carine uvozili kar največ blaga v Anglijo. V severni Franciji in Belgiji je prava dirka tovornih avtomobilov na obalo. Na londonskem letalskem pristanišču Croyden pristajajo neprestano letala z inozemskim blagom. Na drugi strani pa je razvila angleška vlada širokopotezno propagando za nakupovanje domačih. proiavodoK, Vsa Anglija je preplavljena a lepaki; »Kupujte angleško blagote »Kaj pa pomeni številka, privezana n& zadnji nogi?« »E, e ... to pomeni, da jsem ustrelil zajca natanko ob 14.4.5.« NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" ''Sle vsebuje naslednje zanimivosti: n POMLAJENO SONCE. — TUJEC (Rudolf Kresal — z ilustracijami E. Justina). —» NA SLEDEH POSTANKA NAŠE ZEMLJE (s slikami). — ZEMELJSKA TOPLOTA IN LJUDJE. — ODKRITJE POSLEDNJE PRVINE (s sliko). — NIČ NOVEGA POD SONCEM (s slikami). — ALI SO ANGLEŽI LJUDJE? — OTON WARBURG (s sliko). 1. XII. 1931 (Joža Bekš). — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — ČRNI BOLID (z ilustracijami Fr. škodlarja). — STENDHALOVA PISMA. — FRANCOSKE KOLONIJE (Dr. VI. Travner — s slikami). — POVODNI TANK (s slikami), r- SKRIVNOST ČLOVEŠKE HRANE. — ALI SO POVPREČNI LJUDJE SREČNI? — FILMANJE POMORSKIH KATASTROF. — TEDENSKI JEDILNI LIST. — KARIKATURE. — NIHČE NI PRESTAR ZA ŠPORT. — HUMOR V SLIKAH, Naslovno sliko »Ujedinjenje« narisal NIKO PIRNAT. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Lana de Terzi - pionir zrakoplovstva (Ob tristoletnici njegovega rojstva) Zadnji dnevi pred uvedbo nove angleške carine Zamislil si je, da bi iz štirih velikSK krogel iz tenke bakrene pločevine izčrpal zrak in privezal nanje lahek čolniček, ki bi ga moraile brezzračne krogle zaradi velikega vzgona dvigniti in nesti po zraku. Teoretično je bil njegov načrt povsem pravilen. Kar se pa tiče praktične izvedljivosti jo je pa v glavnem delu sam za« nikal, češ da bi bile dovolj trdne krogle pretežke, če pa bi jih napravili iz tanjša pločevine, bi jih utegnil vnanjd zračni pritisk streti, čeprav teoretično na pravega povoda za to bojazen. Lana je vzbudil s svojim načrtom velikansko zanimanje in odobravanje pri sodobnih učenjakih, čeprav so tudi ti sprevideli, da bi bil tak zrakoplov nemogoč. Učenjaki in tehniki so si bili m si bodo pač v vseh časih enaki. Prav tako je danes z V60mirsko raketo. Vsi trdijo, da je teoretično mogoča, praktično pa neizvedljiva. Če bi se ne bil Lana takrat zagrizel v svoji bakreni krogli, marveč bd izbral ka-< ko drugo, že takrat zneno pot, da bi prestregel vnanji zračnii pritisk, potem bi bil morda že takrat vzletel prvi zrakoplov, na katerega je moralo čakati človeštvo ša dolgo vnsto let. Toda ne glede na neuspeh, je vendaT treba priznati genialnost tega velikega moža, ki je za cdo stoletje prehitel evdjo dobo. Filmski cowboy obolel Tom Mix, svetovno znani igralec cowboyev v ameriških senzacijskih filmih, je po operaciji sle® piča tako nevarno obolel, da je njegovo živ« ljenje v opasnosti Mlade stare matere Doslej je bila najmlajša stara mati ne-i ka dama v Gruziji, ki je štela komaj 32 pomladi. Amerika je sedaj odkrila sevedat še mlajše stare matere. V Kaliforniji* namreč v Hollywoodu, živi gospa Lorrai-ne Reilly, ki je že neko^o tednov 29 let-mlada stara mati. Njena hči se je poro-; čila kakor ona s 13. letom. Toda iz Oak« landa, isto tako v solnčni Kaliforniji, so je javila isto tako 29 letna stara mati, ki Ima pred holLvwoodsko damo še to prednost, da šteje nje vnuk že skoraj leto dni*; Stara mati je postala tedaj z 28. letoma Iz uredniškega koša Zapeč. Neka gospa je povabila svojegati znanca na obed, za nesrečo pa mu je predložila tako mastno svinjsko pečenko, kakršne mož žive ni maral. Ko se je tedaj gospa za hip odstranila iz sobe, je pograbil priliko in vrgel pečenko pod mizo, da bi jo požrl domači pes. Ampak pes jo je samo ovohaval in oblizoval, ne da bi kazal kakšno veselje do te jedi. Hipoma ja gost začul korake gospodinje, ki se ja vračala In mu ni ostalo drugega, nego da je pečenko pobral s tal, jo položil spet na krožnik in jo pojedel na njeno prijazno siljenje. Iz živi j en j a Pred otvoritvijo oHmpijade v umetnem drsanja 150 m debela zmrzal Kako globoko sega vpliv mrazu v še obljudenih polarnih ozemljili, kažejo vrtanja za premogom, ki so jih izvršili nedavno tega na Grumantih. (SpitsbergiliJ po nalogu norveške vlade. Pni teh vrtanjih so ugotovili, da je zemlja zmrznjena do globine 150 m. Delo je bilo izredno težavno. Ob površini zemlje je bilo gorovje zaradi mrazu in talnega premikanja tako razdrapano, da 60 morali vtisniti v zemljo najprvo cementa, da so lahko pogTezniii vrtalo v večje globine. Čim globlje je prišlo vrtalo, tem napor-nejsši je bil boj z mrazom. Vsak hip je 6tnoj primrznil. Da bi se temu izognili, so za vrtalom pogrezali gumaste cevi, iz katerih so spuščali po potrebi v okoli-oo vrtala vročo paro. Le tako se je posrečilo, da eo premagala 150 m debelo plast zmxz* njene zemlje. Niti dva meseca nas ne ločita več od velike revije najboljših umetnih drsalcev, ki bodo kmalu po Božiču na stroške ameriškega olimpijskega odbora odpotovali v Montreal v severni Ameriki. Na sliki vidimo: bivšega večkratnega svetovnega prvaka Šveda Gillisa Grafstroma (levo), zakonca Brunet iz Francije (sredi zgoraj), odličnega nemškega drsalca Ernesta Bayera (sredi spodaj), obe širom sveta znani grad ji na ledu, Norvežanko Sonjo Henie in Hildo Holovsky z Dunaja (levo zgoraj) ter sedanjega svetovnega prvaka Avstrijca Karla Schaferja. (Opozarjamo na članek »Nihče ni prestar za šport« v pravkar izišli številki tedenske revije »življenje in svet«.), življenje v ledeni vesoljnosti čudovite stvari se razkrivajo — življenje močnejše od mraza — živnost bacilov najodpornejša Samo trije laboratoriji na svetu imajo ra razpolago aparaturo, ki jim omogoča približati se za las absolutni ničli, tisti rarzlotni točki ki je v svetovni prostornini sploh še mogoča. Ta točka leži 273 stop. Celzija pod običajno ničlo, ob kateri se voda spreminja v led. Ti trije laboratoriji so »mrzlotni laboratorij« v Leydenu na Holandskem, fizikalni zavod v Torontu (Kanada) in tehnični državni zavod v Berlinu. Čudovite stvari se razkrivajo Človeškim ©čem pri poskusih s tem grozovitim mrazom. Molekuli snovi, ki sicer nikoli ne mirujejo, tu zastanejo in snov se spremeni v svojih bistvenih lastnostih, n. pr. kar se tiče prevodnosti elektrike, ki je za različne snovi različna. V mrzloto 273 stop. pod ničlo so spravili živa bitja. Otrpnila so, a ikakor da se ni nič zgodilo, so spet zaživela v višji temperaturi, življenje je močnejše od mraza. Prof. Kadisch s prej imenovanega zavoda v Berlinu je v zadnjem času izvršil mnoge poskuse, ki po senzacionalnosti presegajo vse dosedanje v tem področju. Tri skupine najnižje organiziranih bitij je izpostavil grozotni mrzloti vesoljnosti v svojem laboratoriju. To so bili nad vse nevarni poskusi, kajti neprestano mu je pretila nevarnost strašnih eksplozij in nevarnost — da se okuži z morilnimi bakterijami, s katerimi je eksperimentiraL Eksplozija bi raznesla te klice na vse strani in nevarnost okuženja bi bila še večja. Vse to je zahtevalo posebnih priprav in varnostnih ukrepov. Nato se je pričelo. Kmalu je ▼ aparatu in v steklenih cevkah z drobnimi organizmi vladala mrzlota strojev za izdelovanje ledu. Mimi3 25 stop. C. Nato 78 stop. — ko ogljikov dvokis postane tekočina; nato 383 stop., 193 stop. — zrak se spremeni v tekočino; 272 stop. — helij postane tekočina, eno stopinjo nad absolutno ničlo. Noben toplomer ne more Izmeriti tega neznanskega mraza, učenjak ga izmeri z računom in primerjanjem. Cele ure traja, preden aparat doseže to točko. Klice v svojih cevkah so jo dosegle s svojimi mi-kroskopičnimi telesci. Vsak bi mislil, da so že davno poginile. Tudi učenjaki so mislili tako, M bi mrzloto radi uporabili kot desinfekcijsko sredstvo brez kemičnih in strupenih pridatkov. Toda bacili niso poginili — vsaj ne vsi, od vsake kulture jih je ostalo vedno še nekoliko, ki jim niti mrzli dih vesoljnosti ni mogel uničiti življenja. Najbolj odporne pa so se izkazali bacili jetike. Ure in ure so prebili v zmrznjevalni aparaturi, celo četrt ure so jih izpostavili temperaturi 272 stop. pod ničlo — a ko so jih po izvršenem poskusu položili na umetno hra-nivo, so živeli dalje, rasli in se množili kakor prej. Morda pa so le izgubili tisto silo v sebi, ki mori človeka in druge živ« tvore? Za poskus so vbrizgnili nekaj teh bacilov, ki so bili pravkar prebili mrzloto vesoljnosti, živalim — in živali so obolele za težko tuberkulozo. Tudi drugi povzročitelji kužnih bolezni so na podoben način premagali svoj ledeni krst. Arrheniusova teorija, ki je trdila, da se življenje v neskončno majhnih klicah na svetlobnih žarkih in skozi mraz vesoljnosti plodi od planeta do planeta, od zvezde do zvezde, je tedaj v laboratorijskem poskusu dočakala potrdilo svoje možnosti. In še drugo spoznanje: mraz, žal, ni tako zanesljivo desinfekcijsko sredstvo kakor smo mislili doslej. Muzeji in spomeniki »Journal officiel« je priobčil prihodke v državnih muzejih za 1929, ki so skoro povsod tolikšni ko prejšnje leto. Edino Are de Triomphe je dobil večje število obiskovalcev. Celokupni prejemki so znašali 5,898.111 frankov. Večina odpade na vstopnino. Kot pristojbina od slikanja in risanja je prišlo 3592 od fotografov 49.215, od kinematografov 32.830 fr. Naj-obilnejšo žetev je imel Louvre, nad 1 milijon, Versaillski grad in Mont Saint-Michel po blizu 570.000, Pantheon 422.104, Are de Triomphe 340.782, malo manj Sainte-Chapelle, palača Fontainebleau, Ch&teau de Pau, Luksemburški muzej, Veliki Trianon, Citč de Carcassonne, muzej Cluny, Mali Trianon, stolp Naše ljube gospe v Parizu pa 108.270 fr. Kakor poročajo iz New Torka, leži znana filmska zvezdnica Lya de Putti na smrtni posteljL Zastrupila si je kri in temu so se pridružile komplikacije. Zdravniki jo ohranjajo samo še z umetnim dovajanjem kisika ln imajo malo uapanja, da jo rešijo, Senzacionalna knjiga Dr. Hugo Stoltzenberg v svojem laboratoriju Hamburški kemik Stoltzenberg, v čigar tovarni je bila 1928 strašna eksplozija, je izdal v samozaložbi senzacionalno knjigo z naslovom »Navodila za izdelavo netra-strupov«. Nemško notranje ministrstvo je knjigo zaplenilo, ker vsebuje recepte za izdelavo strupenih plinov 300 letni jubilej Lane ras spominja tistega 6toletja, ko so se ustvarjali temelji moderne eksperimentalne fizike, ko se je začelo naravoslovje ot resa ti skolastične navlake, dušeče vsak naraven razvoj. Takrat so živeli znameniti fiziki Guericke, Torricelli, Boyle rn drugi, 6emi pionirji stvarnega spoznavanja prirode. V tem stoletju je teklo tudi plodonosno življenje Lane, ki se je rodil decembra 1631. Francesoo Lana de Terzi je bil jezust, I toda mimo ozkega duhovnega poklica svo* jega reda se je mnogo bavil tudi s priro-doslovnimi vedami. Zbral je krožek učenih mož in ustanovil »Akademijo prijateljev novih pojavov na prirodoslovnem polju«. V tej akademiji je deloval do svoje smrti 1687 Skoraj vse živfljenje $e sestavljal veliko enciMopediono delo primodoslovja, ki bi monailo i ribi v devetih zvezkih pod naslovom »Magisterium Artis et Naturae«. Kot nekakšen predhodnik tega življenjskega dela pa je izdal »Prodromo«, knjigo, ki je za nas posebno zanimiva zaradi tega, ker je v njej že obravnaval zrakoplovstv©, (car je bik) za tiste čase nekaj neverjetnega. V ttJj kttJigU se namreč pflsr njBtaofino I bavi z načrtom zrakoplova, kri ga je premislil ®n zasnoval v vseh podrobnostih. Zdravljenje živčnih bolezni z dieto N« dunajski p^hiaitrifiMMievTalogflSni vseučilišči klinika je izvedel asistent dok« tor Daltner zel > zanicrrive študije o prehranjevalnem probi emu pr» duševnih ht živčnih boleznih. Ugotovil je, da nek »m bolnikom določna živila povzročajo značilne živonostns 6hn; tome. Gre torej za preobčutljivost [alergijo), ki povzroča drugače zdravim ljudem n, pr. pri zaužn-vanju jagod, jajc itd. izpuščaje na koži alj po vdihavanju cvetnega prahu itd. naduho. Ta preobčutljivost pa vpfldva na živčni sistem, zlasti pri epilepsiji mora rimeti veliko vlogo in je sposobna, da izzove napade te bolezni Na temelju teh spoznanj se je krtS dr. Daltner zdravljenja raznih duševnih bolezni s primerno dieto, to je s takšno bra^ no, kS ne povzroča v bolniku simptomov preobčudj-rvosti. Tako je ozdravil dolgoleten, težak primer epilepsrije s tem, da pacient ni smel zauživati bel jakovinastih jedi (mesa, jajc, mileika). Globlje zdravijo-nje gre seveda za tem, da odpravi preobčutljivost samo in tudi v tej smeri so izvedli na imenovani dunajski kliniki poskuse z zelo dobrim uspehom. Poleg epi-lepeije eo posebno migrena in razna de-presijslca stanja videti posledice preobčutljivosti in poskusi v to smer obetajo veliko uspehe. Neveljavna poroka V Wiesbadno eo absodiiH na 100 mark globe nekega kaplana, ki je bil poročil neki par, ne da bi ta prej izvedel civilne poroke, kakor predpisuje nemški zakon. Na poročnem potovanju dvojice je neki orožnik odkril, da je bik žena že prej poročena »nekje na Balkanu« in da 6e je v drugič poročila, ne da 6e 'bi prej ločila. Prišla je zaradi tega pred sodnike in tu eo odkri« H, da se je ponovno poročila proti predpisom nemškega zakona, ki, kakor rečeno, ne priznavajo cerkvenega zakona brez predidočega civilnega. Zato 60 poklicala tudi kaplana na odgovor in so ga oglobilL Lya de Putti umira C. Scfnnkflj 22 Potna«. Najprej sem ukazal mornarjem, naj za vlečeta trtrplo v grmovje ta pokrijeta z vejami. Z Dickom sva med tem bistro opazovala okolico. A ničesar sumljivega ni bilo videti. Ko smo opraviti ta žalostni posel in se zbrali na bolj skritem kraju, sem rekel Violi, ki je bleda in tiha stala zraven mene: »Viola, vrinili se boste. Joe, kapitan io Freene vas bodo spremili nazaj v Merido.« Pogledala me je kakor v sanjah; nato so ji zletele oči proti gozdni divjini onkraj rečice, kakor da bi tam nečesa iskale. Solza se ji je utrnila na bledorjavkasto lice. 2e sem mislil, da me je sklenila ubogati, ko je tiho, a odločno izpregovorila: »Ne, Štefan, ne bom se vrnila. Ce bi nam Indijanci vsem stregli po življenju, bi nas mogel rešiti samo še Bog, pa naj se vrnemo ah jahamo dalje.« »Dick, daj mi zemljevid,« sem rekel, čuteč, da mS Srce razbija, kakor da bi se hotelo raztrgati. K našemu cilju je vodila samo ena pot in te nismo mogli ubrati. Treba je bilo poizkusiti brez poti. »Na konje!« sem ukazal. Šestorica belih obrazov je za trenutek osuplo zastrmela vame. »Na konje! Imejte oči odprte in puške pripravljene. Midva z Bax-terjem bova jahala na čelu, Dick in Freene pa zadaj. Treba bo napravita ovinek,« sem dejal. Ko smo bili vendar že vsi na konjih, sem kremi dobršne pod vrč daleč nazaj po poti, ki sem jo M ubral. Nihče ni rekel besedice, nihče ni pckazai zanimanja za čndese pragozda. Eden izmed nas Je ležal v grmovju, zavratno umorjen, prav tisti, ki nam je še včeraj čil in zdrav jahal na čelu. Ali je bila tudi nam namenjena ista usoda? A saj nisem utegnili premišljevati o tem, kar se je bilo zgodilo. Prilika za to je bila zvečer, če nam je bilo sploh usojeno, da ga do-živimo. Zdaj je biilo treba bistro gledati okoli sebe. Ob vsakem sumljivem šumu smo vznemirjeni strgali poSke z ramen. Nekoč sem se ozrl na Violo. Njene ustnice so se tiho gibale; molila je. In tudi jaz bi bil najrajši pomolil, da bi se mi posrečilo pripeljati to mlado, krasno dete zdravo nazaj v materino naročje. Po malem sem se spet umiril in zbral. Cez pol ure sem ostro zavil proti jugu. V tej novi smeri smo jahali malone uro. Drevje in grmovje tod ni bilo pregosto in nam ni delalo posebnih ovir. Potem, že sredi popoldneva, sem zavil zopet na zahod. Ta smer nas je morala čez kako poldrugo uro privesti na staro pot, in to dokaj dalje od kraja, kjer se je bil zgodil današnji umor. In nato je moral priti kmalu odprt prostor z indijansko piramido. Tam sem nameraval prenočiti. Cez pol ure smo spet prišli do rečice, je prebredli in jahali dalje po gozdu, ki je postajal čedalje bolj gost. Neprodirne hoste so nas spet in spet silile, da smo delali velika ovinke, in tako smo sicer prišli na staro stezo, a vendar dve uri kasneje, nego sem upal. Strašno truden in razburjen sem že bil od te dolge blodnje; kar obup se me je loteval. Večer se je bližal, a mi še vedno nismo bili pri piramidi, ki je bila zaznamovana na zemljevidu in kjer smo se nameravali utaboriiti. Že sem ugibal, ali ne bi kazalo prenočiti v gozdu, ko se je gozd zredčil; pokrajina je postala bolj gričevita in novo upanje me je navdalo. A delj Iko četrt ure smo §3 morali jahati, preden se je gozd odpri. »V skok!« sem zaklical in zleteli smo naprej. In zdajci smo pre- senečeni otrstafi. MaVrre Štirikotna ploskev, na kateri je raslo le nekaj grmov, je ležala pred nami. Sredd te, kakih dve sto metrov široke ravnice se je vzdigovai pravilen, do trideset metrov visok piramidasfci grič. To je bilo tisto, česar smo iskali Z vrha piramide smo mogli v svetli mesečini in zvezdni noči strahovati vso okolico s svojimi puškama. Počakal sem zadnjih dveh, Dicka in Frseneja; nato srno za/jezdi K tja in se vzpeli na vrh griča, ki se je dvigal v treh stopnjah. Zgoraj na ploščadi je nekdaj gotovo stalo svetišče. Preperelo kamenje s čudnimi relijefi, ki smo ga vi d sli ©koli sebe, je potrjevalo to domnevo. Na smrt utrujeni smo se posedli, kamor je kdo mogel. Pogledal sem Violo in videl, da so njene moči pri kraju. Mesec je že plaval nad vrhovi dreves in somrak je naglo nastopil. Kolikokrat mi je bila že srebrna mesečina v tolažbo in mi pomagala, da sem pozabil vse gorje! A tu so nas bledi valovi njene svetlobe le vznemirjali; ustvarjali so okoli naše piramide pošastne sence, ki so grozile naši razburjeni domišljiji s poginom. Zvezde so se krasno isikrile v temnovišnjevem baršunu nočnega neba. Ognja nismo zakurili; zbudil bi bil samo pozornost Indijancev in nam oslepil oči, da ne bi bili mogli opazovati okolice; a prav ta paznost je odločala o našem življenju. Kadili smo in tiho šepetaje v krogu ležali za starimi kamenitiirri kockami. Viola je s polodprtimi očmi počivala sredi prostora. Zraven mene je ležal kapitan. Dicka in Joeja sem bil poslal na drugo stran. Tako smo počivali že kaki dve uri in mislil sem že, da bi bilo najbolje poslati polovico naših ljudi počivat. Ostala polovica je zadoščala za stražo. A tedajci se je Joe prevalil na mojo stran. »Dick je odšel. Tjale dol. Rekel je, naj vam povem,« sem začni njegov šepet. Nato je hotel spet zlesti nazaj. Sok©lsko društvo v Velestfu Neprijazno vreme ia nastopajoča zima i*as je pregnala z našega lepega letnega te-iovaaišča, kjer smo preživeli toliko vese-0 t ti telovadnih uric, zopet v tesne prostore Rudarskega doma Mala in telovadbi ne-odgovarjajoča dvorana nam je jemala vsako upanje, da bi tudi v dolgi zimski dobi lahko gojih telovadbo. Toda spretnost in pridnost načelnika br Prostorja Jožeta zna ustvariti tudi v tem skromnem prostoru telovadne ure, ki so telovadečemu članstvu v korist in napredek. Tako bomo tudi v zimskih mesecih sistematično napredovali v telovadni in idejni smeri. Zgledu brata načelnika zvesto sledijo c>6i^Ii prednjaki oddelkov. Kljub mrkemu letnemu času naše deio živahno napreduje. V teku enega leta 6ta nas morala zaradi t u.žbenih premestitev zapustiti že dva načelnika. BiLi so časi, ko ee je zdelo, da bo tehnična stran našega dela vsaj začasno zamrla. Toda ko je stiska največja, je sokol-s-ka pomoč najbližja. Že prejšnjemu načelniku br. Kušarju je br. Prestar stal e svojo »zkušenostjo zvesto ob strani in dobro uspel; naš prvi nastop je v veliki meri tudi njegova zasluga. Pomislimo le na vežbe ritmičnega »Naprej a«, ki je zahteval obilo truda, ker so bili izvajajoči člani v veliki večini telovadci-novinca. Po odhodu br. Kušarja je br. Prestar prevzel naoel&tvo, vodi p red n jaški zbor in vsa tehnična dela g pravo sokolsko vnemo in požrtv oranjem. Zelo se je izpopolnil pred n jaški zbor 6 tem, da ie društvo poslalo tri sestre v župni prednjaški tečaj v Ceije. V kolikor je ovirano naše delo s tehnične strani, se je poglobilo v prosvetnem pravcu. Ustvarili srno si diletantski krožek. ki bo tu pa tam skušal pokazati živ Ijenje z žalostne in vesele strani na ocrru. Prvi naš poizkus v tej smer; bo v nedelio 29. t. m. ob 16., ko stopimo na oder z Me škovo dramo »Pri Hrastovih« v dvorani Rudarskega doma. Istotam nas bo presenetila v sredi decembra naša sokolska deca, ki pod vodstvom br. Cerarja pridno vadi otroško igro: »Materin blagoslov«. Spominu nesrečnih žrtev tujega nasilja nad našim narodom v Primorski je bilo posvečeno predavanje br. prosvetarja Kramarja ob dneh žalostnih obletnic. Ravno tako hočemo s primernim progr-tmom posvetiti 1 december ideji in razmahu 6okolstke misli v našem kotičku lepe šaleške doline. Poslovil se je od nas in odšel na novo službeno mesto v Škof jo Loko zvesti brat, čilam uprave Joško Lavrič, postajenačelnik. 'Naj ga spremlja na novo mesto naša hvaležnost m želja, da se tudi tam razvije njegova delavnost srkofeki ideji v rast. Bratje, sestre, pridno zahajajmo v našo tesno telovadnico, da v delu pričakamo lepših dni, ko nas zopet sprejme izpopolnjeno in izboljšano letno telovadil'šče, kjer bomo vse rimske zasnove v večjem razmahu poglobili in izpopolnili domovini v moč in slavo. Zdravo! s popolnim znanjem jugoslovenskega, nemškega in francoskega jezika, kakor tudi nemške stenografije, se išče za večje industrijsko podjetje v Ljubljani s 1. jan. 1932. Ponudbe z označbo zahteve plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sa-Mo«. 14235 Daj um Umrl nam je naš oče K večnemu počitku ga spremimo v soboto, 28. t m. ob pol 3. uri iz Hiralnice Sv. Jožefa k Sv. Križu. 14238 Žalujoči ostali. Hočete si sami posfreči? Ali Vas postrežemo mi? V našem najmodernejšem higtjenlčno urejenem bifeju si cenjeno občinstvo lahko postreže samo avtomatično ali pa pri odprtem bifeju, kjer so na razpolago najizbra-nejša vina, pivo, likerji, delikatese. slaščice, pecivo, sandwichi itd. ter celo cigareta in cigare. Sprejemajo se tudi naročila na sandwiche, večerne plošče, bora d* oeuvre za veselice, koncerte, plese, domače prireditve, poroke, krstne slave itd. Za oMlen otrtrtc se vljudno priporoča Avtomatični bufet Daj - Dam ALEKSANDROVA CESTA — PALAČA »VIKTOEIAc. am Sokol v Dolnji Lendavi je proslavil minulo nedeljo 60 letnico pisatel.is Finžgar-ja. Uprizoril je dramo »Razvalina življenja«. V uvodu je br. Kokolj Miroslav orisal življenje pisatelja in opozoril na njegova velika dela. Uprizoritev drame je bila brezhibna. Režiser br. Simon Dober-nik je zelo srečno porazdelil vloge. Strogega očeta Urha je izvrstno podal brat Simon Gorišek. Sestra Simonka je v vlogi Lenčke živela in je s svojim nastopom presenetila gledalce. Martina je igral brat Izidor Horvat zelo dovršeno in čustveno. Sestra Albina Horvatova je bila v vlogi Tone nad vse naravna. Ko se je pokazal voznik Sirk na odru (brat Kokolj), je vse od navdušenja ploskalo. Vlogo Ferjana je zelo dovršeno podal režiser sam. Izvrstna je bila tudi Mica v osebi sestre Virantove. Tako je prosvetni odsek tukajšnjega Sokola po dolgem odmoru pričel svoje delo. Gotovo bo še skrbel, da ne bomo ostali v dolgih zimskih več arih brez duševnega razvedrila. Dvorana je bila zasedena kot običajno. Da je bilo mogoče pričeti delo na odru, gre največ zaslug bratu Kokolju, ki je žrtvoval tedne in tedne, da je pripravil oder za najrazličnejše scene. Tako ima naš Sokol zdaj res umetniško izdelane kulise. Uprizoritve iger se bodo lahko vršile odslej brez težav. Sokol s&o društvo Slovenjgradec Letošnjo gledališko sezono je otvoril sokolski dramatski odsek prošlo nedeljo z dramo Arturja Schnitzlerja »Ljubimkanje«. Uvodne besede o pisatelju in njegovem delu je imel g. K. Sovre, ki je ob tej priliki spregovoril tudi nekaj toplo občutenih besed o Tvršu in o sokolski ideji. Kar se tiče drame, moramo ugotoviti, da izbira ni bila ravno posrečena, kakor je to tudi g. Sovre pravilno omenil v svojih uvodnih besedah. Predstava, ki otvar-ja sokol s ko gledališko sezono, bi morala hiti nekaj bolj reprezentativnega kakor ie »Ljubimkanje«. Glavno pa je, da bi taka otvoritvega predstava morala biti vsaj slovanskega, če že ne slovenskega izvora. Pravilno igrati to Schnitzlerjevo delo na ■ni ravno lahka stvar. Predvsem je treba pri vprizoritvi stalno imeti pred očmi dunajski milie in pa čas v katerega je pisatelj delo položil. V koliko se je to igralcem posrečilo, o tem prepuščam sodbo gledalcem. V splošnem so svoie naloge dobro rešili, oo-sebno v 2 in 3. dejanju, dočim je 1. deianiu netfos+ajalo potrebne intimnosti, ki jo je hotel pisatelj tu imeti. Kar se tiče nosameznih igralcev, je bil Frlc malo rreveč resi«niran in premalo aktiven: bil pa je zelo simnatičen. Ugaial je Teodor s svonm humorjem, samo prehitro 'je govoril. Oče je bil odličen, njegov padec koncem igre pa malo neroden, ker Je vzbujal bolj smeh kakor resnost. Mici ie bila dobra, le tu in tam malo blezirana: veliko igralsko zmožnost je nokazala Kristina. ravno tako tudi igralka onmvlirve Iklenetulie. Kri«fina je prvič nastopila na odru. želimo pa si njenega trajnega sodelovanja. T<*ra je bila v spremi režiji <*. dr. Sohref-tneria. — Ob:sk ie bil prav dober. Unamo, di bo slovenigraško občinstvo tudi na-WaT'ie p okla" 'a To nažn'o dramatskim prireditvam sokolskega odra. Iz življenja na deželi MOSTE. Podružnica Kola jugosloveai* skih sester Moste—Sv. Peter izreka naj-iskrenejšo zahvalo vsem dobrotnikom in darovalcem, zlasti ljubljanskim in moščan-skim trgovcem, ki so tako radevolje prispevali požrtvovalnim Kolašicam darove za našo dobrodelno tombolo, ki se je vršila preteklo nedeljo v prenabito polni šolski telovadnici. I. tombolo je zadel neki gimnazijec s Sela, II. tombolo uradniška vdova s Sela, III. tombolo zasebna uradnica iz Vodmata, IV. je zadela učenka in V. tombolo učenec osnovne šole v Mostah. Zahvaljujemo se šolskemu vodji g. Gradiu in gdč. učiteljici VidmaTjevi, ker sta nam šla pri vsej prireditvi zelo na roko, sofeolskemu društvu v Mostah za brezplačno posojene stole in vsem. ki so pripomogli. da se je društvena blagajna gmoti no podprla in se bo lahko priredila 20. decembra res lepa hožnčnica. Obenem sporočamo cenjemu občinstvu, da želi društvo revežem preskrbeti staro obleko, za katero nas vedno prosijo. Zato se obrača na občinstvo iz Most in eferaja sv. Petra za kakršnakoli ponošena oblačila, ki se bodo razdelila med naše reveže. Vse hvaležno fiorejem« predsednica v Ci^ilarievi utrni 39/T. v Mostah. DOLENJI LOGATEC. Knjige Vodnikove dražbe naj člani dvignejo pri poverjen iikiu g. An.tonu Puntarju. Krasnega književnega daru bo lahko pač vsakdo vesel. Zato bodo nedvomno osfcali zvesti Vodnikovi družbi vsi dosedanji člani tudii še za naprej, ko prevzame poverjeništvo sporazumno z g. Puntarjem g. Jože Vrbovsek. Novi poverjenik prosi vse člane, da poravnano članarino za prihodnje leto zarodi olajšanja della že pri odvzemu letošnjih kn iiig. LESCE. Kaikor je »Jutro« že poročalo, se ie pred kratkim vršila v dvorani nove šole predstava, ki je zelo dobro uspeha. Uvodni govor ^ župana g. Ažman a je bil ROTeiet z bornim odohrav.aniein. Pred e!a v T.pfsce z aero^lanom, iz lesenega zaboja izvlekla saime dobre igralce. Igra »Stari grehi« eo je 6pričo nastopa ameriških mojstrov odigrala izvrstno. Občinstvo ee je prav prisrčno nasmejalo in je z aplavzom nagra* dilo vse igralsko osobje. V nedeljo ob 15. se igra ponovi. Kdor hoče preživeta nekaj prijetnih ur, naj nikar ne zamudi predstave, kri bo tudi sedaj v novi šoli. V sredo zvečer 6e je vršil sestanek, na katerem se je zbralo čez 50 oseb, ki bi bile pripravljene delovati na odru, piri godbd in v pevskem zboru. V Lescah se je zaidnja leta marsikaj zamudilo, a se to hoče zdaj z dobro voljo popraviti. V nedeljo vsi k predstavi! ŽIROVNICA — BREZNICA. Sokofefco društvo proslavi v nedeljo 29. t a t društveni telovadnici uedmijenje. Pričetek oib 19. Zaradi svečane zaprisege članstva je udeležba obvezna za vse člane. Miklavžev večer pa priredli društvo 5. decembra r društveni telovadnici s pričetikom ob 18. za mladino in odrasle. Darila se bodo tam sprejemala isti dan popoMne. KOROŠKA BELA. Po daljši bolezni je preminil v torek v 52. letu starosti Martin Noč, bivši dolgoletni župan na Koroški Beli. Pokojnik je za časa svojega župano-vanja mnogo storil za socialni in gospodarski napredek našega kraja. Biil je splošno spoštovan mož Bodi mu ohranjen lep spomin, preostalim naše iskreno sožalje! — Pevski zbor »Svobode« je priredil v nedeljo zvečer svoj pevski koncert v dvorani Sokolskega doma. Pred pričetikom izvajanj je imel kratko predavanje o zgodovini pesmi g. Giorgioni. Močan zbor pevcev je pod vodstvom pevovodje gospo« da Mencingerja prav lepo abtsolviral pester spored.. Zal, obi^k ni biil tefe, kakor bi se imelo pričakovati in kakor je zbor zaslužil. KOČEVJE. Misel prirejanja javnih predavanj v našem mestu je padla na rodovitna tla. Kočevsko akademsko društvo je z dosedanjimi uspehi lahlko zadovoljno. Preteklo nedeljo je predaval g. dr. Joža Bohinjec, direktor OUZD o modernem delovnem pravu, Preda-valna dvorana je bila nabito polna. V velikem številu je bilo zastopano delavstvo obeh narodnosti, pa tudi ostali sloji so se udeležili predavanja v častnem številu. Za svoie lepo predavanje ie žel g. dr. Bohinjec na koncu dolgotTa i en aplavz. V nedeljo 29. t. m. bo tretie društveno predavanje. Razpravljal bo o gospodarskem položaju 6 posebnim oziTom na denarni trg g. dr. Valenčjč. V današnih čagiih, ko trpi ves svet pod te- i žo gospodarskih težav, bo predavan ie g. j dr. Valenčiča gotovo dobro došlo. Vstop prost. RADEČE. Krno Jadran do nadaljnjega ne bo obratoval. SEVNICA . Knjige Vodnikove družbe dobe naročniki pri poverjeniku g. Lindi-ču, ki spTeiema tudi nove člane. — Podružnica Rdečega križa je nabrala za gla-dujooe 138 Din. Ga. Verhičeva je nabrala v svojih trgovinah v januarju za mrodane kunone v korist RK 194 Din. Občanski tajnik pa je nabral v maju 103 Din. skun-no torei letos 435 Din. — Najprimernejše Miklavževo darilo za deco so ilustrirane mladinske kn i?«*e »Jntra«. DobFte jih tudi v Sevnici v glavni zaloigi tobaka, poleg fngovrne Kastelic. Knjige 6o samo t>o 12 T>'n. K RUŠE. V T»rosveitno-te ob 8. zjutraj v Sokolskem domu nroda-val župni nodota^osta br. dT. Maks Kovačič o *oko1*ki ideii. ^nozarfamo da je za vse članstvo to nre» davanje obvezno. Novi člani, ki se pre- davanja ne udeležijo, 1. decembra ne bo« do mogli biti zapriseženi Iz Ptuja j— Srebrno poroko sta praznovala ▼ ožjem družinskem krogu g. Ivan Bambič, sodna poduiradnik kazenskega sodišča, in njegova soproga ga. Ivana. Se na mnoga leta! j— Slepar®tvo. Nedavno je pnSla k trgovcu g. Kostanjevou neka Antonija Po-Ijančeva, ki se je izdajala za Marijo Kram b eig er jevo, m ji je trgovec zaupal na up blaga za 210 Din. Ko je trgovec Marijo Kranmb ergerjevo opominjal za plačilo, je 6eveda opomin ostal brez uspeha. Te dni pa je trgovec slučajno srečal Poljančevo v mestu in jo takoj izročil policiji. Policija je žensko po zaslišanju oddala 6odi» šču. (i cffi7konj|) ohiaV — V Ptuju 27 t. m. ob 10., zemlj. knj. cL o. Pohorje, vi. št. 18, cenjeno 60.600 Din, najmanj 42.827 Din. — V Ribnici 4. dec. ob 10., zemlj. knj. Podtabor vi. št. 27, cenjeno 31.907 Din, najmanj 21.272 Din. — V Maribora 2. dec. ob 9., zemlj. knj. k. o. Bistrica pri Rušah, vi. št. 168, cenjeno 61.385 Din, najmanj 40.923 Din. — V Litiji 3. dec. ob 10., zemlj. knj. Velika Goba, vi. št. 89 in 258, cenjeno 39.764 Din, najmanj 28.844 Din. — V Maribora 18. dec. ob 9., zemlj. knj. k. o. mesto Maribor, petina vL št. 200, oziroma k. o. Malečnik vi. št. 16, cenjeno 77.428 Din, oziroma 7.403 Din, najmanj 38.614 Din, oziroma 4.936 Din. Radio Izvleček iz programov Sobota, 28. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vestL — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17: Salonski kvintet. — 18: 2um-beraški uskoki. — 18.30: O kulturnem filmu. — 19: Angleščina. — 19.30: Spoznavanje blaga. — 20: Dragi večer ljubljanskih konservatoristov. — 21: Akademski plesni orkester. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka glasba. Nedelja, 29. novembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkven© gla»* be. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Ršramel<-kvarteta. — 22: Prenos koncerta iz New7or-ka. — PRAGA 14.45: Prenos ope e. — 17.30: Plošče. — 18: Prenos iz Brna. — 19: Godba na pihala. — 20: Koncert češke filharmonije. — 22: Prenos iz Newyorka, —. BRNO 17.30: Prenos iz Prage. — 18: Orkestralen koncert — 19.30: Prenos opere »Othello« iz gledališča. — 22: Prenos ia Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 20.30: Orkester in solisti. •— 22.10: Italijanske pesmi. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 9.30: Zborovsko petje. — 11.30: Simfoničen koncert — 12.30: Mandoline. — 15.30: Lahka glasba. — 17.20: Komorna glasba. —19.15: Humor. — 19.50: »Krog s kredo«. — 22: Prenos koncerta is Newyorka. — BERLIN 19.20: Mešan program. — 22.30: Plesna glasba. — K0N1GS-BERG 15.30: Lahka glasba. — 18: Glasba z gradu Schonberg. — 19.10: Adventna glasba. — 20.30: Prenos iz Mfihlackerja. — 22.30: Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 17.30: Orkester mandolin. — 19.30: Božična kantata. — 20.30: Prenos opere »Carmen«. — 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 15.45: Madžarske pesmi — 19.30: Violinski koncert — 20: Mešan program. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Mešan glasbeni program. Br»j posebnega »bresta* t Občina Ljubljana Mestni pogreboi zarod Umrla nam je naša mamica, tašča, sestra, teta In svaldnja, gospa • •Ml • vdova po notarju Truplo blage pokojnice se blagoslovi v nedeljo, dne 29. novembra ob pol 10. dopoldne pred hišo žalosti (vila šubic) v škofji Loki in prepelle nato v Kostanjevico, kjer se vrši pogreb isti dan ob pol 16. uri S farne cerkve na ondotno pokopališče. Sltofja Loka-Kostanjevica, dne 27. novembra 1931. B02A poroč. SEVER, hči; BOGOMIL, žandar. poročnik, sin; OTMAR BELLE, trgovec, brat; ANA roj. NIKOLIC, sinaha; OTMAR SEVER, pes. kapetan, zet, in žalujoče rodbine ROHRMANN, SEVER, BELLE 14242 *JUTKO< *L 273 10 Sobota, 28. XL 1931 K Cene malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11M2. — Telefon številka 2492. 3492 ffl JWS 7T Z«I i od|oooi> 2 Din v » MlglllCofc •Vos/ove malih oglasov dobite takoj po izidu Usta v podružnicah ,Jutra* * Atawiboru, v €e/;u, o ^orem mettu, v Ttfbovljah in no temenicah, /d sprejemajo tudi naročita na male oglase in inserata. Jj&d, UL Mlado postrežnico ki ima dobra spričevala, iščem za cel dan. Naslov T ogiasaeia oddelka Jutra 56710-1 Pletiljo o in svetlo, v Ljubljani službo. Naslov v oglasnem takoj oddam. Naslov pove oddelka »Jutra«. 53727-2 oglasni oddelek »Jutra«. 56708-19 Slaščičar samostojen delavec ! 5 č e mesto za takoj. — Gustav Veselič, Ormož. 56377-2 j Kuharica-gospodinja želi mesto pri finančni kontroli, orožnikih ali samskem gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. 56734-2 Gostilno, trgovino in trafiko, v hiši ob farni c-erkvi, radi bolezni ugodno prodam za 73.000 Din. I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56678-19 Abs. geometer prakso, dober risar, išče začasno primerno delo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Geometer« 56720-2 KupJrh. Mlinsko kolo zobčato (na hrbtu), železno, od 190—220 cm v premeru, s tečajem (čepom), perotjo in ležajem kupim. Ponudbe s ceno in opisom na naslov: Mlin Puconci, Prekmurje. 56605-7 Gostilna in trgovina v mariborski okolici naprodaj za 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka priložnost«. 56581-19 Mesarijo in gostilno vzamem takoj v najem. Ponudbe na podruž. Jutra Celju pod šifro »Dober mesaT«. 56657-17 Trgovino t prometnem gorenjskem kraju oddam v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Promet«. 56498-17 VthUUU Brezplačno vsakemu detajlno znanstveno literaturo »Preporod« (kako postati zdrav, močan, delovno sposoben in aktivno agilen). Pišite na naslov: Miloš Markovič Beograd, Kralja Milana 15 56748-8 Rudi* Radio tricevn!, z anodo, zvočni- I kom iin akumulatorjem poceni naprodaj v Gradišču | Kdo se udeleži kapitalom eksploatacije alabastra, azbesta in bau-ksiia? Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Azbest«. 56427-16 LASTNI IZDELKI! Sladkega sena I prodam 5 vagonov. Po-| nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Seno«. 56660-33 Sobico s poseb. vhodom in eJek triko oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56767-23 Separirano sobo s parketom in elektriko oddam gospodični v Kolodvorski ulici štev. 23/1. 56764-23 Solnčno sobo z "vso oskrbo oddam na Sv. Petra nasipu 43. 56698-23 Opremljeno sobo lepo in suho, s posebnim vhodom oddam takoj mirnemu gospodu na Gruberjevem nabrežju štev. 16. 56606-23 2 gospoda sprejmem v pritlično čedno sobo sredi inesta. — Eliza Vetter, Cojzova cesta 1 pritličje. 56689-23 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov- v oglasnem oddelku »Jutra«. 56686-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom takoj odda Lindič, Ulica na grad št. 9. 56692-23 Jabolka j namizna in družinska razpošilja vagooske in manj-! še množine po Din 1—3 t Peter Setina, Sevnica ob Savi. 54291-34 Fiksum in provizijo rudimo potnikom za obisk jirivatnih strank ta Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino ta ma-rufakturno blago. — Ponudbe Oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 52692-51 Potnika nanufaiturne stroke, ta I rbisk privatnih strank — | fprejmem za Maribor in okolico. Ponndbe na po- j firužnic.o »Jutra« v Maribo- | rn pod »Fiksum in provizija«. 56463-5 | št. S/I. 56749-9 JMmta Avto Austro-Fiat starejše tvpe, popolnoma intakten, poltovorni, proda za 4900 Din Rafael Simčič v Stični. 66487-10 Avto Ford tvp« 1929, popolnoma re-n oviran, za 17.900 Din proda Rafael Simčič, Stična. 66486-10 Hlode bukove, hrastove Io jelove kupuje stalno Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjako-T, , , „ , va nlica 16. 66671-15 Kartotečne omare v vseh velikostih »KARTOTEKA« Ljubljana . Šelenburgovaul.6/I I™5015- stanovanje Telefon "" ^ ^7/4 m(>dern(>' 6 ^P^ICO, ve- le.efon od snačko »Dobre znamko«. 66327-26 Par konj )«p4K, mladih ta dobrih, za vsako vožnjo sposobnih prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 56712-2? t HUMANIK •nadL LAK-QUMA 98- LJUBLJANA, Dunajska cesta la. CELJE, Aleksandrova MARIBOR, Gosposka 17. Čistokrvnega psa braka-jazbečarja, 4 mesece starega kupim. Cenjene ponudbo i obširnim opisom in zadnjo ceno na naslov: Rudolf Zupan, Mojstrana. 50616-27 Miklavževe lasulje Izpoeojuj« M. Podkrajšek, Sv. Potra cesta štev. 12. 63785-37 Slabost, prehlad, glavobol prežene Zapustil nas je danes ob 13. url naš dobri očka, ded, tast, svak in stric, gospod BANČNI URADNIK V POKOJU Pogreb dragega pokojnika se vrši iz mrtvaške veže deželne bolnice v nedeljo, dne 29. novembra t. L ob 16. uri. Hannover-Ljnbljana, 27. novembra 1931, Žalujoče rodbine Nedeljko-Gostič. Jugoslovenskim industrijalcem Stara, dobro vpeljana beograjska tvrdka, osnovana ln pro-tokolirana pred 30 leti, z lepim lokalom in skladiščem, v centru mesta Beograda IŠČE poleg svojih zastopstev tudi depo skladišče nekega kurentnega in uvedenega predmeta, da na račun tovarne vrši prodajo v Beogradu in v mejah Stare Srbije. Za depo skladišče daje sigurno bančno garancijo. Samo resne ponudbe poslati na Jugoslovanski Rudolf Mosse d.