f*
lahajr viak dan rasna aadali in
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JCONOTE
LETO—YEA* X.
O, ILL h PONDEUEK S« MARCA (MARCH) lt!7.
STEV k—NUMBER 83.
SENAT JE PREPREČIL OBOROŽITEV LADIJ.
V BERLINU PRlZNAVAJOjlNTRIGIRANJE V MEHIKI.
KONGRES JE ZAKLJUČEN, NE cenzura se
DA BI WILSON DOBIL ZAHTE-■ VANO OBLAST.
sest senatorjev je izrabilo zbornični red IN preprečilo glasovanje o predlogi. — wilson sklicuje izredno zasedanje senata, da se izpremeni zborovalni red. — predsednik obsoja obstrukcuo.'
Washington. 4. marca. -Prod-tednik Wilton jo včeraj ixdal izjavo, v kateri je ožigosal početje a^uAcodjontStov v senatu kot bresprimorno v zgodovini Amerike in iploh v zgodovini vsake moderne vlado. Dejal jo, da jo bilo več kot 500 poalnnoov pri volji sprejeti nujne predloge, toda majhna skupina senatorjev jo vsled starodavnega pravila v senatu postila ogromno večino. Končno zahteva Wilson, da m dotično pravilo v senatu odpravi. Rekel jo tndi, da bo ta akcija napiravila zelo slab vtis v inozemstvu, kajti izgledale bo, da ne moro ameriška vlada storiti ničesar.
Washington, 4, marca. — Wilson jo sklical sa jutri (v pondel-jek) izredno sejo sonata s namenom, da spremeni svoj zbornični rod in odpravi pravilo neomejene debata. Ako se to poareft, potom bo predsednik sklical Izredno sedanja 6&
Waahington, 4. marca. — Wilson jo bil danes opoldne zaprisežen za drugi termin ivojoga predsedniškega službovanja. Jutri ae izvrii ostala ceremonija vstoličon-ja in predsednik bo io enkrat zaprisežen.
64. K0N0R18 J« ZAKLJUČEN.
Washington, 4. marca — Dane« popoldne je bil zakljnčen 64. kongres. 87 kongresni kov in 15 senatorjev je končalo svojo posta-vodajno karijero in odšlo domov; ostali ho ponovni izvoljenr. V 65. kongres, ki se snidc po ustavnih določbah v prihodnjem decembru — ali pa morda takoj, ako bo hotel predsednik.
Kongres je končal zasedanje v največji razburjenosti odkar obstoji. Vladna predloga za oborožitev ladij, katero je sprejela poslanska zbornica v petek h 40;i glasovi proti 13, je bila zadržana v senatu vsled obštrukcije, katero je vodil 26 ur La Follette ht Wis-eonsina v druAM petih drugih senatorjev. Vsled zborovalncga reda v senatu, ki dovoljuje neome-jfno debato, je bilo mogoče par senatorjem preprečiti glasovanje «» predlogi toliko časa, dokler ni prišla ura zaključit ve, daairavno je bila ogromna večma za predlogo.
Ua zen predloge, ki daje pred* ' sedniku oblast oljprožiti ladje in nabaviti dmga *red*tva za varstvo nmoriXkih ladij in življenj n« morju, je bila zadržana tudi predloga proti fcpijonažl, izdaja bon do v v k vat t $150,000.000 in več drugih predlog.
*est insedemdeset senatorjev je v«*eraj podpisalo "manifest ameriškega ljudstva'*, v katerem izjavljajo, da so bili pri volji dati WlKoou vso oblast, toda šest nemil or jev je to preprečilo do sad-m mirte, .tfilflernSi btT kon gre« '"ključni.
DRŽAVNI KONTROLOR IA HTEVA ŠIBO ZA PRIVATNI DETEKTIVE
Albany, N. T. Državni kom trolor Travis je priporočil legisla-tivnemu odseku, da izdela zakonsko predlogo, ki določa, da mora vsak privaten detektiv imeti oblastno dovoljenje.
Svoje priporočilo podpira a tehtnimi razlogi in med drugim pravi, da mora tisti biti brez madeža, njegov značaj mora biti vz-višen, ki hoče postati detektiv. Do sedaj so lahko detektivske po-sred o vol n ice najemale največje 4ycznačajneže in hudodelce za detektivski posel.
PACIFISTI NAMERAVAJO 00-VORITI OD OCEANA DO O-CEANA PROTI VOJ|H
* How Y<vk* V. L floAnrnaiia aa
mir je povabila senatorja La Fol-leta, ki je v senatu odločno nastopil ,da se predsedniku ne podeli vse moči, da se udeleži kampanje proti .vojni od oceana do oceana.
Kon grešnik Calloway, znan pacifist, je obljubil, da ie pripravljen govoriti za mir v južnih državah, in Če senator La Follette izreče, da se udeleži kampanje za ohranitev miru, naj govori v severnih državah.
ZA PREISKAVO NI DENARJA.
Washington, 4. marca. — Se-atni razdelitveni odsek je črtal iz državnega proračuna postavko $400.000, .katera svota je bila dovoljena za preiskavo o draginji življenjskih potrebščin.
NABIRANJE EKBUTOV ČASI NAPREDUJE.
PO-
Najboljši referati r Chioagu.
Chicago, 4. marca. — Jingoisti-čno časopisje povzdiguje v svojih slsvospevih telesno sposobnost — ne oziraje se na duševno — chica*kih rekrutov. Kakor omenja to časopisje, so chiesški re-kruti najboljši v celi deželi, kot je sporočilo iz Washingtona, medtem ko izgledajo oni is New Volka kot pravi hribovci. Kljub temu navdušenju o sposobnosti chicsških rekrutov pa priznavajo, da ne gre nabiranje novincev tako hitro izpod rok, kakor bi bilo želeti: nabrali so namreč komaj-l:K) novincev za mornarico in tudi za armado jih niso mogli dobiti več. Koliko časa pa je trajalo, pridobiti te novince za armado in mornarico, o tem ps previdno mol če. Toliko "čudovitejše" P* j« novačenje v severnem delu drža-Illinois. OHb šeat rekrutov poslsli od tn v Chicago, dssi so jih nabrali veliko več, ki pa niso bili sposobni. V Chicago je od
ve so
IHinois, Wisconsin in I ml lana v torek: .Issno in dviganje temperature. V zadnjih 24 urah je to-pionir kazal največ 23 In nejmanj
IV
Solne* iziHe obf*:lft, zsklc oh
RADI TRPINČENJA ŽIVALI V JEČO.
Kokomo, Ind. — John Taggart
is Oreentowna, je psa polil s pe trolcjcm in gs zsžgsl. Pred sodni kom se je izgovsrjal, da je pes moril in dsvil kekoši. Hodnik gs je obsodil za trideset dni v je*©.
PRIPRAVLJAj
V Waahingtonu imajo predloga Id hoče vroči ob tla vse ameriib svobodž&ne.
TISKOVNA SVOBODA VARNOSTI.
V NS
Waahington, D. C* (Izvirno. 1)J Barton). — Zdaj imajo Izdelane zakonsko predlogo, v z m is hi katere nastopi najstrožja vojaška cen-aura za tkk v Združenih državah* takoj ko izbruhne vojna, ali poetane položaj tako kritičen, lahko pride do vojne.
DELAVSKE VEH.
RUDARJI V KANSA8U TESTIRAJO
PRO
Prontonao, Kans. Rudarji i
Kansasu protestirajo proli dodat nem upredlogu k odškodninskemu zakonu, ki je v zbornici poznan Vot predloga štev. 703. Vzroki so sledeči:	^^B
1.	Rudarjem jemlje pravico, če so poškodvaani, da njih praviee določi porota sestoječa iz držnvlja nov. Jemlje jim tudi pravici do priziva. Mesto teh pravic jim po-pija posredovalca, ki ima posredovalno moč.
2.	V dodatku je povedano, da poškodovani rudarji -dobe zdravniško pomoč. Ali to zdravniško
oč dobe le v slučaju, če so v
da mobilizirajo industrijo, ovr* že vaa viaoka nadela in veliko de-vsakih treh mož, ki se prigla-||0 mr. Wilsonove velike uprave, se vT'hleagu, da~Hi se radi Tgralt vojake, le eden sposoben.
3. Tedenska odškodnina je sramotno nizka ,kom a j $7.00 na teden. Če rudar umrje radi poškodb, skoraj nikdar ne dobe njegovi svojci več kot $2,000, navadno pa le $1,200. In to je krivica!
' 4. škandalozne so določbe ,za izplačevanje odškodnine v predlogi, po katerih izpalačajo: $875 za izgubo noge od kolena doli, $1,050 za izgubo roke od komolca doli, $700 za izgubo enega očesa aH izgubo posluha na obeh uhih.
5.	Škandalozne so tudi določbe aa žene in otroke rudarjev ,ki žive v Angliji, na Francoskem, v Avstriji alt kateri drugi inozemski državi, ker dobe le $750 od-
Iškodnino. To pomeni, da za ženo in (RIT H i ie te ie par "dolarjev, ko so plačani pogrebni t roški za ponesrečenim rudarjem.
6.	Nepravična jc določba, ki doloma, da mc nadaljno izplačevanje odškodnine ponesrečenega rudarja ustavi njegovim svojcem, če u-
mrje za drugimi vzroki ,ki ne pri hajajo od poškodibe,,
Rudarji so ta protest poslali legislaturi, v kuterem priporočajo, da poslanci glasujejo proti dodatnemu predlogu, ker koristi le konporacijam in družbam.
Letak, ki ga je izdalo vojalko' čilišče pravi: "Časopisje, močL-	...
časopisje v miru, lahko postane še bolj močno v vojni. 7. uvodn|| in priobčevanjem vesti, lahko duše ljudstvo za vojno aH pj nji, lahko podžge, osrči in ri vojskujoče sile ali pa naspro je s kritiko."
Letak, iz katerega je ta odstavek ponatisne«, je bil izdelan in pripravljen že v letu 1915. Zdaj je zopet oživel, da postane nanj pozoren kongres.
To dokazuje, da imajo namen Ubiti kritiko ,ki bi kritizirala ab-aolutizem, ki se hoče udomačiti v tej republiki. Duh prevladuje, da hočejo uničiti demokracijo in ustvariti narod, ki bo podvržen ks-»arniški kaati.
Ce tisti del časopisja, in ki je v resnici za Človeške prav ce in proti lastninski pravici, tie preide takoj v opozicijo, tedaj bo do v Ameriki kmalu sedeli vojaki šerifi, policaji, privatni detektivi in oboroženi stražarji na varnostni zaklopki svobode — na svobodnem izražanju misli ln svobodnem poročanju o faktih.
Če imamo mir po imenu ali aktualno vojno, boj je tukaj med iljudako vlado in plutokratlčnim militarizmom.
Z vidika ljudakih interesov, ni največji sovrainik nemška potapljača ali angleška oklopnjača, ki ugroŽa trgovino in induatrijo Združenih držav, ampak je sedaj sovražnik majhen, toda močan element ameriških državljanov, ki je pripravljen, da iz ameriškega delavca napravi tovorno živinče.
Prvi akti, začrtani v kohgresu, ko je predsednik naznanil, da so pretrgane diplomatične zveze z nemftkim cesarstvom, eo bili na merjeni proti ameriškemu delov-ou in temelju ameriške demokrs cije.
Delavei naj bi bili razorganizi-raui in poatali molčeče sobe, celo njih proteste bi se smatralo za bu dodeletvo.
Padgett ie Tennessceja je predložil predlogo, po kateri ima via-da pravico mobilizirati vsakega delavca za "mornariški arzenal" ali sa tovarno, v kateri grade ladje, izdelujejo mornariške topove, ali mornariški vojni material. Padgettova predloga prepoveduje poizkua, da ae atrokovno organizirajo delavci v vladnih ali tovar-nih ali v tovarnah, ki izdelujejo naročila za vlsdo. Cirozi jim z denarno globo in zaporom. Predlagano je bilo, da se odpravi osem-urni delavnik, sploh v-mko pridobitev, ki so jO delavci pridobiti v zadnjih letUi. Opravtfba, "da pridejo tovarne pod zapoved«Ufcvo in
"NEMČIJA JE IMELA NOST IN PRAVICO, DA PRIDOBI MEHIKO PROTI AMERIKI."
tako izjavljajo v berlinu. — z1mmermann pravi, da to ni nobena zarota. — sub-marinka potopila velik vojaški transport s 35,000 tonami. — ruska ofenziva v perziji.
Peking, 4. marca. — Kabinet jo danea sklonil, da ae mora Kitajska pridružiti Združenim državam in prekiniti vosi s Nemčijo. Predsednik pa ni odobril sklepa kabineta, Češ, da edino on ima oblast skleni-U kaj takega. Nato jo miniatreki predsednik Tian-Tsin resigniral.
London, 4. marca. — Iztočno od Oommooonrta se Nemoi še zmiraj umičejo. Danes so naše doto napre dovale 1800 jardov na dve milji dolgi fronti. Naša fronta sdaj dr Ži od Ypresa do Roys in izpod Po-ronne, kar pomeni 17 milj več o zemlja na naši strani.
RUDNIŠKA NAPRAVA V
OGNJU.
Pranklin, Kans. — Ogenj je u-nščil strojnico pri rudniku Itev. 9. Mt. Carmel, sedaj rudnik Jackson-Walker, ki se nahaja severovzhod-no od Frontenaca.
Veled požara bo 180 rudarjev teden dni ali pa Se dalj brez dela. Trije strel ječi so srečno prišli is rudnika skozi hodnik za zračenje preden je bila naprava za prepih ustavljena.
STROGE ODREDBE PROTI STAVKARJESI.
.Tovarnarji nezadovoljni.
Chicago, 4. marca. — Lastniki krojaških delavnic so selo nezsdo-voljni kljub vstavitvenemu pove. Iju proti stsvkarjem, ker postav-Ijajo stavkarji še vedno svoje straže in ker nI bil dosedsj še nobeden kaznovan zaradi preziranja sodni je. Vsled tegs *o pooblastili svojegs prsvdniks l*o Worm-serjs, ds tisj zshteva od sodnlks, Hsldwina, ds risat s vi pomožne šerife, ki naj pstruljlrsjo v stavkovnem okrožju in sretirsjo vss-kegs stavksrja, ksteregs bodo dobili ns utrsži.
Modni k Baldwin Je odgovoril, da prevega ta predlog njegovo
Petrograd, 4. maroa. — Uradno se potrjujo, da so Rusi okupirali Ramadan. Daljo porota vojni u-rad, da so Rusi v ofenzivi južnozapadno od Bijara v Porsiji.
Rim, 4. marca — Avstrije! ao
iztočno Od Gorloo, toda napadi so
bili odbiti.
NEMČUA PRIZNAVA ZAROTO
ke z Nemčijo po vxgledu Amerike.
Amsterdam, 4. marca. Nem-ško časopisje ni smelo ničesar pisati do včeraj o razkritju nameravane nemško-mehiške zvezo, daai je bilo znano v Berlinu že v petek da je nemško intriglranje v Mehiki prišlo na dan V Washington nu. He le včeraj se ja oglaallo fta* Nopisje v Berlinu, katero seveda xugovarja vlado, da je imela popolnoma prav, če je iskala obrambo interesov Nemčije v zvezi a Mehiko sa slučaj vojne z Ameriko. "Lokal Anaeifer" se jazi, kuko morn ameriško Časopisje tako zlorabljati "diplomatfčno-mi. Iltarlstično gibanje" nemške via-de, ki je popolnoma opravičeno s strani Nemčije.
WASHINOTONU 80 VOURL *
ZADO-
moč, da pa bo izutavil zaporns
Ameriška delavska	I"J|"
nekteri kongresniki in druge de-J Halje ^ t ud« ifja vi I da bo •knšsl, mokrstične sile so pričele boj *a «**ovkl, sli so gotove oaobe n..
demokrscijo Na 'prf^Jnje	"K.e ^
mornariAkeg. tajnika D. nielsa, je, no povelje h *\\ bila črtana iz P^ttove predl^ f-lp.r.jo . tem ds l^e arett mobilizaeijs delavcev zs mnmarlš- -tavk.rje brez por * trs. H
kearsrnale. Osemoml «leUvnlk je|^ J' »amignil ns sodnika KI. se sn^.ir.	' aherja, kl je izpo^til stsvkerje na riške
nl " • n*	»jih bsaido sli proti varščini, ks- k.g. ... nedolgo legs je WH
ter« so ssrni položili	|mhi |io*ival v«c neiitrslne drža
(Dalje na 4. str., 4. M.) |ve, ds pretrgsjo dlplomsti/ne stW|
bil ohranjen ns nedčas plačs časinpol Največje «tavkoks»ks odredi a je bila črta-m a	4. MImmI
Berlin, 4. marca. (Brezžično.) Oficijelna Nemčija ne taji, ds je iakala zavezništvo Mehike v slučaju, da pride do vojne x Združenimi državami, He več I Mlniater Zimmermann, kateri je pUal v četrtek objavljeno noto nemškemu zavarovalnim]poslaniku v Mexico (!Hy, pravi, da je bils dolžnost in patrijotična naloga nem&ke vlade, da Ntori ta korak,'
Poluraiino poročilo Wolffove agenture se glasi med drugim, da je nemška vlada pričakovala sovražno gibanje ml strani Amerike ko se je odločila za neomejeno subi|iarinNko bojevanje po 1, februarju wi vsled tega je bila ne nemo pravica, temveč tudi dolžnost Nern/ije, da se zavaruje proti novemu sovražniku. Iz te-ira razloga je dobil naš poslanik v Mexico <1ty tajna navodila sredi meset-a jaiiusrjs, ds pridobi Mehiko na našo stran v slučaju' vojne z Ameriko. Poslaniku je bilo izrecno naročeno, da izvrši svojo nalogo še le tedaj, kadsr ne bo več dvoma, da hoče Ameriki napovedati vojno. Ksko je ameriška vlada dobila informacije o j kot tem nsvodilu, ki je bilo imwlsno tajnim potom v Mehiko, nam ni znano. Izgleda ps, ds je bilo izvršeno izdajstvo — In gotovo je bUo izdajstvo - na ameriških j tleh.	•	i Ladij
Minister zs zunanje zadeve Zi- f urah mmermanu je ps izjavil naprsni zastopnika uradne 1'rekomorske časnikarske agentnrc, ds ne more razumeti, ksko M »e mogla ak-eija nemške vlade imenovali "za-rots", kakor jo je krstilo ameriško in angleško čssopisje. Mi nismo nameravali tri^esar slabega proti Združenim drla vam, dokler HO Združene držgve neiitrslne{ kar »ino p« storili, siso »torill za slučsj vojne iu v vojni je tsks stvar prizjisns in dovoljena, ker vse drftsve tsko d< Isjo.
halj'' jr rekel Zioimerninnri, da wo sc /družne dr*sve ttldi ZSPO-trle zoper Nemčijo, in sieer ds so Ae lani nsgovarjsle owtale sme republike v zve/o proti
Washington, 4. marca, Vladni krogi nbo hoteli siuoči nUsoar
uradno omeniti glede na prlsnan* je v Berlinttv da se je kovala nem* škomehišks zveza proti Ameriki. Privatno so pa izražali xadovolj-nost, ds Nemčija priznava in obenem so se posmehovali Zhnoter-mannovi izjavi, da je Nemčija to storila v obrambno avrho. Dejstvo, du je bila Zimuiermannova nota poNlaiia enajst dni prej, predan je Berlin rlzglasil poostreno submsrliisko kampanjo, dokazuje, da je Nemčija pričakovala pretrganje diplomatičnili vezi In da je kaneelar Bethmaiin-IIolweg nafarbal nemški parlament xadnji teden, ko je rekel, da Je Wilson is* nenadll Nemčijo, ko Je pretrgal stike.
Henstor Htone in nekaj drugih, ki niso verjeli .Wllsonu, da je oba-Imlsnjeus nota avtentična, je pa zdaj V zadregi, ko aaiua Nemčija prlztiuva, da je res hotela pridobiti Mehiko in Japonsko proti Ameriki.
New York, 4, marea. — Tukaj prsvijo, ds je fsnntzno Zimmer-manuovo pismo z inštrukcljeml sa nemško-mehiško sveao prišlo v roke tsjnkn xvexnim detektivom v Hsn Antoniu, Teza«, ko Je ho* tel odposlanec grofa Bernstor/| prekoračiti mehiško mejo, Več sto Nemcev je v zadnjih 24 urah prejelo potne liste od mehiškega kimzuls zs v Mehiko.
ŽRTVE SUBMARINE.
potopi Jenih v zadnjih 4M
,.>.«.... t»» • #»i •»>' <t • • Hkupns looses 1^.252 Vseh ladij potopljenih od I, februarja .......... ......Kil
ttkopns tons is .........VM.VIA
Berlin, 4. maroa (BrasIMao).-Uradno ae javlja, da so ssbsurin-ke potoplU od 17. do 94. fob. tri vojaške transporte aa SrsililM skem morju Med temi je bU tndi
rem Je Mlo 500 vojakov,
l«oudnn, 4. o.sn a Orški parnik "IWoiiissos", kl > bil ns pot i v Ameriko po žito, je bil tor-pediran in |M#toplJen ns Kreda-zcisskeru morju/ Na potopljenem sngU4k< m pomika "Holgller" s«t •Inžtli t ml i At I rje Američani kot mornarji, tisls refill so se vsi.
(Dalje na X str., 1, kol.)
1
JEDNOTE
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
II 99 li I

Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. IARODNE PO
LASTNINA SIX)VENSKE
Cen* ojrla«ov p« dogovora. K« kopi »i nt n« vračajo.
Naročnina: £«*iinj«n« države (izven ChtcMgvi in Canada $3 np 11.60 m pol 1st« in 75c ta tri nuttare; Chicago in inozamttvo $4 60 na Ur«*, $t tf za pol leta. 11.18 u tri miMc«.
2607
NmUv m v>«. lur im« »tik • lUtomr
"PrfOSVETA"'
. UwiU«(« Av«au«, Ckl
Chicago, lllisAU
I "THE ENLIGHTENMENT*'
Organ »f Ui* Slowtnu National EUn.f.t Society
daily ctitpt Sunday and Holiday.
Owmmd by Slovak Natiaaal ■•aaftt Sactafy.
Advertising rato* on agroemaal.
ikasription: Unitad Stat«* (except Chicago) end Canada fS per vear; o and foreign countries, $4.50 per year.
"PROSVETA"
2667 Sa. La«« Mala Aveau«, Ckicaga, llliaoM
oiofoa Law
Datum v oklepaju n. pr. (Januarja 31-10) peleg veiaga imaaa in na * pemenl, da na je • tam dnevom pat okla aaroiaiaaT Ponovita Je prava ne nelavi Ilei._____

mmsz

DVA SO ZAPRLI V teta^ KADI TROJNEGA UMoi? VOEOROU. **
g'	iH______. gs
! El Paso, Ttx. — Poiie^^J1 i kaj zaprla dva n.aloprid,^ 7! sta na surniu, da »ta UvrŠH, 1 •nI umor v Savanni, (ja. j \> h ley je izpovedal, da je v di-^u nekega Frank liani,,
belopotltni ženi, ko sta hotela cT pati njun doin.
Po izpovedi Bradlevj« sU d la v hišo, da kradeta! Kraillov'L udaril mlado lansko z Želca J giavi. "Potem je šel še Hardsell v zgornja prostore in ko ne je VJ je dejal, da je moral staro damo enkrt udariti.
| V Savanni ao bile 10. deeemU 1909 mu or jene mrs. Mug«* ||u„ ter, mrs;- Kiten OrihMe i„ , Carrie (!hlander. Morfcee so služil uekir«. Oblasti v Havana! m polagajo mnogo važnoati nn j™* ysd Bmdleyja, ker je bil j. Hunter, Moprog Huntorjeve, jen kot morilec v do^nrtno jcfc Kljub temu je pravdnik Hardtrid. ge uvedel preiskavo in meni .dan, škodi, de privedejo Kradleyja » Savanno.
DOPISI.
Kako se trgajo diplomatični stiki.
. «
Ameriško delavstvo je pretrgalo diplomatične stike s kralji krompirja, jajc in drugih takih re<H, ki neobhodno spadajo v želodec. Delavstvo je zagrozilo kraljem, da bo napovedalo blokado želodca — čeprav bo to imelo zelo slabe učinke na prebavnost — ako ne bodo te reči cenejše, da jffft lahko doseže delavčeva mošnja. Kralji se pa brezobzirno smejejo in ljudstvo je brez krompirja, jajc in surovega masla.
Diplomatične vezi so bile že mnogo, mnogo, mnogokrat pretrgane med delavcem in zalepko s plačo, Te vrste kriza navadno nastane, kadar delodajalec odpokliče delavčev zaslužek. Delavec dobi ultimatum, da se lahko poslovi iz tovarne ali kjer je že vposlen in po domače se to pravi, da' uni več dela' ali da je "dobil brco". V normalnih razmerah traja tak razdor toliko časa, dokler se ne opomore business ali dokler delavec zopet ne pade v milost pri svojem delodajalcu; medtem pa delavec uživa neprostovoljne počitnice.
Delodajalec navadno prekine — pravzaprav zdrobi v moko — diplomatične stike z delavcem, kadarkoli se mu zljubi, lie da bi prej obvestil kongres ali poslal pismeno noto. Tako početje je seveda zelo nediplomatično kakor pravi Bethmann-Hollweg, toda delodajalec pravi, da tako zahteva njegova "čast", pa naj bo "right or wrong". (Beseda "čast" je diplomatičen izraz, ki se v vsakdanjem je-žiku glasi "dolar in cent").
Cast in dedna pravica — čast do samega sebe in pravica do dostojnega življenja — pa zahteva, da delavec prekine politične stike z vsemi, ki špekulirajo z njegovo kožo, da se oklene svoje lastne politične stranke in da
pošlje političarjem starih strank noto, opozarjajoč-jih, da OoUinwood, o. — Hud boj si naj vendarle enkrat obesijo kos črnega platna na nos* l,ijc pri MTtd* ^^
____. . , x. ... " .	®	,	ina, ne vem pa, kedo bo zmagal.
v znamenje, aa lezi njinova pamet na mrtvaškem odru. Ta prekiic»ui most nam dela veli
ko preglavico in tudi razdor. Zdi se mi, kakor da bi bili mokri in Kuhi 1 Jut boj med ssboj, samo da je tukaj predmet boja most. Ne-* kateri zahtevnjo, da ae postavi Na rodni Dom trn oni strani anostu, kjer oni stanujejo, ne pomislijo pa, da bi bilo ondi najbolje, kjer jo pripraven pro.«tfir za to. Vsled tega apeliram na odbornike za Nar. Dom, da si podajo roke in delujejo roko v roki le za en Dom; kje noj stoji I)otn, pa naj odlogi ljudstvo s splošnim glasovanjem. Ne ozirajte se ua nasprotni
Car se je zaljubil v Žide.
Neka časnikarska agentura je blagovolila naznaniti vsemu svetu, da hoče ruska vlada pokloniti "dober kos svobode" Židom v Rusiji.
Odkar je vojna, se mnogo govori in piše o raznih "svobodah" v Rusiji. Car je "obljubil" svobodo Poljakom, Litvincem in "političnim zločincem" v Sibiriji; mu-iikom je "oblujljeno" olajšano breme tlačanstva in več pravic v politiki. In razen tega je še mnofo drugih obljub.
Zakaj bi ne bile? Ce so Poljaki, Litvinci, mužiki in "politični zločinci" lahko svobodni, zakaj bi ne bili še žfdje? Zakaj ne bili tudi Tartarji, Finci itd,? Dovolj je svobode za vse!
Bati se pa je, da ostane car — hlapec, ako bo tako radodaren s svobodo! Prepričani smo, da bo svoboda na Ruskem, ali le takrat, kadar ne bo več carja in carstva.
SENAT JE SPREJEL PENZU. SKC PREDLOGO, PA NE ZA DELAVCE.
X tt/ppe*- CHPITOLI WITH /*/ksGue*T'ori crowd* LO wee-LE*:
M>P#CSlDE»TWtL*QN KEHQtMG SPEECH^ fS / GHf„ ^HJHfi <%
Phetee by American Prage Araoctatten.	~ J
Ustoličen je predsednika v Waehingtonu. Zgoraj: Kapitpl ali vladna palača. Na desni: Predsed Wilson zaprisežen po najvišjem sodniku. Na levi: Wilson čit a svoj govor po ustoličenju. Na ta je postavni praznik v Dtetriktu of , Columbia.
Ohisholm, Minn. — Dne 19. februarja smo imeli zopet velik L W w. unijski shod, ki se je vršil v novi najemniki Tamfarjevj dvorani, ki je odslej zanaprej aamo za nas na razpolago. Nastopilo je več govornikov, in^jl temi tudi nekateri, ki so bili za časa zadnje stavke zaprti v Duluthu. Na Mesnaba llange bodo od sotf&jf zanaprej organizatorji stalno na delu, dokler ne bo zadnji dela-ve«; organiziran v uniji. Po vseh naselbinah pristopajo novi člani kar trumoma v organizacijo,' ip ako bo šlo tako naprej, kakor sedaj, ue bo več dolgo, da bo organizacija na trdni podlagi in atala kot trdna akala v tem okraju.
Poročevalec.
se
pomaga, ko pa veljajo pritožbe, da se je komu zgodila krivica, samo tisti večer. Povem naj vam v doka* nek dogodek. Neko soboto lanskega leta je Šla neka žena v trgovino zadiružne zveze kupit meso ; dobila je lep kos in se z njim pabahala tudi napram svoji sostanovalki. Ko pa je zahtevala tudi ta v bti trgovini slišno meso, ji je mesar zaračunal pri vsakem funtu dva centa dražje. Ko se je potem pritožila v trgovini, češ, da je dobila njena soseda meso toliko ceneje, je mesar tudi nje dal za isto ceno. To se ni samo enkrat pripetilo. Ako He potem pritožiš na odbor, ti ničesar ne povrne, če si bil morebiti v trgovini slabo pov<-trpžen.
Opazovalec.
Pitco, Pa__Tukajšnjo naselbi-
ifoselbina leži IS milj severozayad-no od Pittsburgha, Pa., v takozva-ni "Milles Run" pokrajini, na prijaznem griču. Prebivalci so vsi za* posljeni v premogorovu "Montour No. 2," ki je lav«t Pittsburgh Coal ,Co. Slovencev je tukaj pet družin in 10 samcev, ostali so največ Poljaki, Italijani, nekaj Litvincev in Angležev. Dela se sicer vsaki dan, ali zaalužek jo bolj sluh; glavni varok temu je, ker se ne dobi do-volj voz, nI pa prevelik« pohlepnost delodajalcev po eolarju.
V Nekako pol miljo od Pitco sc nahaja druga naselbina pod imenom Bitdiop, kjer je 18 tdoven.ikih družin in mnogo samcev, žal, da ao k maiimi izjemami grozni na-sadnjaki in nasprotni vsaki na-.prednoati. Njihova politika sta
ke, ki vaaki stvari nasprotnjejoi^pcpHice in hudič, v'to verjame
ProsperiU grozno "curi". Delavskim slojem je že iz-curelo vse, kar je bilo prosperitetnega —- in še celo luknja je izginila. In kongres se ne gane...
in kateri so zudovoljni le tedaj, uko daš dovolj aa cerkev, medtem ko trdijo, da drugega ni treba. Kdor pa nekoliko premisli, bo prišel do prrepri^anja, da je NaT. l)om veliki) bolj potreben, kakor pa cerkev, od katere nimamo nobene koristi, modtetn ko ho Nar, Dom v koriit nam in našim otrokom. — Naj spregovorim tudi par l>eaed v odgovor gospej FY. M., ki se je čutila dolino odgovoriti na moj dopis v 41. štev. Prosvete. Ugovarja se, da je bila od od Intra postavljena oinonjenLvečer na vencliai za poatreibo. Prigrizek sta delili dve ienski, ker pa niaem nobene poznal, tudi niaem nobenega —-----imena omenil v svojem dopisu.
Ce država zahteva življenje posameznika v obrambo ^^ Ioka n* vem»	wy>re
, vieh, tedaj W morala po vsi pravici zahtevati tudi čez-,Atttitl «n
. Z.* -__ • i «. .	.	moram povedati, tla ja« ne hodim
memo imetje posameznika v blagostanje vseh.	im Ve*eik» klobase je*t. temvef
'-1	i --------------—*-g mm tja zaradi. ^tfgjfcig
Nekateri ljudje se še niso zdramili iz pijanosti, če-	'>a	bl * •
prav so brez malega že tri leta pijani.. Ampak "bone dry
Vaako leto pomrje stotisoče otrok v delavskih slojih preden doeežejo peto leto staroHti. Otroci ne umirajo zato, ker niso spoeobni na življenje, temveč zato, ker se rode v razmerah, ki ne dajejo nobene priložnosti za življenje.
bili" ni namenjen tem ljudmi
jedusko pa I o. Dalje
in nepriatranalO> posto-
te delavske napredne liste, kot sta Pros veta in Broletarec, pa boste v kratkem vedeli kaj več kot sedaj,	Frank Beniger.
Sirom Amerike«
STRAfiNO DELO JETIKE.
jo z dušo in tetaiom, za sociali-Hčnc nauke pa so nedoatopnj, in nikomur ne bi svetoval, da bi «e drznil ^rhniti o napredku ln o wo-einiizmu, ker zgodilo bi se lahko da bi se predrzne/, znašel kje na eeati proti svoji volji. Na Riahop eknistitmjo z podpornimi društvi spadajoča k različnim organizacijam. Društvo "V boj za avobodo", štev. 203 H. N. P. J. je sklicalo sejo dne 25. feb. ob 2. popoldne z uasnenom, da bi ae tukajšnji Slovene! tesnejše združili in da bi hc domenili glede graditve "Slovenskega Doma.' 'toda uazadnjaki, ki vidijo v nn* le nekake pekiwiske pualanoe, so podv/eli protisgita-eijo, grozeč ljudem n peklom m hudičem, in da jku far pri spovedi ne bo dal mlveae, ee ae bodo z luuni' družili. S tem so imeli tak tapeh. da ko razen članov druSlv *
piše ttnli o postrežbi v
- tua samoTrije <»venei prlft. U k aeji, tako, da je bilo nemogoče, kaj koristnega ukreniti. Sedaj aazudnjaki triumfirajo. eeft, z veliko teiavn amo vendar rešili ne-
, John D. je prestar, da bi s<» vpisal v armado, zato pa bo vpisal nekaj svojih delavcev, ds se koljejo namesto njega. Sicer pa vladarji ne gredo na fronto — saj veste...
trgovini in omenja, dn Ima oitlmr doline ovčiee. katere je «atan že aadrušne sveže vank torek sejo, akoro v evojih krempljih imel. Ro-kjer lahko vsakdo sahteva «v<»je jnki prernmlite celo stvar in zhu-prnviee Tudi jar. d«»bro vem. da so m«je vsak toirk, t«Mla knj to
dlte ne, saj živimo v toliko »lnv~ Ijeiiem (fvgjaetem »toletju; čitaj-
Washington. 0. 0. 7- Ko se jc
potopil ogromni parnik "Titanic" in'je izgubilo 1,700 oseb žirlje.pje, med katerimi je bilo tudi nekaj miljonarjev, je ves svet zajeČnl groze.
V Združenih državah umrje vsaki dan do 1,700 osel) za jetiko, večina delavcev, zato tudi jetiki pravijo proletarska l>o!ezen. Zdravniki izjavljajo, d* labko o-zdravi 80 odstotkov bolnikov, če imajo pravo postrežbo in zdravniško pomoč^ In vendar se ne vznemirjajo siti bogatini in bogate dame, če proletarska bolezen vsaki dan uniči 1,700 življenj. Jetika gro mimo palač bogatinov in nastani se le v kočah siromakov. Svet ne joči, če vsaki dan umrje 1,790 oseb, dokler je imoviti sloj
varen pred jetiko.
\-
MEHIKANCI SO PRETEPLI NEMŠKEGA ZDRAVNIKA, KER JE ZDRAVIL VILLO.
El Paso, Tax. — General Francisco Munguja je dal aretirati dr. Sehrocderja, nemškega zdravnika v Porrailu, ker je'zdravil Francis-ca Villo, vodjo mehiških reb. lov, ko je ležal bolan za pljučnico.
General Murguja je dal preiskati vse hiše v Parralu, a Villa niso našli. Na to jc dr. Schnoeder dobil po 50 udarcev vsaki dan skozi tri dni in potem so ga izpuati-li. •
DARILO V KORISTEN NAMEN.
Cambridge, Maas. — Zveza to-vamarjev, ki konzervirajo živež v škabljah, je darovala hartvaldski univerzi $20,000, da najde sredstvo, proti razkrojevanju in za-strupljevanju konzerviranih živil. Univerza je aprejela*dar in naznanila, da rezultat po dokončanem delu objavi, s
Washington. D. C. — Senat j t sprejel penzij.dto predlogo za vJ jaške invalide, ki jo jc ic nprej* la korigiresna zbornica. Za vojni ke invalide pojde $l«0,00fl,0fl(). I v _ - —:-
TIHOTAPCI SE KUHAJO Ž01 ' NJE V STAREM KEN-TUCK Y JU.
Lexington, Ky. — Zvezna uradnika John France in O. A. Si» more sta uničila veliko napravo za tihotapsko kuhanje žganja v o-kraju Rnott.
Pet tihotapcev je bils aretin-nih.
NEZGODA Z AVT00MNIBU SOM.
.. Linia, 0. Na ryeji je tovorni vlak udaril v avtoomnibus ki j« hotel križati pred njim železniško progo. Lokomotiva je zadela avtoomnibus v sredi in ga zdrobili na kose.
8edem oseb je ubitih, deset pa težko ranjenih. Mrtveci so ležali raztreseni ob železniški propi v razdalju 400 čevljev.
STRELJANJE NA 8ODI&0U.
Nashville, Tonn. — K Tompkins je tožil Hofstettcrjeve zn H 000 odškodnine, £eš, da .40 zakrivili, da se je žena ločila od nje?«
.Vršila se je sodnijska obravnava, ki je pa bila odložena.
Ko sta stranki stopili iz sodnij-ske dvorana, pravijo, da je Tom^ kina potegnil samokres m je WiH Hofstetterja ustrelil v trebuh. Drug strel je zadel Jim Ilofatet-terja v roko, tretji strel jc zadel mrs. Be^lngton v nogo, ki je gl* dala bitko. Will Hofatetter je sunil Tompkinsa z »nožem ln ga smrtno zadel, preden se je zgrudil m Ua.
SNEG JE ZRUŠIL HI*0
Evansville, Ind. — V vihsrju J< padlo za pet paloev snega ki je o» streho poslopja fiylvandcl Skatin* Rinka napravil tak pritisk, da * je zrušila. Škode je tisoč dolarjev
Vojna prosperiteta pojenju je
Philadelphia, Pa., 4. marca. -Baldwin Lokomotive tovarna / odpustila 18,000 delavcev, ki w m li zaposljeni P izdelovanjem trt-
najstpalčnih granat, katere «o
biH
ZA OLNJE BARONE SO DOBRI 0ASI.
Chicago, IU. — Standard Oil družba v Indiani je v enem letu, kj jc konČalp x bra 1916 napravila 100.15 odstot-kov profita. Njena glavnica znaša *»,000,0<J>t profit pa $30,04.1,614
LINČAR8KI UMOR
Maig«, Ga — Tukaj so lirtčaJi zamorca Linton OUntona, ker je napadel baje nekegg lielopcfltnega dekleta.
naročili zavezniki, Naročilo f sedaj izgotovljeno in stojijo At-lavci sedaj na eeati. ker ni pr»« nikako novo naroČilo. '
POSLEDICA DEAGINJB PA ' POLJA.
Chicago,'4. marca. - Vee »tr* kovnih Imtov se je zdru/ilo P®® imenom "Tke Ittteraationnl Tr»«»
Preaa Inc. of Chicago ", ds hoda < stanu zmagovati visoke cene ti kovne gs pspirja. >1«^« bo izdajala naslednje lectrieal Review, Wost*T» »T trician. Electrical Blue	'
ntent World, Metsl Minmi: log in Index of Technical 1
ture. Podpredsednik *****
Ckarlea W. Price i« New
vropska vojna in nozemske vesti.
,Na4aUa«aaj« to prv.'^rm^)
r« ja vati v mornarskih kro-iu nemške subrnarinke prvi I- brezobzirnega boja ua ►ju {m'topile mauj kot polovi
I brez vspeha - Na nheh adiB»«h jptoap j* <n1 trških voji*k«v, kate-j A ne rt ao ae vršili vnoči infante- re ujeli zadnjo jesen liolgari v 1 l ijaki boji j sovražnik je imel veli grški Macedoniji in kateri ho zdaj ke iiguJK- iu razen tejfu amo ujeli internirani v tioerlitzu, Klezijir-HO umi tn vplenili m^ui strojnih	—,«-—_
pušk. Napadi Francozov ob Aisn* , s l» av8trij8kega qenb iu v Sampaniji »c oko obnesli kalnega štaba je do- *
•	bil brco.
Z ruske fronte.
P^l	Peti-ograd, -i. marcu. Sevrr Amsterdam, 4. maiMLfl
parnikov. kakor je pa prero-( m, 0j jeiteril Xgroi muu» izpustili naju poročajo, da j
plin preti Nemcem, ki je povzro-j odslovil feldmarftal čil velilco paniko v njihovih zako- Hbetzeudorfa, pib. V okofišču Sluvontma, de-> generalnega I Mit milj južuo od ltrzezany I (Ja- njegovo mesto generala Kreiberi lieija) je bataljon Nemcev nu pa-j von StrusKeulierga. , . T^r4. marea. (liie/žično. i (l|0 po topniški prcparueiji naše	Tr'^U:,./..
icuiorska časnikarska Kg*n- i^kop«,. poareČHo jjiu doseči ja\tja. du *<> nemške submu- prv„ ..,(|(0|)ll,( u.iiji., toda m t potopilo »levet oboroženih *ervne čete so takoj izvršile iii parnikov blizo Hammer- tinapad in vrgle »ukm-
nove* kolikor jU* potrebuje vsled pomanjkanja broua.	,
EAJ JE Z AVSTRIJO?
SKrrMBka Narodna
a|a nemška udiniraliteta. Po
Itn v lierlinu ho imele subma-L potopiti miljon ton ladij na L t(ulu prvi mesec so potapi-» Li« manj kot poKmoljona ton.
zavezniki hočejo kitaj sko v svoje kolo.
eriško brodovje išče 'umske submarinske baze okrog kube.
avaiia, Kuba, 4. marca. MAki razruševalei raziskujejo dna vodovja. Vest je namreč ■ da se v okolici Kube, Ha-I in Yucatana uahujarjo baze nemških submuriuk.
iu. i asa vne
Imcija je aktivna v ko-
OMBIJI IN kostariki.
ashingtou, 4. marco. — Tu-uji diplomatičnl krngi izjav-|, da je Nemčija že večkrat u s« I a dobiti ugodne konfesi-Kosturilci. Neka navidezno riftkn družba je hotela izposlo-koncesijo za postajo brezžič-brcojava blizo Panamskega opa, toda kostariška vlada je gla prošnjo nasvetu ame-ih uradnikov. Dalje je neka družba v interesu Nemčije ila parnik "Mare«na Quesad«" skušala registirati pod vla*-Kosturike. Vlada je pa oditi registiranje, ko se je izve-t), da bo parnik služil za zala-ije nemških križark na južnem autiku.
'redsednik Wilson je dobil poke o gibanju nemških a gen-, v Kolombrji. Vlada ima v ali dokaze, da se je Nemčiji irečilo pridobiti vplivnejše po-"arje — kakor je akušula y hiki — za tajno zvezo. Nem-u bi rada, da ji Kolorobija polita v slučaju vojne in ta pomoč dobrodošla v razdejanju Pa-luškega prekopa. Vlada ama-zadevo za tako rest\o, da so že lani načrti za okupacijo vseh tanišč v Kolombiji, ako priefc vojne z Nemčijo. Znamo je, Kolumbija goji sovražnosti na
im Združenim državam zaradi
ubljenega ozemlja, kjer je Pa-
iski kanal.
VESTI Z bojnih front.
zračnem ^popudu. blizo je padel našT^erftplin v plamenu v uaSe linije in ogledovulec .baron Dsusenfeld je bil ubit. Jpzuo iztočno od llaranovičev ju bil tudi eden nušjjh eroplajsov poškodo-vun in krmar je bil ranjen.
Berlin, 4. marca. — Med iluk-stom in Nuroškini jezdimo je mirno. Ob tifokodu je artUerijn bolj živahna ,kot je bila zadnje čase. Blizo Vornečina. zapadno <*l J«ut-ska, ko naše čete upadle dva kilometra šifrko iu 15C0 metrov j<lo boku v ruske pozicije, in ko ko uničile muoge izdolbine in rove, ko kc vrnile k J22, ujetniki in šti-rkni strojnimi puškami. Med našim prodiraujen ob Narajnvki v Galiciji je število ujetih Rusov narahlo nn 276 in plen »e je pomnožil nu sedem strojnih pušk.
on, 4. marca. — Včc* edelo, da se vrač po-»iui zastopniki enfriir ko vlado v Pekingu z namenom, da Se Kitajska pri-druži zu vezni kom z napovedjo vojne centralnim državam.
Bern, Hviea, 4. marea. — Od lašanjt avstrijske vlade z odgo vorom mi ameriško Uolo gleda na! subiuariiutko bojevanje vidno rl Imlj vtrjuje mnenje, »la med Av-vo« i atriju in Nemčijo ni *vae v redu. kega i Avstrija bi mt vsak način ruda in imenoval um obranila diploiuatičue vezi z A meriko, a pri tem mora priti v ua-* vskrižje * Iterliuom. Ameriški di-plouuit, kateremu ao dobro zuanc ru/. m ere nu Duuuju, izjavi^ tukaj, da se je v Avstriji pojavila močite strunka, kj, se pogauja za neodvismmt od Nemčije iu nas-potuje prisostovanja Avstrije v negiški blokadi. /
JHfltti
takerp. 11. Joaija 1MY V dri. Illinois.
cnaoAoo, nxiNom
TURČIJA POTREBUJE DE *	NAR
japonska ni prejela nobene ponudbe iz nemčije.
s turške fronte.
London, 4. marca, t— Fronta v Mezopotamiji: Prve Čete bežočih Turkov so že dospele v Azizijo, ki je 54 milj severnozapadno pd Kut- Kl-Amare in samo še 25 milj od Bagdada. Angleške čete so bežečim Turkom tesno za petami in pričakovati je, da kmalu dospejo pred Bagdad. Na£e topničar-ke Tarantula, Mantis in Moth na reki Tifrris ao 26. februarja do-hitele bežeče furke, ki so bili na poti zapadno od Šum runa. Top-ničarke ao takoj naperile smrtonosen ogenj v turške vrste in jih silno zredčije; obenem so naše ladje ujele in deloma uničile štiri't u-rške čolne,, ki so na begu vozili municijo in drugo blago.'
London, 4. marca. — Iz Petro-grada poročajo neuradno na podlagi vesti, ki so dospele iz Teherana, perzija, da so Rusi včeraj okurali Hamadan, važno prezij-sko mesto blizo turške mejč. Vest se tudi glasi, da so Rusi tesno za petami Turkov, ki se naglo uni-
Z zapadne fronte.
iondon, 4. marca. — Včeraj so e čete napredovale severno od. isieuxa in iztočno od fkmime-irta in naša frontna linija ae je naknila četrt milje na pet milj Ki fronti. Nemci ho se trdo-itiio branili, jjokalui nemški Jtiuapad aevemoiztočno od flue-<>ii rt a je bil iKatavljen po na-f oRnju. Dalje so nas Ncnici isilili z bombami, da smo se u-knili iz zakopa iztočno od Sai-^fiillisela, toda naše čete so1 ta-i pričele h protinapadom in lalu reokurale zakop. 8cverno-|»sduo (hI Roye in v okotišču fli-im'I'.v smo odbili dva nemška
'Oiidon, 4. marca. — Vesti s fronte značijo, du so se "ici ustavili na «reil)eiiu gričev Bapaimie. Desno krilo njihove hiub- j«, v Les 1-ianartau in le-i krilo pri vodovodu, ki zalaga ipnuiiie z v<m!o, jufjio wl mestu «h eesti, ki vodi v Bethune.
s« Keveda že prej pripra-M to linijo, ki je vsekakor d<v »trjeiiH. medtem ko imajo au-«'*k»- .'•».t<» tržave s premikanjem Hill topov |K> globokem blatu [•fa/njeiiih nižin. Najbolj od-"J« »i« nemška posicija na tej li-J' .»' zdaj Manehy, ki leži šest ''j pmč od ravne Črte od Arra-1 r / IWrpaume do Peron ne. ''"iz. 4. magea. — (Nočno po-' Ariilertja je Wla precej
Poročilo o padcu Ilamadana v roke ruskih čot pomeni, da so Rusi ponovili prodiranje v Mezopotamijo od severnoiztočne strani z namenom, da se združijo z Angleži,^ki zdaj prodirajo proti Bagdadu. Pričakuje se, da bodo Rusi pomagali Angležem v bojih za Bagdad. Hamadan leži 240 milj k^vernoiztiočno od Bagdada in je že bilo RredišČe ljutih bojev med Turki in Ruai. Zadnji so bili okupirali Hamadan v decembru 1915, toda v aprilu 1916 ho sc morali umakniti, ko ae je katastrofalno končala hritiška kampanja, za Bagdad z zajetem angleške ar-mude v Kut-Kl-Amari. Kakor zdaj izgleda, ae pa vaa igra po navija Turke.
- Toki j o, 4. marca. — Viskont Motopo, japonski miniate}* za zunanje zadeve, je včeraj £bvo*tfl "Associated Pressda ui japonska. vlada direktno, ne indirekt-no dobila iz Mehike, niti ht Nemčije nobene ponudbe za zvezo pro. ti Zdtoženim državam. Obenem jc Motono izjavil, da bi bilu naravnost blaznost, če bi Japonska sploh upoštevala tako ponudbo. Dalje je rekel, da je Mehika postopala modro, če jc prejela kakšno ponudbo, pa je ni dostavila Japonski	•
kajzer bolan.
London, 4. marca. — "Exchange Telegraph" ima poročilo iz Amsterdama, kamor javljajo iz Berlina, da je nemški kajzer zelo bolan na prehlajenju. Pa ukazu zdravnikov ne sme izpod strehe, toda kljub temu ga ministri dnevno obiskujejo in jei v stalni zvezi z glavnim atanom armade.
topovi iz zvonov.
• Kodanj, Danska. — Nemško časopisje prinaša vest, da po 1. mar-
Born, 4. marca. — Turška vlada se je obrnil^ y Avptrijo zu več-je posojilo. Kakor ne poroča iz l>ujaaja, je Avstriju izjavila du ho če .posoditi Turčiji 240 miljynov kron, katore pa sme Turčija para*
biti le za nakup v Avstro-Ogrski.
— »...■f——
Cenzura se pripravlja.
na Iz predlb<ge, ker so sr zastopniki delavstva [»trudili, du je bila brisana v ji^i. . '
Vojna nevarjiuat dokazuje, da je zu delavcc najboljše, če ae ohrani mir.
Par mogočnešev, ki imajo avo-je nazadnjaške sluge v kongresu in legialaturah, je tako predzuih, da očitajo delavcem, da ao "nepa-triotični, in zategadelj'jih je treba prisiliti, da delajo in odvzameta naj ae jim proatort in oaabna svoboda. Prisiljena racnodišča in državne konšt able rje, da streljajo delgvce v mirnem čaau 410 znamenja sa vojno pripravljanje.
Priveligirani sloji se ne pripravljajo le za vojno, ampak hočejo, da država postane nedemokratična, ki jo vlada- militarizem in thenar, pa naj bo vojna ali mir.
milit arieem je bil v K v rop i tudi ipred vojno. Predaednik Wilaon je svoječaa-
Oataaevljaaa t. aprila
OLIVNI iT AN) l«cr-Be 80. LAWN DALI AVK,
OTEAVK1 ODaoa: Pradaadalk: Joka Vofri«, boa »0, U 8aUo, UL . L Pedp»o4*»l»tk: i. Ura t kot t«, K. F. O. 4, ba» SC, Otrard, Kaaa _ a Podprodsodslki Joiaf Kukalj, »4«$ Mag sva., Bo. Oklaago, IU tajalk: Joka fardarbor, »708 Bo. lAwmdalo Avo., Cklaogo, IU. Blagajajk? Astoa J. Torbovoo, P.aiul, OUera, UL ZapieAikari Jaka Malak, 400« W. liat BU, Cklao«^ UL
maobobni oobbk:
J»la Aiobroti«, 851 hoj, Oaaeaaburg, Pa. . Pool Hergar, 741—Ui BL, La Bollo, HI. ■ F. H. Tana kar, C74 Akaa 7 Avo* Boak Bprlago,
FOIOTNI OMSK: Astoa H root, SU-MU A«a, New Dalitk, Mtaa. Jofta BadUok, «7» bo,, BmlUos, Pa. Hadolt liatariak, 43« bos, BrldgavUU, Pa.
tmaoviK "PBoavari:
Joda Za r aria i k.
VUIOVm EDEAYN1K: r. J. Kara, M. D., 0102 BL Glair Avo* davalaad, OBia
VBS dbmajlne LADE vb Df btvabx, fed ss UH)e gL afrsvasg s odboc« ta a n. r j. aaj ao pokujajo aa aaslov:
JOHN VERDBMAK, BW7-«l Bo. Lawndsla AvaH Chicago, IU.
raiTožaa ouumb obvbbaijiboa jpoblovamja as tstiuale a»
ioalov: .
JOtl AldBEOŽIč, Box aao, Oaaaoasbarg, ta. M ' BADBVB PBEPIEUIYB 710011, M sU jlk ra«Ul prvaka drags la
tiaaca, so poAUjajo as oodbri
ANTON HRAST, fll — »8th Ay.t Naw Dululh, Mlan. VBI D0P1BI ,raaprava, AloakL si.asalls 1WL ss "rroavaSo" ss podUjaj« aa aaaloT;	,
uaaDNiaTVO "PKOBVBTB ", war—di Ba. Lasnsdaja avo* Chicago, mi&ota
VBB tJFBAVNtllU IT VABI, aarodalaa, vH aa podUjajo as aaslov ! PllAVNl9tV0 ••PEOBVBM", mVI-M Bo. Lowadalo A*0. Uhlaogo. m ▼ korespondenci • tojalltroai A N. t. arodaldlvo« la spratalttveai "Proa-ato" ao rmbtM Imaa uradnikov, sum« mdta aatfov. Bo ja ta aaoo d ako dsUto, da ko vsaka stvar kitr« rsisaa.
Saj« glavaaga upravaaga adkaea an oviijn eaako prvn arada ta lr«4jl »	ob anl uri pop«M»a.	[
110 pokazal, da razume demokracijo in patriotizem navadnega mehiškega ljudstva. Ali mnogi v kongresu bi zdaj radi napravili postu-ve za ameriške državljane, kakor da so galejski sužnji, da se jih prisili delati in goni braniti njih dom in deželo.
' Ta žalitev ameriških delavcev in ugrožauje njih avobodščin sta povzročili, da je vzbudil v pred' bojevnikih delavstva in navadnega ljudstva bojeviti duh.
Žalitev so povzročili oni, kl majo dobiček 6d vojne tn katerih proaperiteta v tnirnem Čui/u sloni
ua posebnih priveligijih iu Ua moči, da lahko c^elaveem odtegnejo pošteno plačo.
Wusliiiigton ui zdaj bojišče za uiir ali proti nJemu, uuipak bitka mc bije za svobodo iu proti nji,
Listnica za Informacije.
(odgovor na vprašanja.)
T. E., Browder, Ky.: — "Huf fajo Itlir je bil v Trstu, toda kdaj in knllko predstav* je imel, lega pa ne vemo.
SEMENA
znova in swer ^ slabo za
Z rumunske fronte.
Berlin, 4. marca. — Neprestano sneženje j<^zopet omejilo bojevanje ua obeh rumunskih frontah.
Petrograd, 4. marea. — Razen topniških dvobojev ni nič novega.
Z italijanske fronte.
Rim, 4. marca. — Na vsi fronti ae ponavljajo artilerijske akcije. jt Naše ba ter rje so uničile avstrijake ! postojanke na gori Marmolado blizo reke Aviaio 11a Tirolskem, j Oddelki naši- infanterije so uspeš no udrli v sovražue zakope ua raznih krajih froute, uničili ze meljske utrdbe in vplenili mnogt» materijala. Avstrijske straže, ki ao poskušale s takimi operacijami, So biie odbite. Naši letalci
KOLIKO in kaj pridelate, je vedno odvisno, kakšne vrste semena ste sejali. Da bodete imeli dober uspeh, kupite si vsa semena od največje §lovn»k9 semenske prodajalne v Združenih državah. M! IMAMO POPOLNOMA VSE VRSTE SEMENA Impor-tirana in domačih kmšttj, ztlftjaw in vrtnih $*m*nj.
Naša semena so j am če na, da bodo dobnnobrodila.
INTERNATIONAL SEED COMPANY
101 DIXON BUILDING, PITTSBURGH, PA.
Zelo važno!
V*a naročit« v saeaku da $1.00 in vai poiiljamo pa parcel polti
?oitalna proato na vao kraja druianih drftav. Pnlljlto Mm denar v priporočena,* ptamu, alcaproa ali pa pa«tnam Monoy Order,
Da nam olajšala naša dalo, prosimo, da vedno naročata po itavilkah.
CENE SOt
vrgli večje število bomb ua av-
^rrn'rd^WiT^Tn AiKnJ	pozicije na Kranu.
"kolličij južno od Nouvrona in	^ .^4_tttftt
liurnhaupta v Alzneiji	pošta po zeppelinu.
je hil.mtr. » I	-*
il,;"»n. 4 marca. — (Hrezžič-i	Iterlin, 4. marce. (Brezžično.)
marea, — (BresziiV ' '"I /«»r» an Angleži unpad I i Nemška vlada j* obnovila pošti.«. F^Mkope Uhm liullncha in
r * ma
km WelkU
«la bili so odbifi. Proti J^ prodiralo nisnjASi > okolišu AHolaa, ali
*ve«o z <irsko. Nedamo tega je donpel z<l»pelin v lmrim na severnem Orškem in dostavil p^'j naj«! sakljev pisem. Večina teh I
im 1 a a.
t a. 1 »•
tu 1 a. ra« ia
10 a IS« /a«Mak SO« i * SO« | 10.
* aa i 10
lb OO. I 10
INTERNATIONAL SEEOiCO, 101 DIXON BLDG.
PITTJBUPOH?PA.
Potepuh Marki in Kralj Matjaž.*]
IMMIMI
MIMOM
Sj>kal Iran Cankar. »d
"Ki k< wist na tako velika bridkost. Kaj za tO, če je dež noroj; jutri bo aijalo solnee. Saj imam ae ujca, čemu mi ga je bH dodelil Bog t Cisto sem pozabil v svoji neapameti, da sem ae bil napotil k njemu. Moj ujee je bogat m velik gospod ; roke drži križem in ima vsega v izobilici."
Se se niao posušile solze na njegovih licih, pa *e je že srce zamnejalo bi misli so se napotile v Matjaževo deželo.
Ujec je bogat in velik gospod. I liso ima v dvoje nadstropij, belo hišo z zelenimi okni. Oe bi stojal človek na najvišji hrib, bi ne pregledal njegove zemlje. No, Marko pride in ujee stoji ns pragu in mu seže v obed ve roki in ga povede v izbo. V izbi je že miza pogrnjena, sočne pečenke in rumene potice vsbijo in v steklenicah se sveti žlahtna starina. "Zdsj ps sedi, Marko, in pij m jej in pripoveduj, kako se ti je godilo!"
Tako je sanjal Marko; težko je čakal dneva rn> ni mogel zaspati. Tedaj pa se je zasvetilo v oblakih in tik pred sabo je ugledal Marko visokega čnfcga človeka, kakor da bi bil zrastel iz tal. V ablakih je ugasnilo, zabobnelo je za gorami, spet je bils noč naokoli. Marko se jc bil vzdignil na komolcu, gledal je v temo, bele iskre do mu poskakovale pred očmi in razločH ni ničesar. "I!e! 0)glssi se, še si človek!" Zašumelo je v slami, nič ni odgovorilo. # Marko s« je pokrižsl.
"Če si krščen človek, izpregovori! Ce si ss-tsn, pa ae poberi odtod!"
Zasvetilo se je vdrutfič in tedaj mu jc videl Marko nsrsvnost v obraz. Ne stsr ni bil in ne mlad; po koščenem obrazu so poganjale dolge, redke ščetine, klobuka ni imel na glavi, na vse strani ao štrleli kuštrevi la*je. Obraz je bil ves ne-krščanski, plah, nezsupljiv, obra/. hudodelca, ki so mu biriči zs petami. Razcapan jebil in umazan, še srsjce ni imel m je kszsl izpod suknje gole prsi; okoli vra-tu je imel zavezano rti to.
Marko je pomislil: "človek je, čeprsv ne veliko prida. Bog vedi, odkod je pobegnil." In luč je ugaanila med oblaki. "Hej!" je zaklical Marko, "(lovori, zato ti je dal Bog jezik! Kdo ai in zakaj se potepaš tod ob tako poznfen čaau, tako, da ne morejo spati pošteni ljudje!"
Neznanec je globoko zavzdihnil. "O človek krščanski, -ki imaš čisto vest in srce brez greha, ji iker me tie ogovsrjaj, mene grelnika, ki nisem vreden, da bi slišal tvj>J glas. Noč ' je runs j in nevihta je blizu; moji za mojo ubogo dušo."
Marku se je zssmilil skesani popotnik. "Tudi jaz sem grešnik in dovolj je slu me tukaj za naju obadva; aaj ni kozolec ne moj nc tvoj. Od poči j se m čete je volja, ml potoži svo-jo bolečino, da ti bo laije pri srcu.' '
Zahliskalo se je ailno od vzhoda do zahoda in kakor v belem ognju je stal kozolec.
...... Popotnik je obstrmel in je vzkliknil:
"Kaj nisi ti Marko, godec!"
« " Marko sem jaz." In )>opotni)c ae je agrudil pred njim na kolena in je bridko zajokal.
"Odpustim!, o Marko, in nc kolni me nikar!" Marko ae je zaAudil.
m*
.m.
Zelo se je začudil jdarko in je izpregovoril: "Kdo aem, da klečiš pred mano! Nisem iz-po vodnik, da bi se mi izpovedavsl In ds bi ti dajal odvezo. Postelji ai, ko si truden in pripoveduj."
Popotnik si je postlsl in je legel ln vzdihnil p rob rid k o izpo<| bremens, ki mu je teŽHo srce.
"O Msrko, jsz sem velik grešnik in sem odslužil žc vnaprej vse nadloge in kazni, ki mi jih je Bog poslsl iu tudi vse tiste, ki me še čakajo v prihodnjosti. Nocoj sem ubog in razcapan, da-bi me šc rigaiitne marali v družbo; moji Čevlji nimajo podplatov, suknja ae še komaj drži ns ramah, klobuk mi je odnesel veter. Tako je vse prav iu kakor je treba in ne 5i bilo pravice na svetu, če bi se mi godilo bolje. ^
Toda Marko, drugačne čase so videle moje oči. Nosil sem bel ovratnik in pisano ovrstnieo, črno suknjo in gosposke čižme; moji Issjc so bili lepo počeasni, moje roke ao bile bele; jedel sem rumeno potico in pil šlahtno starino. Take čase sem videl; daleč ao. Držal sem roke križem in vsemi hi"m imel v isobiliei."
"Kako!" je vzkliknil Marko. "Da, in vsega sem nnel v izobilici. Pa ni tra-ja|o d«dgo; kakor da bi trenil, so minila neHfcta. I'<mlttšaj. Msrko, kako »e je to zgodilo: ftivel nem v m<mtu, veJikem, v me Um mestu in nisem mislil • »e na «!<»»n, n# na prihodujnat Zsksj b! mislil na d'** m oa pnhodiwwt. če aean miel vsegs v izobi-Itei* P« mi pa* Ne polja ni več, ne senožeti, »»e živin«; ««rta!a je prazna Ins«, zst« du nc umr-jrm na *r«]i. star »etn in betežen, ti si mlad ; sam Tako je minil moj vrarlj prrdpuM, komaj d* *rin *e dobro zavedel. In usstopiln je dolga j*t»io>ra Htal a*m tam, kakor otrok v pustinji; iiseiit »edei. tie ko«!, ne kann ;moje rok«* so bile itrU m dela nevajene, v glavi nd je šumelo «m| ptwtpu«t4»ega pl**a, pamrtna mi«el ni mogls vanjo Tafto ar« povezal r«t«» iu *ein <m* napotil, kamor je pihal vetrr
K'miiai itftn |n»*vHu d«»l|rr meacce in dolgs lets Čudilo ae nai je dobm In «labo, kskrrr j* par Mjalo solnee O, Marko, in malokdaj mi jr sijalo? Videl mtm premnogo dežela. «»pornal sem vse nu ro«le na zemlji, gore aem preplcral, morja »eni prejatlral. In nikjer ni zadobllo moje srce miru. zalo ker je bil« polno kesanja. Truden sem bil
I'a ae je zgodilo nekoč, ni še dolgo tew, <ls sem *e ponoči »dramil, kskor ds bi me bil k«|o po imenu poklicsl.
Cregort	,1.1 1 w
Kdo me pociui v teti žslostnih krajih,, v tej tuji deželi! sem pomisIH in sem se zelo prestrašil. Gluha noč je bila. Spal sevu v praznem hle vu in mraz mi je bilo.	,
Ure gor!
Poslušam in se streseni. Zakaj pomisli, Msrko, spoznsl sem bil očetov glas. Njegov glas je bil, tako ialoateu. Težka vrata zaakripljejo v, vetru, nebo ae zaaveti, na pragru stoji moj oče, ob paliei stoji, aključen do pasu, ves nadložen. Kakor prikazen v sanjah: bilo je, tatoj je ugasnilo. 8to-jhn mi se tresem, zobje tni šklepečejo od strahu in mraza; a vrata so zaprta, nikogar ni na pra gu, svetlegs neba ni nikjer in sama gluha noč je naokoli.
Jaz pa sem vedel takrat, da je moj oče umrl in da me je klical ob smrtni uri. Tako žalosten jc bil njegov glas, tako očitajoč. In zgrabil sem popotno pslieo še tisto noč iu sem se nspotf! čez gore in doline, ds pomolim ob grobu svojega očeta."	r
Pljuskala je ploha, v snopju je šumelo. Msrko je mislil: Glej prišel je človek neznanec, atopil je predme v tmnjah, a njegov obraz je moj, njegove misli so moje.
Poslednjrkrat je pljusknilo v kozolec in se je utolsžilo. Zapihal je veter, oblaki so se razmekni-li in so se vzdignili, napotili so se v tuje dešele.
"Ali spiš, Marko!"
"Ni mi do spanja. Pripoveduj, kako si bil šel molit na grob očeta."
Dolgo je molčal popotnik, nato pa Je pripo-vedovsl Marku tole:
povest o žalostnem koncu Ali paša.
Ne daleč odtod, o Marko, je paŠeval Ali paša. Prej mu je bilo iiue Feliks, toda Feliks je raatel in raatel in ae je razrastel v Ali pašo. Njegoyih bogastev ni mogoče popisati z besedami. Hodil bi od jutra do večera, pa bi ne obhodil njegove zemlje. Njegova ao bila najbolj rodovitna polja, njegove najbolj sočnate senožeti, njegovi najlepši gosdovi. Kmetom je ostalo komaj par kamenitih lazov. Njegovi hramov! so bili prepoln!, njegove žitniee bogatejše od Faraonovih, živine je imel več nego svetopisemski Job, ko mu je bil Rog povrni) zdravje. Na prisojnem holmu je stala njegova hiša, bel gradič r. zelenimi'okni. Tako je stala, H^ta? je grela v solncu o<l zore do mraka in ae je razgledovala po dolini, po siromašnih kme-tiških kočah .kakor duhovnikz leče. Če je šefi človek po dolini in ae je ozrl no svetli gradič, ae je odkril takoj in sc sklonil še niže, kakor da bi mu bil zapel nad hrbtom valptov bič. Tako so se povrnili časi tlake in desetine in sužemtva.
Najbolj čudno pa je, kako se je to zgOdHo. Ali paša je bil prišel v deželo, kakor pride vsak mešetsr; umazan, premeten, zvijačen m sleparski, a nad vae kratkočasen človek, veseljak po rodu in krvi. Tisti kraji so bili tako rodovitni in'tki Boga blagoslovljeni, da so živeli kmetje bres te* likih skrbi bi nadlog; siromaka ni bilo med njtihi in tudi zadolženi niao bili, celo hranili so bele tb-larje, ker niso .bili nc zapravljivei, ne pijanci, tako je bilo, ko je prišel v deželo AH paša, prekanjeni mešetar Feliks, in tedaj ae je vae izprome-nilo.
Navada je bila, <J,a ao aedeli v krčmi samb fcb nedeljah, kakor se kristjanom apodcfbl, in še tak-krat ne pozno v noč. Nikoli se ni zgodflo, da Ml vriakali iu razgrajali pijanci o polnoči po vasi, šli da bieležali zjutraj po jarkih in sredi ceste, na-meato da bi šli na polje. Komaj pa ae Je prikaaal Ali paša, je bila vsa dolina, kakor da bi jo bH zlodej obsedel. Delo ni več dišalo nikomur, toliko rajši pa so popivali in prepevali. Kne knčme jim že ni bilo zadosti, pa je ustanovil mešetar drugo in gostov ae je trlo pri njem ob delavnikih kakor ob nedeljah, podnevi in ponoči. O, kratkofia-sen človek je bil in znal je pripovedovati lepe zgodbice. Pripovedoval je o tistih časth, ko je kmet držal roke križem in je imel vwega v izobilici. Polje je rodilo, ne da bi se kdo zmenil zanj, vino sišje cedilo v potokih in treba je bilo samo zajemati, pečeni prašiči in ocvrti piščanci so letali po cesti, večen praznik. Nihče ni verjel tem neuti-nim bsjkam, ampak lepo je vendar, če ališi človek kaj takega. In mešetar je prerokoval ,da tistih časov ni za zmerom konec, temveč da se po« vrnejo, še lepši in šc bolj veseli nego kdaj. Takrat da se povrnejo, kadar bo za kralje val vsem ceaaf-stvom kralj Matjaž, ki spi v gori zs veliko mizo in čaka. No, tudi temu prerokovanju ni verjel nihft, ampak pohujšalo je ljudi neznansko. Prišlo je mednje spoznanje in spoznanjem je prišla nesa-do vol j no« t. Ko jim je govoril prekanjeni mešetar o brezdelju in vcselenie življenju, so spoznali rte* itadoma vse nadloge in težave svojih dni in sa-hrepenelo se jim je po hlagoslovnjeni deveti deželi, po kraljevanjit kralja Jlatjaža. Cbija se čle-vek leto in dan — tako so zamislili — pa si privošči komaj v nedeljo kozarec kisKce. Kakšna pravica je to ua Mvetu! In opustili ao delo in tna4 in pričelo ae je strahovito pijančevanje, kakršno« ga svet še n! videl. Oh delavniku, ob belem dnevu so sc opotekali ljudje po cesti, kričal! so kakor praaci In prepevali, da je bila žalost In sramota. Celo župan sam je ležal nekoč v jarku dva dni in dve noči, preden se je toliko naspal in streznil, da je inogel v krčmo. Župnik je pridigal in je rotil, pa ni pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo nikogar v cerkev. Bog se usmili, taki časi ao bili, kakor da je bil prišel v deželo sam Antikriatt ne boŠja beseda ni zalegla vrč in ne človeška Pelje je ležalo tain neobdelano, senožft nepokošena; Bog je pitfiljal dež, pa ne nihče ni zmenil zstifj solnee je aijalo, fm je *ijalrv brez koriati; usuljP »e je toča, p« se šc at are babe niao več pok n Žale ; nastopila je suta. pa nihče ni mielil na molitev in prošnjo pot. Če hi bil zažugal takrat Bog a žveplenkn in ognjenim dežjem, bi niti enega pra« vičnejra ne našel na far! iti v vaeh deveterih v§* aeh naokoli. Ljudje s«» živeli kakor pod M at je* >rm : držali so roke k rišem ln ao imeli vaega v istfffl hiliei.
(Daljo prihodnji!)
Rastlinske svatbe*
(•pital Fr. Erjavec.) ^
(Nadaljevanje.)
Ali nshajsjo se pri nas še drugi, rsvuo tsko nesrečni došleci iz jutrovih dežel, katerim tudi 111 u-sojeno nikakoršno potomstvo. To so namreč, tako imenovani laški jagnjeti, ki se kakor pravi postopači dolgočasijo ob cestah. Vsi ti jagnjeti ao praŠični, vsi cveto zgodaj v spomladi, še predno se oli-stijo; v razsipni obirlnosti trosijo ti samci svoj prah — ali zastonj, ker plodntčnega drevesa nikjer blizo ni
Dostaviti pa moram, da človeku tudi ni stalo do semena teh dveh nesrečnikov, ker jih krajšim potom pomnožava a sadikami Veja, odrezana od žalostne vrbe ali ja-gnjeta in zasajena v zemljo, oko-renmi se in raste v veliko drevo. Razumeva se pa, da dobimo od vrbe zmerom plodnična, od jagnjeta pa vedno prašnične drevesa. Tako ao se razmnožile vse naše žalostne vrbe in vel jagnjetfi od onega prvega drevesa prinešenega iz vahoda, katero je pri vrbi bilo slučajno plodnično, pri jagnjetu pa prašično.
Tudi palme so enodomne ali dvodomne rastline. Aršlbei goje posebno eno dvodomno palmo, tako imenovano dateljnovo palmo, ki je tudi pri aias znana po svojih sočnih in okiMnrlr plodovih. Arfebei dobro vedo, da morajo mOd plodudčnimi palmami zasadi tr lutko prašnično, ker brez nje plodnifae nimajo plodov. Zato A rabci pospešujejo zapraševanje plodnic že od starodavni!) časov umetnim potom. Ob Času cvetenja namreč' poreže jo s prašni en i h dreves cvetne metlice, ter jih o bešajo v vrhove cvetočih plodnič-nrih palm, da evetni prah iz praš-nikov neposredno pada na braz de, da je oplodba tem gotovejša in obilnejša. Arabci pravijo: palme so šle v svate, ženijo se.
Ker govorimo o palmah, naj še pristavim, da je prof. Gledič v Berlinu oplodil neko cvetočo dvo^ domno painio s cvetnim prahom, katerega je bil po prijatelju dobil v pismu iz Karlsruhe od sorodne palme iz ondotuega (botaničnega vrta. Kaj n4, gospa, to je ženltev iz dsljave! „ Po stoječih vodah, po mlakah in močvirjih rase po južni Evropi jako zanimljiva dvodomna rest lina. Botaniki jo imenujejo Veli is neria spiralis. Plodnično steblo se razlikuje znatno od prazničnega Plod nice namreč so nasajene na jako dolgih petljah, ki so a po Četka svite kaleor zmet v urah; prsAnidni cveti na drugi bilki se de pa med ozkhn lwtjem na ja ko kratkih petljsh. Bitka, ena in druga, oatane do cvetja pod vodo, ali kakor ae pripravlja na razcvit, začno se one dolge, zavite petlje odmetavati in raztezati tako dol go, da ae cvetni popki vzdignejo nad vodo, kjer se tudi razcvete. Ali pradnično stebelce je kratko m se ne more speti nad vodo', a pod vodo hi cvetni prah šel po zlu. Ali narava si zna tudi tu po magati in doaeči svoj namen. Ob iatem čaau, ko se plodnični cvet nad vodo odpre, odtrga «e, gnan od neznane sile, prsšnični sam od svoje petlje, vzplava med plodtire-toe evete in rszsiplje med njimi svoj prsh. Ko so zarodki v plod-nieeh oplojeni, začno se petUc zo, pet zvijati, evet se zapre »n |Wrr/>-pi sopet pod vodo, kjer seme dozoreva. A kaj je z odtrganimi prašničniini cveti! No, ti so storili sva je dolžnost, niso več potrebni. rsto zvenejo in poginejo.
In teko vidimo, ds je v vaam cvetočem rsatlinstvu uveden due-liseni rszplodnih organov, eden oploduje, drugi rodeva. Vzajemnim eodelovanjem obeh organov ee vstvarjajo nova bitja — nove rastline. Kjer se ta dva.ongana ne strinjata, ondi ni rods, 11! ploda. V. pisne.
Največja lepeta, ki jo ima rastlina, namreč venec, poštene ji lahko nevarna. Človek želi v svojem vrtu imeti kolikor mogoče veli ke, krasne, bliščeče cvete, s to do-aešc a tem. ds umetno pomiioši število venčevih liatov. Vrtna ro ša. katero si Vi, Ijuhesnjiva gos take radi zatikata v jnroja-4*-pe laae, je tak cvet. Vrtnarjeva vešča roka ga je izvela s preste divje reše ali »ipks, ksteri. rase i pri nas po vaeh mejah in aečih; njegov! lepo nideči plodovi zaljša-Jo še skozi vso zimo gole mladike ! Teds venec divje roše ima ssmo pet listov, a pitovna vrtna jih i-iaa mnogo več. Odkod toliko 1»
tov I Te liste je izvd človek z u-metuo, nsmenu primerno kulturo in sicer prašnikom na kvar. Zaradi obilne in premenjene hrane izrodili so se prsšniki, niti in prs-Miičiie vrečice so se jele širiti, cvetni prah .je izginil in prašnik se vedno bolj hi bolj približava venčevemu listu — in tako postane tako imenovani polni cvet. A-ko primerjate te lističe med seboj, opazite takoj, da ao vnanji največji in najbolj rudečr, a čim dalje proti sredi, tem ožji so in spominjajo na tprašnrke, tu in tam o-paeite še kakega z rumeno glavico na koncu.	.
(Dalja prihodnji*.)
Delavske vesti.
(VaSaljcvaaJ« ta prva strani)
se hočejo pogajati.
Peter Sissmann, pravdnik stavkarjev, je izjavil, da se hočejo razne tvrdke pogajati z linijo in da so bili že podvzeti koraki, da se stavka poravna razsodi-ščnim potom. Benjamin Schlesin-ger, glavni predsednik unije, je zopet izjavil, da so bili stavkarji že od vsega pričetka voljni, predložiti svoje pritožbe in zahteve razodisšču, da pa so bili vsled nesramnosti podjetnikov in tovarnarjev prisiljeni na stavko.
UMZJ8KA uradnika kaznovana.
Indianapolis, Ind., 4. marca.— Frank Kasten iz Blue Island, 111., predsednik "United Brick and Clay Works unije", in T. Hutson, predsednik krajevne unije v Bra zil,.Ind., sta bila v zveznem sodi šču obsojena zaradi preziranja »odnije no šest, oziroma na štiri mesece ječi in na poravnavo sodni jskih stroškov. Ta obsodba je bi la posledica dozdevnega prekršen ja vstavitnenega povelja, katero je bilo pred več meseci izdano od zvesnega sodišča v prid "Clay Products Co." v Brazil, in katero naj bi preprečilo, da bi člani unije vplivali na delavce pri tej tvrdki.
4,500 organiziranih de-lavoev je izpetih.
Cleveland, O. —''Stavibinaki podjetniki so izprli 4,500 organizira nih atavbjnskih težakov. Namen podjetnikov je uničiti delavsko organizacijo.
Na to nesramno izzivanje podjetnikov odgovore atavbinski delavci vseh strok najbrž s stavko. Vseh organiziranih stavbinskih delavcev v Clevelandu Je nad 20, 000, ki so ne bodo dali pod noge podjetnikom.
pozor roj ac i Namenjam rojakom, da sem odprl trgovino s mešanim blagom
in se priporočam sa obilen obkk. — Vsakemu bom Jivaležno postregel po šmarni ceni.
anton zobnik,
HBRMINIE, PA.
POSLANO
iz Cleveland, Ohio v Davis, W. Va. žalostno pa vendar resnično ta sv. Puit smo sc prav dbbro imeli, tudi dilco (pioh) smo dobili iz Cleve-landa, toda velika bila jc napaka ker so pozabili poslati tudi vrvico, brez nje w še brana ne more vleči in navadno, ako ni privezana sama /ostane mirna na vrhu zemlje, seveda je eno iu isto s plohom brez špage. Torej prosim vas, do pošljete šc vrvico, mogoče jo rabili zo bodoče leto 1918. MIMO GRE-DOO.	(Advertisement.)
Zahvaliti se imata H H Schlieku glasoviteniu pnrc zdravniku in izdelovalcu k skega Krvnega Čaja, kal
zdravilo sto in sto tis,HVv kov hvali.
Rojak Joseph Rubes, wa «t., Joliet,- III. pUal je nI« "Predno Vam nadalje j,^ Vam prav lepo zahvalim u iznajdbo Bolgarskega Krm Čaja, ker je meni več koriti) mnogo zdravnikov in zato v«^ si m, da mi pošljete še en
Eno veliko škatljo Bol^ Krvnega Čaja, ki traja pet cev, pošljemo za en dolar li koli. V Canado pa za $1.20.
Marvel Products C«J
S Marvel Bldf., Ptttsbarfkl
Pripomba: Ako hočete tev osigurati pošljite 10e vef
Pozor rojaldl
Kadar potrebujete piaalui l pir in kuverta a vašim imrnaal naslovom tiskanim v oglarji prašajte vselej sa ceno pri
40KS ČERAfi«, Box 146, VaaVoMfcj
robert w. lil
ARCHITECT 11S R. La Silil Sta9 Cl
ki ja izdelal načrt sa gl. . S. N. P. J. aa priporoča t vencem za izdelovanji itavbinakih načrtov. TeL Franklin 6101 1
TEL. N iT DOMU AUSTIN
dr« koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK S38 Paws At., Pittsburgh, I
tapaSaaJa
in U£l*tU
Mmmb m aataM
LgigUgg y kMtsk
tafcrL 1
M« taWtal
Vm Sotaaal. M »rlhataj* Mwi
laolaait aa tekajt«, UbtS las van Ja htm sop«t povraO.
vim t kratkm iaau. til**'*'** kilo oOmtim vHinkteilarMi HTMtJa.
Bolasnl Mabarta. kl Mm ▼ kril« la hrbta ta rtaaft
rial •
•paiteaja nfc,
11WK 'ikrols'^lriip1 kote« kl aaataaajo vatad aetata krri " r kratkaai iu« ta ai »atMba* 1
Ura4na ara: f paaa<aUklk. traj 4o a. ara avaSar. — OS aa4S*» I
SsaMaaa Ma paaaMta tea la Marilhal ■m aiaika wk
IAMDENA DOBRA VINA IN LIKERJI A
M Mili It m Iribii u vit li vaio M\m u Mi
v bebnardqvi vinrrnij
PošlI|alel|em denarla!
da sa vsleš vojsal
la vedno ss lahko denar pošlje v______„
In potom pošte, toda sprsjemamo ga la »od toče Isplaša a samado.
ea ka v nUia alafej«
isials.
k»wws«b umjsvs ss
--------aa samora posian le okroglo f4^ t.
Prtsw 10«, t00, t00, 400. tO«, t00 in take OsUs da 4ee«X Heel to* brsojavaa stroške js najboljša, da ss naaa pošlje t4 aa vssk asslev; ato*
mo ad aadaj aapraj da prekllea, ske sa bo£ MS kraaaai srlisls. figarw' " P0U ,M* i9tH*	tar a feWJalelJs« atapUi
2SSL ri	^ 235k ft *
..„, ..-7— r- —«—. romo 1« taaaj sapasiail taksj asntaj, »'•
SSSms VrTalT u "i m	T
Kdsr šaH. 4a ss Izplačil« tevrH pa Mii.
gml*