glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne
LETNIK XX ŠTEVILKA FEBRUAR 1978
.momuons'i
Bq obsasd -,__goojii
fiEO
f.inßg'io
pSi ß.\ 9:
yi ceibe vsi ßs iJ iav :i9vg ijiavslsfc
i9'19Ì9lfc9'jq v xneäuj.l^v'' DEßig ob ßjilUflaO bo 39nX3'iV
ßs riiinsxn m xtuvc m ßjlbodob ßgajax'j a jifconob sno&ao ßs vaia; umubnsisìai ßn iißmob
TOVARNA VERIG LESCE
■ ■ ■ M MM::'
-DSiEßn si emuonaiaisi ocitavsi -cqe ßs 9[ ßb ,ßiivßj.co ouut cpi -ov	omßa oißvozßlg xnusßi
.au- -iayfilsb,, -,ilid..,aa ei» 'J6J- .^a*U--
:	tan	o!j..r.f
•***• ••
-trtnim rß
gigl	“
-IWpJi'fVitj 1	•
i^GUŠorn o slepuvo: ■ I a
.ailrffi.itLŽžifl 3i;.vjfot
: g tb
IjlJtflllÈ
Mi tiifji
: '
ifBOiquIfe
L-fl/ft-i 'tl
-ßioqa ansio .9 iJoiq ßoiflößvooi -ß'ioqa »ßs« voaßlg 0 T£) nmus _jvoisb gd	(raus
........
m< I?hu7l2
nßio
v januarju
oniovol^osn oles onbiJilSq olid
■i<	■■ " •,"V:
jsob si ni
rnsiaii
Januarski rezultati proizvodnje so nižji od predvidenih. Količinski plan proizvodnje je dosegla le TOZD Verigama, vrednostnega pa TOZD Orodjarna in TOZD Kovačnica. Po posameznih TOZD so podatki o doseganj®-,piana naslednji (%): diiaißjlsn V Jtstsiqa ocfßla ci -•ioEtn-fg b)?,vv sle? sij-,' ei OJiOT -ßviiöoibb imiJai ßmonloqoqWgdP TOZß, s/unisìKoliéina:	nost
snvF/xdo snborlbeig sfati ora
adSüib obev
Verigama 101	93
-ai IrdT io BoxnSfivo» <JSOT V
SidjfcjVegige>fob ßiS0vo2ßI§ fßfiSQ
Kovačnicivc)f'ß^	ßjj 00
upßsxnßgio ninoriiloqon9dsuib in Orodjarna in9[Iovsi itati iavlQ3
Vzdrževanje	71
-ß'ipqa ilßvßnvßido Jß-nlßvb rr.-ßm Ind. oprema„t „ xj.
90
S}|UpajvQgg 9Ž J|9fno [ßM ab ,rißVßiqsßi riinvßi v onsijvof , V - j anuarj.u, sma • <^a. p vredno-; tenje. proizvodnje .uporabili planske cene grup izdelkov, določeno v ’ létnèm gospodarskem načrtu. Ker pa so v preteklem letu nastopila bistvena odstopanja med vrednotenjem proizvodnje po grupnih cenah in vrednotenjem po konkretnih cenah posameznega proizvoda, bomo v letošnjem letu uporabljali podatke iz računalnika, vendar za en mesec nazaj. Tak način bomo uporabili tudi pri izračunu vrednosti točke, da ne bi prišlo do nepravilnosti.
Proizvodni plan za eksterni trg smo dosegli 80 %, po posameznih grupah pa takole:
flÈsqau v 9[ oßJUEißM .ßrisqau 59’iq 9Š limovb ßmubnsielsi tisi ■mlin olid in ßq on39[i9V .crisi st IßvojißSiiq id i?l ,ißg n nsbuö vßiqßsvßiq ni
ßiid 9[ ßonsniiadA -fi5oq colam is ßn sbolg ni o'f £i -iiniod idarnis 19t sjcodbo mtiin .ßJiisv onvßi ßiid in sslßfa i>i -ol ßtnßvoEßig üßfiussi oa olßS -6V'örnaiM .ivitlSiqqqiq üod ojül Čeprav se položaj na, trgu iz-
bojšuje, še posebno pri prodaji vijakov, se bomo morali vse leto truditi, da bomo potrebe trga čimbolj zadovoljili, saj je uspeh posamezne TOZD v največji meri odvisen od tržne situacije, to bo za nas tembolj ugodna, če bomo želje kupcev v.največji meri izpolnili. sJafiißriß uj;nßm9i9-iqa hq 9[n Podatki o osebnih dohodkih na zaposlenega v okviru SZ so naslednji (decembrsko izplačilo): Jesenice 4.872 din, Ravne 5.078, Store" 4.975, Plamen 5.049, Tovil 4.949, .Veriga 5.697, Žična 3.836, Met. inštitut 7.503 in DS SŽ 7.762 dinarjev. ;
V povprečju Tovarne verig je zajeto posebno izplačilo v de-eembru, Železarna Jesenice pa v ta podatek ni vključila posebnega izplačila,; objavljeno bo verjetno v prihodnji številki biltena Sl?. "OsvixJ«
-sev oq omsòei ojlxißl tßioüg ,Iid inß'iinimnilni .utnsnm rMnSlqa
Spodbuda predkongresnim pripravam
Grupa
Ton
VIJAKI	214	88
ZAKOVICE	40	103
RAZCEPKE	8	160
ŽICNIKI	3	38
VERIGE	617	79
opgovsii ßdsi^j 3Tom sl m
^l^idoig 9Ž ,3lW!p st?l 93 '3§g u-------------------/ccVßvoio
SKUPAJ! htaonsitAMen 1j18Ìb5s80 ia Bb ,sv ìé ,ßovßl9b ßiigisna
, Pri skupini verig je najslabše dosežen plan pri visokood-pornih metrskih, lin 22.^/o, pri sidrnih pa 73 %. Še vedno primanjkuje nekaterih vrst materiala in tako nastopajo primeri, ko imamo-naročila, >pà prav za te izdelke primanjkuje ustreznega materiala.
IJ Aa Ilir 9MDUO IT .vr ,fc>D	lian
93 Oil Jß’oißT .ijlßns orna isV .o( Prodali sma l.076- tön izdelkov. da je bila prodaja nekaj manjša od proizvodnje. Še posebno zaostaja izvoz, saj je količinska. izpolnitev plana izvoza 52 %, vrednostna pa 48 %. Izvoz za deto 1978 je planiran visoko in ga verjetno ne bomo mogli doseči. Na domačem trgu smo realizirali 80 % količini' in,,le jz^^iljj.
Centralni komite ZKJ'je obravnaval in sprejel teze za pripravo stališč in dokumentov za enajsti kongres ZKJ. Osnutek tez je pripravilo predsedstvo CK ZKJ in ga dalo v potrditev centralnemu komiteju. Na prihodnji seji, bo CK izdal odločbo o sklicu 11. kongresa ter o ključu, kriterijih in načinu volitev delegatov za kongres.
S sprejetjem tez so priprave za kongrese prišle v zaključno fazo. Med dosedanjimi pripravami na kongrese je zveza komunistov okrepila svojo aktivnost, pregledala rezultate in izkušnje boja za razvoj soc. samoupravljanja po 10. kongresu. Teze bodo nova spodbuda, vsem tem. prizadevanjem 0 ter.; temei j za - pospešeno aktivnostm i zveze komunistov in drugih socialističnih samoupravnih sil v vseh .'■*w y,:. ....	■ oTod Snanoa ni
naših.okoljih,.;i0qoq ißb od 9n i? -Bližnji kongresi in konference Z K bodo ustvarjalni dogovb-ri, ki bodo začrtali vsebino in najustreznejše oblike m metode delovanja ZK pri-zagotavljanju njene vodilne vloge v današnjih razntéràh pri uresničevanju nalog , sedanje faze nase revolucije) ki smo.-; jih sprejeli na 10. kongresu, z novo ustavo ter zakonom o združenem delü. V duhu vseh . teh nalog opozarjajo teze na temeljne smeri našegajorazvoja 1 -in :>nao najpo-membnejšeh\ prihodne ' naloge komunistov3a onidezv en
V prvem delu1 obravnavajo ------,-'3 ZK pri razvijanju
socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih, odnosov ter pri - materialnem:rim družbenem razvop|održaverrKpr(ijdj-za delovne ljudi kot družbo v celoti posebnega pomena socialna in stanovanjska politika, je v tem delu posebej obdelana.
Drugi del.- tez nas seznani s temeljnimi smermi aktivnosti in z, vlogo zveze komunistov pri graditvi političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Glede na velik načelni, in praktični pomen študije Edvarda Kardelja o smereh razvoja našega političnega sistema, je predsedstvo predlagalo CK, naj bo ta študija, ki je bila näon80. BJsejf predsedstva šprejdfh 'kolF iddjhojpolitični -tS-itìblji ;Bfipta%° ha1 ckSni? ifß — omßißiqv onöirtißz
Posebna pozornost je namenjena sistemu informiranja, ter
IH .ßl9D ßS3rOV8	HI
razmeram v njem pö 10. kon-gresu in njeg òvi1 ^lBSi	'JÄäsi
družbi.
Z razvojem ZK m s kadrovsko politiko . pa nas seznani tretji del tez, v katerem sp še posebej obdelane teme, zveza komunistov in mladina ter o družbenem položaju žensk.
Četrti del obravnava idejrii boj • ZK za. isamoupravn o -, prer obrazbo ■ izobraževanja, znanosti in kulture ter delovanje ZK na področju fizične kulture in
sporta, jihovogoh ončitBuiorn
Problematika splošne ljudske
ob^pbiiB11
ščite v luči vloge in poglavitne usmerjenosti ZK je obdelana v petem delu tez.	I
Šesti, sklepni del tega dokumenta pa obravnava aktivnost ZKJ in naše države na področju mednarodnih odnosov po desetem kongresu.
Teze za pripravo dokumentov ih stališč enajstega kongresa ZKJ bodo dovolj široko, utemeljeno in načelno izhodišče,
iž katerima boäb5'lahko koimuhi-
-jißißa iH[ovb [ove ßismi sr, M
jo boqsi vali
sti v vseh okoljih uspešno in še bolj konkretno sodelovali v priprafah na 14/ kongres in pfi njegovih dokumentih ter da bodo ' v 1® vSjucUi kar najširši krog delovni6 ljudi.. Teze niso le dokument za branje, temveč ^veliko ven So izhodišče za revolucionarno delovanje in za pripriavo dokumentov 11. kongresa ZKJ. 9tnUßbßn ni ßd
-18 ß29nDXJ3iIßID03
nvß'i
ovon uDVßi9i|Po Komunistu)
od ifin ßflMßiX nßeiqßs on ssinös o ßnojißs
V^JXjjuuuvcu - Qiztj	9i ^ßgolv^toJ uu j,x
Samoupravni sistem je v Verigi omogočil lažji prehod krize, ki jo preživlja ladjedelništvo
9[ OJ — ogjißiq gio xnvolsb v ovxnqu sđšmb ižaiš v saonbo v .ilson
■oa	ßqliöoibo bT »mso
V. oktobru je bila konferenca proizvajalcev, sidrnih verig v Parizu. Dotlej se je teh sej vedno udeleževalo osem držav iz Zahodne Evrope, ki proizvajajo sidrne verige. V Parizu ni bilo več prisotnih Belgijcev, ker je ADHEMAR DEMANENT že ustavila proizvodnjo sidrnih verig zaradi pomanjkanja naročil in nizkih cen. 9-aPbié§,%e!4Ì(5¥dr'hbr.-je7 §la - v ste-ča| tiidiITf]“anéòskà1 %bvarhànSr-ROT MESTREIT S. A., zaradi istega -vžboka iti tako s%' !je1 seje,9(. februarja udeležilo v Londonu le 7 držav, med ,temi. seveda Francija le še z varno.
Iz poročil je razvidno, da se ladjedelništvo ne bo ižkopalo izj-^gdanjih tpžav 0š^n;paj,m4nj
2—3 leta. Naročil, za nove ladje ni. Nekatere vlade držav, skuT .okrepi,, j^aščititi svoje ladjede(nig|9V^agi
vencije denarja do, 30 % vrgd-
3RSfei^r0§felHßV3i ßitvßJabs'iq Gornje je nujno predvsem v tistih državah, ki; imajo že itak veliko. brezposelnp^moc[ 9g Navedeni so bili tudi piameli. ko so ladjedelnice. odpustile tudi. po več ,-tisoč; zaposlenih naenkrat.,
danes Francija, Anglija in Zahodna Nemčija že preko milijon brezposelnih. To vsekakor ni majhen, problem in .lahko pqy zpočif	p jjfggj % n
fejpgftei	ujDoib
več stvari, glavna vzroka pa
^^pay/fgptpyP P(ffi9'Kì)g)cPÌ9MS nost Sueškega kanala in ..naftna kriza. • Ta .dva sta namreč zmanjšala potrebq;?po, ladjdb;4n težave so tu. Ugotovljeno je bilo, da vlade sicer rešujejo probleme ladjedelnic, ne pa to-...	, , Nadaljevanje na 2. str.
OS jiinfsl ,8781 HAUHS3^
ADiaav
Referendum ni uspel
Nadaljevanje s 1. str.
vara verig, kar je za to vrsto proizvodnje zelo zaskrbljujoče. Konkurenca je tako huda, da danes Nemci zaradi revalvaci-je njihove marke švedskih cen pri njih ne morejo ujeti, tudi če gredo 20% pod lastno ceno.
To je razumljivo toliko bolj, če vemo, da je marka lani re-valvirala za več kot 20 %. Švedska krona pa devalvirala za 18 %. Podobno je s Holandijo, pa tudi Francozi so blizu teh problemov.
Švedi danes prodajajo verige npr. U 2 dimenzije 56 mm 1.3 DM za kg, ali 62 mm za 1.4 guldne za kg v Holandiji. Lastna cena teh verig je v Nemčiji 1.5 DM za kg, v Holandiji pa 1.6 guldna za kg. Torej borba bo huda in nekateri bodo po vseh normah, ki v zahodnem svetu veljajo, morali odnehati. To bo prizadelo tudi nas, čeprav bomo skušali zadevo reševati z naročili iz klirinškega področja. Razumljivo
pa bomo glavno breme rešili z domačimi naročili.
Članom našega kolektiva je znano, da se je naša družba dolgo dogovarjala o možnosti zaposlitve naših ladjedelnic, katerih kapacitete niso majhne, z domačimi naročili. Tu je tekla eno leto dolga razprava na bazi dogovarjanja v zbornicah med republiškimi vladami, delovnimi organizacijami, ki proizvajajo opremo za ladje, ter našo brodogradnjo, kako priti do sredstev za naročila ladij doma.
Konec dober, vse dobro, sporazum je podpisan, ladjedelnice so s pomočjo naše ugledne politike v svetu dobile ob angažiranju zvezne vlade nekaj naročil od prijateljskih držav iz Afrike in Azije, ostale pa bodo zasedene z izgradnjo 62 domačih ladij, ki jih predvideva sporazum.
To je tisto, kar sem hotel pod tem naslovom povedati.
Glavni direktor Vinko Golc, dipl. ing.
Najpopularnejši samoupravni sporazum v zadnjem obdobju, to je bil sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, smo sprejemali na referendumu zadnji dan v januarju. Komisija za izvedbo referenduma je naslednje jutro objavila, da je za sporazum glasovalo samo 43 % vo-lilcev, ter da so bili delavci v petih od skupno sedmih TOZD in delovne skupnosti proti predlogu.
Zakaj referendum ni uspel? O tem je razpravljal družbenopolitični vrh DO skupaj z vodstvom DO in najvišjimi predstavniki sindikata ter ZK v občini, sekretariat KOOS temeljnih organizacij in dal že naslednji dan po uradni objavi svojo oceno. O tem je premišljeval tudi vsak delavec, ki je bil kakorkoli vpleten v proces najbolj demokratičnega odločanja.
Obravnava osnutka je tekla po vseh organih družbenopolitičnih organizacij v TO skupaj z DS TO. Posebna obravnava in razlaga osnutka je bila izvedena za vodstvo DO in vodje TOZD. Predhodna obravnava po delnih zborih (skupinah) je bila zelo živa. V eni temeljni organizaciji, kjer je bilo ugotovljeno, da delavci niso dovolj poučeni, da prevladujejo nasprotna stališča, je bila na pobudo sindikata in pripravi j alcev osnutka organizirana ponovna obravnava po delovnih skupinah. Številne pripombe iz javne razprave je DS DO v veliki meri sprejel. Na nesprejete pripombe je komisija za uskladitev zakona o združenem delu nosilcu pripomb pismeno odgovorila. Sprejete pripombe so bile v nekaterih delovnih skupinah še dodatno pojasnjevanje.
Tudi propagandno je sindikat vključil že nekaj dni prej in je dosegla višek na sam dan referenduma. Sindikat in ostale družbenopolitične organizacije se-
stavljalci osnutka, individualni poslovodni organi, sektorski vodje, komisije za izvajanje zakona, komisija za izvedbo referenduma, delavski svet: vsi ti so bili vključeni v predreferendumski vrtinec od osnutka do glasovanja. Toda kljub temu ni bilo uspeha. Marsikdo je v uspešni izid referenduma dvomil že pred tem. Verjetno pa ni bilo nikogar, ki bi pričakoval tako izrazit in pravzaprav čuden neuspeh.
Abstinenca je bila približno 12 % in glede na zimsko počitniško odbobje ter zimski bolniški stalež ni bila ravno velika. Zato so rezultati glasovanja toliko bolj prepričljivi. Nismo razumeli predloga? Morda nismo hoteli razumeti ?
Sekretariat KOOS v svoji oceni navaja vrsto napak. Kot prvi vzrok navaja pomanjkljivosti, da temeljne organizacije še nimajo izdelanih pravilnikov za delitev sredstev za OD, iz katerih bi delavci lahko videli svoje in sodelavčevo mesto v igri delitve. Nadalje navaja slabe izkušnje pri sprejemanju analitske ocene iz preteklih let. Torej nezaupanje že v zasnovi. Celo družbeni pravobranilec naj bi prispeval svoj delež, ker »se je vmešal« v odstotke fiksnega dela OD, ki se izplačuje na osnovi minulega dela, ker se nismo držali letošnje sindikalne liste. Nepripravljenost predloga uskladitve pripomb na zadnji redni seji DS DO, članek o dopustih v časopisu »Veriga« in napake pri vpisovanju v volilne imenike učencev v gospodarstvu so prav-tako povzročile po mnenju sindikata, da referendum ni uspel.
Glavni »krivec« pa naj bi bil, skoraj lahko rečemo po vsesplošnem mnenju, inkriminirani 34. člen sporazuma, ki govori o grupah in številu točk, ki pripa-
DS črta iz sporazuma. A kaj potem? Nekje bo maral biti vključen. Vsekakor pa bo v pravilniku, ki se tudi sprejema z referendumom.
Niti z besedo pa v oceni sekretariata KOOS ni omenjena borba delegacije in vodje TOZD kovačnica proti 6. členu sporazuma (27 % glasov »za« sporazum) na DS delovne organizacije in to z argumenti, ki z zakonom v združenem delu nimajo nič skupnega. Odstop predsednika in za njim še članov samoupravne delavske kontrole DO nekaj dni pred referendumom je bilo politično zelo neodgovorno dejanje v tistem času in je dosti bolj razburilo politične duhove kot informativni članek »Dopusti po novem«.
Prav tako se nihče od članov sekretariata ni zamislil, da so bili nekateri drugi sporazumi (o interni banki in o združitvi dela delavcev v TOZD), za katere so se delavci odločali istočasno, zelo slabo sprejeti. V nekaterih TOZD je bila cela vrsta glasovnic s popolnoma istimi odločitvami. So bile organizirane res samo tiste predhodne obravnave in razprave, za katere vedo družbenopolitične organizacije?
V TOZD kovačnica bi bil rezultat glasovanja dokaj boljši, če bi za sporazum glasovali vsi člani družbenopolitičnih organizacij in vsi tisti izvoljeni ali imenovani samoupravljalci, ki so najmanj dvakrat obravnavali sporazum ali slišali razlago.
Naj omenim še dejstvo, ugotovljeno v javnih razpravah, da delavci hočemo imeti ne samo vsaj takšen OD, kot ga imamo sedaj, če se že ne da izboriti boljši. Zagotovo je treba vedeti, da so tudi osnove in merila takšna, da bodo zagotovila najmanj isto raven osebnega dohodka.
Vprašanja sedanjega trenutka
Osnovna značilnost današnjega časa je intenzivna preobrazba in nadaljnje razvijanje samoupravnega socialističnega sistema, ki daje delavcu novo družbenoekonomsko vlogo. Kakšna naj bo ta vloga, je jasno zapisano v ciljnih izhodiščih zakona o združenem delu, v zakonu, ki si ga prav sedaj prizadevamo čimbolje presaditi v prakso — to je v našo samoupravo v delovni organizaciji in v odnose v širši družbeni skupnosti.
Prav gotovo, tudi ob jasno postavljenem cilju, ki dejansko predstavlja kvaliteten premik, ta naloga ne bo lahka. Predvsem se moramo zavedati tega, da se bomo približali želj enim rezultatom, ki dialektično gledano ne bodo nikoli popolni, le z intenzivnim in tvornim sodelovanjem slehernega delavca v naši delovni organizaciji. To delo bo zahtevalo od nas posebne napore in dodatno angažiranje tudi zato, ker bomo vsa prizadevanja na samoupravnem področju okitili s popolno zmago le v primeru, ko bomo uspešni tudi v tekmi v doseganju boljših poslovnih uspehov, dvigu produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, kar je naša prvenstvena naloga.
Pogled v našo najbližjo zgodovino kaže, da tudi v sedanjem trenutku, ki zahteva do-
datne napore, ni najmanjšega razloga za pesimizem. Prvi uspešni koraki, ki so dali temeljni kamen sedanjemu sistemu, so bili storjeni med NOV, ki je imela svoj dvojni karakter — osvoboditev izpod okupatorja in preobrazbo družbenoekonomskih odnosov s socialistično revolucijo. Tudi razvojna pot po osvoboditvi je odločno sledila Marksovi misli, in tako smo se leta 1950 odločili za delavsko samoupravljanje z znano parolo »Tovarne delavcem«. Ta odločilna poteza pomeni nastanek nove kvalitete »družbene lastnine«, koder gre za bistveno razliko in negacijo lastnine nasploh. Lahko neskromno ugotavljamo, da teče prav pri nas razvoj in uveljavljanje najsodobnejše misli — samoupravnega socializma, ki se dandanes odraža v jasno opredeljenih ciljih:
—	v uveljavljanju svobodne menjave dela, ki pomeni po-družabljanje dajanja in sprejemanja na osnovi programa;
—	v svobodnem združevanju dela in sredstev, koder ni posrednika;
—	v uveljavljanju dohodkovnih odnosov.
Nedvomno ogromni uspehi neke družbe in njenih subjektov, na katere smo kot zavedni državljani ponosni, nalagajo nam pa obvezo, da z odgovor-
nim delom prispevamo z nezmanjšanim tempom tudi k nadaljnjemu razvoju.
Posebno vlogo in odgovornost imajo v tej preobrazbi družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in pa tudi individualni poslovodni organi. Potrebno je pa v tem procesu izpostaviti organizacijo ZK in njeno članstvo, ki mora biti kot avantgardna sila delavskega razreda s svojim delovanjem vedno v središču dogajanj in tam koder je potrebna največja pomoč.
Ob tako opredeljenem sedanjem stanju, in na osnovi izkušenj ob vsakodnevnem delu je morda potrebno, da se vsak posamično vprašamo — ali sem odigral vlogo delavca samoupravi j alca, ki odloča o delu in rezultatih svojega dela, ki samostojno kreira svojo prihodnost. Prav gotovo bo v posameznih primerih potrebno tudi kritično priznanje. Poglejmo vase, nič ni še izgubljeno.
Ce nam stvari niso jasne, povprašajmo sodelavce, pogovorimo se, in poiščimo skupna stališča. Naša vloga in položaj je danes drugačen — vsi smo enaki, vendar se zavedamo, da tudi individualnega interesa ni več, če ta ni skladen s skupnim interesom, o katerem smo se demokratično dogovorili.
Gvido Melink, dipl. ing.
dajo vsaki strokovnostni kategoriji. (Tudi direktor se nagiba najbolj k temu mnenju.)
So to vsi vzroki? So pravzaprav res samo ti vzroki? Zaradi pravilnika ni bil še nihče ogrožen, kar jasno povedo prehodne in končne določbe. Niti pravilnik ne bo dal popolnega odgovora, kakšen bo naš OD, ko bodo vsi akti sprejeti. Nezaupanje je stvar politične klime in izpolnjevanja delovnih nalog. Analitska ocena in tehnična priloga pa ne moreta biti predmet nezaupanja. Nista se sprejemali z referendumom in na ocenitev se je vsakdo lahko individualno pritožil. Mnenje družbenega pravobranilca je bilo izrečeno pred takšnim forumom, da bi ga morali drugače razumeti. Takšno nezaupanje kaže predvsem našo nezrelost. Nered na delavskem svetu, napake in nerodnosti pri volilnih imenikih ter članek o dopustih v časopisu lahko vplivajo na vzdušje, ne pa na vsebino sporazuma. Vse skupaj lahko predstavlja nekaj odstotkov, ne pa nekaj desetin odstotkov. Navedeni 34. člen lahko
Je morda treba iskati odgovor še kje drugje, še globlje? V človekovi zrelosti ali njegovi značajski naravnanosti?
Energija delavca, ki ve, da si lahko in mora sam neposredno določiti osebni dohodek, se troši drugače, kot tistega, ki si to lahko določi le preko svojih delovnih sposobnosti in delovnih uspehov. Kriterij je pa izven njegovih možnosti. Dopuščanje te možnosti spreminja tudi mentaliteto človeka. Ljudje so se še vedno pripravljeni in primorani dolgo prepirati za nekaj deset dinarjev, da jih obdrže ali iztržijo. Vsi smo enaki. Takrat, ko se huje »odloča«, je treba iztržiti maksimum dohodka. Če ne bom sam izboril zase, kolikor se največ da, bo sodelavec zase. Torej je sposobnejši, uspešnejši od mene! Konflikt je tu. To je specifična stimulacija, ki nastaja pred rezultati dela. Prav konflikti v zvezi z eksistenčnimi vprašanji, ki so lahko individualni ali kolektivni, pa so najbolj samouničujoči.
Janko Stušek, prof.
Ob vstopu v leto 1978 uresničevanje ciliev razvoja 1976—1980 zaostaja. Zamujeno bo treba nadoknaditi
Jugoslovansko železarstvo ni porok hitrega razvoja gospodarstva. Nizka produktivnost v sedanjosti in še neubran razvoj za prihodnost nista vzpodbudna. Tudi Slovenske železarne svojo vlogo igrajo pomanjkljivo. V petletnem planu S2 zaostajajo in ovirajo tudi druge. V dohodkovni povezanosti mora jeklarstvo postati pospeševalnik razvoja. Večje plodove naj da že tretje leto sedanjega srednjeročnega obdobja.
Na podlagi naše nove ustavne ureditve je zvezna skupščina koncem leta 1975 sprejela zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Ta dokument pomeni, da je planiranje na vseh območjih in dejavnostih združenega dela in splošne družbene aktivnosti dobilo mesto in vlogo, ki mu v samoupravni ureditvi pripada. Sistem družbenega planiranja pa še ne kaže takih sadov, kot jih od njega pričakujemo. Zapoznelo sprejet zakon je vplival tudi na izdelovanje ter sprejemanje družbenega plana Jugoslavije, družbenih planov republik in organizacij združenega dela za obdobje 1976 do 1980. Ti so bili sprejeti šele v drugem polletju prvega leta novega petletnega obdobja, vsi dogovori o razvoju posameznih dejavnosti, ki so sestavina družbenega plana Jugoslavije, pa še pred vstopom v tretje leto srednjeročnega plana niso dobili domovinske pravice. To brez dvoma vpliva na uresničevanje zasnovanih ciljev gospodarske krepitve in izboljševanja družbene ter življenjske ravni. V teh dogajanjih nas najbolj zanima gibanje proizvodnje in razvoja črne metalrgije, ali še več: celotnega jugoslovanskega železarstva.
NIZKA RAVEN
PROIZVODNJE
Jugoslovanska črna metalurgija pri razvijanju vzora naše samoupravne ureditve izgradnje socializma ne prispeva pomembnega deleža. Njeno stanje v proizvodnji, produktivnosti, ekonomičnosti in usklajenosti v razvoju je tako, da na njenih temeljih ni možno zgraditi stabilne nadgradnje kovinsko predelovalne industrije. In če dodatno še upoštevamo, da tudi kovinsko predelovalni kompleks pestijo podobne slabosti, je razumljivo, da na primer v strojegradnji v borbi z razvitimi zahodnimi ekonomijami nismo konkurenčni.
Za hitro razumevanje so najboljše primerjave, na primer z Avstralijo.
Avstralija je celina, ki je po površini 30-krat večja od Jugoslavije, prebivalcev pa nima niti dve tretjini naše države. Na temeljih lastnih surovin je ta daljna dežela znana po volni, mesu in kožah, s proizvodnjo in uporabo jekla pa je pričela v glavnem šele po drugi svetovni vojni. Primerjava iz leta 1976 pa je naslednja:
—	koksa	2,8	milijona	ton
—	grodlja	4	milijona	ton
—	jekla	4,8	milijona	ton
in imela zaposlenih 20.000 ljudi, od tega 3150 Jugoslovanov.
V istem času je celotna jugoslovanska črna metalurgija dala 1,8 milijona ton koksa, 1,6 milijona ton grodlja, 2,75 milijona ton jekla ter skupaj zaposlovala 77.500 ljudi in to v sedmih železarnah. Res je, da je mehanska in druga predelava jekla v naših železarnah bolj razvita, razlika v produktivnosti s Port Kemblo pa je vendar 1:4.
Jugoslovansko črno metalurgijo pesti razdrobljenost, vsaka republika ima železarno, ki ima tudi svoj avtonomni razvoj, želijo pa se graditi še nove. Neusklajen razvoj pa je problem, ki bi moral družbi povzročiti večjo skrb, saj tudi za prihodnost ne obeta nič dobrega.
VELIKE ŽELJE ZA
NALOŽBE,
MALE ZA PROIZVODNJO
Po dolgem prerekanju predvsem strokovnih delavcev in republiških struktur smo pred objavo dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj črne metalurgije za obdobje od 1976 do 1980. Ta dokument predvideva, da se bodo letne proizvodne zmogljivosti surovega jekla povečale na 7,130.000 ton. Posamezne republike bodo imele naslednje deleže:
ton
Bosna in Hercegovina 2,650.000 Srbija	1,670.000
Makedonija	1.100.000
Slovenija	960.000
Hrvatska	450.000
Črna gora	300.000
Za nas je neprijetno, ker tabelarni pregled omenjenega dogovora prikazuje, da so proizvodne zmogljivosti v slovenskih železarnah že leta 1975, to je v izhodiščnem letu sedanjega petletnega plana, znašale 450.000 ton SM jekla in 510.000 ton elektro jekla, ali skupaj 960.000 ton, kar pomeni, da do leta 1980 v Sloveniji niso potrebne naložbe v nove talil-niške peči.
Dogovor o razvoju črne metalurgije v petletnem obdobju 1976 do 1980 pa vendar tudi SŽ odpira možnost, da že v tem srednjeročnem obdobju s koriščenjem olajšav s prioritetne dejavnosti povečajo in kakovostno spremenijo strukturo proizvodnje surovega jekla. V točki 4, člena 6 dogovora je rečeno, da bodo pri razvoju imele prednost: »zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla (skupaj s konti li vom), razen elektro jekla za navadne kvalitete (JUS, kvalitetna skupina 1).-«
To enostavno pomeni, da se proizvodnja kvalitetnih in plemenitih elektro jekel lahko razvija. Isti dokument razvoj proizvodnje elektro jekla odobrava tudi v
	Avstralija	Jugoslavija
— prebivalcev	13,916.000	21,560.000
— izvoza — 000 $	9,556.000	4,880.000
— proizvodnje jekla — ton	7,937.000	2,751.391
— proizvodnje jekla na prebivalca — kg	567	128
— poraba jekla na prebivalca — kg	554	185
Že iz teh podatkov, zlasti v dvakrat večjem izvozu, se vidi, da Avstralija spada med razvite ekonomije. To je jasno tudi v jeklarski industriji.
Proizvodnja jekla je v Avstraliji kljub avtonomnosti posameznih njenih držav vodena enotno, celotno pa zajema ena sama korporacija Broken Hill. Razdeljena je na štiri železarne, od katerih je najpomembnejša Port Kembla. Leta 1976, ko je recesija že imela posledice, je ta železarna izdelala:
zadnjem odstavku 9. člena, ki pravi :
»Na podlagi planov in programov razvoja organizacij združenega dela ter družbenih planov republik in avtonomnih pokrajin je za optimaliziranje obstoječih železarn mogoče zgraditi večje zmogljivosti za proizvodnjo elektro jekla, kot so predvidene v tem členu, s tem da bo celotna proizvodnja tega jekla usklajena z možnostmi trga, da temelji predvsem na domačih surovinah in da ji je zagotovljena dolgoroč-
na preskrba z električno energijo. Potrebne količine surovin iz uvoza za proizvodnjo elektro jekla bodo proizvajalci elektro jekla zagotovili z lastnim izvozom.-«
To določilo torej poleg spremembe strukture proizvodnje od SM na elektro kvalitete daje možnost tudi za povečanje zmogljivosti nad omejitvijo po tabelarnem pregledu, ki slovenskim železarnam zapira razvoj, vendar pogojeno, da so oskrbljene uvozne surovine in da je tako povečanje usklajeno s tržnimi potrebami.
Dogovor o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj črne metalurgije v tekočem petletnem obdobju je le delno zadovoljil ambicije republik. Tudi republika Slovenija ne more biti zadovoljna, saj kljub specializirani proizvodnji in relativno skromnemu planu povečanja proizvodnih zmogljivosti v tabelarnem predlogu nima maneverskega prostora za svoj razvoj in bo morala tega uresničiti z drugimi zahtevnejšimi določili dogovora. Odprtih pa je v celoti ostala vrsta zahtev in načrtov republik, med katerimi je najbolj problematična dilema, ali je umestna gradnja nove železarne v Prijedoru in optimizirati Sisak. To naj bi rešil ta-kozvani načrt o kontinuiteti izgradnje črne metalurgije do leta 1985. Velik del tega je že v načrtih, v izgradnji ali celo že zgrajeno, potrebnega sporazuma pa še ni.
Začnimo pri SR Bosni in Hercegovini. Železarna Zenica je pred sklenitvijo svoje največje razširitve. V obratovanju so že: nova konvertorska jeklarna z napravo za ulivanje gredic, valjarna gredic, profilov in žice, v izgradnji je že plavž s 1386 m3, povečati bo treba le še koksarno in Železarna Zenica bo postala zaključena celota z možno proizvodnjo 2,650.000 ton surovega jekla letno.
RMK Zenica pa ima večje ambicije. Zahteva še izgradnjo nove železarne Prijedor za polizdelke, gredice in slabe. Po načrtih, izdelanih v Sovjetski zvezi, naj bi postavili plavž in konvertorsko jeklarno s kapaciteto okrog 2 milijona ton gredic in slabov. Ta projekt je v konfliktu s projektom MK Železarne Sisak, zato kljub pritisku ni dobil zelene luči v sedanjem petletnem planu, računajo pa na obdobje do leta 1985.
SR Hrvatska je odložila načrt za izgradnjo velike jadranske železarne, ne odstopi pa od povečanja Železarne Sisak, za katero načrtuje nov plavž in konvertorsko jeklarno z zmogljivostjo 1,3 milijona ton gredic in slabov. Koksarna v Bakru z zmogljivostjo 850.000 ton koksa je pred dograditvijo. V predelavi jekla Sisak načrtuje izgradnjo nove valjarne za brezšivne cevi z zmogljivostjo 450.000 ton cevi letno.
Tudi Jadranska železarna Split se bo povečala na zmogljivost
120.000	ton.
SR Srbija nadaljuje z izgradnjo železarne Smederevo. V izgradnji so nov plavž z zmogljivostjo milijon ton grodlja, valjarna za toplo valjane trakove, sledila pa bo še izgradnja tandem proge za hladno valjane trakove, ostali obrati so že v obratovanju, kar pomeni, da bodo v dogovoru predvidene zmogljivosti 1,670.000 ton jekla lahko v obratovanju pred letom 1980.
SR Makedonija — Železarna Skopje ima že zgrajene predelovalne obrate, povečati mora še proizvodnjo jekla in to z izgradnjo plavža, konvertorske jeklarne in naprave za ulivanje slabov. To bo možno uresničiti v naslednjem petletnem obdobju, torej v kontinuiteti, in tako bo ta železarna imela zmogljivost okrog 2,2 milijona ton jekla, od tegla 300.000 ton v elektro obločni peči.
SR Črna gora ima vse svoje načrte v Železarni Nikšič. Tam se že gradi nova elektro jeklarna s ponovčno tehnologijo z zmogljivostjo 400.000 ton in naprava za
ulivanje gredic s propustnostjo
200.000	ton letno. V izgradnji so prav tako bločna proga 850 0, kovačnica, jeklolivarna, vzmetar-na in drugi obrati. Železarna Nikšič bo torej v tem petletnem obdobju dosegla zmogljivost blizu pol milijona ton kvalitetnih in plemenitih jekel letno, razpolagala pa bo tudi s predelovalnimi obrati.
KAKOVOST IN IZVOZ,
PRIHODNOST SŽ
SR Slovenija s SŽ nima na področju črne metalurgije velikih ambicij. Prihodnost slovenskega jeklarstva je v kvalitetnih in žlahtnih jeklih. Do sklenitve naslednjega petletnega obdobja mora biti sklenjen proces strukturalnega spreminjanja proizvodnje jekla, v celoti opuščen SM postopek in povečane zmogljivosti elektro jekla na milijon ton letno.
Proizvodnja bo znašala:	na
Jesenicah okrog 570.000 ton, na Ravnah 250.000 ton in v Štorah okrog 180.000 ton. Vsaka železarna bo v glavnem tvorila svoj sklenjeni ciklus proizvodnje, z večjo izmenjavo polizdelkov pa bo doseženo lažje obvladanje tehnologije in višji izpleni.
Po teh načrtih se bodo proizvodne zmogljivosti jekla v Jugoslaviji brez upoštevanja Prije-dora do leta 1985 povečale na okrog 9,5 milijona ton letno, realne potrebe pa ne bodo presegale 8 milijonov ton. Vzporedno je namreč treba povečati porabo jekla ali razvijati konkurenčno sposobnost predelovalne industrije; za kitajske skoke pa še Kitajci niso sposobni. To pomeni, da našo samoupravno družbo še čaka
težko in politično zahtevno usklajevanje. Neskladnosti pa se v celoti ne moremo več otresti. Ob deficitarnosti določenih asortima-nov jekla je hiper produkcija že na pohodu predvsem v ploščnatih asortimanih, zlasti v hladno valjanih trakovih in pločevini. Imeli bomo zmogljivosti: v Skopju, ki so že zgrajene, okrog milijon ton, v Smederevu v načrtu 800.000 ton in na Jesenicah že zgrajenih
150.000	ton hladno valjane pločevine. Izvoz bo edini izhod racionalnemu koriščanju za naše potrebe dvakrat prevelikih zmogljivosti.
Izvoz pa ni lahka rešitev, saj vemo, da dežele v razvoju same gradijo svojo črno metalurgijo, železarne zahodnih razvitih držav, zlasti evropske, pa preživljajo težko recesijo, ki nima izgle-da za skorajšnjo ozdravitev.
Podobno bo tudi na področju plemenitih jekel, kjer bo zbir proizvodnje SŽ in Nikšiča presegal jugoslovanske potrebe. Pospešena izgradnja predelovalnih obratov za končne izdelke iz plemenitih jekel, namenjenih za zmanjšanje uvoza in za izvoz bo edina in tudi zelo koristna rešitev. Tega se moramo zavedati zlasti v SR Sloveniji, zato ni naključje, zakaj smo prav pri nas ustanovili skupnost izdelave in predelave jekla. Težji problem kot proizvodnja bo torej plasma jekla, ki zahteva enotno in učinkovito prodajno organizacijo zlasti pri uveljavljanju na zunanjih tržiščih.
Gen. dir. SŽ Gregor Klančnik
(Se nadaljuje)
Izvajanje delegatskega sistema
Za nami so štiri leta uresničevanja novega skupščinskega sistema. Zato je čas, da ponovno preverimo — to pot z vidika dela in odločanja delegatov v zboru združenega dela in v občinski skupščini. Ocenimo kakšna je bila vloga delavcev in njihovi delegatov pri uresničevanju oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev. Tem bolj, ker ni potrebno predložiti novi delegatski skupščini samo kar najbolj razčiščena vprašanja delovanja delegatskega sistema, marveč vprašanja delovanja delegatskega sistema, marveč je nujno vztrajati pri odpravljanju slabosti in pomanjkljivosti, na kakršne smo naleteli pri delovanju delegatskega sistema v delovni organizaciji.
Posebna pozornost je bila posvečena uveljavljanju načel zamenljivosti delegatov v zboru družabljanje funkcije odločanja družabljanje funkcij odločanja terja, da so konference delegacij in skupščine kot mesto sporazumevanja ter dogovarjanja odprte za uveljavljanje interesov, ki se javljajo v celotnem proizvodnem procesu. Izkušnje kažejo, da za uveljavljanje ni bilo storjeno vse, da bi lahko vsak delavec bolj vplival na izoblikovanje stališč in odločitev.
Pri uresničevanju delegatskega sistema je prišlo do zapiranja v obliko institucije, ki jo je ponujala konferenca delegacij na nivoju delovne organizacije, le ta se ni dovolj učinkovito povezala s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami itd. Na to so vplivali različni pojavi, zlasti pa še vse premalo prisotna zavest, da imajo odločitve sprejéte v skupščini, družbenih političnih skupnostih splošen družbeni pomen.
Na področju informiranja je bil dosežen določen napredek, vendar le do delegata, informacija pa do delavca še ni prodrla. Kaže, da je potrebno izboljšati obveščanje v tej smeri. Pri tem pa je bistvenega pomena oblikovanje informacije do take oblike, ki bo zadovoljila delavce, jim ponudila kar najbolj uporabne podatke.
V začetnem obdobju razvoja delegatskega sistema so predvsem konference delegacij pošiljale delegate v skupščine. Dele-
gacije so predstavljali delegati, ki jih je konferenca določila po spisku, to je tako, kot je bil delegat na vrsti. Pri takem delegiranju pa smo pazili, da so bili v delegaciji vedno tudi strokovnjaki za posamezna področja, v kolikor je dnevni red zasedanja skupščine to zahteval.
Navkljub vsem so delegacije in delegati zlasti v prvem obdobju uvajanja delegatskega sistema opravili veliko delo, še zlasti zato, ker so večino bremen nosili sami. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije niso v zadostni meri spremljali procese uveljavljanja delegatskega sistema. Konferenca delegacij ni poznala stališč neposrednih proizvajalcev, saj smo praviloma obravnavali samo vprašanja, ki so bila na dnevnem redu sej zborov oziroma skupščine. Zato se pojavlja bojazen, da se utegne ob takem nadaljevanju prakse sčasoma cel sistem institucionirati ter ostati ob prešibkem sodelovanju z ostalimi družbenimi dejavniki odtrgan od delegatske baze, s tem pa bi se okrnile nekatere bistvene prednosti delegatskih razmerij.
Iz take prakse in tehnike dela delegacij prihajajo pripombe predvsem iz vrst članov — delegatov, ki pa teh svojih stališč nimajo podprtih z mnenji delavcev iz proizvodnje. Ob tem je treba povedati, da vrsta sredstev obveščanja ne spremlja in ne obvešča niti o delu delegatov iz lastnega okolja in še toliko redkeje o delu delegatov v skupščini občine in samoupravnih interesnih skupnostih.
Nujno bo, da tudi delegati pomogajo sredstvom obveščanja, da bi hitreje prešla k boljšemu obveščanju o sistemu in delu ter o odločitvah v skupščinah. Naši delegati bi se morali več oglašati v našem glasilu.
Po dolgem času priprav bo vendarle steklo delo v informativnem centru občine. Vsekakor bo temu na novo ustanovljenemu centru potrebna pomoč, da se vključi v izpolnjevanje svojih nalog, da bodo delegati in organi temeljnih organizacij, krajevnih skupnostih in interesnih skupnosti vsestransko in stvarno informirali delavce, občane in delegate.
Drago Repe
rl/iiu o n 79 tri
)fll~STfuioi
ifijL.
orioq sn riinßmii'iogß
igiriloq ni orisal otf3oni8tjqoxq a aibsxg stnsvilu ~ BGVG 08 ‘tnbßxgsi v .onte! not OOO.OOS .t\) 058 ßgoxq ßnöold oriß) vßxq ßtsmsv ,ßmßviIoxil9i ,ß3in5ßvori jjJüW ßmßxalsS .ijß-ido igmb ni ßn -do m9ni9Ìl9q msJ v tsxol od òié nsild iaovitlgoms ßlgsaob utdob prav taki) jé standardninizdeq
lek strešna kritina in fasadna ifölgiBVolabaiq a ibüi od eq aina oblo§a-	iiß-xdo
Novi objekt poteka ob bodoči toVafriiški: desti, (kt .-poteka ob energetskem kolek tor ju.
Proizvodna hala za TOZD Orodjarno poteka ob energetskem kolektorju v dolžini
108 m in širini 21.60 in v enerii
=QüL&is.Qbw jssaaigllaa
razponu. V jekta se nahaja tudi nova transformatorska - postaja; ki bo
napajala z električno energijo
u;ui,,	...
■fc"IUbf
rit 'S^TTnhb’fst -aqzol .9d9'itoq srianßvoleogui Ißg Zima nam je končno pokazala1 svoj e ■ pravo iiee ih tako vsäj
lo, za> .prestavitev:; daljnovoda .-je v« resnici- ostato' na d pok- poti in seveda čakamo "boljšega vre-mena. Isto se je zgodilo s pripravami za - izdelavo, točkovnih temeljev bodoče hale in kletnih' prostorov aneksa. Trenui-riirnrinus en, utnßavßtfevu. «q iiz no se v teh pogojih obdeluje
notRanj-ii bdel;.«energetskega ko-1 ektor j®,e kjef"jg>^òtrebnouspo-sobiti posebno električni del za polaganje visokonapetostnega 20 kV kabla.
Istočasno pripravljamo ostalo dokumentadjoglmgragnp'' potrebna za neifetg^o-'f^mjarfjé.j same investicije. Samo zimsko obdobje bi nam lahko omogočilo ujeti zamujeno, stanje, kajti gradbena dejavnost v želji, da čimprej postavimo in opremimo objekt, prehiteva tako razna soglasja, kot, tudi. načrte.
Končno naj le malce podrob-nejebopišem-' sani" objekt, xoriilori Iz tokacijške-^okdmeiftapi^ je razvidno, da bo novi objekt, proizvodna hala TOZD Industrijska oprema in TOZD orod-jarna meril skupaj z aneksom 127,50 X 50,4 m. V nadaljevanju, te, pa je z vmesnim hodnikom povezano skladišče z izme-rami 65 X 50,4 m. Ves objekt lezi v smeri Sobceve ulice in seifjzačnesapribližno idbO mrrioOd ograje že izdelane plinske postaje. Tik' ob ograji .se začne
>,;;X;;'oc .„r:.vj;io:J0=;;:J O uri òli n c
sk|MÜße,Tiäißibgo slpžijp, ysena, TOZD, nato pa se nadaljuje
pröizVodrir ■ del 'hale, ki se ob
fmilsisQ s mnBvofelaoa msacia Sobcevi cesti zaključi z. aneksom,- . kot, ga imenujejo grad-betiiki.d siaJßrisn slirnrio sa
Ves objekt, razen kletnega
-sp srimnin m sariexq .sJTsf. si. iöfeok§3fi(Kiippfagi|9|Jfo j%j klene -skeletne -konstrukcije,, ki
nam jo bo izdelalo in montira-
-vßlsfl irnpnm^jpridDoa, oiemip lo podjetje TRIMO iz Trebenj.
Sferna elementih ^Ößtstsandardni,
ni ßilmsiqa an ßinßSäevdo vsia
39lsb ul9b o ilif
objektu znaša od 5,90—6,50 rri.
Upravni del proizvodnega obrata,;, imenovani aneks,/senai-: ha ja na koncu proizvodne" hale. Meril bo 14,40 V 50,4 m in ga od hale deli po, vsej širini objekta hodnik, ki je širok jp^ijteubfli sriißvoisbaxq Jaondoa
Najprej bom podrobno opisal aneks oziroma prihod v nove proizvodne obrate.
Po obvozni cesti, ki bo potekala med Finžgar j evo in Šobr čevo ulico in se bo kasneje nadaljevala probi Lancovem, se bomo pripeljali ali po predvidenem hodniku za pešce, prišli na? parkirni, prostor. Ta prostor se. nahaja med Sobcevo ulico m asKßkSQBlv s ìoq dì — ornilaV9'iq
V samem aneksu bo na vo-
jjlamooo ’-i m xt=»o «aeasssriDs; . : -galu. vratarnica, mimo katere
bo moč priti v pritličje, kjer se nahajajo moške in ženske garderobe, umivalnice s stranišči,. jedilnica in toplotna postaja; S prihodom in vezni hodnik bo možno iti v oba proizvodna obrata, na prosto v tovarno ali pa po vozni rampi v klet anek-s§l2 utnßilvßiqbo iiq iiß[ßiisv
babaja
zaklonišče za, 150-oseb in skladiščni prostori s površino 407 kvadratnih metrov. Do zaklonišča pridemo lahko po stopnicah""fili pa po- rampi in skozi' omenjeno skladišče. Po novih predpisih morajo vsi novi objekti , imeti -. zaklonišče, ki mora biti poleg tega še primemo opremljeno. Nekateri deli za-klomsca so projektiram tako, da bodo' služili dvem namenom. To pomeni, da bomo lahko nekatere površine koristili za skladiščne prostore, v primeru potrebe, pa v, nekaj uf^idppe? ßn iiDßg9l9b ßon9X9inori ßlßiun
uredili prostor z:.,....... ....
men. Uporabnika'|skladiščnega prostora v kleti apgj^i..^p: oba TOZD. •«
Kletni prostori bodo se izdelani iz močnega armiri
oba objekta. S predelno steno po vsej dolžini objekta je iqče7 na proizvodna hala TOZD industrijska oprema v izmeri Ta hala |^.c|d: tovarniške ograje in bodoče dovozne ceste oddaljena 4 m- po vsej dolžini. Svetla "Višiiia^V
-J r „n ■
ga betona. Zato bodo morali -ig-raris QbaiiJahls. ,s ßaiaastq, ßfi gradbeniki opraviti precej izkopa in betonarskih del.,; ,- v, v , V prvem nadstr op j u 'aneksa bpdp vsi tehnični in upravni prostori obeh TOZD. Pri tem so službe TOZD Industrijska oprema nekoliko močnejše in "zasedajo več prostora. Prostore bomo cim, bolje izkoristili. V ta ■ namen imata oba TOZD skupne prostore, ki jih^beotrea po đb^dv'b^b.'i’TMll'
prostpC;
rana, kjer se bodo, sestajali po potrebi člani TOZD in DS. To
dvorano bo niožno š pomočjo
ß/lnauqa-j ißuT .Jülcuiqs'i ^[ipjarnß
tri-iq soiMriisiTakojr; bpüisklppanje, kupičijnožJUzananjimi partner ji
lahko nemoteno potekalo. Täk
-Dqiq msnißlädßi v /fgovirlsorns način poslovanja nam je vscr
kakor nujno potreben, saj nam sedaj kupci, kooperanti pa tudi ctrugi. prihajajo neposredno v pisarno ali proizvodnjo. Na ta način marsikdaj pridejp,, do podatkov. ki bi morali ostati poslovna tajnost, saj ob poslovnem obisku nihče ne more pospraviti mize. čošče pa lahko na' poti skozi proizvodni obrat vidi marsikaj koristnega. Poleg omenjenih prostorov' so skupaj šesMrhivij - kopirnica j® . «sanitarije.fJ3in9-- mßselsX .inivogcD Gornji del aneksa, to je prvo natis:ropje. je izdelano v jekleni konstrukciji. Stran proti Sobčevi - ulici in parkirnemu prostoru v pritiličju in nadstropju bo parapetni zid v višini 90 cm, zgornji del pa je dvojno copilit steklo. Stranski zid 2X14,40 m bo izdelan iz vpetoniranih plošč.
S tem bi zaključil opis aneksa in se v prihodnji i Številki po^ svetili proizvodnemu obratu tako TOZiD Industrijske opreme kot TOZD Orodjarna ter tekoči problematiki v zvezi ■ z novo-Öfärrffe8i3r.	HM moi
-£rr gnèiss Iidob in uagiinq dutW .sjnßlq msnisüsq rrratnsfasa v io ßisl ob sidobdlngfiTyp Y.tfckavjp
.5881
iioßn slišolbo et ßriaißviH H3.
ornbeossi ßs
KOO ZSMS
ÒVQI ß|0?Sßl Y9ÌIÌ3 9ä
Učinkovitejše
-noi'isvnojl ni#švelq vog
orgamzacijKt
-iaovqlgoms s uirißH v ßnißarioJI
-ofcubsiq sf Bario?! noi 000.058 or Drugo kar je novo, je neposredna povezanost osnovne orga-
komitejem. V preteklosti smo v formalnem pogledu že imeli težnje, tudi v statutu je tako napisano, da se odgovornost in j)ovezanost med osnovnimi órgànizaci-jami 'in občinskimi komiteji učvrsti/ Predlog sprememb in dopolnitev statuta pa jasno postavlja vlogo zveze komunistov v temeljni organizaciji, ki bo neposredno povezana z občinskim komitejem brez vmesnih tovarniških komitejev alf'štalnih kbrtfèréffe. !0<1 1 " 000.073,1 Uaovi[Igorns snsbivbaiq
ì'PfétìVidénev só';T#j problemske konference za skbpfti fa'8g‘é>VoP10 posameznih-problemih; sM pa ne bodo- stalen 'organ. /Sklepi, dfqcjäB sprej ema j dials takih, konferencah. phfrsEEtpripOročilaljipo okrateriiiose komunistiravnajo/:Gre,predysem zff töpdMz uskladimo /stališča" k®-: munistbv ' iz različnih 'osnovnih organizacij ZK ih da potem V duhu demokratičnega centralizma ta priporočila upoštevarno pri obnašanju komunistov bodisi v družbenopolitičnih organizacijah oziroma v našem celotnem družbenopolitičnem, sistemu. To bo seveda zahtevalo: večjo angažiranost centralnega komiteja in tudi
zacij ; (g^ptiia njeno predsedstvo je na predlog komisij iz-delalp ipxpodeLto anké^.<^n-keta zajema vprašanja . s, področij komisij, ki trenutno ob-stUjajo" "dntódeìtijejdò ppplkoHfe-
rehči osnovnih organizacij. Od • -ornim o. r. ,nv-!o> °: /v i:r o...S govori mladincev na ta vprašanja nam bodo povedali, kaj večina mladih delavcev ■ v: naši delovni organizaciji želi in pričakuje od mladinske organizacije in na , katerih , področjih želijo delati. RäVfnJßfoiaacK nje pa je izredno pomembno za. nadaljnje delo mladinske organizacije in za bližajoče se volitve "V " Osnovnih • organizacijah ZSMS. Kot sem' že omenil, hö v .aprilu..potekel,.mandat organom osnovnih organizacij, ZSMS po TOZD in DS. Zato je sedaj skrajni Čas, da začno osnovne cpggapjgjtcij e«, 'i,_ evidentiranjem mladink in mladincev -D9tq tnnnnsnaiq .ffiogloD pT .. v organe osnovnih.. organizacij
im kbnference osnovnih i organi-; zacij. To evidentiranje bo predvidoma potekalo do konča februarja. Vendar pa se moramo zavedati, da Evidentiranj&a ne sme potem prenehati, ampak
-J",".1;:;]:	,	, , h i j
mora biti rjtp,,fstafn^;; akcija .in naloga vseh organov osnovnih organizacij. Toda doslej so bi-la vsa £e,yjjimtìxgyaf[ .vejdpjft le zadnji hip pred volitvami in ipjfwjipci so se men j a vajuv organih nepripravljeni in. več-^ati?.postavljeni pred dejstvo. Na ,tak način izvoljeni jp,.^sestavljeni organi osnovnih orga-nizaGif; ZSMS pa niso sposobni oz. nočejo delati v mladinski organizaciji in .tako imamo nekaj osnovnih organizacij samo na papirju. --Zato • borno morali Biti piri volitvah 'previdni, 'ŠŠ bomo volili mladinke m mladince, *ki bodo sposobni iin pri-pravljàni opravljati funkcijo in ki bodo znali samostojno organizirati " in voditi delo osnovne
organizacije ZSMS." ""	"
-atnbsia maf v as pb .Jeonsom m msinsoanori a ntdobdo msnooi ifaonvstsb sniafhoriq a VßStßlo -srneiqa onfaovorißri ni oißösvoq
V-orna stnbovsioTq o'mfriuiJa otto -ob 9 sngß ,1s iriöof V .ßlriai ßgsv Sßi nq obod ab ,on959'i 9[ siovog äoms« .’taonbalq 9l9nfx nìov ßgsvoit/a oinbovsioiq es ifaov -bi ,(mo vil it nori a tßquria) ßlri
občinskih komitejev In konferenc
ßflioJilßvri .BUD efsfil -.(X ßn
93 Občinski©-;okonfereitce:. a morajo dobiti svojo' veljavo, zato .je .predlog, da se ; iombji' konferenca, na 70 do 80 članov^ ki se bodo potem vključevalii;v. razne, aktivnosti, ki jih bo le-ta organizirala, nadalje., v - komisijah,.. ..svetih itd. To popteni. da bo potre^nojpb/,yo-Iitvah članov konferenc pa tudi centralnega komite j a o (gledati i na jo,) <$§8Ì?.omo izbirali IJpd^gki, bo-dp... pptqm aktivno delpli v,, organiziranih oblikah dela zveze komunistov. S tem se bo. povečala odgovornost članov občinskih konferenc in občinskih komitejev. Doslej so težo partijskega de7 La nosili predvsem sekretarji, ki z osnovnimi organizacijami r ZlShmi-so mogli vzdrževati stalnegavstfcf nk. Tako organiziranost, kot je predlagana sedaj, pa bo zagotovila, da se bodo člani občinskih komitejev in konferenc češče pojavljali v osnovnih organizacijah ZK in od tod prenašali problematiko na občinske komiteje, oii ßnfol93 od ßb mai a tuu9l5 mai ßnsißlriau ßlriöi ßgslz jJietecatSoiq ...	-	F. Popita
rißnivoioa riiäßrffiÄ) <tenrei»9goJÌ9iq -Doaoglob ßnstlvoiogßsCil ^I^i ai
ergqniztacijj-^pa ojgnŽ^feoI^ka naloga, kl je zelo aktualna in pomembna za vse delavce naše
dèlovhé organizacije. Mislim _ • . ,
na uvajanje zakona, o združenem delu v praksi, oblikovanje in sprej effian j e samouprav-
pr email)., ,vkl j učevala b'V[b obravnavah in razpravah o predlogih, samoupravnih spora-
s"/////!/;:	j, š:tD3/'
zumuv. Tu mislim predvsem na večino, mladih v TVL, kajti , do sedaj je pri tern aktivno sodelovalo zelo malo mladincev. V
,-901X100 rfsav sa gfnsiinaiq si sb bodoče se moramo vsi mladi
vključiti v to in aktivno sodelovati in kreirati politiko "naše delovne organizacije/ Sedaj smo mladi m v prihodnosti-, bo zelo. važno, kako bo v naši, de-. tefVrfb"'Organizaciji urejeno ' sa-
moupravlj arije in konkretno
-striD . ,9[ivßi«ogijt, ßnsla. Egsnso nagrajevanje po, delu, ki je trenutno najbolj, aktualno/in - pe-, reče.- Zelò je jäomembno, kakšno vlogo bomo mi kot delavci imeli cez nekaj let pri odločanju in upravljanju delovne organizacije. /V";	er.
9[i9xt v nxoqoìsv fcsxq aš aq ,st
ožto ßnßlq . ßasaloxstftfcsag jOJsl Ravno v tem času. ko ze drugič ;. ; sprej emamo, samoupravni' sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohoke, se je komisija za idejnopolitično delo ste družbenoekonomske sc odnose"' pri' konferenci osnovnih orstaniža-cij ZSMS odločila, da pripravi in izvede tečaj za mladince TVL, in sicer na temo: »Pridobivanje/ in razporejanje dohodka TOŽI)«?0-7 ninßtivsßi hq ßi -oa stnbßxgsi svfibsiu 9nvßxquom -Bfidmsmoq ßvsgaixq sn ßmstfßio s Nuj še opaenim nekaj- ,ntuog,.
ki i čakajo našo mladinsko organizacijo v prihodnjem obdobju. Prva naloga je priprava seminarja za mladince TVL. ki naj -bbqbib i predvidoma 'marca. Nadaljè r®nwz^r/èitfhi' SOZD Slovenske železarne na vrsti, da skupaj s Plamenom Kropa organiziramo in izvedemo 8.
majsko srečanje,:"mlMih""V SŽ.
-isn oz sinßvsmysßi oxiiri ßS s asinixq ßn .^veip/nnq 9è[Iod Ce mi dovolite, bi na koncu
ppvzel fn naštel-vse,, natoge., ki nas čakajo, in te so3S tečaj na tèmo »Pridobivanje in razpore-'llohodka« TOZD; pfgafi^ zacija seminarja v marcu; vo-lilnotprogramske oiq konference po' osnovnih organizacijah ZSMS v aprilu; volilno-pfo-gramska konferenca osnovnih organizacij ZSMS Veriga v maju ter organizacija 8. majskega srečanja mladine SZ. Poleg teh nalog pa je naša stalna naloga sodelovati pri uy a j ah ju zakona o združenem delu v
TIOT — fiTX9[ 9[fID0VSI0iq —
prakso. ßfl 9inbovsioxq — gri —• ßDlßvidaxq
ßC; Maoan:,P.uhar
gri —• ßolßvidsiq
iiaßls .vorifßboq r(9t si aS
ibiv 98 JJSOVSi 1X19(597 JßxrißVl
; ČLANKE ZA
9[ v ibui omsi 9( oT .atimonori;
•itixfanbni iriaxsi?
ŠTEVILKO 3/78,
■semßaoq iiaonrnonoivß dupri ir.i onfone ßnsbov Vßsxb riirratn riir
xori SPREJEMAMO infoia:
änsjlsbsßH ,IliH nsrioxS ßiioßxoc lixsfßri bo ,9HXBS3l9Š i'lifš ßfi 9
ßldmsl DO 14. 3.1978 1 s
sismi 9Š ßti89D9X 9[ 0?1 ,3781 fif9>-•ßl9bsi ßmßS9l9S ßf 91 .SDibsIZOC
45511(1 Aoqii fi tebils?nl
(Nadaljevanje^ in konec) .	,	morje,	ogromne	valobrane in nasipe in
Malce neradi se poslovimo ' iti odprà- arrèsilo’1 zemlji, okoli fr—12 m pod vimo proti Belgiji, kjer smo že čez dobri morsko gladino.
dve uri. Tudi Belgija je ena sama rav- Posebna zanimivost je' amsterdamsko nina, za nas, -.lajene, hribov, nezanimiva. letališče Shipjol, kjer vsaki 2 minuti vzle-Dokaj hitro smo se pripeljali^-Bruxelles, ti'ali'pristane kako' letàloV Promét, da je ki mdt;iji./miimiy, zato.si ga nismo	po--	veselje:	-.n,-,	-„joj-, nr(vn
drobno Ogledovali. Bežno smo ošvrknili V nekaj dneh smo' si tako ' ogledali vso Parlament, Cirkus in: nekaj glavnih; .ulic,v Holandijo, vidfeli mnogo, a nobenega .hrt-a neznosen smrad, bila je namreč huda	ba. Zdaj razumemo, zakaj Nizozemci ob-
vročina, nam je »podušil« vse želje-ostati 3 'čudujejo -našo 'deželo.'i Je naihreč .rièptì-kaj dlje. Tako smo se hitro »preorienti-	memo	lepša kot	njihova.
ral1« «a' “Ste■ sp-: Nizozemsko .in- si	tjk	,ß5; Gas	-jé'-latro	mirievätoiS kàroheradi
pred odhodom k m^sta ogledali še slavni gm,, «e poslovili od prijaznih gostiteljev, Atbrtuum-o^mmen _model- atoma, W&Wsd3# rés'izkazali. Samo’ kot'primèr so v kroglah ki predstavljajo elektrone,	naj p0vem, da, so nam, poleg prijetnih
gostinski prostori, povezovalni kraki med	večerov postregli še z indonezijskim ko-
elektrom in jedrom pa so hodniki s stop-	šilom; , katerega. .glavna značjlnpst. .je bi-
mcamr-m hiti'. Čudna,^a'zamiriiva, pred- 5- la.»kikinlS omaka«', ’in'kitajsko večerjo
vič^zf^Ma^feie^drfste1	fl.'kuretino,,jS
f-
di naša »holandska« se je. V edino to-
lažbo nam je bila misel, da se mo. In to kmalu.
Izredne volje smo se pripeljali na nizozemsko-nemško mejo ter po kratki formalnosti odbrzeli proti naslednji postaji — Miillheimu blizu Essna.
V MUllheim^ sma.-pptem, preživel^ šti*
edini znak,, da smo y drugi državi, so bili neštevni -»Sex-sfiòpi«, kjer so iz vseh izložb že kar vsiljivo ponujali čutno naslado po smešno nizkih cenah.
Ob deveti uri zvečer smo se pripeljali v Haag, ki ga domačini imenujejo Gravenhage in je politično središče Nizozemske. Podali smo se na levo za četrtjo Schrimmelweg in pričeli ustavljati mimoidoče. Vsak je povedal malce drugače, tako da smo bili ob enajstih še zmerom tam, kjer smo začeli. Že nekaj minut čez enajst se je k avtu približal neki moški in hitro smo ga pobarali, če zna angleško in če zna, naj nam pove, kje je Schrimmelweg. Odgovoril je, da zna angleško, potem pa nadaljeval kar v hplandšiž^ g ^BiL ; ,jje . pijan kot čevelj f in medtem, ko je kazal, kam moramo iti, še’ -ji obràfeai' iri1 ^tMjiVör^mä^M;j Pokazal je <pa$avi w.i «ser-, štiri. ; konče . mesta >ta več ko,t- 9$itnOr nje,.- büo,-.^. jp , možak,; imel srečo, če ‘je tisti* večer našel . svoj dom, bij'i2tìal povedati, kje je hiša, :toi smo'jo mi iskali, desetkrat ? sebi se -r^u (že . zahvalil,., J^er; sem ga bilsit in šem sé ga želel znebiti, à dečko sé 711 däl’ 'hiotftfi. Govbiril je ^0 Češkoslovaški; lil kaj ? jel tami:dbživeij( .pmi tem pa..,sé)pliriil in pljuyalc kot pravi Holandec -z govor-nó’aapafcò.	on3mroq?m.m
l'-'Kofično šm0fdribiir riekbgap ki jfeizareš poznal mesto in tako smo; se že »fe^epl^a čez enajsto,, mp'.le priguncaii k kolegovi teti, kjer : sö 1 niš ' bili. zelo'1 véseli, ' nam pripravili ßgi-ofovfekö^; Večerjo o in naš porazdelili pocb-iöiolab sn aoten golen _ ^Naslednji dan; smo odšli v Amsterdam, sèdli v, ladjo’ in se.'po kanalih odplavili ha Ogled mesta: -PO skoraj dveh urah j. vožnje smo že 3 dobrp poznali »ser verne Benetke«, kot Amsterdam zaradi številnih kanalov imenujejo. Videli smo tamkajšnje pristanišče, prava naselja • na ladjicah,-; -zasidranih ,, vo kanalih, razkošne poslovne. » .Četrti, slikovito zgrajene mostove, pod katerimi jé ràvnò prav prostora ZÌU-! ladjicö, ki gre tako ha tèsilo skoziodtapfežfta obeh, straneh leopo 2jcm
PTt&oi^™ n č; ..	•	,	$ t
Peš smö si ogledali Parlament, kraljičino palačo • * slä/vhi trg hipijev, kjer sedi j o f mladi ? z ysega - ^vetp.- 4n nemoteno uživajo mamila,, šli ^v mestni muzej, ,si z zanimanjem Ogledovali slaščičarno : ria kolesih- ki’fjO'c vlečeta dva konja in kjer se da, za drag denar seveda, kar izza torte ogledati vse mesto. Videli smo kup zanimivih in za nas nenavadnih stvari in ko smo se vračali, še akvadukt — most čez avtocesto, v katerem je voda in od časa do drnica. Prav
ki počasi drsi čez avtcfeešt<&	-Ä- 4MP
V naslednjih dneh smo sli gledat ho-’ smo jo čudežno »zvozili«, če bi bilo’*tre-landske mline, mrežo kanalov, bogato naselje Wassenar blizu Haaga, kjer so si bogataši postavili pravljično urejene hiše, skrite v bujnem rastlinju. Videli smo še Hoek von Holland ali vhod v Rotterdamsko ..pristanišče;, JVidelj smo stotine kvadratnih kilolrietrov zemlje, ki sö jo Holandci' iztrgali rhorj	videli smo mest-
no plažo, umazano sivo in mrzlo Severno
----
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V ZDRUŽENEM DELU
Z novo ustavo, sklepi in stališči X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS je dobilo podružbljanje varnostne funkcije v okvirih družbene samozaščite nove razsežnosti. Nadaljnji organiziranosti ter delovanju nosilcev družbene samozaščite so dali velik poudarek tudi naslednji družbenopolitični dokumenti.
Sklepi in priporočila za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v SRS, ki jih je 2/7-1975 sprejela skupščina SRS z uvodnim referatom republiškega sekre-varnosti in notranjih zadevah.
Dokument o neposrednih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije pri organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite in o idejnih ter političnih temeljih organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite;
Zakon SRS o družbeni samozaščiti, varnosti i nnotranjih zadevah.
V TOZD delovni ljudje na podlagi ustavnih določil organizirano razvijajo somazaščitne aktivnosti ter preučujejo, preprečujejo in odpravljajo ogrožanje ustavne ureditve, različno pojave oblike
V Müllheinm simMpptem preživeli šti- pravic in družbenih odnosoV, politično, __ »luksuzne dni«. Živeli smo pfi znancu, moralno ali materialno škodo, ogroža-ki ima svojo hišo 4huna «rtu bazen, fe* mjè 3iv>jehjri, '«aH
ko smo se kopali, pili pivo (na litre),	in druge varnostne probleme. Pri tem
jedli in po malem tudUspali, pa ne pre- razvijajo vrsto družbenopolitičnih aktiv-več, saj smo vsak večer imeli domačdk V ;	prispevajo k rasti varnostne
zabavo in neredko nas je bilo več kotv 20 ■ kulture. Nosilci ' te aktivnosti so zlasti Kot zanimivost naj povem, da jèv bil-maš družbenopolitične Organizacij £v ' v “ gostitelj, gospod Roszcih, večkratni nem-
ški prvak v streljanju s pištolo. Izredna đobiSoiria Jž' izredno- f amili jo. Postali smo pravlj prijatelji , in ppčutilii smo se kQt
dftWfrrvc-y naavRin osirmsn in bo?
Veliko prehitro je minil čas, ki smo ga -imèìi--rezerviranega ža Nemčijo.-. Spočiti in s kar: : naj lepšimi ,ytisj.h smo zapustili družino Roszcih in se odpeljali proti p^ULiovog en 09Tmsn aorißQ Spptpma^ s smo . resda bolj i. površno> ogledali Köln, nekaj majhnih mest ob glàvrir cèsti tei Wieàsbaden ter se ' pridali« proti Schwarzwaldu ; (čirii: gozd).- -Nekaj kratkih postankov je,'bjio, dpyqlj, da smo si ogledali nekaj jezer in turističnih objeàétèV;' ^raztrèsérifh po celérii ' èttièm gozdu, ki je 'znan tudi i.pa;- tem, da tam izvira Donava. Peljali smo se^udi ßkozi Baden-Baden, najstarejše evropsko celinsko ! turisjačno središče. Reči je treba, da je lepo urejeno, pa tudi pivo v. tarpkajš-njih gostilnah je zelo dobro.
Po nekaj deset km vožnje ob Bodenskem; f jezeru smo se pripeljali ina trome-jo Avstrija-Nemčija-Švica,. Bregenz. Tu smo si ogledali Insel, izredno okusno urejen otoček v Bodenskem jezeru, kjer sol nasadi rož; naredili prave čudeže ffi figure, kvadrate, pa kroge in polkroge — prava paša za oči.
Vreme se je prvič po več kot 14 dneh skisalo . im; itako smo zapel j ali 9 v • hladno ozr(ačje Vorderberga in Arelberga. Hitro smo prispeli do Insbrucha ter po stari cesti prešli Brerihèfr,' prelaz riiéà Avstrijo in Italijo, znan po Evropskem. mostuc-hveč kot 200 m visokem in pol km dolgem orjaku, ki se prie čez precej--veliko dolino skoraj -naj meji, Avstrija—Italija: Malce smo pokukali v italijanske Dolomite ter jo po avstrijski strani primahali do Ljubelja. Ko smo se pripeljali do našega carinika, nam je ta hotel zacariniti
Zakon o družbeni samozaščiti varnosti n imi notranjih: .zadevah; vsebuje -tudi določila o narodni zaščiti kot specifični organizirani obliki uresničevanja določenim pravicam dolžnosti delovnih ljudi in j občanov so ppdročja 7äA4b®ne samozaščite. Narodna zaščita je torej po tem zakonu dei družbene samozaščite in ' ne posebna organizacija zunaj tega sistema, še> manj ■ ,pa ì ßQdaljsana roka organov ,za notranje zadeve. S tem pa ni . rečeno, da ni možno sodelovanje med temi organi in organizacijo združenega dèia oz; njenijrii organi. Nasprotno, tako, sodelovanje je nujno pri odkrivanju varnostnih problemov in njihovih nosilcev ter pan zagotavl janju varnosti, zlasti n še pri raziskovanju , kaznivih • dejanj v ; .temeljni organizaciji in odkrivanju njihovih storilcev.' f '	U,XJJ ni V... ^ .IliJ
Za opravljanje nalog na področju družbene samozaščite V posebna rizičnih situacijah organizirajo delavci v OZD enoto narodne zaščite, da bi s svojo ak-tivriostjo preprečili takšna dejanja in ekscese, ki bi po Svojih posledicah zahtevali intervencij pp državnih organov ali povzročili delovnemu kolektivu materialno" oziroma moralno škodo.
Prvenstvena funkcija narodne zaščite je varovanje delovnih ljudi, pogojev za njihovo delo, proizvajalnih sredstev, družbenih, dobrin s, katerimi upravljajo in okolja, v katerem prebivajo, v sklada;;#: načeli socialističnega samouprav-ljanjgf.ivß'jqo ßx D9Vfifeh itemi
Delovanje narodne zaščite je usmerjeno v preprečevanje:
—	uničenja ali poškodbe objektov ali naprav s sabotažami ali diverzijami.
—	okužbe ali zastrupljanja voda iz vodnih izvirov ter zbiralnikov,
—	tatvine ali .up^čenja družbenega
JO vuuc* 500 mm teleobjektiv, ki smo;; ga kupili v	.... t .s - g*
.0 časa kakšna, jahta ali ja- • Nemčiji.- Pa nismo mogli plačati. ; Vsi t	.J,nv.51?Sr^n» pomembnih za
zanimivo je videti jadrnico, skupaj: smo imeli le nekaj deset dinar- pioizvodnjo m življenje, x........\.|bv cwnka^in-Vé6 kot očitno je hilov da	*u
cmr» ir» niifio^nn wr^Tro^i 1 i u Č'.a V»i V»ilr» tro.
ba samo še enkrat tankati, bi ostali v Avstriji.
Ko smo se ustavili pred našo hišo, je bilo za nami skoraj tri tedne potepanja, nič koliko doživetij, izmed katerih smo ; jih nekaj .ujeli na , več. kot 400 posnetih diapozitivov, kup prijetnih spomi-nóv Jìii nepozabnih 4553 km »evropske tur-neje^. j n vß’iq9Ö .dßo ?^tane- Cptelj n
'tq oj:	me> V--------»f -»3	—jd .ob
-ßnxhq o?IšiIđuq9'i l9[9Tq 2M2S minlßminim s 79012 ni foIibogs oi
KAJ NE SODI NA ZBOR DELAVCEV!
Zbor delavcev so je po sprejetju nove üstave, po ustanovitvi temeljnih Organizacij in po sprejetju zakona o združenem delu močno .uveljavil kot organ odločanja. Na zboru delavcev se obravnavajo in sprejemajo najpomembnejše odločitve. ; /i
Če bi natančneje proučevali delo zbora delavcev, bi prav gotovo našli več pomanjkljivosti. Ta prispevek ima namen opó-zonti samo na eno hibo, v delu zbora. To so nekatera ravnanja, Mena a^n^iìÈtóKesratiesKodijo^ci -sam ilfifnsmsi 9j;irrevoia' vofeb Na zborih 'delavcev v 'temeljnih organizacijah smo ne tako
il rfßV'TS-f’Wv	‘	i	'iv» Oor^v' v-»/-»
tem. -kažejor kako- -jim je. malo ..mat,, kakšna ..bo odločitev, zbora in da želijo iz seje zbora napraviti urico ali dve »zabave«. Bolj pomembno je, da jim uspeva zmarg|ätij|)^^ijö pozorjjSf^^ resnost ostalih prisotnih. Ti dve zadevi pa sta pri sprejemanju porbebnih Mló’éitdtf ntljtìo pòtretehì. Zatß^äkb’öbhäfsiaftje zmanjšuje kakovost dela zbora.
Nekateri drugi na zborih izkoriščajo priliko in razpravo porabijo za osebne napade in žalitve, da bi s tem :dó&éfeàÌr!$ri)j‘o »korajžo« in »moč«. Kaj hitro iàhko ùgòtóvimo, :da tàM razpravljala nimajo namena -'padati, svoje miših® obravnavanih vprašanjih in ustvarjalno prispevati k. boljšim rešitvairi, ki, naj bi jih zbor sprejel. Rezultati takih razprav so ponavadi le osebni spori m izguba dragocenega časa za proizvodnjo. .taoiaič rti strraižog
—	požarov zaradi malomarnosti ali z nämero, povzročiti škodo ter vnašati zmedo hj negotovosti,
—	raznih ekscesov; ki motijo mirno lin varno .življenje: neodgovorno in neprèmiSljèho obnašarije’ posameznikov ali grupic v TOZD v primenri notranjih zaostritev z namenom ogrožanja varnosti ' ljudi ali določenih naprav, izzivanje motenj na zborih in sestankih na javnih prostorih,, prireditvah in.,manifestacijah, ki, jih organizirajo delovni ljudje in občani, ter njihove organizacije in društva,; pOskusi/ oskrUnjenjai aU . Omalovaževanja spomenikov, znamenj ali drugih kulturnih stvaritev splošnega ter zgodovinskega pomena, žalitev ali ogrožanje zasluženih starih, invalidnih ali fizično onemoglih ljudi, zlorabljanje.,, nastalega stanja v primeru naravnih ali drugih hudih nesreč z namenom prisvajanja zasebne ali družbene, imovine ipd.
Enoto narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje delavski svet na predlog odbora za ljudsko obrairibo in družbeno samozaščito V soglasju'; sb-rivétonl. za ljudsko , obrambo, varnost.. družbeno samozaščito občinske skupščine.
Naloge načelnika narodne zaščite so predvsem te, da vodi narodno zaščito, skrbi im zakonito* j učinkovito^ in ; pravočasno opravljanje nalog narodne zaščite, skrbi za usposabljanje delavcev za Opravljanje nalog narodne ( 'zaščite, i poziva, m] razporeja člane; NZ za opravljanje njihovih nalog- in jih. nadzira iri opravr lja druge naloge, ki sö določene v posebnem načrtu ža - -delovanje ' narodne za-Tßj97?l92 tontߧßId ifoov [9Tq C 'I?a - uresničevanje ,>nalog na področju družbene samozaščite pa je potrebno, da se vsaka OZD ustrezno organizira. Kako je s > ?temi « i&ši delovni organizaèiji? oIicV m septembru j lanskega q Jeta,> je- delavski. svet delovne organizacije sprejel načrt samozaščite varnostnih ukrepov izhajajoč' iž^ vambstne ocene- delovne or-
fanizacijo. r-TaJsoj o Hasle^iji;; mesec >j tj; 1. oktobra 1977 je DS ustanovil enoto riaródné' zaščite, Iti jo sestavljajo 2—3 člani 'Iz) vsake TOZD Triß/deloviie bkupricr-sti'; skupnih ( služb ;	: i^tetjeßSlmpno 20
jißiojl ßi ßS .inßtn9mßx Izdelan je,. v( ,koncepUL^osnutek sa-niöüpfàvriègà7 * spor’àzuma	'örgahizäoiji
•OiC
oziraje
gre' póhavgdi za i^oàfa^lj'à'nj^' os'ébnegb:' inteiréSa ’ nàd" Skupnim ali pa za podaljšanje seje zbora, da bi bilo potem manj »šihta«.
Zbor delavcev' je delovno telo, ki razpravlja in odloča o vpra-šarljih- ' por;vnäpréJ.’sprejetern dnevnem redu skladno s svojimi pristojnostmi zbora. Zboh torejj;dela»i>:'Vsako delo. pa,-,če želimo, da je dobro opravljeno, zahteva ustrezno organizacijo in red. Vsa tu opisana ravnanja pa motijo delo in red. Zato jih moramo od-praviti ali preprečiti.......	.. Janez Smole
kem -dan. pbštopeKoža njegov sprejem na; zbprih delavcev,, . Izdelan je . .koncept sporazuma s krajevno skupnostjo Lesce o določilih nalog, obrambe in zaščite, ki so skupnega pomena. Pravtako je izdelan, osnufrefen poslovnika o delu o<J: bora za ljudsko obrambo in družbeno s&iozaSčito. j,
S tem so izdelani vsi splošni .akti za urejanje ,;žadev i področju ' ljudske obrambe ;i|n g .družbene: i samozaščite, O® so osnova za delo samoupravnih, organov na tem področju.	•	, "
-bo ivfq V .omvomob ni JèS8
uleb na
JANUAR 1978
NOVOSPREJETI DELAVCI
ijfronssvđo riin omsiuóiaisiu ubb riq ovisisV Torkar Mitja	.ubb hq -sa s QSQ lèsa v omßißvsi ni
TOZD OrodjarnaP ,smovb iVl -vofeb iÌBV959Tq9iq id ßb .monsrri Ambrožič Drago, Ostroško Irena5' ^dboriäoq emsbi ,9bogson an
TA7n V/A-Imnmo.	'39205 Iiq V93VBÌ9b Slß’/jlo 9n9VjgVß'!bi
, v zafzevanJ& ni 9ißJios9'i um9riß2V ilivologßs id ßb ni nlsb Ceh Samo, Frešerem Anton, Jug Iztok, Majer Tomaž, Jeglič Darko	ež itßgeaob onš	, .	,
Tb2?reVmk»n§fJ intlovobßS	'ß,?ru 90 m9nf «*« ° no'Arf .
mHoR T9?fi)^ 9ŽV bid omama an	ov«ßofen eovßbb obb 9[ ßb ,w
Zagorc Alojz, Pungerčar Cveto, Potočnik Vladimir, Ignatova
-atlÄssn Mvofeb 9niiv9jŽ9Tq ^fobb fmintbrnsl bsM .trieb
SieSÄigsatti^dborigoq 9rigol -S3,°!ob ^ X!ir omimmo ian vcugaiiw.	j -oriun ai OSO lovebb ocßiom ßb
Lukan Lovrenc, Kasagič Nada, Plejo Smiljana, Tasič Slavica,
riaav sfa .o^t atbßrinßgio jaonvßcsb ^ZPiSoyaiEiaeadfab hq riiribog nq E3Vßl9& tounvr Bn9tIvotogßs
-onBobar Cvika, SimijonovEf'iDarinka, Ljepojevič Tomislav, Bd-
riinxo{9b1]finiö9v Bnš9l9iq .9bogs oiTfloj es nav asn ßs sr oi9l ox HoaZačiSalT ßäoisvoq sn bogsen	uh ima v oma ißa .ondmamoq [lori
iq'^yßiV^ßiq tm90Vßi9b đboriš -orißS ßnslä .ES ßrivßjabo ßgsviq [oiaRsgflSjtìec aB^i^fcjai^ivAiiošdlBiisinBg-io risb iiq uvJaißv o_ ßn onlßhsjßm ibnt me! a ni ßlsio ßb ,o?ißj nieb iiq ßvJaißv odšula pieicrvibui iis msätnßm v obojia ßs ßonsäaßldoq CISOT ßrißav ßmi -ugsado meriilav d« iri .sgoIßZ .ulab hq ovlaißv
9nßiisij9ijinori oa .ßr.Ivßiqo ßj-si -smsßi mirianaisb ensiogßihq ni .mßdeijoq isj mßi ovJaißv ßs osvßisb ingsäßldooSi (đSOT v) m9avb9iq ulsb hq oiißj ni ßtiamau .ßtßijiau .siisbßn -ßaiqb9iq sinavetnioqsi ßs iduia
Finančni; sekterdiss' s-AHzStutZ on Maček1 Jahko’oborižoa omsb:
Tehnični sektor :	’ °.'9b ßri 'loC5
fiVJWißv, ßrnsta. 9rnßV9[n90O ßS dnoSt^t ]V[ltlaaso v ulsb iiq TOZD Orodjarna: iritßboq iät9n Lokar Franc, Korošec’Marj an TOZD Vzdrževanje:
Zahirovič Suljo|Avdič Said, Rupar Brane
I0žh...VijažainaL____________°'91_________
Jujič Ismet, Nerad Marjan, PajničiTutjana TOZD Verigama:
Tancek Antonija, Pergèr Jožef
TOZD Kovačnica:_________________________________________
. . Rošič Nazid, Bagi Antonij, Mladenov Mirko TOZD Sidrne verige:
Todorovič Simo, Kunčič Matija, Klobučar Zdravko
*P0Žj9nR3fl ozm bvslsb i9jl ,ojßs moi9f s voiiißboq ßVßiiemiiT
Macura Vukašin, Dežman Božidar, Zakšek Danilo, Karič Mar-
na .eailgßn ibßißx .ìnsDuoq fiov TrrrvsTz-TiT 0, v.n anrrsvs ongs
uieb iiq obogssPI ijoq ßn 9bogs9VI
C ß a n ji 8
ta, Tomažin Ana.
POROKE;
Splošni sektor: Vovk Marija Finančni sektor:
tbboq ni nleb vaiiaiji smoiiso . .ubb hq ijvla iätejaogoqißti ca
leb :hiv ifnbsla ------
osglsš .voism V78I
,	_______ ^ siboio onSoi	"
oi Logar Nataša,. Maček Janko
svjaboia ßnlsmoiq ni 6 fifeb s ni ROJSTVA:
Dežman Janezu iz TOZD Orodjarna
9[ arei olel BS oosiaen en inb Ü
NEOPRAVIČENI IZOSTANKI (januar 1978)
ßs inb riin9tldu;
asoT oq aoosavt sxviatb HAHSUJS Trii
srei
asoT
i	ßnißtboiO
6	ßnißjißtiV
Si	snißgiläV
sfi? Boštjan	fi3inšfiVoX
9gt19V 9Hlbi 3 etnfivašibsV sdšuia snquriS
ti
H
a
6S
ßja ui9Ì met V
TOZD Vij akarna: rasa svb ßnßi
Duvnjak Ante in Milosavljevič Stanko po 1 dan TOZÈ) Verigama :
[ßqujfg
es ißnimaa
iüjIoisv öS"
jlnßtaßn
Cufurovič Husein 2 dni, Jogič Ibro, Ištvanin Danica, Zlodnjak Slobodan, Vujatovič Miodrag, Jokič Mile in Kosi Slavko po 1 dan
TOZD Sidrne verige: i i L i i -
Ulčar Vlado in Joskič Mato po l dan ’	ofil
TOZD Kovačnica: ;	| S\H[\ao\j&to^ | j	; j j J
Resman Smiljan 5 dni, Vidic Marko in Kolarevič Zijada 1 dan
■ ■	ili	r—L-jJ	i	?
■ Iz kadrovskega oddelka
-1; /r\
S

v
--L

Aktiv mladih RVS
oe -
Ui
O X
08
ttpt
Aktiv je bil ustanovljen v marcu 1976 na pobudo občinskega odbora ZRVS. Sestavljen je bil program dela,, vendar je to ostalo le črka na papirju. Po enem lfe-tjii nas je poklical na -razgovor predsednik občinskega odbora ZRVS, predlagal spremembe v aktivu predsedstva mladih RVS, nakar ; smo pričeli z delom. .
Pripravili smo akcijski program, V katerem so bile riasled-nje važne naloge: ’tonsv .ßvtaißv
.ßgsnafiaj- .j*»... — kadrovanje
mladincev v
SRO in druge vojaške šole;
—	vključevanje mladih v taborniške organizacije, strelska in radioamaterska društva;
—	sodelovanje pri sestavljanju in izvajanju programov obrambnih dnevov v šolah.
ßq Cläiii predsedstva AM, ki živijo ih različnih delih naše občine, so dobili zadolžitev, da v svojih regijah ustanovijo področne akti-
-«•—---0T3J
ve in tako skupno z ZSMS v tej regi jr izvajajo prograrirdela: Aktivnost dela mlacjih ..rezervnih vojaških starešin-HnvMsn») da dela le predsedstvo, ampak mora:predvsem;ibiti aktivna bàza — . to, je., mladi rezervni, starešine v aktivih ZSMS. .— Nekaj tega nam je uspelo, saj smo šodelova-ÈT’ '^'’organizaciji enodnevnega tabora za 8. razrede osnovnih šol, udeležili smo se orientacijskega tekmovanja J Radovljici,.,.pomoč pri organizaciji strelskega tekmovanja v Podnartu itd.
‘ Mladi se zavedamo, da to kar je 1 bilo narejenega; : še s ni: {dovolj; da bojno morali v bodočo, z gečb jo, resnostjo prisätopiti k delu. Za vecjJb' U'spSnošt dela pa nam bodo v veliko pomoč nasveti .starejših članov ZRVS. Menimo, da bij', bilo zel o!) dobro, -'če bi imeli mladci, .RVS,. mentorja, ki bi .nas lahko dobro vodil in nam sveto-
omsuib s nßaßllE^o Stoje
FEBRUAR* 19781,! fetrtik’ 20
5 VERIGA
Preveč nezgod pri delu
Varstvo pri delu uresničujemo in izvajamo v naši OZD z namenom, da bi preprečevali delovne nezgode, telesne poškodbe in zdravstvene okvare delavcev pri delu in da bi zagotovili vsakemu delavcu osebno varnost pri delu.
Zakon o združenem delu pravi, da je delo delavca neločljivo povezano z njegovo varnostjo pri delu. Med temeljnimi določbami naj omenimo 43. člen, ki določa, da morajo delavci OZD in njihovi organi, organizirano opravljati dejavnost organizacije tako, da je zagotovljena varnost delavca pri delu.
To leto je za nas vse še toliko bolj pomembno, saj smo v smislu prvega odstavka 23. člena Zakona o varstvu pri delu organizirali službo varstva pri delu tako, da ima vsaka TOZD poblaščenca za varstvo pri delu. Naloge, ki jih le-ta opravlja, so konkretizirane in prilagojene dejanskim razmeram ter potrebam.
Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu predvsem (v TOZD) nadzira, usklaja, usmerja in tako skrbi za izpolnjevanje predpisa-
nih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu.
Ni dvoma, da smo doslej z delovanjem službe varstva pri delu dosegli že nekatere pomembne rezultate in da so nam ti rezultati lahko samo dokaz, da je možno dosegati še več.
Zadovoljni pa ne moremo in ne smemo biti vse dotlej, dokler v naši OZD še vedno nastajajo preštevilne delovne nezgode, telesne poškodbe in zdravstvene okvare.
V OZD vodimo evidenco o vseh nezaželjenih in izrednih dogodkih pri delu in v zvezi z delom, ki jim pravimo delovne nezgode. Pretežna večina delovnih nezgod ne povzroča telesnih poškodb delavcem, prav vsaka pa povzroči krajši ali daljši zastoj dela in s tem tudi materialno škodo v manjšem ali tudi v zelo velikem obsegu.
Statistika zajema tudi število telesno poškodovanih delavcev na poti na delo in z dela.
Za ocenjevanje stanja varstva pri delu v OZD, so najpomembnejši podatki o gibanju nezgod pri delu.
	leto	izgubljeni	dnevi
1976	1977	1976	1977
Nezgode pri delu	72	85	889	1258
Nezgode na poti	13	10	352	338
Skupaj	85	95	1241	1646
Primerjava podatkov z letom 1976 kaže, da se je število nezgod zvečalo za 11,5 % in število izgubljenih dni za 24,6%.
STANJE NEZGOD PO TOZD IN SLUŽBAH
TOZD	1976	1977
Orodjarna	1	6
Vijakarna	9	12
Verigama	13	18
Kovačnica	28	15
Sidrne verige	14	14
Vzdrževanje	14	18
Skupne službe	6	12
Skupaj	85	95
Po vzrokih nastanka nezgod je bilo največ nezgod pri delu
zato, ker delavci niso poznali nevarnosti ali niso bili o njej dovolj poučeni, zaradi naglice pri delu in podcenjevanja nevarnosti, oziroma kršitev predpisov o varstvu pri delu. Analiza kaže, da so najpogostejši povzročitelji naslednji viri: delovni stroji 29 primerov, železo in vse kovine 22, ročno orodje 11, delovna pota, prehodi za ljudi 10, pot na delo in z dela 9 in prometna sredstva 7 primerov itd.
Povprečno število izgubljenih dni na nesrečo za leto 1976 je bilo 14,6 dni, za leto 1977 pa 17,3 dni.
V tem letu sta bila organizirana dva seminarja, in sicer: seminar za upravi jalce dvigal in seminar za upravljalce plinske postaje.
ZAHVALE
Ob smrti dragega brata se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za darovni venec,
Vinko Bogataj
* * *
Ob smrti drage mame TEREZIJE KOCIJANČIČ, se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Vzdrževanja za venec, izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Janez Kocijančič * * *
Ob boleči izgubi mojega očeta VELEGA PAJIČ se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč TOZD Kovačnici.
Sin Hasan z družino
Prvega je izvedla služba za varstvo pri delu, drugega pa Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane.
Sredstva za osebno varnost so pomemben činitelj pri preprečevanju nezgod pri delu. Zato jim pripisujemo posebno pozornost. Že več let nazaj si prizadevamo in skušamo vplivati na izboljšanje kvalitete za sredstva osebnega varstva, vendar je na tem področju še vse premalo storjenega.
V tem letu smo za nabavo le-teh porabili 935.031,— din. Na področju porabe osebne varstvene opreme bo treba v prihodnje bolj varčno gospodariti.
Če pogledamo diagram, bomo ugotovili, da v vseh letih proizvodnja rahlo raste, število nezgod v letu 1974, 1976 in 1977 pa je hitreje raslo kot v ostalih letih.
Vitomir Rems, varn. ing.
Invalidska upokojitev
Z 9. 2. 1978 je bila invalidsko upokojena tovarišica FRANCKA VILFAN.
V našem kolektivu je bila zaposlena od 21. 2. 1955. Vso delovno dobo je opravila v TOZD Vijakarna kot strojna delavka. Poznamo jo kot vestno in marljivo delavko, ki je svoje delovne naloge opravljala kvalitetno in pravočasno.
Toda zahrbtna bolezen je zadnja leta načela njeno zdravje tako daleč, da ni mogla več opravljati svojega dela, pri katerem je bila vedno za vzor.
Ob predčasni upokojitvi ji želimo predvsem boljšega zdravja. Za njen delovni prispevek pri graditvi našega kolektiva pa se ji sodelavci iskreno zahvaljujemo.
Ciril Ažman
Kako obravnavamo »odsotnosti«...!?
Smo v času sprejemanja novih oblik nagrajevanja po delu, ob katerih bomo pa gotovo zaostrili dosedanji odnos do dela, predvsem pa prispevka slehernega posameznika k rezultatom skupnega dela v slehernem delovnem okolju. Že sedaj smo se morali ponekod ukvarjati z nerazčiščenim vprašanjem, kako nagrajevati odsotnosti na delovnem mestu, če je delavec imenovan ali voljan za kakršnokoli funkcijo v družbenopolitični organizaciji znotraj kolektiva ali če opravlja kakršnokoli funkcijo povsem zunaj delovne organizacije v prid širše družbene skupnosti. V podobnem položaju so tudi delegati v SIS ali drugih družbenopolitičnih skupnostih, ko so v teh organih izvoljeni za opravljanje odgovornejših funkcij.
Zgolj to, da v pravilnikih in sporazumih zapišemo, da mora imeti delavec za opravljanje družbenopolitičnih nalog (ali delegatskih) zagotovljen osebni do-
hodek, kot če bi bil na delovnem mestu, je mnogo premalo. Povsod ni namreč pravega razumevanja za delavce, ki so često odsotni z delovnega mesta.
Danes namreč ne govorimo več o delovnem mestu, temveč o delovnih nalogah, ki jih mora posameznik opraviti, zato da dobi svoj osebni dohodek. Če bo dobil več ali manj kot običajno, pa je odvisno od vrste ocen in kriterijev.
Ali bo potrebno del aktivnih nalog za nekoga, ki je aktiven družbenopolitični delavec, zmanjšati v primeru, da je izvoljen za funkcijo? Ali mu bo potrebno naložiti več, ko mu bo potekel mandat? Aktivno politično delo, tako v sindikatih, zvezi komunistov in mladinski organizaciji kot delegatske naloge na raznih ravneh terjajo izredne napore posameznika, posebno če želi uspešno delati.
Da je tako in da bi bilo nujno spregovoriti o teh vprašanjih
ter poiskati ustrezne rešitve, kažejo dosedanje ocene delegatskega sistema, ki je na pravi poti, pa še ni dosegel pravnih odnosov ali bolje rečeno razsežnosti. Premalo je časa in ni še prave povezave z bazo . .. Tako ocenjujejo naši delegati v mandatni dobi, ki se ta čas izteka. Družbenopolitično delo, delegatske naloge itd. bodo morali posebej opredeliti, poiskati ustrezne rešitve ali pa bo neaktivnosti botrovalo pomanjkanje časa zaradi nalog nalog na delovnem mestu. Že zdaj, v času priprav na volitve, je slišati: »Aktiven bom vsekakor, saj sem kot komunist dolžan... ! Ne bom pa sprejemal odgovornejših funkcij v raznih organih in organizacijah, saj zahteva takšno delo izredne napore, ki jim ob svojem delu ne bom kos.« Pa tudi : »Kdo bo poslej še kaj opravil namesto mene, saj bo želel več napraviti na svojem delovnem mestu, da bi prejel tudi večje plačilo?«
Marjan Puhar
Mladina po poletnem spanju zopet dela
Leška mladina se je po poletju prebudila. Zopet je začela s svojim delovanjem. V septembru in oktobru je največ delovala na kulturnem področju. Pripravila je nekaj glasbenih in zabavnih večerov, pa tudi dramska sekcija je pričela z rednimi vajami trikrat tedensko.
V začetku oktobra je OO ZSMS Lesce dobila na razpolago telovadnico v osnovni šoli F. S. Finžgar v Lescah, tako da imajo sedaj mladi ob petkih rekreacijo, ki je pritegnila precejšen del le-ške mladine.
Konec oktobra je imela OO ZSMS Lesce volilno programsko konferenco, kateri je prisostvovalo okoli 30 mladincev in nekaj predstavnikov DPO Lesce. Izvoljeno je bilo novo vodstvo; predsednik Janko Macuh, ki še naprej vodi blagajno, sekretar Emir Mulalič in vodje komisij; za IPD Jože Dežman, za kulturo Darko Kovač in za šport Jože Justin.
Posebnost je v tem, da je bilo vodstvo izvoljeno za dobo štirih mesecev in ne za eno oz. dve leti kakor doslej. Po štirih mesecih bo predsedstvo ocenilo delo vodstva in če organi ne bodo opravljali zadanih nalog v redu, bodo zamenjani. Za ta korak smo se odločili zaradi kadrovskih težav.
Omeniti velja tudi prizadevanje mladine, posebno mlajših mladincev, ki so letos končali osnovno šolo, na manevrih Vrba 77. Mladi so na manevrih sodelovali kot diverzanti, kurirji, opravljali pa so tudi druge nujne naloge. Skupno je sodelovalo okoli 40 mladincev in mladink.
Tudi v letošnji sezoni se je OO ZSMS prijavila na tekmovanje v radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. V prvi od-
daji je konec oktobra nastopila z ekipo OK ZSMS Ptuj v osnovni šoli v Lescah. Čeprav ni pričakovala, da bo izgubila, se je to zgodilo, in sicer z minimalnim rezultatom 8:7 za Ptuj.
Na oddajo so mladi Leščani povabili poleg Ptujčanov tudi mlade s Koroške. V soboto zjutraj — pred oddajo so jim Leščani pokazali Sivčevo hišo in Čebelarski muzej, po kosilu pa še film o svojem delovanju. Pripravili so tudi javno tribuno na temo »Mladi na Koroškem«. Le-ta je lepo uspela, saj so si mladi iz treh delov Slovenije izmenjali mnenja.
Pred oddajo je OO ZSMS izdala informator, ki je prebivalce
Lesc seznanil z delovanjem mladine in bližajočo se radijsko oddajo.
V tem času je predstavnik OO ZSMS prejel republiško priznanje za delo na kulturnem področju »Odličje Svobode z srebrnim listom« v Murski Soboti.
Mladinska organizacija skupaj z OO ZSMS Lesce, ZZB Lesce in OO ZSMS na osnovni šoli pripravlja razstavo in predavanje o predvojnem in medvojnem delu mladine in SKOJ.
To predavanje bo pripravljeno za vse mlade v Lescah, predvsem pa za članice Krajevnega sveta ZSMS Lesce, ki se še ni popolnoma prebudil.
E. M.
IZREKI — DOMISLICE
—	Tehnično smo zreli za vesoljske izlete, etično pa smo še v kameni dobi.
—	Neumnost je nalezljiva bolezen, pred katero niso imuni niti najbolj pametni.
—	Veselje utrjuje zdravje in podaljšuje življenje.
—	Kdor ničesar ne pričakuje, ni nikoli razočaran.
—	Jej, da zadovoljiš sebe, oblači se, da zadovoljiš druge.
—	Tri stvari morajo biti pretirane, da so zadostne: obzirnost, poštenje in čistost.
—	Mnogi se štejejo za popek sveta, a so v resnici njegov slepič.
—	Resnične besede navadno niso prijetne, prijetne pa niso resnične.
—	Kdor se ne zna smehljati kot veter piha, začne kmalu kihati.
—	Napake drugih hitro ugotavljamo, zato, ker jih sami delamo.
—	Kdor poje, ne misli zlo, kdor misli, pa mu ni do petja.
—	Najlepše živijo, nabirajo si salo, v perju mehkem spijo, tisti z dvojno moralo.
Ali veste?
—	da so v Radovljici 31. januarja 1978 odprli novo lekarno, ki je veljala 4,400.000,— dinarjev;
—	da je bilo lani sredi leta na svetu 4 milijarde 124 milijonov ljudi, leto prej pa 4 milijarde 44 milijonov, kar pomeni, da se je število ljudi na svetu samo v enem letu povečalo kar za 80 milijonov. Podatke so objavili v Združenih narodih;
—	da so v Pakistanu, kjer je po verskih zakonih prepovedano uživanje alkohola, pozvali vse tuje diplomate v tej deželi, da na uradnih sprejemih točijo samo brezalkoholne pijače;
—	da se bodo največja mesta na svetu tako hitro razvijala, da bo po predvidevanju strokovnjakov v ZN že leta 1985 v Tokiju 25,2 milijona prebivalcev, New Yorku 18,8, C. de Meksiku 17,9, Sao Paolu 16,8 in Šanghaju 14,3 milijona prebivalcev;
—	da so srake ustavile najhitrejši vlak na svetu »Hikari Ekspres«, ki vozi na progi Tokio—Osaka. Srake so namreč zgradile svoja gnezda na drgovih visoke napetosti trafo postaje v Tokiju in s tem povzročile izpad električnega toka v voznem omrežju. Japonci so se hitro znašli in šli v protiofenzivo: vse drogove so premazali s kemično snovjo, ki odganja srake;
—	da pride na vsakih 1000 prebivalcev na svetu povprečno dnevno okoli 129 izvodov časopisov. Na prvem mestu so Švedi — 536 izvodov na 1000 prebivalcev, Japonci 546, Vzhodni Nemci 452, Angleži 443, Finci 440, Švicarji in Norvežani po 391, Rusi 388, Avstrijci 308, Zahodni Nemci 289 itd. V Afriki pride na 1000 prebivalcev komaj 10 izvodov časopisov;
—	da bo osmi kongres Zveze komunistov Slovenije 3. aprila 1978 v Ljubljani;
—	da je na slovenskih cestah v letošnjem januarju umrlo 53 ljudi, kar je na žalost največ doslej. Med žrtvami je bilo kar 21 pešcev;
—	da je znani smučarski as Stenmark na Švedskem bolj popularen kot njihov premier Palme. V anketi nekega švedskega časopisa je za Stenmarka glasovalo 537, za premiera Palmeja pa samo 173 anketirancev;
—	da je leta 1573 prvič začela delovati pisemska pošta med Gradcem in Ljubljano. Pisma so prenašali sli, in to peš. Nekaj let pozneje so tako prenašanje pošte organizirali tudi preko Gorenjske, in to Ljubljana—Celovec—Beljak. Tako so sli prenašali pošto dolga leta in šele 1752 leta so organizirali prevoz pošte s konjsko vprego. Kot prva poštna postaja na Gorenjskem se omenja Tržič;
—	da je v naši občini po najnovejših podatkih med vsemi zaposlenimi že 50 % žensk. Tak odstotek zaposlenih žensk ima na Gorenjskem samo še občina Tržič;
—	da je v letu 1964 na letališču Brnik pristalo in odletelo 2.343 letal, število potnikov pa je bilo 78.179, v letu 1977 pa 10.600 letal, število potnikov pa je naraslo kar na 534.400. Z rekonstrukcijo letališča se bo zmogljivost še povečala;
—	vzletno pristajalna steza letališča Brnik je bila zgrajena leta 1963. Ker pa je 72 % plošč poškodovanih, nosilnost konstrukcije steze ne prenese večjih obtežitev. Rekonstrukcija predvideva 20—24 cm debel asfaltno-betonski sloj na obstoječo betonsko stezo;
—	Železarna Ravne predvideva modernizacijo kovačnice, ki zajema postavitev težke kovaške linije za kovanje v dimenzijskem območju 0 200—80.
Zahvale
Ob svoji 50-letnici se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sindikatu TOZD Vijakarna za lepo darilo, obenem želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Franci Rupar
* * *
Ob svoji 50-letnici se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Sidrne verige za lepo darilo in dobre želje.
Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov.
Martin Gorenčič * * *
Osnovni organizaciji sindikata TOZD Orodjarna se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo prejela v času dolgotrajnega bolovanja.
Marica Jelen
Ob svoji 50-letnici se najpri-srčneje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Vi-jakarne za pozornost in dragoceno darilo. Še posebno zahvalo pa bi rada izrekla sodelavkam in sodelavcem na rezkal-nih strojih. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče.
Kristina Malnar
* * *
Vsem sodelavcem iz TOZD Sidrne verige se najlepše zahvaljujem za darilo in lepe želje ob moji 50-letnici.
Ivan Robič
* * *
Sindikalnemu odboru TOZD Vijakarna se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo prejela v času bolezni.
Kristina Rupar
SPORED KINA
RADOVLJICA
od 28. 2. do 30. 3.1978
ZADNJI KRIKI SAVANE, it. barvni film, 28. 2., 5. 3. in
6.	3. ob 20. uri, 5. 3. ob 18. uri.
KRALJICA ZA 1000 DNI, angleški barvni film, 2. 3. ob
20.	uri.
OLD ŠATERHAND, zah. nem. barvni vestern film, 3. 3. ob
20.	uri, 4. 3. ob 18. uri, 5.
3.	ob 16. uri.
ZADNJI SNEG POMLADI, it. barvni film, 4. 3. in 7. 3. ob
20.	uri.
BORA-BORA, barvni film, 8.
3.	in 10. 3. ob 20. uri.
MODRI ANGEL, amer. barvni film, 9. 3. ob 20. uri.
REKA BREZ POVRATKA, am. barvni vestern film, 11. 3. ob 18. uri, 12. 3. in 15. 3. ob 20. uri.
VEČNI ALIBI VIKA DANKI-NA, ameriški barvni film,
12.	3. ob 18. uri, 11. 3. in 14.
3.	ob 20. uri.
VRNITEV ODPISANIH, jugosl. barvni film, 12. 3. ob 16. uri,
13.	3. ob 20. uri.
POSLEDNJI JUNAK, ameriški barvni film, 16. 3. ob 20. uri.
NEZVESTA ZAROČENKA, it. barvni film, 17. 3. in 19. 3. ob 20. uri.
Človek srečne roke, angleški barvni film, 18. 3. ob
18.	uri, 19. 3. ob 16. uri, 21.
3.	ob 20. uri.
UMRI NA DRUGEM MESTU, ameriški barvni film, 19. 3. ob 18. uri, 20. 3. in 22. 3. ob 20. uri.
TO SO GADJE, slov. barvni film, 18. 3. in 27. 3. ob 20. uri, 25. 3. in 26. 3. ob 18. uri, 26. 3. ob 16. uri.
ODREŠITEV, ameriški barvni film, 23. 3. ob 20. uri.
DRUŽINSKA ZAROTA, ameriški barvni film, 25. 3. in 28.
3.	ob 20. uri.
VZRAVNAJ SE, amer. barvni film, 26. 3. in 29. 3. ob 20. uri.
STARI DIVJI ZAHOD, ameriški barvni film, 30. 3. ob 20. uri.
Kegljanje
Kegljanje je športna disciplina, privlačna za športno rekreacijo mladih in starejših. Tudi med člani našega kolektiva je za to zvrst rekreiranja vedno večje zanimanje. Dokaz za to je tudi članstvo v kegljaškem klubu Veriga, saj je ob koncu lanskega leta štel že 50 članov, ki bolj ali manj redno dvakrat tedensko kegljajo v domu upokojencev v Radovljici.
Kegljaški klub Veriga pripravlja konec marca občni zbor. Izvršni odbor KK, ki se je sestal v začetku tega meseca, je sklenil, da bo predlagal občnemu zboru nekaj novosti. Predvsem je to povečanje števila ur kegljanja za člane kluba. Letno članarino, ki je znašala v lanskem letu 30.— din, bi letos dvignili na 50.— din.
Število ur rezervacije kegljišča za člane kluba bomo povečali za dve uri. Ob torkih bodo na kegljišču Rikli na Bledu kegljali tisti, ki se bodo redno udeleževali treningov ob ponedeljkih in petkih v Radovljici in na teh treningih dosegali najboljše rezultate. Drugače rečeno, na Bledu bodo trenirale ekipe, ki bodo nato zastopale Verigo na raznih tekmovanjih tako na občinskih sindikalnih prvenstvih kot na prvenstvih SŽ ter na raznih drugih srečanjih. Rezultate na treningih in seveda reden obisk bomo stalno beležili, tako da bomo za vsa ta tekmovanja lahko sestavili tisti čas res najkvalitetnejšo ekipo.
Kegljaški klub bo v začetku marca pripravil tudi sindikalno prvenstvo Verige, ki ga lani ni bilo. Kasneje pa bi lahko organizirali tudi tekmovanje v borbenih partijah med TOZD tako, da bi vsaka TOZD na tekmovanju nastopila z eno ali dvema ekipama.
Prav borbene partije postajajo zadnje čase med rekreatorji
vse bolj priljubljene. Tako so bile lani prvič na sporedu na občinskih sindikalnih prvenstvih, pa tudi v SŽ smo s tekmovanja na 200 lučajev prešli na tekmovanje v borbenih partijah. Tako tekmovanje je zanimivejše tako za kegljače kot tudi za gledalce.
Lanskega občinskega sindikalnega prvenstva se je tako udeležilo več kot 90 ekip iz domala vseh OOS. Mimogrede, letošnje občinsko prvenstvo bo na sporedu že 14. do 27. marca. Verjetno v hotelu Jelovica na Bledu, kjer bomo tudi mi sodelovali z dvema moškima in dvema ženskima ekipama.
Ob torkih, ko bomo imeli rezervirano kegljišče v Rikliju, bomo seveda trenirali za tekmovanje, ki bo pač takrat na sporedu. Včasih borbene partije, včasih kegljanje posameznikov.
Se enkrat poglejmo, kakšni so pogoji za vstop v članstvo kegljaškega kluba Veriga. Nič drugega kot član OZD Veriga in plačana članarina za tekoče leto. Vsak se lahko vpiše v času, ko ima kegljaški klub rezervirano kegljišče v Radovljici. Urnik pa je naslednji:
Ponedeljek od 16. do 19. ure — kegljišče Doma upokojencev v Radovljici — borbene partije, petek od 16. do 19. ure — kegljišče Doma upokojencev — 50 metov (25 — 25),
torek od 18. do 20. ure — kegljišče Rikli na Bledu — trening ekip za tekmovanja.
Franci Vovk
)•••••••••••••••••<
i	DOPISUJTE
S	V
S	NAŠE
S	GLASILO
«arasi
»Sedaj je že dvajset minut odkar iščete napako na praznem listu tovariš šef... «
Delitev osebnih po rezultatih vloženega
V naslednjem obdobju nas čaka pomembna in težka naloga, da določimo kriterije za stimulativno delitev sredstev za OD po rezultatih vloženega dela, to je izdelava pravilnikov o delitvi sredstev za OD.
Koliko dinarjev bi moral prejeti delavec za izvedbo neke delovne naloge ali kakšen OD naj bi mu pripadal v določenem časovnem obdobju, se ne da izraziti z nobeno matematično formulo, pač pa je potrebno izbrati določeno število kriterijev, s pomočjo katerih bi lahko dokaj objektivno opredelili vrednos|i rza,.r^?dičri^., dela .Jrj delovne naloge. ßn 5iviq ino! sl
Vrednosti za; enoto različnih delovnih nalog ne moremo nikoli izmeriti in izračunati z matematično natančnostjo.: V vsakem sistemu, pa naj bo še tako dograjen, bo neizogibno prisotna človekova presoja, pri tem pa ž ješpiotrebnovv da se zavedamo. da je presoja vsakega posameznika, ki nima dovolj vpogleda v celotno področje dela zelo . pristranska in pr oteži ra predvsem interes tiste skupine katere delo bolje pozna ih pa
z;:.:;;,.«ri.;;;i-iu;r: ne nazadnje svoj lastni interes.
Ni potrebno posebej dokazovati, da se učinkovitost pri iž-
voaiHsemsaoa	iIìzbdvì
va jan ju delovnih nalog ..med
posamezniki zelo razlikuje.; Tako je z natančnim opazovanjem
ni BgrrsV <3X0 nßß jod ßgaguib
.Pisi SÖQjiSJ BS BfliWIßlÖ BflBOBÌG
oj! ,ueb5 v 9šiqv odriß! sz a'ßaV orißtlvisssi debi ideßtlgsj! Bini ..iaÜIvobfiH v 9Däij;Ig9j!
ZAHVALA riinbslasn st
slu .Gl ; ob .81 bo jlsUsbsno1!
Ob izgubi moje drage mame
Jožefe DEŽMAN, se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz Vzdrževanja za podarjeni venec in izrečena sožalja, bo dsioi
Vinko Dežman
.BtnBVomjisi Bs qi>Is §ntn
ji-jnV___________________________
^.........
dokazano, da so razlike v normalnih mejah tudi dvakratne. Vendar ni primera, da bi nekdo pri opravljanju enakih delovnih nalog dobil za tako dobro opravljeno delo tudi dvakratni OD.
Problem je v tem, da tega enostavno nismo pripravljeni priznati in v tem, da zato nimamo dovolj učinkovitih meril za ugotavljanje uspešnosti. Odgovor na vprašanje zakaj se tako počasi uveljavljajo merila uspešnosti je predvsem v tem, da smo vso svojo pozornost usmerili zè desetletja näzaj V tq, da bolj ali manj uspešno določamo osnovne vrednosti zahtevnosti za delovno mesto in tudi sedaj za delovno nalogo in nočemo ali ne moremo spregledati, da je to samo del našega OD, ki bi moral biti v odnosu na ostale dele vedno -manjši. Ko bomo to razumeli bomo lahko uveljavili ustrezne standarde uspešnosti ih takrat bomo lahko pridnega delavca za njegovo prizadevnost nagradili pri enakih delovnih nalogah -BfmcJO lßSßlD^lü OC* fjn .llfljlJiž tudi z ustrezno večjim OD.
Na Velike razlike v učinkovitosti vplivajo predvsem nasled-nji, dejavniki. Pg	m9Jja
—	razpoložljiva!-del Ovna cigivb srèdstva;
—	znanje izvajalca;
—	ustrezna stopnja motiva--edijffibu onbsi obod sa b! ,iiail ii
Razpoložljiva sredstva v obravnavanem primeru niso odvisna od delavca in jih zato ina tem mestu izključimo.
Zijanje kot dejavnik učinkovitosti pa je neobhodno tudi za razumevanje motivacije in Učinkovitosti. Vpliv znanja na učinkovitost se izraza v nas.led-
totnfivcrnjfet ßt bev bs om -ieiilßvjltßn asi 8B9 iriil ilivsises
Ai4i>t aaffoqg
AOiUVOQAH
m ob .S ,8S bo
.iirswrrae irihn iimcias
ni .8 .5 ,.S ,82 ,mlji invißd UČINKOVITOST = ZNANJE X MOTIVACIJA
Že ta skromen' matematični prikaz dokazuje, da ni doVoij, če v težnji za večjo učinkovitost posvečamo , enostransko pozornost samo enemu izmed dej avnikov . učinkovitosti. Nekdo ima lahko ogromno znanja, pa ni motiviran, zato ne bo delovno uspešen. Obratno pa, če motivacija obstaja, : ffl-,apa ustreznega znanja, prav tako ne moremo pričakovati; delovne uspešnosti.	f: rii n; .8
Motivacija nam pojasnjuje kaj žene ljudi, da opravljajo določeno delo. To pa je predvsem' žadb volje Vah je' člov^fihi vi h potreb. Kri človek oceni: in uvidi možnost, da bo lahko le s primerno aktivnostjo1-' zadovoljil svoje potrebe, sproži, proces aktivnosti, s katerimi;,'bo opravljal določeno rdelo,, zajsha-tero bo prejemal materialno;ali drugačno,,. nagrado. Ko., ločuj ugotovimo, da pri delavcu obstaja'motivacija za delo je potrebno, odvisnih dd motlvähije, zgraditi; tudi ustrezen šišteba materialne .Stimulacije.; Principi materialne stimulacije, naj bi bili odvisno od prej navedenega naslednji:'
— ,^i,zappsiepj<. morajo. itoP-
ti razvite potrebe, ki jih zadovoljujejo z materialnimi sredstvi pridobljehifhi š koristnim delom.
—I- Ce imajo zaposleni razvite potrebe jih morajo pokrivati izključno %■ dfelcffi, li-' b'b« predmet stimulativnega nagrajèva-nja,. to se pravi z rodnim delom. ;c ,?£ n- .£ .81 ,mlii . 8 f—dzadbvoljevahjč' potreb mora biti . MijsoSrazmerja. Ml vloženim delom. Ce delavec ugotovi, da je za zadovoljitev te po-
trebe potreben previsok napor, pravilom, se taki potrebi odpove in stimulacija se pokaže kot ne- — SßupiriskT merdaio* uciri-jjspešbHji3Eu,^p	j	y/ f^ugjni raz-
V nasprotnem primeru, ce po- vitijcut solidarnosti^ bIb[Isv 9t trebe; zadovolji' /prehitro iiftvnarjn ß}«i_ Stimulačijaidene «Skupine
prelahek nacifßU ,vonoiilim Ob dela delovne rirgknižttcije he
-oriiirn.,08. bs ,jbj1 olßoayoc; .visi mena v oxnßs uiaya ßxt ihyi! on vela — Obstajati mora dovolj ve- sme , delovati škodljivo na
lika stopnja povezanosti med ostale skupine ali dele. delovne
Vtožbnim' delohb' d'éla#éaKiht;to- organizacij«!. «bIoxìojUb stnsvišu
zultati, ki so predmet stintola- — Stimulacija mora ZagotO-
pUf •'Jl.idoT v 6881 Elei sš MS v
Delovni rezultati morajo bi- izvoda oziroma večji dohodek, ti ,pierljiyi,. ali;.,objektivno ' pri- — Kjer ni mogoče dela me-merljivi s postavljenimi stan- riti? mora ocenjevanje osebne dardi ali dogovorjenimi cilji, učinkovitosti vselej izhajati, iz Standardi morajo biti do- rezultatov dela.	; ’
volj zanesljivi, da ne pride do Èri postavljanju standardov, sprememb ne- da bi se poja- ki jih bomo vgradili v pravil-vile spremembe v sami tehno- .nike, bi morali imeti; vi mislih
ii dela.
5$ amsVL inbođsV ,816 Idi
‘Vse 'naštete prihcipri. Edino' tä-
—	Standardi morajo -.biti	bo, bomo naredili nadaljnji nuj-
enostavno merljivi, razumljivi	ni korak k ustreznejšemu nači-
in zagotavljati morajo enostav- : nu stimulativnega ...nagrajevano in učinkovito . kontrolo	nja- Eri tem pa se moramo
uspešnosti dela	zavedati, da' to niso končne re-
-— Roki stimulacije morajo	sitve, da jih bo treba..skozi
biti kar se da kratki, kor tako	prakso , še dograjevati in do-
delujejo stimulativnejše. 1	polnjevati, tako da bi se kar
—	Pri fizično težjih delih bi	najbolj mogoče približali ^Me-
moralo biti, glede na težo dela,ntlmu stanju, ko, bo .vsak pre-predvideno «.večje .presedanje jemal tak .OD, ki bo adekvaten količinskih standardov.	' :	njegovemu delu:«; Zavedate; pa
—	Zgornjo mejo preseganja se moramo tudi, da je to ldeal-količiriskiti standaijdov bi bilo no stanje, ki se mu sicer lahko treba omejiti tarn kjer ta Ogro- : približujemo, dosegli pa ga né
vterfiVie rleiaVeWhnsiBocißs JstoJfoomo nikoli.vš o\°06 9š iminsla
ls)si 008.01 £0 mi nisi v .eTi.8y olid sr au voiiinìoo olivate istsl
;; 'i v.—sA
irAm
ZANESLIIV, VAREU im PREDVSEM VARČEN ROČNI KALKULATOR
‘ ’	jßlßosvoq sz laovirlgoms od 93 bobi!
Usi snsteigs ßlid sr üimH bòsìIbìsI bssìz ßnlßtßjscttLonJsIsv !S9l2 siiDiluilanoj! rioni! ;; ogptobffj v o bo :1 žotj- éìioIq'oA £ sh ma iE—OS Bvsbjnfesiq ßupjlu'irinoari
osa
ss	'
9[?fftf^?IžBVo;	mtgOH ßrnaj

NAGRADNA
0JÖ93SS v od dni?! MèbìIssX onlßjübnfe ibni iivßiqiiq boibuj
KRIŽANKA inßi B§ a .sgriaV ovrinsviq
ni .£ .öS tmlii invißd ijiä .iuj .02 do .£
prImerì
1	PREDVSEM 2-A
;\W\ :;'')2ÄS8feap novg
\ OSEBNIH	"
tiV
àrdisi, v Letu 1978.	«a;*
Sqeu riinvofob ojiilsv sé [ßqodi
sosia and930 ni vor
ißqnH hnsi’ì
■nq[i vßlaWoa
xV OSÌOT mao'
•ogBio ni teorrxosfcq bvxIbA omtosoq 98 ,0;
..bog BÙL91SÌ ßfoßl IÖ sq o
-lessai en xn99Vßl9bca ni mesi ßq isquÉz mseY .rtiioifg din
f	^
■Z-.K-K-vrtsrt -ormi	tsqudg rnaaY
qau dinvolab og
f \Vf;4 I
-sdibaiauLiat;«ifKSia xnvonsO onaijlgi ag emwoi^i QSOT ex -oq cirxmrefei bjt— maixiilßvdßs igea v fjß-h'sjs 01 mVz id ,3om mtobj yrgs/wirnioglob
r-fVwtìl
ìuarski SteviìkTteto TnìOfmàtoiju'st. 8/78, je reševalcem križank od-icer: prva 150 dins;dve nagradi po 100 din in dve tretji nagradi po
sle,
70 dinj
Za križanko, ki je bila objavljena v januarski številki, je uredništvo dobilo kar 109 rešitev. Nagrade Sö Öölüliiuprvo ì-S(NBn ZUPAN TONČKA, Skupne službe, drugo 10.0 dm POLAJNER BARBKA, 'S'kapffe Službe ‘in «RESMAN JOŽE, TOZD Orodjarna^ ter tretjo 70 din MUJAKIC IBRO, TOZD- iSrivJalhirateh iZeREZNJAK JOŽE, STK. Nagrade izplačuje blagajna DO.
VERIGA je glašilo delavne skupnosti Slov. železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Janko S. Stušek, prof. — odgovorni urednik, Niko Bulut — glavni urednik, Marjana Kozamernik, dipl. oec. in Marjan Puhar. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. toč. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72)^ in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka.
8 ^VERIGA
FEBRUARf .1978; .lettok'20