Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za oolo leto predplačan 1"> gld., za poi leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman vel.JjS: Za eolo leto 12 gld., za pol leta 6 prid., za četrt leta 8 gld., za en inesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan valja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredulštvo je v Semeniških ulicah k. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeraši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v torek 3. januarija 1888.
Letnili XVI.
Pogled v star« leto.
ii.
Nemški vojskovodja, grofMoltke, je pred šestimi leti pisal o vprašauji razoroženja ter priznal, „daje vsaka vojska narodom nesreča, če tudi zmagajo". V drugem pismu pa pravi: „Večni mir so sanje, in ne lepe sanje. Vojska je element božjega reda. Naj-plemenitejše človeške čednosti razvijajo se na bojišči. Brez vojske svet segnjije in propade." A lansko leto je bil slavni vojak že drugih misli. In tudi mi vprašamo, kaj koristi vojska? Vse tako imenovane „lokalizovaue vojske" so se pričele za „narodnostno idejo".
Poglejmo na primer v Nemčijo. Brez 1866. 1. bi ne bilo 1870. I., ne francoskega sovraštva, in tudi ne misli o rusko-1'rancoski zvezi. Vse to pa le zaradi ^narodnostne ideje". In vendar mora vsakdo priznati, da nobena država ne čuti potrebe, preliti zadnjo kapljico krvi in izdati zadnji uovčič za košček tuje zemljo. Temu bi se uprli tudi finančni možje, ki bi v takem slučaji izgubili milijone. Culi so se iz židovskih krogov glasni glasovi: ako se že mora predrugačiti obličje Evropi, naj se zgodi mirnim potom »kompenzacije".
Troearska zveza je bila v prvi vrsti obrnena na vshod. Ali hruška ni še zrela, in razbila se je zveza. Iz dosedanjih dogodkov v Bolgariji pa smemo posneti, da v Berolinu radi zatisnejo jedno oko, ako Eusija trese drevo, na kojem visi na pol dozoreli sad. Turčija tudi čuti, da ji bije zadnja ura.
Turčija v smrtnem strahu išče danes zavetje v Petrogradu, jutri v Londonu, ob enem se oborožuje, ker se boji požara v Makedoniji. Doli na mostu med dvema svetovnima deloma je Eridino jabelko. Kdo zasede prestol ob Zlatem rogu, odvisno je od tega,"komu pade zrela hruška v naročje. In ravno to vprašanje kaže nam pri nastopu novega leta ne-veselo prihodnost.
Da se je v miuolem letu ohranil mir, zahvaliti se moramo le Vsemogočnemu, no svoji modrosti in srčnosti. Kar smo storili ter se motili, rečeno je s
kratkimi besedami. Knez Aleksander je bil kandidat signatarnih držav, torej tudi Avstrije. Princ Ferdinand pa ni kandidat ne držav, ne Kalnokjjev, kakor je ta govoril v delegacijah. Aleksandra so odstavili, in svet je ploskal temu činu; in Ferdinand sedi na prestolu, države pa molče, ker se boje ognju prili-vati olja. Bolgarsko vprašanje tedaj ni raz dnevni red evropskih držav, marveč rana na telesi Evrope ostala je odprta in krvaveča, in vsak trenotek treba se je bati, da se spro zdravniki, ki jo zdrave.
Kdor „v Bolgariji nima koristi", ta tudi v Carji-gradu nima ničesa iskati. In te besede nemškega državnika je dobro tolmačil ruski vladni list rekši: da je bila Prusija vedno zanesljiva sosedinja Rusiji, in tudi v prihodnje ne bo ovirala ruskih koristi na jugu. In kako bi se glasil odgovor ruskega lista nasproti Avstriji?
V resnici, Bismarck je imel dolgo let nezaslu-ženo srečo, ki ga še sedaj ni popolnoma zapustila. Vendar se je v ravno minolem letu pokazalo, da tudi železni mož ni Titan, marveč navaden človek. Le s silo še brani stolpe in nasipe, ktere je gradil mnogo let. Kdor hoče zapovedovati svetu, ta mu mora tudi zagotoviti mir. In vendar je mogočni kancelar sam priznal, da je mir v nevarnosti, in išče zaveznikov. Vsemu svetu je naznanil, da je vesel zveze z Italijo.
To začasno stanje evropskega položaja je ne-znosljivo, in reči smemo: bolji je konec s strahom, kakor strah brez konca. Mrtva je troearska zveza; in leto 1888 mora pokazati, je li resnica dvocarska zveza z Rusijo ali Avstrijo.
Beželm zbor kranjski.
(Deseta seja dne 29. januarija.)
Pričetek seje ob 1/ill. uri dopoludne. Gita in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem gosp. deželni glavar razdeli došle vloge in peticije. Med drugimi je poslanec Kraigher izročil prošnjo šestnajsterih novih odbornikov vrhniške županije za izvršitev po-
stave z dne 28. avgusta 1876, člen IV. proti gosp. Petru Lenassi-ju , sedaj še uradujočemu županu vrhniškemu, ker že več let računov ni položil. Poročilo deželnega odbora ob osuševanji račenske doline in njenih sosednih dolin se v poročanje izroči liuančnemu odseku, potem dr. Moše poroča o zakonu glede nekterih prememb cesarskega patenta z dne 5. julija 1853 ob zemljiščnem odkupovanji in v imenu linančnega odseka predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene:
a)	Priloženi načrt se potrdi;
b)	deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izprosi Najvišje potrjenje."
Zbornica sprejme oba predloga in zakon brez ugovora in vsaktere premembe. Zakon se popolnoma strinja z enakim zakonom, ki ga je bila vlada 1. 1886. predložila deželnemu zboru češkemu, torej ni dvoma, da dobi tudi Najvišje potrjenje. Zakon sam objavimo jutri.
Poslanec De tel a poroča o prošnji občine Radeče, sv. Križ in Dvor za podporo v napravo gozdno drevesnice v Radečah in predlaga, naj se prošnja izroči deželnemu odboru s pooblastilom, da sme v primeri z izkazano potrebo dovoliti podporo do zneska 50 gld.
Ta predlog obvelja brez ugovora. Poslanec dr. Vošnjak poroča o prošnji občinskega odbora sv. Križ pri Radečah za podporo šolske zgradbe na Dobovcu. Ker je dotični kredit letos že potrošen in tudi ni pojasnjeno, kako je z omenjeno šolo, izroča se dotična prošnja deželnemu odboru v natančnejše poizvedanje in dovolitev primerne podpore iz deželnega zaklada. Enako se izroča prošnja krajnega šolskega sveta v Gočali za podporo ondotnemu šolskemu vrtu deželnemu odboru, da razmere preišče in dovoli primeren donesek iz deželno-kulturnega zaklada.
Prošnja knjnega šolskega sveta v Starem trgu pri Poljanah, o kateri v imenu finančnega odseka poroča dr. Vošnjak, se za letos odkloni, ker je imenovana šola dobila že 600 gld. deželne podpore in je v ta namen dovoljeni znesek
LISTEK.
Nočni gost.
(Besnična dogodba.)
Solnce je zašlo na noč v temne gore. V vasi H. so je z žetvijo utrujeni sosedje kmalu posnemali. Brž je bilo povsod mirno in tiho kakor v puščavi. Samo čuvaj pes se včasih oglasi. Tudi v hiši kmeta Rumenca je vse mirno: na oni strani, kjer spavajo stariši, in tudi tam kjer spava Vojteh, njegov sin.
V tej noči je zastal pred Rumenčevo hišo mož. Zaradi teme ni se mu videlo v obraz, samo ko se je izpod oblakov pokazala kakošua zvezdica ali luna, poznalo se je, da je ramenat mož, zavit v širok plašč. Ponočni popotnik stoji pred oknom in gleda notri v sobo, kjer vse sladko spi. Za trenotek gre od okna in tiho koraka za hišo, kjer skoči čez nizki zid v vrt in stopa k vratom sobe Vojteha dijaka. — Počasi odpira vrata, in ta zaškripljejo. Poznalo se je, da je popotnik v hiši znan. Dijak, kateri še ni spal, ustraši se, in pomisli si „kaj pomeni ta-le nočni obisk, kaj bo z menoj?" Hoče zavpiti — ne more, hoče z okna skočiti — [prepozno je. Da se
obrani, zgrabi puško — gost stoji pri postelji. Gleda malo, gre k drugi postelji in začne odeje proč devati. To je gotovo tat I — Dijak puško sproži — in tujec pade na tla. V trenotku je vse na nogah. Vsak hiti v sobo dijakovo. Prinesejo luč in vidijo na tleh ležati moža v obrazu črnega — in na postelji ob-nemaganega dijaka.
„Le na njega, umoril je meni sina," jokaje se zavpije Rumenec in nekoliko rok seže po tujcu.
„Oče, nočete vendar svojega Vaclava —".
„Nebesa, kje si se ti tukaj vzel, in kaj si naredil, nesrečni sin!"
„Predno začnem pripovedovati, poživimo najprej Vojteha, kteri je iz strahu obnemagal."
Poživijo Vojteha, kteri pričujoče preplašeno gleda.
„Oče, niste li dobili pisma, da pridem danes iz Bosne?"
„Dragi sin, še vrstice ne," rečejo mati.
„Vlak so je na Ogerskem zamudil, tako da nisem mogel poprej priti kakor po noči. Vsi ste tukaj sladko spali, in nisem ras hotel buditi. Sel sem torej za hišo, in odprem si vrata na znaui mi način. Drugo naj pove naš junaški strelec Vojteh," smejaje se spodbada svojega brata, naj nadaljuje.
In Vojteh je nadaljeval: „Neki mož je prišel som,
in jaz sem mislil da je tat, v tem me je potrdilo to, ker je začel Vaclav odeje s postelje proč devati, da se vleže spat. Ne vem, kako se je zgodilo, da se je puška sprožila. Bogu bodi hvala, da ni bila puška na ostro nabita. Brat mi bo odpustil, — že zaradi strahu, kterega sem doživel — da sem iz njega zamorca naredil."
„Zakaj pa bi ne, hvaležni bodimo, da se ni nič hujšega zgodilo" reče Vaclav — zamorec.
Tako je k Rumencu prišel namesto tatu sin vojak. Seveda ni potem izmed njih nobeden več zaspal.
Kaznovana izdaja.
(Povest iz časov francoske vojske.)
VII.
Na predvečer Malega Šmarna so bile vse kranjske ulice polne ljudi, ki so drli na glavni trg gledat zbrano francosko vojsko. General Beloti jezdil je na bistrem konji sem in tje globoko zamišljen. Blizu njega je stal Boštjan in se nekako zaničljivo oziral po ljudeh. Pet topov je bilo pripravljenih, da je vzamejo vojaki seboj.
6000 gld. letos že razdeljen. Mogoče pa morda bo na to občino pri razdelitvi podpor ozirati «e v prihodnjem letu.
Poslanec Detela poroča o prošnji županstva v Senožečah za podporo v napravo napajališča, oziroma vodoshrana ter nasvetuje v ta namen podporo 200 gld. iz deželno-kulturnega zaklada, ako se deželni odbor prepriča o potrebi.
Poslanec Kavčič podpira ta predlog in zlasti priporoča, naj bi tudi slavna vlada take naprave izdatno podpirala. Omenja, v kakih zadregah so tamošnji prebivalci, kadar nastane suša in jim poide voda. Ljudje so se odločili z velikimi stroški, ki bodo presegali 1400 gld., napraviti novo napajališče, in pri svoji revščini pač zaslužijo izdatno podporo, zato jih toplo priporoča zlasti še slavni vladi. Predlog finančnega odseka potem obveljA soglasno.
(Daljo prili.)
Govor poslanca Hrena
v deželnem zboru dne 29. t. m.
(Dalje.)
Ko pa zdaj po teh splošnih opazkah preidem na svoj predlog ter se lotim utemeljevati koristnost nasvetovanih prememb, naj mi bode dovoljeno, na kratko posneti iz sedaj veljavnega, zapuščinske doneske za normalno-šolski zaklad uravnavajočega zakona z dne 18. decembra 1874 njega bistvena določila.
Ta zakon ustanovlja v prvem svojem paragrafu načelo, da je od vsake zapuščine, ki na čisto znaša nad 300 gld., plačati neko, v slednjem paragrafa določeno pristojbino normalno-šolskemu zakladu ; — § 2. pa določuje velikost tiste pristojbine, ki znaša pri zapuščinah od 300 do 500 gl. povprek po 1 gld., — če je pa zapuščine nad 500 gl., odmeriti je šolski donesek po neki tarifni lestvici ali skali tako, da se jemlje od vsakih 100 gld. podedovanega premoženja neki določen znesek, in sicer: pri zapuščinah nad 500 do 1000 gld. po 20 kr.
—	pri zapuščinah nad 1000 gld. do 5000 gld. po 25 kr.; pri zapuščinah nad 5000 do 10.000 gld. po 30 kr. od vsakih 100 gld. in tako naprej, — držeč se vodilnega načela, da kolikor večje je zapuščinsko premoženje, po toliko višji tarifi je odmeriti pristojbino od vsakih 100 gld., in še-le, ko dospe zapuščinsko premoženje do 100.000 gld. in črez, se napredovalna tarifa ustavi ter je v tem slučaji plačati od vsakih 100 gld. po 70 kr. šolskega doneska
—	torej na primer: od 120.000 gld. = 840 gld.
Pa ta tarifa veljii le za neposredne, z&rodne, tako imenovane „nujne" dediče, to so zapustnikovi otroci in unuki ali stariši; in za zapustnikovega zakonskega druga. Vsak drugi dedič pa, naj si bodi zapustnikov sorodnik ali ž njim v nikaki rodovinski zvezi, ima plačati poleg omenjene tarife še 50%, to je za polovico več šolskega doneska.
V čem pa obstoje po meni nasve-tovane spremembe?
Moj predlog drži se načeloma onih istih vodil, kakor sedaj veljavni zakon, namreč, da določuje pristojbino po tarifni lestvici in da razločuje med de-
diči po njihovem rodovinskem razmerji do zapustnika; samo da moj predlog sega na obe strani še nekoliko dlje. Predlog moj razločuje namreč tri vrste dedičev in vreduje po teh vrstah tudi doneske za šolski zaklad — v prvo vrsto spadajo, kakor že po sedanjem zakonu zgoraj omenjeni „nujni" dediči in zapustnikov drug — v drugo vrsto zapustnikovi bližnji žlahtniki ali sorodniki do vštetega četrtega kolena — to so bratje in sestre, stric in teta, bratič in sesterna, bratranec in sestričina — v tretjo vrsto pa spadajo vse druge osebe, naj si bodo s zapustnikom v kaki rodovinski daljši zvezi, ali njemu popolnoma stranski. — Dosledno tej raz-ločitvi dedičev meri tudi moj nasvet na to, da se šolski doneski po treh merah določujejo ; namreč prvič za „nujne" dediče in zakonskega druga po podstavni tarifni številki, kakor jo ustanovlja § 2. zakona; drugič za bližnje žlahtnike ali sorodnike, ki naj imajo plačati za 50°/o, to je za polovico več, ko dediči prve vrste, in tretjič za vse druge dediče brez razločka, kterim naj se šolska pristojbina zviša za 100%, to je za celoto tarifne številke. Po tej meri bi od zapuščine, od katere ima šolskega doneska plačati zapustnikov sin ali njegova vdova 10 gld., tista pristojbina znašala bodisi pri bratu ali kakem drugem bližujem sorodniku 15 gld. — pri dediču tretje vrste pa 20 gld.
Ta razločitev mora se pa smatrati za popolnoma opravičeno in jo veleva že naravna čut; kajti otrok je tako rekoč zapustnikov odrastek, je mladika istega debla, ki se je imel že po zarodnem razmerji na dedščino očetovo zanašati ; otrok je očetu naravni naslednik, ki je mnogokrat bil njemu tudi pri dobitku premoženja na pomoč, njegov so-delovalec in ki si je torej že s tem pridobil neko pravico na očetovo zapuščino. Daljnim sorodnikom ali pa takim dedičem, ki niso s zapustnikom celo v nikaki sorodbi, kakor jih v nemškem prav označevalno imenujejo Jachende Erben", to je „smejajoči se dediči" — njim pripade dedščina brez vsakega naravnega naslova, oni v mnogih slučajih na dedščino niti nikdar mislili niso, ter je za nje dedščina kakor najden zaklad, ali loterijski dobiček, in zato je gotovo primerno, umestno in pravično, da se taki dediči tudi za javne potrebščine bolj obdačijo, kot ziirodni in drugi bližnji sorodniki zapustnikovi.
Tega razločilnega načela po rodovinski razmeri dedičev s zapustnikom drži se tudi državna finančna politika, ker tudi po cesarskem patentu z dne 9. februarija 1850 (ali pristojbinski postavi) je odmerjati prenosnino od podedovanega premoženja, kakor določuje tarifna številka 106, po ravno tistih načelih, katere sem si jaz za vodilno podlago vzel, namreč po razločenih treh vrstah dedičev, ter predpisuje prenosnino dedičem prve vrste z 1%, dedičem druge vrste s 4%, in dedičem tretje vrste z 8% čiste dedščine; povrh tega pa pride še vojna doklada od 3/4 odstotka.
Ta trovrstna razločitev dedičev po rodovinski razmeri s zapustnikom je torej prva novost, po kateri se razlikuje po meni nasvetovani načrt zakona od sedaj veljavnega zakona z dne 18. decembra 1874.	(Dalje prih.)
častniki so silili generala, naj pelje vojno po desnem savskem bregu. Boštjan pa je svojeglavno trdil, da bodo veliko preje dospeli do odločenega mesta, ako krenejo po levem bregu. Beloti je zaupal bolj grdemu izdajalcu, kakor pa izkušenim svojim svetovalcem; odločil se je za levo stran.
Proti polunoči odrine vojna iz Kranja proti Smledniku. Ponosno, a nerodno jezdi Boštjan poleg generala. Nasmeh, ki mu igra okrog usten, kaže, kako mu je nočno potovauje všeč.
Izdajalec pelje Francoze čez Vranšico naravnost proti Trzinu. Pet je odbila ura v zvoniku cerkve sv. Florijana, ko so se prikazali prvi vojaki vrhu trzinskega gozda. A ne majhen strah je prešine, ko zagledajo v mali daljavi pred seboj sovražno vojsko. Po veliki cesti sem so prihajali avstrijski vojaki pod poveljstvom generala Felseisa.
Pretekli večer so nekateri beguni iz Trzina prišli tudi na Brdo in tii pripovedovali, da pridejo Francozi sem doli. Felseis ni popolnoma veroval tej novici, a vendar je ukazal vojakom pripraviti se na odhod in na boj; drugo jutro pa jo na vse zgodaj odrinil od tod sovražniku naproti. Ko so jih Francozi opazili, imeli so oni Dob že za seboj.
Beloti, kateremu srce ni veliko manj upadlo,
kakor vojakom njegovim, ukaže hitro iti v dol in postaviti se v bojno vrsto.
Dobre četrt ure potem je že stalo sedem tisoč Francozov na širokem travniku poleg cerkve. Za hrbtom jih je varoval hrib, na levi so imeli cerkev in na desni jih je mejila Pešata.
Glavni tabor je bil narejen okrog cerkve, kjer so stali topovi. Cerkev sama je bila polna orožja, smodnika in drugih bojnih priprav. Beloti je sta v zvoniku z nekaterimi častniki in z Boštjanom, in se neprenehoma jezil zdaj nad tem, zdaj nad onim Celo Boštjana je začel zbadati, ker jih je na tak kraj zapeljal. Ta je bil ves preplašen videč, v kako za drego je spravil Francoze; bal se je že za svojo glavo; najraje bi ušel, pa nikakor ni mogel.
Ravno je dospel Felseis s svojimi vojaki do Trzina, ko se je dež tako močno ulil z neba, kakor bi se bil oblak utrgal. V kratkem časi so bili vsi do kože premočeni. Vkljub tolikim težavam postavi general svoje brambovce sovražniku nasproti. Potem stopi prednje in je s krepkimi in navdušenimi be sedami osrčuje k boju. Vsem njegovim vojakom se je bralo veselje na obrazu, ni ga bilo bojazljivca med njimi.	[(Dalje prih.)
Praznovanje papeževe zlate maše v
Ljubljani. Papeževa slavnost v redutni dvorani.
(Konec.)
Jedna najsijajnejših točk ceie slovesnosti bil je prekrasni iz srca kipeč slavnostni govor g. vodje Fr. Po všeta. Z iskreno prepričevalno besedo, z govorniško dovršenostjo kazal nam je zlatomaSnika Leona XIII. kot učenjaka in državnika. Sklenil je s trikratnimi „Slava"-klici sv. Očetu. Ti klici so irepko in gromovito odmevali po dvorani. — Med govorom čulo se je pogosto živahno odobravanje poslušalcev in sklepu sledila je občna pohvala, dolgotrajno burno ploskanje in čestitanje govorniku.
Slavnostnemu govoru sledila je točka, ki vsa-sateremu navzočemu ostane sigurno dolgo v spominu. Komu se ni omilila B. Ipavčeva: „Kdo je mar" — takoj prvokrat? A večkrat ko jo čuješ, bolj ti je všeč. To je prava pravcata roža z domačega vrta. (Je je dovoljeno govoriti v pripodobi, zde se nam besede in melodije te kompozicije podobne slovenskemu dekletu opravljenemu v narodno nošo z belo pečo na glavi. Ni čuda tudi, da se je Slovencem toliko prikupila, da so jo radi in z veseljem slišali pri vseh slovesnih prilikah. Da pa ima pesem v sebi še vedno moč očarati občinstvo, pokazalo se je zopet včeraj. Kipečim srcem pri-sluškavali smo rahlim solo-parlijam in duetu, a tudi mogočno donečim akordom celega zbora. Ocenjajoči izvod sinočnjega glasbenega programa smo v resnici v dvomu, kateremu bi dali prednost, ali zboru ali orkestru. Toliko pa z dobro vestjo smemo poročiti, da sta oba občinstvo nad vse pričakovanje zadovoljila. Nismo imeli še prilike poprej slišati te kompozicije z instrumentalnim spremlje-vanjem, a upamo v smislu občinstva govoriti, če izražamo željo, da bi se nam taka prilika še kedaj in kmalu ponudila. Slovenci do kompozicij domačih ne smemo biti indiferentni, osobito ako se nam domači duh podajo v krasni umetni obliki. Še enkrat: primerno izbrana ta točka izvedena bila je točno in fino na vsestransko zadovoljnost. Slava izvrševalcem !
Sklepni govor govoril je č. g. kanonik Ivarol IClun. Omenjal je tesno zvezo sv. stola s presvetlo vladarsko hišo in tesno vez sedaj vladajočih oseb. Povdarjal, da se imamo tem faktorjem tudi mi zahvaliti, da smo ohranili katoliško vero in končal z besedami cesarske pesmi: „Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo; modro naj jo vlada, brani s svete vere pomočjo." Pri teh besedah, kterim so sledili navdušeni „Zivio"-in „Slava"-klici, je zbor vstal in na to pela se je „Cesarska himna", ktero je občinstvo stoje poslušalo.
Ko so utihnili zadnji glasovi, stopi na oder prem. g. k nez oškof ter spregovori nekako tako-le: Visokorodna, slavna gospoda!
Vse, kar smo pri današnji slavnosti čuti, bilo je tako lepo, da bi menil le izbrisati vam preugoden vtis teh izvrstno-lepih govorov, če bi po vsem tem tudi jaz na dolgo spregovoril. Zato hočem le ob kratkem nekaj pripomniti. Posneti hočem sad prelepe slavnosti, kateri seboj domov vzemimo. Ta sad naj je verno prepričanje, in zvesta vdanost do rimske stolice. To dvoje naj nas vodi v vsem našem mišljenji in delovanji.
Katoličanstvo ni sistem verskih resnic, iz katerega bi si vsak posameznik vsprejel, kar mu ugaja, a zavrgel, kar mu ne ugaja; ne: katoličanstvo je jednoten živ organizem, ki ima živo glavo in žive ude. Primerjati so da vodotoku, po katerega ceveh pretaka se iz bistrega vrelca živa studenčnica. Organizem ta obstoji iz rimskega papeža, iz škofov, duhovnikov in vernikov. Oživlja pa ga duh božji, duh Izveličarjev. Iz Njegovega pre-svetega Srca izvira in priteka nam po skali Petrovi po ceveh (škofih in duhovnikih) živa voda prave vere in milosti božje v sv. zakramentih. — Zato si tudi le tako morb.no razlagati velikanske vspehe, ktero je doseglo katoličanstvo.
Pravemu katoličanu ne more zadostovati samo ta ali ona resnica katoliške vere, ampak vsprejeti mora celi organizem, vsprejeti torej tudi papeža kot od Boga nakazanega in zaukazanega Učitelja. To prepričanje, da so res od Boga postavljeni, vodilo je vso dolgo vrsto 2G3 papežev, ki se niso nikdar utrudili v svojih naporih za srečo človeštva: to prepričanje rodilo nam je med njimi 35 mučencev. V
prvih časih krščanstva imeti je moral vsak papež vže pri svoji izvolitvi pred očmi, da ga čaka bržkone smrt na morišči. V lepi vrsti prvih 25 papežev, od apostola Petra pa do Siksta II., bili so vsi mu-čeniki. Vse te in druge papeže, med katerimi je, če se ne motim, 81 kanonizovanih svetnikov in 5 blaženih („beati"), vodilo je trdno prepričanje; vodila jih je iz tega prepričauja izvirajoča ljubezen do
Boga in do bližnjega.
Še v lepši luči kaže se nam živi organizem katoliške cerkve, če se ozremo na razne verske ločine, odcepljene od rimske stolice. Tudi one bile so nekdaj združene po ceveh, po katerih se je pretakala živa voda, s katoliško cerkvijo. A ko jim je bila pretrgana zveza z bistrim vrelcem, imajo sicer še nekoliko vode, a ta voda ni živa; je motna, je kalna, nezdrava.
Glejmo na katoliške misijone! Sad njih truda je pri malih pripomočkih vedno rastoče razširjanje katoliške vere. — Inoverci imajo sicer tudi svoje misijonarje in svoje misijone, in za-nje več pripomočkov, kot mi; a privržencev imajo le toliko časa. dokler jim dajejo denarja. Kadar pa nastanejo tuge, nevarnosti, muke, zginejo jedni in drugi. — Od kod ta razloček? Od tod, ker tukaj ni živega duha; ker je pretrgana vez se skalo Petrovo in tako s Zveličarjem samim.
Naj je tedaj sad prelepe današnje slavnosti po-življenje te naše zavesti, da ostanemo vedno zvesto vdani rimski stolici, da nam tako priteka vselej živa voda prave vere in milosti nebeške.
II koncu štejem si v dolžnost, zahvalo izreči slavnemu deželnemu zboru; zahvalim se isto-tako slavnemu mestnemu zboru ljubljanskemu; zahvalim se ljubljanskim meščanom in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej slavnosti. Morda ni mesta v celi Avstriji, ki bi se moglo z nami v tem primerjati.
Zahvaljujem pa se ne samo jaz; zahvalil se je sv. Oče sam; kajti na čestitanje odbora, ki je vodil priprave za slavnost zlate maše, dobili smo od sv. Očeta po državnem tajniku, kardinalu Ram poli i, nastopni telegram:
„Riconoscente a condesto comitato feste giubi-lari per le espresse felicitazioni il Santo Padre con cede con paterno affetto apostolica benedizione im plorata pel congresso dei cattolici da tenersi il 1. gennajo a Lubiana. Cardinale Rampolla."
„IIvaležen odboru za priprave slovesnosti zlate maše na izraženih voščilih podeli sv. Oče z očetovsko ljubeznijo zaprošeni apostolski blagoslov za zborovanje katoličanov 1. januarija v Ljubljani Kardinal Rampolla."
Izvršujoč to milost sv. Očeta podelim vam sedaj «v. blagoslov.
Kleče vsprejme zbor sv. blagoslov in se po skoraj poltretje urnem sestanku navdušeno razide.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. januarija. Itfotranje dežele.
Dunaj je papeževo slavnost praznoval zelo -veličastno. V cerkvi sv. Štefana bila je ob 11. uri slovesna sv. maša, kojo je daroval škof dr. Angerer. Navsoč je bil v cerkvi tudi papežev nuncij, nadškof Galimberti in mnogo občinstva iz najvišjih krogov. ■Ob 1. uri popoludne pa je sprejel Galimberti v svoj. palači čestitelje sv. Očeta. Med temi so bile najodličnejši osebe, koje ima naša prestolnica: člani cesarske hiše, dvorniki, ministri, visoka duhovščina, generali itd. Avstrija je v resnici pokazala pri tej priliki, kako visoko spoštuje cerkvenega poglavarja. Tudi po drugih mestih vršile so se enake slovesnosti.
Vsi dunajski listi proslavljajo v svojih predvčerajšnjih številkah papeža Leona XIII. kot kneza miru.	,
Pri novoletnem sprejemu se je izrazil ogerski ministerski predsednik Tisza, da morajo politiki računati z dejanjsko vojskino nevarnostjo. Ta izjava je vzbudila na Dunaji veliko pozornost.
Tnanje države.
T dopolnilo včerajšnjega brzojava o sestavi srbskega ministerstva se naznanja: Predsedstvo in vojsko je prevzel Sava Gruic; zunanje zadeve polkovnik Franasovic; javne stavbe dosedanji minister Velimirovič; dosedauji trgovinski minister Svetozar Milosavljevič notranje zadeve; dosedanji finančni minister Vuič isti posel; sekcijski načelnik v trgovinskem ministerstvu Steva Popovič trgovino
in Giga Geršič pravosodje in ob enem začasno nauk in bogočastje.
Jluski listi pišejo, da so v avstrijskem vojnem svetu pod predsedstvom cesarjevim zmagali mirovni nazori nadvojvode Albrehta in grofa K(llnokyja. O nujni vojskini nevarnosti se niti ne more govoriti. Isto tako pa tudi ni misliti, da bi llusija kaj odnehala v bolgarskem vprašanji. Car se strogo drži načela, da spada v mejah mirovne pogodbe s Turčijo in berolinske pogodbe Bolgarija pod rusko območje in da je Rusija pripoznala avstrijsko stališče v Bosni in Hercegovini edino le pod tem pogojem. — Poljaki se boje, da bi se približala Avstrija Rusiji, vsled česar bi zgubili Poljaki svoje prednostno stanje v Galiciji. Vsled tega so pričeli pisati poljski listi zelo mirovno in odsvetovati Avstriji od vojske. — Ob avstrijski meji se še vedno pomikajo ruske vojne čete iz enega v drug kraj, to pa le iz strategiških ozirov; pomnožila se mejna vojna ni niti za enega moža.
„Reichsanzeiger" je dne 31. decembra objavil one ponarejene listina, koje so se predložile nemškemu kancelarju na povelje ruskega carja, da jih preišče glede njihove vsebine in izvira. Preiskave so pokazale, da si nista nikedar dopisovala grofica Flanderska in knez Ferdinand Koburški in da se ni nikoli izjavil princ Reuss o splošnem političnem stanji, kakor se to naglaša v pismih. Slednja je sestavila neznana oseba edino le iz namena, da bi napravila razprtije med evropskimi velesilami. „Reichsanzeiger" pravi, da bi se nemški politiki lahko očitala dvostrankarstvo in nepoštenost, ko bi bil obseg teh listin istinit. Znano pa je, da Nemčija ni uikedar priznala Koburžana, ker je njegova vlada v nasprotji z berolinsko pogodbo.
Francoski trgovec Poisson, 1. 1870 poveljnik 100. bataljona, poživlja javno z oklici po vogalih svoje pariške someščane, naj ne plačujejo mestnih davkov, ker dovoljuje Seine-prefekt mestnemu zboru nepostavne izdaje. Kot take navaja Poisson: Razne podpore mnogoštevilnim prostozidarskim ložam; 15.000 frankov nekemu prostozidarju, da bo spisal primerno zgodovino pariško; pol milijona za pojedine v mestni palači. Tako so na primer koncem meseca marcija v neki noči popili 42.000 litrov žganih opojnih pijač in skadili 80.000 Havana-smodk, Ker je bilo med 6 tisoč povabljenimi ena tretjina žensk, pride 7 litrov pijač in več ko 20 smodk na enega človeka. Poisson pravi, da se nepostavno potrosi na ta način vsako leto nad 30 milijonov. „K. V." pravi, da ima mož morda prav, toda zakaj pa volijo vedno take može v mestni zbor? — Staro leto je zaključilo mestno zastopstvo prav v smislu svojega vsporeda. Usmiljene sestre, ki so štirideset let stregle revnim bolnikom v štirinajstem okraji, je šiloma prognal iz dotičnih poslopij. Solzami v očeh je spremljalo revno prebivalstvo sestre pri njihovem odhodu. Ravno tako se bo zgodilo z usmiljenimi sestrami v kratkem po druzih okrajih. Zato pa zahtevajo mestni očetje od predsednika Sadi-Carnota, naj pomilosti vse politiške zločince, celo vojaške ubežnike, ki bivajo jako mnogoštevilno v Belgiji. — Francija gre vedno le rakovo pot. — Minister naselbin Mahy se je odpovedal, ker se ni mogel sprijazniti z ostalimi ministri glede državnega podtajništva.
Kruto postopanje italijanske vlade zoper rimskega župana T o r 1 o n i a je napravilo na katoliških dvorih jako slab vtis. Irredentovsko časopisje pa vriska veselja vsled tega Crispijevega koraka. Sploh so pričeli irredentovski vodje živahneje delovati in vzdiguje irredenta na južnem Tiolskem in na Primorskem zopet ponosneje svojo ostudno glavo.
Kakove krasne razmere so v blaženi Italiji, kaže nam postopanje necega florenškega sodnika zoper tamošnjega francoskega konzula. Sodnik je izdal razsodbo in contumaciam zoper konzula na korist tuneškega podložnika Elmeliha, ki se je izkazal, da ga je v ta namen pooblastil bej tuneški, dedič Huseima paše. Elmelih je na podlagi te razsodbe in s pomočjo italijanskih karabinijerov vdrl v stanovanje francoskega konzula, da bi mu šiloma pobral listine, ki se tičejo zgorajšnje dedščine. Minister Flourens je ukazal veleposlaniku Mouy-ju, naj zahteva pojasnila od Crispija zaradi tega dogodka. Orispi je takoj odredil preiskavo. — „Journal des Debats" pravi, da ta stvar nima nobene važnosti, ter je Orispi tudi že obljubil popolno zadoščenje.
vasi. Siromašno je večinoma ljudstvo v teh vaseh, ali trdno sa drži vere svojih pradedov in njihovih običajev.
Ko večerni angeljski pozdrav zadoni, zbere se domača družina v hiši k molitvi. Potem gre hišni gospodar ali gospodinja s svojimi domačimi in po-kropi vse sobe in čumnate z blagoslovljeno vodo in pokadi s kadilom.
Ko pa odbije sedma ura, zadoni veliki zvon, naznanjujoč, da nocojšnja noč je sveta noč. Med tem pa vsa družina glasno moli rožni venec.
Ako stopiš v sobo, kjer prebiva verna družina, kaj zagledaš tam? Skoraj milo se ti stori pri srcu, ker spomniš se na božične običaje, katere si videl v hiši svojih ljubih roditeljev, dokler si bil še ž njimi v bolj ozki zvezi.
Na mizi, pogrneni s snažnim belim prtom, leži „poprtnjak", velik, bel hleb kruha, okrašen s ptički in z lepo izrezljanim vencem iz testa. Na hleb je naslonjeno sito podloženo z majhnim brusom. Na drugi strani hleba leži velik kuhinjski nož. Na klopi pri mizi leži balta ali sekira, zraven tega orodja, srpi, katerih število se ravni! po številu ženskega osobja pri hiši. Slednjič zagledaš tam posodje za mleko.
Ti običaji imajo gotovo svojo korenino ali vzrok v poljedelstvu.
Iz Krškega, 1. januarija. (Šolarska kuhinja.) Pri nas se je že lansko leto ustanovila „šolarska kuhinja" z namenom, da se o zimskem času opoludne preskrbi kaka topla jed ubogim šolarjem ljudske šole, ki morajo čakati na popoludanski pouk. — To hvalevredno podjetje se je ponovilo tudi za letošnje šolsko leto. V ta namen so se zavezali p. n. udje, posebno gospe in gospodičine, plačevati na mesec primerne doneske ali pa na domu pogostovati primerno število otrok. Plačujejo pa na mesec po 5goId.: blagorodna gospa Josipina Ho-čevarjeva; po 1 gold. gospe: Viljelmina Aussetz, Ernestina Gabršek, Josipina Gregorin, Marija Mencinger in Marija Pfeifer, gospica Marija Wessner in gospod Henrik Weiglein; po 50 kr. gospe: Klotilda Engelsberger, Leopoldina Ferk, Ana Grebenec, Mar. pl. Gspan, Franjica Jugovic, Julija Kobal, Terezija Rumpret, Marija Stanzer, Ana Šešek, Mar. Vanič, Zdenka "VVaschica, Marija Wingler in Neimenovana, gospici: Amalija Havelka in Marija Michel, in gospodje: Josip Bezlaj, Anton Klein in Tom. Romih; po 40 kr. gospe: Ivana Hirscliberg, Alojzija Krapš in Marija Verbič; po 30 kr. gospe: Alojzija Gabrič, Klementina Jermanu, Ana Lesjak, Franica Perhavee in Hedviga Zazula, in gospodje: Leopold Golf, Fr. in Karol Reichel. — Na dom so vzele na dan po dva otroka: gospa Franica Gregorič; po jednega otroka gospe: Terezija Janež, Berta Kersnik, Julija Lapajne, Marija Ravnikar, Marija Rupert, Alojzija Schener in Ivana Zesser, in g. Josip Božič. — Na ta način se že od 14. novembra t. 1. pogosti vsak šolski dan do štirideset ubogih otrok z juho in z mesom ali s čim drugim. Presrčna hvala bodi izrečena vsem blagim dobrotnikom, sosebno nežno-čutnim damam, tako tudi gospema M. Michelovi in E. Gabršekovi, ki se požrtvovalno trudite s kuho in s postrežbo za one otroke, za ktere se plačuje v denarjih. Bog plati! Naj bi našel ta vzgled mnogo posnemovalcev tudi po drugod!
Izvirni dopisi.
S kmetov na Kočevskem, 1. januarija. (Božični običaji.) Dragi čitatelj! Nočem te v duhu peljati v kočevsko mesto, kjer vlada pri velikem bogastvu nekaterih prevzetnost, temveč peljati te hočem rajši na deželo, med priproste kmečke ljudi, kjer kraljuje ljubi mir ter se nič ne ve o narodne] ne-strpljivosti.
Tu je človek na deželi in vživa zdravi gorski zrak, kajti visoka in strma gora, obraščena z viso-cimi smrekami nam pošilja lepo duhtečo vonjavo doli v nižavo. V znožji gore se razprostira precčj dolga in široka planjava, kjer so goste in velike
Dnevne novice.
(Presvetla cesarica Elizabeta) pri vsaki priliki pokaže svoje usmiljeno srce. Omenili smo pred tedni, da je cesarska ladija „Greif", na kateri se je cesarica z oloka Krf vračala v Miramar, ob istrskih otokih zadela v laški trabakelj iu ga potopila ter je ondi vtonil 141eten deček, pomorski vajenec A. Sattorini. Presvetla cesarica Elizabeta poslala je že priletnim roditeljem ponesrečenca 4000 gld. Šestero pomorščakov, ki so takoj takrat iz cesarske blagajnice prejeli 300 gld., dobili so za božične praznike od cesarice zopet 300 gld.
(Sv. Očetu) poslali so njegovi slavitelji v Gradci, kjer je bila dopoludne slovesna služba božja v veliki cerkvi, popoladne pa v semeniškem refektoriju slavnostna beseda, sledeč telegram: „Graški in štajerski katoliki čestitajo najvdaneje Nj. Svetosti z otroškimi občutki ter prosijo v spoštovanji in pokorščini do sv. stola papeževega blagoslova." Na veliki cerkvi vihrali ste dve velikanski zastavi: črno-rumena in belo-rumena, torej cesarska in papeževa, jako lepo
znamenje, da je poleg zvestobe do sv. Cerkve vedno tudi prostor za zvestobo do cesarja.
(Prihodnja seja deželnega zbora) bo v četrtek 5. t. m.
(Državni zbor) prične se zopet 34. jauuarija.
(Štajarski deželni zbor) pričel bo svoje seje zopet dne 9. januarija in bo zboroval do 22. januarija. Dela ga čaka obilno, ha pr. ribarska postava, „Joan-neuma" prodaja, prezidavanje deželne hiše, razni že-leznični načrti in dotične peticije, katerih ni malo. Konečno bode pa tudi zemljeknjižni odsek svoje mnenje izrekel o znanem Pražakovem odloku. Hiteti bodo morali štajarski deželni poslanci, da rešijo nakopičeno gradivo.
(Imenovanje.) Gosp. Franc G o g o 1 a, računski oficijal na Dunaji, imenovan je računskim preglednikom v ministerstvu.
(Umrl) je danes na Igu za dolgo in hudo boleznijo g. Antou G n k, c. kr. jamski oglednik v po-koji. Pogreb bo v četrtek ob 9. uri dopoludne. Naj počiva v miru!
(Umrla) je včeraj popoludne po kratki bolezni soproga c. kr. računskega svetovalca, g. Alojzija B a y r - a , rojena Podkrajškova.
(Železnični promet) je večinoma že povsod odprt, koder je bil zaradi žametov ustavljen.
(Personalstand des Bisthnmes Lavant) za 1.1888 je izšel ravnokar. Iz lične knjižice izvemo, da ima sosedna naša skoraj vseskozi slovenska škofija sedaj vseh mašnikov skupaj 449. Izmed teh jih deluje v duhovuem pastirstvu 337, v drugih službah jih je 67, umirovljenih pa 45. Najstarejši mašnik v škofiji je veleč. g. Marko Glaser, častni kanonik in župnik v Št. Petru pri Mariboru. Župnij je v Lavantinski škofiji 188, lokalij 31, kaplanij 187 (sedaj 71 praznih), pa 7 beneficijev. Vseh cerkva je v vladikovini 634.
(Slavčeva novoletna veselica) bila je v nedeljo jako živahna. Posebno veselje videlo se je na obrazih slavcev-pevcev; ni čudo, saj so ravno malo poprej dokazali najodličnejšemu občinstvu ljubljanskemu v redutni dvorani, kako vrlo napreduje njihovo društvo. Lepo se je pričelo novo leto „Slavcu", in preverjeni smo, da se bode uresničila želja, izražena v govoru društvenega predsednika: „Naj ostanejo dosedanji prijatelji zvesti lansko leto blagoslovljeni zastavi, pod kojo naj društvo napreduje v isti meri, kakor do-sedaj!" Znanemu dovršenemu predavanju vojaške godbe in težkim, pa vendar gladko popevanim pes-mam zborovim je občinstvo burno skazovalo svojo zadovoljnost in pohvalo. Veselost pa je bila nepo-pisljiva, ko so nastopili v »Ponesrečeni skušnji" gg. Bajec, Jeršek, Perdan in Verovšek. Celo strokovnjaki se niso mogli vzdržati srčnega smehu, ko so videli v resnici te drastične prikazni na odru. — Slavčevi večeri so toplega priporočila vredne veselice posebno za člane srednjega stanu, ako se hočejo pošteno zabavati.
(Zmrznil je) na sv. Štefana dan ponoči v Kamniku petdesetletni čevljarski pomočnik J. K u š a r. Štajarski nemški listi se temu čudijo in nekako pomilovalno nekdo vpraša, če v Kamniku za onemogle stare ljudi o Božiči nimajo boljših stanovanj, kakor je svinjak. Na to ni treba druzega odgovora, kakor: „vsak pred svojim pragom!" „Revček Andrejček" je živ odsev prežalostnega položaja onemoglih revežev na nemškem Štajarskem.
(Obešen) je bil 20. t. m. v Banjaluki morilec našega rojaka, misijonarja Laha, imenom Božo M a n d i 6. Ta je bil jedini, katerega so zasačili pri zločinu; tajil je vedno svoje hudobno dejanje in tudi svojih tovarišev ni hotel imenovati.
(Zavarovanje delavcev.) „Wr. Ztg." je objavila dne 28. decembra potrjeno postavo o zavarovanji delavcev.
(»Slovenski Pravnik") pričel je zopet izhajati; vreduje ga g. dr. Alfonz Mosche. Vsebina prvi številki je: Kakošen upliv imajo določila § 2. post. z dne 10. junija 1887. št. 74 d. z. na prej pridobljene zastavne pravice. — K obdačenju žganih pijač. — Pravniški razgovori. — Pravni pregled za leto 1887. — Slovensko pravniško društvo. — Pravosodje. (Posebno zvršilo z likvidacijsko sodbo v konkurzu prisojenih troškov ni dovoljeno.) — Listek. — Književnost. — Drobne vesti. — Izdajatelj ape-luje v predgovoru na slovenske pravnike, naj vsak po svoji moči pripomaga, da postane list veren izraz teženj in želja naših.
Telegrami.
Dunaj, 3. jan. Nadvojvoclinja Marija Terezija, soproga nadvojvode Karola Štefana, jo včeraj srečno porodila nadvoj vodili jo.
Petrograd, 3. jan. „Journal de St. Pet." izraža veliko zadovoljnost, da so se objavile ponarejeno listine. „Reiolisanzeiger" pravi, da se mora visoko ceniti odkritosrčnost, s kojo se popravlja slučajno nezaupanje, kakor tudi lojalnost, s kojo hočejo pojasniti nezaupanje.
Rim, 2. Jan. Včeraj jo bilo vreme mrzlo, sicer lepo. Že zgodaj je bilo mnogo ljudi na Petrovem trgu. V cerkvi in zunaj je bil popoln mir. Med zlato mašo so zvonili po vsem Rimu. Ob 1I»10. uri so prinesli papeža iz Vatikana v cerkev; občinstvo ga je živahno pozdravljalo. Po tihi sv. maši je Nj. Svetost zapel zahvalno pesen. Nato je v sredi cerkve z glasnim glasom s prestola dal blagoslov; občinstvo ga je zopet glasno pozdravljalo. Vsi cerkveni zavodi in hišo so bilo krasno razsvetljene.
Rim, 3. jan. Ruski car je v svoji čestitki papežu izrekel prepričanje, da bo mogel vsled velike modrosti papeževe zjediniti potrebe rimske cerkve v Rusiji s temeljnimi načeli države.
Listnica opravništva.
Ako kateri p. n. naročnikov ni dobil prve številke našega lista, naj nam blagovoljno naznani.
G. M. Ji. v B. stari dolg 10 gl. za 1. S i. vpisali 6 gl.
G. A. V. v L. Vso za stari dolg.
G. J. O. v S. Poslano vpisali za 1. 88.; dolga nič no najdemo.
G. F. K. v K. Zapisali vse, kakor ste želeli za 1. 88 a vpisani ste na dolgu 15.
Dijaška kuhinja v Celji.
Za II. društveno, šolsko leto 1887/88, so	daljo darovali prečastiti in častiti gospodje:
Anton Lednik, župnik v Podsredi letnino . .	5 gl.	—	kr.
Franc Zdolšek, župnik v Solčavi le nino . .	5	„	—	„
Boštjan Kregar. učitelj v Celji letnino ...	5	„	—	,, j
J. Vilbar v ^Ljubljani letnino......5	,,	—	J
Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu lotnino .	5	,,	—	„ Dr. Kaiol Smidinger, c. kr. notar v Kamniku
letnino.............5	„	—	„
Tomaž Vaida. Andrej Pere, Dr. Vrečko, Ljudevit Hudovernik. Dr. Urban Lemež. P. Irgl, Leopold Veho car, Valentin Mikuš in Dr. Horvat, vsi v
Celji, raesecnino po 50 kr........4	,	50	„
Mihael Jezovšek not. k. v Ptujem.....3	,,	=	„
Posojilnica v Ljutomeru........30	„	—	.,
Gregor Presečnih, kaplan v Polčanah ...	4	„	—	„
Neimenovani po g. prof. Krušie-u za debr. .	4	„	—	„
A. Podhostnik, kaplan v Mozirji nabral ...	2	„	21	„
potem od pr. g. Mat Freee. župnika lotnino .	5	„	—	„
in od pr. g. Ramov, župnika letnino ...	1	„	—	.,
D. Ipavic, v St. Juriju, letnino.....5	„	—	„
Blaž Dolinšek župnik v frankolovem, letnino .	5	„	—	„ R. Marzidovšek, c. kr. vojni kaplan v Zadru,
letnino......... , . . .	5	„	—	„
Vsem prisrčna zahvala in uljudna prošnja za daljne mile darove.
Celje, dne 26. decembra 1887.
Maks Veršec,
blagajnik.
Mihael Vošnjak,
predsednik.
Umrli so:
30. decembra. Marija Petrič, krojačeva žena, 41 let, Krakovske ulice št. 3, Variola. — Bernard Stergar, posestnik, 66 let, Gruberjeve uliee št. 3, pljučni emphysem. - Prane Korbar, posestnik, 50 let, Ulice na Grad št. 12, tuberkuloza.
Vremensko sporočilo.
g čas Stanje	% Z
--Veter	Vreme	|
opazovanja	H g
U zjut.	739-67 —22 6	si. svzh.	megla
1.2. u. pop.	737 47 —14 6	si. vzh.	jasno 0'00
=9.u. zvee	737 93 -18 6	si. vzh.	megla_
7. u. zjut.	736'43 —15-0	si. jzap.	jasno
2.2. u. pop.	736 15 — 7'4	si. jzap.	oblačno 0 00
9. u. zveo.	736 47 — 5'2
V nedeljo zjutraj in zvečer nedeljek zjutraj jasno, potem Smer dnij 18 6° in — 9 2° C , za 15-7°

Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljnl»ljjiiii, Kljucarslco ulice štev. it,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-arija t. L: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Modrece na peresih (Pedermadratzen) po 10 gld. Žimnice po 22 gld. in višjo. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z deželo in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo.
Ceniki s podobami zastonj in franJeo na zahtevan je.	(3)
izdelovalen oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
IBSCr® sb S® BLJgsa 2t st,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižjo cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrsto v prodajalnah.	(J)
mT" Conike ua zolitevanje.
Štev. 889.
Kast
is sira etase
n paznika.
Pri mestni občini I^ ima	iz-
praznjena je služba občinskega paznika (policaja) z letno plačo 420 gld. Prosilci slovenskega in nemškega jezika zmožni naj svoje prošnje s prilogami vred, in sicer tisti, kateri so v javni službi, potom svojega preclstojnega urada najdalje do
35. januarija 1888
podpisanemu uradu vpošljejo. Ako možno, naj se prosilec osobno predstavi.
Opomni se, da bo ta paznik imel tudi nalog,, zvečer mestue svetilnice prižigati.
Mestno županstvo v Kamniku
24. decembra 1887.
Župan:
(3)	Fisoher s. r.
megla, čez dan jasno. V po-no. Srednja temperatura obeh in 6-3° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 3. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	76	gl. 90 kr
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	79	„ 75
4 °io avstr. zlata renta, davka prosta . . .	107	„ 25
Pap rna renta, davka prosta......90	„ 95
Akcije avstr.-ogerske banke ......	852	„ —
Kreditne akcije ....................267	„ 60
London.............127	„ 15
Srebro .............—	„ —
Francoski napoleond....................10	„ 06
Cesarski cekini ....................6	„ 01
Nemške marke ..........62	„ 32'
Tekoče zlato in srebro za pozlačenje po-srebrenje in zboljšanje okvirov, lesa, kovine, stekla
itd. in vseh predmetov. Krasno in trajno. Baba ja vsacega jako priprosta. Cena steklenici s čopičo:u 1 gld., 6 steklenic 5 gld., 12 steklenic 9 gld.
Tekoče likalo, ki daje v trenutku svetlo črio barvo. Najboljše sredstvo, da se ohrani obuvalo n usnjina. Svetli se in posuši takoj ter napravi usnje nepremočljivo. Izvrstno za razna obuvala in konjsko opravo.
Cena zabojčku z 2 velikima steklenicama 130 poštnine prosto. Cena zabojčku s 6 velikimi steklenicami 3 gld. poštnine prosto. Cena zabojčku s 6 velikimi steklenicami 4 gld. 80 kr. poštnine prosto.
Tekoč ribji lep (syndetikon) je pripoznano nij-boljše lepilo za najraznejše snovi, skleja, lepi, spoja in veže: steklo, kamen, alabaster, mavec, porcelan, I marmor, slonovo kost, les, usnje, papir itd. Ostalo I leta nespremenjen v svojem učinku, vedno tekoč, 1 tedaj pripraven za rabo. Cena veliki steklenici 50 Id-., I 6 steklenicam 2 gld., 12 steklenicam 3 gld. 50 ki.; kilo po 1 gld. 80 kr., 1 zaboj s 41/, klgr. netfo-vsebine 6 gld. 50 kr. prosto poštnine.
Konservator pohištva, odstranjuje z največ lahkoto madeže in spuščaje na pohištvu ter jim d rje zopet prejšnji svit. Steklenica s 1ji litra 1 gld., 6 steklenic 4 gld 80 kr.
Hevreka (smrt črnilnim madežem) odstranjuje hipoma iz papirja črnilne madeže, cele spisano vrste itd., kakor tudi barvo za štampilije. Cena steklenici 50 kr., 6 steklenicam 2 gld. 2J kr.	,
Univerzalna čistilna politura. Vspeh velikanski Presega vse čistilno in politurne pripomočke ter daje z enkratno rabo nov, bliščoč in stalen lesk vsem vsled rabe zatemnelim predmetom iz lesu kovino ali usnja, kakor tudi oljnatim slikam. Cena steklenici 50 kr., 6 steklenicam 2 gld. 20 kr.
Proti povzetju ali poprejšnji gotovini razpešilja
KAROL PROLS V BRNU 206
na Moravskem.	(8)