Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., 7,» pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mesoo 1 ghl. 40 kr. V administraciji prejeman veljtl: Za eolo loto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt lota S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Semoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
ltokoplsl se ne vračajo, nofrankovana pisina se ne sprejemajo. VrednlStvo jo v Scmeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodeljo in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v soboto 10. septembra 1887.
Letnik X V
Raviiopravnost.
Nj. Veličanstvo, presvetli cesar pripeljal se je 4. t. m. v Nitro, da se vdeleži vojaških vaj. Poklonile so se mu razne deputacije, kterim je cesar milostivo odgovarjal. Zlate pa so besede, ktere je govoril ljubljeni vladar deputaciji židovsko verske občine. »Brezpogojna ravuopravnost v vsakem oziru je zahteva pravičnosti." Te besede so pač vredne, da si jih zapomni vsak avstrijsk državljan, posebno oni krogi, ki narodom odločujejo pravice.
Iz ust vladarjevih čuli so državljani tola/ilne besede, da krona želi ravnopravnost vseh narodov „v vsakem oziru". V Avstriji no smejo živeti narodi prve in druge vrste, ne gospodarji in robotniki, temveč vsi morajo imeti enake dolžnosti, enake pravice. „Justitia fundamentum regnorum" zapisano je nad vratmi cesarskega dvorca na Dunaji. Tega načela drži se naš slavni vladar iu želi, da se izvaja v širni Avstriji.
Trditi pa moremo, da se vladarjeve zlato besedo ne strinjajo „v vsakem oziru" z dejanjskimi razmerami. Čudno se slišijo vladarjevo vzvišene besedo v kraji, kjer gospodari oholi Madjar, kjer zatirani Slovak ne pozni! „ravnopravnosti". Kdo naj našteje muoga sredstva, s kterimi skušajo Madjari zatreti slovaško pleme?
V pokrajinah onkraj Litave vlada strog absolutizem. Ozrimo so le v najbližjo nam deželo hrvatsko, in z nova nam je madjarska politika podobna rudečemu jabelku, čigar sredina je trhla in gnjila. Ko so se Madjari borili za svojo nezavisnost, občudovala jih je ostala Evropa. Ko se sedaj ne-madjarski narodi upirajo absolutizmu in zahtevajo ravnopravnost, imenujejo jih izdajalce ogersko države. Kako sodijo Madjari o ravnopravnosti, spoznamo lahko po tem, da so nekteri madjarski listi v svojih poročilih zamolčali vladarjeve besede.
Enako so gospodarili Nemci v deželah tostran Litave do TaalTejeve vlade. Sami so 1. 1867 osnovali in sklenili drž. tem. postave, ki jamčijo vsem državljanom enake pravice. Člen 19. teh postav pa so tolmačili na take načine, da nenemški narodi niso poznali »brezpogojno ravnopravnosti". Nemški stranki zašel jo absolutizem v meso in kri, da se v dvajsetih letih niso sprijaznili z onim členom. Uničili
bi radi vso ustavo, da z njo pokopajo tudi člen 19. Presvetli vladar sam imenoval je to stranko »fakci-jozno", s tem pa tudi sedanji vladi dal navodilo, da želi »brezpogojno ravnopravnost v vsakem oziru". To tudi tirjamo in jo bomo tirjali tako dolgo, da jo dobimo.
Trstciijukovu slavnost
v Slovenjem Gradci, 4. septembra 1887.
Povodom Trstenjakove slavnosti došlo je 146 telegramov iu 103 dopisa, izmed kterih objavimo naslednja dva:
Velečastni moj Gospodine i vrli pisatelju!
Vi eete skoro doživieti 50godišnjicu svoga književnoga poslovanja. Ja Vam na toj riedkoj srieči iz svega srdca čestitam. Vi ste u koliko se siecam, u mladosti svojoj njekoliko godina pobavili u Zagrebu. Vi ste sa prvacima našima ono dobi u priateljstvu živeli, i preporodu naše narodno pro-sveto njekim načinom kumovali. Kad se Vi sad poslie pol vieka častnoga i slavnoga Vašega napora, na dobu Vaše prve mladosti obazreto, možebit če žalost obuzeti srdce Vaše jer njeki ter njeki naših prvih budioca, pregalaca, a Vaših starih priatolja nije se dovio do one višino, na koju ga jo prvo-početni žar i zanos za posvetom i napriedkom svoga naroda ovlastio. Mnogi njih sužno je propao, i u prah se zemaljski, po njemu plazi i gmiže da po-vratio. Nevolja je to velika; jer često pud padom i propašču prvih zatočuika prosvieto, sav se narodni pokret napriedak smete i zaustavi; ali, hvala Bogu, u istini i pravoj prosveti sama božja moč prebiva, kojoj nitko odolieti nemože, za to često i često put biva, do kad se prvi zatočnici istino i pravdo, kojoj bi i do samoga mučeničtva vierni ostati morali, sami sebi in svojoj zadači izueviero, istiua i pak i pravda za to se nozaustaje, nego so vlastitom svo-jom šilom svo više i više širi, kriepi i novih i novih zatočnika pridobiva. Kad jedan put narodu častna i odvazna poslie davnih tmina i svakojakih muka bila zora zarudi, neima sile na ovomu svietu, koja bi joj na put stala, do se do sjaja poludnevnoga dana nerazvijo. Vami medjutim, vrli moj priatolja,
na čast i slavu služi, što sle, položiv jednom u prvi mladosti svojoj ruku ua plug, Sebi samomu i zdravju Svomu do dan danas vierni ostali, ueodmetnao nigd.i više ruke od pluga Svoga. Tako se i pristopi svečeniku, kad se ujodno u svečenika narodne posvete i naroduoga prava obrati; jer svečenik suagu posto-jauosti i značajuosti danomice crpi iz onoga pre-svetoga otajstva, koje je milosrdje božje svemu svietu u viečiti izvor svakoga svietla i života, svake snago i krieposti pretvorilo. Slava Vam dakle još jedan put, i svim Vašim divuim drugovom i suroduikom koji nikad neposrnuše, nego svedj i svedj na prvo-bitnoj svojoj višini ostadoče, cielomu narodu, osobito pako mladosti uašoj na viečiti uzor!
Vi ste, moj mili priatelju, uvjek uekako željeli u miesto prve svojo mladosti, to jest u Zagreb se povratiti, i tu pri najglavnijemu ognjištu naše narodne prosvete, makar u čeduijemu položaju, rad svoj prosvetni nastaviti. Ja sam, koliko sam samo mogo o tomu nastojao, ali su svedjer okolnosti jače bilo, nego volja i želja moja. Medjutim, prijatelju, sve jedno je, ma mi gdjegodj bili sve jedno ili višji i sjajniji položaj naš bio; jedno so od nas hoče, da ondjo gdjo nas je Bog postavio i u položaju u komu se nalazimo, zadaču svoju dobro shvatimo i vierno i zvršimo. Cesto i često put je znak nevried-nosti i ništavosti što se ljudi i šilom i milom do prvih miesta turaju. Prava kriepost i darovitost uviek je čedna i umiljata i samo onomu blagoslov-ljenomu oku poznata, koje božje oko prosvictljuje. Bog medjutim no sudi po vaujskih okolnosti; nego po duši i istini, i za to se raduiku i najčeduijemu veli: „Ago serve bone et lidelis, quia in paucis iidelis fuisti, super multa te constituam, intra in gau-dium Domini Tui". Sviet o vaj po vanjštini sudi ali hvala Bogu, u poviosti samoj kaj sve ljudsko za-viesti i strastvenosti u hladni so grob pokopaju, tada prije ili poslie „božja" prevlada. Vama, moj mili priatelju, več danas narod naš na sva usta pro-siče ouo, što če jedilom, nadamo so za cielo, Bog sam potvrditi i zapečatiti: O slugo dobri i vierui, zasluga jo tvoja velika što si u malenomu vieran i postajan postao, ulieti u slavu viečitu, koja če se i u zahvalnomu narodu tvomu dok je vieka i svieta odsivati I Vrli moj priatelju! primite ovo njekoliko rieči iskrene čestitke mojo u imo bratske ljubavi, koja uas več odavno u jedno spaja i u ime zahval-
LISTEK.
Spomini na češko potovanje.
Mesec dni je preteklo, odkar so bivali vrli bratje od Veltavo na slovenskih tleh. V tistih dneh je »Slovenec" na dolgo in široko opisoval njihovo potovanje in naznanjal v širni svet, kako veličastno jih slovenski narod sprejema, kjer se prikažejo. Daues pa naj tudi jaz priobčim tukaj-le spodaj par spominov na češko potovanje.
Že odkar se jo izvršilo čeho - slovansko potovanje, pazim po naših listih, kedaj prinese kteri kaj o tem, kar menim sedaj-le jaz povedati.
Najpred povem, kaj so je primerilo na Trbižkom kolodvoru peterim Čehom, ki so se tisti ponedeljek vozili z navadnim vlakom. On<5 vpraša Ouegii na kolodvoru: »Sie, \vissen Sie, vvann kominen deun cigentlieh die bohmischen D..........?" —
„Ich vveiss nicht genau", odgovori vprašani. Ta ljubeznjivi pogovor pa sliši zraven stoječ Ceh in pravi: „Ieh komite es Ihnen abor ganz genau an-geben, weun Sie ein Bischen vvenigor grob wiiren!"
Drug dokaz nemško surovosti pa jo take vrsto, da ga človek prav teško verjame. Vendar, ker mi jo to pravil nekdo, ki je sam slišal o tem govoriti v Beljaku, menim, da no sme ostati nozabilježono. Tam ob nočem jezeru jih je stalo več skupaj, čehi jih zagledavši menijo, da so se tukaj sešli njim na čast. Tedaj jih začno vsi razradoščeni z robci mahajo pozdravljati iz urnega vlaka. Pa glej! Nemci narodč: „Kohrt euch!" — in jim pokažejo hrbet
Za vse nemške surovosti pa so bili Cehi —' čast slovenskim rodoljubom! — zaros bogato odškodovanj. S prisrčnimi zahvalami so to tudi javno izražali, pa tudi sicer so to razodevali. Na Bledu u. pr. srečava s prijateljem belo - modro - rodeče obločono gospico, ki je imela ob strani napis:
„čechove". Sevoda jo morava mimogrede pozdraviti. Toraj midva lepo klobučka ali slamnička raz glavo, pri tej priči pa že ona priklonivši so odvrne: »Živeli Slovenci!" No, praviva drug drugemu, tacih odzdravov pa ne čuješ vsak dan in na vsacom kraji. Škoda ros, da izobraženo slovensko žonstvo še vse premalo razodeva narodno zavest v govorjenji. Sicer so pa včasih kar izdajo, kako težko jim jo nekoliko minut govoriti slovenski, no da bi padla vmes kaka nomška besoda ali cel stavek. Tako sem n. pr. sam slišal tisto dui na neki gorenjski postaji, kjer jo več odbranih gospic pričakovalo Čehov, da so se opominjale mod seboj: Pa le po »kransk" govorimo!
Če som komu, ki so zanima za nemško kulturo, slovausko prijaznost iu narodno zavest, s temi podatki kaj vstrogel, kličem mu: »Na zdar!"
t. b.
nosti, koju Vam i sav narod, i svaki pojedinac, koji svoj narod iskreno ljubi, duguje.
U ostalom preporočujem se i na daljo Vašoj ljubavi i molitvi
Vaš priatelj
J. J. S tro ss m ay e r,
biokup.
U Diakovu na dan velike Gospojine 1887.
Prečastiti gospod!
Jutro, kakor berem, boste praeoccupaudo praznovali 701etnieo svojega rojstnega dne, in ob enem 50letnico svojega delovanja na literarnem polji.
Častitam Vam iz celega srca, kakor v svojem tako tudi v imenu svojega brata. V duhu združen se z Vami zahvaljujem Bogu za vse dobrote, ktere ste v teku svojega življenja prijeli iz njegovih rok, ter ga prosim, naj Vam dii preživeti še mnogo let v dobrem zdravji iu vsakovrstnem veselji.
Vem pa, da Vi, kakor sploh, tako tudi pri tej priložnosti, gledate naprej, naprej čez meje tega življenja, in da velikodušnemu Vašemu srcu no zadostuje minljiva slavnost, ktero človek pripravljati more; ampak da si želite, „ut Deus ipse aliquando sitmerces Tua magna nirais" za vse trude in vse delovanje Vaše. In zato, prečastiti gospod in predragi moj rojak! je in bode ravno to tudi moja želja in moja prošnja za Vas.
Bog Vas blagoslovi; meni pa naj ohrani majhen prostorček v Vašem srci, da so pred Bogom ne-kterokrat spominjate tudi mene in preteške odgovornosti	Vara
zvesto vdanega Jakoba, knezoškofa.
Ljubljana, 3. septembra 1887.
liiiispiricrjcvii slavnost.
(Daljo)
75. Ljubljana. Iz srca domovine slovenske, iz bele Ljubljane kličemo Vam, častitljivi oče, bu-ditelj. nevstrašeni branitelj koroških Slovencev k vele-častni slavnosti zlato maše: Bog Vas ohrani, Bog Vas živi mnogo let med vernimi Vašimi sinovi v slavo in čast skupne naše domovine slovensko! Slava Vam!
Slovensko delavsko pevsko društvo „ Slavec".
Tii. Ljubljana. Oče starodavnega Korotana, kličem Vam iz bele Ljubljane kot sosed v Celovci: Bog Vas živi mnogaja leta v prid vsega dobrega! Živeli na srečno svidenje!
Ozbič.
77.	Ljubljana. Srebromašniki Ljubljanske bis-kupije 18. avgusta zbrani v Preski iu v njihovi družbi jim sošolci svetnega stanu ter prijatelji od blizo in daleč, kličemo starosti slovenskih voditeljev, očetu koroških Slovencev Andreju Kinspielerju: Bog ga živi.
Nikolaj Jamnik. svetnik Murnik, baron Cirheinib, vrednik Zclcznilcar, revident liregar, karat Knific, župnik Vole, kapelan Zaletel, župnik Rome, župnik Sram, župnik Vidmar, dr. Marinko, kapelan Vcrbajs, župnik Drčar, učitelj 1'raprotnik, župnik Vonikvar, župnik Golobic, dekan Rasboršck, župnik Vrcželj, profesor Zupan, župnik Novak.
78.	Ljubljana. Zlatomašniku monsignoru Ein-spielerju k slovesnemu dnevu kličejo iz globočine src: Mnoga leta! Slava! Osobitim spoštovanjem
llazpotnik, .Jenko, Skcrbincc v Višnji gori.
711. Ljubljana. Slavnemu boritolju za vero, dom stoterni: Zivio!
Duhovščina Dobrovska: Jlabnik, Lažnik, Marinko.
80.	Logatec Dolenji. Vstrajnomu, nevstraš-Ijivemu slavljoncu mnogaja lota! Slavitoljom v Svečah srčen bratski pozdrav.
Dolenje-logaško bralno društvo.
81.	Logatec Gorenji. Dokler živimo, hočemo svobodno iu častno živeti! V tom duhu dolnjo današnji naš slavljenoc! Bog ga živi še mnogo let! Slava njegovim častilcem!
Gorcnjc-logaško bralno društvo.
82.	Lov ran a. Očetu koroških Slovencev, vzornemu duhovnu in vzglednemu rodoljubu kliče navdušeno: Bože živi in blagoslovi!
'Zupan Ivanič.
83.	Maribor. In populo haereditabit honorem et noraen illius erit vivens in aeternum. Eccl. 37. 20. Moder človek si pridobiva ined svojim ljudstvom čast in njegovo ime bo živelo vekomaj!
1'rofcssorcs Thcologiac Marburgcnsis.
84.	Maribor. K veličastni slavnosti koroških Slovencev kličo navdušeno: Bog ohrani Andreja še čvrstega in nevstrašljivoga mnogo lot trdnega za bran in korist Korotana.
Mariborska čitalnica.
85.	Maribor. Slava prvoučitelju slovenskoga puka i probuditolju slavonske misli u Koruškoj! Dao Bog svečani mnogo još sretnih godina a Slovencem in Hrvatom mnogo Einspielera.
Dr. Milivoj Prcpelc.
80. Mokronog. Vrlemu očetu slovenskega, starega Gorotana in častilcem njegovim kličemo: Slava! Gerčar, nadučitelj, Fleškovič, poštar, Jfrovat, davčni uradnik, Sašclj, osmošolec.
87. Mokronog. Zlatomašniku, novstrašljivemu poborniku za pravice slovenskega Gorotana kličo: Slava!
Prof. S teki asa.
8S. M o tn i k. Slavnemu zlatomašniku, vstrajnomu buditolju in nevstrašljivemu boritolju narodovemu mnogaja leta!
Čitalnica.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. septembra. Notranjj«' dežele.
Slovenski štajarski poslanec Mih. Vošnjak interpeloval bo koj začetkom prihodnjega državno-zborskega zasedanja naučnega ministra Gautscha, zakaj naučna uprava ni izvršila državnozborskega ukrepa, po kterem bi se bile morale otvoriti za šolsko leto 1887/88 slovenske paralelke na gimnazijah v Celji in Mariboru. »Politik" odobrava Voš-ujakovo odločno postopanje.
Na Moravskem je narod vedno bolj razdražen zaradi naučnega ministra Gautscha naredbo o srednjih šolah. To nevoljo netijo pa v enomer tudi dopisi iz dobro poučenih Dunajskih krogov, ki malo upanja dajejo, da se bodo šolske razmere obrnilo na bolje. „Mor. Orl." piše se z Dunaja: „One občine, kojih ni šo zadela nemilost naučnega ministra pl, Gautscha s zuano naredbo gledč srednjih šol in ki upajo, da bo država vzela vsled njihovih prošenj kako šole v svojo upravo ali pa jim dovolila kako podporo ter se bo na to ozirala pri sestavi proračuna za bodoče leto, naj bodo le pripravljene, da jim bo vsaka nada splavala po vodi." Tabori vršč se drug za družim, in ravno sedaj se čuje zopet, da se bo vršil dne IS. t. m. velikansk tabor pri Nomčicu ua Moravskem. Kot govornika oglasila sta se med drugimi državna in deželna poslanca Roz-košuy in Bedniček. Razpravljal se bode predmet: čeških srednjih šol razmere na Moravskem in najnovejši regulativ naučnega ministra Gautscha.
Zanimiv dopis o hrvatskih razmerah objavlja „Kolu. Ztg.", ktere v poglavitnem tako le opisuje: »Vladi prijazno stranko pričakuje mnogo pritožb nasprotne stranke, kajti vzlic malemu številu opozicijskih zastopnikov v saboru ta stranka ni nikakor med ljudstvom zatrta, dobila je le drugo lice. Prejšnja stranka prava vplivala je pač na prosti narod, a v višjih krogih imela je malo veljave. Sedanja opozicija Strossmayor-Draškovič je veljavna, besede njene so tehtne in zveza njena z Dunajem že zdavno ni več tajnost. Hrvatski ban ima sedaj veliko težavnejše stališče. Biskup Strossmayer spodbuja vladi nasprotno stranko z javnim zatrjevanjem, da podpira deželni poveljnik FZM. baron Ramberg opozicijo in da bi ta velemož rad videl, ko bi ban ostavil Hrvatsko. Z drugimi besedami, Strossmayer tolaži Hrvate, da posreduje baron Ramberg med željami hrvatsko nasprotne stranko in Dunajskim cesarskim dvorom, ter da je poklican eventuelno pokazati banu pot, ki vodi pač iz trojedine kraljevine, a nikdar več nazaj."
Krakovskemu »Czasu" poroča se z Dunaja, da bo naučni minister Gautsch začetkom oktobra potoval po Galiciji, da so sam prepriča o razmerah tamošnjega šolstva. Upajmo, da koncem tega potovanja ne bodemo čitaii po novinah, da je toliko in toliko slovanskih srednjih šol zopet razpuščenih.
Ogerski ministerski predsednik Tisza povrnil se je dne 7. t, m. iz Ostende ter so je med potjo v Budimpešto mudil na Dunaji, kjer se jo posvetoval s iinančnim ministrom D u n a j e v s k i m o množili predmetih, o kojih obravnavanja še niso dognana.
Ogerslea vlada pogaja se že dlje časa za to, da bi dobila najemnika za kraljevske železninske tovarne, trud njen pa je rodil do sedaj še malo dobrega sadu. Vso tu naprave požrlo so državnega kapitala blizo osem milijonov, dotične ponudbe pa no presegajo letne najemnine v znesku 100.000 gl., t. j. v najboljšem slučaji donašala bi glavnica l'/5 odstotkov. Vladi pa ne preostaja druzega, ko sprejeti eno izmed teh neugodnih ponudb, ker v prejšnjih letih, ko imela Ogerska to napravo v svoji lastni upravi, ni dobivala niti vinarja za obresti, pač pa morala doplačevati letnih 300.000 gld. Vso
to zadevo predložiti mora letos finančno miuisterstvo ogerskemu državnemu zboru. To bo voda ua mlin opoziciji in miuisterstvo slišalo bo marsikaj neprijetnega. Pač uzorno gaepodarstvo ošabnega ma-djarstva !
Vitanje' drŽave.
Nekdanji srbski metropelit Mihael potoval je po Ruskem, kjer so ga po mnogih mestih prav prisrčno sprejeli. Prispel je v Kijev, kjer bo stalno bival. O tem svojem potovauji izdal bo knjigo.
Diplomacija se že nekaj časa ue gane z mesta glede Bolgarije, posebno pa odkar je Ernrothova misija zginila z dnevnega reda. Ministerska posvetovanja vrše se dan na dan. Dnč 8. t. m. preklicalo se je obsedno stanje, in že se delajo priprave, da se ustanovo opozicijonalni listi. Bivši regentje Stam-bulov, Mutkurov in Zivkov dobili so red I. razreda. — Knez sam je v svojem zasobnem življenji veren mož in vnet katolik. Prenarediti je dal kapelico iz dvoraue v svoji palači, iu ni ga skoraj dne, da no bi bil pri sv. maši, kojo bere duhovnik kapucinskega reda. Necega dne prosil je v Soiiji bivajočega nadškofa Meuini-ja, da služi sv. mašo, kar mu je ta tudi radovoljno storil. Zvečer povabljen je bil Meuiui k pojedini, pri kteri je bil on edini zastopnik du-hovskega stanu.
Ruski listi ljuto napadajo Avstrijo. Celo Varšavski vladni list, ki je iiil v zadnjem času zolo zmeren, razsaja sedaj proti tej svoji sosedni državi, članki v tem listu pisani so ojstro brez ozirov na mejnarodnost. Celo cesarjevičevo potovanje v Galiciji mu je trn v peti. Poljake pa psuje ter jim preti.
V angleški spodnji zbornici naznanil je Fer-gusson, da so nemške bojne ladije priplule k Samoa-otokom ter so se iz njih izkrcali nemški vojaki. Temu ugovarjala sta ueki angleški iu ameri-čanski konzul.
Nemški cesar odločil se je, da bo šel k vojaškim vajam v Stettin. Spremljali ga bodo cesarica iu princa. Vsled tega razširila se je včeraj zopet vest ua borzi, da so bodeta sešla nemški cesar iu ruski car. Tudi pritrjujejo odločno Stettinski listi nasproti „N. A. Z.", <la je ta novica resnična.
Francoski minister notranjih zadev preklical je uradno neresnične vesti, ktere so razširjali reakci-jonarji po deželi, da je poskusno oborožeuje le predigra veliki preteči vojski. Orleanistični »Framjais" imenuje „N. A. Z." obrekovalko. ker jo trdila, da je zadeva Ferdinanda Koburškega tudi zadeva orlea-nizma, in da želi ta zadnji vojsko zaradi tega, da da bi potem ribaril v kalni vodi.
Turške blagajnice so grozno prazne. Posojila Turčija ne more od nobene strani dobiti, ker no more dati nikake varščine, otomanska banka pa je ustavila svoja plačila, ker je Turčija porabila za-se one dohodke, ktere je odkazala banki kot povračilo za plačo stalnine častnikom in odposlanikom. Pod tem naslovom dolžuje jej Turčija 2.400.000 gld.
Izvirni dopisi.
S Pivke, 8. sept. (Raznoterosti.) Potihnilo jo gromenje topov in gosto pokanje pušk ter ljubi mir se je povrnil zopet v Pivško dolino. Skoraj tri tedne jo bila vsa gorenja in dolenja Pivka podobna velikemu vojnemu taboru. Na vsak drugi korak si srečal vojaka: pešca, domobranca ali konjika, ter čul trobento z raznimi glasilkami ali zamolkli glas bobna ali vbrano sviranje vojaške godbe. Tri dni pred poslednjim praznikom Mat. B. so bili največji vojaški manevri, tako zvani korni manevri, vpričo nadvojvode Rainer-ja in FML. barona Kuliu-a. Glavni napadi so bili enkrat na Nemškovas, drugič na Sliivinski stari grad, tretjič na vas Studenec pri llreuovicah. Od raznih strani so vojaki pritiskali v 6vojo določene pozicije in se konečno naskakovaje pomikali proti sovražniku. Gledalcev je bilo vso dni polno na raznih gričih, od koder se je odpiral razgled ua posamične oddelke vojaštva. Vseh vkup se je vdeleževalo vojaških vaj 20 batalijonov pešcev, 3 divizije težkih baterij iu 1 eskadrou ulancev; — blizo 14.000 mož na številu. Po končanem poslednjem manevru je vsa armada na Grobiških travnikih memo nadvojvode Rainer-ja defilovala, in sicer po pol kompanije v eni vrsti. Trajalo jo to krasno stopanje blizo tri četrt ure in še celo gledalca ue-vojaka jo pri tem pogledu neko skrivuo navdušenje poprijelo in želja, kar med vojake stopiti in iti v boj za slavo prevzvišene Cesarske rodoviue in celo države avstrijske.
Vojaške vaje so dobrota za mesarje, krčmarje iu prodajalnice, ker toliko vojakov dosti jedi in pijače potrebuje. Marsikteri omenjenih obrtnikov bo odprl zdaj svojo mošnico in z veselo zadovoljnostjo prešteval čist dohodek — žalibog prekratke — okupacije vojaške. Tudi našim sosedom, Brkinom, bode žal po vojakih, kterim so dosti-sadja poprodali.
Vesolo se bo pa oddahnil naš kmetic po odhodu vojakov. Imel je velik nered po svojem pohištvu, kajti vso p6de, hleve in podstreške so vojaki porabili za svoja prenočišča. Na polji je marsikteri krompir, fižol in koruzen storžič poteptan — po vrtih pa sadno drevje obrano. Res, da se dobi nekoliko povračila za storjeno poljsko škodo, toda preduo pride naš kmet s svojo pritožbo do pravega kraja, do dotičnega častnika, ki ima ceuitov škodo v rokah, naveliča so povpraševati in vse vkup pusti v miru.
Včeraj in danes so nas vojaki zapustili ter odpeljali so eni domov, drugi pa v prejšnje ali nove gamizije. Polk 62., princ Ljudevit Bavarski, šel je iz St. Petra v svojo domovino na Sedmograško, 97. peš-polk, kralj Milan, pride na njegovo mesto v Gorico.
Naša Pivška dolina je zdaj že več let zadru-goma vsled vojaških vaj popolnoma prevežbana iu vojakom je znan vsak grič, vsak most, vsak mlin, da, še celo Rožja razpela (križi) po cestah in stezah so v vojaških zemljevidih zaznamovana. Ako Lahe kaj koža srbi in imajo skomine po naši Pivki, uaj le pridejo, kedar se jim ljubi. Po naših skalah si bodo glave in noge polomili in zvedeli, po čem jo žefran.
Pri vajah se je tudi nekoliko uesreč pripetilo. Nekaj vojakov je vsled hude vročine omedlelo in morali so jih na vozeh peljati na dotično stanovanje ali pa v St. Petersko bolnišnico. Ni čuda, če vojaku vsled večurne hoje po hudi vročini slabo pride, zlasti ker je ves obložen. Kako se mora siromakom še le v pravi vojski goditi 1 — Po močvirnih tleh unkraj Grobišč so nekteri koujiki globoko se po-greznili iu komaj svojo konje dalje spravili. — Poveljnik koroške brigade, GM. Buttervveck, pa se ui ponesrečil pri vajah, ampak pred vajami, in sicer v Postojini, na lepi in gladki cesti. Stvar se je tako-le dogodila: Ko so se pred manevrom 2. sept. v Postojini zbirali vojaški poveljniki, vsak na svojem konji, začne Rutterweck-ovega konja muha ščipati na prsih, konj poseže z glavo doli na prsi, da bi sitno muho odstranil, pri tej priliki pa se mu zaplete ustno železje v naprsno jermenje. Jezdec jame konja nategovati, ta pa z glavo zamottln nazaj se pomikati. Jezdec še enkrat šiloma potegne za vajet, kar se konj nazaj grodoč izpodtakn6 in oba padeta na trdo cesto, — GM. Buttervveck tako nesrečno, da si jo levo roko popolnoma zlomil. — Olovek je res povsod v nevarnosti.
Imeli smo po Velikinoči duhovne vaje v Slaviui in v Kuežaku; — prestali smo srečno poslednjo tri tedne tudi vojaške vaje. Čakajo nas zdaj za letos samo šo zimske vaje pod poveljništvom gospo ge-noriUice burje. Pri duhovnih vajah so nam prigrovali misijonarji, pri vojaških vajah pekoči solučni žarki, jeseni in po zimi pa nam bota dajala sneg iu mraz. Vsemu hudemu privajeni čvrsti Pivčan se tudi teh neprijetnih zimskih vaj ne vstraši, da ima le kos polente in par čokcev za ogenj.
Pred koncem še nekaj mičnega. Pri seji odbora za sprejem Cehov, je predlagal poslanec gosp. II. Kavčič, naj so Postojina takrat pokaže v popolno mirodui obleki, naj izginejo nemške tvrdke po stenah in se nadomestijo s slovenskimi napisi. Predlog ni bil popolnoma brez vspeha. Več napisov se je tiste dni prekrstilo. Tudi predsednik odborov, nadžupan g. Vičič, je dal napisati na svojo hišo: »Gostilna pri levu". Toda zdi so nam, da jo ta napis čez par dni potem izginil in da ga pokriva zopet napis „Zum goldenen Lowen."
Iz Čateža ob Savi, S. septembra. Dn<5 30. avg. odšel je od nas v Črnomelj občespoštovani in priljubljeni g. kapelan in katehet Jak. Pokoren. Bil je zelo pouižen, vljuden, ljubeznjiv in radodaren gospod, zato si je tudi pridobil srca vseh, koji so ga le poznali. Izgubili smo v njem izvrstnega pridigarja, podpiratelja občanov v obče, ljubezujivega učitelja, dobrotnika šolske mladine, in zvestega, odkritosrčnega, najboljšega prijatelja!
Vse je bilo tedaj tudi po pravici lahko tožno in klavorno, ko se je zvedelo, da nas bodo blagi, iskreni dušni pastir v kratkem zapustil.
V nedeljo, 28. avgusta, se je gospod s kratkimi besedami v cerkvi od nas poslovil. Tii so jo videlo, kako je bil od vseh ljubljen in spoštovani Zbrano je bilo zjutraj pri maši izvanredno veliko ljudstva iz domače ter sosednih fara, da se vsak vsaj v duhu od dobrega gospoda poslovi, ker se je slutilo, da bodo ta dan njegova zadnja prepoved v tukajšnji cerkvi. Bila je brati na obrazu nežne mla-
dine, odraslih ter starih neka tuga, žalost. Po sklepu izvrstne pridige žalovalo je vse in glasen jok razlegal so je po cerkvi ter zvnnaj nje. Posebno ginljivo bilo je videti uežuo šolsko mladino, kako je žalovala za svojim dobrim gospodom katehetom!
Tudi globoko v srce sogajoč prizor vršil se je pri sklepu šolskega leta v torek, 30. avgusta. Zbrana je bila vsa šolska mladina, mnogo starišev in drugih po sv. maši v šolskem poslopji. Že ko se je g. nad-učitelj Račič zahvalil blagemu gospodu za ljubezen in vse izkazane dobrote, se je šolska mladina solzila, kakor tudi vse občinstvo; ko pa g. katehet nekoliko besed v slovo izpregovori, bila je žalost brezkončna.
V priznanje posebnega spoštovanja in časti pa se je g. Jak. Pokoruu priredil dne 28. avgusta popoludne v sloves sijajen banket, koji bi bil marsikomu v čast!
Pri banketu igral je izvrstni domači kviutet — gosli, flavta, violončel •— pod vodstvom gosp. uad-učitelja Račič-a. Navzoč bil je med drugo odlično gospodo tudi krajui šolski nadzornik in župan g. dr. Igu. Namorš. Zahvalil se je prav prisrčno odhajajočemu g. katohetu Jak. Pokornu za njegovo izvrstno delovanje v šoli, cerkvi ter zvunanji pouk ljudstva, naglasujoč, kako visoko spoštuje posebno duhovne, koji so vneti za pouk in izobraževanje našega milega naroda.
Da bi bili rajše prihod g. Jak. Pokorna slavili, kakor da smo se od njega poslavljali, se razume. Vendar pa smo si v svesti, da smo pokazali, kako visoko cenimo ponižnega moža, koji je bil z ljudstvom in ljudstvo ž njim!
Z Dobrne, 7. septembra. (Naglo ozdravljen j e.) Med številom topličarjev biva tukaj od dno 27. avgusta gdč. Gizela baronesa Gudenus.
Imenovauka je vsled bolezni žo dve leti neprenehoma ležala v postelji. Roke so se ji vedno tresle, a noge so bile popolnoma neobčutljive, kakor mrtve.
Sirotica se je v miuolem tednu kopala štirikrat. Ob onem je opravljala devetdnevno pobožnost v čast preblaženi Devici Mariji. V soboto so jo prinesli k sv. maši v topliško kapelico, kjer je na nosljali ležeč vzprejela zakrament sv. R. Telesa.
Hitro po sv. obhajilu so se roviei udje razgreli. Ko so jo zopet spravili v sobo, se je sama postavila na noge, bila je — zdrava!
Novica jo presenetila topličarje, a da se je ista brzojavnim potoni naznanila raznim rodovincem in znancem, med zadnjimi tudi mil. gosp. kuezoškolu dr. Zvvergorju, tega skoro ni treba še posebič omenjati.
Domače novice.
(Mil. g. knezoškof) delili so dne 8. t. m. v K o-č e v j i zakrament sv. birme. Popoludne ob 4. uri so blagoslovili temeljni kamen sirotišnici, kojo bodo zidali v Kočevji. Cerkvenih obredov so so vdeložili prečastiti gospodje kanoniki U r b a s, Z a moji c, KI u n in častni kanonik in dekan Ribniški M. S k u b i c.
(»Drobtinice"), XXI. letnik, ki jih je »Katoliška družba za Kranjsko" letos jela nadaljevati na čast zlatomašniku Leonu XIII. in v spomin pet-indvajsetletnice smrti Slomškove, so v tiskarni gotove. Na 19 polali veliko osmerke imajo veliko, veliko prelepega poučnega in zabavnega berila. Spredaj ima knjiga čedno podobo Leona XIII. Ko bo še knjigovez dovršil svoje delo, pričelo so bo razpošiljanje. Vsi udje »Katoliško družbo" prejmo »Drobtinice" in vsi tisti, ki bodo do konca leta 1887. vnovič pristopili društvu. Za neude stala bo knjiga 1 gld. 20 kr. ali 1 gld. 30 kr. po različnosti vezanja.
(Velikošolski shod.) Včeraj ob 3. uri popoludno sešlo so jo nad 50 visokošolcev v čitalnici, od koder so odšli v Gornjo Šiško na Vodnikov dom, ki je bil krasno ozaljšan. Šišenčanjo so jih pozdravili s streljanjem. Vrstilo so so napitnice, kterih je bila najbolj navdušeno vsprejeta štirim koroškim slovenskim velikošolcem. — Zvečer ob 8. uri pričel so je koincrs v gostilni »pri Zvezdi". Vdoležili -so se ga gg. velikošolci v polnem številu iu mnogo odličnega očiustva, med njim: Veloučeni naš rojak in vseučili^ni profesor gosp. dr. Gregor Krek, dr. Vošnjak, dr. F o r j a n č i č , dr. P o z n i k ,
dr. Tavčar, dr. Stare, trgovinska zbornice predsednik Josip K u š a r , profesorja R a i č iu Podgoršek, dr. Marinko in drugi. Predsednik shodu, g. M ar o It, pozdravi zastopnike slovenskih visokošolcev s Koroškega iu Trsta. Gosp. Kraut zahvali se v imenu Korošcev ognjevitimi besedami, zatrjujoč, da se koroški Slovenci vzbujajo in zavedajo svoje narodnosti, o čemur priča koroški »Mir" in Einspielerjeva slavnost. Dalje pozdravi predsednik g. dr. Kreka kot učenjaka in vedno vnetega rodoljuba. Burni „živio"-klici! Gosp. dr. F e r j a n č i č napije neomahljivi, značajni in stanovitni akademijski mladini.
G. dr. Krek se zahvali na iskrenem, navdušenem sprejemu in pozdravu ter v daljšem govoru izrazi željo, da sedanji velikošolci ostanejo tudi značajni Slovenci, ko pridejo v svoje službe, in ne pozabijo svojih idejalov, ktere so gojili ua vseučiliščih. G. dr. Rleivveis vitez Trsteniški izrazi veselje, da sedanji velikošolci goje edinost, kar ni bilo ob njegovem časi. G. dr. Babnik napije akademiji, g. dr. Vošnjak društvoma »Sloveniji" in »Triglavu" želeč, da velikošolska mladina ne zataji v poznejšem življenji svojih mladeniških idejalov. G. Marolt napije g. Zabukovcu, ki se je že 48. leta potegoval za slovenske ideje, kterim jo ostal vedno zvest. G. dr. Marinko priporoča nadepolni mladini geslo, zvezdo vodnico v vsakdanjem življenji: Vse za vero, dom, cesarja. Ta zvezda je vodila našega očeta, dr. viteza Bloivveisa, s tem geslom si pridobimo boljšo bodočnost. Govorili so še gg.: Kušar, Gestriu, dr. Tavčar, Zabukovec, dr. Krisper i. dr. Za vsakim govorom vrstile so se vesele slovenske pesni. Po Oficijelnem delu razvila se je jako živahna prosta zabava. Zbrane velikošolco so pozdravili brzojavno gg.: Iv. Hribar, dr. Celestin in medicinec Janko Bleivveis vitez Trsteniški. — Danes ob 10. uri bila jo v čitalnici slovesna seja, ktere se je vdeležil g. dr. G. Krek in 46 velikošolcev. Izmed deveterih predlogov je najvažnejši g. Kušar j a mL, da se v Ljubljani ustanovi podporno društvo za Dunajske visokošolco. Predlog je bil sprejet.
(Dramatična šola) prične se v četrtek dne 15. septembra ob 8. uri zvečer v Čitalnici. Oglasila naj so blagovolijo oddajati v nedeljo 11.1, m. od 9. do 11. ure dopoludne v društvenih prostorih. (Čitalnica I. nadstropje.)
(Sestra brata ubila.) Z Goren jskega se nam piše: Danes sem slišal grozno novico, da je v L e š a h sestra brata ubila. Bil jo ta brat, Ca j h n o v Jaka, hudodelec, ki jo iz ječe prišel, zaradi pobojev in drugih hudobij velikrat zaprt. Pretil je donni, da bo svojega očeta in druge domače zvezal, potem pa hišo zažgal. Vsled tega se jo moral v sredo pred Malim Šmarnom pri sodniji v Radovljici zagovarjati. Ko domu pride, nož potegne, da bi svojega očeta zaklal, pa nož mu iz rok pade na tla. Ko so hudobni sin pripogne, da bi nož pobral, malino ga sestra s sekiro za vrat, da se nezavesten na tla zgrudi in umrje v 24 urah! Kakoršno življenje, taka smrt.
(Razstava) raznih sv. Očetu namenjenih daril iz Šokovške škofije odpre se 16. t. m. in bo na razgled 16., 17 in. 18. septembra v dvorani škofove palače od 9. do 12. dopoludne in od 3. do 5. popoludno. Vstop je vsakemu prost,
(Zdrav okraj) je izvestno B i z e I j s k o , kjer so imeli meseca avgusta le jednega samega mrliča, če prav ima občina 3500 prebivalcev.
(Vojaško založišče) zidalo se bo v Mariboru s pomočjo prispevka mestne občine ua podlagi pogodbe , ktero je občina sklenila z vojaško višjo gosposko. Po pogodbi dalo bo Mariborsko mesto 10.000 gld. in pa svet zastonj pri sv. Magdaleni. Dosedanji vojaški magaciu za drvarnico iu za svisli na Koroškem predmestji kupilo bode mesto od vojnega erara za 43.000 gld.
(Posnemanja vredna) bo zadruga obrtnike v iu producentov sv. 11 i j s k e okolice v slovenskih Goricah na Štajarskem, ki se ravnokar ustanovlja. Namen ji je skrbeti, da so bo blago v domačem kraji izdelano ali pridelano, kolikor mogoče dobro v denar spravljalo. Mnogo imovitih posestnikov iz Mariborškega, Lipniškega in Cmureškega okraja je vžo pristopilo k zadrugi. Društvo bo menda svojo pozornost na to obračalo, da dobi nektere dole vojaškega zalaganja v svoje roke in se tako, kolikor bo moči. okoristi z dotično ministersko določbo, ktera tudi malim obrtnikom izdelovanje vojaške robe dovoljuje, čo so izkažejo z zadostno varnostjo iu spretnostjo.
Telegrami.
Praga, 10. septembra. V mestnem volilnem okraji Krumlov izvoljen je državnim poslancem s 1132 glasovi dr. Kraus. V Pragi, Staro mesto, prodrl jo Mladočeh profesor Blažok.
Berolin, 9. septembra. „Norddoutsche allgemeino Zeitung" ravrača mnenje, da zasleduje nemška politika v Bolgariji edino lo namen, na bi kaj dosegla od Rusije. Ruska politika ne nasprotuje nemški v nikakem oziru in Nemčija nima nikaeega vzroka ska-zovati Rusiji prijateljske usluge, da bi potem kaj tacega tudi od njo zahtevala. Nemčija ue bo drugače postopala, kakor jej veljeva spoštovanje do pogodb, edino le zaradi tega, kor taka politika ni protiruska.
London, 10. septembra. V Michelsto\vnu na Irskem izdal jo sodnik povelje policiji, naj zapro državnega poslanca O' Briena, ker ni hotel priti pred sodišče. Ljudstvo bilo je zaradi tega zelo razburjeno, začelo se je zbirati na javnih prostorih. Sprijelo so jo s policijo, ki je rabilo orožje. Več mrtvili in ranjenih.
Poslano
Popravek.
Z ozirom na § 19 tiskovne postave prosim slavno vredništvo »Slovenca", da objavi na dopis »z Goriškega" priobčen 17. avgusta t. 1. v »Slovencu" štev. 185, naslednji popravek:
1.	Ni res, da bi bil poslal jaz svoje »obtožbeno poročilo" o bolnišnici usmiljenih bratov na »justično ministerstvo na Dunaj".
Primerno spomenico, z dokazi in dokumenti podprto, odposlal sem jaz o tej stvari na ministerstvo notranjih poslov kot najvišjo kompetentno oblast.
2.	Ni res, da govori moje poročilo o »dozdevnih pomanjkljejih in uedostatnostih", temveč je ono osnovano ua podstavi statističnih podatkov, ktere mi je izročil sam slavni deželni odbor Goriški v izročenem mi načrtu, ki ga je deželnemu odboru izdelal za to pooblaščeni pravi inženir.
Osnovano je nadalje moje poročilo na spričevala in dokumente, kterim tudi nobena c. kr. sod-nijska oblast ne bi mogla, oziroma ne bo mogla odrekati resničnosti, in naposled ua raznotere zakone iu naredbe visokega ministerstva notranjih del in pravosodja.
3.	Ni res, da dobivajo »bolniki živež in zdravila za borih 40 kr. na dan", ampak dobiva bolnišnica usmiljenih bratov za zunanje in za bolnike Goriške dežele u a j m a n j po 70 kr., reci sedemdeset krajcarjev gotovine na dan, ker to zahteva ministerski odlok od 3. januvarija 1876, št. 18.950, in vživa za domače bolnike ta bolnišnica tudi denarne deželne podpore iu dohodke iz zapuščin deželnih dobrotnikov itd.
4.	Moje pritožbe so toliko obsežne, da je med njimi točka o živežu in zdravilih, čeravno važna, pa vendar v primeri z drugimi zatožbami najneznatniša.
O trditvah, kakor da bi se kazale moje pritožbe kot »nevtemeljeue" ali kot »nepotrebno žaljenje vodstva usmiljenih bratov", ali pa naposled kot rušenje discipline »med slovenskimi deželnimi poslanci", tukaj ne morem odgovarjati. Očitno pa je, da je dopisnik popolno prespal vse dogadke o tej stvari; kajti vidi se že iz tii podanega, da so ga slabo poučili o zadevi; vidi se tudi, da ni sam bral, zlasti mojega tiskanega poročila, še manj pa slovenskih in nemških novin. Drugače bi bil kaj lahko razsodil iz razuoterih in razno stranskih objavljenih »opravičevanj", sosebuo v »Triester Tagblattu" in pa v Dunajski »Medizinische Presse", kje tiči ona »Absicht", ktero hoče on meni podtikati s stavkom: »Man merkt die Absicht und wird ver-stimmt".
Morda pa gosp. dopisnik zares vendar še izve pravo tedaj, ko se bodo moje pritožbo »v prihodnji sesiji deželnega zbora pobijale točka za točko".
V	resnici se raznotera gospoda samo zvija in zvija, da bi resnico pačila in prikrila, zaradi kterega prikrivanja trpi Goriško prebivalstvo do današnjega dne toliko gmotno, kakor drugovrstno škodo.
Z vsem spoštovanjem vdani
Ur. Aleksij llojic,
deželni poslanec.
V	Gorici, 8. septembra 1887.
Umrli ho:
7.	septembra. Franc Jeras, profos, 36 let. Igriško ulico st. 1, jotika. — Jano/, Rutar, uradnega slugo sin, l'/i lota, Križevniško ulico št. 9, katar v črovili.
8.	Boptembra. Androj Čižman, ribičev sin, 6'/> lota, jo vtonil v Malem Grabnu. — Jovana Smetana, orožniškoga stotnika /.ona, 48 let, Gradisčo št. 1, Fibroma uteri. — Alojzija Zaje, kondukterjeva hči, 16 let, Dunajska cesta st. 7, jotika.
O v	>
g Cas Stanje	§ g ---Veter Vreme «t< §
on»7nva.nin "»komer« toplomera	o <N k
opazovanja T mm po Colzyu	3 g
7. u. zjut. I 740 11 +14 (5	si. svzli. I del. jasno I , Qn
9.2. u. pop. 738 26 +24 0	si. vzh „
9. u. zvee. 737 88 +18 8	,, oblačno rtei!
Tujci.
8. sojtonibra.
Pri Mali&u: W. Hildebrand, potovalec, z Monaka. — H. Vogl, pivar, s Češkega. — A. Jesonko, stotnik, iz Linca. — G. Stacrk, stotnik, iz Gradca. — J. Micliael, zasebnik, s sestro, iz Golovca. — J. Kopecky, s sinom, iz Beljaka. — A. Susicli, polkovnik, iz Celja. — J. Kalligaritseh, zasebnica, s hčorjo, iz Celja. — J. Vogrich, nadučitoljica, iz Gorice. — J. Vogrich, šolski vodja, iz Pulja. — J. Gcnzo, tajnik, s soprogo, iz Gra-diško. — A. Suša, kupčevaloc, iz Senožeč.
t'ri Slonu: Dr. NVerdnig, z družino, z Dunaja. — Karol Kossak, tovarnar, z Dunaja. — J. Henkel, potovalec, z Dunaja.
—	J. Jeitoles, trgovoo, iz Prago. — A. Stadler, stotnik, iz Dolenjo Avstrijskega. — P. Passavilla, tovarnar, s češkega. — G. Kastella, zasebnik, s Štajarskoga. — E. Bankovac, potovalec, iz Boljaka. — F. Mussi, trgovec, s družino, iz Celovca. — R. Mihelač, trgovec, iz Zagorja. — Čermeling, zasebnik, iz Vicence.
—	Karol Schwarzer, profesor, z družino, iz Trsta. — Conti de Domini, polkovnik, s soprogo, iz Reko. — N. Kastelic, trgovec, iz Reke. — L. Potočnjak, bilježnik, iz Istro. — F. Marctti, zasebnik, z družino, iz Istro.
Pri Virantu: J. Skello, zasebnik, z družino, iz Čer-nomlja. — A. Zottmann, zasebnik, iz Gradca. — Gruden, posestnik, od Velikih Lašč. — Sročko ivanetič, učitelj, iz Drago.
Vremensko »poročilo.
Zjutraj zarja, potem jasno, popoludne oblačno, zvečer nekoliko dežja. Srednja temperatura 191° C., za 41° nad nor-malom.
l>u Majska borza.
tTelegralično poročilo.! 10. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 25 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	82	„	70 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 75
Pap rna renta, davka prosta............96	,,	40 „
Akcije avstr.-ogerske banko............883	»	— „
Kreditne akcije ....................283	„	30 „
London.............126	„ 05 „
Srebro ............. . .
Francoski napoleond....................9	"	95'/j ",
Cesarski cekini......................5	.,	92 „
Nemško marko...........61	„	52
Ui

Katoliška Bukvama
v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Andree, Allgemeiner Hanil-Atlas in 120 Karten-seiten mit voli s tii n d igo m Namenver-zeichniss. 2. Auflage. 12 zvezkov a gld. 1.24 Caussette, Nlanresa fiir Priester. Ausftthrliche Exercitienvortriige. 2 zvezka . gld. 4.03 Deliarbčs Katholischer Katechismus fiir Kinder in katechetischer Lehrvvoise er-
kliirt.........gld. 3.35
Hartmann, Repertorium Rituum.Ueborsichtlicho Zusammenstellung der vvichtigsten Ritual-vorsehriften fiir die priesterlichen Functionen.
5. Auflage.......gld. 7.44
Lchmkuhl, Compendium theologiae moralis.
Editio altera.......gld. 4.34
Schepers, Alfons M. von Liguori in seiner Mission als Heiliger, Ordensstifter u. Kirchen-
lehrer.........gld. —.62
Schott, Die Wunder von Lourdes. 18 zvezkov a gld. —.25

Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z železjem na Valvasorjevem trgu št. 5, t hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips. štorje za štokadoranje, asfalt za tlak sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča gori podpisani.
(25)
O ž?	s
> »	2	^
"ČL	*
imim	U3	» 1
>	N
-	a>
o -	g	I
C s	-	3
O .2	£	3
il 2	*	"1
cs ii	s	-i
©	-3
-n	._	"S
O«	S	O
«	>*
^ r	o	o
C	.s
>N	=
O	o	|
N	|	^
M	e
Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo	«*2K	priporoča svojo zalogo železja iu v to stroko spadajočih stvari (8)
V mir. IlniNkovicN
poprej Jakob Uekrep
na mestnem trgu št. lO,
kjer se dobivajo v velikem izboru in po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štorje za štokadoranje, drat in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland-in Roinan-ceineut, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in posamezni deli.
Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatil,niče, same ali z Hladilnikom (Gopel), slamoreznice, čistil,niče za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje.
krasnega bleska in čisto bele barve, ktero lahko vsak sam čisti. Treba je je le v mrzli vodi in za to pripravljenem milu s krtačo odrgniti. Eden stoječ ovratnik za gospo 10 kr.; eden stoječ ovratnik v modni obliki za dočko in gospodo 25 kr.; 1 par manšet v vseli najnovejših oblikah za dečke, gospe in gospodo 60 kr. Ovratniki s kolarjom za duhovno in ovratniki za vojake po najrazličnejših cenah. Zaklopni gumbi za ovralniko po 2, 5, 10 in 15 kr. 1 par manšetnih zaklopnih gumbov po 4, 10, 20, 40 kr. — J /con llyat-mUa (i kr. Prckupovalcl «lol>6 riilmt.
Priporočava svojo perilo iz Sifona najboljšo vrsto. — I stoječ ali ležeč ovratnik iz šifona v vseh modnih oblikah stane 20 kr., dvanajst jih stane 2 gld. 20 kr. — I 'ar manset v vseh modnih oblikah po 30, 35, 40 kr., dvanajst jih stane 3 gld. 30 kr., 4 gld., 4 gld. 20 kr. Najnovejši zavratniki za gospode dobivajo so v največji izberi od najconejso do najfinejšo vrsto.
Ferdinand Bilina in Kasch
v Ljubljani, Židovske ulice št. 1,
priporočata svojo	1^.«» zalogo
amer i 6 a n s k e g a , ,H y a I f" «per x 1 a
(celliiloul),	(2)