GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, TOREK, 10. NOVEMBRA 1987
LETO XXIX • ŠT. 262 • CENA 300 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK
AMAN, 9. novembra (Tanjug) — Voditelji arabskih držav, ki so se zbrali v jordanskem glavnem mestu na izredni konferenci, so danes nadaljevali pogovore na drugi plenarni seji za zaprtimi vrati. Na dnevnem redu je bila arabska sprava.
za uspešnost konference, toliko bolj, ker iz Teherana prihajajo
Najbolj prizadeven je vsekakor gostitelj, jordanski kralj Husein, ki poskuša s kar največjo diplomatsko spretnostjo in vztrajnostjo spraviti sirskega predsednika Hafeza el Asada in njegovega najbolj zagrizenega nasprotnika, iraškega predsednika Sadama Huseina.
• TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Včerajšnji govor jordanskega kralja Huseina na arabski konferenci v Amanu in odločni napad na Izrael v Tel Avivu in Jeruzalemu nista zbudila velikega presenečenja. Zdi se celo, da so to pričakovali. Tako bi si lahko razlagali dejstvo, da v Izraelu danes ni nihče uradno odgovoril kralju Huseinu. Očitno je, da Tel Aviv v tem hipu ne želi zaostriti odnosov z Jordanijo, saj tako premier Ša-mir in njegova stranka Likud kot zunanji minister Peres igrajo na jordansko karto v prizadevanjih za rešitev izraelsko-arabske-ga spora.
V več begunskih taboriščih na zahodnem bregu in v Gazi so včeraj in danes izbruhnile palestinske demonstracije, ki so se po posredovanju vojske in policije sprevrgle v nerede. Izraelske zasedbene sile so danes v več taboriščih uvedle policijsko uro. Na nekaterih stavbah v vzhodnem Jeruzalemu so danes vihrale zastave PLO.
»V hipu. ko bomo dosegli spravo med Damaskom in Bagdadom, bo storjen tudi prvi korak za vzpostavitev miru,« je danes dejal neki jordanski funkcionar v zasebnem pogovoru s skupino novinarjev. Očitno je imel v mislih sirsko-iransko »strateško zvezo« v vojni v Zalivu. ki grozi, da bo zajela tudi zalivske arabske države.
Po mnenju poznavalcev je sir-sko-iraška sprava bistveni pogoj
vznemirljive vesti. Med sinočnjim kratkim govorom kralja Huseina na začetku konference so v ostrem komentarju na teheranskem radiu poudarili, da je »upanje Arabcev, da se bo Islamska republika uklonila izsiljevanju in padla na kolena pred verbalnimi grožnjami iz Amana, čista bedarija«.
Kot bomba in neprijetna streznitev za zadržane optimiste je med udeleženci konference odjeknila novica, da je Iran izstrelil raketo na gosto naseljeno stanovanjsko četrt v Bagdadu.
Zato so si pogajalske in posredniške skupine na konferenci še bolj vneto prizadevale prepričati Sirijo, edino arabsko zaveznico Teherana, naj posreduje, da bi se vojna končala in da bi bilo konec groženj z nafto bogatimi, vojaške, politično in gospodarsko pa izredno šibkimi arabskimi državami v Zalivu.
Kot se je zvedelo, so Saudska Arabija in druge zalivske države na zaprti seji pozvale vse arabske države, naj pretrgajo vse diplomatske odnose z Iranom, Sirija pa je napovedala, da bo takšen sklep preprečila z vetom. Funkcionarji sirske delegacije, ki so jih novinarji danes prosili, naj jim povedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati v razkošnem hotelskem kompleksu, kjer potekajo seje, niso hoteli govoriti o odnosih med Sirijo in Iranom.
Voditelji delegacij danes razpravljajo o možnosti, da bi se
Kohl spet vodi stranko
BONN, 9. novembra (Tanjug) — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je bil danes ponovno izvoljen za vodjo konservativne krščanskodemokratske stranke, toda v primerjavi s prejšnjimi volitvami je izgubil veliko glasov.
Egipt spet pridružil »arabski družini«, iz katere so ga izključili leta 1979 zaradi sklenitve separatnega miru z Izraelom, pa tudi o razmerah v Libanonu po 12 letih državljanske vojne. Bojijo pa se, da bo Sirija s podporo Libije in Južnega Jemena preprečila vsak poskus ponovne vključitve Egipta v arabsko ligo, doler ne bo preklical mirovnega sporazuma z židovsko državo. Kot se je zvedelo, si zato kralj Husein zdaj prizadeva poiskati novo politično formulo, ki bi arabskim državam omogočila, da bi brez dovoljenja arabske lige in uradne rehabilizacije Egipta, spet vzpostavile odnose s Kairom.
j V prilogi Znanje za razvoj: Zlom jugoslovanske inovacijske fronte — Vse o raziskovalnem fuzijskem reaktorju - Še en
Drugi dan v znamenju pomiritve med Arabci
V Amanu, kjer je izredna konferenca voditeljev arabskih držav, je bilo včeraj slišati, da je sprava med Sirijo in Irakom prvi korak k min«
MBW
ci 11
TEMA DNEVA
Nekaj skupnega vendarle je
Izredni vrh Arabske lige v Amanu je prej ko ne posledica spoznanja, da bo v primeru, če Arabci sami ne bodo odločali oziroma mogli odločiti o razmerah na svojem območju, njihove zadeve uredil nekdo drug. Druga močna integracijska sila je nedvomno grožnja, da bi se zalivska vojna utegnila razširiti na okoliške države, med katerimi še najbolj ogroženi počutita Kuvajt in Saudova Arabija.
Verjetno pa tudi to ne bi bilo dovolj, če ne bi od izrednega arabskega sestanka na vrhu, prvega po petih letih, vsakdo■ poskušal izsiliti delček tistega, kar je v skladu s posamičnimi in obenem močno različnimi interesi.
Težko si je namreč zamisliti, da bi samo zaradi zalivske vojne za isto mizo sedli predstavniki (večinoma predsedniki) Iraka, Sirije, PLO in drugi, saj so njihova stališča do zalivske krize tako nespravljiva kot noč in dan.
Ne nazadnje se na sedanjih pogovorih odloča tudi o precejšnjih vsotah denarja. V primeru, da bi Irak moral plačati vojno odškodnino, bi mu bila najbrž večina arabskih držav pripravljena pomagati pri odplačevanju. Videti je, da je razplet zalivske vojne v marsičem tudi zadeva računovodij oziroma znanega arabskega barantanja, ki hkrati posega še v druga krizna žarišča Srednjega in Bližnjega vzhoda (vključno s palestinskim vprašanjem).	TOMAŽ GERDINA
mmmmussuum
S pendreki nad opozicijo
novewbra	Najmanj dvajset ljudi je bilo danes ranjenih v enournem spopadu med policijo in
2000 demonstranti v središču bangladeškega glavnega mesta. Do spopada je prišlo pred velikim protestnim pohodom ki ga je opozicija najavila za jutri in s katerim bi rada ukinila oblast predsednika Bangladeša Hoserna M. Ersada. Predsednik ni zaskrbljen, saj napoveduje, da opozicija ne bo zbrala na stotisoče pristašev, kot je napovedala. (Telefoto: Reuter)
Ugrabili potnike, da bi opozorili arabski vrh
Podrobnosti o ugrabljeni jahti s potniki palestinska organizacija Abu Nidala ni sporočila
BEJRUT, TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Pripadniki palestinske teroristične organizacije Abu Nidala so včeraj blizu izraelske obale ugrabili jahto pod izraelsko in belgijsko zastavo z osmimi potniki. Akcija in podrobnosti o ugrabljenih potnikih so zaviti v skrivnost, kljub novinarski konferenci, ki jo je v hotelu Carlton v zahodnem, muslimanskem delu Bejruta sklical predstavnik palestinske organizacije Abu Nidala.
Sporočil je, da so jahto ugrabili v vodah blizu Gaze in da sta bila med osmimi potniki tudi dva otroka. Ni pa hotel povedati, kdaj natančno so jahto ugrabili. Rekel je, da so jo odpremili v eno od pomorskih baz te palestinske organizacije. Sporočilo skupine pa še pravi, da so akcijo izvedli zato, da bi zadali udarec jordanskemu kralju Huseinu, ki je prav v času novinarske konference odprl izredni arabski vrh v Amanu. Palestinska skupina Abu Nidala je udeležence vrha opozorila, naj ne sprejemajo od-
ločitev, ki »bi utegnile cionistič-nemu kralju Huseinu dati pravico, da zastopa našo organizacijo v kkršnihkoli pogajanjih o usodi zahodne obale.« Opozorilo pa je namenjeno tudi »cionističnemu sovražniku Izraelu, naj ne izvaja nikakršnih maščevalnih akcij na palestinska begunska taborišča«.
Izraelski vojaški krogi v Jeruzalemu pa izjavljajo, da še nimajo nikakršnih informacij o tem,
• Palestinska skupina Abu Nidala je bila ustanovljena leta 1974. Pripisujejo ji nekatere od najbolj krvavih mednarodnih terorističnih akcij. Bivši član PLO Abu Nidal je ustanovil skupino 300 članov po poskusu uboja vodje PLO Jaserja Arafata, ki ga je obtožil, da blaži stališče do Izraela.
V odnosih z Latinsko Ameriko premalo gospodarskih stikov
Med obiski predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi so sklenili več pomembnih sporazumov
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je na današnji seji člane predsedstva SFRJ seznanil z vsebino in rezultati pogovorov, Iti'jih je imel med uradnimi in prijateljskimi obiski v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi s predsedniki Raulom Alfonsinom, Miguelom de la Madridom Alanom Garcio in Fidelom Castrom. Vsi ti obiski so pripomogli h krepitvi odnosov med Jugoslavijo in omenjenimi latinskoameriškimi državami.
Med pogovori v vseh štirih državah je bilo rečeno, da dosedanje sodelovanje zlasti na gospodarskem področju ni v skladu s tradicionalno prijateljskimi odnosi med državami in da bi lahko to sodelovanje s prizadevanjem obeh strani prav gotovo še izboljšali. Tako pogovori na najvišji ravni kot tudi tisti, ki sta jih z gostitelji imela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdare-vič, so dobra podlaga za postopno uresničevanje ciljev, ki smo si
jih zastavili na tem področju.
V	Argentini smo sklenili tri pomembne sporazume: sporazum o ukinitvi viz, sporazum o kulturnem sodelovanju in o sanitarni in veterinarski zaščiti. Z ukinitvijo viz smo omogočili pogostejše medčloveške stike, kar je še posebej pomembno, saj živi v Argentini več kot 250.000 ljudi jugoslovanskega rodu. Mnogi izmed njih so se v tej državi uveljavili v političnem, gospodarskem ali kulturnem življenju.
V	vseh štirih državah smo
A
Udar na udar
BAGDAD. 9. novembra — Enajst umrlih in 123-ranjenih ljudi — to je posledica včerajšnjega iranskega raketnega napada na iraško glavno mesto. Zdravniki se še bore za življenje sedmih ranjencev, med njimi šestih otrok. Raketa je padla na sredo ulice, med enonadstropne in pritlične stanovanjske hiše; osem hiš je eksplozija dobesedno pometla. Irak ni ostal dolžan. Njegovo vojaško poveljstvo je sporočilo, da so bombniki uspešno napadli »veliki plovni cilj« blizu iranske obale na severu zaliva. (Telefoto: Reuter)
ah je palestinska skupina res ugrabila jahto. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve je danes rekel, da ugrabljeni potniki niso izraelske narodnosti, minister Jicak Rabin pa je tudi zanikal trditev, da je bila jahta v izraelskih teritorialn h vodah.
Predstavnik palestinske organizacije je na novinarski konferenci rekel, da bodo ugrabljene potnike »spravili na varen in ustrezen kraj« in da bodo delegaciji mednarodnega Rdečega križa dovolili, da jih obišče. Dodal je, da so po »humanitarni in zdravniški pomoči« ugrabljene potnike zaslišali, drugih podatkov pa ni povedal.
Po sporočilu palestinske skupine so ugrabljeni potniki Fer-nand Houtekins, Emanuil Ho-utekins, Jodelieve Kets, Lours Houtekins, Laurent Houtekins in Jasqueline Valente, medtem ko identitete dveh otrok niso sporočili. Belgijski minister za notranje zadeve je danes potrdil identiteto štirih belgijskih državljanov. Gre za moža in ženo ter njuna 17-letna otroka.
Vsak drug program bi bil pustolovščina
Član Z1S Oskar Kovač je pojasnil strategijo vladnega protiinflacijskega programa
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Vladni protiinflacijski program je poskus, da bi s tržnimi metodami. ki bodo šele »zavladale«, stisnili inflacijska žarišča in uskladili blagovno-dename tokove, tako da se ta huda ekonomska nadloga ne bi več obnavljala. Uporaba nekaterih drugih metod, brez takega programa, je lahko čista pustolovščina. S temi besedami je čian ZIS Oskar Kovač frnil strategijo vladnega programa popoldne v skupščinskem odboru za ekonomske odnose s tujino.
ZIS je bil soočen z nasprotnimi zahtevami, je dejal Kovač in omenil zahtevo po povečanju akumulacije, vendar ne na račun proračuna in drugih domačih virov, ampak samo na račun razbremenitve zunanjih obveznosti.
Delegate so tudi obvestili, da so vse republike in pokrajini sprejele program konsolidacije zunanjega dolga s tem. da je Slovenija ta problem povezala s spremembami de-	. _______,_______,
viznega zakona in usodo protiinfla- | Stevanovič, Šuker. (Več na 11. cijskega programa.	strani)
Prva tekma z Angleži že danes
Za uvod v dvoboj reprezentanc A bo danes v Zemunu srečanje mladih nogometnih ekip
BEOGRAD, 9. novembra — Nogometni reprezentanci Jugoslavije in Anglije sta dva dni pred odločilno tekmo v naši kvalifikacijski skupini za nastop na EP 1988 normalno tranirali. Jugoslovanski selektor Ivica Osim na današnji tiskovni konferenci sicer še ni sporočil sestave naše enajsterice, izrazil pa je dvom, ali bo v moštvu mogel zaigrati igralec Reala Milan Jankovič. Na skromni slovesnosti v našem taboru pa so štirim nogometašem Hadžibegiču, Radanoviču, Baždareviču in Zoranu Vujoviču podelili srebrne žoge. priznanja Nogometne zveze Jugoslavije za 25 nastopov v naši državni reprezentanci.
Selektor naše mlade reprezentance Ivan Toplak pa je že določil našo reprezentanco za torkovo tekmo v Zemunu z ustrezno selekcijo Anglije. V moštvu so: Lekovič, B. Brnovič, D. Bmo-vič, Prosinečki, Pavličič, Janev-ski, Boban, Savičevič, Pančev,
Proslava dneva mladosti s štafeto ali brez nje
Predsedstvo ZSMJ bo izbiralo med dvema predlogoma poteka proslav ob prihodnjem dnevu mladosti
NOVI SAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsedstva ZSMJ bodo za proslavo dneva mladosti za prihodnje leto poslali dva predloga. Prvi je predlog predsedstva PK ZSM Vojvodine, ki ob različnih prireditvah ne predvideva poti štafetne palice, drugi predlog pa je predlog jugoslovanske delovne skupine zveznega odbora dneva mladosti.
Ta je v svoj predlog vključil večino prireditev, ki so jih predlagali vojvodinski mladinci, hkrati pa naj bi ob tem prazniku mladinci — tako kot do zdaj po Jugoslaviji ponesli štafetno palico.
To je bilo rečeno na današnji novinarski konferenci PK ZSM Vojvodine v Novem Sadu. Povedali so, da se je drugi predlog izoblikoval predvsem zaradi tega, ker je bilo mogoče v zvezi s predlagano zasnovo vojvodinskega mladinskega vodstva slišati celo vrsto pripomb tako v javnosti kot tudi v tej delovni skupini. Večina mladih v celoti odobrava ponujeni program, veliko pa jih je mnenja, da ne bi smeli prekiniti tradicionalne poti štafetne palice.
Delovna skupina predlaga, naj predsedstvo ZSMJ enakopravno
obravnava oba predloga m odloči, katerega — ali morda kar oba
—	bodo dali v javno razpravo. Zvezni odbor dneva mladosti pa bo po končani razpravi sprejel končno odločitev.
Končan referendum
RIM, 9. novembra (Tanjug)
—	V Italiji se je danes končal referendum o jedrskih elektrarnah in pravosodju, na katerega se je odzvalo le 60 odstotkov vo-lilcev. Izjasnjevanje se je končalo ob 14. uri, vendar pa bodo rezultate referenduma objavili šele zvečer. Če so se Italijani izjasnili »za«, kot so jim svetovale skoraj vse politične stranke, bodo začeli nemudoma proučevati jedrski program, hkrati pa naj bi pripravil spremembe zakona, s katerimi naj bi povečali odgovornost sodnikov, ki so se pri svojem delu zmotili.
ZIS je popravil program ukrepov proti inflaciji
Kot je rekel Branko Mikulič, je predlog vse do sprejema odprt za nova koristna dopolnila
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — ZIS je danes poslal skupščini Jugoslavije novo različico predloga ukrepov in dejavnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, ki ga je dopolnil na osnovi številnih pripomb iz javne razprave.
Kako bo potekalo delo pri sprejemu tega programa, so danes razpravljali na sestanku predsednika skupščine SFRJ dr. Marjana Rožiča, podpredsednika skupščine SFRJ in predsednikov obeh zborov skupščine SFRJ s predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin.
Predsednik ZIS Branko Mikulič je udeležencem tega sestanka povedal, da je ZIS na osnovi pripomb iz dosedanje razprave pripravil novo besedilo programa, ki ga bodo v naslednjih dneh obravnavala delovna telesa zborov skupščine SFRJ, delegati obeh zborov pa se bodo opredelili do njega na sejah, ki sta sklicani za 12. in 13. november.
Kot je rekel Branko Mikulič so razmejili kratkoročne ukrepe
Upadanje obsega . proizvodnje
Slabi kazalci gospodarjenja v ljubljanski regiji — Za desetino manjši izvoz
LJUBLJANA, 9. novembra — Kazalci gospodarjenja v ljubljanski regiji za prvih devet mesecev letošnjega leta so precej slabši, kot so bili v istem času lani. Obseg proizvodnje je v tem primerjalnem obdobju manjši. To je predvsem posledica slabe preskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali in majhnih naročil domačih in tujih kupcev končnih, industrijskih izdelkov.
Izvoz se je zmanjšal kar za desetino in tudi delež ljubljanskega izvoza v slovenskem se je zmanjšal. Uvoz ljubljanske regije pa je bil v prvih devetih mesecih letos za četrtino manjši kot v enakem lanskem obdobju. Poslabšala se je tudi finančna disciplina kupcev izdelkov, ki jih proizvajajo ozdi v ljubljanski regiji. Medtem ko je bilo lani in predlani okrog 70 odstotkov ozdov v tej regiji zadovoljnih s plačili kupcev njihovih izdelkov, je zdaj zadovoljnih le polovica. Ozdi se pritožujejo tudi nad preskrbo s surovinami in reprodukcijskimi materiali. (Več na 9. strani)
od dolgoročnih. Najpomembnejše spremembe so vnesli v poglavje o trgu in cenah, dodano pa je tudi novo poglavje o spremembah gospodarskega sistema, ki jih bo mogoče uvesti po sprejetju ustavnih dopolnil. Branko Mikulič je še poudaril, da je program še naprej odprt za nove zamisli vse do sprejema na sejah skupščinskih zborov.
Delegatom odbora za finance zbora republik in pokrajin je značilnosti popravljenega predloga pojasnil zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič. Med drugim je povedal, da so izpustili zahtevo po zmanjšanju proračunske porabe do konca leta, ker je bilo to ocenjeno kot nerealno. Več o novi različici protiinflacijskega programa objavljamo na 5. strani.
sklenili sporazume o gospodarskem sodelovanju. Dogovorili smo se o tem, kakšni naj bi bili ti odnosi v prihodnje in kako naj bi sedanje sodelovanje obogatili z novimi oblikami stikov.
V' Argentini in Mehiki, kjer se je hkrati mudila delegacija naših gospodarstvenikov — vodil jo je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič — smo sklenili tudi nekaj konkretnih poslovnih aranžmajev.
Obisk v državah Latinske Amerike je ponovno potrdil, da Jugoslavija zaradi svoje vloge v svetu uživa velik ugled in simpatije. Zlasti je pomembna njena vloga v neuvrščenem gibanju ter pri uveljavitvi izvirnih načel, neuvrščene politike.
Na seji so obravnavali in sprejeli tudi informacijo o nedavnem uradnem in prijateljskem obisku burmanskega predsednika v naši državi. Člani predsedstva so poudarili, da se bodo po tem obisku še okrepili tradicionalno dobri odnosi med državama, gospodarsko sodelovanje pa obogatilo z novimi vsebinami.
Vojaška razstava
KAIRO, 9. novembra (Tanjug) — Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je danes dopoldne odprl drugo mednarodno razstavo obrambne vojaške opreme in orožja. Na vojaškem letališču Al Maža je svoje izdelke razstavi lo 160 proizvajalcev vojaške opreme iz 18 držav, med katerimi so tudi predstavniki Jugoslavije.
Napredek v pogajanjih
NEW YORK, 9. novembra (Tanjug) — Posredna ženevska pogajanja o Afganistanu so zelo napredovala, piše generalni sekretar OZN Perez de Cuellar v poročilu generalni skupščini.
V pogajanjih o umiku tujih vojaških enot, piše v poročilu, na žalost še ni obojestranske soglasnosti. Zato pa sta se obe strani zedinili o takoimenovanem načrtu uporabe pomoči, ki predvideva, kako bo razmeščeno osebje OZN. Ta načrt predvideva strogo spoštovanje sprejetih obveznosti.
Norvežani so začeli vračati naše delavce
Te dni seje iz Norveške že vrnilo okoli 300 delavcev albanske narodnosti — Politične manipulacije
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Te dni se je iz Norveške v Jugoslavijo vrnilo okoli 300jugoslovanskih delavcev albanske narodnosti. Vlada v Oslu je namreč zavrnila njihovo prošnjo za politični azil. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih dneh iz Norveške vrnilo še okoli 600 naših delavcev.
S tem ko je izgnala okoli 900 delavcev — v glavnem Albancev iz Jugoslavije — pa je norveška vlada preprečila hudo politično manipuliranje. Protijugoslovanski emigraciji, kije v eksistencialnih problemih velike skupine delavcev videla možnost, da se njihov položaj »spolitizira«, je namreč preprečila, da bi prikazovala izkrivljeno podobo Jugoslavije.
Delavcem so »svetovali«, naj se pred norveškimi oblastmi pojavijo kot predstavniki »zatirane manjšine« v Jugoslaviji. Pri vsem tem naj bi seveda pomagal tudi sedanji položaj na Kosovu. Ker so delavci Albanci s potrjenimi jugoslovanskimi potnimi Usti na norveško prihajati tudi iz drugih zahodnoevropskih držav, kjer niso mogli ostati, ker niso imeti dovoljenj za delo, je norveška vlada ravnala tako, kot je bilo pričakovati. Ugotovila je, da gre za svobodne ljudi iz države, ki je torej sicer znana po odprtih mejah in demokratičnih odnosih, in tudi odločno zavrnila njihovo prošnjo za politični azil. Temu je seveda sledil še odlok o izgonu.
Treba je povedati še to, daje v zadnjem času na Norveškem poiskalo zatočišče kar S000 tujih delavcev iz drugih zahodnoevropskih držav.
Predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kosova Azim VUasi pa jena vprašanje, kaj bo z delavci, ki so se vrniti iz Norveške, dejal, »da se ni treba bati nikomur, ki ni kršil jugoslovanskih zakonov«.
Pogovori
z nizozemskim ministrom
Zunanji minister Hans van den Broek in Raif Dizdarevič o gospodarskih odnosih
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Danes je na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo pripotoval nizozemski zunanji minister Hans van den Broek. Uglednega gosta je na beograjske letališču pričakal Raif Dizdarevič.
Popoldne so se začeli uradni pogovori med Raifom Dizdare-vičem in Hansom van den Bro-ekom. Gost in gostitelj sta izmenjala mnenja o možnostih za okrepitev dvostranskega ekonomskega sodelovanja, govorila pa sta tudi o aktualnih mednarodnih temah, predvsem o evropskih gibanjih in gospodarskem položaju v svetu.
Predvideno je, da bosta nizozemskega ministra sprejela tudi Lazar Mojsov in Branko Mikulič.
-!
DANES V DELU
•	Omalovaževanje našega strahu
Zakaj se ne strinjamo z vsebino nastopa dr. Borisa Frleca na TV?
stran 4
•	Inflacija je dosegla 144 odstotkov
Najvišji odstotek podražitve je pri stanarinah
•	Cene peljejo vlake v izgubo
Železniškemu gospodarstvu Ljubljana grozi 56 milijard dinarjev izgube
stran 5
•	Kasparov pred zmago?
V 11. partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka Karpov v 35. potezi naredil hudo napako. Tekmeca prekinila partijo.
stran 11
•	Osnovni ali »socialni« kruh, ki ga povsod prodajajo po 190 dinarjev za kilogram, je najslabši
Kakšen je naš vsakdanji kruh
stran 12
0 pomenu Trubarja in reformacije za Slovence
Začel se je simpozij Reformacija na Slovenskem — France Popit o aktualnosti Trubarjevega dela
LJUBLJANA, 9, novembra — Danes se je v zbornični dvorani ljubljanske univerze pričel petdnevni simpozij Reformacija na Slovenskem. Gre za mednarodno in interdisciplinarno znanstveno prireditev, ki končuje nekajletno razpravljanje o Primožu Trubarju in reformaciji na Slovenskem.
Simpozij se je pričel s pozdravno slovesnostjo; njegov predsednik prof. dr. Jože Koruza je dejal, naj simpozij ne bi bil običajna tovrstna prireditev, saj gre za zelo pomemben pretres dosedanjih znanstvenih ugotovitev o Trubarju in njegovi dobi.
Slavnostni govornik France Popit, predsednik predsedstva Slovenije, pa je aktualiziral Trubarjev zgodovinski prispevek. Dejal je:
»Pravijo, da nas je Trubar med prvimi, če ne prvi imenoval Slovence. To, kar je veliko kasneje raznim »vrazovcem« povzročalo — nekaterim pa jih povzroča še danes — težave, namreč, da smo si južnoslovanski narodi med seboj v mnogočem različni, je Trubar prav dobro vedel. Obenem pa je prav on s praktičnim delovanjem pokazal
John Whitehead pri Josipu Vrhovcu
Srečanje z namestnikom ameriškega sekretarja za zunanje zadeve posvečeno sodelovanju
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Član predsedstva SFRJ Josip Vrhovec je sprejel namestnika državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Johna Whiteheada, ki se v okviru rednih posvetovanj mudi v naši državi kot gost namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve.
Beseda je tekla o odnosih in prihodnjem sodelovanju med državama, pa tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih:
Prisotni so biii še namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar, ameriški veleposlanik v SFRJ John Scanlan, pomočnik namestnika državnega sekretarja William Bod-de in direktor za vzhodno Evropo v državnem sekretariatu za Zunanje zadeve ZDA Martin Wenick.
pot in način, kako integrirati te različnosti v novo kvaliteto. Bistvo tega je, prav tako v usodnih časih, več kot tristo let kasneje izrazil Ivan Cankar v znamenitem predavanju v Trstu — Slovenci in Jugoslovani — ko je dejal, da je jugoslovanski problem izključno politični problem, ter dalje, da kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zanj sploh ne eksistira. Stara modrost je, da je zgodovina tistemu, ki jo razume, lahko najboljša učiteljica.«
V drugem delu svojega govora se je dotaknil vloge univerze pri širjenju humanističnih dognanj. Takšen simpozij, je dejal, je izjemna priložnost za afirmacijo družboslovja, zato, je nadaljeval, se mora domača znanost organizirati tako, da se bo vednost o ustvarjalnih prizadevanjih naših prednikov tudi na tem področju pomaknila za nekaj desetletij nazaj.
Simpozij bo trajal do petka, 13. novembra. Na njem bo nastopilo okoli 60 domačih in tujih referentov, tematsko pa je zastavljen zelo široko, saj bo slovenska reformacija predmet obravnave skoraj vseh klasičnih humanističnih strok. V sredo popoldan si bodo udeleženci ogledali Raščico, v četrtek zvečer pa bodo lahko prisluhnili enoglasnemu petju cerkvenih besedil iz 16. stoletja.
PETER KOLŠEK
Na območju Knina so se zatresla tla
KNIN, 9. novembra (Tanjug) — Prebivalce Knina je ponoči ob 23.45 zbudilo tresenje tal.
Po podatkih hrvaškega geofizikalnega zavoda v Zagrebu in seizmološkega zavoda BiH v Sarajevu je jakost potresa dosegla četrto do peto stopnjo po Mercallijevi lestvici, njegov epicenter pa je bil na območju Knina. Poročil o morebitni škodi za zdaj še ni.
Obstreljevanje iraškega mesta
BAGDAD, 9. novembra (Tanjug) — Iransko daljnometno topništvo je obstreljevalo mesto Sulaimaneyah na severu Iraka. V tem napadu je bilo ranjenih osem ljudi.
S TELEPRINTERJA
Mikulič s predsedniki izvršnih svetov
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič je imel danes sestanek z predsedniki izvršnih svetov skupščine socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, na katerem so izmenjali mnenja o dopolnitvi programa ukrepov za zmanjšanje inflacije in za stabilizacijo v gospodarstvu ter o ukrepih, ki so bili predloženi v spremljajočih dokumentih. Dopolnitve programa je potrdil ZIS, pri tem pa je upošteval predloge in pripombe skupščin republik in pokrajin, kot tudi drugih organizacij, ki so jih obravnavale.
Predsedst o CK ZK BiH o književno-jezikovni politiki
SARAJEVO, 9. novembra (Tanjug) — Predsedstvo CK ZK BiH menil da se je nujno zavzeti za nadaljnje izboljševanje in dosledno izvajanje književno-jezikovne politike v praksi. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da je srbsko-hrvaški oziroma hrvaško-srbski jezik en sam jezik Srbov, Hrvatov in Muslimanov v Bosni in Hercegovini, kot njihovo skupno bogastvo pa pomeni tudi most do drugih narodov v Jugoslaviji.
To je bilo rečeno na današnji seji predsedstva CK ZK BiH v razpravi o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem književno-jezikovne politike v SR BiH in nalogami zveze komunistov na tem področju. Hkrati je šlo za razpravo v okviru priprav na eno od prihodnjih sej predsedstva CK ZKJ, na kateri bodo obravnavali vprašanja jezikovne politike.
Posvet o delitvi osebnih dohodkov v združenem delu
PORTOROŽ, 9. novembra — Kako nagrajevati, da bi to prispevalo k boljšemu delu, pridobivanju znanja, strokovnega razvoja, itd., kakšne so novosti na področju delitve dohodka, kaj prinaša novega zakon o pridobivanju in razporejanju dohodka in kako bo to vplivalo na dogajanje v družbi — to so osrednja vprašanja, ki so se jih na posvetovanju o delitvi osebnih dohodkov v združenem delu v portoroškem Avditoriju lotili strokovnjaki za organizacijo dela, kadrovanje in delitev osebnih dohodkov. Tridnevno posvetovanje so pripravili delavci ljubljanskega Inštituta za trženje, ekonomiko in organizacijo, in sicer tako, da so dopoldne na sporedu plenarne razprave, popoldne pa se delo in razprava nadaljujeta na okroglih mizah. Na današnji okrogli mizi so se lotili izmenjave izkušenj o tem, kako z boljšo motivacijo delavcev doseči pridobivanje novega znanja in strokovnega razvoja. (B. Š.)
Pomanjkanje zdravil resno ogroža zdravljenje
TITOGRAD, 9. novembra — Pomanjkanje zdravil je v Črni gori večje kot kjerkoli v naši državi. Sprva v tukajšnjih lekarnah in pri dobaviteljih sploh ni bilo nekaterih zdravil, razmere pa so se le nekoliko spremenile: zdravila so, vendar ni denarja, da bi jih odkupili. Tako je delo najuglednejših ustanov in zdravnikov resno ogroženo.
Menijo, da so za takšno stanje najbolj odgovorni dobavitelji zdravil, med njimi Sanitas s Cetinja, ki je že dlje dinarsko in devizno nelikviden. Pri tem tudi kratkoročna posojila, ki jih najema ob zelo visokih obrestih - 148 odstotkov, ne pomagajo dosti. Tudi po nedavni denarni pomoči republiškega izvršnega sveta zdravil še ni dovolj. Vprašanje pa je, kako bo na boljšo oskrbo vplival predlagani novi cenik, po katerem bodo bolniki za vsak zdravniški recept namesto zdajšnjih 20 plačevali 100 dinarjev. (B. J.)
Sredi meseca osmi kongres hrvaških zdravnikov
ZAGREB, 9. novembra (Tanjug) — Pod pokroviteljstvom sabora SR Hrvaške bo v Zagrebu od 11. do 14. novembra osmi kongres hrvaških zdravnikov, na katerem bodo razpravljali o sodobni kardiologiji, klinični transplantaciji in medicinski informatiki. Danes je bila v prostorih zdravniškega združenja Hrvaške tiskovna konferenca. na kateri so najuglednejši strokovnjaki spregovorili o bližnjem srečanju.
V SR Hrvaški je danes 11.000 zdravnikov. Omenjenega kongresa se bo udeležilo od 700 do 800 zdravnikov iz vseh krajev republike pa tudi iz drugih delov države, saj bodo na kongresu razpravljali o izredno zanimivih temah.
Zvezni zakon o rabi jezikov narodnosti ni potreben
PRIŠTINA, 9. novembra (Tanjug) - Člani zakonodajno-pravne komisije in odbora za politični sistem skupščine SAP Kosova so na današnji skupni seji ugotovili, da ni podlage niti potrebe, da bi vprašanje uradne rabe jezikov narodnosti uredili z zveznim zakonom. Pri tem je bilo na rovaš pobude srbske skupščine izrečenih več kritičnih pripomb — od te, da za sprejem zveznega zakona ni ustavnopravne podlage, do opozorila, da se za pobudo skriva »podpiranje jezikov« na republiški ravni in degradacija narodnosti v Jugoslaviji na položaj narodnih manjšin.
Maribor ni najdražje mesto
MARIBOR, 9. novembra — Po podatkih zveznega zavoda za statistiko naj bi bil Maribor julija najdražje jugoslovansko mesto. Mestni komite za gospodarstvo, ki je ob koncu minulega tedna razpravljal o tem, je to poročilo zavrnil in dejal, da izbor zveznega zavoda za statistiko pomeni v Mariboru le deset odstotkov celotne potrošnje, kar pomeni, da ne more biti najdražje mesto v Jugoslaviji.
Zvezni zavod za statistiko je zbral podatke za soboto, 18. julija 1987, torej takrat, ko je po mnenju mestnega komiteja za gospodarstvo v Mariboru največji vpliv sezonskih cen.
Julijske cene so res bile nad republiškim povprečjem, septembra pa je bila v Mariboru dražja le pijača. Oktobra je imel Maribor med 63 proizvodi nekaj rekordno visokih cen, med njimi fižola, korenja, sladkega in kislega zelja, toaletnega mila. Najdražje so bile stanarine, najcenejša pa kokošja jajca, riž, kuhinjska sol in drugo. (J. J.)
Srednješolci albanske narodnosti bojkotirajo pouk
GOSTIVAR, 9. novembra (Tanjug) — Albanski nacionalisti in separatisti v tem mestu so spet i dvignili glave: pouk je bojkotiral ves razred (27 dijakov) srednješolskega centra Panče Popovski, kjer imajo pouk v albanščini. Njihovo ravnanje tolmačijo kot odgovor na suspendiranje njihovega razrednika Sameta Hisenija, profesorja zgodovine. Poleg njih je danes bojkotiralo pouk še 60 dijakov te šole in srednješolskega centra Čede I Filipovski-Dane v Gostivarju, ker nasprotujejo ustanovitvi skupnih razredov z makedonskim učnim jezikom. Doma so ostali dijaki albanske narodnosti.
Komiteja za SLO in DSZ obeh šol sta na današ- , nji seji ugotovila, da je bojkot pouka organiziral sovražnik, ki deluje z izhodišč albanskega nacionalizma in separatizma.
Ustavnost in zakonitost na rešetu politične presoje
Centralni komite ZK Črne gore o ustavnosti in zakonitosti v republiki - Kaj vse skriva »samoupravno odločanje« - Z metlo po lastnem pragu
OD NAŠEGA DOPISNIKA
TITOGRAD, 9. novembra — Centralni komite Zveze komunistov Črne gore je na razširjeni seji obravnaval ustavnost in zakonitost v republiki. Dnevni red so utemeljili s pojasnilom, da gre za vprašanje, ki je v tem trenutku največjega političnega pomena.
Tako gradivo kot uvodna beseda poudarjata, da je na tem področju veliko problemov in negativnih političnih posledic, posebno zaskrbljenost pa zbuja dejstvo, da se veliko nezakonitosti skriva za »samoupravnim odločanjem.
Čeprav je o teh pojavih zelo čustveno govorilo 20 članov centralnega komiteja, so komaj trije ali štirje vsaj približno opozorili na žarišča deformacij in nakazali njihove nosilce. In čeprav so bili pri tem očitno zadržani, je nekatere od teh »konkretnosti vred no omeniti, saj bi morale pomeniti napoved drugačne metode dela v ZK Črne gore in konca mrtvila v političnem življenju, v katerem se nihče noče nikomur zameriti.
Predsednik Vrhovnega sodišča
Prvi domači avtomobili s petstopenjskim menjalnikom
KRAGUJEVAC. 9. novembra (Tanjug) - Danes so v kragujevški Crveni zastavi montirali ničelno serijo štiridesetih avtomobilov yugo GXY s petstopenjskim‘menjalnikom. Ta vozila bodo za zdaj le preizkušali, toda še pred koncem ieta bodo pričeli tudi serijsko proizvodnjo.
Vozila bodo namenjena za ameriški trg, kupili pa jih bodo lahko tudi domači kupci z doplačilom 209 tisoč dinarjev. Vozila s petstopenjskim menjalnikom bodo na ravni cesti dosegla za petnajst odstotkov večjo hitrost v peti prestavi, pri tem pa bo poraba goriva za deset odstotkov manjša.
Zavoljo nelojalne konkurence izključitev iz poslovne skupnosti
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — TOZD Informatika delovne organizacije Intercommerce jz _ Beograda so zaradi nelojalne konkurence izključili iz poslovne skupnosti beograjske računalniške industrije. To so odločili na današnji seji koordinacijskega odbora te poslovne skupnosti. V sporočilu s sestanka je rečeno, da je tozd Informatika kršil določbe samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost, in sicer prav določbe, ki zadevajo lastni računalniški program in skupno delo na trgu.
V tozdu Informatika niso upoštevali prodajnega načrta računalnikov iz programa TIM, hkrati pa so tuje računalnike prodajali tudi tam, kjer so že imeli, ali pa bi lahko razvili lastne računalnike iz programa TIM.
Mladinsko vodstvo Vojvodine izpolnjuje obljube študentom
NOVI SAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsedstvo PK ZSM Vojvodine v svoji informaciji študentom na novosadski univerzi sporoča, da za sobo in hrano odslej ne bodo plačali več kot osemdeset odstotkov povprečne štipendije v Vojvodini. V rekordno kratkem času je bil zgrajen nov študentski dom s 372 ležišči, druge domove pa bodo rekonstruirali. Študentje bodo dobili bone za prehrano, prav tako pa obljubljajo tudi ustanovitev posebne službe, ki bo urejala sprejem študentov v domove. Višino štipendije bodo določili glede na višino življenjskih stroškov.
V Bosni in Hercegovini primanjkuje bencina
SARAJEVO, 9. novembra (Tanjug) - Po podatkih informativnega centra Avto-moto zveze Bosne in Hercegovine v tej republiki spet primanjkuje goriva. Tako danes zjutraj ni bilo bencina na območju Bihača, Zenice in Jajca, oskrba pa je bila pomanjkljiva tudi na območju Zvornika. Dokaj dobra je preskrba z bencinom- le v Sarajevu.
Bencina včeraj ni bilo med Dobojem in Sarajevom, zato voznike opozarjajo, naj se ne odpravljajo na pot, če nimajo polnih rezervoarjev. Oskrba ni najboljša tudi na območju Brčkega in Bijelji-ne, kjer nimajo vseh vrst goriva.
Očitno se uresničuje napoved naftnega gospodarstva, da bo v prvi polovici novembra pri oskrbi z gorivom spet prišlo do težav. Razmere pa naj bi se normalizirale v drugi polovici meseca, pravijo v sarajevskem Energopetrolu.
Prvi kongres o drobnem gospodarstvu
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Gospodarstvo potrebuje spremembe v organiziranju. V okviru prvih ukrepov na tem področju je treba drobnemu gospodarstvu dati mesto, ki mu po sprejeti razvojni politiki gre, da bi proizvodnjo velikih nerentabilnih sistemov decentralizirali. To je bilo rečeno na začetku tridnevnega zasedanja prvega kongresa o drobnem gospodarstvu v centru Sava.
Dosedanji rezultati na področju razvoja maloserijske proizvodnje in storitvenih dejavnosti v družbenem in zasebnem sektoiju so zelo skromni, je v uvodnem govoru dejal predsednik zvezne skupščine Maijan Rožič. Kljub jasnim ustavnim in političnim opredelitvam za razvoj drobnega gospodarstva, zlasti s sredstvi v lasti občanov, zbuja zaskrbljenost dejstvo, da v praksi še vedno prihaja do odporov, idejne zmede, sektaštva in dogmatizma, včasih pa tudi do povsem premišljene blokade nujnih sprememb. Zdi se, je dejal Rožič, da sedanja gospodarska in družbena kriza nekatere odpore še spodbuja in opogumlja. Gre za dogmatsko pojmovanje, da je socializem družba, v kateri obstaja samo družbena lastnina in da v njej ni prostora za osebno delo s sredstvi v zasebni lasti.
Črne gore Branko Vukovič je argumentirano govoril o famili-arnosti, ki zlasti v sodstvu zelo vpliva na kadrovsko politiko.
Član predsedstva CK ZKJ Marko Orlandič se je zavzel za konkretnost in je kritiziral današnjo razpravo, ker je bilo v njej premalo konkretnega. Toda današnjo sejo je najbolje ocenil zadnji govornik v prvem delu dr. Radovan Radonjič, član CK ZKJ: »Kot komunisti ne moremo govoroti odkrito, ker so mnogi vpleteni v različna nezakonita dejanja, ker imajo mnogi obveznosti do nekoga in zato nimajo druge izbire, kot da kršijo ustavo in zakone. Vse hočemo omejiti na področje boja proti navadnim kriminalcem in sodrgi, nočemo pa videti, da je največja nezakonitost prav to, če državo
pripeljemo v položaj, v kakršnem je zdaj. Ali se je moral kdo zagovarjati, ker je tudi Črna gora doživela trenutek, kakršen je zdajšnji?«
• »Kar 90 odstotkov sklepov, ki so predmet sodnih sporov, so sprejeli delavski sveti. Pri vsem tem pa ne gre samo za finančno nedisciplino, temveč tudi za ogrožanje družbene lastnine v obliki tako imenovanih koristnih malverzacij pa tudi neposrednega prilaščanja družbene lastnine, kraj, nezakonitega zaposlovanja, kršitev zakonov, različnih oblik protekcije, famili-arnosti in drugih podobnih navad, ki ogrožajo ugled Zveze komunistov Jugoslavije in spodkopavajo državni sistem.
CK ZK Črne gore je na današnji seji razčlenil tudi volilno aktivnosti in razpravljal še o nekaterih drugih vprašanjih.
BRANKO JOKIČ
Ustava ne pozna delitve na jezike prvega in drugega reda
Odbor za mednarodne odnose ZK SZDL podprli pobudo za sprejetje zakona o uradni rabi jezikov narodov in narodnosti
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 9. novembra — Na današnji seji odbora zvezne konference SZDLJ za mednarodne odnose so delegati v glavnem podprli pobudo skupščine SR Srbije za sprejetje zveznega zakona o uradni uporabi jezikov narodov in narodnosti.
Duško Djordjijev je dejal, da se je že v praksi pokazalo, da je sprejetje takega zakona nujno. Ce bi tak zakon sprejeli že pred leti, bi se izognili številnim problemom, ki so se pogosto pojavljali prav na tem področju. Ibro Bakič je prepričan, da bomo s sprejetjem tega zakona predvsem izpolnili ustavno obveznost o enakopravni uporabi jezika. Socialistična zveza si mora prizadevati za dosledno uresničitev tega zakona in se postaviti po robu vsem namigovanjem, češ da bi s sprejetjem tega zakona določeni narodnosti omejili pravico do uporabe lastnega jezika. Tudi Ljubiša Zarič je poudaril, da bi morala skupščina'SFRJ ta zakon sprejeti že pred leti. Jor-govanka Milojevič pa je bila drugačnega mnenja. Po njenem mnenju je, kar zadeva sprejetje tega zakona, z normativnega stališča vse v redu, pojavili pa se bodo problemi pri praktičnem
Smotrno uporabo denarja lahko zagotovi le neposreden interes
Delegati skupščine sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja premalo razvitih območij o vlogi sklada
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 9. novembra — Veliko govorimo o tem, da sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko premalo razvitih republik in SAP Kosovo nima prave vloge. Skratka, sklad ne izpolnjuje ustavne in zakonske obveznosti, da bi spodbujal združevanje dela in sredstev.
Zato predlagam, je dejal Momčilo Cemovič, direktor sklada, na današnjem sestanku sklada federacije, da natančno pregledamo, kaj smo doslej naredili, pokažemo na nepravilnosti pri delu in tudi rešitev za naprej.
V razpravi, osredotočeni na uresničevanje vloge sklada v obdobju januar — oktober 1987, smo lahko slišali, da se dogajajo tudi takšne nepravilnosti, da delovne organizacije sklepajo med seboj fiktivne samoupravne sporazume samo zato, da bi prišle do denarja iz sklada in tako odpravile svoje trenutne težave. Takšne nepravilnosti je treba v bodoče preprečiti, to pa bo mogoče najlaže doseči, če bo glavno besedo o uporabi denarja iz sklada federacije za pomoč nerazvitim imelo združeno delo. Delegat Franjo Križmančič je pri tem opozoril na podatek iz poro-
zagotavljanju enakopravnosti jezikov.
Narodov in narodnosti ni mogoče ločiti s tem, da bi uredili le vprašanje jezikov narodnosti, ne pa tudi jezikov narodov, saj naša ustava ne priznava jezikov »prvega in drugega reda«.
Branko Andric je poudaril, da v Vojvodini že nekaj časa uspešno enakopravno uporabljajo jezike narodov in narodnosti. Kljub temu, da nimamo zveznega zakona, so na tem področju že dosegli lepe uspehe. Vsekakor se je treba zavzemati za sprejetje omenjenega zveznega zakona, če se bodo z. njegovo pomočjo še izboljšali odnosi, ki zadevajo enakopravnost jezikov. Podobno je sodil tudi Jože Hartman. Navedel je nekaj primerov enakopravne uporabe jezikov narodov in narodnosti v Sloveniji in poudaril, da bi bile lahko slovenske rešitve dober zgled tudi na evropski ravni.
ŽARKO RAJKOVIČ
Razmere postajajo vse težje
PK ZK Vojvodine o gospodarski politiki in razvoju v prihodnjem letu
NOVI SAD, 9. novembra (Tanjug) — V posameznih okoljih vse bolj prevladuje prepričanje, da se je v »teh časih« bolje skriti za ustreznimi akti, kot pa začeti nove procese in s tem seveda sprejeti tudi določeno tveganje. To pa lahko pomeni hudo oviro za izhod iz gospodarskih težav pa tudi za delovanje ustvarjalnih sil, ki bi lahko pri tem veliko pomagale.
Na vse te pojave, ki spremljajo krizo — vse večji egoizem, parcialne interese, kriminal in različne oblike »koristnih malverzacij«, je na današnjem plenumu pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine v uvodnem govoru opozoril Siniša Korica. Člani pokrajinskega komiteja so razpravljali o uresničevanju gospodarske politike in politiki razvoja v letu 1988. Ker so delavci v vsem težjem položaju, mnogi izgubljajo zaupanje v to, da se je mogoče iz krize rešiti s pomočjo našega sistema.
• Izgube vojvodinskega gospodarstva so se v zadnjih devetih mesecih povečale na 210 milijard dinarjev, kar polovico teh izgub pa so zabeležili v kmetijstvu, naftni industriji in bazični kemiji.
Korica je opozoril, da procesi koncentracije vseh funkcij na vse višji ravni in ukinjanja temeljnih organizacij združenega dela vodijo v ekonomsko neučinkovite enote, delavca pa oddaljujejo od reprodukcije. Ne gre za vprašanje, kdo je za tozde in kdo proti, bistvo vsega je, kako naj bi sistem združenega dela z delavcem kot odločujočim dejavnikom postal ekonomsko učinkovitejši.
Drugo bistveno področje, kjer je vse bolj vidna neučinkovitost družbenoekonomskega sistema, pa so po mnenju Siniše Korice vse številnejši kanali, po katerih presežek odteka od proizvajalcev. Ob tako visoki inflaciji administriranje v gospodarstvu povzroča prelivanje dohodka med gospodarskimi panogami in področji ter tako povečuje negotovost gospodarjenja.
Posebno skrb vzbuja dejstvo, da v delu programa za zajezitev inflacije in utrditev gospodarstva, ki zadeva kmetijstvo, ni mogoče zaslediti rešitev, s katerimi naj bi odpravili dolgoletno zaostajanje proizvajalcev hrane. S tako neugodnimi gibanji v proizvodnji hrane pa bo težko utrditi gospodarstvo države.
Tisk in spolzka tla politikantstva
Komisija CK ZK Srbije za informiranje in propagando o vlogi tiska v sedanjem političnem trenutku
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 9. novembra — Pri vsakodnevnem delu je treba ugotoviti, kdo se v resnici bojuje proti nacionalizmu in kdo to počne zaradi trenutne politične koristi in je zdaj nasprotnik zdaj zaveznik nacionalizma in nacionalistov. Takšnega ravnanja je v politični pa tudi v novinarski praksi kar precej, je dejal Dragan Pajič v uvodnem referatu o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih javnega obveščanja, zlasti pa v poročanju o Kosovu na današnji seji komisije CK ZK Srbije za informiranje in propagando.
Spregovoril je o uredniški politi- novala tezo o »zatiranju svobode
ki posameznih beograjskih listov in dejal, da ne kaže zmanjševati odgovornosti Politike za pretiravanje in spodrsljaje v nekaterih člankih, če pa uredniško zasnovo tega lista obravnavamo v celoti, se izkaže, da je bila, še posebej v odločilnih trenutkih, v skladu s temeljnimi pridobitvami revolucije.
Političnim in politikantskim sporom domnevnih voditeljev in vplivnih posameznikov pa so podlegla nekatera glasila, ki izhajajo v okviru Politike, je dejal Pajič in omenil NIN, Intervju in Svet. Ko je spregovoril o protikomunistični propagandi v časopisju, je dejal, da so nekatera uredništva, da bi se branila pred takšno kritiko, spretno zas-
čila, da veliko denarja ostaja neuporabljenega. Verjetno je temu krivo pomanjkanje programov. Zato je, še toliko bolj potrebno, da združeno delo samo ugotavlja svoj interes, kam bo vlagalo denar in to brez kakršnihkoli administrativnih uzd. Tako tudi ne bo prihajalo do tega, da bo denar ostajal na računih in s tem izgubljal vrednost. Izognili bi se tudi temu, da ne bi bilo kar 61,6 odstotkov denarja iz sklada uporabljenega za uresničevanje programov v razvitejših občinah sicer premalo razvitih republik in SAP Kosovo.
VASJA VENTURINI
KIH
Življenjska raven se letos nevarno bliža kritični točki
Realni osebni dohodki zaposlenih so se v prvih letošnjih osmih mesecih zmanjšali za 4 odstotke - Pobuda sindikatov
OD NAŠEGA SODELAVCA
NOVI SAD, 9. novembra — Zadnje znamenje, da mora vojvodinski sindikat na področju socialne politike nekaj ukreniti, je bil padec realnih osebnih dohodkov, ki so se v prvih osmih mesecih tega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšali za štiri odstotke.
»Vsem pristojnim smo naložili, da po kratkem postopku pripravijo konkretne programe za zaščito zaposlenih pred nadaljnjim padanjem standarda ter namesto letnih ali polletnih usklajevanj usklajujejo vse socialne dajatve na tri mesece,« je dejal član predsedstva sveta ZS Vojvodine Darko Ivančevič.
»Zavedamo se, da bo trimesečno usklajevanje socialnih pomoči, °‘r°sk'k dodat.koy stanovanjskih subvencij, dijaških in študentskih p° °Jl1 ter različnih dajatev v organizacijah združenega dela ogrozilo sklade; zavedamo pa se tudi, daje bilo v teh blagajnah doslej vedno Pr?Se,Žka' Vrl? te8a dobivajo od letošnjega julija dalje otroške dodatke tudi otroci brezposelnih staršev, tako da se je število vseh ki prejemajo ta dodatek, povzpelo že na 130.000.«
sredi leta je blizu 15.000 zaposlenih v Vojvodini prejemalo nižje osebne dohodke od zajamčenih. Vojvodinski sindikati domnevajo da je socialno ogroženih zdaj že kakih 20.000 zaposlenih, zelo verjetno pa bo po devetmesečnih obračunih in še zlasti po zaključnih računih poslovanja še veliko več. Približno 60 odstotkov zaposlenih V Vojvodini ima že zdaj podpovprečne osebne dohodke, kar je po Ivančevicevem mnenju neposredna posledica nedoslednega uveljavljanja družbenega dogovora o dohodku.
Tako bo vse dotlej, dokler ne bomo dosegli pravičnejše primarne delitve in dokler ne bomo izenačili pogoje za gospodarjenje.
MILENKO SAKOTIČ
Filmski delavci o sebi in svojem statusu
Ob Tednu domačega filma tudi jugoslovansko posvetovanje filmskih delavcev
CELJE, 9. novembra — V okviru 15. Tedna domačega filma je bilo danes dopoldne jugoslovansko posvetovanje z naslovom Status filmskih delavcev v Jugoslaviji in različne možnosti filmske proizvodnje. Poleg organizatorjev osrednje slovenske filmske manifestacije so‘ bili soorganizatorji posvetovanja še Društvo slovenskih filmskih delavcev, republiški komite za kulturo in Kulturna skupnost Slovenije.
Na posvetovanju, ki ga je vodil Jože Volfand, so z referati in diskusijami sodelovali: Mirko Lipu-žič, predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, Radoslav Rotkovič, predsednik Združenja filmskih delavcev Jugoslavije, Josip Košuta, predsednik komisije za film pri zveznem koordinacijskem odboru za mednarodno kulturno sodelovanje, Marjan Gabrijelčič, tajnik skupščine KSS, Ljubiša Samardžič in Petar Lalo-vič, predstavnika srbskega, in Ve-dran Mihletič, predstavnik hrvaškega stanovskega društva, Marija Bitenc-Samčeva, predsednica Združenja samostojnih kulturnih delavcev Slovenije, Darko Bratina, organizator Video monitorja iz Gorice, Lado Hribar, Anica Cetin-Lapajne, Filip Robar-Do-rin, Milan Ljubič, France Štiglic in Dušan Povh.
Temeljni referat o položaju samostojnega filmskega delavca z družbenoekonomske in avtorskopravne plati je pripravil Lado Hribar, ki je podrobno predstavil zapleteno problematiko in v sklepnem delu ponudil tudi več rešitev. Po njegovem mnenju tisti, ki odločajo o usodi kinematografije in o družbenem položaju filmskih delavcev, preslabo poznajo posebne razmere na tem področju. Vrednih filmskih del po njegovem ne moremo pričakovati od ustvarjalcev, ki ne bodo tudi družbenoekonomsko enakovredni drugim delavcem v združenem delu ter tudi duhovno svobodni. Od ureditve položaja filmskih delavcev je torej odvisen tudi kakovostni preporod jugoslovanske kinematografije.
Nasploh je bilo v razpravi slišati veliko dejstev, ki pričajo o odrinjenosti kinematografije in kulture na družbeni rob, a tudi o njeni neustrezni notranji organiziranosti in o prešibki aktivnosti filmskih delavcev samih, da bi spreminjali razmere. Spoznanja in pobude s celjskega posveta bodo prenesli tako v jugoslovansko organizacijo filmskih delavcev kakor tudi v ustrezne organe pri SZDL v republiki in v Jugoslaviji.
SLAVKO PEZDIR
tiska« in stalinizmu partije.
To velja za list Študent, NIN, Mladost in posamezne časnike iz Borbine hiše, ki so sprožili pravo kampanjo proti političnim akcijam
Djoka Stojčič je dejal, da si demokracije ni mogoče pedstavljati brez javnih glasil, ki zdaj imajo demokratično vlogo. Bistveno vprašanje pa je, ali bo to zaostrilo ali zgladilo spore v Jugoslaviji. Kar zadeva poročanje s Kosova, je dejal, je dioptrija čedalje večja, dlje ko smo od te pokrajine. Ko pa je šlo za tržaško krizo in probleme v zvezi s koroškimi Slovenc]. so vzhodni
• Tisto, kar se dogaja na področju obveščanja, je dejal Lado Štam-buk, priča, daje novinarstvo začelo spreminjati tudi politiko, ki je pod njegovim vplivom učinkovitejša.
deh države to krizo zelo dobro razumeli. Zato zdaj preseneča, da se ne razumemo, ko gre za Kosovo je noudaril Stojčič.	'
Miomir Brkič je govoril o nesporazumih, ki so nastali, ker v srbski redakciji Komunista niso objavili članka Vlajka Krivokapiča Kdo koga podpira. Brkič pravi, da so številni bralci protestirali, ker so ta članek objavili v drugih republiških in pokrajinskih izdajah Komunista, srbska redakcija pa je brez vplivov od zuanj ugotovila, da je ta članek poskus politične diskvalifikacije srbskega vodstva. »Zato ga nismo objavili«, je dejal Brkič.
Po njegovi izjavi je glavni ured-nik enotnih izdaj Komunista Vlajko Krivokapič iz besedila, ki je prišlo iz srbske redakcije, črtal pomembne stavke, ki govore o obsodbi srbskega nacionalizma. To je storil, ne da bi se posvetoval z uredniki posebnih izdaj.
Po mnenju Ratomira Vica je paradoksalno, da so prav tisti, ki so hoteli natisniti zbrana dela Slobodana Jovanoviča in branili Djureti-ča, ki jih ni motila vampirska stran Študenta in so sejali protialbansko razpoloženje, dramatično sprejeli podlistek Halita Trnavcija in nekatere članke^v Politiki in Politiki Ekspres kot odsev najbolj zagrizenega nacionalizma.
SLOBODAN DUKIČ
Nominalno več, realno pa precej manj
V SR BiH so se realni osebni dohodki do avgusta znižali za 5,4 odstotka
SARAJEVO, 9. novembra (Tanjug) — Povprečni osebni dohodek zaposlenih v Bosni in Hercegovini je bil avgusta lani 155.000 dinarjev, kar je v primerjavi z istim mesecem predlani za 114,5 odstotka več, in sicer v gospodarstvu za 113,5, v negospodarstvu pa za 120,4 odstotka.
Po najnovejših podatkih republiškega zavoda za statistiko je bil čisti osebni dohodek v prvih osmih mesecih letošnjega leta 122.000 dinarjev, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 89,4 odstotka več (v gospodarstvu za 87,7, v negospodarstvu pa za 98,3 odstotka). Osebni dohodki so se najbolj povečali v vodnem gospodarstvu (113,4), v negospodarstvu pa v izobraževanju in kulturi (za 98,8 odstotka).
Indeks realnega osebnega dohodka v letošnjem avgustu je bil v primerjavi z lanskim letom 94,5, v obdobju od januarja do avgusta pa v primerjavi z lanskim povprečjem pa 94,6.
Tudi sindikati bodo morali pridobiti zaupanje ljudi
Posvet Zveze sindikatov Slovenije: Delavci ne izražajo nezadovoljstva le zaradi razmer v svojem kolektivu
H.VBUIANA’ 9- novembra - Zaradi premajhne učinkovitosti institucij političnega sistema, nespoštovanja zakonitosti, pretiranega normativizma, malverzacij so se v zadnjem času okrepUe protisamo-upravne in protisocialistične težnje. Do oktobra letos je bUo v naši republiki 554 različnih oblik prekinitev dela in izraženega nezadovoljstva; v njih je sodelovalo približno 48.000 delavcev, prekinitve dela pa so povprečno trajale šest ur.
To so med drugim poudarili na posvetu predsednikov občinskih, medobčinskih, mestnih in obalnega sveta ZSS ter republiških odborov sindikatov delavcev dejavnosti. Ugotovili so, da delavci ne izražajo svojega nezadovoljstva le zaradi razmer v svojem kolektivu, temveč tudi zaradi razmer v družbi. Zato si bodo morali tudi sindikati znova pridobiti zaupanje ljudi. Medlem ko so nekateri spraševali, kaj bo sindikat storil, če se bodo razmere še bolj poslabšale, so drugi menili, da bi se morali pogovarjati o tem1, kaj so» v posameznih okoljih storili, da bi razmere že sedaj izboljšali. Če zvezni zakon o sanaciji in prenehanju ozdov ne bo spremenjen, bo v Sloveniji ostalo brez dela blizu 70.000 delavcev. Zato so opozorili, da je treba spoštovati sedanjo republiško zakonodajo o dohodku. V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o združenem delu so upoštevani številni predlogi ZSS, zlasti tisti, ki zadevajo združevanje dela in sredstev, skupno dogovarjanje o dohodku, uveljavljanje realnih ekonomskih kategorij, racionalizacijo samoupravnega odločanja. Vendar se slovenski sindikati zavzemajo za še večjo samostojnost ozdov in večjo odgovornost delavcev za delo in rezultate gospodarjenja.
Na posvetu so s posebnim zanimanjem poslušali predavanje predsednika sindikalnega sveta Železne županije Lajoša Nagyja o stečaju podjetij na Madžarskem in socialni varnosti delavcev.
J. G.
tSU gospodarski UV vestnik
Nujne so
kadrovske
spremembe
Predsedstvi PK ZK in SAP Kosovo o razmerah v občinah Peč, Gnjilane in Dečani
PRIŠTINA, 9. novembra (Tanjug) — Predsedstvo PK ZK Kosova in predsedstvo SAP Kosova sta na dattašnji skupni seji ugotovili, da je treba izpeljati kadrovske spremembe v občinah Peč, Gnjilane in Dečani. Za spremembe in kadrovske okrepitve v*teh občinah je treba poskrbeti čimprej.
Predsedstvi sta ocenili politično naravo, vsebino in ozadje nekaterih gesel, še posebej sovražnih in nacionalističnih gesel, ki jih je bilo slišati med nedavnimi demonstracijami žensk srbske in črnogorske narodnosti v Prištini in drugod.
Kot je rečeno v sporočilu s seje, so ugotovili, da nekateri krogi in posamezniki, ki delujejo z izhodišč srbskega nacionalizma, premišljeno zlorabljajo nezadovoljstvo občanov zaradi realnih problemov in razširjajo nacionalistična, šovinistična in druga sovražna gesla.
Oblikujmo jasnejše programe
V pripravah na programsko volilne seje osnovnih in občinskih organizacij ZK naj bi ocenili, v kolikšni meri smo pritegnili ljudi k premagovanju krize
LJUBLJANA, 9. novembra — V osnovnih in občinskih organizacijah zveze komunistov že tečejo priprave na programsko volilne seje ki naj bi bile še letos. Na njih bodo ocenili, kolikšne uspehe imajo prizadevanja za posodobitev delovanja te družbenopolitične organizacije v družbenem sistemu. V posameznih okoljih naj bi ob tej priložnosti obravnavali predvsem tista najbolj bistvena vprašanja pri katerih so po oceni vodstev in članstva ZK dosegli najslabše rezultate.
V skladu s prenovo zveze komunistov naj bi ocenili zlasti uspehe in pomanjkljivosti pri sodelovanju vodstev osnovnih organizacij in organov ZK ter pri povezovanju članov, ki delujejo v drugih družbenopolitičnih organizacijah in v delegatskem sistemu. Pri tem ne gre zgolj za uveljavljanje kongresnega programa ZK, za njegovo dopolnjevanje in uresničevanje znotraj organizacije ZK, temveč tudi za oceno, v kolikšni meri so komunisti na podlagi svojega programa uspeli pritegniti ljudi k skupnemu reševanju kriznih družbenih razmer.
Navodila predsedstva centralnega komiteja ZKS za pripravo in izvedbo programsko volilnih sej osnovnih organizacij in sej občinskih konferenc ZKS pose-bej poudarjajo, da morajo člani ZK zagovarjati programe, ki se bodo zavzemali za uveljavljanje znanja, inovativnosti, večje pro-
duktivnosti, odgovornisti do upravljanja z družbenimi sredstvi. Kljub prizadevanjem za prenovo komunisti še vedno niso razgibali celotne organizacije in povezali vseh tistih, ki so sposobni s konkretnimi, čeprav na videz majhnimi akcijami, premagati pogosto nemoč osnovnih organizacij in njihovih članov pri zagovarjanju takih programov. Zato bi morali oceniti, kje jim ni uspelo dopolniti in spremeniti preživelih metod delovanja, premagati oportunizma; šele ko bodo komunisti jasneje določili svoje delo in odgovornost v združenem delu, upravnih organih, družbenih dejavnostih, krajevnih skupnostih, bodo kos neplodnemu kritizerstvu in vsesplošnemu obtoževanju. Enako pozornost kot vsebinskim pa je treba - po navodilih predsedstva CK ZKS - nameniti tudi kadrovskim pripravam. Za sekretarje, člane sekretariatov os-
novnih organizacij ZK, aktivov komunistov neposrednih proizvajalcev, delegate stalnih oblik idejnopolitičnega in akcijskega delovanja ZK naj bi predlagali in izvolili tiste komuniste, ki se zavzemajo za večjo demokratizacijo delovanja ZK, za javnost delovanja, v kateri ima pravico
• Programsko volilne seje naj bi bile organizirane tako, da bi prispevale k pripravam na konferenco slovenskih komunistov. Na njej bodo namreč strnili in ocenili rezultate dveletnega dela pri uresničevanju temeljnih kongresnih usmeritev zveze komunistov.
vsakdo povedati svoje mnenje, tiste, ki so s svojim delom dokazali moralne in človeške kvalitete, si na ta način ustvarili ugled in širšo podporo članov in nečlanov ZK.
JELENA GAČEŠA
Kvaliteta življenja, kot jo kaže potrošniška košarica
Sekcija za družbeni položaj žensk in družine marksističnega centra CK ZKS o kvaliteti življenja kot strategiji razvoja
LJUBLJANA, 9. novembra — Pojma kvaliteta življenja prav gotovo ni mogoče stlačiti v znamenito potrošniško košarico in ga izenačiti z življenjskimi stroški. Toda kaj sploh še ostane od kvalitet življenja v razmerah, ko velika večina ljudi le s težavo obvladuje minimalne stroške za življenje, ko so nekateri na robu preživetja?
Na inštitutu za ekonomske raziskave ocenjujejo, da bi morali prejšnji mesec v povprečni (3,13-članski) družini v Sloveniji zaslužiti približno 835 tisoč dinarjev na mesec in da bi moral imeti posamezni član na voljo približno 260 tisoč dinarjev. Znano pa je tudi, da je v »košaricah«, ki jih za tovrstno rabo uporablja ta inštitut, precej skromna ponudba; za izračun minimalnih stroškov uporabljajo 60 odstotkov povprečno ugotovljene porabe. To, povprečno porabo zmore s svojimi dohodki samo 10 odstotkov gospodinjstev, 40 odstotkov gospodinjstev nekako pokriva minimalne stroške, prav tolikšen delež tudi tega ne obvlada več zadovoljivo, 10 odstotkov družin pa samo ne more pokriti niti najnujnejših življenjskih stroškov. Družine so torej prisiljene iskati najrazličnejše druge vire sredstev za preživljanje, zato pa sociologi in drugi raziskovalci ugotavljajo, da so ljudje »preutrujeni«, bolni
in da doživljajo najrazličnejše stiske. O tem so javnosti že predstavili rezultate nekaterih raziskav, nekaj pa jih še pripravljajo.
Ugotovitve Inštituta za sociologijo o »kvaliteti življenja« in nekateri planski dokumenti pa so bili tudi izhodišče za razpravo v sekciji za družbeni položaj žensk in družine pri marksističnem centru CK ZKS o kvaliteti življenja kot strategiji družbenega razvoja in njenih posledicah za socialno politiko. V razpravah so opozorili, da so nekatere »politike« (davčna, stanovanjska, zaposlovalna itd.) med seboj v tolikšnem nasprotju, da »tisto, kar gradi ena, druga poruši«.
DRAGICA BOŠNJAK
RADAR
branje za mesec dni
D El.O
Predsednica skupščine ČGP Delo: SILVA JEREB
Glavni urednik ČGP Delo:
BOŽO KOVAČ
Namestnik glavnega urednika ČGP Delo:
JANEZ KOROŠEC
Odgovorni urednik Dela:
TIT DOBERŠEK
Pomočniki glavnega urednika: VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR JOŽE VOLFAND
Uredniki:
MIŠO RENKO (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja Iftlitika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo, znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPE-TAVC (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEŽ KOVAČIČ (kronika). TINE GUZEJ (publicistika), JOŽE VOLFAND (komentarji), MITJA MERŠOL (sobotna priloga), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lek-torstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Glavni direktor ČGP Delo:
BRANE MUSAR
Direktor TOZD Delo:
EMIL ŠUŠTAR
DELO ★ stran 3
VZPON NA VRH
IRONIMUS, »Siiddeutsche Zeitung«, Miinchen
Suša in lakota pestita na milijone ljudi v Etiopiji
Zaradi neugodnega vremena je letina žita propadla ali pa je pičla - Generalni sekretar FAO Edouard Saouma poziva svet, naj v nesreči pomaga
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 9. novembra — Generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in poljedelstvo (FAO) Eduard Saouma je v sporočilu, objavljenem v kenijskem glavnem mestu, opozoril mednarodno skupnost na čedalje slabše razmere v Etiopiji, kjer suša in lakota grozita milijonom ljudi. Predsednik FAO zatrjuje, da septembra in oktobra na velikih področjih severne, vzhodne in osrednje Etiopije ali sploh ni bilo dežja ali pa ga je bilo mnogo premalo, da bi žito moglo dozoreti.
Direktor organizacije za prehrano in poljedelstvo je prepričan, da bo imela letošnja suša negativne posledice tudi prihodnje leto, za katero je etiopska vlada dejala, da bo potrebovala skoraj milijon ton hrane pomo-
či. Edouard Saouma meni, da bo Etiopija prihodnje leto potrebovala precej več mednarodne pomoči. Zahodne države in Svetovni program za hrano v okviru OZN so že potrdili, da bodo poslali 350.000 ton hrane.
Na japonskem trgu je prostor tudi za jugoslovanske izdelke
Slovenska delegacija, ki jo vodi Marko Bulc, je na obisku v Tokiu — Prihodnje leto bo mogoče uresničiti 55 programov
OD NAŠE POROČEVALKE
TOKIO, 9. novembra — »Dobro vemo, da se vaša država otepa z velikimi gospodarskimi težavami, spoštujemo njena prizadevanja, da bi se iz njih izvlekla, ne da bi se pri tem vezala na katerega od blokov. Gospodarska menjava med Jugoslavijo in Japonsko že nekaj let ne presega 10G mUijonov dolarjev, kar je manj kot 0,2 odstotka jugoslovanskega izvoza in komaj 0,3 odstotka skupnega japonskega izvoza v svet,« je na srečanju slovenske gospodarske delegacije s člani mešanega japonsko-jugoslovanskega gospodarskega komiteja dejal njegov predsednik Jošteru Suzuki
Slovenska gospodarska delegacija. ki se pod vodstvom predsednika GZS Marka Bulca te dni mudi v Tokiu, namerava zbuditi večje zanimanje za skupne naložbe bodisi v proizvodnjo izdelkov za japonski trg ali za izvoz v države tretjega sveta, vzpostaviti kontinuirano sodelovanje z nekaterimi japonskimi gospodarskimi ustanovami kot na primer Jetrom, japonsko organizacijo za zunanjo trgovino in MITI. ministrstvom za medna-
• Slovenska delegacija sodi, da bo v prihodnjem letu mogoče izpeljati 55 pripravljenih programov za sodelovanje med firmami $12 za povečanje blagovne menjave, 24 za povečanje industrijske in tehnološke kooperacije, 9 za skupne naložbe v novo proizvodnjo, 8 za transfer tehnologije, 9 za skupne nastope na trgih držav tretjega sveta) in je zanje dobila tudi podporo japonskih vladnih institucij.
rodno trgovino in industrijo, izboljšati razmere za blagovno in storitveno menjavo ter jo razširiti, vzpostaviti nove kooperantske odnose za prenos tehnologije in se dogovoriti za možnost in načine dodatnega izobraževanja slovenskih gospodarstvenikov, ki poslujejo z japonskimi podjetji.
Srečanje slovenske delegacije, katere člani so predstavniki tistih podjetij (Intertrade, Iskra, Imos, Avtotehna, Gorenje, IMP. Avtocommerce. Avtoradgo-na, Rudis in Kompas), za katera so se Japonci po majskem obisku v Jugoslaviji posebej zanimali, s predstavniki japonsko-jugoslovanskega mešanega komiteja (ki je po 12 letih mirovanja letos ponovno oživet), je samo eden številnih pogovorov v vladnih organih in podjetniških organizacijah in posameznih stikov med podjetji, ki jih namerava delegacija opraviti. Japonsko gospodarstvo se »otepa« s 100 milijardami letnega trgovinskega presežka, ki povzroča hitro naraščanje jena.
Zaradi tega se je moralo v letu
dni iz izrazite izvozne naravnanosti preusmeriti na domači trg. Zdaj uvaža za 130 milijard dolarjev izdelkov, uvoz pa naj bi se v prihodnjih letih še povečal. Slovensko oz. jugoslovansko gospodarstvo bi lahko tu, če bi znalo prav ponuditi svoje izdelke, našlo dovolj prostora. S pridom bi lahko izkoristilo tudi del japonskega programa finančne pomoči državam v razvoju, vrednega 30 milijard dolarjev, poudarjajo japonski gospodarstveniki.
Japonski gospodarstveniki poudarjajo, da bi k boljšemu sodelovanju pripomoglo tudi učinkovitejše izkoriščanje nasvetov in pomoči, ki jo lahko dajejo predstavništva japonskih podjetij in vlade, ki so že v Jugoslaviji. Upoštevati pa bi morali tudi predloge, ki jih je dala japonska vlada za sodelovanje pri razstavi jugoslovanskih proizvodov, o vključitvi posameznih proizvodov na seznam »posebnih tujih proizvodov«, o pošiljanju strokovnjakov prek organizacije za mednarodno sodelovanje in o uresničevanju tehničnega sodelovanja.
VERA AVŠIČ
»Zasuk v prid upornikom«
Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva pravijo, da privolitev Ortege v mirovne pogovore s protisandinisti ustreza politiki ZDA
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 9. novembra — Uradni predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva sodijo, da je privolitev nikaragovskega voditelja Daniela Ortege v posredne pogovore o premirju z antisandini-stičnimi silami »dramatičen zasuk v korist upornikov in za dosego glavnih ciljev ameriške politike na tem področju«.
Medtem ko vlada v Managui odločno trdi, da se bo kardinal
V trenutku, ko je vlada Nikaragve pristala na posredniško poslanstvo kardinala Obanda Y Brava, ki je znani kritik nekaterih postopkov vlade, predvsem, kar zadeva cenzuro in politične svoboščine, je po mnenju ameriških komentatorjev težko pričakovati, da bi kongres odobril nikaragovskim upornikom novo vojaško pomoč.
Bela hiša je v petek, ko je nikaragovski predsednik v Managui sporočil, da se bo v imenu vlade s predstavniki upornikov pogovarjal kardinal Bravo, odobrila antisandinističnim silam vojaško pomoč v višini 3,2 milijona dolarjev. To naj bi upornikom omogočilo, da bodo ostali pri življenju do sredine decembra.
Predstavniki Bele hiše so prejšnji teden napovedovali, da bo Reagan v prihodnjih dneh oziroma po preteku roka, ki so ga predsedniki petih srednjeameriških držav določili za začetek pogovora o premirju, zahteval od kongresa, da odobri antisandinističnim silam dodatnih 30 milijonov dolarjev pomoči. Ti načrti so sedaj verjetno padli v vodo, saj vodstvo kongresa sodi. da bi vojaška pomoč upornikom lahko v tem trenutku spodnesla sedanja mirovna prizadevanja.
Bravo pogajal samo o pogojih za premirje, pa predstavniki anti-sandinističnih sil, ki imajo sedež v Miamiju na Floridi, zahtevajo, da se pogovori razširijo tudi na druga področja oziroma da jim vlada Nikaragve prizna tudi politični status. Omenjeno vprašanje bo verjetno v prihodnje osrednja točka zapleta, saj vlada ne misli »Pristati na delitev oblasti z anti-sandinisti«, medtem ko antisan-dinisti in tudi Reaganova administracija pričakujejo, da bodo omenjeni posredni pogovori načeli prav to temo.
• Imenovanje kardinala Obanda Y Brava za pogajalca je bila, kot sodijo v ZDA izredno modra poteza. Z njo je vlada v Managui namreč stisnila antisandi-niste v kot, saj štejejo kardinala za »narodnega heroja«. Vendar je po drugi strani tudi znano, da se njegova stališča ne ujemajo povsem s političnim programom upornikov. Kardinal Bravo na primer kritizira antisandiniste, ker v njihovih vrstah delujejo tudi pripadniki bivšega Somozo-vega režima.
Saouma spet direktor FAO
RIM, 9. novembra (Tanjug) — Dosedanjega generalnega direktorja Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Libanonca Edouarda Saoumo so ponovno izvolili na ta položaj. Na današnjem zasedanju konference FAO v Rimu je odnesel večino glasov. Mandat generalnega direktorja te organizacije traja šest let.
Padec dolarja vznemirja tudi guvernerje treh centralnih bank
Bančniki iz ZDA, Japonske in ZRN naj bi pred srečanjem finančnih ministrov sedmerice nakazali pot dolarja v prihodnje
ŽENEVA, 9. novembra (Tanjug) — Guvernerji centralnih bank industrijsko razvitih držav so se danes sestali za zaprtimi vrati v Baslu, prvič po 19. oktobru, ko je borzni polom na WaU Streetu povzročil nezaslišano zmedo na svetovnih deviznih trgih. Na sedežu banke za mednarodne poravnave (BIS) razpravljajo o »prostem padu dolarja« zaradi motenj na svetovnih borzah in problemov
z obrestnimi merami
Čeprav bančniki nočejo razpravljati z novinarji o vsebini tega sestanka, mu pripisujejo poseben pomen zaradi zmede, ki že tri tedne vlada v svetovnih finančnih središčih. Pomembno je tudi, da so prvič od začetka krize sedli za isto mizo predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan, guverner japonske banke Satoši Sumita in predsednik zahodnonemške Bundesbanke Karl-Otto Poehl.
Na sestanku guvernerjev centralnih bank industrijsko razvitih držav naj bi pred konferenco finančnih ministrov sedmerice začrtali smernice bodočega nihanja dolarja. Večina strokovnjakov pa meni, da dogovor v Baslu ne more imeti veljave pravnomočnih sklepov. Izhod iz slepe ulice bodo lahko našli šele tedaj, ko bo sklenjen učinkovit kompromis med Belo hišo in kongresom
o zmanjšanju ogromnega ameriškega primanjkljaja. Menijo namreč, da je neravnovesje, ki ga povzroča, poglavitni vzrok za krizo na mednarodnih deviznih trgih.
Vrednost ameriške valute, ki je opešala po »črnem ponedeljku« na Wall Streetu, se je po poročilih z borz danes dopoldne še zmanjšala. V Tokiu, kjer se borza zapre, tik preden se odpro evropski denarni trgi, je dolar pristal pri rekordno nizki vrednosti 135 jenov (v minulem mesecu se je njegova vrednost zmanjšala za dobrih 12 jenov). Britanski funt je bilo danes dopoldne mogoče dobiti za 1,7815 dolarja (v petek za 1,7865), hkrati pa je bil dolar vreden 1,6720 zahodnonemške marke, 1,3765 švicarskega franka, 5,6775 francoskega franka ali 1234,50 italijanske lire.
Kljub prvi javni pozitivni reakciji Reaganove administracije na zadnje poteze nikaragovske vlade pa v Washingtonu govorijo, da je pogoj, ki ga je postavil Ortega za ukinitev izrednega stanja in splošno amnestijo, popolnoma nesprejemljiv. Ortega je namreč izjavil, da bo njegova vlada odpravila izredno stanje šele, ko bodo nekatere druge države ukinile pomoč antisandinističnim silam. To vprašanje utegne postati ena največjih ovir za mirovni proces, saj Reagano-
va administracija trdi, da antisandinističnim silam ne bo odrekla podpore tudi v primeru, če bo prišlo do dogovora z vlado Nikaragve.
Naslednja sporna točka je splošna amnestija. Medtem ko uporniki terjajo popolno in splošno amnestijo, je Ortega v svojem zadnjem govoru izjavil, »da pomilostitev približno 2500 bivših somozistov nikakor ne prihaja v poštev.«
Glede na to, da ima Reaganova administracija s podporo antisandinističnim silam v rokah ključ za končanje vojne v Nikaragvi, je vse poteze nikaragovske vlade po mnenju tukajšnjih komentatorjev treba ocenjevati kot del neuradnega dialoga med VVashingtonom in Managuo. Z zadnjimi potezami so sandini-sti pokazali kongresu, ki odloča o tem, ali bodo ZDA še naprej dajale vojaško pomoč antisandi-nistom, da mislijo resno. Senator Christopher Dodd, vodja kongresne delegacije, ki se je pravkar vrnila iz Manague, je na primer izjavil, »da je mirovni proces z zadnjimi potezami vlade Nikaragve ponovno oživel«. Pozitivno se je o njem izrekel tudi newyorški župan Ed Koch, ki se je na čelu delegacije najvplivnejših osebnosti tega mesta mudil na obisku v Nikaragvi. Tu pričakujejo, da bo Daniel Ortega na sestanku organizacije ameriških držav, ki bo v začetku tega tedna v Washingtonu, prišel na dan z nekaterimi novimi predlogi.
UROŠ LIPUŠČEK
Generalni direktor FAO, ki v precejšnjem številu afriških držav ne uživa slovesa nekateri bi raje videli, da bi na čelo te orga-niztacije prišel drug človek - se je tokrat osredotočil na tiste probleme Etiopije, zaradi katerih pomoč v hrani in zdravilih počasi prihaja do Etiopcev ali sploh ne pride. Saouma pravi, da bi morali etiopska vlada in mednarodna skupnost takoj kupiti najmanj sto tovornjakov za prevoz pomoči.
Po teh trditvah sedanja suša in z njo lakota ogrožata najmanj tretjino etiopskega prebivalstva oziroma govorijo o 10 do 15 milijonih prebivalcev.
Po napadu na kolono vozil je bilo rečeno, da je vrsta mednarodnih in zasebnih organizacij za pomoč izrazila bojazen zaradi razmer na severu in vzhodu Etiopije, ki ne dovoljujejo varnega prevoza pomoči. Precej organizacij za pomoč je zagrozilo, da se bodo umaknile iz Etiopije, ker svojih ljudi nočejo spravljati
• Zaradi suše je letina v Eritreji, Tigreju, VVollu, Shoi in na visoki planoti province Hararge propadla, ali pa je pridelek tako pičel, da še zdaleč ne zadostuje za najosnovnejše potrebe prebivalstva. Saouma meni, da Etiopija takoj in nujno potrebuje velike pošiljke hrane, zdravil in druge podpore, da bi mogli pomoč v hrani in zdravilih prepeljati do odročnih in oddaljenih krajev v notranjosti države, kjer je lakota iz dneva v dan hujša. Iz Etiopije poročajo, da so ljudje na severu, vzhodu in v osrednjem delu države že začeli zapuščati domove in da so se podali na malone brezupen pohod za hrano.
S TELEPRINTERJA
Življenje v Libanonu je zaradi stavke zastalo
BEJRUT, 9. novembra (Tanjug) — V zahodnem, muslimanskem delu Bejruta so danes zjutraj okrepili varnostne ukrepe, ker pričakujejo množične proteste Libanoncev zaradi gospodarske in socialne krize. Konfederacija libanonskih sindikatov je namreč že pred petimi dnevi začela splošno stavko, zdaj pa je pozvala Libanonce, naj se zberejo na »zeleni črti«, ki loči Bejrut na krščanski in muslimanski del. Sprevodi demonstrantov iz obeh delov Bejruta so se tako danes zgrnili pred skupščinsko palačo na sami zeleni črti. Demonstrante je vodil vodja konfederacije libanonskih sindikatov in zbrane pozval, naj še naprej protestirajo zaradi nesposobnosti vlade, da bi zaustavila inflacijo in odpravila delitev Bejruta na muslimanskega in krščanskega.
Kenijci morajo devize predati glavni banki
NAIROBI, 9. novembra (Tanjug) — Vsi Kenijci, ki imajo doma devize, jih morajo do petka predati centralni banki. Ukaz, da je treba nezakonito pridobljene devize takoj zamenjati v domačo valuto, je izdal osebno predsednik Daniel Arap Moi. Poleg tega morajo vsi, ki imajo devize v tujini, te devize prinesti v državo in jih predati domačim bankam. Edina dovoljena valuta je kenijski šiling. Poleg tega je strogo prepovedno imeti bančni račun v kaki drugi državi. Predsednik Daniel Arp Moi je v govoru na mitingu v Gituiju zagrozil, »da bodo vsi tisti, ki bodo imeli pri sebi kako tujo valuto, izredno strogo kaznovani.«
v nevarnost pred napadi gverilcev. Vlada v Adis Abebi je sporočila, da so gverilci napadli civilna vozila, ki niso prevažala vojaškega materiala. Po drugi strani odporniška gibanja obtožujejo Adis Abebo, da izkorišča težavne razmere milijonov ljudi za kampanjo proti odporniškim gibanjem, in opozarjajo, da bodo še naprej napadala kolone vo zil, če bodo prevažale vojaške okrepitve in orožje za vladno vojsko na severu, kar naj bi se baje že dogajalo. Zanesljivo je, da negotove in nevarne razmere na severu in vzhodu Etiopije še poslabšujejo že tako ali tako obupne okoliščine, v katerih živi prebivalstvo.
AVGUST PUDGAR
Čulafič na turneji
DUNAJ, 9. novembra (Tanjug) — Član ZIS in zvezni sekretar za notranje zadeve Dobroslav Čulafič je prispel davi na tridnevni delovni obisk v Avstrijo.
Zaskrbljen
novozelandski minister
SIDNEY, 9. novembra (Tanjug) “ Francija kaže izrazito pomanjkanje občutka za narode jugozahodnega Pacifika, je izjavil novozelandski minister za razorožitev Russel Marshall v svoji reakciji na najnovejši francoski jedrski poskus na otoku Muroroa v južnem Pacifiku. Francija je opravila jedrski poskus z močjo, približno enako eksploziji 20 kiloton trinitrotoluola. Minister Marshall je izjavil, da gre najbrž za nov test v francoskem programu za razvoj strateškega orožja.
Argentinski radikalci bi radi prišli do ponovnega ugleda
Zgodnje priprave na predsedniške volitve v Argentini - Guverner province Cordoba Eduardo Angelos je premalo znan
Argentinski radikalci so že začeli predvolilno kampanjo, čeprav bodo volitve predsednika šele leta 1989. Alfonsinova stranka namreč že pripravlja teren za bodočega predsedniškega kandidata, p,.	-	i —. —— *— »- |)|| Eduardo Angeloz, guverner
Po mnenju Opazovalcev naj bi to province Cordoba.
Radikalna stranka (UCR) je na letošnjih delnih volitvah za člane argentinskega parlamenta in guvernerje provinc doživela hud in nepričakovan poraz in če si hoče spet pridobiti nekdanji ugled, mora že zdaj začeti odpravljati napake. Razlog za tako zgoden začetek predvolilnega boja je predvsem v tem, da je Eduardo Angeloz premalo znan izven meja svoje province. Nekdanji Alfonsinov kandidat Juan Manuel Casella je namreč izpadel iz igre, ko ga je na septembrskih volitvah porazil peronistični kandidat Antonio Cafiero, ki je zmagal v mestu in provinci Buenos Aires. Ker ravno iz tega dela Argentine prihaja največji delež volilcev, obstaja velika verjetnost, da bo Cafiero tudi kandidat peronistične stranke za predsednika. Peronisti namreč zdaj držijo v rokah kar 17 provinc, radikalci pa samo dve. Na čelu ene je Angeloz, drugi je
Osvaldo Alvarez Guerrero, guverner province Rio Negro.
O začetku predvolilne kampanje za Angeloza priča tudi dejstvo, da se je že odpravil na potovanja čez državno mejo. V Združenih državah Amerike se je sestal z vodilnimi bančniki v kratkem pa bo odšel še na obisk v Sovjetsko zvezo (na povabilo Eduarda Ševardnadzeja) in v zahodno Evropo.
Glede na to, da je bil eden pomembnih vzrokov za poraz radikalcev neuspešnost pri reševanju gospodarskih problemov, je Alfonsinova vlada kmalu po volitvah pripravila protiinflacijski program. Toda prvi rezultati zanjo niso nič kaj spodbudni. Zadnja splošna stavka je ohromila Buenos Aires in precejšen del države. Organizirali so jo sindikati, ti pa so eden od temeljev peronistične stranke.
MARKO JENSTERLE
»Z vsem se vendarle ne strinjamo«
Novost za sovjetske razmere: nekdo se ni strinjal z generalnim sekretarjem partije in to je bilo javno objavljeno - Drugačna mnenja zlasti iz vrst predstavnikov zahodnih partij
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 9. novembra — Kaj vse so povedali nekomunistični gostje sovjetskemu partijskemu voditelju na minulem srečanju v Kremlju? Za vodjem delegacije ZKJ Boškom Kruničein je nastopila Laura Fincatto, predstavnica italijanske socialistične stranke. V uvodu je podelila Gorbačovu komplimente za globoko analizo v referatu, nato pa rekla, da se seveda z vsem ne more strinjati, zlasti ne s tezo, da se je svetovni socializem začel v Rusiji leta 1917, sploh pa da bi prav tu, v Sovjetski zvezi »dosegel najvišje uresničenje in rezultate«. Taka teza jemlje socializmu del njegove temeljne zgodovine, je Laura Fincatto polemizirala z Gorbačovom.
V’ začetku večernega pregleda dogajanja na tem srečanju je lahko komentator v oddaji »Vremja« zmagoslavno povedal sovjetskemu občinstvu, da se nekdo tudi ni strinjal z generalnim sekretarjem CK KPSZ. To je gotovo bila za sovjetske razmere taka novost. da je menda od Lenina sem niso več doživeli.
Ce ostanemo pri članici vodstva italijanske PSI, potem je seveda jasno, da tudi ona - kot večina vseh njenih socialističnih in socialdemokratskih kolegov, ki so prav tako nastopali na tem srečanju — ni izpustila priložnosti, da ne bi povedala svojega mnenja o reformskih poskusih Mihaila Gorbačova. Takole je rekla:
Reševanje nerešljivega
»Mi smo vedno visoko cenili in cenimo vztrajno težnjo po socialistični demokraciji, po samostojnosti v ekonomski in proizvodni dejavnosti, po koristnih pobudah na področju človekovih pravic, po priznanju pomena svobodnega, mnogotemega in plu-. ralističnega javnega mnenja, pa tudi po bolj neposrednem sodelovanju ljudi v življenju državnih institucij in pri sprejemanju državnih sklepov«. Italijanska socialistka je hkrati opozorila Gorbačova, da bo njegova težka naloga še v tem, da reši (nerešljivo?) vprašanje, kako združiti demokracijo z enopartijskim sistemom, se pravi, da se spet vsiljuje tisto temeljno vprašanje med socialnimi demokrati in komunisti.
Že prej in še pozneje je Gorbačov lahko slišal razmišljanja o demokraciji in človekovih pravicah tudi od drugih nastopajočih.
Prva, ki je načela to, za gostitelja vsekakor najbolj neprijetno temo, je spet bila ženska: članica CK švicarske socialnodemokratske stranke Toya Meissen, ki je kot časnikarka poudarjala zlasti pomen svobodnega tiska. »Tisk in politika sta siamska dvojčka: če je politika slaba, potem je tisk tudi takšen.« Pa tudi narobe je treba reči, da je kakovost tiska merilo za politično kulturo dežele. Prav tisku gre zahvala za to, da je ves svet izvedel za sovjetska pojma »perestrojka« in »glasnost«, je rekla Švicarka. »Upam torej, da bo vaš tisk kos nalogi, da kot gonilni mehanizem javnega mnenja goji in izpopolnjuje kritično pretvarjanje v življenje obeh temeljnih pojmov, in to v njunem lastnem interesu. Od tiska torej marsikaj odvisno«.
Generalni sekretar norveške delavske stranke Torboerg Ja-gland je šel še dlje in še globlje: »Ce boste dosledno /tadaljevali vašo usmeritev k javnosti dela, bo to ustvarilo razmere za novo obdobje v Evropi, ki so jo razdelila prav ideološka nasprotja.
Proces demokratizacije v Sovjetski zvezi in v drugih socialističnih državah bo pripeljal k zbliževanju evropskih držav. Zato moramo na tem srečanju govoriti iskreno. Saj vendar ni razlogov za to, da bi skrivali dejstvo, da je prav pomanjkanje »glasnosti« v Sovjetski zvezi bil povod za to, da se na Zahodu poraja strah, utemeljen in neutemeljen. S tem pa so nastale okoliščine za politično podporo militarizaciji.« Kremelj je, z drugimi besedami, sokriv za oboroževalno tekmo, je rekel norveški gost. In danes? Ce je na Zahodu precej takih, ki jim je do nadaljnje oboroževalne tekme, mar v Sovjetski zvezi takih krogov ni?« Mar to ni tako, gospod generalni sekretar? Tudi v Sovjetski zvezi so gotovo sile, ki so zainteresirane za nadaljevanje oboroževalne tekme in za izkoriščanje strahu kot političnega sredstva.«
Osnovne pravice za vse
Gorbačov je dobil izključno vlogo »dispečerja« za delitev besede, tako da na takšna retorična vprašanja že iz taktnosti ni smel odgovoriti. Sicer pa: kdo pravi, da niso vsi taki in podobni nasto-
pi bili v njegovem življenjskem političnem interesu? Če so pred meseci v Moskvi govorili podobne reči politiki, kot sta Margaret Thatcher ali Jacques Chirac, potem je takrat šlo za jasne in nedvoumne nasprotnike — zdaj pa so tu prav tako nedvoumni simpatizerji, če že ne prijatelji. In poslušajte, kaj nam govorijo, bo lahko tovarišem v politbiroju rekel Mihail Gorbačov, ko se bo še nadalje (nedvomno) zaostrovalo vprašanje, kako radikalno iti po poti demokratizacije.
Najbolj boleče besede šele sledijo:
»Spoštovanje človekovih pravic bo šele ustvarilo zaupanje, zato je temeljno vprašanje v boju
• Afganistan: Najbolj boleče točke v sovjetski zunanji politiki so se naravnost dotaknili skorajda vsi predstavniki socialne demokracije. Preberimo le nekaj stavkov. »Kakor smo mi socialni demokrati obsojali ameriško vojno v Vietnamu, tako in na istih temeljih zdaj pozivamo Sovjetsko zvezo, da umakne svoje vojaške enote iz Afganistana. To bi bil pomemben korak za utrditev zaupanja v svet.« (Torboerg Jagland)
za mir v svetu,« je nadaljeval norveški govornik. »Zato mi pozitivno ocenjujemo napore za razširitev demokracije v ZSSR. Navdušeni smo, ko slišimo, da so
v zadnjem času rešili mnoge vloge so.vjetskih državljanov. Toda pri tem bi hotel zlasti poudariti tole: dovoljenje za potovanje v tujino 'ali naselitev na tujem, kar dajete le posameznim redkim državljanom, dopuščanje izpovedovati svojo vero ali izražati svoje politične poglede. Vse to ne sme biti le gesta dobre volje s strani vlade. Vse te pravice moramo obravnavati kot popolnoma neodvisne od vlade, torej jih je treba zajamčiti prav vsem ljudem.«
Predstavnikom socialne demokracije Zahoda se je z malce bolj izbranimi besedami pridružil tudi Giorgio Napolitano, član vodstva italijanske KP. »Dragi tovariši! Mi občutimo globoke vezi s tradicijami svobode in z demokratičnimi institucijami naših zahodnoevropskih dežel,« je dopovedoval Gorbačovu in sovjetskim tovarišem, da »obravnavanje in uresničevanje široke reformatorske dejavnosti v Sovjetski zvezi« pomeni tudi za KPI veliko. Za zbliževanje vseh naprednih sil v boju za mir in napredek je izrednega pomena to, kako v Sovjetski zvezi »pristopajo k problemom demokracije, človekovih pravic, pa tudi k ekonomski reformi«. Besednjak italijanskega komunista je opazno previden: Gorbačovu sicer daje priznanje, toda le za začetek začetka na poti k več demokracije.
ANTON RUPNIK
Grški študentje napovedali nove demonstracije
XI .J^TEt?E’ 9' novembra (Tanjug) - Protesti grških študentov se čedalje bolj širijo — prizadevajo si namreč prepričati oblasti, naj začno naposled ustrezneje reševati njihove materialne probleme in naj posodobijo izobraževalni sistem. Za jutri so v Atenah napovedali nove demonstracije pred poslopjem ministrstva za izobraževanje. Menda se bodo študentom pridružili še dijaki srednjih šol in osnovnošolci, pa tudi profesorji in administrativno osebje na fakultetah in šolah. Podprla jih bosta tudi dva velika sindikata - atenski delavski center (TKA) in sindikat javnih uslužbencev (EDEDY). Grški študentje zahtevajo občutno zvišanje proračuna za izobraževanje, brezplačne učbenike, boljšo prehrano, reševanje stanovanjskih problemov in posodobitev izobraževalnega sistema, ki menda močno zaostaja za potrebami časa.
Pravda objavila komentar o odstopu Weinbergerja
MOSKVA, 9. novembra (Tanjug) - V komentarju, ki ga je objavila moskovska Pravda, je rečeno, da je po odstopu obrambnega ministra VVeinbergerja prišlo do precejšnih sprememb, s pomočjo katerih bi se lahko izboljšali tudi sov-jetsko-ameriški odnosi. Z Weinbergerjevim odhodom se je končalo določeno »obdobje«, novi kandidat za notranjega ministra Frank Carlucci pa je po mnenju komentatorja bolj prožen politik. Kljub temu je ob koncu komentarja rečeno, da je treba z dokončno sodbo še počakati.
Ameriško-sovjetski pogovori o jedrskih poskusih
ŽENEVA, 9. novembra (Tanjug) — V Ženevi so se danes začeli uradni pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze o omejitvi jedrskih poskusov. Določili naj bi največjo moč jedrskih eksplozij obeh strani in število poskusov. Po prej danem predlogu eksplozije ne bi smele biti močnejše od 150 kiloton.
Prihodnje leto končana prva faza iranskega naftovoda
TEHERAN, 9. novembra (Tanjug) — V Teheranu so sporočili, da bodo do marca prihodnjega leta po vsej verjetnosti že zgradili prvo fazo naftovoda, po katerem bi med zahodno provinco Kuze-stan in pristaniščem Džask na dan pretočili pol milijona sodov iranske nafte. V biltenu iranske zbornice za trgovino, industrijo in rudarstvo je rečeno, da bodo lahko, ko bodo dokončali celoten projekt, po 900 kilometrov dolgem naftovodu vsak dan izvozili milijon sodov nafte.
Tajvanski novinarji povabljeni na kitajske atletske igre
HONGKONG, 9. novembra (Reuter) — Pe-king je povabil tajvanske novinarje, naj spremlja-jo vse kitajske atletske igre, je sporočila agencija Reuter. Na tekmovanju, ki se bo začelo 20. novembra v Kantonu, bodo namreč izbrali kitajske predstavnike za olimpijske igre v Seulu prihodnje leto. Kitajska, ki ima Tajvan za eno svojih pro-vrne, redno vabi tajvanske športnike na vsekitaj-ske atletske igre. Odgovora iz Taipeha doslej ni bilo, pač pa sta septembra dva tajvanska novinarja obiskala Kitajsko. Minuli mesec so na Tajvanu
naIKitajskorePOVed potovanja svoJih državljanov
Brazilijo bi lahko posnemale tudi druge dolžnice
RIO DE JANEIRO, 9. novembra (Tanjug) - Nedavni dogovor med Brazilijo in upniki, da ji bodo za nedoločen čas preložili odplačilo tri milijarde dolarjev zapadlih obresti, bi lahko pomenil novo fazo v odnosih med zadolženimi državami v razvoju in upniki. V mednarodnih bančnih krogih je slišati^la bi lahko za podobne aranžmaje zaprosili tudfdolžniki, ki so v še težjem položaju kot Brazilija. Brazilija, ki ima 113 milijard dolarjev zunanjih dolgov, je ob koncu prejšnjega tedna sklenila kratkoročni sporazum s komitejem bank upnic.
V Libiji opozarjajo na možnost novih spopadov v Čadu
TRIPOLI, 9. novembra (Tanjug) - V Tripoliju so sporočili, da je mogoče po najnovejših potezah ameriške administracije sklepati, da bo prišlo do novih spopadov v Čadu, vse več pa je tudi nasilja proti Libiji. To novico je danes objavil časopis Zeleni pohod, ideološko glasilo libijskih revolucionarnih komitejev, ki hkrati velja za razlagalca uradnih stališč političnega vrha. Nov izbruh nasilja v Čadu pričakujejo zaradi odločitve ameriške vlade, da bo vladi v N’Djameni poslala sodobne protiletalske rakete stinger. Časopis opozarja, da bo Libija posredovala takoj, ko se bodo pojavili »prvi znaki nove nevarnosti«.
Nizozemska ladja kaznovana zaradi onesnaženja
KAIRO, 9. novembra (QNA) — Egiptovska policija je neki nizozemski ladji prepovedala izpluti iz Sueza, hkrati pa so pripadniki policije aretirali kapitana ladje. Ladja je namreč hudo onesnažila plaže na južnem delu Sinajskega polotoka. Kapitana bodo izpustili takoj, ko bo plačal kazen zaradi onesnaževa-nja — približno 42 milijonov dolarjev. Nizozemska ladja, ki je plula proti jordanskemu pristanišču Akaba, je prejšnji teden nasedla v Sueškem zalivu v Rdečem morju. Iz poškodovane ladje je odteklo okoli 900 ton kerozina, ki se zdaj zadržuje pred turističnimi kraji na tem območju.
Vodja ameriških republikancev objavil kandidaturo
WASHINGTON, 9. novembra (Tanjug) — Vodja republikancev v ameriškem senatu Robert Dole bo danes tudi uradno objavil svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 1988. Med republikanci so za zdaj uradno objavili kandidaturo podpredsednik George Bush, člana predstavniškega. doma Jack Kemp in Pat Robertson, bivši zunanji minister Alexander Haigh in bivši guverner države Delavvare Pete du Pont. Čeprav neuradno, se je Dole tudi do zdaj boril za predsedniško nominacijo. Ob najnovejšem ugotavljanju javnega mnenja se je pokazalo, da je poleg Busha Dole najmočnejši kandidat republikanske stranke.
Fidel Castro je zadovoljen 4 obiskom v Moskvi
HAVANA, 9. novembra (Tanjug) - Predsednik Kube Fidel Castro je sinoči po vrnitvi iz Moskve v Havano izjavil, da »države v razvoju niso nič več same v boju za novo svetovno gospodarsko ureditev«. Poudaril je, da sedanje sovjetsko vodstvo s svojo zunanjo politiko išče predvsem rešitve za problem Sever-Jug in ne le Vzhod-Zahod. V izjavi za kubansko televizijo je Castro dejal, da se je o tem prepričal med pogovori z generalnim sekretarjem CK KP SZ Mihailom Gorbačovom. Dejal je, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in Kubo »izredno dobri« in da je bilo to »najuspešnejše« od njegovih dvanajstih potovanj v Moskvo.
IZ POSLOVNEGA SVETA
•	BORZNI POTRESTI RUSIJO CENE KOVIN - Padec delnic na finančnih trgih zahodnih držav bo imel dolgoročne škodljive posledice tudi za cene barvnih in drugih kovin, vključno z zlatom, ugotavljajo britanski ekonomisti in pristavljajo, da bodo ti negativni učinki na trgih kmetijskih pridelkov nekoliko manjši, kajti tamkaj o cenah odločajo drugi, tržni dejavniki. Oktobrsko strmoglavljenje vrednosti delnic je že povzročilo pospešeno prodajo kovin in surovin, ki jih je na trgu dovolj. Britanski ekonomisti napovedujejo, da se bodo dogloročnejše posledice »črnega oktobra« pokazale že v začetku prihodnjega leta, ko bodo v ZDA gospodarska gibanja precej šibkejša, to pa pomeni manjše povpraševanje po industrijskih surovinah.
•	TOKIJSKA BORZA V ZAVETJU VIHARJA- Glavni razlog, da so na tokijski borzi brez večjih izgub previharili borzno krizo, je trdnost japonske valute, ki je v najbolj kritičnih trenutkih privabila tuji kapital, so po potresu ugotavljali nekateri analitiki. Toda, ZR Nemčija in nekatere azijske države se pravtako ponašajo s trdnostjo svojih valut, a ta ni preprečila škode. Natančnejše analize so pokazale, da je šok ublažilo dejstvo, da imajo tujci zelo malo japonskih vrednotnic. Četudi je tokijska borza po obračanju kapitala enaka newyorški, je dejansko domači japonski trg. Tujci so med potresom prodali za osem milijard dolarjev delnic, ki pa so jih hlastno kupili Japonci.
•	VZPON ELEKTRONIKE NA SVETOVNEM TRGU — V svetu bodo letos prodali za 413 milijard dolarjev elektronskih izdelkov, od tega bo polovica iz ameriških tovarn. Do leta 1990 naj bi se prodaja povečala na 500 milijard. Za ZDA je na drugem mestu Japonska, ki bo letos iztržila okoli 60 milijard dolarjev.
•	DOBRA TURISTIČNA ŽETEV V BRITANIJI — V Londonu letos pričakujejo rekordno turistično žetev, kajti 15 milijonov tujih gostov bo na otoku porabilo kar 13 milijard dolarjev, ugotavlja turistična uprava, ki se opira na statistiko prvih osmih mesecev, ko je Britanijo obiskalo 11 milijonov turistov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zanimi-vo je, da šibki dolar ni zmanjšal obiskov Američanov, ki jih je avgusta bilo kar 38 odstotkov več kot lani, v tem izjemno uspešnem mesecu so iztržili kar 1,6 milijarde dolarjev. A kljub rekordu bo britanska turistična bilanca negativna, kajti samo poleti je bilo v tujini kar 18 milijonov Britancev.
•	V PERUJU KUPUJEJO SREBRO - Perujska centralna banka je konec prejšnjega tedna prodala državljanom okoli 600.000 unč srebra. Do navala na srebro je prišlo po vznemirljivih
novicah s tujih borz, da vrednost ameriškega dolarja čedalje bolj pada. Peru je sicer drugi največji proizvajalec srebra na svetu, lani so na trg poslali 63 milijonov unč (po 31,1 grama). Mehika, ki je prva na lestvici proizvajalcev, pa 73,9 milijona unč.
•	INFLACIJA V TURČIJI NARAŠČA
—	V prvih devetih mesecih je inflacija dosegla 30,7 odstotka, lani v tem času je bila 21,6-odstot-na. Nekateri opazovalci ugotavljajo, da se bo po novembrskih izrednih parlamentarnih volitvah najverjetneje povečala in morda povzpela na 50 odstotkov, kajti cene nekaterih izdelkov so se te dni podvojile. Zanimiv pa je podatek, da so se cene blaga v državnem in poldržavnem sektorju doslej dvignile za 18,5 odstotka, v zasebnem pa za skoraj 36 odstotkov.
•	ODKRILI REZERVE VOLFRAMA
—	V indijski državi Radžastan so odkrili velike zaloge te redke kovine, ki jo uporabljajo pri proizvodnji delov za letala, tanke, topove in pri izdelovanju žarnic. Po prvih rezultatih je ruda izredne kakovosti.
NA KRATKO:
■	Konec septembra je bilo v dvanajstih državah Evropske skupnosti 15,862 milijona nezaposlenih, kar je za 57.000 več kot septembra lani.
■	Japonska bo okrepila kontrolo izvoza 183 izdelkov v 13 vzhodnih držav, so sporočili v Tokiu. Del teh omejitev ne'bo veljal za Kitajsko.
■ Francoski vinogradniki bodo letos pridelali 70,5 milijona hektolitrov vin, kar je manj kot lani (72,4 milijona hektolitrov).
■	V prvih devetih mesecih je Volksvvagen imel 393 milijonov mark dobička ali 6,5 odstotka več kot lani.
■	Zahodnonemška turistična firma TUI je v tej sezoni iztržila 3,07 milijarde mark, kar je deset odstotkov nad njenimi lanskimi rezultati. Za leto 1987/88 predsednik Paul Lepach pričakuje še višji iztržek.
■	V francoskih smučarskih centrih pričakujejo to zimo 7,5 milijona smučarjev, od tega 1,3 milijona iz tujine.
■	Ameriško finančno ministrstvo je od administracije zahtevalo, naj odpravi trgovinske olajšave za Tajvan, Južno Korejo, Hongkong, Brazilijo m Singapur, da bi tako deloma zmanjšali trgovinski primanjkljaj ZDA.
H Urugvaj je z zahodnimi bankami dosegel dogovor o reprogramiranju 1,8 milijarde dolarjev dolgov. Gre večidel za obveznosti, ki so jih reprogramirali že lani (1,7 milijarde), le da so banke tokrat privolile v ugodnejše odplačilne pogoje.
4. stran ★ DELO
DELO KOMENTIRA
VESNA BERTONCELJ-POPIT
Torek, 10. novembra 1987
B. Mikulič podedoval krizo
V zadnjem času ponekod močno kritizirajo našo zvezno vlado in celo zahtevajo njen odstop. Nekateri ji očitajo, da ni obvladala inflacije, drugi, da je naredila slab protiinflacijski program, tretji, da je poskušala na nepošten način uveljaviti gospodarstvu nasprotna stališča pri spreminjanju devizne zakonodaje. Četrti se nasprotno sprašujejo, kdo nam bo v zdajšnjih razmerah še hote! vladati, če
SLAVICA CRNICA
(Ne)čisti
računi
Mirenski Ciciban ne bo vntč vlagal — vsaj ne v takšni obliki kot dosKj — v razvoj tovarne obutve llinden v Makedoniji. V Cicibanu imajo za tako odločitev dovolj trdne utemeljitve.
Vse pogosteje je slišati razmišljanja o tem, da je treba poiskati učinkovitejše oblike pomoči manj razvitim. Zato je na prvi pogled videti prekinitev sovlagatelj-skega sodelovanja med slovensko in makedonsko tovarno vprašljiva, če ne morda za mednacionalne odnose celo politično sporna. Vendar pa bi prav v primeru Cicibana težko govorili, da nima posluha za težave manj razvitih.
Delovna organizacija Ciciban je začela z makedonsko tovarno sodelovati že skoraj pred desetletjem. Večletno sodelovanje in kooperantske odnose s tovarno obutve llinden je zato Ciciban poglobil s skle-nitivjo samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev in ga registriral pri makedonski gospodarski zbornici.
Ciciban je z večinskim sovlagateljskim deležem pri uresničitvi dveh naložbenih programov in s strokovno pomočjo pravzaprav preoblikoval nekdanjo slabo opremljeno in tehnološko zastarelo obrtno delavnico z nekaj več kot 20 zaposlenimi v sodobno industrijsko tovarno obutve in tako zagotovil delo številnim dotlej brezposelnim v okolici Ohrida, poleg tega pa seveda tudi dokaj uspešno prodajo izdelkov na domačem in tujem trgu in urejene kooperantske odnose za tako imenovane polizdelke (šivanje delov čevljev).
Toda pravila iz pregovora: čisti računi - dobri prijatelji so se, kot kaže, držali le v mirenskem Cicibanu. V makedonski tovarni pa so očitno pozabili na dogovore o kakovosti izdelkov, rokih, plačevanju denarnih obveznosti. Neodgovorno obnašanje odgovornih v tovarni llinden je še povečalo težave, s katerimi se zdaj srečuje pretežni del jugoslovanske čevljarske industrije. Torej tudi Ciciban, ki že precej močno občuti zmanjšanje prodaje na posameznih območjih, najbolj v Makedoniji, preklice pogodbenih naročil, neredno plačevanje in podobno. Vendar v Cicibanu kljub temu niso kar čez noč prekinili sovla-gateljskega sodelovanja in ga spremenili v posojilni odnos. Zatrjujejo, da so zadnji dve leti nenehno opozarjali na slabosti in zahtevali resnost pri izpolnjevanju dogovorov. Predlagali so ukrepe za izboljšanje razmer, ponudili strokovno pomoč. Doslej odziva ni bilo.
bomo odstavili Mikuličevo vlado. In vlada sama? Branko Mikulič je pred časom dejal, da se ni sam postavil in da zato tudi sam ne bo odstopil.
Skratka, zdajšnja zvezna vlada je čeravno še vedno nimamo neposrednih volitev — najbrž bolj kot kdaj na družbenem rešetu. O tem, kakšen bo učinek takega ocenjevanja, je seveda še težko govoriti, nenazadnje tudi zato, ker lahko na obstoj ali neobstoj vlade vpliva marsikaj.
Vsekakor je res, da Mikuličeva vlada ni obvladala inflacije. Ta celo dosega vedno nove rekorde. V marsičem so upravičene / kritike na vladni račun tudi zaradi protiinflacijskega programa, s katerim so hoteli denar pač še enkrat vzeti tam, kjer ga je še kaj. Tako prerazdeljevanje pa ne izboljšuje stanja, niti ga ne spodbuja k izboljšanju, še manj pa vodi iz krize, v kateri smo. Začudenje in skrb lahko vzbuja tudi dejstvo, da poskuša vlada v prid kdo ve kak-ših ciljev nekako prelisičiti gospodarstvo pri izvozu in mu iz že tako nesprejemljivih izvoznih pogojev, ki mu jih je vsilila, narediti še manj ugodne.
Če ob vsem naštetem omenimo samo še nekatere silno kratkoročne in samo ljudstvu dopadljive zamrznitve cen, je očitno, da so ostre kritike zaradi neučinkovitosti Mikuličeve vlade upravičene.
Po drugi strani pa je res, da je zdajšnja vlada vrsto zagat, s katerimi se spopada, podedovala. Inflacija je začela skokovito naraščati že leta 1983, torej pod vlado Milke Planinc. Devizni dolgovi so se najbolj povečali, ko nam je vladal Veselin Djuranovič. Industrijska proizvodnja je najbolj naraščala, v prvih povojnih letih, ko je bil predsednik vlade Josip Broz Tito. Povprečen letni delež izvoza v Sovjetsko zvezo je bil najvišji v časih vladanja Djura-noviča in Planinčeve. Ko je bil predsednik ZIS Džemal Bijedič je bil dinar dvakrat devalviran in še drseči tečaj smo uvedli itd.
Skratka, vsega le ni mogoče naprtiti samo Mikuliču in njegovi vladi. Zametke naše zdajšnje gospodarske in devizne krize ro pomagali ustvarjati tudi tisti, ki so vladali v na videz dosti mirnejših obdobjih. Drugače je bilo vladati v prvih povojnih letih, ko so se ljudske množice, vesele zmage, zagnano lotile vseh nalog, in drugače je vladati zdaj, 40 let pozneje, ko nikomur več ne verjamemo, ker se je v teh letih izjalovilo že toliko načrtov in obljub.
Kljub temu je najbrž pretirana trditev, da ne bomo našli novega predsednika vlade, če bi odslovili Mikuliča. Res pa je, da bi vsak ne smel biti dober. Po drugi strani pa se zdi, da hočejo tisti, ki nasprotujejo odstopu zdajšnje zvezne vlade, povedati nekaj drugega, namreč, da zvezna vlada, kije sicer po ustavi odgovorna za izvajanje gospodarske politike in za izpolnjevanje načrtov, ki jih sprejme zvezna skupščina, v resnici ni tak samo svoj gospod, kot bi se morda zdelo. Po eni strani je čudno, da Branko Mikulič na tako ostre kritike kar molči. Po drugi strani na vse to bolj ali manj molče gledata obe jugoslovanski predsedstvi.
Tretjič človek ne ve, kako bi si razlagal govorice, ki jih je zdaj pogosto slišati, da je imela prejšnja predsednica Milka Planinc dober stabilizacijski program, pa ga ji niso pustili izvajati. Če je to tako potem je res, da bi samo zamenjava Mikuliča in njegove vlade ne prinesla nič. Toda potem se lahko vprašamo, kdo pravzaprav vodi to državo in odloča o njeni gospodarski politiki in o hitrosti in načinih obvladovanja posameznih gospodarskih težav?
Miran Kohek: Mlini na veter in don Kihot (YU ekonomist)
BOŽIDAR PAHOR
TOMAŽ GERDINA
JANA TAŠKAR
Ni krivo Brez sveta samo zdravje federacije?
REKLI SO
Podrejen položaj družboslovja
IRANCE POPIT, predsednik predsedstva Slovenije, na otvoritvi simpozija Reformacija na Slovenskem:
»V Trubarjevem času se je človeštvo, celo na grob in surov način. zavedelo, danes bi rekli »razrednega in nacionalnega«. Krvavi punti kot znamenje prvega in pisna beseda reformatorjev kot podstat drugega napovesta obdobje njune zapletene medsebojne dialektike, ki se kasneje manifestira v mnogoterih oblikah in ki povsod in pri vseh še danes ni upoštevana in celo razumljena. Ce to povežemo še z značajsko klenostjo in visoko moralnostjo sina mlinarja tz dolenjske Raščice. dobimo prototip slovenskega razumnika, ki je po večini v vseh, za svoj narod usodnih trenutkih reagiral socialno čuteče in narodno napredno. Je že tako. da morajo biti maloštevilčni narodi notranje trdno povezani, navzven pa odprti za vse novo in napredno, dajati in sprejemati morajo blago in storitve, znanje in kulturo in zato so tudi taki simpoziji, kot je vaš. še kako potrebni. Toda ostati le pri fenomenu praznovanja in ne videti, da je to priložnost in obveza fakultet in inštitutov, da dolgoročno naravnajo svoj raziskovalni interes tudi na področja in v smeri, Id jih tovrstna srečanja razkrijejo, bi bil znak intelektualne in organizacijske impotence naših univerz.
Da sem konkreten: domača znanost se mora organizirati tako, da vednost o ustvarjalnih naporih naših prednikov tudi na tem področju pomakne vsaj za nekaj desetletij nazaj, ubrati mora nove smeri raziskovanja, predvsem pa utrditi profesionalne vezi in se tako utiriti v tovrstne svetovne raziskovalne tokove. To pa je tudi izjemna priložnost za afirmacijo družboslovja in tako imenovanih nacionalnih ved posebej, ki morajo utrditi svojo pozicijo v korpusu slovenske znanosti. Naj poudarim: ni in ne more biti napredka na primer na področju tehnike in naravoslovja, če so družboslovne in humanistične discipline v takem ali drugačnem inferiornem položa-Ju- Naša skupna dolžnost je, da zagotavljamo skladje tudi na tem področju, da bo končno mogla znanost kot celota postati odločilni proizvodni faktor tako v Sloveniji kot Jugoslaviji. Splošni družbeni napredek m humanizacija medčloveških odnosov, ki tvorita jedro socialistične družbene preobrazbe, namreč nista mehanična posledica tehnološkega napredka, ampak sta možna le ob sočasnem kulturnem in civilizacijskem napredovanju naroda. Tudi to sporočilo je prepoznati v kodu stoletja, ki je t°kra*ncga vašega preučevanja.«
Zakon je treba spoštovati, kakršen je
SLOBODAN RAKOČEVIČ na seji tiskovnega sveta pri predsedstvu RK SZDL:
» V zadnjem času in še posebej v zadnjih dneh je v naši javnosti veliko vprašanj, razprav, negodovanja in tudi protestov zaradi dogodkov v zvezi z zaplembami Katedre in Mladine in še posebej zaradi sproženih sodnih postopkov proti novinarjem Katedre. Tudi na RK SZDL so bili naslovljeni različni protesti in pobude tako iz vrst nekaterih novinarskih aktivov, časopisnih
svetov in od drugod; v sredstvih javnega • obveščanja pa so bile v zvezi s tem objavljene izjave slovenskega centra PEN in nekaterih univerzitetnih organov.
Ker gre pri tem za izredno pomembna družbena vprašanja, ki so občutljiva in imajo širše aružbene dimenzije, jih je treba vsestransko osvetliti in obravnavati. Pri tem pa velja že zdaj posebej opozoriti na nekatera izhodišča, ki bi jih morali pri tem upoštevati. Nedvomno je kritika vseh in vsakogar — od posameznih nosilcev družbenih funkcij do pravosodnih in drugih državnih organov - nujna in potrebna. Vendar pa pri tem ne bi smeli prezreti nekaj temeljnih podmen. Prvo je gotovo vprašanje spoštovanja zakonitosti; spoštovanje zakonov je pogoj za pravno varnost, brez nje si v nobeni sodobni družbi ne moremo zamisliti normalnega življenja in dela. Zakon je treba spoštovati ne glede na to, kakšen je (dura lex sed lex, so rekli že stari Rimljani). To je pravilo, ki ga je treba brez izjeme uveljaviti in o katerem ni treba razpravljati, če želimo sploh govoriti o pravnem redu, pravni varnosti in zakonitosti. Po drugi strani pa moramo upoštevati tudi to kot je dejal Edmund Burke, da so slabi zakoni lahko najhujša oblika tiranije — zato je po drugi strani treba spremeniti vse tiste pravne rešitve, ki se v praksi niso potrdile.
Spoštovanje zakonov pa mora veljati za vse enako, tako za posameznike kakor tudi za državne organe, ki morajo delovati samo na podlagi in v skladu z zakonom. Zakoni pa veljajo prav tako tudi za novinarje in uredništva. V nasprotnem primeru bomo neizogibno prišli do nedopustnega arbitri-ran/a in pravnega relativizma, ki sčasoma lahko spodkoplje celoten pravni in družbeni sistem. Nevzdržno je, da bi sprejemali prakso in se začeli pogovarjati, kdaj in zoper koga kak predpis uporabiti in kdaj in zoper koga pa ne. Slabe pravne rešitve pa je seveda treba čimprej spremeniti. Pobude za spremembo zakona o javnem obveščanju je treba čimprej obravnavati, jih oceniti m pripraviti ustreznejše rešitve tam, kjer so potrebne. Vendar pa ne gre samo za zakon o javnem obveščanju, temveč za sklop zakonodaje, zlasti kazenske, ki zadeva področje javnega obveščanja. Eden od razlogov za prepoved razširjanja tiskane stvari je po zakonu o javnem obveščanju namreč storitev kaznivega dejanja, ki ga preganjajo po uradni dolžnosti. Zaradi tega je potem seveda ključno vprašanje, katera so ta kazniva dejanja, ki se lahko storijo s tiskom in ki Jih preganjajo po uradni dolžnosti. Ta so določena v kazenskih zakonikih in zato so spremembe potrebne predvsem tu.
Upoštevati pa moramo tudi, da neustrez-ne prakse in delovanja v dejanskem življenju tudi na področju javnega obveščanja, ki ni posledica neustrezne pravne ureditve’, ni mogoče odpraviti s kritiko in spreminjanjem pravnih norm.
Sramotitve, žalitve, razna podtikanja in drugi napadi na čast, dobro ime in osebno integriteto posameznikov in drugih subjektov gotovo ne morejo imeti nič skupnega z novinarskim poklicem, etiko in kodeksom ne glede na to ali so pravno prepovedane ali ne. Zaradi tega ob vseh teh razpravah ne bi smeli prezreti prav teh vprašanj in bi morali posamezne sporne napise in članke presojati predvsem s stališča spoštovanja novinarske etike.
Občinski komite ZK Maribor Rotovž je v tem tednu v sklopu širše razprave obravnaval ta vprašanja in sprejel v zvezi s tem ustrezna stališča, žal pa v nobenem sredstvu javnega obveščanja ni bilo o tem nič rečenega.«
Mirna zamenjava oblasti, ki jo spremljajo sicer ne preštevilne aretacije najožjih sodelavcev dosedanjega državnega voditelja, in skoraj hkratna napoved nekaterih temeljnih ukrepov, ki jih opozicija sicer že dolgo zahteva, sta bistveni značilnosti zamenjave na čelu Tunizije. Poročila potrjujejo trditev, da sta dolgoletnega tunizijskega voditelja Habiba Burgibo poslala v pokoj tako zdravje kot nekakšen »nacionalni konsenz«.
Prtislovja, kot je mirna zamenjava in aretacije, spremljajo še druga. Eno izmed njih je gotovo to, da je Burgibov naslednik Ben Ali na eni strani vodil in določeval strategijo procesa proti muslimanskim fundamentalistom, ob prevzemu oblasti pa je napovedal večje svoboščine za opozicijo in tisk. Še eno izmed zanimivih protislovij je, da je menda sama Burgiba določil Bena Alija za naslednika in se zadnje tedne z njim sestajal vsak dan. Obenem pa prihajajo poročila, da so priprli Burgibovega sina, agencija Reuter pa celo poroča, da je 84-letni Habib Burgiba v predsedniški palači v hišnem zaporu. Vse to daje slutiti, da za spremembe v vodstvu ni krivo zgolj zdravje dosedanjega predsednika, ki je bil leta 1975 določen za dosmrtnega šefa države. Novi predsednik je med ukrepi takoj napovedal spremembe ustave in poudaril, da dosmrtne vodilne funkcije in dedovanje vodilnih položajev niso v skladu s sedanjimi razmerami.
Nemogoče je spregledati, da se je Burgiba v zadnjih letih spopadal s težavami, ki jim je bilo vse teže kos. Mednje zlasti sodi spor z glavno sindikalno organizacijo. Poudarjamo ta spor zato, ker so prve čestitke in izjave s podporo novemu predsedniku prišle prav od sindikalne organizacije. Drugo področje, kjer je Burgiba počasi zgubljal tla pod nogami, pa so bili odnosi z islamskim fundamentalizmom. Tu se je nekdanji predsednik lahko zatekel le še k vojaško-policijski represiji.
Seveda pa bo Burgibovo ime ostalo sinonim zmernega arabskega voditelja na notranjem in zunanjem področju. Njegova zasluga je predvsem ukinitev enopartijskega sistema in liberalizacija na notranjem področju. Prav tako je bil eden prvih arabskih državnikov, ki se je zavzel za umik Izraelcev z nekaterih zasedenih ozemelj in ob tem pozval Palestince, naj se začnejo pogajati z Izraelci. Bil je izjema tudi v tem, da se v boju proti kolonializmu ni obrnil na pomoč k nacistični Nemčiji.
Kakorkoli že, dogodke ob koncu minulega tedna so opazovalci razglasili za nenasilen državni udar. Res je, da tunizijska ustava določa, da v primeru, ko predsednik zaradi bolezni ne more opravljati funk-cije, prevzeme njegovo mesto premier. In sedanji predsednik Ben Ali je Habiba Burgibo že v soboto označil za prestarega in nesposobnega, da bi še naprej vladal. Tem besedam ni nihče oporekal. Razen morda tisti, ki so jih minuli konec tedna zaprli.
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
%
Generacija, ki zmiguje z rameni
Predsedstvo pokrajinske konference ZSM Vojvodine, ki je pred kratkim dobilo nalogo, naj organizira vse potrebno v zvezi z odhodom štafete mladosti na [x>t iz te naše pokrajine, je predlagalo, naj štafete ne bi več nosili! Svoj pravi pomen in simbolični smisel je imela za življenja tovariša Tita, meni vodstvo vojvodinske mladine in poudarja, da morajo mladi iz vse države izraziti svojo privrženost Titu m njegovemu delu z dejanji, ne pa le z besedami. Mladina, delovni ljudje in občani Jugoslavije so v minulih štirih desetletjih zrasli z idejo in družbenim bistvom dneva mladosti, zdaj pa čedalje pogosteje in vztrajneje zahtevajo, da je treba kritič-no pretehtati obliko in vsebino praznovanja dneva mladih.
»Mladi iz Vojvodine se samo pridružujejo iskanju novih oblik, ki bodo bolj ustrezale današnji mladi generaciji. Vojvodinska mladina se torej zavzema za praznovanje dneva mladosti s številnimi prireditvami, na katerih bi izražali privrženost Titovemu delu in pokazali pripravljenost mladih graditi Jugoslavijo na avnojskih temeljih, torej kot enakopravno skupnost. Pri nošenju štafete — to so lani poudarjali že slovenski mladinci - je preveč zastarelega, šunda in sterilnosti,« je dejal Branimir Brkljač, predsednik PK ZSM Vojvodine. Zato so predlagali, naj bi v okviru praznovanja dneva mladosti prihodnje leto pripravili dvodnevno mirovno zborovanje, in sicer na kraju, kjer
je bila prebita sremska fronta — tu bodo namreč aprila prihodnje leto postavili spomenik. Organizirali naj bi prvo vsejugoslovansko srečanje organizacij, gibanj, klubov in posameznikov, ki se zavzemajo za mir ali se ukvarjajo z mirovno problematiko. Prireditev naj bi pripravili sredi maja.
V vsej Jugoslaviji naj bi prav tako v maju, pač v skladu z možnostmi in posebnostmi, pripravili tradicionalne ali nove festivale mladinske ustvarjalnosti, sre-Čanja družbenih organizacij, okrogle mize, tribune in pogovore. Osrednja prireditev naj bi bila po predlogu mladih iz Vojvodine od 22. do 26. maja v Beogradu po konceptu tradicionalno zanemarjenih jugoslovanskih srečanj mladih. Na sklepni prireditvi, 25. maja na stadionu JLA, ki bi jo bilo treba močno spremeniti, pa naj bi izrazili ustvarjalen, angažiran odnos do resničnosti, brez preživelih množičnih »prizorov.«
Vojvodinski mladinci predlagajo, naj bi poleg tradicionalnih rokovskih koncertov in športnih srečanj organizirali tudi pregled ustvarjalnosti, da bi predstavili rezultate ustvarjalnega dela in inovacijske dejavnosti na različnih področjih. Po besedah Branimirja Brkljača želijo mladi oblikovati posebni mladinski televizijski spored, ki naj bi ga pripravila enotna jugoslovanska redakcija mladih novinarjev iz vseh medijev. Program naj bi predvajali na drugi mreži za vso državo, in sicer od 21. do 26. maja, končali pa bi ga z zaključkom jugoslovanskih srečanj mladih v Beogradu. Denar za to bi bilo moč zagotoviti z neposredno menjavo dela po načelu »obojestranske koristi«, s sodob-
Omalovaževanje strahu
V zvezni skupščini so prejšnji teden podprli pobudo delegata Zvonka Grabarja, naj bi zaradi varčevanja v zveznih organih ukinili svet federacije. Seveda to še ne pomeni, da bo pobuda tudi sprejeta, gotovo pa bo sprožila razmišljanja o vlogi ne le sveta federacije, ampak tudi svetov republik in pokrajin in svetov občin oziroma plenumov Osvobodilne fronte.
Svet federacije, ki je posvetovalno telo predsedstva države, ima skoraj petindvajsetletno tradicijo. Ustava iz leta 1974 je taka telesa razširila še na republike in pokrajini in na občine. Njihova vloga, način dela in vse ostalo je urejeno z zakoni oziroma odloki in poslovniki. Člane svetov oziroma plenumov OF volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti članstvo v teh svetih pa je častna, seveda tudi delovna funkcija, ki ni posebej plačana. Torej so člani teh teles praviloma ljudje, ki so do svoje upokojitve dali posebej velik prispevek širši skupnosti ali posamezni stroki; ljudje, ki lahko s svojimi izkušnjami pomagajo tudi, ko niso več poklicno aktivni.
O delu sveta federacije, pa tudi o delu svetov republik in pokrajin je sem in tja še kaj zapisanega — in je tako širša javnost seznanjena z njihovimi pogledi. Sveti občin ali plenumi OF (v občinah so se sami odločali, kako bodo poimenovali posvetovalno telo predsedstva občine) pa so skoraj anonimni.
K temu je treba dodati, da se sveti ne sestajajo tako pogosto kot druga družbena in samoupravna telesa. Tri, štiri seje na leto so prej izjema kot pravilo.
Ob siceršnji sestankomaniji je to zelo malo in z ukinitvijo teh teles gotovo ne bi rešili naše gospodarske krize, pa četudi upoštevamo znani pregovor: kamen na kamen palača, dinar na dinar pogača. To zlasti velja za našo republiko, saj naš svet nima svojega prostora, dvorano za sestanke najemajo sproti, tudi profesionalnih delavcev, ki bi delali le za svet republike, ni.
V vsej državi ni tako, zlasti v federaciji »aparat«, ki skrbi za delo sveta federacije, ni ravno skromen.
Pomembnejše je vprašanje, ali imajo znanje in izkušnje članov svetov sploh kakšen vpliv na predsedstva, katerih svetovalna telesa so? Tudi če se sestanejo trikrat na leto, gre gotovo marsikatero razglabljanje in iskanje rešitev za težke probleme mimo njih. Pa ne samo to. V bistvu so člani svetov prav zaradi članstva izključeni iz družbenega dialoga, saj na svojih sejah zgolj prepričujejo sami sebe, kaj vse je v družbi napak, namesto da bi se soočili z aktivnimi udeleženci družbenega odločanja.
Pobuda za ukinitev svetov ima torej poleg gmotne tudi svojo vsebinsko noto in predvsem zaradi slednje je ne bi kazalo zriniti v pozabo, ali jo razumeti kot nezaupnico. Bila naj bi torej spodbuda za to, da bi ljudi z bogatimi izkušnjami in znanjem vsrkali v številna samoupravna in politična telesa na vseh ravneh, kjer bi lahko sproti prenašali svoje bogastvo v družbene odločitve
S težkim srcem, s trpkostjo in ogorčenostjo sem poslušal kratek pogovor novinarja ljubljanske televizije s podpredsednikom slovenskega izvršnega sveta dr. Borisom Frlecem v nedeljo zvečer. Predmet pogovora je bila jedrska energija in povabljeni sobesednik je očitno mislil tudi na nedeljsko protestno zborovanje Velenjčanov iz Mozirčanov proti graditvi odlagališč radioaktivnih odpadkov na njihovem območju, ko je ugotovil, da je slovenska javnost premalo obveščena o jedrski energiji in da se preveč boji atoma.
Slovensko javnost, ki je baje slabo ob-■ veščena, je »poučil« dr. Frlec z nekaj neverjetnimi izjavami (ob upoštevanju časovne stiske, ki je očitno preprečila bolj pretehtane odgovore).
Dr. Boris Frlec se ni strinjal z novinarjevo trditvijo, da je černobilska katastrofa doslej največja na svetu. Omenil je rudniške nesreče, ki so zahtevale dosti več življenj. Ko ga je novinar hotel prepričati, da je Černobil povsem druge vrste katastrofa, ker je nesreča reaktorja okužila velik dei Evrope z radioaktivnostjo, je dr. Boris Frlec šel mimo tega argumenta.
Tistega, česar novinar na televiziji ni mogel dokončati, naj dokončam jaz. Koliko ljudi bo zaradi černobilskega sevanja umrlo za rakom in drugimi boleznimi v prihodnjih mesecih in letih? Koliko ukrajinske — in ne samo ukrajinske — plodne • zemlje je še radioaktivne? Dosti je takih vprašanj.
Da so jedrske elektrarne prav tako »čiste« kot hidroelektrarne, si najbrž ne bi upal nihče na svetu trditi, četudi bi bil pristaš jedrske energije. Ne samo med obratovanjem jedrskih reaktorjev, ampak tudi potem, ko so odslužili, obstajajo velike nevarnosti in težave. V ZRN še zdaj natanko ne vedo, kako in kam bodo varno »odložili« stare JE, saj je znano, da sta notranje jedro in obloga radioaktivna in bosta še dolgo sevala, četudi je JE nehala obratovati.
Najbolj sporna pa je izjava dr. Borisa Frleca, da naj tisti, ki je onesnažil okolje, tudi počedi za seboj. Sporna je zato, ker pri tem misli na vse Slovence, ne pa samo na onesnaževalce med njimi.
Toda dovolite, da odgovorim počasi-in zbrano:
JE Krško proizvaja petino električnega toka v Sloveniji, je dejal dr. Boris Frlec.
Odgovor: Za denar, ki smo ga zapravili, zapravljamo in ga bomo še zapravljali — odplačilo dolgov - za JE Krško in Žirovski vrh, bi danes lahko imeli objekt ali objekte, ki bi proizvajali tretjino električne energije v Sloveniji, denimo tudi na premog, a z vsemi potrebnimi čistilnimi
napravami, ki prestrezajo najmanj 90 odstotkov žveplovega dioksida, da ne uhaja v ozračje. Pa še bi nam osalo nekaj denarja.
Čez tri leta ne bo več prostora za izrabljeno jedrsko gorivo pri JE Krško, je dejal dr. Boris Frlec, zato ga bo treba nekje odložiti. Odgovor: Ni res, da ni druge rešitve. Ze dolga leta odvažajo Zahodni Nemci iz ZRN na ponovno predelavo v Francijo in Britanijo izrabljeno gorivo in dobivajo iz njega novo. Tudi mi bi si lahko vsaj začasno tako pomagali.
Ko je dr. Boris Frlec govoril o moralni obveznosti, da mora onesnaževalec počistiti za seboj, zakaj ni vprašal Hrvatov, ali tudi oni čutijo kako moralno obveznost do izrabljenega jedrskega goriva pri JE Krško — denimo 50-odstotno moralno obveznost? Mar niso solastniki JE Krško in mar ne prejemajo od nje 50 odstotkov električnega toka?
Ko je dr. Boris Frlec govoril o našem mednarodnem natečaju za jedrske centrale, je omenil velikanske denarne kazni, ki bi jih baje morali plačati, če bi natečaj odpovedali. Ta trditev je tako naivna, da je nima smisla posebej spodbijati. Rekel bi samo to, da bi nam bili tuji konzorciji pripravljeni dati dogoletne ugodne kredite, če bi se odločili za graditev njihovih JE na našem ozemlju. Seveda pa je vprašanje, ali niso naši energetiki, ne da bi javnost za to vedela, podpisali kake druge pogodbe, ki jih zdaj zavezujejo. Natečaj ne zavezuje nikogar.
Dr. Boris Frlec je zagotovU slovenski javnosti, da brez soglasja občanov ali krajanov ne bodo gradili odlagališč radioaktivnih odpadkov. Že zdaj je jasno, da takega soglasja ne bo. Jasno je treba povedati da meri Slovenija 20.251 kvadratnih kilometrov, Hrvaška 56.830 kvadratnih kilometrov in vsa Jugoslavija 255.804 kvadratnih kile -netrov. Prav tako je treba povedati, da je Slovenija že skoraj popolnoma onesnažena od Krasa do Žirovskega vrha od Mežice do Bele krajine. Poleg tega je preprežena z geološkimi prelomnicami in del glavnega svetovnega potresnega jarka poteka čez zahodni del Slovenije, ki se potem nadaljuje čez severno Italijo in Apeninski polotok. Med drugim je v nevarnosti naša talnica. V nevarnosti sta naše zdravje in zdravje naših potomcev.
Da, ljudje so prestrašeni in obupani, prav zato, ker niso slabo obveščeni. Tako površno in malomarno obravnavanje ene najbolj usodnih tem našega časa, strahu javnosti ne bo ublažilo, ampak poglobilo.
Morda pa naša javnost res ni dovolj obveščena o jedrski energiji. Zakaj, če bi bila, bi jo bilo še bolj strah.
BOJAN GROBOVŠEK
Dunajski poraženec
»Tega res ni treba dramatizirati. To se dogaja tudi v državah z dolgoletno par-lamentarno-demokratično tradicijo,« je socialistični župan dr. Helmut Zilk komentiral (za avstrijske razmere) zelo nizko udeležbo na nedeljskih dunajskih deželnih in občinskih volitvah. S tem je ponovno dokazal, da se na svoj posel dobro spozna. Komaj 63-odstotna in v povojnem obdobju najnižja volilna udeležba naj bi bila skratka prej izraz pomikanja avstrijske politične kulture proti »zahodnim« parametrom kot pa dokaz za utrujenost avstrijskih volilcev.
Pri tem Helmutu Zilku sploh ni bilo treba upravičevati nedeljskih rezultatov svoje stranke. SPO je le malo izgubila v primerjavi z rezultati pred štirimi leti in s tem obdržala absolutno večino. Glede na to, da zeleni niso zbrali petih odstotkov, potrebnih za poslansko skupino v dežel-nem in mestnem parlamentu, se je pokaza-lo, da so dunajski socialisti z Zilkom na čelu uspešno vključili »zeleno« problematiko v svoj program in prakso. Navsezadnje se je tudi pokazalo, da je medijsko zelo uspešni Zilk v svoji kampanji nastopal taktično pravilno. Bil je namreč precej kritičen do stabilizacijskih ukrepov zvezne vlade, ki so in bodo prizadeli predvsem upokojence, študente in nižje dohodkovne plasti. »Zvezna stranka in vlada sta eno, dunajski socialisti smo nekaj drugega,« ie bilo njegovo geslo.
S podobno taktiko je nastopal tudi podžupan in glavni kandidat Ljudske stranke (OVP) Erhard Busek. Vendar je v nedeljo skupaj s svojo stranko doživel boleč poraz.
Bistvena razlika med njim in Zilkom je bila ta, da je Busek nastopal kot nekakšen disident v stranki. Ponujal se je celo za možnega kandidata za vodjo zvezne OVP namesto Aloisa Mocka, bil pa je odprto kritičen do koketiranja med OVP in svobodnjaki na Gradiščanskem. Zato je slab rezultat Buseka in dunajske OVP na nedeljskih volitvah po mnenju generalnega sekretarja OVP Michaela Graffa odgovor na Busekovo prostostrelstvo. Busek, ki je v nedeljo teoretično izgubil podžupansko mesto, bo vsaj za nekaj časa moral opustiti zvezne strankarske ambicije.
Ne glede na Graffove enostranske ugo-tovitve pa številke kažejo, da so nekdanji vohlci OVP tokrat glasovali tako za svo-bodnjake kot za socialiste. Ljudski stranki je torej odpovedal pokorščino del levega /SvrrjSn^a ^r^a' ^al° nedeljskega poraza OVP ni mogoče pripisati zgolj Buseku, temveč ga je treba razumeti tudi kot nezaupnico zvezni politiki Ljudske stranke, ki cinca med desno in levo, se včasih spogleduje s svobodnjaki, obenem pa prisega, da je zvesta sedanji socialistično-konservativ-ni koaliciji.
Analiza nedeljskih volilnih rezultatov pa bo najpomembnejša točka dnevnega reda na sestanku razširjenega vodstva OVP, ki bo zasedal te dni. Ne glede na zaključke, ki jih bo zasedanje prineslo, bo Ljudska stranka po dunajskih deželnih volitvah še bolj ukleščena med trdno in stabilno SPO na eni in rastočo FPO Jorga Haiderja na drugi strani. Kako bo to vplivalo na usmeritev vodstva OVP, ni znano, drži pa, da si socialisti zaradi tega niti preveč ne belijo glav.
-	VSAKDANJE ________________
1	SPOTIKANJE
• Nezdravo pretiravanje
Učitelji na murskosoboškem srednješolskem centru so pred dnevi ponovno zagrozili s stavko. Vzrok je seveda že kar običajen za sedanje družbene in gospodarske razmere pri nas: več kot sto štirideset učiteljev na največji pomurski srednji šoli, ki jo obiskuje kar tisoč petsto mladih iz vseh štirih občin v regiji, ni zadovoljnih s plačami. Trdno so prepričani, da so preslabo plačani za odgovorno in naporno delo, ki ga opravljajo. Seveda jim tega v času, ko pravzaprav le srečneži z naj višjimi osebnimi dohodki nimajo težav s plačevanji takšnih ali drugačnih računov, padcem življenjskega standarda itd., ne gre zameriti vendar gre tokrat tudi za pretiravanje. Ko so javno pojasnjevali, kakšno plačilo prejemajo za svoje delo, so ubrali zavito in demagoško obarvano pot: njihov ravnatelj Vlado Sagadin je vse najprej prepričal, da zaslužijo med 330 in 400 tisočaki na mesec, na koncu pa le dodal, da v to vsoto niso všteti odstotki za dolžino delovne dobe, plačilo za razredništvo, izvenšolsko dejavnost itd. Šele računovodkinja na šoli je učitelje le opozorila, da v tem trenutku zaslužijo občutno več — tudi tja do petsto tisočakov mesečno. Seveda tudi to ni veliko, vendar pa ne gre za katastrofalno nizke osebne dohodke. Ker se pač vsi radi primerjamo, bi lahko to storili tudi zaposleni na srednješolskem centru: lahko bi se primerjali inženirji, zaposleni na šoli, z inženirji v uspešnih organizacijah, ki še zdaleč ne dobijo več kot štiristo tisočakov na mesec. Lahko bi se primerjali tudi drugi učitelji, ki mahajo z diplomami višjih in visokih šol, recimo s fakultetno izobraženimi delavci v gospodarstvu itd.
Seveda nihče učiteljem ne jemlje pravice, da pač opozorijo na težavne finančne razmere, celovito seveda, v srednjem šolstvu. Prej nasprotno. Prav pa bi bilo, da so pri prikazovanju položaja, tudi ko gre za osebne dohodke, objektivni. Še bolj pa moti to, da ljudje, ki na vsakem koraku poudarjajo, kako odgovorno delo imajo z vzgojo in izobraževanjem mladega rodu — kar je seveda resnica — grozijo s štrajki. To prav gotovo ni vzgojno, dajejo pa slab zgled mladim, ki jih pripravljajo za življenje. In še to: v trenutku, ko so napovedali stavko za 1. december, so bili na srednješolskem centru v Murski Soboti po višini osebnih dohodkov na 49. mestu med 127 srednjimi šolami v Sloveniji.
IVAN GERENČER
• Kaj je delal »stari«?
Titograjski študentski časopis je objavil »lagoden« razgovor s hčerko Fi-kreta Abdiča, bivšega in zdaj aretiranega direktorja Agrokomerca.
Hči Elvira skupaj s sestro študira na reški univerzi in je članica vseučiliške-ga komiteja. Povedala je, da njeni kolegi in profesorji prav nič drugače ne gledajo nanjo kot prej in da je odšla v Veliko Kladušo čestitat (zaprtemu) očetu za rojstni dan, vendar ji tega niso dovolili. Na vprašanje, kaj misli o Agrokomercu, je odgovorila:
»To je resnično tehnologija 21. sto-letja, nekaj, česar nima nihče v Jugoslaviji. Vsi delavci so v belem in imate občutek, da ste prišli v lekarno. V sedanjih razmerah je sreča, da so delavci obdržali zemljo in lahko preživijo, tudi če ne dobivajo plače. Malo se bojim, da bo zdaj vse to propadlo.«
Na ugotovitev, da na Reki študira veliko študentov iz Velike Kladuše. je Elvira odgovorila, da se je dosti lažje vključiti v to okolje. O značaju očeta Fikreta pa je povedala:
»Na vse to se ni preveč oziral. Glavno mu je, da delavci dobijo plačo. Odstavljajo ga, on pa gleda in premišljuje, kaj naj napravi, da ljudje ne l odo ostali brez zaslužka. Kdor tega ni videl, ne more verjeti.«
Po razmišljanju o svojem preobčutljivem očetu je Elvira povedala tudi nekaj o svojih prihodkih:
»Sestra in jaz živiva z desetimi starimi milijoni. Stari naju je kdaj pa kdaj obiskal in nama dal kakšen dinar, vendar ne mnogo. Reševala naju je velika družina. Pri nas je navada, da vsakdo da po nekaj sto jurjev in ko vse to zbereš, pride kar lepa vsota. S sestro se zafrkavava, da bova povečali ta davek . .. Stari je kupil stanovanje, ko je prišla študirat še sestra. Obleko kupujem v Trstu, včasih pa jo oče prinese s potovanja. . . «
Kakorkoh že — čisto navadna zgodba o očetih in otrocih.
BRANKO JOKIČ

nim reklamnim konceptom in trženjem oziroma morebiti iz sredstev mladinskih organizacij.
Ali bo to predsedstvo ZSMJ zdaj imelo kaj več posluha kot lani, ko je bilo zaradi fiobude slovenske mladine veliko hrupa? Bodi tako ali drugače, pa je očitno, da zavzemanje mladih za reševanje dejanskih problemov, za uveljavitev njihovih idealov in ustvarjalne zmogljivosti veliko odločneje in neposredneje izraža osnovne ideje sporočila dneva mladosti. To je tudi spodbuda mladim, da bi dajali svoj prispevek k reševanju številnih problemov in težav. Štafetno sporočilo o »generaciji, ki zmiguje z rameni«, mora naposled preseči svoj papirnati pomen, piše Branka Mitrovič v Vjesniku.
V
Čakanje na pogubo
Necivilizirana in skrajno dehumanizira-na skupina kreatur, ki ne vedo, kaj je to morala in ki se očitno ne morejo potrditi drugače, kot Ie z neverjetnimi barbarskimi in vandalskimi izpadi, je v četrtek zvečer primazala krepko klofuto Splitu in Jugoslaviji. Solzilec, petarde, divjanje in uničevalni nagon namreč niso ostali »skriti« na poljudskem stadionu, marveč so vse to prek slikovne cevi videli po vsej Evropi; tako smo dali jasno vedeti, da huliganstvo ni »privilegij« zgolj dekadentnih Angležev (spomnimo se dogodkov na stadionu Heysel) ali fanatičnih Špancev (Real — Bayem), marveč, da se z neverjetno naglico uveljavlja in širi tudi pri nas.
Se do včeraj srno se zgražali nad divjaštvom hord onstran naših meja in ponosno zatrjevali, da se kaj takega pri nas niti
približno ne more zgodoti! Pa se je, in kar je še najbolj tragično, se še dogaja. Tudi pri nas so se pojavili (ne danes) »red devils« (rdeči vragi), ki niso sad londonskega Arsenala, marveč beograjske »ma-rakane«. Z »marakane« prihajajo tudi »ultraši« (vsi dobro vemo, kaj pomeni ta pojav, a kljub temu že dalj časa nihče ne reagira), v zagrebškem Maksimiru pa se košati velikanski napis »bad blue boys« (grdi modri fantje).
Povsod imajo torej svoje »hudiče«, »grde fante«, skrajneže... In kajpada incidente. Pred dnevi je bilo prav divje denimo na Reki. Na Kantridi so namreč streljali iz vseh orožij, »tekmo« med navijači Reke in Dinama pa je »začinil« množični pretep, v katerem so zlomili nogo nekemu 17-letnemu dekletu.
Če pogledate navijače na kateremkoli stadionu (kajti to so navijači!, a z »rahlim odklonom« — da se pravzaprav niti približno ne spoznajo na šfiort, na stadione pa ne prihajajo zaradi tekme med moštvoma, marveč imajo nasprotnika za sovražnika), boste videli »bad« (zlo). Le redkokje — »good« (dobro). Kakor da je treba biti nadvse hudoben, kakor da so prišli časi, ko zmagujejo le tisti, ki so še bolj zli in še bolj hudobni.
Za nevarno podaljšani seznam incidentov, zdaj »bogatejši« še za splitski solzilec, huje ranjena gledalca in še marsikaj drugega, je veliko krivcev. Kriv je najprej ' klub, ki že tedne vnaprej »ogreva« ozračje za svojo »tekmo meseca, leta, desetletja«, pri tem pa mu ni prav nič mar resničnosti, ki je najpogosteje v nasprotju z glasnim pozivom: pridite in pomagajte. Potem so na vrsti mediji, ti z najrazličnejšimi mortadelami, pršuti in pozivi interne ilegalne televizijske mreže (vratar Varvo-dič: Skupaj do 4:0, naprej pa vas popelje
Rambo!« Rambo je kajpada Vardovič, ki bo brez težav po rezultatu 4:0 odbranil vsaj eno enajstmetrovko) spodbujajo histerijo in prepričanje, da je tudi nemogoče mogoče. Spričo tako glasnih spodbud in pozivov bo zaslepljen norec brez razmišljanja vrgel solzilec na igrišče. Zato ne bi smeli biti posebno presenečeni, če bo po sedanjih temeljitih pripravah na tekmi v sredo — kajpada če bo šlo z rezultatom kaj po zlu — kdo zagnal steklenico v glavo kakemu angleškemu Juanitu... V spletu neposrednih vzrokov za izpade brez dvoma ne gre zanemariti niti igralcev. Nasprotno, prav ti s svojim grozlji-VInl obnašanjem in nevzgojenostjo še podpihujejo navijače (spomnite se Juriče Jerkoviča, ki je »privoščil gledalcem pogled na golo zadnjico ali pa Capljiča, ki je pokazal svojo »moškost« oziroma Stojkoviča, ki je »samo« z roko nakazal obliko znanega organa).
Takemu obnašanju in ravnanju igralcev — več kot zgovornemu — smo bili priče tudi v zadnjih dveh letih tekmovanj za evropski pokal. Pet naših moštev si je namreč prislužilo kar 30 rumenih in en rdeči karton! Pri tem so posebej izstopali igralci Hajduka (10 rumenih kartonov) in Crve-ne zvezde (8 rumenih kartonov in en rdeč).
Po tem torej postajamo »slavni«. Kaj pa igra? Igre kajpada ni, tako da se je našemu nogometu prvič zgodilo, da spomladi ne bo ime! prav nobenega kluba v evropski konkurenci. To ni pravzaprav nič čudnega. Le kako naj bi se uvrstili v nadaljnja tekmovanja, ko 5 naših klubov na osmih tekmah v gosteh ni sposobno doseči več kot 2 zadetka (pa še ta je dosegla Crvena zvezda v Plovdivu na skoraj popolnoma nepomembni tekmi), komentira Anton Samovojska v Viesniku.
#
AKTUALNA TEMA
ZIS je poslal delegatom popravljeno inačico protiinflacijskega programa
Število predlaganih ukrepov je od 120 naraslo na 126 — Temeljne ocene in usmeritve za delovanje so iste — Zdaj ZIS vidi možnost za sproščanje cen — Dosledno pri tržnilPzakonitostih
OD NAŠE DOPISNICE
BEOGRAD, 9. novembra — Tudi ZIS spoštuje sprejeti vozni red vsaj pri obljubah in tako je danes poslal skupščini SFRJ prenovljeni program ukrepov in aktivnosti za zmanjševanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Tako se bo o programu lahko danes popoldne v delovnih telesih skupščine začela razprava, 12. in 13. novembra pa ga bodo uvrstili na dnevni red obeh skupščinskih zborov.
Zvezna vlada v osnovnem konceptu ne odstopa od opisa krize, niti ne od tega, kdo je povzročitelj, pa tudi ne od splošnega recepta za njeno postopno odpravo. V nespremenjenem konceptu programa kot temeljne cilje spet navaja zmanjšanje inflacije, ponovno pospešitev razvoja gospodarstva in družbe na podlagi nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, ob zagotovitvi socialne varnosti in ugodnih razmerah za rast življenjskega standarda. Pri tem ugotavlja, da je »inflacija dejavnik našega vsesplošnega nezadovoljstva« in da toliko časa, dokler je ne bomo odpravili, ni možnosti za nikakršen napredek. To pomeni, da morajo biti tudi ukrepi usmerjeni predvsem proti inflaciji, ki jo je treba postopoma zmanjšati.
ZIS tudi spet poudarja, da se ne bi mogli znebiti krize brez ponovne pospešitve gospodarske aktivnosti in pri tem upošteva tudi žalostno preteklost, v kateri nam že od začetka osemdesetih
Prevozniki niso zadovoljni z novim zakonom
Javni prevozniki pravijo, da bodo režijski in zasebni prevozniki na boljšem
LJUBLJANA, 9. novembra — Javni cestni prevozniki bodo tudi po sprejemu novega zakona o prevozih v cestnem prometu (delegati slovenske skupščine bodo o tem najbrž odločali 20. novembra) še naprej ostali v podrejenem položaju v primerjavi z režijskimi in zasebnimi prevozniki. saj bodo slednji zaradi ne-evidentiranih transportnih stroškov tudi v bodoče lahko prevažali tovore precej ceneje kot javni prevozniki.
Republiški komite za promet in zveze je v osnutku sicer predvidel. da javni prevoz lahko opravljajo le organizacije združenega dela. ki jim je to glavna dejavnost. V kasnejših razpravah pa so z raznih koncev prihajale zahteve, naj predlagatelj zakona ta člen spremeni in sicer tako. da poleg javnih prevoznikov lahko opravljajo te prevoze tudi režijski prevozniki (podjetja, ki imajo tovornjake za prevoz svojih izdelkov in zasebni prevozniki). Režijski prevozniki stroške prevoza tako »skrijejo« v drugih proizvodnih stroških, kar pomeni, da jih vračunajo v končno ceno proizvoda, zato lahko blago prevažajo ceneje kot javni prevozniki.
• V predlogu novega zakona, ki bo zamenjal vrsto že obstoječih zakonov in podzakonskih aktov, so predlagatelji na novo opredelili tudi stopnjo strokovne izobrazbe, ki jo bodo morali imeti vozniki tovornjakov nad 3500 kilogramov nosilnosti. Ti bodo morali imeti četrto stopnjo strokovne izobrazbe. Tistim šoferjem, ki imajo najmanj pet let delovne dobe, od tega najmanj dve leti vozijo, ne bo treba pridobiti zahtevane izobrazbe. Vsi drugi pa bodo morali v šestih letih po sprejemu zakona pridobiti ustrezno izobrazbo.
V predlogu zakona je določba. da morajo avtobusni prevozniki (primestni in medkrajevni) usklajevati vozne rede na Splošnem združenju prometa in zvez Slovenije. Pri sestavi voznih redov za primestni promet bodo morale po novem sodelovati tudi medbočinske gospodarske zbornice. Zakon predvideva, da bodo morali medkrajevni avtobusni prevozniki objaviti skupni vozni red. Posebnost je tudi v tem, da bodo avtobusarji lahko uvedli takoimenovane hitre in direktne proge na tistih linijah, ki to omogočajo. S tem bodo predvsem potnikom, ki se vozijo na daljše razdalje, omogočili, da hitreje pridejo na želeno mesto.
Po sprejemu zakona bodo na republiškem komiteju za promet in zveze sprejeli še celo vrsto podzakonskih aktov: o enotnih oznakah in opremi vozil, ki se uporabljajo za prevoze v cestnem prometu, predpise o obsegu, rokih, pogojih in načinu upravljanja preventivnih pregledov. o -odenju evidence taho-grafskih vložkov itd.
Novost novega zakona je tudi to, da bodo inšpekcijski nadzor pri javnem prevozu prevzele občine.	F. D-
let ni uspelo zagotoviti dinamič-nejše rasti, gospodarska kriza pa se je zaostrovala. Tudi temu se nismo mogli izogniti, da nam ne bi pešali vsi kvalitativni dejavniki gospodarjenja, negativne tendence pa se krepijo. Občasna izboljšanja so bila le kratkotrajna in bolj rezultat konjunkturnih gibanj kot pa premišljene gospodarske in razvojne politike.
Obljuba višje življenjske ravni
In tretjič, ZIS ugotavlja, da krize ne bo mogoče odpraviti brez minimalne socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, ki jim celo ob postopnem uresničevanju tega programa obljublja tudi »izpolnjevanje pogojev za izboljšanje standarda«. Koncept se torej ni spremenil in novi program temelji na istem tridimenzionalnem cilju, prav tistem, o katerem je dosedanja razprava podvomila in ugotovila, da je bolje obljubiti manj in doseči več.
V novem programu so navedena spet ista področja, na katerih naj bi delovali z ukrepi za povečanje proizvodnje in izvoza, zmanjšanje porabe in odpravo strukturnih neskladij, tj. na področju reforme finančnega sistema, v reformi sistema in politike davkov in prispevkov, reformi cen ter reformi stanovanjsko-ko-munalne in socialne politike, kar naj bi skupno delovalo protiinflacijsko.
Tudi predpostavke za izvedbo protiinflacijskega programa se niso spremenile. Prvič, dosledno je treba vztrajati pri usmeritvi realnega vrednotenja proizvodnega dejavnika in pri tržni usmeritvi, računa se tudi s podporo upnikov pri izvedbi programa dolgoročne konsolidacije dolgov tujini, katerega temeljni cilj je razbremeniti družbeni proizvod in akumulacijo nevzdržno velikih obrokov za vračilo in ju usmeriti v razvoj, ne pa v porabo. In nazadnje, treba je začeti s konsolidacijo notranjih dolgov.
Kaj je ZIS upošteval
To, kar ni isto in kar je verjetno podlaga zagotovilom, da je
ZIS tokrat upošteval ključne pripombe iz republik in pokrajin, so ukrepi, ki naj bi jih uvedli na zgoraj omenjenih frontah protin-flacijskega boja. V tem pogledu je program zares boljši in nekoliko bolj usmerjen k proklamirani tržni usmeritvi. Čudno je samo, da te spremembe zdaj razveljavljajo komaj pred kakimi 20 dnevi dane izjave, češ da na nekaterih področjih (cene, poraba, denar-no-posojilna politika ipd.) objektivnih pogojev za drugačno delovanje kratkomalo ni. Zdaj kaže, da na srečo so, kar pomeni, da bomo cene še naprej postopoma sproščali, ZIS pa bo sprejel pose-
• Eden ml očitkov prvotni delovni razunci programa se je nanašal na predlog seznam želja (četudi reformatorskih). Zato so zdaj ukrepe razvrstili v dve skupini. V prvi so tisti, ki jih je mogoče uvesti takoj in ki naj bi takoj prinesli določene učinke, v drugi pa (pretežno ukrepi reformnega značaja) vsi, za katere bomo potrebovali več časa. Globlje spremembe v gospodarskem sistemu, ki jih bo mogoče izvesti šele po spremembi zvezne ustave in zakona o združenem delu, v sedanji različici protiinflacijskega programa niso posebej razčlenjene. Kljub temu se je zgodilo, da ima končna različica 126, prejšnja pa 120 nalog. Seveda ne gre za kvantiteto, temveč za kvaliteto ukrepov, ki jih vlada ponuja za odpravo krize, o kateri se ekonomisti nikakor ne morejo poenotiti, ali je svoj vrh že dosegla, ali pa se lahko še zaostri.
ben program liberalizacije cen do leta 1991, skupaj z njeno dinamiko in merili. Opustili so tudi namen, da bi določali merila za tržno ravnanje in tržne cene (čeprav so v tej smeri že pripravljali ustrezne spremembe zakonov), kar bi zvezni administraciji omogočilo, da bi se še naprej na veliko vmešavala v primarno delitev. Omejitvena denarno-posojilna politika bo aktualna tudi v prihodnjem letu dni, bolje rečeno, v prihodnjih letih, in to ob omejevanju sive emisije.
Med drugim predlagajo, kar je novost, naj bi eskontno stopnjo NBj že leta 1988 določali mesečno (doslej na tri mesece), na tej podlagi pa bi razvrščali še druge realne obrestne mere. Prvi korak v postopnem prenosu selektivnih
funkcij iz NBJ v poslovne banke naj bi naredili že prihodnje leto, in sicer z zoževanjem selektivnih namenov. Drugi konkretni korak bi bila opustitev politike diferenciranih obresti NBJ. Hkrati naj bi že prihodnje leto zagotovili realne vire sredstev in izoblikovali politiko subvencij obresti za posojilne namene, predvsem v kmetijstvu in izvozu.
Posegov v plače ne bo
ZIS se je v novem programu odrekel neposrednemu vmešavanju v delitvene odnose (med akumulacijo in osebnimi dohodki) v posameznih ozdih. Namesto tega bo poskrbel za nekatere izboljšave v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki urejajo razporejanje čistega dohodka tozdov, pa tudi v sistemu obdavčevanja čistega dohodka. Niti sedanji protiinflacijski program ne odstopa od bistva že predlaganih sprememb v deviznem zakonu, vendar s pridržkom, da bo obseg deviz, s .katerim bodo razpolagali ozdi, odvisen tudi od konsolidacije jugoslovanskih zunanjih dolgov. Toda bistvene spremembe se predvidevajo pri uvoznih režimih, kar morda napoveduje nov veter na področju odpiranja jugoslovanskega gospodarstva tujini. Tako izrecno piše, da se bo uvoz blaga, za katerega velja omejitveni režim (kontingenti in dovoljenja), zmanjšal z 51 odstotkov celotnega letošnjega uvoza na okoli 30 odstotkov v prihodnjem letu. To bi pomenilo, da bi bil pretežni del domačega gospodarstva od prihodnjega leta naprej izpostavljen konkurenci uvoza.
O teh in drugih novostih v končni različici protiinflacijskega programa se bodo prihodnje dni izrekli delegati v zvezni skupščini. Sodeč po tistem, kar je bilo rečeno med dosedanjo javno razpravo, lahko rečemo, da so programu očitali marsikaj — od nejasnega koncepta, do neustreznih ukrepov. Očitno tudi dokončne skupščinske sodbe ne bo lahko sprejeti. Toda od tega bo odvisna možnost za odpravo (še vedno prisotne) dileme oziroma za odgovor na vprašanje, čigav program bo to na koncu — program zveznega izvršnega sveta ali vse Jugoslavije. Hkrati gre seveda tudi za vprašanje, kdo bo z njim povezal svojo prihodnjo
usodo.
BOJANA JAGER
V Transavtu so zmedeni
Delavci odhajajo, direktorji odhajajo, tovornjaki premalo vozijo, vsi premalo delajo, nad vsem skupaj pa visi še senca preteklosti
Letna rast cen na drobno je dosegla 144 odstotkov
LJUBLJANA, 9. novembra — Cene segajo čedalje višje. Oktobra letos so bile slovenske cene na drobno v povprečju že za 144 odstotkov višje od lanskih oktobrskih. Podražitve, nižje od sto odstotkov, so tako zdaj že redkost, precej pa jih je že krepko preseglo dvesto odstotkov.
Po teh podatkih, ki jih je zbral slovenski statistični zavod, se je oktobra v primerjavi z letošnjim septembrom razen pošte, stanarine ter zemljiškega prispevka podražilo prav vse, in ne le sezonsko blago, kot so jajca, zelenjava in sadje. Najbolj so se podražili elektrika, volnene tkanine in konfekcija, obutev, jajca, mleko, pohištvo, zdravila itd.
Vse te podražitve so oktobrske cene v primerjavi z letošnjimi septembrskimi dvignile za 9,4 odstotka. Ta dvig je po velikosti četrti največji mesečni letos, vendar pa manjši, kot je bil oktobra v vsej Jugoslaviji, kjer so se v tem mesecu cene povišale za 12,2 odstotka. S tem se je nekoliko zmanjšala razlika med povprečnimi slovenskimi cenami na drobno in tistimi, ki so jih izračunali za vso Jugoslavijo. V prvih desetih mesecih letos so se namreč v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v vsej Jugoslaviji cene na drobno povečale : a 106 odstotkov, samo v Sloveniji pa za 118 odstotkov.
Od lanskega do letošnjega oktobra se je pri cenah na drobno v Sloveniji najbolj podražila stanarina, in sicer za nič manj ko 233 odstotkov. Na drugem mestu lestvice podražitev so zdravila in časopisi, ki so se podražili za 216 odstotkov, sadje se je podražilo za 198, meso za 191, osebne storite za 187, kulturne storitve za 185, tekstilni izdelki za 183, žitni izdelki za 173, zelenjava za 171, obrtne storitve za 170, jajca za 145, pohištvo in kurjava za 141, čistila za 139, tekoča goriva in maziva za 135, električni gospodinjski stroji in mleko za 133, vozila za 130, elektrika za gospodinjstva 129, prometne storitve za 127, ribe za 126, komunalne storitve za 123, gradbeni material za 120, obutev za 117, kmetijsko orodje za 116, šolske potrebščine za 110, poštne storitve za 90,5, kmetijska zaščitna sredstva za 64,5, maščobe za 59, stanovanjski obratovalni stroški pa za 54,6 odstotka.
ILIJA POPIT
Kar bi ZIS rad izpeljal, ni za Slovenijo nič novega
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije očita ZIS, da njegovi predlogi na področje stanovanjske politike prinašajo le zmedo
LJUBLJANA, 9. novembra — Protiinflacijski program, vsaj prva verzija, ki je zdaj že širše znana, daje na prvi pogled pomembno vlogo stanovanjski reformi. Čeprav o tem delu programa ni slišati toliko nasprotujočih mnenj kot o nekaterih drugih delih, kaže, da bo treba nameniti več pozornosti tudi glede pričakovanih sprememb na tem področju.
Vendar so v zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije pri tem precej skeptični, saj menijo, da ZIS poskuša stanovanjsko politiko ponovno nategniti na isto kopito, ne glede na to, ali gre za Slovenijo ali za Makedonijo. Že zdaj pa je jasno, da so velike razlike, ki jih bo težko premostiti v krajšem obdobju. Se več: že pred leti je prevladalo stališče, naj za svojo stanovanjsko politiko praktično skrbijo v vsaki republiki zase. Tako na primer tudi za stanarine; deloma so tudi zato zdaj po Jugoslaviji zelo različne. Medtem ko sestavljalci protiinflacijskega programa napovedujejo, kakšne naj bi bile ekonomske stanarine šele leta 1992, naj bi v Sloveniji ekonomske stanarine dosegli že leta
Cene peljejo vlake v izgubo
Železniško gospodarstvo Ljubljana bo imelo letos 56 milijard dinarjev izgube, če ZIS ne bo dovolil podražitve — Avtobus še enkrat dražji
LJUBLJANA, 9. novembra — Gospodarski položaj Železniškega gospodarstva Ljubljana je bil že lani, kljub vsem naporom železničarjev, izredno težak, letos pa je še slabši. Če se, predvsem na področju cen, v železniškem prometu letos ne bo nič spremenilo, bo ŽG Ljubljana do konca leta ustvarilo skoraj 56 milijard dinarjev izgube — in to kljub temu, da železničarji delajo več in da uresničujejo svojo politiko poslovne železnice, ki prinaša višji dohodek in s tem manjša izgube. Sedanji položaj ŽG Ljubljana so v slovenskem izvršnem svetu ocenili kot najtežjega, odkar obstaja to podjetje.
Po sedanjih ocenah pa bo
Glavni vzrok za nastali položaj je neuresničena politika cen železniških prevozov, ki jo spremlja tudi neuresničena prometna politika. V začetku lanskega leta je zvezna vlada, ki še vedno odloča o cenah železniških prevozov, obljubljala, da se bodo cene železniških prevozov do konca leta 1986 povečale bolj kot cene industrijskih izdelkov (za 30 odstotkov). V resnici pa so se cene industrijskih proizvodov lani povečale za okrog 88 odstotkov, cene železniških prevozov pa (le) za 72 odstotkov.
Letos se dogaja isto. Železniški prevozi naj bi se dražili hitreje kot cene industrijskih izdelkov. Vendar bo učinek dveh letošnjih podražitev železniških prevozov, po ocenah ŽG Ljubljana ob koncu leta, v primerjavi z decembrom 1986, le 35-odsto-
ten.__________j__________ t_____
splošna rast cen v letošnjem letu znašala vsaj 120 odstotkov.
Politika hitrejše rasti cen železniških prevozov se tako ne lani ne letos ni uresničevala in to predvsem zaradi posegov zvezne vlade, ki takorekoč vsako predlagano podražitev zadrži. V začetku letošnjega oktobra bi se morale cene povečati za 35,4 odstotka. Zvezna vlada je podražitev
LJUBLJANA, 9. novembra — Ali v delovni organizaciji, ki jo v enem letu zapusti 114 delavcev (od skupno 470), od teh trije direktorji tozdov (od skupno štirih), kjer so šoferji »vodiii firmo«, kjer so v dveh letih kupili 54 novih tovornjakov, ki na mesec naredijo največ devet tisoč kilometrov, namesto 12 tisoč kot povprečno drugje, kjer delavci nimajo zaupanja v svoje vodstvo, lahko uspešno gospodarijo?
Na ta vprašanja bi težko odgovorili pritrdilno. V postojnskem Transavtu jim to ni uspelo in so zato na pomoč poklicali skupino strokovnjakov, ki je pripravila predsanacijski program. Vodja skupine Miroslav Odar, sekretar Splošnega združenja prometa in zvez Slovenije, je povedal, da se skupina ni ukvarjala s tem, kdo je v kolektivu za kaj odgovoren, to naj delavci Transavta raziščejo sami. Po njegovem mnenju je zdaj najpomembneje, da se kolektiv čimprej umiri in začne normalno delati.
Ugotovitve te skupine so jasne — bistveno več morajo delati, potrebna pa bo tudi strpnost med delavci, saj boljših rezultatov ne bodo dosegli čez noč. Miroslav Odar je opozoril na to, da tako slabo izkoriščenih tovornja-kov kot v Transavtu nimajo nikjer v Sloveniji, najhuje pa je, da so novi tovornjaki najmanj izkoriščeni. Produktivnost morajo zvišati za 60 odstotkov, zmanjšati stroške poslovanja in prodati 30 odstotkov tovornjakov. To pa pomeni, da bo delavcev preveč zlasti v tehničnih obratih in skupnih službah. Za servis osebnih vozi! pa meni, da je najbolje, če ga prevzame katera izmed specializiranih delovnih organizacij v Sloveniji. Vsega tega pa ne bo mogoče izpeljati, če si vodstvo ne bo pridobilo zaupanja pri delavcih.
Delavcem ni vseeno, kaj bo z nadaljnjo usodo njihovega podjetja. Zavedajo pa se, da bo treba čimprej nekaj storiti. Ugotovitve strokovne skupine sicer podpirajo. prepričani pa so, da sedanje vodstvo ne bo pripeljalo kolektiva iz krize, saj vodilnim enostavno ne zaupajo več. S prstom kažejo tudi na posameznike iz prejšnjega vodstva, ki je po njihovem mnenju pripeljalo podjetje tako daleč. Zato se jim zdi
nerazumljivo, da so nekateri izmed njih lahko postali vodilni funkcionarji v občini. Pripomi-njajo tudi, da pri njih vse preveč delovnih mest zasedajo ljudje, ki jim je Transavto le »vmesna postaja« za prehod na pomembnejše funkcije. Zato ni čudno, da je podjetje tako globoko v krizi.
Anton Žele, direktor delovne organizacije, pa je prepričan, da je vodstvu uspelo prepričati delavce, da se bodo iz sedanjega položaja lahko izvlekli le s skupnimi močmi; v nasprotnem primeru je stečaj neizbežen. Te trditve je podkrepil s podatki, da so prejšnji teden uspešno izvedli referendum, kjer so se delavci odločili za enovito delovno organizacijo. Po mnenju delavcev bi morali to storiti že zdavnaj, vendar pa to še ne pomeni, da so s tem izrazili tudi zaupanje v svoje vodstvo.
Septembra so v primerjavi z avgustom že nekaj dosegli (za 26 odstotkov večjo realizacijo, uspelo jim je izboljšati tehnično usposobljenost vozil, ki je zdaj 92-odstotna). Polletno izgubo (320 milijonov dinarjev) so zmanjšali na 60 milijonov dinarjev. To jim je uspelo z boljšim delom, višjimi cenami in z odprodajo dela premoženja. Čakalno dobo na servisu osebnih vozil so zmanjšali z dveh mesecev na tri tedne. Direktor meni, da imajo naročil dovolj. Zato so uvedli tudi drugo izmeno.
Prav to pa je med delavci v tehničnih obratih povzročilo precej dodatnega razburjenja. Nič nimajo proti dvoizmenskemu delu, moti jih to, ker v večernih urah nimajo zagotovljenih prevozov na dom. Trdijo tudi, da nimajo dovolj dela. Prav tako jih preseneča naglica, saj so morali tako rekoč čez noč organizirati drugo izmeno, brez vsakršnih predpriprav. Nekateri delavci so
16. oktobra na zboru delavcev zahtevali pojasnila zaradi uvedbe druge izmene. Poklicali so jih na odgovornost.
V komerciali se je v zadnjem letu zamenjalo precej delavcev, ki so imeli dolgoletne izkušnje. Tisti, ki so prišli, jih nimajo toliko in imajo zato precej težav tudi s pridobivanjem naročil. Manjka tudi dobrih šoferjev in drugih kadrov, ki bi bili v tem trenutku sposobni potegniti voz naprej. Po drugi strani pa imajo delavcev preveč. Zato so k sodelovanju pritegnili tudi občinske sindikate. Pred kratkim so jim iz Transavta poslali dva spiska, kjer je bilo 24 delavcev iz tehničnih obratov in 15 delavcev, ki so v podjetju za določen čas. Te naj bi prezaposlili drugam. Jože Šan-telj, sekretar občinskega sindikalnega sveta, je povedal, da se ne strinjajo s takimi seznami. Zavrnili so jih z obrazložitvijo, da morajo v Transavtu najprej izdelati kriterije in na njihovi podlagi napraviti spiske delavcev, ki bi jih naj prezaposlili. Sindikat se zavzema, da delovni invalidi ne bi bili na spiskih, prav tako pa tudi ne tisti delavci, ki so tik pred upokojitvijo.
Iz vsega, kar smo uspeli zvedeti o težavah postojnskega prevozniškega podjetja, je zelo težko sklepati ali napovedovati, kakšna usoda čaka to podjetje. Jasno je le to, da je treba gospodarjenje v podjetju povsem spremeniti: tp pa pomeni, da je treba bistvene spremembe doseči tako pri vodenju kot pri samem delu zaposlenih. Kdo lahko to zagotovi, je znano. Znano pa je tudi, da je breme iz preteklosti hudo težko in da so podjetje zavozili v glavnem tisti, ki jih v tem podjetju ni več. Nekdanja senca pa visi nad tem podjetjem še naprej.
FRANCI DOVČ
križanke, humor
ZAVOD ŠRC GOLOVEC Celje
organizira pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije in Zveze organizacij za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije
11. SEJEM »VSE ZA OTROKA«
pod geslom »Otroku vse najboljše«
od 10. do 15. novembra 1987 - vsak d*i od 9. do 18. ure v prostorih CELJSKEGA SEJMA V CELJU Na sejmu razstavlja blizu 100 razstavljalcev iz Jugoslavije Bogata izbira izdelkov za otroka. Igrače, učila, prehrana, pohištvo, oblačila in obutev. Bogat program spremljajočih prireditev.
Posvetovanja:
PROIZVODI ZA OTROKA - pokroviteljstvo Gospodarske zbornice Jugoslavije - velika dvorana EMA, 12 11. ob 10. uri.
OTROK KOT POTROŠNIK - pokroviteljstvo Organizacij za vzgojo in skrb otrok Jugoslavije - velika dvorana EMA. 11. 11. ob 10. uri.
PREDPOGOJ ZA ZDRAVJE - pokroviteljstvo Zdravstvenega centra Celje - družabni prostor dvorane Golovec, 11. 11. ob 10. uri.
Marlesove hiše za Američane so slaba kupčija
Namesto 10 milijonov dolarjev bodo zaslužili le pičlih 700 tisoč
LJUBLJANA, 9. novembra — Marles bi lahko letos preko izvoznega programa AKA prodal na ameriški trg za približno 10 milijonov dolarjev montažnih hiš, saj so se z ameriškimi partnerji dogovarjali za posel, ki je obetal 360 montažnih hiš v ZDA. Zanesljivo bi bilo moč prodati vsako leto vsaj toliko, če ne več hiš na ta trg, toda za Američane bi morale biti vsaj za 20 do 25-odstotkov cenejše,, prvi glavni direktor Marlesa Milan Lukič.
Tako Marles od, kot pravi Lukič, famoznega izvoznega pohištvenega programa AKA, še vedno nima nič. Nobenih posebnih ugodnosti, kajti določene bonitete uživajo le tisti, ki imajo montažnice v tujini. (Za te, kot vemo, je Jubmes — Jugoslovanska banka za mednarodno sodelovanje — odobrila določen kapital). Marles je sicer precej izvozno usmerjen (razmerje med izvozom in uvozom je letos 3:1, lani 5:1). Zavedajo se, da je pametneje prodajati, tudi v tujino, kot pa vzdrževati zaloge. Toda ne za vsako ceno. Zakaj? Že zato, ker lahko samo v sosednji Avstriji prodajo približno 150 montažnih hiš na leto in to po taki ceni, kot na domačem trgu. Podobno je tudi z ostalim evropskim trgom, kamor Marles proda 170 svojih hiš. Za ameriške kupce montažnih hiš pa je Marles predrag za 20 do 25-odstotkov. Se pred temi »spornimi« odstotki je seveda treba upoštevati tečaj avstrijskega šilinga, ki je bil tako v lanskem kot letošnjem letu bistveno ugodnejši od tečaja ameriškega dolarja.
V Ameriko bo Marles zato letos izvozil samo 20 hiš za približno 700 tisoč dolarjev. »Izvažamo le toliko, da ostaja naše ime prisotno na tem trgu. Takorekoč zgolj vzdržujemo stike z ameriškimi partnerji in opozarjamo, da še obstajamo, da še vedno kvalitetno delamo..., je dejal direktor Lukič.
SILVA ČEH
Trudbenik bo gradil v Alžiriji
OHRID, 9. novembra (Tanjug) — Gradbena delovna organizacija Trudbenik iz Ohrida je končala pogajanja za gradnjo tovarne v alžirskem mestu Iser Ka-dera, dvajset kilometrov od Alži-ra. Vrednost del v prvi fazi gradnje bo 400 tisoč dolarjev, rok za začetek pa je šest mesecev. Trudbenik ima za seboj dolgoletne mednarodne izkušnje.
• Na to, kako v zadnjih letih padajo cene železniškega prometa, kaže tudi primerjava — pripravili so jo v ŽG Ljubljana — o tem, koliko kilometrov se je potnik z vlakom peljal za isti denar, kot ga je dal za nekatere druge izdelke. Za liter mleka se je decembra 1970 peljal deset kilometrov, decembra 1985 petinpetdeset kilometrov, septembra letos pa spet 10 kilometrov. Podobno je pri vinu in kruhu — cene teh treh izdelkov torej zaostajajo skupaj s cenami železniških prevozov. Zato pa se je decembra 1970 potnik za kilogram moke peljal 10 km daleč, septembra letos pa že 85 km. Istočasno se je za kilogram govejega mesa s kostmi peljal leta 1970 180 kilometrov, letos pa kar 775 km. Precej dlje se potnik danes, v primerjavi z letom 1970 ali pa 1980, »pripelje« tudi z jedilnim oljem, pivom ali bencinom. Decembra 1980 je za liter piva plačal toliko kot za 30 km vožnje z vlakom, sedaj pa se pripelje 120 kilometrov.
celo odobrila, nato pa jo je nekaj ur pred podražitvijo prepovedala — češ da bi višje cene bistveno vplivale na dvig življenjskih stroškov.
Kako bi bilo to povečanje, nazorno kaže naslednji primer (ki kaže tudi na zgrešeno politiko na prometnem trgu). Lani so že-lezničaiji v Jugoslaviji prepeljali le dobro desetino vseh potnikov in samo tretjino blaga. Vpliv cen železniškega prevoza na inflacijo je tako relativno majhen. Povišanje cen za 80 odstotkov, ki ga je železnica zahtevala 1. julija letos, bi po podatkih zveznega zavoda za cene vplivalo na rast maloprodajnih cen le za 0,8 odstotka in na rast življenskih stroškov za 0,6 odstotka. Neodobrena 35,4-od-stotna podražitev bi imela torej še manjši vpliv.
Zaradi cen so v težavah vse
železniško transportne organizacije v Jugoslaviji. Zato so Jugoslovanske železnice že zahtevale, naj jim zvezna vlada nadomesti izpad prihodkov, ob katere so bili prikrajšani zaradi zadrževanja cen od 1. januarja do 31. julija letos. Zahtevek ŽG Ljubljana znaša 22,5 milijarde dinarjev. Če bodo slovenski železničarji ta denar res dobili, potem bodo ostanek izgube verjetno pokrili z višjo prispevno stopnjo iz dohodka, kot določa zakon o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije ŽG Ljubljana v letih 1987—1990. Če tega denarja ne bo, bodo morali vsov izgubo pokriti na ta način.
Železniški prevoz se je od lanskega decembra do letošnjega novembra v potniškem prometu povečal za 77,6 odstotka, v tovornem pa za 74,6 odstotka. Cestni prevoz v potniškem prometu se je od 24. decembra lani podražil kar šestkrat, skupno za 237,7 odstotka. Podražitev v cestnem tovornem prometu je bilo od 30. decembra lani pet, cene pa so višje za 229,8 odst.
1989, tako da ta del programa vnaša dodatno zmedo.
Takih neskladij je še več. Kot opozarjajo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, je marsikaj od tistega, kar program šele napoveduje, v Sloveniji že zdavnaj v veljavi. Tudi lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemniškega stanovanja v naši republiki poznamo že od leta 1981 (to je celo zakonska obveznost), predlog programa pa jo sorazmerno plašno napoveduje, in še to v višini največ petih odstotkov. Nekaj drugega je spet financiranje stanovanjske zidave.
• V Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije nasprotujejo tudi predlogu, da bi revalorizirali obstoječa kreditna razmerja, torej tudi pri starih stanovanjskih posojilih. Tako je namreč mogoče razumeti razmišljanja o spremembi zakona o obligacijskih razmerjih. Menijo, da bi to bilo pravno zelo sporno, medtem ko bi lahko isti učinek dosegli z ustreznejšo davčno politiko.
• Na prometnem trgu je sedaj položaj tak, da je vožnja s potniškim vlakom za polovico cenejša kot z avtobusom. Za vožnjo z vlakom od Ljubljane do Kamnika plača potnik 320 dinarjev za vožnjo s primestnim avtobusom pa 550 dinarjev. Za vožnjo z vlakom do Celja je treba plačati 815 dinarjev, z avtobusom pa 1700 dinarjev. Do Beograda se bo potnik peljal z brzim vlakom v drugem razredu za 3.893 dinarjev, z avtobusom pa za 11 tisoč dinarjev. Še večje so razlike pri vožnji z delavskimi in dijaškimi mesečnimi vozovnicami. Delavec plača za tovrstno karto za vlak med Ljubljano in Postojno 13.577 din, za avtobus pa 58.500 din. Dijak plača na isti relaciji za vlak 6465 din in za avtobus 29.250 din. Če se vozi v Ljubljano iz Domžal, plača delavec za svojo mesečnii vozovnico na vlaku 5.670 dinarejv, na avtobusu pa 15.500 dinarjev. Dijak se iz Grosupljega pripelje z vlakom za 2.955 dinarjev, z avtobusom pa za 9.350 din.
saj se je pokazalo, da niti pri tem v Jugoslaviji nismo enotni. Predlog programa govori med drugim o tem, da bi ukinili stanovanjski prispevek iz osebnega dohodka, in za ta del povečali svoje osebne dohodke ali pa denar namenili za kaj drugega. V Sloveniji ne dajemo denarja za stanovanja neposredno iz osebnih dohodkov, pač pa nekoliko bolj posredno: iz dohodka tozda za solidarnost, iz čistega dohodka pa ob koncu leta za druge stanovanjske namene. To pa pomeni, da denarja za stanovanja v podjetju ni, če ni čistega dohodka, seveda pa kljub temu tudi delavci ne dobijo ob mesecu večje plače. Zato se zdi, da je tak predlog nekakšno slepilo, češ da bo mogoče iti hitreje proti ekonomskim stanarinam, saj se bodo naši osebni dohodki povečali za nekaj odstotkov, ker bomo manj dajali za gradnjo in nakup novih stanovanj.
Zelo vprašljiva je tudi zamisel, da bi v prihodnje dajali v podjetjih praktično le še stanovanjska posojila, medtem ko družbenih stanovanj podjetja ne bi več kupovala. Slaba tolažba je lahko to, da naj bi v prihodnje še bolj razvili zasebno gradnjo in zajeli na
to področje več osebnega denarja. Na drugi strani namreč zvezna zakonodaja jasno zahteva sprotno revalorizacijo stanovanjskih posojil.
Veliko nasprotij pa utegne zlasti v naši republiki povzročiti predlog, da bi v prihodnje poleg dela stroškov stanarine subvencionirali tudi druge stanovanjske stroške (recimo za ogrevanja, porabljeno vodo ipd.). Ponekod tako sicer delajo že zdaj, v Sloveniji pa je bilo že večkrat dogovorjeno, da solidarnosti na tem področju ne bi širili. Predvsem pa ne iz denarja za solidarnost na tem področju.
Protiinflacijski program govori o tem, da je treba spodbuditi prodajo družbenih stanovanj, čeprav v tem pogledu ne pove naravnost, komu bi tako stanovanje lahko sploh prodali. V Sloveniji je zakon v tem pogledu od lanskega leta jasen: družbeno stanovanje je mogoče prodati le tistemu, ki v njem že živi. Torej ni mogoče s stanovanjem »kupiti« še imetnika stanovanjske pravice in si nato prizadevati za izpraznitev stanovanja. Predlog programa govori, naj bi bil obrok pri takem nakupu za 20 odstotkov višji od ekonomske stanarine, medtem ko v naši republiki tako stanovanje najprej sodno oceni jo, plačati pa ga ni mogoče drugače kot v sorazmerno kratkem času z gotovino, se pravi brez posojil. Prav o tem pa v stanovanjskih skupnostih menijo, da bi morali odkup družbenih stanovanj bolj spodbuditi prav s posojili, sicer se bo dobro zamišljen;) akcija povsem izjalovila.
STOJAN ŽITKO
V Rasi manj premoga
LABIN, 9. novembra (Tanjug) — V prvih desetih mesecih tega leta so v istrskih premogovnikih Raša izkopali 175.088 ton premoga, kar je za 21,5 odstotka manj od načrtovanega. Skoraj ves premog, izkopan v labinskem rudniku, so dobavili termoelektrarni Plomin. Proizvodnja Raše tudi v oktobru ni dosegla načrtovanega izkopa, saj so v tem mesecu izkopali le 19.463 ton ali za 16,4 odstotka manj od predvidenega. V jami Ripenda so izkopali 7.359 ton (871 ton manj), v jami Tupljak pa le 12.114 ton (kar 2.946 ton manj).
Ker bodo ob koncu leta labin-ski premogovnik zaprli, je neizpolnitev plana še razumljiva. Zato pa tem bolj vzbuja skrbi za petino manj izkopanega r v Tupljaku,
V javnem tovornem cestnem prometu se zadnja leta podaljšujejo razdalje. Leta 1984 so tovornjaki po Sloveniji dlje kot 300 kilometrov peljali 18 odstotkov tovorna, lani pa že 24 ostotkov. Istočasno se delež prevoza blaga na železnici manjša, pa tudi razdalje so vedno krajše. Veča se tudi prevoz blaga preko Jugoslavije. Tovrstnega tranzitnega prometa je na jugoslovanskih cestah vedno več, pa čeprav bi se marsikaj dalo prepeljati po železnici.
ALEŠ STERGAR
Izguba železnic ogroža celo varnost prevozov
KRŠKO, 9. novembra — Tudi delegati zasavsko-posavske temeljne skupnosti za železniški in luški promet so na današnji redni skupščini podprli prizadevanja železničarjev za rešitev njihovega nezavidljivega položaja, saj tudi kot uporabniki čutijo, da se kakovost storitev vse bolj slabša. Hkrati so opozorili na to, da še naprej prevažajo vse več tovora po cestah, čeprav je prevoz po železnici mnogo cenejši.
Prav cenovna neskladja, zlasti administrativna prepoved ZIS, ki ne dovoljuje utemeljenega povišanja cen, najbolj otežuje položaj slovenskega železniškega gospodarstva. Položaj je slabši kot kadarkoli v zadnjih desetletjih. Skoraj povsem so ustavljena vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo ter celo nekatera nujna vzdrževalna dela. Denarja primanjkuje tudi za nakup lokomotiv, vagonov in rezervnih delov, predvsem pa ne uresničujemo dogovorjene prometne politike in srednjeročnih ciljev ter obveznosti. Zasavsko-posavski delegati so danes terjali dvig
• O odnosu družbe do železničarjev priča tudi pred tremi leti sprejeti program za varen in urejen železniški promet. Čeprav ga je spodbudila šele huda nesreča pri Divači, programa ne uresničujemo, zlasti pa ne njegovih ključnih in dolgoročnih ciljev. Železničarji so jih že izpolnili, ostali partnerji pa ne.
cen železniških storitev, za 0,6 odstotka višjo prispevno stopnjo, boljše sodelovanje bank in poravnavo izgube, ki jo je povzroči! ZIS, skratka, so za tržne zakonitosti, ne pa za socializacijo izgub. Predvsem pa mora slovenska družba probleme razrešiti dolgoročno, kajti sedaj se akumulacija železnice že preliva v druge panoge.
Če ne bomo nadaljevali z vlaganji in posodabljanjem železnice, predvsem pa spremenili odnosa do te pomembne prometne dejavnosti, nam resnično preti razpad sistema. Vlaki bodo vozili počasneje, manj jih bo in promet se bo še bolj preusmerjal na naše slabe ceste, kjer so storitve mnogo dražje, s tem pa tudi končna cena artikla, ki ga plača potrošnik.
VLADO PODGORŠEK
Obutvena industrija v krizi
Statistični podatki o izvozu usnjarjev in čevljarjev so varljivi — Za 5 milijard neizplačanih stimulacij države slovenskim izvoznikom
LJUBLJANA, 9. novembra — Slovenski usnjarji in čevljarji so v devetih mesecih na tuje prodajali za 98,4 milijona dolarjev usnja, obutve in ostalih usnjenih izdelkov. Kar 78 odstotkov tega izvoza ali za okoli 77 milijonov dolarjev je šlo na trge s trdno valuto. Slovenski izvozniki v tej dejavnosti so tako ustvarili skoraj 39 odstotkov konvertibilnega izvoza celotne jugoslovanske usnjarske predelovalne industrije, ki je na konvertibilne trge sicer prodala za 199,7 milijona dolarjev blaga.
Primerjava konvertibilnega izvoza teh dejavnosti z lanskimi devetimi meseci na prvi pogled zavede v optimizem. Konvertibilni izvoz usnjarske in obutvene industrije se je namreč letos povečal za 23 odstotkov, toda komaj za odstotek večji devizni priliv od uvoznih stroškov očitno ne bo kaj prida pripomogel k deviznemu zaslužku. Izrazito ekstenziven razvoj predelovalnih zmogljivosti in širjenje novih obratov, predvsem s finalno proizvodnjo, na drugi strani pa vse večje pomanjkanje domačih surovin so to dejavnost potisnili v veliko uvozno odvisnost pri kožah, kemikalijah, rezervnih delih itd. Okoli 180 večjih in manjših jugoslovanskih obutvenih obratov potrebuje na leto okoli 110 tisoč ton kož, medtem pa lahko domači trg zadovolji le polovico teh potreb. Letos se je oskrba iz uvoza zaradi deviznih razmer še poslabšala.
Toda to najbrž ne more biti glavni izgovor, da skupni izvoz usnjenih izdelkov, predvsem obutve, letos zaostaja. Jugoslovanski izdelovalci obutve priznavajo, da so letos prodali na vse tuje trge številčno manj čevljev kot lani. Še posebej je bilo letos manj naročil iz SZ, ki je bila dolga leta glavni odjemalec jugoslovanskih čevljev.
Za četrtino manjši devetmesečni izvoz obutve in ostalih izdelkov na vzhodnoevropske trge je letos nedvomno ogrozil predvsem tiste tovarne, ki so bile vsa ta leta življenjsko vezane na trg Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevropskih držav. Nemogoče je pričakovati, da bodo lahko zdaj vse te neprodane količine obutve našle pot na zahodne trge ob hudi konkurenci zahodnih proizvajalcev in vedno uspešnejših azijskih držav. Le kako bi lahko optimistično pričakovali večji iz-
voz spričo dejstva, da jugoslovanski izdelovalci obutve naredijo povprečno 4,2 para obutve na
• Slovenski proizvajalci obutve, ki so v devetih mesecih povečali konvertibilni izvoz za približno tretjino, svoj delež v jugoslovanskem konvertibilnem izvozu čevljev še povečujejo. Devet slovenskih proizvajalcev obutve je v devetih mesecih ustvarilo skoraj 40 odstotkov konvertibilnega izvoza med številnimi jugoslovanskimi proizvajalci v tej panogi. Toda kljub temu niso deležni česa več kot zgolj deklarativnega spodbujanja izvoza. Država je namreč junija slovenskim konvertibilnim izvoznikom iz te dejavnosti dolgovala 5 milijard dinarjev izvoznih spodbud. Podjetja so morala zato najemati draga posojila, ki še poslabšujejo njihov dohodkovni položaj. To pa lahko pripelje k upadanju izvoza še v tistih redkih tovarnah, ki so doslej reševale devizni priliv celotne dejavnosti.
dan, svetovno povprečje pa je kar osem parov!?
ANICA LEVIN
Adria Airways uvaja progo Bar-Bari
Od 16. novembra bodo začela leteti letala na tej progi dvakrat na teden
TITOGRAD, 9. novembra - Sredi tega meseca, natančneje 16. novembra bo začelo med Titogradom in Barijem redno voziti letalo ljubljanske Adrie Airways. Iz Titograda bo vzletelo vsak ponedeljek in petek ob 11.40 in se istega dne ob 13.35 vrnilo iz Barija. Kot nam je povedal vodja titograjske poslovalnice Adrie Airwa-ys Krsto Kraljevič, je ustanovitev te proge predvsem sad dolgoletnega uspešnega gospodarskega sodelovanja med Črno goro in južno Italijo, še posebej deželo Puglia. Med Barom in Barijem vozi trajekt Njegoš, a izkaza lo se je, da to ne zadostuje.
Nova letalska proga je namenjena predvsem poslovnežem, pričakujejo pa tudi precejšen turistični zaslužek. V Italiji se je že prijavilo precej gostov, ki bodo pozimi prihajali na Žabljak, na tako imenovane Bele durmitorske noči, povrhu pa se Italijani močno zanimajo za lov ob Skadr-skem jezeru. Letala ljubljanskega prevoznika so že prej letela na tej progi, vendar so se z njimi vozili predvsem potniki, katerih cilj je bilo nakupovanje.
B.J.
Veliko nalog, toda prva je skrb za celoto in kakovost
Vladimir Kavčič: Možne usmeritve slovenske kulturne politike do leta 2000 — Dogovoriti se moramo za bistvene sestavine kulturnega razvoja
»Zavedamo se, da tistega, kar je za vzpon naše kulture najvažnejše, sploh ne moremo načrtovati: ustvarjalnosti. Morda pa lahko vplivamo na pogoje, v katerih se bo uveljavljala, na okoliščine, ki jo bodo spodbujale, na možnosti,- prek katerih se bo vraščala v našo družbeno in narodno skupnost. Prepričan sem, da smo zmožni načrtovati svoj kulturni razvoj, vsaj njegove vidne in otipljive okvire, da bomo s skupnimi napori izoblikovali nacionalni kulturni program, ki bo postal obvezna sestavina naše kulturne politike v prihodnje.«
Zapisana misel bi bila lahko del novinarskega pogovora, če bi bila vprašanja potrebna kot vodilo in spodbuda sogovorniku. Recimo, da bi bilo izhodišče naslednje: Tovariš predsednik republiškega komiteja za kulturo, katere so po vašem mnenju možne usmeritve slovenske kulturne politike do leta 2000? In potem bi sledil odgovor, v katerem bi bile misli razvrščene v zaporedju od prvič, drugič do petindvajsetič. Bila bi to nekakšna shema možnega kulturnega razvoja v prihodnjih petnajstih, dvajsetih letih, ki pa bi, razumljivo, zahtevala tudi dodatna pojasnila.
Toda vprašanja, če bi jih novinar v takem smislu pripravil, tokrat niso prišla v poštev. Vladimir Kavčič si je kot slovenski kulturni minister sam zastavil omenjeno »nalogo« in svoje poglede predstavil na več straneh. Zapisane »točke« je pred kratkim ponudil v presojo in dopolnitev članom republiškega komiteja.
Uvodna misel je pravzaprav sklepni del njegovega razmišljanja. Kavčič se namreč na začetku svojega zapisa loteva posameznih nalog kulturne politike. Najprej meni, da je današnji policentrični
• »Kulturni delavci, ki ne poznajo dovolj samoupravne organiziranosti kulturnega življenja (ali pa jo natihem odklanjajo), zadnja leta opozarjajo, da v naši republiki nimamo celovite kulturne politike, še več, da sploh nimamo kulturne politike. Tistega, kar se dogaja v kulturnih skupnostih, očitno ne štejejo za politiko. Sistem, ki temelji na sporazumevanju proizvajalcev in uporabnikov kulturnih dobrin, po tej sodbi ni politika. Prav tako ne sodijo vanjo splošne usmeritve o policentričnem razvoju. Drugačnega programa kljub temu doslej ni še nihče ponudil. Ob vseh pozitivnih rezultatih, ki so vendarle bili doseženi v pogojih samoupravne organiziranosti, pa je tudi med tistimi, ki smo delovali v njej in jo uveljavljali kot kulturno politiko svoje vrste, naraščalo prepričanje, da so v zadnjem desetletju oslabile mnoge osrednje ustanove našega kulturnega življenja, da so oslabile tudi mnoge središčne funkcije naše kulturne organiziranosti in da zaradi tega že zaostajamo z razvojem celote.«
razvoj Slovenije omogočil in razvil zadostno število kulturnih ustanov skupnega pomena, in nadaljuje: »V obravnavanem obdobju naj bi kulturna politika stremela k višji kvaliteti umetniške in kulturne ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti in k boljši distribuciji kulturnih dobrin po vsem slovenskem kulturnem prostoru.«
Kulturna politika bi se morala naslanjati na kazalce kulturnega in družbenega razvoja. »Vso kulturno dejavnost skupnega (nacionalnega) pomena je treba povezati v računalniško podprt informacijski sistem,« je med drugim zapisal.
Velik del »točk« namenja posameznim kulturnim dejavnostim. Tako bi morali najprej opredeliti in vzpostaviti mrežo nacionalno pomembnih ustanov za vsa področja kulturnega delovanja in za ves slovenski kulturni prostor. Nadalje pravi, da bi si morali prizadevati za optimalen učinek kulturnih programov skupnega pomena, kot so gledališki, muzejski, galerijski, filmski, založniški. Za gledališki program. na primer, predvideva 60 do 65 premier na leto in skupno načrtovanje gledališke, filmske in rtv produkcije.
Več pomembnih nalog je Vladimir Kavčič zapisal v okviru muzejskega in galerijskega programa, kjer bi bilo — zapisano v zgoščeni obliki — potrebno:
•	usposobiti zbirke nacionalnega pomena in opredeliti ter posodobiti muzeje posameznih strok in področij;
•	zbirke skupnega pomena uvrstiti v skupni režim upravljanja in vzajemnega financiranja, ne glede na njihovo lokacijo;
•	opredeliti muzeje in zbirke regionalnega in občinskega pomena;
•	vzpostaviti strokovna svetovalna telesa z ustrezni pooblastili;
•	usposobiti Narodno in Moderno galerijo za raziskovanje, hranjenje in predstavljanje likovnih stvaritev; Mednarodni grafični likovni center usposobiti kot stičišče sodobnih likovnih ustvarjalcev z vsega sveta;
•	opredeliti regionalne likovne ustanove in
•	spodbuditi nastajanje muzeja sakralne umetnosti na Slovenskem.
Za filmski program meni, da naj bi na leto obsegal 5 celovečernih in 15 kratkometražnih filmov. Obnoviti bi morali filmske prostore in zagotoviti kvalitetno šolanje filmskih ustvarjalcev. Pri kulturnem programu RTV je zapisal, da bi morali »zagotavljati stalno in načrtno prisotnost domače izvirne ustvarjalnosti, dramatike, književnosti, filma, likovne kulture«. RTV bi bilo treba »usposabljati kot medij za soočanje predstavitev različnih stališč, za polemiko in aktivno iskanje poti za nadaljnjo kulturno politiko, ne zgolj za informacije o dogajanju«.
V svojih pogledih se je Kavčič nekoliko pomudil pri Mariboru, ki ga je treba razvijati, ob Ljubljani, v drugo kulturno središče. Zavzema se za dokončanje kulturnega doma v Sežani in Bovcu, za dograditev gledališča in izgradnjo arhiva v Novi Gorici in knjižnice, gledališča in arhiva v Kopru in za revitalizacijo starih mestnih jeder Škofje Loke, Kamnika, Ptuja, Radovljice.
Med drugim pravi, da bi morali reorganizirati šolstvo za umetniške poklice in s stalno družbenopolitično akcijo zagotoviti večjo podporo domači kulturni ustvarjalnosti na vseh področjih: »V javnih medijih (RTV, časopisi), v šolskih programih na vseh
stopnjah (z uvajanjem predmeta, ki bi prikazoval celovit razvoj družbene zavesti v naši zgodovini do aktualnih stanj, sintetičen in sinhron prikaz razvoja vseh oblik družbene zavesti: politike, umetnosti, filozofije, religije). Cilj: razumevanje sodobnih razvojnih trendov, smisla za etnično identiteto in odprtost v svet.«
Nadalje bi morali zagotoviti sistemske in materialne možnosti za hitrejšo obnovo kulturne dediščine. Slovenskim narodnim skupnostim v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je treba omogočiti samostojen kulturni razvoj, ki bo zasnovan na gospodarski podlagi. Seveda se Kavčič zavzema za dolgoročno načrtovano in skupno usmerjeno predstavljanje slovenske kulture na tujem. Ob tem predlaga, da bi ustanovili re-
• »V načelu policentričnemu razvoju nihče ne oporeka, toda tudi ta bo moral biti v prihodnje bolj načrten, načrtovan s stališča Slovenije kot celote. Slovenija bo v prihodnje živela bolj integrirano, kot živi sedaj. Z izgradnjo cestnega in železniškega križa ne bo več kraja, ki ne bi bil dostopen v dveh urah, to pa bo omogočalo tudi drugačne možnosti kulturnega življenja. Vsak kraj bo seveda še naprej razvijal in varoval svoje lokalne značilnosti, svoje naravne in kulturne vrednote, toda v Ljubljani je treba vzpostaviti dejavnosti in ustanove, ki bodo predstavljale Slovenijo kot celoto, ki bodo kulturno središče slovenskega naroda.«
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
Nova slovenska uspešnica
V	Celju so ugodno sprejeli film Matjaža Klopčiča in Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak
OD NAŠE POROČEVALKE
V	navadi je, da nov film uvedemo z imenom njegovega režiserja. To pot pa naj bo drugače, kajti kljub velikemu prispevku Matjaža Klopčiča v oblikovanje filmske podobe ostaja tudi filmski avtor pisec gledališkega dela Moj ata, socialistični kulak Tone Partljič. Seveda pa do velikega filmskega uspeha, ki ga napoveduje premiera, brez sodelovanja obeh ne bi prišlo.
Utrla sta ljubeznivo satirični pripovedi o zgodah in nezgodah naših prvih povojnih let pravo pot. S pomočjo scenografa Nika Matula se je prizorišče filmsko smotrno in naravnost estetsko občutljivo odprlo v krajino, z njimi je bil še odlični snemalec Živko Zalar. V ospredju dramaturške priredbe, ki je gledališkemu besedilu še marsikaj dodala, pa je bila in živela igralska ekipa. Vsi so se dobro zavedali pasti, v katere jih utegne zapeljati »posnemanje« gledališke igre, ki je vžigala. Zlasti tisti trije, ki so svoje gledališke like za nastop pred kamerami skoraj tristokrat že ponovili (če prištejemo 140 predstavam še vaje); »Stalinov borec« Jože Malek in njegova zvesta žena dninarica Mimika in sorodnik, razgret vaški aktivist Vanč - seveda so to bili Polde Bibič, Milena Zupančičeva in Ivo Ban iz ljubljanske gledališke zasedbe.
Slabe vloge v tem filmu ni. Dolžni pa smo med dobrimi omeniti vsaj še tri: Anico Kumerjevo kot izvrstno doumljeno polpreteklo koketno naivko v vlogi učiteljice, Antona Petjeta, ki je dodal kot župnik bogat lik v galerijo naših tolikokrat gledališko, televizijsko in filmsko upodobljenih farnih gospodov, pa debutantko Olgo Urške Hlebec. Mladi Matjaž Partlič pa je s svojo otroško sproščenostjo odlično opravil nalogo nenavadnega rezoneija dogajanja.
Replike dialoga so igralci stresali kot iz rokava. Ni se jih bilo mogoče spominjati kot iz gledališča, kjer so igralci po odmevu v avditoriju lahko počakali, da so izzvenele. Pa nič za to. Prepletle so se v občutje časa, ki je bilo tudi samo polno prehitevanj.
STANKA GODNIČ
Kaseta s posnetki baročnih orgel
Delo Milka Bizjaka in sodelavcev bodo drevi ob 20. uri predstavili v ljubljanski stolnici
Septembra letos je izšla kaseta s posnetki petih najstarejših baročnih orgel v Sloveniji. Izvajalec: Milko Bizjak, tonski mojster: Silvester ZnidaršicTfotografija: Marjan Smerke. Posnetki so bili narejeni leta 1985 na obnovljenih inštrumentih: sv. Krištof nad Laškim (ok. 1650), sv. Barbara nad Šmarjem pri Jelšah (1704), Tržišče (1740), Koper stolnica (1771) in Koper sv. Ana (1805).
Posamezne orgle so obnovili oziroma za snemanje usposobili: Mario Bjelanovič iz Beograda (sv. Kri štof, sv. Barbara), Hubertus von Kerssenbrock iz Miinchna (Tržišče), Andrej Lenarčič iz Ljubljane (Koper stolnica) in Jože Kočar iz Kamnika (Koper sv. Ana).
Na kaseti so posnete skladbe, ki so nastale v obdobju baroka, torej v istem času kot inštrumenti na katerih so dela izvajana. Prvi trije inštrumenti so majhne orgle brez pedala (pozitivi) in sodijo stilno med izdelke češko nemške šole. Na njih so posnete skladbe J. Pachelbela, D. Zipolija ter neznanih domačih mojstrov iz prve in druge polovice 18. stoletja katerih rokopise hrani arhiv frančiškanskega samostana v Klanjcu. Slednje skladbe bodo tudi natisnjene v dveh orgelskih zvezkih v redakciji M. Bizjaka kot prvi natis, izšle pa bodo v začetku naslednjega leta v Ljubljani. Drugi
publiško glasilo (v angleščini), »ki bo inozemstvo kontinuirano obveščalo o splošnih družbenih in duhovnih gibanjih v Sloveniji«.
V svojih programskih »točkah« omenja tudi skrb za razvoj italijanske in madžarske narodne skupnosti pri nas in ZKOS. V petindvajseti »točki« pa je zapisal:
»Za strokovno in kulturno politično ovrednotene kulturne programe skupnega pomena, ki so neobhodno potrebni za uresničevanje nacionalne identitete, je treba zagotoviti večjo materialno osnovo od sedanje. Viri zanjo niso samo v proračunih in sredstvih, ki se združujejo v kulturnih skupnostih, ampak jih je treba iskati tudi v večji angažiranosti vseh kulturnih delavcev in vseh občanov. Postopoma je mogoče uresničiti vse programe, za katere se bomo odločali skupaj.«
Pripravil: BRANKO SOSIČ
Dvajset let srečanj Abraševič
Enaindvajseto Srečanje amaterjev Jugoslavije v Valjevu je bilo po mnenju žirije eno najboljših doslej - Brez selektorjev - Bronasti kipec Pirančanom
Z gledališko predstavo Stevana Pešiča »Življenje in sen Vuka Stefanoviča Karadžiča« v izvedbi Amaterskega gledališča Abraševič — Valjevo, v režiji Dejana Mijača in Nenada Bojiča (katerega delo je tudi scenska adaptacija in montaža teksta) se je v Valjevu slavnostno zaključilo 21. Srečanje amaterjev Jugoslavije Abraševič. Na tej predstavi, ki ni bila več v tekmovalni konkurenci, je žirija, sestavljena iz predstavnikov vseh republik in pokrajin, razglasila najuspešnejše amaterske stvaritve, predstavljene na letošnjem tednu dni trajajočem srečanju.
se za ta namen
Republiška resolucija naj se uresničuje v vseh svojih delih
Odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti opozarja na posledice neuresničevanja letošnje resolucije
RepubUški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije je pred kratkim razpravljal o gmotnem položaju delavcev v vzgoji in izobraževanju in svoja stališča oblikoval v treh točkah oziroma zahtevah:
Odbor zahteva dosledno uresničevanje resolucijskih določil za leto 1987. Vse sise poziva, da naj kljub težavnim razmeram zagotovijo sredstva za takšno vrednotenje programov, da bodo sprejeti resolucijski cilji doseženi. Občinski odbori in odbori v posebnih družbenopolitičnih skupnostih za spremljanje izvajanja družbenega dogovora morajo na enak način in v enakih rokih kot odbor udeležencev družbenega dogovora ugotavljati in objavljati ocene pričakovane rasti sredstev za OD v gospodarstvu občine oz.^posebne družbenopolitične skupnosti, interesne skupnosti pa morajo zagotoviti — skladno z ugotovitvami in ocenami — reden dotok sredstev. Interesne skupnosti naj organizacijam v družbenih dejavnostih omogočijo kolikor toliko normalno gospodarjenje in planiranje, zato naj ob nakazanih sredstvih opredelijo njihovo namembnost. Sredstva za usklaje-
vanje OD naj tudi porabijo.
Republiški odbor nadalje opozarja, da je nerazumljivo, da delovne organizacije, ki so zašle v težave, zahtevajo vračilo sredstev za izobraževanje (iz težav jih lahko popeljejo samo strokovno podkovani kadri). Vse sindikate dejavnosti in posebne izobraževalne skupnosti poziva, da se opredelijo do možnosti odpoklica sredstev za usmerjeno izobraževanje.
Zahteva tudi, da Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji ugotovi in objavi najnižji OD za najnižjo stopnjo zahtevnosti. Ta še ni ugotovljen in objavljen, kar — kot poudarja odbor — povzroča nezadovoljstvo med delavci v vzgoji in izobraževanju.
Pripravil: J. S.
Vsi, ki to manifestacijo spremljajo že več let ah morda celo od samega začetka, so letošnje srečanje ocenili kot eno najboljših doslej. Kljub temu pa je bilo tu in tam slišati, da srečanje v dvajsetih letih še ni uspelo najti ustreznega programskega koncepta in je vse prevečkrat odvisno od naključja. Srečanje namreč nima svojih selektorjev, ki bi sestavili program, temveč je izbor udeležencev v domeni posameznih republik in pokrajin. Te pa se še niso odločile, da bi se, kot to želi organizator srečanja, v Valjevu predstavile s tistimi skupinami in posamezniki, ki so jim na republiških in pokrajinskih srečanjih v tekočem letu pripadla najvišja priznanja.
Republike in pokrajini tudi zelo različno prijavljajo sodelovanje svojih predstavnikov v posameznih zvrsteh. Vse večji problem predstavljajo namreč vrtoglavo naraščajoči stroški, ki jih pokrivajo republike in pokrajini, da zagotovijo udeležbo na srečanju. To je tudi glavni razlog, da predstavniki iz vseh republik in pokrajin niso zastopani v vseh programih. Pod takimi pogoji seveda ni mogoče doseči, da bi to srečanje lahko podalo neko realno sliko stanja in razvoja amaterskih dejavnosti. Kljub temu pa spet ne bi mogli reči, da v prikazanih programih ni bilo mogoče zaznati kvalitetnih premikov v posameznih segmentih neprofesionalne kulturne ustvarjalnosti.
Zlata kipca v Subotico in Valjevo
Posebno ugoden odmev je med prireditvami doživel koncert komorne glasbe, kjer je bila klasična glasba predstavljena v različnih, poleg klasičnih tudi v nenavadnih instrumentalnih sestavih (npr. ustnih harmonik). Projekcija filmov je predstavila različne žanre, od dokumentarno-igranega do animiranega filma. Med bolje ocenjenimi prireditvami sta bila tudi oba večera z nastopi izvirnih in reproduktivnih folklornih skupin, ki sta se odlikovala po kvaliteti izvedbe in scenskem vtisu. Manj kvaliteten je bil delež predstavljene gledališke dejavnosti, saj je le predstava Amaterske delavnice »Inat« iz Pulja v zamisli in izvedbi ustrezala aktualnim tokovom gledališkega amaterizma v tem trenutku.
Prav tako ne bi mogli biti zadovoljni z večerom baleta, ritmike, modernega plesa in zabavne glasbe, zlasti ne v programski koncepciji, pa tudi ne v predstavitvi plesnih skupin. Sodobni ples se je pokazal na ravni bolj ali manj estetsko dovršenega giba, ki pa ostaja (razen v predstavitvah skupine »Lai« iz Izole) brez prave vsebine in sporočila. Tudi nastop pevskih zborov kot uvodna prireditev ni presegel povprečnega zborovskega petja. V tekmovalni konkurenci sta bili še likovna in fotografska razstava, ki sta v celoti presenetili in navdušili s stvaritvami, ki so bile nad pričakovanji.
Žirija je imela pravzaprav težko nalogo, saj je morala izbrati najboljše in najuspešnejše udeležence izmed tako raznovrstnih, žanrov. Zato je razumljivo, da je povečala število uradnih nagrad. Zlati kipec Koste Abraševiča si tako delita tamburaški ansambel iz Subotice, ki je mojstrsko izvedbo nadgradil nad običajno tamburaško muziciranje še z dodatnimi efekti drugih zvočil in folklorna skupina KUD Krušik Valjevo, ki je zadovoljila tako strokovnim kot estetskim kriterijem scenskega prikaza glasbenega in plesnega izročila. Srebrni kipec je pripadel mešanemu zboru Glasbene mladine pri Centru za upravo in pravosodje iz Zagreba, ki sej odlikoval po glasovni barvitosti, dobri dikciji in dinamiki v interpretaciji. Bronasti kipec je žirija podelila Trobilnemu kvintetu KUD Karol Pahor iz Pirana za virtuozno izvedbo zahtevanih klasičnih skladb in izvirni folklorni skupini iz vasi Šuljko-vac pri Svetozarevu za ohranjanje pristnega izročila svojega kraja. Enakovredna priznanja so bila dodeljena tudi posameznikom in sicer je zlata plaketa pripadla likovniku Miši Simonovskemu iz Beograda, srebrna filmskemu ustvarjalcu Milošu Saviču prav tako iz Beograda in likovnici Dobrih Medved z'Reke, bronasta pa pesnici Katarini Semulič iz Valjeva.
Poleg teh osrednjih priznanj je bilo podeljenih še 19 posebnih nagrad, med dobitniki katerih so bili še folklorna skupina Emona iz Ljubljane (tudi dobitnik priznanja publike), likovnik Edi Sever iz Škofje Loke ter skupina Lai KUD Svoboda iz Izole. Čeprav so ostali nenagrajeni, pa so
bili med tistimi, ki so vzbudili večjo pozornost, tudi foto klub Zrno iz Titovega Velenja, likovnik Lojze Kalinšek iz Cerkelj na Gorenjskem, člani Kino kluba Maribor in pesnik Ivo Frbežar iz Grosuplja, skratka vsi udeleženci, ki so letos na predlog Zveze kulturnih organizacij Slovenije zastopali našo republiko v Valjevu. V želji, da bi lahko nagradili čimveč ne le klasičnih in estetskih, ampak tudi novih iskateljskih poti, je bila dana pobuda, naj medrepubliški odbor ponovno pretehta kriterije za nagrajevanje in poskuša posebej nagrajevati tudi nove dosežke, ki v obstoječem sistemu največkrat ostanejo brez ustreznega priznanja.
Letošnje srečanje amaterjev Jugoslavije Abraševič je vsebinsko obogatil strokovni razgovor na temo »Vuk in ljudska ustvarjalnost«, poseben vrednostni pečat pa so mu dali tri dni trajajoči jugoslovansko-sovjetski pogovori o ljudski ustvarjalnosti v amaterizmu, kjer je z referati sodelovalo kar 26 od 36 udeležencev iz Sovjetske zveze in vseh naših republik in pokrajin.
META BENČINA
Tičev Jaka - otroška premiera v Novi Gorici
V	mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo danes, v torek 10. novembra, ob 18. uri premiera igre za otroke in mladino Tičev Jaka. Pravljico sodobnega nemškega dramatika Alberta Wendta so v uprizoritvi gradili na bogastvu odrskih slik in komičnih situacij. Igro je zrežiral Božo Šprajc, delo je prevedla Mojca Kranjc, scenografijo in kostumografijo je pripravila Marija Lucija Stupica, dramaturg in lektor predstave je Milan Jesih, avtor glasbe Jani Golob, koreograf Janez Mejač, nastopajo pa Boris Kerč, Dragica Kokot, Sergej Ferrari, Teja Glažar, Nevenka Vrančič, Nevenka Sedlar, Ivo Barišič, Iztok Mlakar, Breda Urbič, Darko Komac, Barbara Babič, Suzana Humar in Mojca Mirič.
J. Š.
Krst pri Savici kot citat
V	prostorih uredništva Litera-. tura — Problemi na Gosposki 10 v Ljubljani bo danes, v torek, 10. novembra, ob 20. uri že četrti večer v ciklusu diskusijskih srečanj, ki jih organizira revija Lite-ratura-Problemi. Tokrat bo gost Marko Juvan, ki bo predstavil svojo študijo Krst pri Savici kot citat. Kakor je že v navadi, bo po predstavitvi pogovor.
del kasete je posnet na dvoje baročnih beneških orglah v Kopru. Tu so predstavljene skladbe G. Fresco-baldija, D. Zipolija, G. Pere, B. Galuppija, G. Valerija ter neznanih italijanskih mojstrov iz 18. stoletja.
Kot zanimivost naj omenimo, da je bila skladba Gaetana Valerija najdena ravno v arhivu koprske stolnice (in je prav na te orgle tudi posneta) kot zaenkrat edini znani primer rokopisa tega dela. Danes je ta rokopis »izginil« iz Kopra v Trst in bil natisnjen v zbirki baročnih skladateljev v Italiji.
Posnetki pričarajo poslušalcem izviren vtis kot ga doživimo na tovrstnih histroričnih glasbilih, saj so prisotni vsi spremljevalni šumi, ki sodijo zraven (mafcovje, ropot mehanike in tipk, registrskih vzvodov itd.)
Predstavitev kasete bo drevi ob 20. uri v ljubljanski stolnici.
P. G.
Portret v znaku interpretacije
V Požarevcu je v koncept tretjega bienala Enigma portreta enakovredno vključena tudi fotografija
V Požarevcu, rojstnem kraju slikarke nadrealistične orientacije Milene Pavlovič-Baril-li, ki je leta 1945 umrla v New Yorku, stara komaj 34 let in ki je ob Stanetu Kregarju predstavljala letos tovrstne tendence pri nas na veliki mednarodni razstavi nadrealizma na Finskem (Rettreti), so 8. oktobra odprli razstavo Enigma portreta. Gre za tretjo bienalno prireditev v počastitev spomina Barillijeve, katere zasnovo je pripravila beograjska umetnostna zgodovinarka in kritik Irina Subotič. Požarevac. mestece z veliko likovno tradicijo, je že leta 1962 skušalo z razstavo, kjer se je zbrala povojna generacija nadrealističnih umetnikov iz vse Jugoslavije pod imenom Sanje in domišljija (San in mašta), opozoriti in ohranjati aktivnost tega likovnega izraza.
Letošnja prireditev izhaja iz orientacije, da nudi sodobni portret raznovrstno predstavitveno konotacijo o sodobniku našega časa ne glede na prepoznavnost naslikanega oziroma zmodeliranega lika. Šest avtorjev od Barillijeve preko treh pokojnih slikarjev D. Vla-jiča, I. Tabakoviča in M. Čele-bonoviča, hrvaškega O. Hermana in našega G. Stupice tvori uvod, nakar sledi 24 slikarjev, kiparjev, grafikov in fotografov, med njimi Ivanjic-ki, Likar, Misirlič, Nešič, Pe-jovič, Svetieva, Ujevičeva, Šu-tej, ki se vsak s po dvema svojima deloma vključuje v razčiščevanje oziroma podajanje »enigmatične« situacije. Razstava, ki je po obsegu navidez skromna, je vendar znova opozorila na tiste interpretativne razsežnosti, ki jih lahko ima vsaka, skrbno izbrana in teoretično utemeljena likovna prireditev — pač z ozirom na poznavanje in izkušnje njenega kritiškega interpreta. Vsekakor je posebej zanimiva vključitev enakovredna fotografije; slovenski prostor zastopa Jane Štravs z značilnim »klasičnim portretom iz konteksta anonimne masovne kulture idolov in idealov« (po I. Subotič). Na razstavi je posebna žirija za nagrade pod predsedništvom Aleksandra Bassina podelila tri enakovredne nagrade, in sicer kiparju Pavlu Pejoviču, slikarju Velizarju Krstiču ter fotografu Franju Likarju.
A. B.
GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
GLEDALIŠČE
Preprosti
ljudski
veseloigri
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: Anton Tomaž Linhart, Županova Micka (komedija v treh aktih), Moliere, George Dandin ali kaznovani soprog (komedija v treh dejanjih, prevedel Josip Vidmar). Uprizoritev so pripravili: režiser Lojze Domajnko, lektor Ludvik Kaluža, kostumografinja Irena Felicijan, scenograf in avtor glasbe Vasja Repinc. Nastopajo: Bojan Pogačnik (Tulpenheim, žlahtni gospod; Klitander, Angeli-kin ljubimec), Bernarda Gašperšič (Štemfeldovka, mlada bogata vdova; Angelika, Dandinova žena), Klemen Klemenc (Monkof, Tul-penheimov prijatelj; Lubin, Klitan-drov sluga), Biba Uršič (Mina Za-netovka, Mekina mati; gospa Ki eselsteinska, Angelikina mati), Petra Govc (Micka; Klavdina, Angelikina spletična), Robi Nograšek (Anže, Mickin ženin; Kolin, Dan-dinov hlapec), Oto Gerbej (Gla-žek, šribar; George Dandin, bogat kmet, Angelikin mož) in Gregor Gunčar in Helena Grošelj (pevca in glasbenika). Premiera je bila v četrtek, 5. novembra.
Z nepoklicnim delom igralskega ansambla so v kranjskem Prešernovem gledališču uprizorili v enem večeru dve preprosti in radoživi komediji, ki jima je skupna tema ljubezni in zakona med predstavniki različnih družbenih slojev. Čeprav sta komediji nastali v precejšnji medsebojni časovni in družbeno zgodovinski razdalji (George Dandin v Franciji leta 1668, Županova Meka pa pri nas 1789), je dogajanje obakrat postavljeno v rzamero-ma gospodarsko trdno kmečko domačijo, skupen pa je tudi njun nauk. Preprost kmečki človek naj se namreč ne skuša vzpenjati v ljubezni in zakonski zvezi nad raven svojega stanu, saj je življenje socialno in moralno propadajočega plemstva, ki skuša svojo družbeno vrednost ohranjati vedno bolj z ustvarjanjem lažnega videza, lahko le predmet bridkega posmeha. Toda če se je naša Meka po zaslugi bogate Šternfeldovke še uspela izogniti zakonu z goljufivim žlahtnim gospodom Tulpenheimom, je Moli-erov George Dandin že žrtev zakonske zveze z radživo damo višjega stanu, s katero je obsojen na stalno socialno in človeško poniževanje. Če je Linhartova veseloigra v svojem razpletu za naslovno junakinjo srečna, je Dandinovo končno spoznanje trpko in tragično: »Če si vzel pokvaijeno ženo, kakor sem jo jaz, je najbolje, kar moraš storiti, da se vržeš na glavo v vodo.«
Obe veseloigri so v Kranju uprizorili kot enodejanki, ju postavili v isti odrski prostor in jima dali enoten okvir tudi v glasbeno opremo. Igri so postavili na dvorišče pred enonadstropno podeželsko hišo, družbenemu prostoru ustrezno pa so poskrbeli tudi za narečno in socialno obarvan odrski govor ter
skušali z okrajšavami obeh besedil izrabiti predvsem njuno značajsko in situacijsko komiko za radoživ, sproščen in enovit gledališki dogodek. Med posege v besedilo, ki verjetno izvirajo bolj iz zasedbenih težav, moramo šteti zamenjavo osebe Mickinega očeta, župana Jaka, z njeno materjo Mino (zaradi česar pa postanejo vprašljivi v svoji družbeno zgodovinski avtentičnosti odnosi med materjo, hišno gospodarico, in okoljem) in združitev Angeli-kinih plemiških staršev v eni osebi gospe Kieselsteinske.
Med igralci moramo tokrat najprej omeniti Bibo Uršičevo, ki je z likoma Mickine in Angelikine matere uspešno zaznamovala in proslavila 30 let umetniškega delovanja na odru Prešernovega gledališča. Oba njena lika sta naravna, podprta s prvinsko žensko zdravo pametjo in zrelo radoživostjo ter ] zakoreninjeno v žlahtnem igralskem izročilu ljudskega gledališča. Komedijske možnosti obeh svojih likov je uspešno izrabil Bojan Pogačnik, z eleganco in dobro vidno dvojno igro je svoji gosposki dami utelesila Bernarda Gašperšič. Oto Gerbej je učinkovito izpeljal privlačno epizodo Giažka in dovolj tragikomično usodo nesrečnega Georga Dandina. Svoj delež k ne-pretenciozni ljudski radoživosti in sproščenosti uprizoritve so prispevali še Klemen Klemenc, Petra Govc in Robi Nograšek.
SLAVKO PEZDIR
Slovenski nagrajenci Zgraf 5
Velika mednarodna razstava grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij Zgraf 5, ki je odprta med 16. oktobrom in 14. novembrom 1987 v zagrebškem Umetniškem paviljonu, tokrat gosti 223 oblikovalcev, skupin in študijev ter se tako ponovno potrjuje kot ena najpomembnejših manifestacij te vrste pri nas in v svetu. Mednarodna žirija v sestavi R. Cieslewicz (Pariz, predsednik), G. Alviani (Milano) in S. Bernik (Ljubljana) je podelila več enakovrednih nagrad; med prejemniki so tudi ljubljanski oblikovalci M. Licul in R. Novak (Studio Znak), ki sta dobila nagrado za najbolj prepričljiv celovit nastop na razstavi in J. Bavčer za domišljeno oblikovanje tržnih komunikacij. Od jugoslovanskih oblikovalcev so prejeli nagrade še J. Veljovič (Beograd), B. Lju-bičič (Zagreb) in Č. Kostovič (Sarajevo). Nagrajenci iz tujine so: Biiro Ay (ZRN), P. Fauchea-ux in skupina Grapus (Francija), Y. Kamekura in I. Tanaka (Japonska), B. Noorda in podjetje Nava s skupino oblikovalcev (Italija), W. Pluta (Poljska) in Total design (Nizozemska). Posebna priznanja mednarodne žirije sta prejela B. Munari (Italija) za življenjski prispevek k razvoju grafičnega oblikovanja in Ž. Borčič (Zagreb) za oblikovanje grafičnih sporočil razstave Zgraf 5.
S. B.
Krt prireja pogovor o zaporniškem režimu
Vladimir Seks je s svojo knjigo Intimni dnevnik in razmišljanja, ki je pravkar izšla, načel tako pomembno temo, da se je založba Krt odločila običajno tiskovno konferenco nadomestiti z ambiciozno zastavljenim pogovorom o zaporniškem režimu v Jugoslaviji, zlasti pa o položaju političnih zapornikov. »V želji po kar-seda konstruktivnem razgovoru,« pojasnjujejo založniki, »smo nanj povabili predstavnike javnega tožilstva, sekretariata za pravosodje in občo upravo, inštituta za kriminologijo, pravnike in seveda številne novinarje. Posebej opozarjamo, da ne gre za razgovor o polpreteklem času, marveč za povsem aktualne dogodke in postopke — Vladimir Seks namreč v knjigi piše o osemdesetih letih.«
Pogovor je odprt za vsakogar, ki ga tema zanima, potekal pa bo v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani na Titovi 3, v četrtek, 12. novembra od 17. uri.
A. P.
Jano
Nove razstave
V	galeriji Labirint so včeraj (9. novembra) odprli razstavo del Kamirja Azada, v sredo, 11. novembra, pa bosta dve otvoritvi — v galeriji Lerota v Ljubljani bodo ob 19. uri odprli razstavo pastelov in olj Ludvika Pandurja in v galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki bodo ob 18. uri odprli razstavo del Bonija Čeha.
J. Š.
Fotograf Jošt Rotar v Atenah
V	galeriji Evmaros v Atenah bo 19. novembra otvoritev fotografske razstave treh umetnikov, med katerimi se bo predstavil tudi slovenski fotograf Jošt Rotar. Predstavil bo svoje fotografije, ki so že bile na ogled v galeriji Marine Češarkove v Ribnici. V spremnem programu pa bo predstavil še dva avtorska video posnetka — z razstave v Ribnici in prikaz platen Nataše Ribič. Oba posnetka sta nastala v produkciji Videa Uč in Jošta Rotarja. Razstava bo na ogled 14 dni.
J. Š.
Izšel je novi DR ROMAN
Anton Rupnik
SOVJETSKE »BELE LISE
13. nadaljevanje
»Veliko vlogo v popravljanju napak in pomanjkljivosti v vodenju državnih in partijskih zadev je odigral oktobrski plenum (1964) CK KPSZ. ki je ustregel prošnji N. S. Hruščova za osvoboditev od dolžnosti prvega sekretarja CK KPSZ in predsednika ministrskega sveta ZSSR, za prvega sekretarja CK KPSZ pa je izvolil L. I. Brežnjeva.«
Zato pa zgodovinarji ukrajinske akademije znanosti niso skoparili z izsledki o Leonidu Iljiču Brežnjevu.
Edini čisto pozabljeni sovjetski voditelj
Njega omenjajo kar 23-krat, poleg tega pa posvečajo dvanajst celih strani neprecenljivim dosežkom v graditvi socializma pod njegovim genialnim vodstvom. Celostranska fotografija — knjiga je izšla že po smrti Brežnjeva in v času Jurija Andropova — veliča njegovo državniško dejavnost. Vse to se danes uradno imenuje — leta zastoja. ..
Vladimir Ščerbicki je osemkrat zapisan in petkrat naslikan v tej zgodovini Ukrajine, njegov predhodnik Pjotr Selest pa sploh ni omenjen.
Tako Hruščov ostaja edini sovjetski partijski in državni voditelj, ki je še vedno v celoti zavržen iz javnosti. Spoznali smo že, da Stalina nadvse ganljivo neguje v spominu njegova ožja domovina Gruzija - tistega pa, ki gaje zvrgel s
prestola in kulta, Hruščova, ni smel do danes nihče javno obravnavati.
Nikito Hruščova so kot edinega sovjetskega voditelja pokopali brez kakršnih koli javnih, kaj šele državnih časti, in to na Novodevičje pokopališče v Moskvi. Samostan, pokopališče invalutna trgovina »Berjozka« v neposredni bližni so prvorazredne atrakcije, kamor trumoma vodijo Intouristovi avtobusi tuje turiste. Tudi sicer velja kompleks z imenom Novodevičje za zelo obiskano zgodovinsko točko v Moskvi. Spomenik je Nikiti Hruščovu postavil kipar Ernest Neizvestni, ki bi sicer prvi imel dosti razlogov, da ga sovraži, saj je ta »vladar« nekoč kar grobo ravnal z njim.
Kako torej obravnavajo Novodevičji samostan, pokopališče in Hruščova že omenjeni vodniki po Moskvi?
Najnovejši vodnik opravi svojo informativno nalogo s temile besedami: »Na Novodevičjem pokopališču so pokopani številni ugledni sovjetski državni in partijski funkcionarji, pesniki, pisatelji, igralci, znanstveniki in vojskovodje. Nadgrobne spomenike so jim postavljali tako ugledni kiparji, kot so N. Andrejev, I, Šadr, S. Konenkov, S. Merkurov, N. Tomski, V. Muhi-na, E. Vučetič, L. Kerbelj, M. Anikušin in drugi.«
Pa naj si še kdo drzne trditi, da priročnik iz časov »perestrojke« pozablja na imena!... Pač, pozabil je ime prav tako znanega kiparja, ki se piše Ernest Neizvestni, ki pa je žal postavil spomenik prav tistemu, zaradi katerega so
omenjena skoraj vsa imena kiparjev, da ne bi bilo treba omeniti imena pokopanih.
No, malce starejši in malce zajetnejši, pa tudi dosti bolj duhovit vodnik z naslovom »Moskva, dialog vodnikov«, tem rečem streže že precej bolj hrabro:
»Ob katedrali in na ozemlju, ki obdaja samostansko obzidje, so na nekropoli pokopani številni državni funkcionarji, vojskovodje, ugledni znanstveniki, pisatelji, igralci, umetniki, med njimi Gogolj in Čehov, Stanislavski in Eisenstein, Majakovski in Aleksej Tolstoj, Levitan in Serov, Konenkov in Favorski, akademika Komarov in Obručev, konstruktorja letal Tu-poljev in Mikojan, heroja velike domovinske vojne Zoja in Sura Kosmodejanski, generala
Panfilov in Dovator in drugi poveljniki, pa ljudje, ki imajo velike zasluge za narod.«
Aha, tu smo: med neimenovanimi bi torej bil tudi Nikita Hruščov kot človek, ki ima »velike zasluge za narod?« Morda si res lahko tako razlagamo in avtorjem tega vodnika čestitamo, da so vešče prelisičili sovjetske partijske in državne norme (nenapisane) o tem, kako se (ne) sme pisati o velikih pokojnikih.
Za tistega, ki kupi takšenle vodnik v devizah (v angleščini), je na voljo še dodatno ime s tega pokopališča, namreč skladatelj Dmitrij Šostakovič. zato pa ne najde omenjenega Miko-jana.. .
Podobno zavito v čudne formule in formulacije dobijo to polzgodovinsko hrano tudi šolar-
Kako se otresti stalinizma?
• »Hruščov je bil iskreno prepričan o tem, da bo razkrinkavanje odstopanj od leninskih norm partijskega življenja, ki jih je dopustil Stalin, in njegove politike represij zadostovalo za to, da bi se otresli kulta osebnosti. Toda praksa je pokazala, da je premalo samo razkrinkanje, da je kult potrebno tudi razumeti. Doumeti to, kako je sploh postal mogoč. Jaz, denimo, nimam dokončnega odgovora, treba ga je šele pripraviti z znanstvenimi sredstvi,« govori Jurij Afanasjev in nadaljuje:
»Ne morem pa se strinjati s tistimi, ki menijo, da je bilo pri nas s socializmom vse v redu, da pa je bil kult osebnosti tako rekoč samo cikcak. Z drugimi besedami: slabo o Stalinu, dobro pa o socializmu. Take aritmetike, takega mehanističnega tolmačenja ne morem sprejeti.
Po mojem je v osvetljevanju te teme več vprašanj kot pa odgovorov. Denimo, takšnole: mi govorimo o tem, da je konec 20. let pri nas ponovno prevladala ideologija vojnega komunizma in za njeno prispodobo imamo Stalina. Ampak vprašajmo se: v kolikšni meri pa je bila sploh partija boljševikov nagnjena ta čas k tej ideologiji, ali ni Stalin najbolje izrazil mišljenje in razpoloženje večine v partiji? Mar ni bil Stalinov vzpon na vrh partijske in državne piramide pogojen z vrsto objektivnih razlogov, med drugim s tem, da se je zmanjšalo število alternativnih možnosti? Enovitega odgovora na to nimam, iskati pa ga je treba, čeprav je to težavno.
Kako to delati? Kako se v celoti osvoboditi korenin stalinizma v naši družbi? Samo en način je za to: da jih razumemo. Stalina izvreči iz življenja — to je preprosto; bolj zapleteno je že to, da iz tega potegnemo nauke, da ga kot pojav .spustimo’ skozi nas same.«
Nekateri Sovjeti celo danes zahtevajo, da bi bilo treba kritike Stalina, kakršen je tudi pesnik Evgenij Jevtušenko, poslati v Sibirijo! (Foto: Dokumentacija Dela)
ji, dijaki in študentje.
Vzemimo v roke novejšo izdajo zgodovine ZSSR za deseti razred srednje šole.
Šolski učbenik hvali Stalina
V poglavju z naslovom »Družbeno-politično življenje države v 50. letih« beremo:
»5. marca 1953 je umrl J. V. Stalin. Sovražniki socializma so računali, da bo Stalinova smrt izzvala zmedo med ljudstvom, v partijskih vrstah in v njenem vodstvu, omahovanje v izvajanju notranje in zunanje politike. Toda
takšni računi se niso izšli. Sovjetsko ljudstvo se je še tesneje strnilo okoli komunistične partije in njenega centralnega komiteja.
Pod vodstvom kongresnih sklepov je sovjetsko ljudstvo začelo aktivni boj za izpolnitev petega petletnega plana.
Za prvega sekretarja CK partije je bil izvoljen N. S. Hruščov. Od leta 1958 je bil tudi predsednik ministrskega sveta ZSSR.«
In če listamo še malce naprej, pridemo do 20. kongresa KPSZ. Najprej dijak dobi razlago za novo petletko in šele proti koncu tega dela še stavek, iz katerega nekako izve, da je »kongres predlagal CK partije dosledno uresničiti ukrepe, ki zagotavljajo popolno premagovanje kulta osebnosti, ki je tuj marskizmu-leninizmu, kot tudi vseh njegovih posledic.« Dijak potem bere dolg odstavek o velikih zaslugah istega Stalina, le »pozneje so začeli te zasluge neprimerno poveličevati« in v takšnem (objektivnem) položaju »se je postopoma zgradil kult Stalinove osebnosti«. Vse je jasno; Stalin sam ni tu skorajda nič kriv za svoj kult...
Sicer pa sledimo Nikiti Hruščovu. Zaman, njegovega imena ni več, pa čeprav zgodovinarji natrosijo dijaku v branje skorajda na vsaki strani na ducate slavnih imen udarnikov, kol-hoznikov, inženirjev in pisateljev. S Hruščo-vom se sreča šele v poglavju, ki govori o »izpopolnjevanju oblik in metod upravljanja z ljudskim gospodarstvom,« ki da sL postale »predmet resnih obravnav na plenumih CK KPSZ v letih 1964 in 1965«.
»Oktobra 1964 je plenum CK partije ustregel prošnji N. S. Hruščova za osvoboditev od dolžnosti prvega sekretarja CK KPSZ in predsednika ministrskega sveta ZSSR. Za prvega sekretarja CK KPSZ je bil izvoljen L. I. Brežnjev.«
Odslej bo torej Brežnjev navzoč na vsaki strani?
r
DELO
STRAN 7
LJUBLJANA, 10. NOVEMBRA 1987 Prilogo ureja SILVESTRA ROGELJ
ZNANJE za razuoj
f • Mnenje	|
Še ena meja fizike
M
• Zlom jugoslovanske inovacijske fronte (1)
Uničujoče primerjave prijavljenih patentov
^---------------------ed razpravami o mejah znanosti vsakdo omeni tisto mejo, ki se |
^ mu zdi najpomembnejša. Upravljalci mislijo na to, da od znanosti ni mogoče dobiti ^ ^ odgovorov na vprašanje o tem, ali kaže zdaj in tu graditi to ali ono elektrarno. Socilog | ^ in ekonomist opozarjata na meje, ki jih postavlja družba z omejenim številom ^ $5 mogočnih prihodnjih raziskovalcev in gospodarstvo z omejenim raziskovalnim prora- | | čunom. Psiholog omenja meje zaradi tega, ker delež ustvarjalnih znanstvenikov ne | ^ narašča. Filozof govori o zunanjih mejah in o notranjih mejah, ki si jih postavlja | & znanost sama. Drug filozof misli na nekaj drugega in pravi, da se bo znanost venomer s | razvijala in ne kaže vnaprej razglabljati o njenih mejah. Vsak od njih ima dobre § | razloge za svoje mnenje.
^ Najbolj se neznanske omejenosti svoje znanosti zaveda raziskovalec sam. Zato \ \ opozarja na nevarnost, da kdo od znanosti pričakuje nekaj, kar mu ta po svoji naravi & ^ nikakor ne more dati. Toda, kaj mu preostane? Le z Einsteinom lahko zavzdihne, da ^ ^ vemo pravzaprav o naravi manj, kot si mislimo, a da je to najdragocenejše, saj je ^ ^ edino znanje, ki ga imamo. Pri tem mislimo z znanjem nekaj, kar je mogoče utemeljiti s S v duhu matematike in fizike Hermana Weyla, ki je razločeval utemeljeno od %
Poročilo jugoslovanskega zveznega zavoda za patente (v tretji številki letošnjega Patent-nega glasnika) o inovacijski beri leta 1986 bi bilo v vsaki tehnološko usmerjeni državi znak za alarm, ker dokazuje, da kljub pozivom političnih forumov, kljub goram resolucij in sklepov patentne prijave nezadržno usihajo in postajajo vse bolj bele vrane v delovanju razvojno-raziskovalnih in tehničnih služb gospodarskih organizacij, nič bolj pa tudi razi-skovalnih in razvojnih inštitutov izven gospo-tiarstva. Število prijav patentov iz gospodarskih organizacij je kot že nekaj let zapovrstjo zopet padlo za 7 odstotkov glede na leto prej, a ta tendenca je vse izrazitejša. Pri takšnem trendu bodo leta 2000 prijave iz industrije presahnile.
5	resničnega. Naravoslovje, ki ga mislimo z znanostjo, daje utemeljene izjave - objek- ^
^ tivno - relativne. Objektivne so, ker lahko rezultate kdorkoli preveri, relativne pa \
^ zato, ker nekaterih osnovnih povzetkov ni mogoče preveriti. Resničnost pa je |
| subjektivno - absolutna, ker je ni mogoče objektivno preveriti, je za tistega, ki jo |
^ usvoji, nedotakljiva. Znanje neposredno zadeva samo prvo vrsto; mogoče si ga je |
| pridobiti in povečati z delom. S spreobračanjem, povezanim s poskusi, da bi vplivali |
| na Weylovo resničnost, se naravoslovje ne ukvarja.	|	Slauuc.nsiva
| Znanje smo morali poskusiti nekoliko podrobneje opredeliti, da bi opozorili na | pa je prijavilo 178 patentov, kar je še mnogo ^ meje znanosti, kakor razmišlja o njih učitelj fizike. Pri tem izhaja od tega, da sestavlja ^ slabše kot Dri raziskovalcih v inštitutih Vp<* ^ vsako znanost v prihodnost zazrti raziskovalni del, ki odkriva novo, še neznano, in |
| v pretklost in sedanjost zazrti poučevalski del, ki ohranja in poglablja pridobljeno in |
§ ga izroča novim generacijam. Seveda ni enega brez drugega. Kljub temu vsaj začasno ^
^ ne škodi obravnavati oboje ločeno, saj veljajo za eno in drugo pogosto nasprotujoče si %
% zahteve. Raziskovalec se prej odloči za nekoga, ki ruši ustaljeno in gradi novo, učitelj |
| pa za nekoga, ki ustaljeno samo sprejema.	|
^ Pri teh razmišljanjih se naše posebnosti pojavijo samo mimogrede. Srednješolskih |
| učiteljev fizike je zelo malo in jih bo še manj. Po novem načinu izobraževanja |
| osnovnošolskih učiteljev fizike bo kmalu začelo primanjkovati še teh. Navsezadnje %
\ tudi akcija Dva tistoč raziskovalcev posredno redči učiteljske vrste.	|
| Pomembnejše so meje s širšega vidika, ki utegnejo biti pomembne v bližnji I | prihodnosti, ko druge meje, od katerih smo nekatere našteli, še ne bodo prišle do |
^ izraza. Fizika je osnovna znanost o naravi. Nekateri njeni pojmi in zakoni so v rabi že |
| več sto let. Uporabljajo jih tudi v astronomiji, geologiji, kemiji, biologiji in drugih |
| vejah naravoslovja ter v tehniki. V fiziki preskoki - nekateri govorijo o revolucijah |
^ - ne odstranijo starega, samo meje mu postavijo in onstran teh gradijo naprej. »Stara %
\ fizika ne umre, niti ne izgine, ampak jo vsrka nova.«
| Zaradi tega osnovno predavanje, ki uvede študenta na univerzi v osnovno znanost %
| o naravi, sega od gibanja teles, ki ga je proučeval Galileo Galilei, preko Nevvtonovih |
| zakonov (letos slavimo njihovo tristoletnico) do MaxweUovih zakonov in njihove |	, ...	. a	------o-.
|	SrSStTK |
| lahko sprejme novinec. Tako je kljub temu, da so nekatere zastarele odlomke že I ra2V,Umi tOFej zaosta'am° za okroa d™nd-I izločili in niso sprejeli večine zanimivega novega gradiva. Razloge za tak razvoj lahko |
| iščemo v tem, da se fiziki posvečeni čas v srednjih in visokih šolah ni spremenil in da %
6	so tudi zmožnosti učencev, študentov in učiteljev ostale take, kot so bile.	|
| Vse kaže, da si fizika s tem postavlja notranjo mejo, ki utegne odvračati študente |
| od študija fizike, če se ne bo kaj korenito spremenilo. Kemiki so že marsikje |
^ prilagodili svoje uvodne tečaje in vključili vanje tudi fiziko atomov in molekul. To %
| velja tudi za biologe, ki so zajeli v uvodni tečaj celo genetični kod. Kot vse kaže, bodo | g morali tudi fiziki posodobiti in skrčiti svoj uvodni tečaj po vodilu: »Manj je lahko %
^ več«.	\
I 7o bo posebej boleča operacija, prav zato, ker je fizika osnovna znanost o naravi. %
^ Nikjer se je ne lotevajo z veseljem, a zdi se, da je nujna. Ameriška zveza učiteljev ^
Vse bolj pa se veča število prijav zasebnikov, ki jih je že 80% od vseh prijav. Vseh
15.000	tehniških raziskovalcev v jugoslovanskih inštitutih je prijavilo borih 48 patentov.
850.000	tehnikov in inženirjev z visoko in višjo izobrazbo iz industrije in gradbeništva pa je prijavilo 178 patentov, kar je še mnogo slabše kot pri raziskovalcih v inštitutih. Več patentov so prijavili v industriji in inštitutih celo leta 1970, čeprav je bilo takrat mnogo manj inženirjev in raziskovalcev. V sedemnajstih letih se je stanje izrazito poslabšalo. Največji vzpon so doživele prijave patentov v gospodarski reformi po letu 1965, saj je bila takrat letna stopnja rasti po 15%. Po letu 1972 pa se je pričel izrazit, deset let trajajoči padec.
V ZR Nemčiji računajo, da pride na 20 raziskovalcev letno po ena prijava patenta, po drugih merilih pa po ena prijava patenta tudi na vsak milijon DM, porabljen za razi-skovalno-razvojno delo. Iz družbenih sredstev, ki so jih v Jugoslaviji potrošili inštituti za raziskovalno delo na tehničnem področju, lahko izračunamo, da bi morali prijaviti okrog 750 patentov (dejansko so jih 48), v Sloveniji pa bi moralo biti okoli 250 prijav (v resnici jih je bilo 11). V Makedoniji 850 raziskovalcev ni prijavilo nobenega paten-
torej zaostajamo za okrog dvaind-vajsetkrat, v Sloveniji najbolj.
Se mnogo večja razlika je pri prijavah modelov, saj jih je bilo leta 1986 samo 741, od tega so jih podjetja prijavila samo 24%. Ali to pomeni, da industrija sploh nima organizirane dejavnosti na dizajniranju proizvodov, ki se prijavljajo za trg? Večino modelov prijavljajo zasebniki, ki si znajo s tem zaščititi svoj položaj na trgu. Industriji to nič ne pomeni. Industrija zaščito na trgu prezira. Očitno jo ščiti nekdo drug — zaprt trg in monopol na njem.
Kaj pomenijo te številke? Kako naj si razlagamo to desetletno nazadovanje, ki vztrajno vodi Jugoslavijo v inovacijski zlom? Za razvoj in raziskave potroši Jugoslavija izven gospodarstva blizu milijardo DM letno, a od
^ fizike in Sekcija za izobraževanje Ameriškega fizikalnega društva resno iščeta poti za	S
| korenito spremembo. O tem pišejo v majski številki Physics Today D. F. Holcomb,	\
| R- Resnick in J. S. Righden. Ob pretresu, ki se pripravlja, se sprašujejo tudi širše:	^
| kolikšen naj bo delež uporabne fizike, koliko naj se ozirajo na različne metoda	|	gospodarstva blizu milijardo DM letno a
g poučevanja, koliko naj se prilagodijo različnim zmožnostim učencev, kako naj	h	tega industrija praktično nima nič. Stvari se
| upoštevajo različno raven srednjih šol, kako naj v fiziko vključijo računalnik.	|	razvijajo brez vsake logike, ki je v svetovnih
| Kolikor je mogoče pregledati razmere, silijo ameriške fizike in učitelje fizike s gospodarstvih zakonita. V svetu smatrajo pri-^ k ukrepanje tudi čisto vsakdanje potrebe. Zavedajo se, da bo njihovo gospodarstvo	^	jave inovacij za merilo prodornosti industrije.
^ zaostalo za japonskim, zahodnonemškim, če ne bodo imeli dovolj zmožnih tehnikov,	h	Samo eno japonsko podjetje je prijavilo lani
| Teh ne bo, če ne bodo imeli dovolj zmožnih osnovnošolskih in srednješolskih	S	28.200 patentov, toliko kolikor bi jih vsa
| učiteljev fizike. Teh ne bo, če ne bo dovolj zmožnih študentov študiralo fizike.	^	jugoslovanska podjetja v 158 letih.
s č)h t>‘ m v., vrnpin mlel, v nom Z'.v #....	----..1----------- i. , , g Kako naj spravimo to dogajanje v logično
povezavo z nenehnimi poudarki, ki jih namenja politika znanosti in raziskavam, tehnološkemu razvoju in lastnemu znanju? Tu vsaka logika in sploh vsaka povezava odpove. Ali je politikom, ki ne pozabijo na znanost in na nove tehnologije v nobenem svojem ekspoze-
g Ob tem se vrnejo misli k nam. Čisto nehote se zastavi vprašanje, ali bomo ob dokaj 5$ | odmaknjenih razpravah o mejah znanosti in o nasledkih znanja zbrali moči za % | potrebne spremembe. Ali bomo raje pristali na še nekaj večje zaostajanje? Pred % g Američani imamo namreč - poleg drugih - neko pomembno slabost: vseh skupaj, S S fizikov še posebej, nas je zelo malo.
I	JANEZ STRNAD |
Stroka bije plat zvona
8 brucov - potrebovali pa bi 1100 učiteljev matematike in fizike
Kljub nekajletnemu poudarjanju pomembnosti znanja na vseh področjih bi se morali v nekaterih ustanovah v Sloveniji vprašati, kaj se dogaja, da je začela biti plat zvona stroka in to prav tista stroka, ki nosi na svojih plečih osnovno znanost.
Dejstva kažejo, da je stanje v matematiki in fiziki pereče. Ne gre namreč samo za vprašanje notranjih mej znanosti, ampak gre celo za bolj bistvene, čeprav morda na videz banalne reči. Zavod za statistiko ugotavlja, da matematiko na srednjih šolah učijo učitelji, od katerih jih ima ustrezno izobrazbo le dobra polovica. Še huje je s fiziko: ustrezno opremljenih z znanjem je v slovenskih srednjih šolah le 41 odstotkov učiteljev. Hkrati s tem kaže krivulja odhajanja, da odide s šol polovica učiteljev obeh predmetov na vsakih dvanajst let. Če bi bilo dovolj mladih učiteljev na voljo, bi fluktuacija matematikov in fizikov s šol ne pomenila katastrofe, čeprav je znano, da sta oba predmeta iz vrste tistih, ki za uspešno poučevanje zahtevajo dolgoletno pedagoško prakso.
V srednjih šolah učijo že študentje nižjih letnikov
Na obeh fakultetah opažajo, da se je število študentov matematike in fizike v zadnjih petih letih katastrofalno znižalo, da imata oba predmeta precej več vpisanih deklet, kot je bilo to prejšnja leta, struktura vpisanih pa seje povsem spremenila. Če so se pred leti na fiziko in matematiko vpisovali skoraj brez izjeme najbolj nadarjeni učenci srednjih šol, temu zdaj ni več tako. Kljub spodbujanju učencev na srednjih šolah se najboljši matematiki vpisujejo na fakultete, ki so zaradi razvoja računalništva postale bolj vabljive, na matematiko pa prihajajo redki, z matematiko »zastrupljeni« mladi ljudje. Tudi s fiziki ni kaj dosti bolje. Na obeh fakultetah so že prejšnja leta pošiljali šolam v pomoč diplomante fizike in matematike, zdaj je stanje že ta-
ko, da odhajajo učit v srednje šole že študentje nižjih letnikov.
Nič bolje ne kaže situacija v osnovnih šolah. Društvo matematikov, fizikov in astronomov, ki je vsem osnovnim šolam razposlalo anketo, ugotavlja, da bi v Sloveniji potrebovali 583 učiteljev matematike in 163 učiteljev fizike. V srednjih šolah — teh je v Sloveniji precej manj kot osnovnih, odgovorov na anketo pa niso poslale niti vse srednje šole — bi po anketi potrebovali okrog 250 učiteljev matematike in
• Prošnje ravnateljev zaposlenim znancem na obeh fakultetah, naj jim pošljejo kakega študenta, ki bi vsaj približno strokovno lahko učil, so pogosto zaman. Na obeb fakultetah preprosto ni dovolj študentov, ki bi lahko honorarno učili. Tako si srednje šole pomagajo, kot vedo in znajo, matematiko in fiziko učijo profesorji, ki so študirali druge smeri in nadomeščajo manjkajoče fizike in matematike. Posledice so znane vsakomur, ki ima ali je imel otroka zadnja leta v srednji šoli. Nervoza preobremenjenih učiteljev obeh predmetov je še najmanjše zlo. Znanje, ki ga oba predmeta ne moreta s takim načinom pouka dati, je nekoliko hujše, najhujše pa je. da hkrati s pomanjkanjem učiteljev fizike in matematike izginjajo redne delovne navade, razblinjajo se natančnost, doslednost in tudi logično mišljenje mlade generacije.
0 Dodatne težave se kažejo v prihodnosti z izredno zahtevnim dvo-predmetnim programom štiriletnega študija na pedagoških akademijah. Študentje so se samo v Ljubljani pri vpisu osuli — to smer jih je letos vpisalo le 8, medtem ko so jih doslej imeli okrog 50 vsako leto.
110 učiteljev fizike. Samo lani je dalo odpoved nekaj čez 70 matematikov in okrog 40 fizikov. Sem so vštete tudi odpovedi honorarnih učiteljev obeh predmetov na srednjih šolah. Na osnovnih je odpovedi — glede na število šol — toliko več.
Zaskrbljeni nad znanjem, ki ga mladina ne dobi
Učitelji matematike in fizike bijejo plat zvona — ne samo zaradi skrbi za svojo stroko, ampak zaradi skrbi nad znanjem, ki ga v takih razmerah mladina ne dobi. Odhajajo s šol, ker imajo dovolj možnosti zaposlitve v industriji, boljše osebne dohodke. najpogosteje tudi več možnosti za urejanje stanovanjskih problemov, kar pa je najbolj bistveno — v industriji imajo vsaj primerne delovne razmere in dostojen delovni čas. Na šolah so osebni dohodki po-
leg tega odvisni tudi od občine, v kateri so zaposleni, tako da segajo razlike med izplačanimi osebnimi dohodki — ne glede na zaostajanje za gospodarstvom — tudi do dvesto tisočakov. Njihov delovni čas sega do 24 učnih ur na teden, oba predmeta pa zahtevata dobre priprave in mnogo ur dela še doma — o vodenju interesnih dejavnosti od dodatnih do dopolnilnih učnih ur učitelji niti ne govorijo. Pač pa vztrajajo pri zahtevi, da je treba zmanjšati število učencev v razredih, ukiniti osnovnošolsko napredovanje z negativnimi ocenami in predvsem zmanjšati število učnih ur in predmetov na srednjih šolah.
Za hitrejše reševanje kritične situacije pri pomanjkanju učiteljev matematike in fizike pa predlagajo, naj družba začne namensko spodbujati študij obeh predmetov z dovolj visokimi štipendijami. Učitelji zahtevajo poleg tega tudi dovolj možnosti zase tako pri napredovanju v poklicu kot pri svojem izobraževanju.
Seveda je poziv učiteljev matematike in fizike, ki so ga poslali z občnega zbora društva matematikov, fizikov in astronomov, namenjen predvsem tistim institucijam, ki bi se bile morale same že davno zganiti. Zgolj ugotavljanje dejstev na komitejih za šolstvo in opozarjanje šol, češ da bi si morale zagotoviti ustreznega učitelja matematike in fizike z Zavodov za šolstvo, je veliko premalo. Kakšen je odnos ljudi, profesionalno zaposlenih na institucijah, ki naj bi skrbele za urejeno šolstvo, kaže tudi dejstvo, da vsi vedo za opisano stanje in ne ukrenejo ničesar. Celo številnih pri-pomb matematikov in fizikov pri ustvarja-nju šolskih reform po pravilu ne slišijo in ne upoštevajo, kaj šele, da bi svojo besedo zastavili tam, kjer so ušesa gluha, pamet pa kratka, torej pri posebnih izobraževalnih skupnostih.
LADA ZEI
V današnji prilogi Znanje za razvoj poleg novinarjev Dela sodelujejo akademik prof. dr. Dušan Hadži, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Ljubljana; dr. Marko Kos, Fakulteta za strojništvo. Univerza Edvarda Kardelja. Ljubljana; prof. dr. Janez Strnad, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana.
ju, sploh znano, kako v resnici vse globje tone naša realnost? Da so vse te besede utvara, ki sama ne zmore premakniti resničnosti niti za ped in hkrati ne more ustaviti nezadržnega nazadovanja niti za minuto? Vse bolj nam postaja jasno, da ne moremo najti poti iz neinovacijske družbe. Očitno je, da je naša družba naravnana antiinovacijsko. To področje je eno tistih, ki ne potrebuje nobenih zakonov in predpisov, nobenega centralizma ni treba premagati, nobenih administrativnih ovir ni, ki bi ga utesnjevale. Treba je premagati samo odpor proti ustvarjalcem, proti na-daijenim, ki se bodo v vsakem okolju, pa naj bo to pri nas ali če gredo v tujino, že v krat-kem času zaradi svojih idej dvignili nad svojo okolico. Ta okolica pa prevladuje v samoupravnih organih, merodajna je za klimo v podjetjih. To je egalitarna večina, ki jo obvladuje zavist in težnja, da zatre vse, kar se dviga nad njihovo povprečje. Samoupravni sistem jugoslovanskega tipa ne trpi poslovnosti in podjetništva, ker so zanj potrebni elitni posamezniki. Prodornost uspešnih podjetij v svetu
• V ZR Nemčiji je diametralno drugače kot pri nas, saj prijavijo zasebniki samo 21,5% vseh patentov. Če primerjamo njihovo najbolj razvito deželo Raden — fViirttemberg s 76 prijavami na 100.000 prebivalcev in Slovenijo kot najbolj razvito jugoslovansko republiko, ki je imela lani 11,3 prijave na 100.000 prebivalcev, vidimo, da je razlika skoraj sedemkratna. Avstrija, ki ima trikrat manj prebivalcev kot Jugoslavija, ima dvakrat reč prijav patentov. Celotna jugoslovanska industrija prijavi danes samo polovico patentov, ki jib je prijavila pred 50 leti tedanja skromna jugoslovanska industrija, pa je imela nekajkrat manj delavcev in dvajsetkrat manj inženirjev.
pa sloni prav na njih. Povprečnost in njena množičnost sta pri tem dva zaviralna dejavnika. V razvitih državah nimata nobene možnosti vpliva. Pri nas pa imata vso legitimno moč.
Iz povprečnosti ne moremo pričakovati uspehov
Težnja po enakosti (na nizkem nivoju) je postala kulturni vzorec obnašanja in reagiranja centrov moči in povprečna večina to odobrava. To se sklada z njenimi vrednotami, ki so jih negovali pri nas desetletja, kot da so osnovni element socializma. Na ta način se je proti izumiteljem oblikovala prava fronta — in ta je osnova pravilnikom za inovacije, ki predpisujejo smešno majhne odškodnine in ki jih nikjer nočejo popraviti, čeprav bi lahko plačevali patente z zlatom, ker jih je tako malo, da se ne bi nikomur nič poznalo. Zato ima skoraj vsako podjetje sodni spor s svojim inovatorjem, ki se vleče leta in leta kot sramota naše inovacijske politike.
Ko sem pred štirimi leti pisal knjigo »Pot iz neinovacijske družbe« (Založa: Delavska enotnost, 1985) in seciral to okolje in manipulacije raznih centrov moči proti inovacijam, nisem pričakoval, da se bodo tako žilavo upirali spremembam v korist duha pravega podjetništva. Danes se mi zdi, da so v tem boju celo zmagali. Potuhnili so se in z mirovanjem prebrodili najtežje čase. Nobene politične sile ni, ki bi zmogla obrniti razvoj v drugo smer. Partija je poklicana za to, saj je v celoti prispevala k takšnemu stanju, vendar je pri tem popolnoma nemočna. Večina njenih organizacij celo podpira tihi odpor proti inovatorjem. Tega boja ni mogoče dobiti samo z deklaracijami, treba je iti na teren, v kolektive, med ljudi — in vedno in povsod postopati odločno, ne pa kapitulantsko. Vpeljati bomo morali načelo, da mora zapustiti podjetje vsakdo, ki pride v spor z izumitelji, prav tako tudi celotno vodstvo, ki izgubi sodni spor z inovatorjem. Danes zapusti podjetje inovator, če pride v spor z vodstvom; to je pravilo. Ne poznam primera, da bi ga partija podprla. Tako so inovatorji zaradi takšnega odnosa izstopali tudi iz partije. Takšne primere najdemo v vseh podjetjih, tudi velikih in renomi-ranih. Zaradi takšnega odnosa zapuščajo jx>-djetja vrhunski razvijalci, tisti, ki so oblikovali sedanjo generacijo proizvodov. Odhajajo v druge panoge ali pa se osamosvajajo.
• Ko je bilo v Litostroju skoraj 15 let blokirano izplačevanje odškodnin za patente in so izumitelji prosjačili za ureditev stvari, partija ni reagirala, ampak je bila pobudnik blokade. Posledice se kažejo danes! Kot za vse druge grehe tudi tu ni nibče odgovoren, čeprav se krivci vedno najdejo — če je treba.
To je pravo torišče politike, kjer se bo odločalo o jugoslovanski prihodnosti in prisotnosti v Evropi. Tu so vzroki pasivnosti inženirjev, nizke produktivnosti, ki se že šesto leto zapovrstjo zmanjšuje, in nizke ravni odnosa do dela.
Vedno kadar so delali ljudje z elanom, navdušeno, ker so čutili izboljševanje, ker so videli perspektivo, so rasle tudi inovacije. Tako je bilo v reformi med 1965 in 1970. Število prijav inovacij v podjetjih je takrat raslo kot še nikoli doslej. K temu je pripomoglo tudi nagrajevanje jkj rezultatih dela, po prispevku, po upoštevanju profesionalnosti. Ko pa se je začel širiti neprofesionalnem na vseh mestih, so šli po zlu tudi rezultati — in padali so vsa sedemdeseta leta. Zato je eno od zdravil tudi nagrajevanje po dejanskem prispevku k proizvodnji, k inovacijam, k renomeju države. Drug pogoj je reafirmacija profesionalnosti na vseh mestih in zaviranje antiintelektualizma. O strokovnih vprašanjih ne morejo razpravljati nepoznavalci, saj se sicer razvrednoti vsako znanje. Vodstvene ekipe podjetij naj dobe polnomočje, da uresničujejo svoj program, a kolektiv naj odloča z vsakoletnim potrjevanjem, ali mu zaupa ali
Zakaj se naši ljudje v tujini »razcvetijo«
Inženirje bodo podjetja obdržala samo s fleksibilno teamsko organizacijo s čim manj hierarhije, kjer se povezujejo okrog razvojnih projektov enakovredni ljudje, ki čutijo afiniteto drug do drugega in do sloga dela — pri čemer pa mora biti nagrajevanje funkcionalno, da stimulira k čim boljšim rezultatom, k čim večji kvaliteti. V takšnem okolju prihaja do maksimalnega sproščanja intelektualnih moči. Zakaj se naši ljudje v takšnem okolju v tujini tako razcvetijo? Pomožno osebje in nižje izobraženi delavci o njihovem delu nikoli ne morejo razsojati! Njihovo delo ocenjuje vodstvo, kije hkrati najviše izobraženo. To je pravilo dela v svetu - in na to se bomo morali vrniti tudi v Jugoslaviji, če se bomo hoteli rešiti.
Poročilo Zavoda za patente trdi, da »dokazuje porazno nizko število patentov inštitutov, da ni nobenih raziskav za prakso, da ni motivov in zavesti o pomenu zaščite lastne ustvarjalnosti«. S tem se ne strinjam, kajti vzroki niso tako preprosti. Res je, da se trošijo velika družbena sredstva za raziskave, in sicer neracionalno, kot redko kje na svetu in to zato, ker si raziskovalci inštitutov in univerz postavljajo cilje po svoji najboljši vesti sami, ker je industrija za njihovo delo popolnoma nezainteresirana. Ker niso raziskave povezane z razvojno dejavnostjo podjetij, ki bi rezultate patentirali, ko prihajajo na trg, ne more biti iz takšnega nepovezanega raziskovanja tržno pomembnih inovacij.
Jugoslovanska podjetja se drže močno izolirano ob strani, kot v nobeni zahodni državi, kjer več podjetij in vrsta univerz in inštitutov zagnano ustanavlja »raziskovalna združenja«. Vzrok je v pasivnosti tehniških kadrov v podjetjih, ki se nočejo izpostavljati riziku iskanja novega, ki si nočejo nakopavati na glavo odgovornosti in dela s takšnim močno zahtevnim sodelovanjem z univerzo. Poleg tega imajo tudi podcenjevalen odnos do raziskovanja samega. Če je na predlog ene izmed fakultet odgovorni v razvoju največjega slovenskega strojnega podjetja žaljivo odvrnil: »Literaturo znamo čitati tudi sami!«, potem je vsakomur lahko jasno izredno nizka raven inovacijske miselnosti. Sleherni predlog neke nemške univerze za skupno raziskavo je sprejet v vsakem nemškem podjetju z navdušenjem. Sodelovanje s tako vrhunskimi raziskovalnimi kapacitetami vodijo vedno do vrhunskih inovacij, ki so osnova nemškega slovesa v svetu. To je vsakemu poslovnemu človeku v Nemčiji jasno kot beli dan in zato tudi izkoriščano do skrajnosti. Pri nas pa smo priče nazorni sliki jugoslovanske podjetniške mizerije, ki sloni na nepoznavanju sveta in na domišljavosti prazne glave. To je samozadostna, vase zaverovana, slepa, cinična in arogantna mojstrska miselnost!
MARKO KOS
Prihodnjič: Slaba patentna zakonodaja je tudi kriva za sedanje stanje
NOVO V MEDICINI
Je hrana lz mikrovalovne pečice bolj zdrava?
kinen meni, da ima ksilitol še
druge
Če imate radi hrustljajočo slanino, si jo pripravite v mikrovalovni pečici. Tako pripravljena slanina je enako okusna in hkrati manj škodljiva za zdravje kot, če bi jo spekli v navadni ponvi. Do takega zaključka so prišli ameriški znanstveniki, ki so primerjali količino nitrozaminov, ki se tvorijo pri praženju v ponvi in pripravljanju hrane v mikrovalovni pečici. Ni-trozamini so snovi, za katere je ugotovljeno, da povzročajo raka pri različnih poskusnih živalih. V želodcu nastajajo iz nitritov, ki jih uporabljajo pri konzerviranju slanine in kuhanega mesa.
Barbara Miller z Nacionalnega centra za toksikološke raziskave v Jeffersonu v Arkansasu je s sodelavci izmerila koli-čirto dveh različnih nitrozaminov, ki se sproščata pri kuhanju. Gre za N-nitrozo-metilamin in N-nitrozopirolidin. Po 45 sekundah kuhanja v mikrovalovni pečici v slanini še ne najdemo nitrozaminov. V slanini, ki smo jo pražili ali pekli v P°_nv’> Pa nastane v tem času že takšna količina nitrozaminov, za katero je znano, da povzroča nastanek tumorjev pri podganah.
Kemiki so našli večjo količino nitrozaminov tudi v tobaku, ki ga prekajujejo nad odprtim ognjem, kot v tistem, ki ga sušijo na zraku. V tem primeru nitroza-mini nastanejo iz nitritov v gnojilih. Wil-liam Chamberlain z oddelka za raziskovanje v kmetijstvu v ZDA je v tobaku, ki so ga prekajevali, našel petkrat večje količine nitrozaminov, kot v tistem, ki so ga sušili na zraku.
■ Sladka pot do boljših zob
Kauko Makinen, profesor biokemije na univerzi v Michiganu meni, da ksilitol lahko pomaga pri prepričevanju zobne gnilobe. Ksilitol je ogljikovodik s petimi ogljikovimi atomi in je po fizikalnih lastnosti podoben saharozi (trstni ali pesni sladkor). Nastaja v brezah, najdemo pa ga tudi v lupini kokosovih orehov, v koruznih storžih, nekaterih vrstah sadja in zelenjave, na primer v slivah, jagodah, cvetači, čebuli in v gobah.
Na Finskem je skupina raziskovalcev pod vodstvom Makinena že pred desetletjem ugotovila, da je zobna gniloba manj pogosta, če v prehrani saharozo zamenjamo s ksilitolom. Letos so v neki raziskavi na Finskem dokazali, da žvečenje dveh do treh žvečilnih gumijev na dan, ki vsebujejo ksilitol. skupaj z rednim čiščenjem zob zmanjša zobno gnilobo pri otrocih med 11. in 13. letom. Ksilitol lahko poleg tega, da preprečuje propadanje zob, tudi zdravi zobno gnilobo.
Bakterije na površini zob namreč ne morejo fermentirati ksilitola v kislino, kot to lahko storijo z drugimi sladkorji. Drugi sladkorji preprečujejo, da bi bakterije razgrajevale tiste snovi v hrani, ki vsebujejo dušik, če pa uživamo ksilitol, do tega ne pride. Tako kot vsi sladkorji tudi ksilitol poveča izločanje sline. Vse te lastnosti ksilitola povzročijo, da je pH sline višji, s tem pa je hitrejša tudi obnavljanje zobne sklenine. Hkrati višji pH tudi upočasni nadaljnje gnitje zoba. Ma-
učinke v ustih, ki zmanjšujejo zobno gnilobo. Ksilitol je dražji od saharoze. Z njim bi za začetek lahko sladili predvsem tiste izdelke, ki jih, kot na primer žvečilni gumi, dlje časa obdržimo v ustih. Ksilitol vsebujejo tudi nekatere zobne paste.
■	Volja premaguje
raka______________
Najnovejše raziskave so pokazale, da lahko psihično stanje bolnika, ki ima raka, vpliva na čas bolnikovega preživetja.
Na zasedanju Britanskega združenja za raziskovanje raka v Londonu so se strinjali, da je treba pospešiti raziskovanje vpliva psihičnih stanj na razvoj bolezni pri obolelih za rakom. V Londonu in Manchestru bodo ustanovili dve raziskovalni skupini psihiatrov. Dr. Števen Gre-er, psihiater iz Londona, ki seje specializiral za delo z rakavimi bolniki, je povedal, da so njegove raziskave, ki jih je opravil pri manjši skupini bolnikov, pokazale, daje bilo tistih bolnikov, ki so se odločno zoperstavili bolezni, po petih letih živih še 75 odstotkov, med tistimi, ki so menili, da zanje ni več upanja na ozdravitev, pa jih je pet let živelo le še 35 odstotkov.
Dr. Greer bo skušal z novimi raziskavami potrditi svoje odkritje, hkrati pa bo s sodelavci skušal poiskati način, kako bi pri optimistično razpoloženih bolnikih še utrdil njihovo voljo do ozdravitve, in pri tistih, ki obupujejo, spodbudil voljo za boj proti bolezni. Pravi, da je potrebno razviti terapijo, ki bi obolelim za rakom pomagale, da bi se osvobodili psihološkega stresa in se bolj aktivno spopadli s svojo boleznijo.
■	Alkohol na seznamu
teratogenih snovi_________
Skupina znanstvenikov iz Kalifornije v ZDA zahteva, da se alkohol uvrsti na seznam snovi, ki lahko škodljivo vplivajo na razvoj ploda.
Kenneth L. Joifes z medicinske šole na Kalifornijski univerzi v San Diegu, je povedal, da se pri 44 odstotkih otrok alkoholikov in pri 11 odstotkih tistih, katerih matere so v zgodnji nosečnosti vsak dan pile alkohol, pojavi lažja oblika mentalne zaostalosti.
■	Novo cepivo proti
hepatitisu B_______________
V Veliki Britaniji že prodajajo novo cepivo proti hepatitisu B. To je prvo cepivo, izdelano s pomočjo genetskega inženiringa, ki so ga dovolili prodajati v tej državi. Genetski material virusa, ki povzroča hepatitis B, vstavijo v celice kvasa, ki jih nato gojijo, da izdelujejo beljakovine, značilne za virus. Te beljakovine spodbudijo imunski odgovor, če jih vbrizgavamo v kri.
Izdelovalci tega cepiva pravijo, da je njegova prednost predvsem v tem, da je dosti cenejše od cepiva, ki je bilo do sedaj v uporabi in so ga izdelovali iz krvi bolnikov, okuženih z virusom hepatitisa B. To je predvsem pomembno za dežele v razvoju, kjer je hepatitis B bolj pogost in je na voljo manj sredstev za nakup cepiva.
Letošnji Nobelovi nagrajenci za kemijo
Zbllžanje organske kemije in kemije živih sistemov
Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo je švedska akademija podelila za odkritje in nadaljnji razvoj pomembne zvrsti spojin, cikličnih polietrov, Charlesu Pedersenu, Donaldu Cramu in Jean-Marie Lehnu.
Charles Pedersen je Norvežan, a je bil rojen na Koreji pred 83 leti. Delal je pri velikem ameriškem koncernu Du Pont in je pred 24 leti po naključju odkril — kot stranski produkt neke reakcije, ki jo je raziskoval — obročasto spojino, sestavljeno iz 12 atomov ogljika in 6 atomov kisika, pri čemer sta med vsakim kisikom dva ogljika. Molekula ima obliko krone, zato se je v angleščini zanjo in poznejše pripravljene analoge udomačil izraz »crown et-hers«. Kemijsko je spojina sorodna etru, pomembnemu topilu in nekdaj najbolj pogosto uporabljenem sredstvu za narkozo. Oblika obroča pa daje cikličnim polietrom zanimive in praktično pomembne lastnosti, ki jih je Pedersen opazil. Začelo se je z natrijevim hidroksidom (po domače »lug«), ki se dobro topi v vodi, ne pa v organskih topilih, kot so eter in benzen. Ko je Pedersen dodal takim topilom svoj ciklični eter, se je natrijev hidroksid v njih počasi raztopil.
Igra medmolekulskih sil
Kako je to možno? Razlago najdemo v igri medmolekulskih sil. Atome kisika spremlja negativno električno polje, ki je v cikličnem etru usmerjeno navznoter. Zato pritegne pozitivno nabite kovinske ione, odprtina pa je pravšna, da se, denimo, ion natrija namesti vanjo. Zunanji obod obroča pa se prek disperzijskih sil zlahka vrine med molekule navadnega topila in tako omogočajo ciklični etri vnos kovinskih ionov v nevodna topila, v katerih se kovinske soli ne topijo. S tem pa so se odprle možnosti za izvedbo številnih reakcij s kovinskimi ioni v nevodnih topilih. Ciklične etre je mogoče sintetizirati z različno velikimi odprtinami in tako doseči selektivnost za različne ione, kar je postalo pomembna metoda ločevanja.
Toda to je le začetno odkritje, ki ga je naprej razvijal Donald Cram, 68-letni profesor kemije v Los Angelesu. V času Pe-dersenovega odkritja je bil svetovalec pri Du Pontu in je v cikličnih etrih hitro sprevidel velike možnosti za obogatitev svojih raziskav organske stereokemije.
Tu moramo poseči nekoliko v to področje, da bomo dojeli pomen Cramovega in Lehnovega dela. V kemiji nasploh, zlasti pa pri bioloških molekulah, srečamo zanimive probleme v zvezi z molekulami, ki niso simetrično grajene. Tako molekule obstajajo v parih, ki so si v razmerju zrcalnih sil, to je kot leva in desna roka in jim pravimo, da so kiralne. Najpreprostejši primer je ogljikov atom, ki ima šitiri različne substituente. Pri prostorski predstavi take molekule se je treba zavedati, da so vezi ogljikovega atoma usmerjene v kote tetraedra (»tetrapak« je primeren model, če vzamemo, da je ogljik v sredi, substituente pa na oglih tetrapaka). Stara označba za par kiralnih molekul je 1 oziroma d izo-mera. L in d izomeri imata enake fizikalne lastnosti in ju zato ni mogoče ločiti, razen prek drugih kiralnih molekul, s katerimi se lahko vežejo v soli ali komplekse. Narava proizvaja skoraj vedno le eno vrsto izo-mer, npr. naravne aminokisline, ki so gradniki beljakovin, so skoraj vedno 1.
Kiralnost je zelo pomembna pri medsebojnem prepoznavanju molekul v zgradbi in funkciji živih sistemov. Encimi skoraj izključno razgrajujejo, pa tudi gradijo molekule ene kiralnosti. To je ugotovil že pred 150 leti veliki francoski kemik in mikrobiolog Louis Pasteur, oče mikrobiologije, in tudi postavil osnove organske stereokemije. Če želimo sintetizirati molekule, ki so biološko aktivne, je treba paziti na pravilno kiralnost, ker je navadno napačna izomera neaktivna ali vsaj veliko manj aktivna. Pri navadni organski sintezi dobimo zmes levih in desnih izomer, ločitev je pa navadno dokaj težka. Pri enci-matski sintezi pa vedno dobimo le eno ali drugo obliko. Dobivanje molekul z določeno kiralnostjo je torej izredno pomembno za področje zdravilske kemije, seveda pa tudi pri študiju bioorganskih mehaniz-
Charles Pedersen
Donald Cram z ženo
Jean-Marie Lehn
mov, zlasti encimatskih reakcij in mehanizmov biološke regulacije. Bistvo dobivanja čistih stereoizomer je »kalup« z ustrezno prostorsko zgradbo, po katerem poteka del sinteze ali ki služi za ločitev izomer. V naravi so taki kalupi prav encimi.
Kemija gostitelja in gosta
Ciklični polieter, ki ga je dobil Pedersen, je molekula z dokaj visoko simetrijo. Toda Cramu se je utrnila ideja, da bo s primerno substitucijo dobil nesimetrične, kiralne molekule, ki bodo ustrezno tej ne-simetriji različno močno vezale druge izo-mere. S tem bo dana možnost ne le ločevanja izomemih parov molekul, ampak bodo v obroč zajete molekule tudi različno hitro reagirale na tistih delih, ki niso zajeti v obroč. S tem postanejo obročaste molekule nekakšen model za encime. Pri vezavi na obroč se zajete molekule namreč nekoliko deformirajo, tako postanejo bolj dostopne za razhčne reakcije. S tem se je začelo novo obdobje biomimetične kemije, ki ga je Cram imenoval tudi kemijo gostitelja in gosta (host-guest chemistiy). Cram je načrtoval in sintetiziral izvedenke kronskih etrov z različnimi skupinami, ki so selektivno vezale, pa tudi aktivirale za nadaljnje reakcije številne druge molekule. Delo je šlo tudi prek obročastih molekul do takih s kroglasto votlino, ki še močneje vežejo »goste«.
Jean-Marie Lehn, 49-letni profesor na Univerzi Louis Pasteur v Strasbourgu, se je za časa bivanja v ZDA srečal s Pederse-novim odkritjem in ga tudi naprej ra zvij al v smeri tridimenzionalnih »gostiteljev«, ki imajo značilnosti naravnih receptorjev. Receptorji so po večini beljakovinske molekule, ki prepoznavajo in vežejo manjše molekule, kot so hormoni in nevrotrans-miterji. Vezava takih molekul se prek receptorjev prenese na različne celične dejavnosti in vse skupaj tvori sistem kemične regulacije celičnih aktivnosti. Pri odpravljanju bolezenskih motenj zaradi pomanjkanja ali viška naravnih regulatorjev dajemo ustrezne sintetizirane snovi, kar je bistvo velikega dela poseganja v smeri zdravljenja motenj. Pri tem pa je treba vedeti, da so receptorji, podobno kot encimi, stereoselektivni, to je da zahtevajo za učinkovito vezavo in s tem funkcioniranje ustrezno prostorsko namestitev določenih atomskih skupin. Lehnovi napori in uspehi so šli v smeri sinteze modelnih receptorjev na osnovi sistemov gostitelj-gost. O strukturi naravnih receptorjev je zaenkrat le malo znanega in zato je Lehnov pristop z modeliranjem gostiteljev po znanih gostih pomemben za razvoj zdravilnih učinkovin.
Pedersenovo odkritje z nadaljnjim razvojem po zamisli Crama in Lehna pomeni zbližanje med organsko kemijo in kemijo živih sistemov in je odprlo široke možnosti za boljše razumevanje dogajanj v živih sistemih, dobivanje novih spojin, ki so pomembne v biomedicini, pa tudi za uporabo v anahzm kemiji.	DUŠAN HADŽI
DELO
STRAN 8
LJUBLJANA, 10. NOVEMBRA 1987
ZNANJE za razuoj
TEHNIČNE NOVICE
Mednarodni raziskovalni fuzijski reaktor
Ali se bomo tokrat le vključili v svetovni tehnološki tok?
V javnosti se je pred nekaj tedni pojavila informacija, da se naša država pripravlja na kandidaturo za gradnjo večjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja, ki ga nameravajo po skupnem dogovoru med več državami v naslednjih nekaj letih graditi nekje na evropskih, po možnosti čim bolj nevtralnih tleh.
Prav zato, ker je fuzija (spajanje) — gre za obraten proces od fizije (razcep, delitev), ki je podlaga za pridobivanje energije v zdajšnjih jedrskih reaktorjih — šele v eksperimentalni fazi in o njej širša javnost ve malo, smo za razlago samega fuzijskega načela in tudi zasnove jugoslovanskega fuzijskega programa, ki je podlaga za v uvodu omenjeno kandidaturo, naprosili dr. Milana Čerčka, vodjo laboratorija za fiziko plazme v odseku za reaktorsko fiziko na inštitutu Jožef Stefan.
DELO: Kaj je osnovna značilnost fuzije in pridobivanja energije v fuzijskih reaktorjih?
ČERČEK: Gre za proces spajanja jeder lahkih elementov, pri čemer se sprošča energija. Ta reakcija zahteva visoke energije reaktantov, to se pravi elementov, ki ju združujemo in to zato, da premagata odbojne sile med jedri. Zato je treba doseči visoke temperature — do 100 milijonov stopinj Celzija. Pri tako visokih temperaturah pa so reaktanti že v obliki plazme. To pomeni, da so ionizirani, da so elektroni v atomih ločeni od jeder. Da pa lahko pride do reakcije, v kateri se sprošča višek energije, je treba plazmo dovolj dolgo vzdrževati pri zahtevani visoki temperaturi in gostoti. Tako je za fuzijo nujno potrebno sozvočje med visoko temperaturo in pravšnjo gostoto plazme z lahkima elementoma. ki ju združujemo. Čeprav so v poskusnih fuzijskih reaktorjih posamezni parametri že doseženi, pa ie cilj nadaljnjega raziskovalnega dela in načrtovanih eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev podaljševanje časa oziroma optimalnega razmerja med posameznimi parametri, ki omogočajo fuzijsko reakcijo. Zaenkrat je najboljši dosežek 0,85 sekunde. V naslednjih dveh letih pa naj bi fuzijsko reakcijo z eksperimenti podaljšali, tako da bi dokazali tako imenovano znanstveno uresničljivost fuzije.
DELO: Kakšno gorivo oziroma elementa, ki ju bodo združevali, da bo prišlo do reakcije, bo uporabljeno pri fuziji oziroma v fuzijskih reaktorjih?
ČERČEK: Najugodnejša reaktanta sta devterij in tritij; lahko uporabimo tudi druge, povsem neproblematične reaktan-te, le da zahtevajo višje temperature, kar je zaenkrat še prezahtevno oziroma predrago. Reagirata oziroma spojita se v helijevo jedro (delci alfa), pri čemer nastanejo tudi visokoenergijski nevtroni. Slednje uporabljajo za pridobivanje energije, hkrati pa tudi za proizvodnjo tritija, ki ga v naravi ni. Na drugi strani pa devterij lahko pridobivamo iz morja, torej ga imamo na voljo v praktično neomejenih količinah. V tem je tudi pojasnilo napovedi, da bo fuzija, ko bo uporabna kot proizvodna tehnologija, predstavljala praktično neomejene možnosti za pridobivanje energije. Pri tem je treba povedati, da je tritij radioaktiven; njegova razpolovna doba je nekaj več kot dvanajst let. Je razmeroma prodoren, toda z ustrezno zaščito se ga da povsem obvladati, tako da ne predstavlja posebnega problema.
DELO: Kakšni so odpadki, ki nastajajo pri fuzijski reakciji?
ČERČEK: Pri samem gorivnem ciklusu radioaktivnih odpadkov ni. Sčasoma pa med obratovanjem postanejo radioaktivni konstrukcijski elementi reaktorja — kakor V fizijskem reakorju. Oba sta torej kontaminirana in zato ju je treba konservirati po posebnem postopku.
DELO: Kako daleč je razvoj fuzijskih reaktorjev?
ČERČEK: Raziskovalno delo teče od sredine 50-tih let. Sprva je bilo pri razvoju fuzije več pristopov, danes pa sta se ohranila predvsem dva, ki se razlikujeta po tem, kako ohranjata plazmo z reaktanto-ma, kar omogoča fuzijo. En pristop to doseže z magnetnim poljem, drugi pa z zgoščevanjem kroglic goriva, kar dosežejo z laserskimi žarki. Trenutno največ obeta magnetni pristop, ki zadržuje plazmo v obroču - to so TOKAMAKI, eksperimentalne fuzijske naprave, ki so jih v začetku 60-tih let razvili v Sovjetski zvezi in so jih prevzeli tudi na Zahodu.
Tako so danes na svetu štiri razmeroma velike eksperimentalne naprave za raziskave visokotemperatume plazme. Naslednji korak, ki je predviden, pa je demonstracija inženirsko-tehnološke uresničljivosti fuzijskega reaktorja. Zato so že leta 1979 začeli projektirati tako imenovani INTOR, ki naj bi že bil reaktor skupaj s komponentami za tritijev cikel in z delom za proizvodnjo električne energije. Naslednji korak pa bo demonstracijski reaktor, ko bodo že postavili elektrarno in s tem dokazali ekonomsko upravičenost fuzijskih reaktorjev. Ker pa se je pokaza-
• Ker je izjemno težko hkrati zagotoviti vse pogoje, ki so potrebni za fuzijsko reakcijo — visoko temperaturo, gostoto plazme in čas reakcije —je proces fuzije tudi težko ohranjati, saj se ob najmanjši spremembi enega od zahtevanih parametrov samodejno ustavi. To je tudi bistvena razlika v varnosti delovanja med fuzijskim in fisijskim reaktorjem. Medtem ko pri fisijskem reaktorju obstaja možnost, da proces uide iz rok (nesreči v Černobilu in na Otoku treh milj), se v fuzijskem reaktorju ob najmanjši napaki proces sam od sebe ustavi. Pa tudi, če bi plazma ušla na steno reaktorja, je zelo redka in ima ustrezno malo energije, tako da ne more povzročiti resnejše škode.
lo, da je zasnova eksperimentalnega reak torja INTOR, z razvojem vseh sestavin fuzijskega reaktorja za pridobivanje energije na enem samem mestu, politično nesprejemljiva, so se odločili za nekoliko drugačno sodelovanje. Tako bi ZDA, SZ, Japonska in zahodnoevropske države, ki sodelujejo v tem projektu, posamezne sestavine fuzijske tehnologije razvijale po sicer enotnem konceptu (TOKAMAK) vsaka za sebe, rezultate pa bi združile v novozgrajenem in doslej največjem eksperimentalnem fuzijskem reaktorju ITER (International Thermonuclear Experimen-tal Reactor). Tega naj bi postavili »nekje na evropskih tleh«, torej lahko tudi v Jugoslaviji, če bo zanj kandidirala, in če bo seveda zagotovila določene pogoje.
DELO: Kateri glavni problemi so v ospredju pri nadaljnjem razvoju fuzijskih reaktorjev?
ČERČEK: Če nekoliko povzamem, je v ospredju gretje plazme z visokofrekvenčnimi elektromagnetnimi valovi in z vbrizgavanjem visokoenergijskih snopov atomov. Študirajo tudi stabilnost plazme, prav tako je zelo pomembna njena čistost in skušajo doseči tudi njeno potrebno gostoto.
DELO: Do kdaj naj bi bila fuzija razvita do stopnje, da bo komercialno uporabna?
ČERČEK: Hitrost razvoja je odvisna od vloženih sredstev. Sicer pa v naslednjih dveh letih pričakujejo tako imenovani preboj, ko bi dokazali znanstveno uresničljivost fuzije. Začeli naj bi razvijati ITER, ki naj bi ga dali v obratovanje med leti 2000 in 2010. Po tem letu naj bi začeli graditi demonstracijsko elektrarno in dokaz komercialne uporabnosti fuzije naj bi bil predvidoma na razpolago okrog leta 2050.
Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja
Centralna tehniška knjižnica Univerze Edvarda Kardelja Ljubljana je pripravila dvodnevno 2. posvetovanje sekcije za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Na posvetovanju, ki ga bodo zaključili danes v prostorih Krke v Ljubljani, so spregovorili o vlogi specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja.
Dejstvo je, da se vse bolj izgublja podoba tradicionalne knjižnice. Nova tehnologija prinaša nove poglede na mesto in razvojno vlogo knjižnic tudi pri nas. Posebej specialne knjižnice morajo biti ažurne in zanesljive posredovalke pomembnih informacij. Zato morajo specialne knjižnice stalno odkrivati nove informacije s področij, ki jih pokrivajo in prenašajo uporabnikom. Da so te knjižnice pri tem kar najbolj učinkovite, se s pomočjo računalniške tehnologije - ki je danes za tovrstno knjižnično dejavnost nuja — povezujejo z informacijskimi centri, podatkovnimi zbirkami v mreže in sisteme, preko katerih so jim dostopne različne informacije iz sveta. Preko teh mrež pa seveda knjižnice tudi same posredujejo svoje informacije v okviru določene stroke.
V Sloveniji deluje na področju tehnike in prirodoslovnih ved ena univerzitetna tehniška knjižnica - to je Centralna tehniška knjižnica - in 26 visokošolskih. Pri inštitutih, zavodih in društvih je 31 specialnih knjižnic, največ teh - kar 112 - pa jih je pri delovnih organizacijah. Največ enot knjižničnega gradiva odpade na univerzitetno in visokošolske knjižnice - kar 43 odstotkov in okoli 40 odstotkov na specialne knjižnice v okviru delovnih organizacij. Medsebojno povezovanje vseh teh na temelju skupnih strokovnih interesov, ne pa na temelju administriranja, pomeni pogoj za korak naprej.
Glede na vlogo, ki jo imajo specialne knjižnice pri pospeševanju razvoja s pomočjo izmenjave novih informacij, si te knjižnice zaslužijo vidnejše mesto v okviru
knjižnično-informacijske dejavnosti in na področju znanosti in izobraževanja, je bilo med drugim rečeno na posvetu. Opozorili so, da bi naše družbeno okolje moralo bolj izkoriščati dejavnost specialnih knjižnic, uporabljati njihova gradiva in informacije glede na družbeno deklarirani pomen znanja in hitre informacije.
Zato je namen tega posveta — na katerem sodeluje 35 avtorjev z 21 referati — me<? drugim — podpreti razvoj sodobnega knjižnično-informacijskega sistema za potrebe gospodarskega in družbenega razvoja in zagotoviti boljše sodelovanje med strokovnimi delavci v specialnih knjižnicah in uporabniki informacijskih storitev v gospodarstvu in razvojno raziskovalni dejavnosti.
Tega posvetovanja se je udeležil tudi nemški gost, direktor Centralne tehniške knjižnice iz Essna, dr. Pedro G. Hastedt, strokovnjak za avtomatizacijo bibliotečne-' ga poslovanja.	A D L
Tehnedja ne dobivamo iz Vince
Nedavno smo v prilogi Znanje za razvoj objavili članek o jugoslovanski nuklearni medicini (Strokovno znanje precej presega tehnično opremljenost ustanov), v katerem dr. Franc Fazarinc pravi, da radioaktivni tehnecij za diagnostiko številnih obolenj pridobivajo v Vinči. V zvezi s tem so nas z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani obvestili, da je Vinca le posrednik pri uvozu izotopov za medicino, saj reaktor tam že več let ne obratuje s polno močjo. Pač pa tehnecij za ljubljanski Klinični center in Onkološki inštitut (z njim pregledajo vsak dan več kot sto ljudi) že osem let izdelujejo v reaktorskem centru Brinje (Podgorica).
DELO: Kje je pri teh načrtih mesto Jugoslavije, če sploh je?
ČERČEK: Nesporna je ocena, da je fuzija lahko tudi ena izmed spodbud pri razvoju tehnologije vsake države in njenega znanstvenega in tehnološkega potenciala. Čas je, da se v ta tok vključimo usmerjeno, ne pa po že običajnem naključju ali z zamudo. Zdaj sicer nekaj skupin raziskovalcev v naši državi že dela na raziskavah, ki so relevantne za fuzijo, niso pa neposredno usmerjene vanjo. Če pa se hočemo vključiti v naslednjo stopnjo tehnološkega razvoja fuzije, ki se očitno približuje, potem se moramo vključiti zelo hitro. To pa lahko naredimo tako, da sprejmemo svoj program fuzijskih raziskav in da se pospešeno vključimo v mednarodno dogajanje na tem področju.
Kandidatura za tak testni reaktor, kakršen bo ITER, pa je lepa priložnost za to; tudi zaradi našega geopolitičnega položaja.
DELO: Verjetno bo država, ki bo izbrana, morala imeti tudi določeno podlago v znanju?
ČERČEK: Zato so lanskega decembra na inštitutu Rudjer Boškovič tudi dali pobudo, da se obdelajo možnosti za kandidaturo Jugoslavije, da bi prišli v družbo visoke tehnologije. Fuzijo namreč spremljajo tehnologija superprevodnih magnetov, razvoj visokokvalitetnih materialov, računalništvo in številne druge najsodobnejše tehnologije. Na podlagi te pobude je zvezni komite za znanost in tehnologijo dal nalogo, da se pripravi študija in strokovnjaki iz več jugoslovanskih inštitutov, povezanih v Nuklinu, so pripravili pregled o razvoju fuzije, kakšen je položaj pri nas in kakšne bi bile možnosti za kandidaturo za ITER. Ta študija je bila pripravljena sredi letošnjega leta in prav zdaj je pred vrati ustanovitev skupine jugoslovanskih strokovnjakov (v okviru Nuklina), ki bi pripravili osnutek programa fuzijskih raziskav do leta 2000.
DELO: Kaj naj bi bilo v tem programu?
ČERČEK: Predvidoma naj bi bil v njem na prvem mestu jugoslovanski fuzijski projekt od leta 1988 do 1990. To bi pomenilo vzpostavitev fuzijskih raziskav po jugoslovanskih inštitutih in univerzah in pa preusmeritev raziskav, ki se zdaj le delno dotikajo fuzije, v povsem fuzijsko smer. Okrepili naj bi mednarodno sodelovanje, tako da bi se vključili v zdajšnje velike fuzijske projekte v svetu. Pozneje pa naj bi vzpostavili tudi jugoslovanski fuzijski center, v katerem bi imeli večjo napravo za študij visokotemperatume plazme — verjetno TOKAMAK. Vse to bi bil lahko tudi zametek bodočega mednarodnega centra (če bi uspeli s kandidaturo).
SUPERPREV. MAGNETI
PLASC
.PLAZMA
RF GRETJE 'PLAZME

Ko bi se namreč dogovarjali o vzpostavitvi jugoslovanskega fuzijskega centra, bi hkrati kandidirali tudi za ITER - če se bodo za njegovo gradnjo sploh odločili.
DELO: Obrisi programa so že dokaj jasni, ali to pomeni, da so predvidene tudi že možne lokacije za gradnjo takega jugoslovanskega centra oziroma morebiti tudi mednarodnega fuzijskega reaktorja?
ČERČEK: Podrobno analizo naj bi naredila omenjena skupina strokovnjakov. V predhodni oceni, ki je že narejena, pa je rečeno, da so v Jugoslaviji na določenih lokacijah viški električne energije (potrebne za ITER). Te lokacije so v okolici Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora in na Kosovu. Na teh možnih lokacijah, pravi študija, je tudi dovolj vode za hlajenje (Sava, Drava, Donava).
DELO: Kaj pa drugi pogoji, ki so potrebni za postavitev mednarodnega fuzijskega centra?
ČERČEK: Razvoj industrije za proizvodnjo opreme bi morali pospešiti. Nemudoma bi se morali vključiti v mednarodno računalniško mrežo in pospešiti bi morali šolanje znanstvenikov. Za znanstveno-podporo ITER bi morali ponuditi okrog 300 strokovnjakov s področja fizike plazme, jedrske in reaktorske fizike, računalništva, materialov itd. Postaviti bi morali že omenjeni eksperimentalni manjši TOKAMAK oziroma povečati eksperimentalno bazo in pospešiti mednarodno sodelovanje — tako na Zahodu kot na Vzhodu.
DELO: Koliko naj bi Jugoslavijo stala vzpostavitev jugoslovanskega fuzijskega centra?
ČERČEK: Jugoslovanski fuzijski projekt bi do leta 1990 okvirno stal (kadri, mednarodno sodelovanje in oprema) po cenah septembra letos 15 milijard dinarjev in 6 milijonov dolarjev.
Gradnja jugoslovanskega fuzijskega centra pa bi stala (kadri, laboratorijska oprema, TOKAMAK, infrastruktura) 77 milijard dinarjev in 58 milijonov dolarjev, če bomo dobili TOKAMAK v dar, kar je dokaj realna možnost, oziroma 110 milijonov dolarjev, če ga bomo morali kupiti. Priprava kandidature za ITER je ocenjena
še na eno do dve milijardi dinarjev. Ali, če seštejemo, jugoslovanski fuzijski program z jugoslovanskim fuzijskim centrom do sprejetja kandidature za gradnjo oziroma lokacijo mednarodnega fuzijskega centra bi zahteval 95 milijard dinarjev in 64 milijonov dolarjev, če bomo rabljeni TOKAMAK dobili v dar oziroma 130 milijonov dolarjev, če ga bomo kupili.
DELO: In kaj dobimo, če pridobimo lokacijo za ITER?
ČERČEK: Od 4,5 milijarde dolarjev, kolikor bo veljal ves projekt, bo 2,5 milijarde dolarjev porabljenih za gradnjo in opremo zemljišča z infrastrukturnimi objekti. Večji del tega denarja bo prav gotovo lahko dobila država, ki bo dobila kandidaturo.
DELO: Ocena možnosti razvoja fuzije v Jugoslaviji je že narejena in kažejo se dokaj jasni obrisi programa in kandidature za mednarodni reaktor. Kje je pri vseh teh »odločitvah« mesto javnosti?
ČERČEK: Razumljivo je, da se je zamisel porodila pri strokovnjakih in preden slednji niso pripravili strokovnih stališč, se ni bilo mogoče pogovarjati. V naslednjem koraku je bil z oceno fuzijskih razvojnih možnosti seznanjen ustrezen zvezni komite oziroma ZIS. Vsekakor pa do zdaj še ni popolnoma nič odločeno, razen to, da je skupina ljudi, ki je to oceno pripravljala, porabila toliko in toliko časa.
DELO: Kljub dobrim željam, da se vključimo v svetovni tehnološki tok, se nam poraja bojazen, da hočemo pogoltniti (pre)velik zalogaj?
ČERČEK: Tudi, če ne bomo dobili kandidature za lokacijo mednarodnega fuzijskega centra, moramo, po mojem mnenju, spremljati razvoj fuzije. Torej v vsakem primeru rabimo jugoslovanski fuzijski program. Gradnja ITER na naših tleh pa bi pomenila le krajšo in intenzivnejšo pot v tehnološko razvito družbo. Vedeti tudi moramo, da bodo, potem ko bo ITER (kjerkoli že bo) zgrajen, informacije do fuzijske tehnologije in vseh tehnologij, ki z njo sovpadajo, skoraj gotov teže, če ne popolnoma nedostopne.
GREGOR PUCELJ
Zakaj umira severni Jadran
Umetna gnojila - večji pridelek. loda zato uničeno morje
Italijanska revija L’Europeo je objavila zanimiv članek o vzrokih za zastrupljenost severnega Jadrana (posebno hude posledice so bile na italijanski in menda tudi na naši strani očitne konec septembra). Ta tema bo med drugim tudi predmet pogovorov med obiskom predsednika ZIS Branka Mikuliča sredi novembra v Rimu.
V mestu Cesenatico na jadranski obali še 300 metrov v notranjost gnijoče morje neznosno draži nosnice. V Riminiju polnijo zadnji letoviščarji na plaži plastične vrečke z ribami, ki čofotajo po plitvini in lovijo kisik. Tisti kisik, ki je iz jadranskih voda od delte reke Pad navzdol od Pesara preprosto izginil. Tisoč kvadratnih kilometrov morja se je spremenilo v barje smrti. Vzroka: dolgo, vroče poletje in neprekinjen dotok fosforja ter dušika, ki ga Pad pobira po vsej Padski nižini, in potem odlaga v Jadransko morje.
S temi snovmi so se hranile mikroalge, strašansko so se razbohotile, namnožile so se do te mere, da so se same začele dušiti; odmirale so in se razkrajale ter tako vodi odtegovale kisik, neizbežen za življenje. Začela se je agonija vsega živega v morju. Hkrati so na deželi, v notranjosti, poljedelci začeli z jesenskim gnojenjem in natresli na polja desetine tisočev ton gnojil. Pripravljajo novo katastrofo — za leto 1988.
In vendar se je lani prvič zgodilo, da so porabo umetnih gnojil v zadnjih desetih letih zmanjšali in to kar za 20 odstotkov. Vendar privarčevani tisoči ton fosforja zaprtemu in plitvemu morju na severu Jadrana le niso privarčevali nove mrtvice. Zakaj? »Enostavno zato, ker je v prsti še vedno prevelika koncentracija fosforja in dušika«, pojasnjuje Roberto Marchetti, redni profesor ekologije na milanski univerzi in raziskovalec Inštituta za proučevanje voda pri Nacionalnem svetu za raziskave. Pred tedni je prišla na knjižne police njegova knjiga »Evtrofija — proces degeneracije voda«, najbolj poglobljena študija problema doslej v Italiji.
Položaj se je nekoliko popravil po zaslugi ostrih omejitev deleža fosfatov v pralnih praških, ki so bile sprejete v zadnjih letih, ker so dolgo mislili, da so praški glavni krivci za evtrofijo. Toda po tej poti ne bo več napredka, spisek krivcev se ie spremenil.
Leta 1976 so sintetična pralna sredstva prispevala k evtrofiji tekočih in priobalnih morskih voda 33,2 odstotka vsega fosforja, 19.500 ton na leto. Sledilo je človeško blato s 27,5 odstotka (16 tisoč ton fosforja), poljedelstvo s 17,8 odstotka (10.500 ton), živinoreja s 13,3 odstotka (7.700 ton). Prispevki industrije in neobdelanih površin so bili nadvse pičli.
Industrija pralnih praškov se upira
Prav leto 1976 je bilo odločilno: evtrofija je prvič dosegla zaskrbljujoč obseg. Začela se je tudi kampanja varstvenikov okolja za ukinitev fosforja v pralnih sredstvih (od junija 1986 znaša največja dovoljena vsebnost 2,5 odstotka). Delež fosforja iz pralnih praškov se je v italijanskih vodah zmanjšal s 33,2 na 12,7 odstotka, na približno 6.300 ton na leto. Zakon o »nujnih ukrepih za brzdanje pojavov evtrofije« pa predvideva, da se bo prisotnost fosforja v praških do 31. marca 1988 zmanjšala na pičel odstotek.
Spričo tega zakonskega omejevanja živijo zadevne industrije v negotovosti in se pripravljajo na bitko. Vznemirjenje so zlasti velike evropske proizvajalke osnovnih snovi za pralna sredstva. Italijanska Asso-base, organizacija v okrilju federacije kemičnih industrij, že toži, da se bo prodaja tripolifosfata, bistvene sestavine detergentov, zmanjšala za 70 odstotkov. Industrija je po vsej zahodni Evropi zadnje mesece sprožila kampanjo v korist fosforja v praških. Francoska Rhone-Poulenc, druga največja evropska proizvajalka fosfatov za pranje, zatrjuje: pralna sredstva so kriva malo ali nič. Odgovornost nosijo človeški iztrebki, poljedelstvo in živinoreja. Ne le to: če bi fosfor odstranili, bi morali za »čisto žehto« dodajati še nevarnejše snovi. Alberto Bruna od Združenja proizvajalcev pralnih sredstev pravi: »Če bomo znižali prisotnost fosforja v praških na en odstotek, bomo prihranili največ tri tisoč ton na leto, smešno malo. Treba je omejiti druge vire onesnaževanja«.
Ostali viri res zadobivajo vedno večjo vlogo. Moderno poljedelstvo, ki temelji na največjem možnem izkoriščanju tal, terja vedno več gnojil. Od petdesetih let do danes se je njihova poraba skoraj potrojila. Fosforja, ki ga potresejo po italijanskem polotoku, se je nabralo za 400 tisoč ton na leto, od tega ga je za 256 tisoč v umetnih gnojilih, ostalo v naravnih. Del teh hranil odplakneta deževje ali namakanje in hitro konča v vodah.
Poljedelstvo in živinoreja na zatožni klopi
Koliko natančno? S tem se ukvarjajo nekateri raziskovalci z univerze v Milanu. »Ni treba prehitro naprtiti vse krivde umetnim gnojilom«, svari Marco Vighi s fakultete za agronomijo v Milanu. »Fosfor je v zemlji skoraj nepremakljiv, za razliko od dušika. Sprati ga skoraj ni mogoče. Problem je drugje. Zaradi razvade in pomanjkljivih informacij površine po pravilu pretirano gnojijo«, pravi Vighi. »Prst se zasiti. Mnogi agronomi trdijo, da bi lahko na določenih površinah leta dolgo
opustili gnojenje s fosforjem in se to pri pridelku praktično ne bi poznalo. Dovolj bi bila učinkovita državna svetovalna služba, ki bi poljedelcem pomagala s kemično analizo prsti, z nasveti, s čim in koliko naj gnojijo«.
In kolikšen del krivde gre na račun živinoreje? Samo v Padski nižini gojijo približ-no šest milijonov glav govedi in prav toliko svinj. Kar zadeva iztrebljanje fosforja, imajo te živali le malo tekmecev: svinjski iztrebek ustreza petim, šestim človeškim, goveji devetim. To je tako, kot če bi v povodju Pada živelo 85 do 90 milijonov ljudi več.
Dobršen del tega morja gnoja rabi za naravno pospeševanje rasti. Bolj natančno, 50 do 60 odstotkov svinjskega gnoja in 90 odstotkov govejega. Ostalo gre v kanalizacijo, mimo čistilnih naprav. »Res je paradoks, vendar naravno gnojenje povzroča več škode od umetnega, pravi Vighi. »Kmetijci brezplačnega bogastva po pravilu ne uporabljajo s pametjo: potresajo ga v preobilju tudi tedaj, ko ni treba. Povrhu še v napačnih sezonah; jeseni na primer ga zmečejo na polja in travnike v kepah, nez-drobljenega in deževja ga z vodami celega odnesejo naravnost v potoke«.
Že dolgo je znana sokrivda poljedelstva, živinoreje in človeških odpadkov, zakaj so torej intervenirali le glede pralnih sredstev in obšli ostale vire? »Iz treh razlogov,« pojasnjuje profesor Marchetti, »prvič, ker so do začetka osemdesetih let detergenti nesporno prinašali v vode tretjino fosforja. Drugič, ker je bilo glede njih možno hitro in učinkovito posredovati, ni bilo treba čakati leta dolgo, da bi nastala mreža čistilnih naprav. In končno ker je fosfate v praških mogoče nadomestiti z drugimi snovmi. Z zakonom o praških pa smo še daleč od zmage nad evtrofijo. Zdaj je treba vsa urbana središča opremiti s čistilnimi napravami, ki bodo ujele fosfor. Te, ki jih imamo zdaj, lahko prestrežejo le 20-30 odstotkov fosforja. Toda take naprave so. Na Švedskem so problem že skoraj rešili, 90 odstotkov odplak gre skozi čistilne naprave«.
Težje pa bo ustaviti onesnaževanje, ki izvira iz poljedelstva. Z zapravljanja ali zlorabljanja površin bo treba preiti na nove navade, ki bodo upoštevale tudi potrebe okolja. In živinoreja? Tudi tu ni na vidiku takojšnjih in konkretnih rešitev. Idealno bi bilo na vsak svinjak priključiti čistilno napravo, toda cena bi bila za zasebnega rejca previsoka.
Kako torej prebaviti to morje gnoja? Predlogov je malo:	uskladiščiti ga
v ogromne bazene; prevažati ga skozi cevi do možnih porabnikov; uporabljati ga bolj pozorno kot doslej za gnojivo. Toda vse te rešitve so zapletene in drage. Vendar je še huje izgubiti celo, pravo morje.
(L’Europeo)
Osebni merilec sevanja
Firma Personal Monitoring Technologies iz New Yorka je izdelala osebni merilec sevanja, ki je velik kot kreditna kartica, priporočajo ga vsem, ki so izpostavljeni sevanju ob zdravstvenih in zobozdravstvenih pregledih, letaliških kontrolah in podobno.
CR napravica vsebuje štiri merilce, občutljive na sevanje, podobne tistim, ki jih uporabljajo rentgenski in radiološki strokovnjaki za osebno kontrolo. Trije merilci se lahko odlepijo, da z njimi lahko merimo oddaljene vire sevanja, četrti pa je pritrjen na kartice in meri naravno sevanje.
Po letu dni uporabe se napravica pošlje v P.M.T. v analizo — tu tudi zabeležijo vse podatke v računalniku. Lastnik napravice — kartice dobi poročilo in primerjavo rezultatov svoje napravice s povprečnimi rezultati iz podobnih okolij. Ta sprotno ažurirana poročila so lahko osnova doživljenskemu spremljanju izpostavljenosti organizma raznim virom sevanja.
Napravica v obliki kartice bo v veliko pomoč bolnikom, ki so zaradi svoje bolezni prisiljeni izpostavljati se številnim virom sevanja. (V. S.)
Elektronska mini knjižnica ___________________
Najnovejši izdajateljski fenomen, ki prihaja iz Avstralije je »pametna knjiga« - elektronski čitalec, ki bi lahko bil knjiga prihodnosti. Tekst je shranjen v silikonskem spominskem čipu v malem plastičnem ohišju, kot čitalec pa služi elektronska napravica, ne večja od knjige, ko jo nadomešča.
Nenazadnje lahko s seboj na počitnice ali na delovno mesto nesemo veliko količino materiala za čitanje, ki ga s čitalcem vred lahko spravimo v eno samo aktovko.
»Pametno knjigo« sestavljata dva dela: mikročip z zapisanim tekstom, ki stane približno 50 dolarjev in elektronski čitalec, ki čita in projicira tekst na ekran, ki bo v trgovini stal okrog 250 dolarjev. Čitalec ima ravni ekran v dimeznijah 15x20 cm in 6 tipk, ki omogočajo množico različnih načinov čitanja. Čitalec si lahko izbere poljuben del teksta ali celo uporabi vgrajen urejevalec teksta, ki mu po želji izbere na primer vse stavke v tekstu, ki vsebujejo izbrano besedo.
»Pametna knjiga« je duhovni otrok Toma Kressidra, industrijskega oblikovalca, ki se je prvi vprašal, zakaj ob vsej moderni tehnologiji ni še nihče izdelal biblije v velikosti kreditne kartice. Povezal se je z izdajateljem Kevinom Weldo-nom, ki se je takoj ogrel za zadevo. Računalniška družba Techway Industries je za ta projekt potrebovala skoraj tri leta. Medtem so rešili tudi problem, kako vnesti čimveč besedila na čip z uporabo takoimenovanega »zgoščevanja besedila«. Roger Purcel s Techwaya je izdelal sistem posameznih besednih razpoznav, ki je omogočil veliko večje zgoščevanje, kot ga daje dosedaj uporabljeni način besednih korenov. S to metodo je uspel celotno besedilo Biblije, ki bo v normalnih razmerah zasedlo 4,6 megabitov, spraviti na manj kot 1 megabit.
Trenutno je Biblija edino besedilo, pripravljeno za »pametno knjigo«, dogovarjajo pa se že s številnimi založniki za pravice izdajanja svetovno znanih knjig. Ko bo napravica dosegla polno komercialno prodajo, bi za čitanje na razpolago cela knjižnica znanih besedil.
Trenutno napravica lahko deluje z enim polnjenjem baterij štiri ure, vendar bo z novimi izboljšavami tehnologije ravnih ekranov življenjska doba baterij podaljšana, saj se bo zmanjšala potrebna energije za osvetljevanje ekrana.
Ekipa načrtuje tudi že izboljšano »pametno knjigo« z barvnim ekranom in priključenim tiskalnikom. (V. S.)
Velikanski radio-teleskop__________
Indijska vlada je odobrila projekt v vrednosti 20 milijonov dolarjev za izgradnjo največjega radioteleskopa na svetu, ki bo deloval na metričnih valovnih dolžinah (GMRT). Stal bo v bližini meje Poone, dokončali ga bodo leta 1992, vodil pa ga bo radio-astronomski center univerze Pooni.
Direktor tega inštituta ocenjuje, da je to praktično zadnja možnost za gradnjo ' 1 takega teleskopa, saj bo v bodoče »edina še razpoložljiva lokacija za tako gradnjo na temni strani meseca«. Glavni razlog, zakaj tako velik teleskop še ni bil zgrajen kje na zahodu, je v motnjah številnih amaterskih in profesionalnih radijskih oddajnikov; na predvideni lokaciji v Indiji pa je radio še v povojih. Ta naprava bo zapolnila praznino, ki je nastopala v astrofizikalnih raziskavah, ker ni bilo tako velikega radioteleskopa, ki bi deloval na teh valovnih dolžinah.
GMRT, konstruiran v obliki črke Y, se bo razprostiral na površini 25 kvadratnih kilometrov. Vsak krak bo dolg 14 km s skupino šestih anten. V središčnem delu bo kvadratni prostor 1 km2 s štirimi enakimi antenami. Te antene bodo avtomatsko krmiljene parabolične posode s premerom 45 m, delujoče na valovnih dolžinah med 7,9 in 2 m.
Dejanska zbirna površina tega izredno občutljivega teleskopa, ki bo sposoben loviti radijske signale tudi najmanjših dimenzij, bo 60.000 m2, kar je dvakrat več kot pri trenutno največjem teleskopu na 'svetu v Arecibu na Portoriku in osemkrat večji od znanega ameriškega teleskopa v New Mexicu. Direktor izgradnje G. Svarup trdi, da je GMRT »križanec New Mexica in Areciba in sicer tako, da je upošteval vse njune dobre lastnosti«,
poleg tega pa bo gradnja stala manj kot~ petino stroškov enega od obeh konkurentov.
Cel kup novih tehnologij bo uporabljenih, da bi pocenili gradnjo GMRT. Odbojne površine anten bodo »prozorne« mreže iz nerjavečega jekla, kar bo močno znižalo težo in tudi upor zoper pritisk vetra. Uporabili bodo tehnologije, ki so znane pri gradnji mostov in velikih stadionov, nikdar pa jih doslej še niso uporabili pri gradnji teleskopov. Za ojačenje jeklenih mrežnih struktur bodo uporabili kovinske vrvi po načrtu starega indijskega trika z vrvmi. Izdelali bodo velikanski procesni računalnik, ki bo kontroliral in odpravljal moteče učinke ionosfere na metrične radijske valovne dolžine.
Ko bo izgotovljen, bo teleskop v pomoč pri izdelavi ogromnega modela vesolja in za osvetlitev formacije galaksij in kvazarjev, pulzarjev in sončnih valovnih eksplozij. Poleg odkrivanja stotin pul-zorjev bo teleskop zagotovil tisoče geografskih map vesolja in vesoljskih virov radijskih valov. Ena od glavnih nalog GMRT bo spremljanje sevanja kisikovih oblakov v vesolju, za katere mislijo, da so se pojavili še pred začetki znanega vesolja.
Za vodenje te naprave bo indijska vlada najela ameriške strokovnjake. (V. S.)
■ Dileme o satelitski televiziji
Britanska vlada se mora odločiti, ali bo izdelala lastne standarde in tehnični sistem za neposredne televizijske prenose preko satelita, ali pa bo evropska elektronska industrija izkoristila zlato priložnost in izdelala lastne skupne standarde za celo Evropo. Če se vlada ne bo kmalu odločila, bodo tiste britanske firme, ki so mnogo vložile v satelitsko televizijo, v težavah, saj bodo morali gledalci za spremljanje teh programov kupovati posebno drage sprejemnike.
Trenutno uporabljajo v svetu za normalno televizijo mnogo različnih televizijskih sistemov, zato morajo proizvajalci izdelovati različne sprejemnike za različne dežele. Da bi vnesla nekaj reda v to zmedo, je družba IBA v Britaniji razvila novi sistem MAC za uporabo pri satelitskih prenosih v vsej Evropi. Toda MAC je bil do sedaj že dvakrat spremenjen in to je povzročilo velike težave pri mednarodni standardizaciji.
Originalni MAC sistem, imenovan C-MAC, razvijajo v skandinavskih deželah. Ta prenaša osem kanalov hi-fi zvoka supaj s slikami in omogoča prenašanje zvočnih posnetkov v različnih jezikih, kakor tudi ločen radijski program na televizijskem sprejemniku. Z njim se lahko prenašajo tudi poslovne informacije v obliki teleteksta.
Leta 1982 je britansko notranje ministrstvo zahtevalo uvedbo sistema C-MAC tudi za uporabo v Veliki Britaniji. Nekatere evropske države so navajale nekaj zadržkov, češ da je za digitalni zvočni signal neuporabno podzemsko omrežje kabelske televizije, zato so se odločili za uporabo sistema C-MAC v dopolnjeni izvedbi, imenovani D-MAC. Ta še vedno uporablja osem hi-fi zvočnih signalov in rešuje prej omenjeni problem z nekaterimi izboljšavami pri disketnejp šifriranju podatkov.
Kabelska televizija omejuje satelitske televizijske prenose.
Francija in ZRN nadaljujeta s projektom D2-MAC, ki rešuje problem prenosa signalov po obstoječih zastarelih omrežjih. Obe deželi računata, da bo steklo oddajanje D2-MAC programov preko novih satelitov v prvih mesecih prihodnjega leta.
ITT, vodilna družba na področju televizije, je že izdelala integrirana vezja za televizijske sprejemnike, ki stanejo le 30 funtov. Žal so uporabna samo v sprejemnikih, ki jih je izdelal ITT, ne bodo pa uporabna na primer za sprejemanje D-MAC sistema, ki naj bi zaživel v letu 1989. Britanski sprejemniki bodo zelo dragi, če bo treba posebne čipe izdelovati v majhnih količinah, samo za britanski
trg-
Na razstavi televizijske tehnike v Zahodnem Berlinu je predstavitev D2 — MAC olepševala in prikrivala nastale kompromise, kakor tudi stroške izdelave sprejemnikov, prilagodljivih za oba sistema. Demonstratorji so prikazovali prednosti D2-MAC z osmimi kanali zvoka, prikrili pa so dejstvo, daje sprejemanje možno samo, če se zvočna kvaliteta vsakega kanala razpolovi in tako ostanejo na razpolago le štirje kanali. D2-MAC razpolavlja uporabo možnih različnih jezikov, onemogoča pa tudi vključevanje radijskih programov ali prenose poslovnih informacij preko satelita.
Japonska firma NEC, vodilna v televizijskih sistemih za gospodinjstva, je prepričana, da Velika Britanija nima druge izbire, kot da se priključi celinski Evropi v sistemu D2-MAC. (V. S.)
Predavanje o uporabi sistema CAD
V sredo, 11. novembra, bo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo dr. U. Walder, ki vodi računski center pri Bernu v Švici, predaval o zdajšnjem položaju in prihodnji uporabi sistema CAD in o nelinearni računalniški analizi najbolj kompliciranih konstrukcij. Dr. Walder je avtor — na univerzi in v gospodarstvu uporabljanega — svetovno znanega programa FLASH za statično in dinamično računanje konstrukcij poljubnih oblik. Njegov računski center pri Bernu nudi celotne rešitve za CAD delovne postaje (strojna in programska oprema), kar 100 teh postaj so namestili zgolj za švicarske arhitekte, inženirje, gradbena podjetja in javno upravo. Že na 5. zborovanju gadbenih konstruktorjev Slovenije v letu 1983 je dr. Walder predaval o sodelovanju med inženirjem in arhitektom preko sistema CAD in pri tem
prikazal tehnično dokumentacijo za stolpnico, ki je bila narejena s programom »CAD of Buildings« brez uporabe risalne deske.
V bernskem centru pa 20 ljudi še naprej razvija program FLASH in svetovno znan program FINAS za geometrijsko in materialno nelinearno analizo najbolj kompliciranih gradbenih in strojnih konstrukcij (računalniška simulacija mejnega obnašanja sten, plošč in lupin, tudi z rebri, ob upoštevanju geometrijskih nepopolnosti in zaostalih napetosti; to vedno bolj nadomešča zelo drage in zamudne raziskovalne laboratorijske eksperimente in omogoča tudi optimalne projektantske rešitve za industrijo z vidika visoke tehnologije). Firma dr. VValderja ima svoje podružnice v Ziirichu, na Dunaju in v Pekingu.	A. D L
Predsedstvo mestne mladine zahteva odstop ZIS
Predsedstvo mestne konference ZSMS je podprlo pobudo mestnega sindikalnega sveta — Ocenili so petletno delo mestne konference SZDL
LJUBLJANA, 9. novembra — Člani predsedstva mestne konference ZSMS so na današnji seji podprli pobudo ljubljanskega sindikalnega sveta za odstop zveznega izvršnega sveta. Posebno obrazložitev, zakaj so podprli pobudo, bosta te dni pripravila člana predsedstva.
Predsedstvo je med drugim obravnavalo in z nekaterimi pripombami sprejelo poročilo o delu mestne konference SZDL v obdobju 1983-1987. Imeli so načelno pripombo, da v gradivu problemi niso celovito obravnavani. Bolj gre za ugotavljanje, kaj je narobe, ne da bi mestna konferenca SZDL zapisala, kakšno je njeno mnenje o posameznih vprašanjih. Menili so, da ni treba posebej poudarjati, da mora SZDL pri delu upoštevati konkretne interese ljudi, saj bi na ta način morala delati. Rekli so, da na področju stanovanjskega gospodarstva mestna konferenca ni opozorila, katere so poglavitne težave naše stanovanjske politike. V zvezi z delom v družbenopolitičnem zboru skupščine mesta Ljubljane so menih, da ni treba pred sejo
SML v socialistični zvezi obravnavati razUčnih stališč posameznih frontnih delov. Dejali pa so, da morajo del krivde za slabo delo koordinacijskih odborov SZDL prevzeti nase tudi mladinci, saj v večini primerov njihovi delegati niso bih prisotni na sejah. Mogoče pa je razlog v tem, so razmišljali drugi, ker koordinacijski odbori sicer res sprejemajo stališča, vendar jih največkrat ne uveljavijo. Dodali so še, da bi morali v gradivu bolj poudariti sodelovanje SZDL z drugimi frontnimi deli.
Predsedstvo je precej časa razpravljalo tudi o predlogu kandi-
RADAR
V viški občini razglasili pet novih kmetij odprtih vrat
Za urejeno okolje je letos dobilo barjansko blagajano sedem turističnih druitev in KK SZDL - Nobenega osata
LJUBLJANA, 9. novembra — Viška občina se je odločila, da pospeševanje turizma ne bo ostalo le na papirju. Tako posebna komisija že tretje leto ocenjuje videz krajevnih skupnosti oziroma območij in KS, kjer imajo ustanovljena turistična društva. Krajevne konference SZDL ali turistična društva za urejeno okolje dobijo barjansko blagajano, za neurejenost pa osat. Na prireditvi, ki je bila letos v Iški vasi, so v soboto podelili sedem blagajan in nobenega osata, razglasili pa so tudi pet novih kmetij odprtih vrat, tako da jih je zdaj v viški občini deset.
Zanimivo je, da letos ni bil podeljen noben osat, vendar je obenem verjetno prav, da se je svet za pospeševanje turizma pri predsedstvu občinske konference SZDL na Viču odločil tako. Sklenili so namreč, da turistično društvo ali krajevna konferenca SZDL za neurejenost ne bosta dobila osata, če so za neurejenost krive inšpekcijske in komunalne službe.
Letos so bagajano prejeli: turistično društvo Trnovo, Polhov Gradec, Turjak, Iška vas in Raščica ter krajevni konferenci SZDL Horjul in Milan Česnik. Iška vas je tudi na sobotni prireditvi dokazala, da si bagajano res zasluži, saj je tako rekoč ves program potekal v ižanskem narečju, gospodinje iz Iške vasi pa so nakuhale in napekle vrsto domačih jedi, peciva in slaščic.
Tako dobro domačo hrano kot v Iški vasi in še streho v urejenih turističnih sobah pa seveda ponujajo tudi nove kmetije odprtih vrat. Vse pet je v Polhograjskih Dolomitih. Svoje kmetije so gostom odprli: Janez Škof z Babne Gore, Alojz Marolt iz Sela nad Polhovim Gradcem, Ludvik Rus iz Srednje vasi nad Polhovim Gradcem, Alojz Trobec s Setnika nad Polhovim Gradcem in Jernej Malovrh, prav tako s Setnika.
MOJCA KAUČIČ
dacijske liste za nadomestne volitve članov predsedstva MK ZSMS, saj se niso mogli odločiti med odprto in zaprto kandidatno listo.
Kadrovska komisija pri predsedstvu MK ZSMS je predlagala zaprto kandidatno listo, na kateri bi bili štiije kandidati, torej toliko, kolikor jih morajo izvoliti za nove člane predsedstva. Drugi pa so opozorili na krške kongresne sklepe o odprtih volilnih seznamih. Nazadnje je predsedstvo sklenilo, da naj se kandidacijska konferenca odloči med odprto in zaprto listo. Možni kandidati za člane predsedstva so: Suzana Oražem, Tomaž Hočevar, Milena Vodopivec, Tanja Turk, Peter Kodermac, Marko Čuden in Rajko Stankovič.
Predsedstvo je sklenilo, da bo pristopilo k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za programsko delovanje Radia glas Ljubljane za obdobje 1986-1990.
MAJDA VUKELIČ
Platoon tudi v Ljubljani
LJUBLJANA, 9. novembra
—	Ljubljanski kinematografi in Vesna film so se le sporazumeli in tako Platoon — Vod smrti prihaja tudi v Ljubljano. Vrteti ga bodo začeli v sredo v kinu Union, vstopnice pa bodo po 2000 dinarjev.
K. M.
Dražji primestni avtobusi
LJUBLJANA, 9. novembra
—	Od jutri, 10. novembra, bo vožnja z avtobusi obmestnega potniškega prometa dražja za okrog 25 odstotkov. Za zdaj bodo dražje samo posamične vozovnice, medtem ko bodo cene mesečnih vozovnic višje šele od 1. decembra. Podražitev utemeljujejo s podražitvijo prevozov z avtobusi v medkrajevnem potniškem prometu, ki velja že od 1. novembra.
V. S.
^JL/TO
■I magazin
avtomobiliste in pešce
Spet bo delo z izgubarji
Izvršni svet občine Šiška sprejel informacijo o izgubarjih — Slovenija vino: uspešni ukrepi
LJUBLJANA, 9. novembra — Izvršni svet občine Ljubljana Šiška, ki je imel svojo sejo v delovni organizaciji Slovenija vino, je danes med drugim sprejel tudi informacijo o izgubarjih v tej občini
Od januarja do septembra letos je poslovalo z izgubo 20 delovnih organizacij. Celotna devetmesečna izguba znaša nekaj več kot 23 milijard dinarjev, od tega pa kar 70 odstotkov odpade na enajst tozdov Litostroja in na njegove skupne službe. Tozdi in delovne organizacije iz sklopa Iskre (mednje štejejo tozd Baterije, MSO — Telematika, Elek-trozveze in Žarnice) imajo v skupnem znesku občinskih izgub 21,6-odstotni delež, »sistemske izgube« so prinesle nadaljnjih 4,5 odstotka, ostanek, torej 3,5 odstotka pa nosijo druge šišenske delovne organizacije. Skupaj je v izgubarskih delovnih organizacijah te občine zaposlenih 7.500 delavcev.
Izvršni svet je sklenil, da bo pripravil pogovore z izgubarji v okviru občinskih upravnih organov in družbenopolitičnih or-
Gospodarstvo podpovprečno
Iž____a_•_•_	•	•••	■ .	.	_ _
Kazalci gospodarjenja v ljubljanski regiji so slabši kot v Sloveniji - Naj več težav je v tehnološko zahtevnih panogah - Upadanje proizvodnje
LJUBLJANA, 9. novembra - Bilance ozdov v ljubljanski regiji za prvih devet mesecev letos kažejo, da se v gospodarstvu ni obrnilo na bolje. Kazalci gospodarjenja so namreč slabši kot v enakem lanskem obdobju, resolucijski cilji pa so čedalje bolj irealni. Največje težave imajo v razvojno intenzivnih in tehnološko zahtevnih panogah. Torej prav tistih, na katere se je najbolj računalo, da bodo gospodarstvo potegnile iz krize.
Obseg industrijske proizvodnje je bi' v prvih devetih mesecih letos celo za dobrega pol odstotka manjši kot v enakem lanskem obdobju. S tem podatkom je ljubljanska regija pod republiškim povprečjem. Pa čeprav je tudi to zelo skromno, saj gre za 0,3-odstotno rast industrijske proizvodnje. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja izdelkov za široko porabo, in sicer kar za 55 odstotkov. Proizvodnja neželeznih kovin se je zmanjšala za 30 odstotkov, električnih strojev in aparatov za desetino, usnjene obutve in galanterije za petnajst, končnih lesnih izdelkov pa za sedem odstotkov.
Obseg proizvodnje se je povečal v enajstih panogah, vendar so indeksi precej nižji od tistih, ki kažejo upadanje proizvodnje po posameznih panogah. Poleg tega imajo te panoge manjše deleže v gospodarstvu te regije kot
tiste, v katerih zmanjšujejo proizvodnjo. Najbolj se je proizvodnja povečala v proizvodnji gradbenega materiala.
Zaloge industrijskih izdelkov so manjše, kot so bile v prvih desetih mesecih lani, a so prvič presegle republiško povprečje. Precej so se zmanjšale zaloge sredstev za delo in reprodukcijskih materialov, medtem ko so se zaloge blaga za široko porabo povečale.
O trgu naj odloči javnost
Na mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja pravijo, da jim gre predvsem za to, da Prešernov trg ne bi ostal tak, kakršen je bil
LJUBLJANA, 9. novembra — Delavci ljubljanskega komunalnega podjetja, tozda Komunalne gradnje, so doslej uredili slabo polovico tlaka na Prešernovem trgu. Če jim vreme ne bo nagajalo, naj bi tlak uredili še pred koncem letošnjega leta. S tem bo končana prva faza ureditve Prešernovega trga. Usoda druge, v kateri naj bi po načrtih Eda Ravnikarja sredi trga postavili vodnjak in trg dokončno uredili še z drevesi, klopmi, lučmi in drugo komunalno opremo, pa za zdaj še ni povsem jasna.
Pobudo za drugačno ureditev tlakov na Prešernovem trgu, kot je bila doslej, so sprejeli na mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja. Menili so, da bi le z malo več denarja, kot bi ga bilo treba za vzpostavitev prvotnega stanja, trgu lahko dali ustreznejšo, lepšo podobo.
Tako so že avgusta lani sklicali na omenjenem mestnem komiteju sestanek, na katerega sc povabili ustrezne strokovnjake za urbanizem, arhitekturo, spomeniško varstvo in varstvo okolja. »Da bi dobili kakšen predlog o ureditvi trga,« pravi Karel Pollak. pomočnik predsednika komiteja, »smo na sestanek povabili tudi profesorja Eda Ravnikarja.«
Vsi, ki so se udeležili tega se-j Stanka, so se strinjali s predlogom Aleša Vodopivca, člana ljubljanskega društva arhitektov,-
po katerem naj bi se naloga za prehodno ureditev trga zaupala kar profesorju Edu Ravnikarju, pravijo na mestnem komiteju za urbanizem in urejanje prostora.
Člani komiteja so se strinjali z idejno rešitvijo ureditve trga, ki jo je Edo Ravnikar predstavil na sestanku 25. avgusta 1986. »Pri tem pa je bila postavitev vodnjaka in dveh spomenikov že od vsega začetka negotova«, pravi Karel Pollak, »nam je šlo predvsem za to, da Prešernov trg ne bi ostal tak, kot je bil pred postavitvijo vroče voda.«
Člani strokovnega sveta ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so se na nedavnem sestanku strinjali s tlakovanjem Prešernovega trga, za vse nadalj-
DeCavska enotnost
nje posege pa odločno zahtevali razpis natečaja.
Predvsem jih je motil dosedanji postopek pri reševanju tega vprašanja, saj so menili, da ta ne bi smel obiti javnosti. Imeli pa so tudi strokovne pripombe k predlagani rešitvi. Menili so, da bi predvideni vodnjak in druga oprema trga (drevesa, luči, spomeniki itd.) pomenili resen poseg v ureditev trga, kot sta ga s svojim delom oblikovala že arhitekta Mkks Fabiani in Jože Plečnik. w
Verjetno ne gre dvomiti, da Prešernov trg zasluži prijetnejšo podobo, kot smo je bili Ljubljančani vajeni doslej. Tudi pobuda o odpravi ali vsaj omejitvi prometa v tem delu mesta je hvalevredna. Prav gotovo pa je vprašanje, ali je dopustno posege v tako pomembnem delu mesta, kot je Prešernov trg, načrtovati brez sodelovanja širše javnosti. Če so sedanji načrti profesorja Eda Ravnikarja dovolj tehntni in utemeljeni, potem se verjetno ni bati, da ne bi vzdržali tudi preskušnje javnega natečaja.
MILOŠ EKAR
• Če primerjamo obseg proizvodnje z zalogami končnih izdelkov, so v najboljšem položaju izdelovalci pijač, ki so ob 3,5-odstotnem povečanju proizvodnje zaloge pijač zmanjšali skoraj za polovico. V najslabšem položaju pa so proizvajalci bazičnih kemičnih izdelkov, končnih lesnih izdelkov, tekstilne preje in tkanin in kamnolomi. V teh panogah so obseg proizvodnje sicer zmanjšali, a se zaloge konč-nih izdelkov kljub temu kopičijo.
Podatki o zunanjetrgovinski menjavi zaradi neusklajene metodologije izračunavanja in napačnega izračuna za januar še vedno niso zanesljivi. Po podatkih Narodne banke, ki še vedno ni odpravila napake v izračunu januarskega izvoza, je bil izvoz ljubljanske regije v prvih devetih mesecih letos za desetino manjši kot v istem lanskem obdobju, uvoz pa se je v istem primerjalnem obdobju zmanjšal kar za četrtino. Letos se je precej spremenilo tudi razmerje med konvertibilnim in klirinškim izvozom, in sicer na škodo konvertibilnega. Hkrati se je zmanjšal delež ljubljanske regije v zuna-
vinami in reprodukcijskimi materiali zdaj negoduje že 40 odstotkov ozdov; najbolj papirni-čarji, izdelovalci obutve in galanterije, električnih strojev in aparatov, tekstila in kemičnih izdelkov in strojna industrija. Vsi ti se pritožujejo tudi nad izredno slabo preskrbo z uvoženimi surovinami in reprodukcijskimi materiali. Po drugi strani pa je oskrba z energijo in embalažo v glavnem dobra.
Sicer pa je slaba preskrba s surovinami in reprodukcijskimi materiali le eden od razlogov, da se je obseg industrijske proizvodnje zmanjšal. Drug pomemben vzrok pa so majhna naročila — tako z domačega trga, kot tudi iz tujine. O slabi prodaji na domačem trgu poroča že 38 odstotkov ozdov v ljubljanski regiji. Najtežje prodajo svoje izdelke papirničarji, izdelovalci bazičnih kemičnih izdelkov, električnih strojev in aparatov, gradbenega materiala in tekstila. Svetle izjeme, ki imajo dobra naročila tujih kupcev, so le izdelovalci usnja, krzna in bazičnih kemičnih izdelkov.
UIUANA DJERIČ
ganizacij. Ugotoviti je treba, kaj pomenijo izgube za zaposlovanje in tudi za načrte v prihodnjem letu. »Ne moremo mimo dejstva, da nekaterim že pol leta dopovedujemo, da bi bilo treba proizvodnjo, ki prinaša izgubo, opustiti, vendar se nič ne premakne,« je rekel predsednik šišenskega izvršnega sveta Peter Hočevar.
Delovno organizacijo Sloveni-javino je članom izvršnega sveta predstavil direktor Jože Kovič. »Čeprav so rezultati poslovanja v številkah videti sorazmerno slabi, v resnici nismo nezadovoljni,« je rekel Kovič. Analiza kaže, da je neverjetna količina vin na domačem trgu in v izvozu nekatere druge proizvajalce zmanjšala na polovico. Slovenija vino živi ob indeksu domače prodaje 92 in v izvozu 74. Zmanjšanje prodaje na tujih trgih je v primerjavi z drugimi sorazmerno majhna, kljub vse večji ponudbi, različnim oblikam protekcionizma in zapiranju ga-
Ni dolgo tega, kar je Sloveni-javino poslovalo z motnjami. Med ukrepi, ki so jih takrat sprejeli, je tudi precejšnje zmanjšanje števila zaposlenih, vendar so nekvalificirane kadre zamenjali strokovni. Osip strokovnjakov iz Slovenijavina je zajezil šele dvig osebnih dohodkov v letošnji pomladi. Ob pojasnjevanju tedanjega položaja se je Jože Kovič zahvalil šišenskemu izvršnemu svetu, ki je rast osebnih dohodkov potrdil in hkrati jamčil za zamisli Slovenijavina. Danes ocenjujejo, da so bile posledice osebnih dohodkov pozitivne. Zadržali so strokovne kadre in pridobili nove. Povprečni osebni dohodki so septembra in oktobra znašali 350 tisočakov.
Slovenijavino namerava do konca leta nadomestiti manjšo realizacijo plana z dodatnimi dejavnostmi. Medtem ko je izpolnjevanje plana izvoznega načrta na vzhodne trge zelo negotovo, bodo poskusili povečati izvoz predvsem na Zahod. Ukrepi, sprejeti pred letom dni, kažejo uspehe tudi na področju storilnosti, ob sprejemanju periodičnega obračuna pa so v Slovenija-vinu sprejeli vrsto dodatnih ukrepov za finančno konsolidacijo, delovno in tehnološko disciplino in agresivnejšo prodajo doma in na tujem. LADA ZEI
PO SLOVENIJI
Urejajo cestne odseke, pločnike, kolesarske steze
• Mimogrede povedano, letos se je povečala tudi finančna nedisciplina. Medtem ko je bilo lani in predlani s plačili računov zadovoljnih okrog 70 odstotkov ozdov v ljubljanski regiji, jih je letos komaj polovica.
njetrgovinski menjavi Slovenije. Medtem ko je imela ta regija v slovenskem izvozu lani in predlani 29-odstoten delež, ima zdaj za odstotek manjšega. Še bolj kot v skupnem pa se je zmanjšal delež te regije v republiškem konvertibilnem izvozu, in sicer za okrog dva odstotka.
Poraba industrije s surovinami in reprodukcijskimi materiali je letos še slabša, kot je bila lani. Nad preskrbo z domačimi suro-
Ljubljanski »zelenci« so pripravljeni na prvi sneg
Mestni potniški promet čaka na zimo z 39 novimi členkastimi vozili — Z nadomestnimi deli ni težav LJUBLJANA, .9. novembra — V bližajoči se zimi bo po ljubljanskih ulicah vozilo od 215 do 220 avtobusov mestnega potniškega prometa. Tri četrtine bo členkastih avtobusov, med njimi tudi 39 novih, ki so jih pri mestnem prometu kupili letos. Po besedah Janeza Grčarja, vršilca dolžnosti direktorja MPP, z nakupom novih avtobusov letos nadaljujejo obnovo voznega parka.
Zahvaljujoč komunalni skupnosti ljubljanskih občin in združenemu delu Ljubljane, ki so prispevali denar za nakup novih
avtobusov, so v zadnjih dveh letih zmanjšali povprečno starost avtobusov mestnega potniškega prometa na manj kot sedem let. Ker je na ljubljanskih ulicah precej novih avtobusov, v letošnji zimi ne pričakujejo večjih težav tehnične narave. Z nadomestnimi deli nimajo težav, ker jim jih Avtomontaža dokaj redno dostavlja. Največ preglavic lahko voznikom mestnih avtobusov pozimi povzročijo osebni avtomobili, ki niso primemo opremljeni za vožnjo v zimskih razmerah. Večjih težav ne pričakujejo na vseh progah, razen na progah pet in štirinajst. Na obeh že od poletja vozijo členkarji, toda obračališča na končnih progah zanje niso najprimernejša. Zato se bodo z mestnim štabom zim-
ske službe in komunalnim podjetjem dogovorili, da bi pri čiščenju snega tam še posebej pazili, da ne bi vozila tam obstala.
V sredo, 11. novembra, bodo progi 22 in devet okrepili z dodatnimi avtobusi, tako pa bodo ravnali na skoraj vseh progah, kakor hitro se bo vreme poslabšalo. Že ob prvem snegu bo po ljubljanskih ulicah namesto sedanjih 182, vozilo 215 do 220 avtobusov mestnega prometa. Lani so že s 1. novembrom začeli uporabljati zimsko nafto, letos pa jo bodo začeli uporabljati takoj, ko se bodo temperature spustile pod ničlo. Sicer pa se morajo dogovoriti še s Petrolom, da jim bo tovrstno gorivo dobavljal. Potrebujejo ga 28 ton na dan. V zalogi imajo dovolj anti-friza, 180 novih gum pa jim bosta Bandag in kranjska Sava dostavila do novega leta.
VESO STOJANOV
TITOVO VELENJE, 9. novembra — V mestu in okolici hitijo z urejanjem cestnih odsekov predvsem z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez v naselju Pesje pa z rekonstrukcijo kilometer dolge sodobne ceste, ki je del projekta ob gradnji nove klasirnice premoga REK Velenje. Pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine so že zdavnaj ugotovili, da vsa skrb in prizadevanja za prometno preventivo niso dovolj, da je treba odpravljati tudi ozka prometna grla in »črne točke«, ki jih v tej občini ni malo. (Besedilo in slika: J. M.)
Uspešen nastop celjskega pevskega zbora na Madžarskem
CELJE, 9. novembra — Mešani pevski zbor France Prešern se je vrnil s kratke turneje na Madžarskem, kjer je v mestu Zalaererszeg nastopil na tradicionalnem festivalu, ki so ga tokrat prireditelji posvetili praznovanju obletnice okto-
brske revolucije. Celjski zbor, kije pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča na festivalu nastopil v družbi 14 madžarskih zborov in finskega zbora, je imel tudi dva koncerta. S kakovostnim petjem je navdušil občinstvo in si zagotovil vabilo na prihodnji festival. (D. H.)
Rojstva
LJUBLJANA: Med sredo in ponedeljkom seje v ljubljanski porodnišnici rodilo 65 otrok - 32 dečkov in 33 deklic. V petek je ena od mamic povila dvojčke; 2940 in 2690 gramov težka sinova. Najlažja med novorojenčki je bila deklica s porodno težo 2120 gramov, najtežji pa deček, ki je ob rojstvu tehtal 4310 gramov. (R. D.)
Poroke
LJUBLJANA: Minuli teden so se v Ljubljani poročili tile pari: Aleksandar Strala in Vesna Baševa, Metod Bobnar in Romana Jeraj, Štefan Podgoršek in Mojca Krošelj, Ibrahim Murič in Ismeta Hasanagič, Vasja Jesenko in Maja Čibej, Franc Svetelj in Mojca Šubic, Miha Košak m Matjana Krištof, Jože Hrovat in Marija Beravs Marjan Cižman in Darja Aleš, Zoran Hobot in Rada Zlatanova, Stanislav Jerant in Mateja Kravanja, Primož Keber in Damjana Šenica, Tomaž Franko in Beti Kuzma, Senad Asmičevič in Dragica Cor, Silvo Dolinšek in Sonja Roštan, Matjan Travnik in Metka Modic. (R. D.)
Pogrebi
LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 84-letne upokojenke Marije Dežutelj (ob 9.30); 59-letnega upokojenca Leona Keršeta (ob 10. uri); 78-letne upokojenke Frančiške Gorenc (ob 13. uri) in 87-letne upokojenke Jožefe Zorko (ob 15. uri).
POLJE: Danes ob 12. uri bodo na tukajšnjem pokopališču pokopali 78-letno upokojenko Ano Česnik.
ŠENTVID: Na pokopališču v Šentvidu bo danes ob 15. uri pogreb 82-letnega upokojenca Viktorja Cedilnika.
VIC: Danes ob 16. uri bodo na viškem pokopališču svojci pospremili na zadnjo pot 78-letno upokojenko Fani Velkavrh. (R. D.)
V stanovanja teče, mojstrov pa ni
»Po nalivu si v svoje stanovanje ne upam brez dveh apaurinov v žepu,« pravi ena od stanovalk nove soseske Grba na Viču, ki jo gradi grosupeljsko podjetje GPG. O tej soseski so se stanovalci z gradbinci in še s kom že nekajkrat pogovarjali - in zadeva še ni končana. Vse kaže, da se bo, kot vse druge, vlekla še nekaj časa. O cenah stanovalci (že vseljeni in tisti, ki se še bodo vselili) sploh še ne govorijo. Glavni predmet dolgih sestankov so take in drugačne pomanjkljivosti stanovanj in soseske in zavlačevanje z roki vselitve.
Na zadnji sestanek sta bila povabljena tudi predsednica ljubljanske mestne skupščine Nuša Kerševan in predsednik mestnega IS Hrvoje Draškovič, ki pa sta bila zadržana. V njunem imenu je govoril predsednik mestnega komiteja za stanovanjsko gospodarstvo Janko Vrhunc, ki pa so ga stanovalci in kupci stanovanj na Grbi takoj »prijeli za ušesa«. Mestnim strukturam očitajo, da so vse do zdaj spale, medtem ko se na Grbi že štiri mesece kuha kisla juha, ki je oni nočejo jesti.
Kljub razumevanju takih in drugačnih težav, ki jih ima GPG pri gradnji zaradi splošne go-spodarske krize, neresnosti in nezainteresiranosti kooperantov, bi stanovalci radi vedeli, kdaj jim bo nehalo teči v stanovanja, kdaj bodo vseljiva tista stanovanja, ki bi morala biti vseljena že pred dvema in več meseci, kdaj bodo lahko začeli uporabljati plin, kdaj bodo dobili dovozno pot. . .
Predvsem pa je jasno, da je pri GP Gro-
suplje nekaj nepovezanih služb, ki delajo druga mimo druge ali pa sploh ne delajo — oziroma se za pošto, ki jo na GPG naslavljajo kupci stanovanj, sploh ne zmenijo.
Žalostno je predvsem to, da v zadnjih letih v Ljubljani v okviru družbeno usmerjene graditve ali gradnje za trg ni bilo soseske, zaradi katere ne bi stanovalci, gradbinci in politiki presedeh ure in ure z mnogokrat skoraj neplodnega pingponganja, kdo je kaj zakrivil in zakaj — in kdo bo to popra\il in plačal.
Vsa ta pregovarjanja v eni soseski, naštevanja gradbenih in obrtniških napak in pomanjkljivosti niso pripomogla, da bi bilo v naslednji soseski bolje. Za vsako sosesko je treba zavrteti tako rekoč isto pokvarjeno ploščo, o zanemarjanju rokov, pogodb in zahtev po kakovosti gradnje.
Verjetno se drugod po svetu malokrat — če se sploh kdaj - zgodi, da bi morali zaradi takih stvari sedeti politiki in zagotavljati, da bodo stanovalcem pomagah dobiti tisto, kar so kupih za drag denar. Obenem pa tudi ni prav, da politiki šele na pozive kupcev stanovanj zagotavljajo, da bodo skušah urediti in uskladiti delo različnih komunalnih organizacij in skupnosti. O tem so se namreč v preteklosti že tohko pogovarjali in tudi obljubljali, da bi moralo biti po vsej človeški logiki že vse urejeno. Veijetno se dograditve vsake nove stanovanjske soseske zdaj že vsi bojijo, namesto da bi se je veselih. In žal ne zaman.
MOJCA KAUČIČ
ZADNJE PRIPRAVE NA ZIMO — Kljub temu da so v MPP precej obnovili vozni park, bodo tile fantje še vedno imeh precej dela pri popravljanju in usposabljanju avtobusov. Na 265 avtobusih mestnega prometa se vedno najde kakšna pomanjkljivost, ki jo je treba odpraviti. (Foto: Igor Modic)
PISMA BRALCEV
Odgovor na odprto pismo Vika Plemlja
Z nemajhnim začudenjem smo dne 27. oktobra letos prebrah vaše odprto pismo.
Na kratko: kakor naša agencija, tako tudi agencija Slavnik iz Zagreba, na svojih večjih potovanjih vsako leto podelita večje število nagrad in doslej še nobeden od nagrajencev ni bil za podeljeno nagrado opeharjen.
Zares je napovedovalka ob proglasitvi nagrajenca pomotoma rekla, da bo prejel nagrado od Slavnika, namesto od Avioto-ursa, kar pa naše obveznosti ne spremeni. Nagrajenec se ni obrnil na podelitelja nagrade — predstavnika Aviotoursa na ladji, čeprav je bilo časa dovolj in bi ga lahko našel v ladijski recepciji. Pred prihodom v Genovo smo iskali nagrajenca celo prek ladijskega ozvočenja, da bi se z njim osebno pogovorih, kako bo nagrado izkoristil. Na objave prek zvočnika ni bilo odziva. Šele po izkrcanju v genovskem pristanišču. preden smo vstopih v Slavnikove oziroma Aviotour-sove avtobuse, ki so nas kasneje prepeljali v Maribor oziroma v Zagreb, je k predstavniku Aviotoursa pristopil vodič Slavnika iz Ljubljane ter nam izročil na-grajenčev naslov. Tedaj smo
predstavnika Slavnika prosili, naj nagrajencu posreduje naslednje pojasnilo: izžrebancu na ladji nismo mogli izročiti napotnice za odrejeno smučišče na Pohorju, da pa bomo le to poslah pravočasno, pravzaprav, do konca oktobra, ko bo jasno, kakšne bodo v zimski sezoni, od 15. dec. 1987 do 15. marca 1988 naše zmogljivosti. Prijave za smučanje na Pohorju za zimsko sezono 1987/88 smo letos začeli sprejemati 7. novembra, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnem časopisju.
Bralcem prepuščamo presojo — kdo je bil za kaj opeharjen?
Tak način pisanja tov. Plemlja je poskus opehariti za dobro ime obe agenciji, ki ga sicer uživata.
POTOVALNA AGENCIJA AVIOTOURS, Maribor
Hvala za lep izlet!
Po grenkem spoznanju, da turistična agencija Yugotours Ljubljana za naš delovni kolektiv ni mogla organizirati izleta v Grčijo, smo se prijavili za izlet na Madžarsko pri Kompasu Slovenj Gradec. Vse priprave v zvezi z izletom je vodil tov. Grega Mohorko. Že v teh pripravah nam je dal vehko koristnih ir. potrebnih informacij, zato smo bih zadovoljni, ko smo izvedeli, da gre z nami kot vodnik. Kakšen naj bi bil vodnik, smo spoznali prav pri to-
varišu Mohorku. Izlet je trajal dva dni in vso pot je bil tov. Grega z nami. Tudi v Budimpešti, ko smo imeli tamkajšnjega vodnika za ogled mesta, se tovariš Grega ni oddaljil od nas. Na vsako stvar nas je opozoril, vsako stvar pokazal in organiziral. Z eno samo besedo — bil je vsestranski. Da je bil izlet vsem resnično všeč, gre velika zahvala prav tov. Gregu. Menim, da je to tisto, kar pri turističnih delavcih tako pogrešamo.
Bila pa bi krivična, če v tem pismu ne bi pohvalila voznika avtobusa. Ob neprijetnih pripetljajih v cestnem prometu in v prometni gneči vehkega mesta ni niti z besedo ne z gesto pokazal slabe volje. Resnično srčno kulturen človek.
Za lep izlet in prijetne urice — obema iskrena hvala.
MARIJA HERMAN, za OOS OŠ Vuzenica
Božič je predvsem etično vprašanje
Moj skromni prispevek o božičnih praznikih, ki je bil objavljen v sobotni prilogi »Dela« 24. 10. 1987, je imel dokaj nenavaden odmev. Zato v imenu vseh tistih, ki so mi telefonirah, in pa tistih, ki so mi osebno izrazih nič manj kot navdušenje, prosim uredništvo, da objavi tudi ta prispevek.
Pa začnimo od začetka.
Že isti dan (sobota) dopoldne so nekateri tovariši začutili po-
trebo, da poiščejo mojo telefonsko številko in povedo svoje mnenje — mnenje somišljenika.
Prvi je to storil tovariš Mrak iz Škofje Loke. »Popolnoma se strinjam z vsem, kar ste napisali.«
—	Oprostite, ste vi Slovenec?
—	sem ga vprašal. »Seveda sem Slovenec in ni nas malo, ki tako mislimo.«»
Tovariš Nace z Vrhnike: »Čestitam, tovariš, vsaj eden, ki je povedal resnico.«
Tovariš iz Ihana (imena si nisem zapomni!): »Popolnoma pravilno ste napisah, tudi jaz mislim tako.«
V službi:
—	trenutno ste najbolj popularna oseba v našem kolektivu, strinjam se s tistim, kar ste napisah;
—	bila sem navdušena, doma sem vaš prispevek na glas prebrala vsem članom družine;
—	ah si še na prostosti;
—	nisi stanoviten človek, že dve veri si zamenjal, sedaj pa rineš med katohke;
—	ha, ha, dobro si zložil;
—	tovariš, jaz se ne strinjam z vami (zakaj, pa ni povedala);
Po pisarnah so ležah izvodi sobotne priloge »Dela«, moj prispevek je bil obkrožen z debelimi črtami.
Seveda so bili tudi taki, ki se niso odzvah zaradi statusa — razumljivo. Sodelavka mi je med drugim povedala tudi tole:
Prvega novembra smo šli na grob staršev. Spotoma smo obi-skah tudi strica, ki je slavist. Po
pogovoru, ki je bil posvečen spominu umrhh, je stric povedal, da gaje navdušil prispevek o božiču v sobotni prilogi »Dela«. Mi pa tega gospoda poznamo, mu je rekla moja sodelavka. Če ga poznaš, ga lepo pozdravi in mu čestitaj za pogum in iskrenost.
Hvala vsem, tudi tistim, ki ste kritično obravnavali vsebino mojega prispevka.
Spričo naštetih dejstev je ugotovitev lahko le ta: KAKO MALO JE POTREBNO ZA MOBILIZACIJO LJUDI!
Spregovoriti je potrebno kon-cizno in v narodnem jeziku, pa ne le o slabostih, ampak tudi o nesmishh, ki jih delamo. Nedvomno je moj prispevek prizadel posameznike, morda tudi nekatere forume v ZK. Toda tudi sam sem prizadet! V prispevku sem pisal le o sebi, svojih pomislekih in svoji organizaciji.
Kljub takemu pristopu pa me je prijatelj skoraj zaupno vprašal, ah sem se z Jožetom Smoletom dogovoril, da bom napisal tak prispevek. To vprašanje me je nemalo presenetilo, zato sem ga vprašal, zakaj tako mish. Odgovoril mi je, da je vsebina mojega prispevka v skladu s politiko, ki jo vodi Smole.
Tudi tako so nekateri razmišljali.
In kaj, ko bi somišljenike (kako malo je potrebno) pozval, da se organiziramo v posebno skupino (komunisti in nekomunisti), ki ne bi bila povezana z nobeno OOZK, ter nastopih s svojim
programom na spomladanski konferenci ZKS.
— Ah bi forumizirana ZK sprejela tudi ta izziv?
— Ali bi najprej mene, potem pa še druge proglasih za separatiste?
— Ah bi proti nam uvedh sankcije?
Tudi če bi to štorih, bi končni cilj bil:
—	kompletna sprememba metod in oblik delovanja ZK in
—	dvig njenega ugleda.
Tohko, dragi somišljeniki.
Hvala za široko moralno podporo.
Če se še kaj shšimo, bo lepo. S tem končujem svoje pisanje o božiču in partiji. Svojo energijo bom odslej porabljal za rejo ma-hh Živah.
MOMIR RADOSAVLJEVIČ, Ljubljana, Titova 123
Iznakaženo drevo
Pred dnevom mrtvih, ko smo urejah grobove, je bilo na ljubljanskem pokopahšču kar živahno. Taki smo pač, da imamo radi lepo urejen grob. Najbrž je to del podedovane kulture. To ni nič slabega, saj imamo še celo prost dan za to. Tisti del novega poko-pahšča, ki leži južno od poslovilne dvorane, je tako imenovani parkovni del. Tam sta tabla, ki prepoveduje kakršnokoh ograjevanje. Čemu to, ne vem. Je pa to najslabše urejen del pokopališča.
Drevja, trava, plevel, in nič koh-ko načinov in poskusov, da bi grob pač nekako izgledal. Nekateri se mučijo s travo, drugi z niz-:dm grmičevjem, tretji s peskom, vendar je videz kaj klavrn.
Nekaj dni pred praznikom sem šel tudi sam urejat grob. Mah robnik, ki je bil zakopan v zemljo in je ločil pesek od zemlje, je bil razkopan in posamezni deli razmetani. Podobno je bilo še pri nekaterih drugih grobovih, ki pa so bih že pripravljeni za 1. november. To sem uredil, natresel peska in šel. Dan pred dnevom mrtvih smo tja nesh cvetje. Grob je bil spet razdejan, posamezni kosi razmetani. Za nameček pa je bila mala cipresa, ki smo jo vsadili spredaj, spodaj porezana, torej iznakažena. Vse podobne ciprese, ki so dosti višje, so bile nedotaknjene. Torej ni kdo vejic uporabil kot zelenje. Tako je komunalni delavec svojo voljo vtepel drevesu. Vse skupaj se mi je zdelo vandalsko. Sicer pa ne vem, zakaj nam nekdo vsiljuje svoje predstave, kako naj bo
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
grob urejen, če pa s tem nismo zadovoljni.
Tak dogodek kaj čudno deluje. V sebi imaš neko spoštovanje do pokojnih, po drugi strani pa vidiš, da znamo trmoglaviti in vztrajati pri nemogočem. Že zdavnaj je jasno, da ta del poko-
pahšča nima možnosti, da bi bil park, saj so zanj potrebne skrbno negovane travne površine in tudi z drevesi je treba delati bolj srčno.
IZIDOR REJC, Vodovodna 3, Ljubljana
Tema je vedno le tema, svetloba pa je lahko različni
Bleščeča izbira več kot 1200 svetil za vs namene in prostore. Tovarniška znižanja in drobna darila ob večjih nakupih. Za vse kupce nagradno žrebanje in še veliko drugih ugodnosti: kataloška prodaja, nadomestna stekla, možnost zamenjave in še kaj... Metalkine blagovnice v Ljubljani, Kamnik in Mariboru 29. 10.—14. 11.
0 metalko
10. stran ★ DELO

Zakon ne uredba pa še
Dajanje kreditov brez pologa je v Sloveniji gospodarski prestopek — 200 tisoč dinarjev kazni za Jugotekstil
LJUBLJANA, 9. novembra — Ker so oktobra in novembra lani prodajali tekstilne izdelke na posojilo brez obresti in brez pologa, so na ljubljanskem temeljnem sodišču obsodili na 200.000 dinarjev kazni Jugotekstil, Ona On (Notranja trgovina), vodjo sektoija maloprodaje pa na 10.000 dinarjev kazni kot osebo, odgovorno za tak gospodarski prestopek — kršitev uredbe o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Če bo obveljala sodba, ki še ni pravnomočna, bodo morali pri Ona On poleg kazni plačati tudi stroške postopka oziroma povprečnino v višini 100.000 dinarjev.
V	začetku je bila Ona On (Notranja trgovina) obtožena celo nelojalne konkurence, češ da si je z dajanjem takšnih kreditov pridobila premoženjske ugodnosti, ki občutno presegajo običajne ugodnosti v gospodarskem prometu. Na glavni obravnavi pa je predstavnik javnega tožilstva spremenil obtožni predlog in po novem očital obtoženima, pravni in odgovorni osebi, le še kršitev omenjene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da tudi druge trgovske organizacije prodajajo blago na podoben način. Po uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite pa bi trgovske organizacije smele prodajati na kredit blago le tako, da bi kupec položil polog v višini najmanj 60 odstotkov od odobrenega kredita.
Predstavniki Ona On pa so na glavni obravnavi vztrajali pri tem, da gospodarskega prestopka niso storili, ker uredba ne velja več, saj je zakon, ki je vseboval to uredbo, nehal veljati, novi pa o njej ne govori. S tem pa se na sodišču niso strinjali.
V	resnici je 18. 12. 1985 pričel veljati novi zvezni zakon o temenih bančnega in kreditnega sistema. Tako kot stari z enakim imenom tudi ta v 201. členu vsebuje določbo, da »lahko zvezni izvršni svet omeji dajanje potrošniških kreditov občanom za določene namene ali predpiše posebne pogoje za dajanje kreditov za določene namene«. Zvezni izvršni svet je v času veljave starega zakona v skladu s členom 201. določil, da morajo potrošniki ob nakupu položiti najmanj 60 odstotkov gotovine od odobrenega kredita, ni pa sprejel takšne uredbe po uveljavitvi novega zakona. Ali potem še velja stara
uredba starega zakona, če je ta preklican? Vrhovno sodišče, višja sodišča po Sloveniji in republiško javno tožilstvo so zavzeli stališče, da uredba kot izvedbeni predpis preklicanega zakona še vedno velja, ker novi zakon ni določil, da nehajo veljati tudi izvedbeni predpisi starega zakona.
Tako pri nas, v drugih republikah pa to tolmačijo drugače in dajanje kredita brez pologa ni kaznivo.
Zaradi vsega tega so se predstavniki Splošnega trgovinskega združenja Slovenije novembra lani sestali s predstavniki republiškega tožilstva. Skupaj so prišli do sklepa, da naj bi vendarle dopuščali prodajo na obroke in s tem omogočili enakopraven položaj slovenskih trgovinskih V organizacij.
Pri tem pa je ostalo. Trgovske organizacije po Sloveniji tudi zdaj dajejo kupcem takšne kredite in tako več zaslužijo, ker kupci več kupijo, vse pa se kot doslej konča na sodišču. S simboličnimi kaznimi za tak gospodarski prestopek, saj je 200.000 dinarjev naj višja možna kazen. Vprašanje pa je, če je to smiselno.
BARBARA GUČEK
Z mopedom je padel
NOVO MESTO, 9. novembra — V bližini Šentjerneja se je včeraj pozno popoldne z mopedom ponesrečil 60-letni Janez Hodalj iz Gornjega Gradišča pri Šentjerneju. Peljal se je s Tolstega vrha proti Orehovici. Ko je pripeljal do naselja Pristava, je zapeljal na pesek, ki je bil posut ob robu ceste. Izgubil je ravnotežje, padel in se hudo poškodoval. Za njim je z osebnim avtom pripeljal Janez Krh-in, ki je ranjenega mopedista naložil v avto in ga odpeljal v novomeško bolnišnico. Hodalj je še istega dne v bolnišnici umrl. (K. D.)
Varnostnik je moral poklicati intervencijsko skupino milice
Teritorialec Peter S. je prišel po poziv s prijateljema — Razgrajanje v mariborski mestni skupščini - Ze trije prekrški
MARIBOR, 9. novembra — V štabu mariborske enote teritorialne obrambe, ki je ob koncu tedna imela vaje na pohorskih obronkih, so se morah ukvarjati ne le z vajo, temveč tudi z enim od vpoklicanih teritorialcev, ki naj bi ga miličniki pretepli.
Ko je teritorialec Peter S. prišel na mestno skupščino, kjer bi moral dobiti poziv za vaje, naj bi skupščinski varnostnik poklical miličnike oziroma intervenicijsko skupino. Petra S. takrat, ko so mu prinesli vabilo, ni bilo doma, zato so mu pustili obvestilo, naj pride po poziv v skupščinske prostore. Peter S. je tja prišel okrog šestih zvečer, spremljala pa sta ga tudi prijatelja.
Po izjavi varnostnika naj bi bili vsi trije pod vplivom alkohola. Ko je Peter S. šel po poziv v pisarno, naj bi njegova prijatelja začela razgrajati po skupščinski zgradbi. Varnostnik ju je opozori* potem pa sta šla ven. Takrat se je vrnil tudi vpoklicani teritorialec. Odšel je za prijateljema, vendar se je že čez nekaj minut vrnil. Na silo je vstopil v hodnik in začel groziti vamost-mku. Ta pa je potem poklical intervencijsko skupino, ker teritorialec ni hotel zapustiti skupščinskih prostorov.
Pred zgradbo UNZ Maribor, kamor so ga odpeljali, se je Peter S. le odločil, da bo sam odšel na zborno mesto, vendar je po izjavi nekaterih prič hotel tudi, da bi ga do tam odpeljali.
Tako so na mariborski UNZ opisali dogodek, ki je vznemiril nekatere pripadnike enot teritorialne obrambe. Miličniki naj bi Petra S. namreč tudi pretepali.
Varnostnik mestne skupščine še vedno trdi, da je bil teritorialec vinjen. Karkoli se je že zgodilo, bodo miličniki sodniku za prekrške poslali prijavo zaradi kršitve javnega reda in miru. Peter S. je bil doslej že trikrat obravnavan zaradi podobnih prekrškov.
Z. Š.
ŠTIRIINDVAJSET UR
Lokomotiva ga je zbila
MARIBOR, 9. novembra — Včeraj zjutraj so naSIi ob železniški progi Ptuj-Pragersko v Zgornji Hajdini mrtvega Ivana Arkliniča, 50 let iz Maribora. Ugotovili so, da ga je ponoči zadel vlak, ki je vozil proti Ptuju. Po trčenju ga je vrglo po nasipu, kjer je zaradi hudih ran kmalu umrl. (D. P.)
Požar v hiši
MARIBOR, 9. novembra — V petek je prišlo do požara v stari stanovanjski hiši v Mostečnem. Marija Soj-ka je kurila v lončeni peči, ogenj pa je zajel drva pred pečjo in se razširil po hiši. Škode je za dva milijona dinarjev. (D. P.)
Zbil je pešca
MARIBOR, 9. novembra — Željko Mendel iz Maribora se je peljal včeraj z osebnim avtom po Ulici 14 divizije
Kdo je ukradel dragoceno puško?
LJUBLJANA, 9. novembra — Konec tedna je spet minil v znamenju vlomov in tatvin v stanovanjske hiše in stanovanja skoraj po vsej Sloveniji. Samo v Ljubljani so iz nekaj stanovanj in hiše odnesli za več kot pet milijonov dinarjev zlatnine. Tudi vlom v blagovnico Tima v Radljah ob Dravi se je izplačal. Neznani vlomilci so odnesli 85 ročnih ur in srebrni nakit. Škodo cenijo na pet milijonov dinarjev. Med največje vlome pa vsekakor spada »obisk« Tehničnega muzeja Slovenije v gradu Bistra pri Vrhniki. Neznan tat je namreč odnesel puško karabinko znamke Mauser, kalibra 8f66 milimetra. Številka puške je 8769 in sojo izdelali zunaj serije. Puška je okrašena tudi z zlatimi gravurami in je vredna več kot 10 milijonov dinarjev. Organi za notranje zadeve svarijo pred nakupom, hkrati pa prosijo vsakogar, ki bi karkoli vedel o storilcih ali o puški, naj to nemudoma sporoči najbližji postaji milice ali na UNZ. (Ž. H.)
V križišču z Ulico Veljka Vlahoviča ni upošteval, da gori na semaforju rdeča luč in je zato zadel pešca Antona Ste-galeta, ki je šel čez cesto tedaj, ko je na semaforju za pešce gorela zelena luč. Pri tem se je Stegale hudo ranil. (D. P.)
Izpred gostilne mu je odpeljal fička
METLIKA, 9. novembra — Včeraj, nekaj po eni uri zjutraj, se je 26-letni Matjaž Rus iz Metlike pripeljal do gostilne As v Metliki. Ustavil je, izstopil in odšel v gostišče, ključe pa je pustil v avtu. Ko se je čez nekaj časa vrnil, se ni imel s čim odpeljati, ker je avto izginil s parkirišča. Fička so danes našli v bližnji vasi, »sposojevalca« pa tudi. (K. D.)
Viličar se je prevrnil
LJUBLJANA, 9. novembra — Do hujše nesreče pri delu je prišlo tudi v petek okoli 20. ure v DO Alko na Frankopanski ulici v Ljubljani. Tam je kljub prepovedi nadrejenih 18-letni Tomaž K. vzel viličar in hotel z njim prestaviti palete. Pri vzvratni vožnji je zadel v robnik nakladalne rampe. Vozilo se je prevrnilo na bok, streha pa je pritisnila mladega voznika ob tla. Hudo ranjenega so prepeljali v Klinični center. (M. S.)
Zdrsnil z zavarovane poti
KRANJSKA GORA, 9. novembra — Ponoči so gorski reševalci iz Kranjske Gore prinesli na Vršič mrtvega 64-letnega Matitza Walfrieda iz Beljaka. Včeraj je šel skupaj s tremi prijatelji na Prisank, popoldne pa sestopal po zavarovani t. i. Slovenski poti. Prijatelji so ga nazadnje videli okrog 13. ure, saj je odšel pred njimi. Kasneje so ga nekaj časa čakali na Vršiču in pozno popoldne obvestili oddelek milice v Kranjski Gori. Reševalci, ki jih je vodil Anton Oman, zraven je bil tudi zdravnik dr. Janko Kokalj, pa so okrog 20. ure našli mrtvega Avstrijca. Očitno mu je med sestopom spodrsnilo, potem pa je padel pet metrov globoko. Bil je takoj mrtev. (M. K.)
Pojasnilo
TRŽIČ, 9. novembra — V članku »V gore hodi vse več ljudi, za varnost pa se ne menijo dovolj«, ki smo ga objavili v ponedeljek, nam jo je zagodel škrat. Pisalo je, da so na ljubeljskem zboru gorskih reševalcev na predlog postaje GRS Kranj ponovno potrdili Bineta Vengusta za začasnega načelnika. Pisati bi moralo za častnega načelnika. (M. K.)
Unicefove voščilnice
v MaksiJu’ v pritličju Maksija izbirate lahko med NOVO-LETNIM programom Unicefovih voščilnic in vrečk. Sestavljenke lepljenke in kocke bodo primerno darilo za vašega otroka.
maximarket ijubljana
Štirje
osumljeni, da so vrgli solzilec
SPLIT, 9. novembra (Tanjug) - Mestni sekretariat za notranje zadeve v Splitu je danes sporočil, da so priprli 22-letnega Boška Landeka, 18-letnega Jožo Tešijo, 22-letnega Ivico Lozina in 15-letnega Š. D. Osumljeni so, da so med mednarodno nogometno tekmo Hajduk : 01ym-pique na igrišče vrgli škatlo s solzivcem. V zmedi, do katere je zaradi tega prišlo, je bilo ranjenih sedem ljudi, od katerih je 16-letni Ante Baran še vedno v bolnišnici.
Ivica Lozina je menda med vojaško vajo prejšnji mesec ukradel škatlo solzivca in jo izročil mladoletnemu Š. D. Ta jo je potem skrivaj prinesel na štadion. V sporočilu sekretariata za notranje zadeve je rečeno, da je Tešija potem solzivec vrgel na igrišče.
Ko je začel solzivec delovati, je Boško Landek s skupino drugih navijačev začel bežati, pri tem pa je kričal: »Policisti so vrgli solzivec!« Pripadnike milice je žalil z besedami »Cigani, morilci, pojdite na Kosovo!«
Drevo ubilo
tržaškega
motokrosista
DIVAČA, 9. novembra — V bližini vasi Prelože seje včeraj popoldne zgodila nesreča, v kateri je umrl 31-letni Tržačan Paolo Dragan. Še z nekaj kolegi je prišel v Prelože, kjer so sedli na motorje za motokros in začeli trenirati na bližnji gozdni poti. V kraju, Hosta, je tedaj v svojem gozdu podiral drevesa 39-Ietni domačin Jože Mevlja. Prežagan hrast pa je padel prav na Dragana, ki je tedaj pripeljal po gozdni poti. Motokrosist je z glavo treščil v debelo vejo, udarec pa je bil tako močan, da mu je prebilo čelado. (I.
Pozabil je na posodo z oljem
LJUBLJANA, 9. novembra - Včeraj je do požara prišlo v stanovanju na Zavetiški ulici v Ljubljani. Sin lastnika stanovanja je vključil električni štedilnik in pristavil posodo z oljem, na »akcijo« pa je pozabil in odšel na obisk k starim staršem na Vrhniko. Olje se je pregrelo in vžgalo. Ogenj, ki je izbruhnil, je uničil vso kuhinjo, ožgane so stene, požar pa so pogasili ljubljanski gasilci. Škodo cenijo na približno 5 milijonov dinarjev. (M. S.)
Zabodel ju je z nožem
KRŠKO, 9. novembra — Pretep na Kolodvorski ulici v Krškem, minuli petek ob 19.45, se je za 27-letnega Bedjeta A. in 33-letnega Ševčeta A. končal v brežiški bolnišnici. Kot so ugotovili miličniki, ju je na poti proti domu dohitel 24-letni Selfer R. in oba z nožem večkrat zabodel. Medtem ko so zdravniki Ševčetu A. komaj rešili življenje, je bil Bedjet A. le laže ranjen. (Ž. H.)
Napad na vlaku
JESENICE, 9. novembra — Mednarodni potniški vlak Mostar ekspres je bil včeraj nekaj minut po polnoči prizorišče ropa. Dva neznana roparja sta v kupeju vlaka napadla in oropala 43-letnega Kranjčana, ki je potoval v ZR Nemčijo, kjer je na začasnem delu. Roparja sta mu vzela za 500 tisoč dinarjev deviz. (Ž. H.)
Padel 12 metrov globoko
LJUBLJANA, 9. novembra
—	V soboto je prišlo do hujše nesreče pri delu na Tržaški cesti v Ljubljani.
S strehe nedograjene zasebne stanovanjske gradnje, ob pomanjkljivih varnostnih ukrepih, je padel 12 metrov globoko 28-letni Branko D. iz Ljubljane. Delavcu je spodrsnilo na PVC foliji in huje ranjenega so odpeljali v Klinični center. (M. S.)
Odnesel je zlatnino
LJUBLJANA, 9. novembra
—	Neznani zlikovec je vlomil v soboto v stanovanje na Brilejevi ulici v Ljubljani. Odnesel je zlatnine za približno milijon dinarjev. (M. S.)
Ukradli so činele
LJUBLJANA, 9. novembra — Po tednu dni je oškodovanec, ki takrat še ni vedel, da to je, spet stopil v prostore zaklonišča na Trgu oktobrske revolucije v Ljubljani, kjer je imel spravljene činele. Kot kaže, je v teh prostorih tudi vadil in je nameraval obuditi spomin na zvok. Začuden je odkril, da je činele nekdo odnesel in ga tako oškodoval za 600.000 dinarjev. (M.
S.)
Preveč prizanesljivo do vinjenih voznikov
Podatki, ki so potem strnjeni v ugotovitve, dokazujejo, da je na slovenskih cestah sorazmerno veliko vinjenih voznikov in drugih udeležencev v prometu. To po svoje potrjuje tudi podatek, da so v minulih devetih mesecih miličniki odvzeh kar IS tisoč vozniških dovoljenj vsem tistim, ki so vozili pod vplivom alkohola. To je seveda skrb zbujajoče stanje, ki dokazuje, da je boj proti alkoholu na cestah neuspešen.
Drugi podatki spet dokazujejo, da so večino vozniških dovoljenj odvzeli amaterjem in da so torej profesionalni vozniki veliko bolj vzorni, kot je mogoče marsikdaj domnevati. Če je to čisto res, potem smo lahko še veseli, kajti poklicni vozniki imajo neprimerno večjo odgovornost, čeprav ni mogoče ocenjevati vrednosti človeškega življenja. Toda voznik avtobusa lahko v pijanosti povzroči veliko hujšo in tragičnejšo nesrečo, kot pa »amater«, čeprav to ne pomeni, da je mogoče tolerirati vse tiste, ki sedejo pijani za volan. Nasploh je alkohol med slovenskimi vozniki velik problem in pogost pojav. Očitno vsa opozorila ne zaležejo, čeprav je strokovno dokazano, kako nevarni so vinjeni oziroma pijani vozniki. Alkohol je, bi lahko rekli, nekakšna slovenska značilnost, nekakšna folklorna posebnost, ki je nihče ne jemlje pre-
več resno — dokler se ne zgodi nesreča. Teh pa je toliko in tako hude so, da bi se morali pojava alkohola in alkoholizma med vozniki lotiti resneje in bolj celovito. Omahljivost in nedoslednost v tem primeru je znak nekakšne tolerance in prizanesljivosti do tistih, ki se ne zavedajo, v kakšno nevarnost spravljajo sebe, predvsem pa druge udeležence v prometu. Toda promet je v sedanjih razmerah vendarle nekje na repu pozornosti, čeprav se ubije in poškoduje zelo veliko ljudi. Toda v nekakšni navadi je, da se pomembnih in bistvenih problemov lotevamo počasi in obotavljajoče, vse drugo, kar je v primerjavi s človeškimi življenji manj pomembno, pa pogostokrat postane »tema dneva.«
Ze zadnjič smo nekaj napisali o zimskih razmerah za vožnjo po cestah. Čas je takšen, da sneg ne more in ne sme biti kakšna velika posebnost, zato bi bilo prav, če bi se vozniki primemo opremili. Poledica utegne prav sedaj presenetiti marsikoga. Ni odveč, če pogledate, kohko in kakšna je hladilna tekočina v bloku motorja - da ne bi bili ob prvem hudem mrazu neprijetno presenečeni. Skratka, priprava vozila na zimo je koristna reč in vsako odlašanje v tem času ne bi bilo dobrodošlo.
ŽARKO HOJNIK
MINULI TEDEN 19 LETOS ŽE 479MRTVIH
Veliko vlomov in veliko nesreč
LJUBLJANA, 9. novembra — Organi za notranje zadeve iz naše republike so v zadnjih desetih dneh obravnavali in tudi raziskali tri umore, tri hude telesne poškodbe, medtem ko so imeli opravka tudi s šestimi samomori.
V tem času so bili trije ropi, pri enem sta ropaija odnesla kar za 57 milijonov dinarjev gotovine. Da so vlomilci in tatovi precej »aktivni«, kaže podatek, da so kar 130-krat vlomili v razna stanovanja in hiše in odnesli za več deset milijonov dinarjev zlata, gotovine in deviz. Bilo je tudi 16 požarov in en požig.
Varnost prometa na naših cestah je čedalje slabša. To nedvomno kažejo tudi številke, saj je bilo v tem času 165 prometnih nesreč z mrtvimi in ranjenimi. V njih se je smrtno ponesrečilo 21 ljudi, medtem ko jih je 187 bilo huje ali laže ranjenih. Miličniki so obravnavali še devet pobegov s kraja nesreče.
Miličniki in kriminalisti so v desetih dneh prijavili temeljnim javnim tožilstvom 315 znanih storilcev in napisali kazenske prijave proti 284 neznanim storilcem.
Ž. H.
Delavski svet
Geološkega zavoda Ljubljana, n. sol. o., TOZD Rudarska dela, n. sub. o.,
razpisuje dela in naloge
1.	individualnega poslovodnega organa — direktorja
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom in DD o izvajanju kadrovske politike izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog v isti ali sorodni dejavnosti
-	da ima organizacijske sposobnosti.
Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta.
2.	tehničnega direktorja
Pogoji: - visoka izbrazba rudarske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri rudarskih delih, od teh 3 leta v metanskih jamah
-	opravljen strokovni izpit
-	da ima organizacijske sposobnosti Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
Ponudbe s kratkim opisom o dosedanjem deiu in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: pod 1. Geološki zavod Ljubljana, TOZD Rudarska dela — za razpisno komisijo direktorja, pod 2. Geološki zavod Ljubljana, TOZD Rudarska dela ~ za razpisno komisijo tehničnega direktorja.
6-15620
Geološki zavod Ljubljana, n. sol. o., TOZD Rudarska dela, Letališka 27
bo prodajal
na javni licitaciji,
ki bo dne 16. H. 1987 ob 11. uri na Letališki cesti 27 v Ljubljani, naslednja osnovna sredstva:
J- JAM 75 A5, letnik 1983, nevozen, izklicna cena 2,500.000 din
2.	LADA N IVA, letnik 1984, U 410-889, izklicna cena 2,300.000 din
3.	LADA karavan 1200, letnik 1984, nevozna, izklicna cena 1,200.000 din
4.	ZASTAVA 101, letnik 1983, nevozna, izklicna cena 1,100.000 din
Pogoji:
prav'Co d° udeležbe na javni dražbi imajo vse pooblaščene družbenopravne osebe in polnoletni zainteresirani občani.
Vsi udeleženci morajo položiti 10% polog od izklicne cene (pravne osebe z bariranim čekom občani v gotovini).
Sredstva bodo prodana najboljšemu ponudniku ki bo ugotovljen za vsako sredstvo posebej, na podlagi zapečatene pisno ponujene cene.
Prodaja je po načelu videno-prodano.
Vsa sredstva si lahko ogledate 16. 11. 1987 med 8.-10. uro na Letališki cesti 27, Ljubljana.
Prometni davek plača kupec. Prevzem sredstev bo na osnovi dokazil o plačani ceni in predpisanih dajatvah ter drugih zahtevanih dokumentov v 8 dneh od dneva licitacije. Po izteku tega roka izgubi udeleženec vse pravice do izlicitiraneaa sredstva in 10% pologa.
10-15776
1 CD)
Železniško gospodarstvo, Centralne delavnice Ljubljana, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, Parmova 35
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
vodje kadrovsko splošne službe^
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakolom, od kandidata zahtevamo še naslednje
Pogoji: - visoka izobrazba - VII. stopnja pravne smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
—	trimesečno poskusno delo.
Za navedeno delo in naloge združujemo delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ŽG CD, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, Parmova 35.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
9-15753
PTT Elektronski računski center Ljubljana, Cigaletova 17, p. o.
Na podlagi 155. člena statuta PTT ERC delavski svet
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Izbrani kandidat mora poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri
-	znanje angleščine in nemščine
-	5 let delovnih izkušenj, od tega dve leti pri podobnih nalogah
-	da pozna metode dela in sistem AOP
-	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	da predloži plan razvoja PTT ERC
Pri izbiri kandidata bomo upoštevali kriterije iz družbenega dogovora o kadrovski politiki. Delavec bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter plan razvoja pošljite v 15 dneh po objavi v zaprtih ovojnicah na naslov: PTT Elektronski računski center Ljubljana, Cigaletova 17 z oznako Razpisna komisija.
Kandidate bomo o izidu pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
10-15767
Thomas B. Dewey
Mrtva
milijonarka
34. nadaljevanje
»Bi vstopili in spili kavo, preden greste domov?« sem jo vprašal.
Pogledala je navzgor v okna in odkimala.
»Ne. Iti moram. Oče me bo ubil.«
»Poklical vam bom taksi.«
»Ni vam treba. Nekdo me pride iskat.«
»Oh.«
»Koliko je ura?«
»Dvajset čez deset,« sem rekel.
»Dvajset minut čez deset?«
»Da.«
»Vsak trenutek mora priti.«
»Če nisem preveč radoveden,« sem rekel, »kdo bo prišel?«
»Veliki Danny.. . mislim, poslal bo pome.«
»Razumem. Veliki Danny ve, da ste Dri meni?«
»Seveda. Drugače ne bi vedela, kje stanujete. Kako naj bi vedela? Vprašala sem Velikega Dannyja.«
»Oh. joj. In Veliki Danny bo poslal Dinga.«
»Najbrž.«
»Kaj ste rekli Dannyju, zakaj me hočete videti?«
»Rekla sem mu le, da bi vas rada videla zaradi Tonyja.«
»Vašega brata?«
»Da. Rekla sem, da je bilo verjetno več
fantov, da ga je najbrž napadla vsa tolpa in vi ste detektiv in boste morda lahko ugotovili, kaj se je v resnici zgodilo.«
»A to je le zgodba, ki sta jo natvezli Velikemu Dannyju.«
"Da. Veste, jaz prav dobro vem, kaj se je v resnici zgodilo. Oni fant je zvedel zame in za moje težave. Zato Tonyju ni dal miru. Tony pa je vročekrven in stepla sta se. Tony jo je pač skupil.«
»Je Veliki Danny nasedel vaši zgodbi?«
»Seveda. Veliki Danny skrbi za sosesko, veste. Hoče, da je za vse poskrbljeno in če ima kdo težave, jih mora poznati, da lahko pomaga. Saj razumete?«
»Mislim, da.«
Skrčila se je in se stresla od mraza.
»Vam je Veliki Danny takoj pomagal, ali vas je prosil, da še malo počakate, ko ste mu rekli, da bi radi govorili z mano?« sem jo vprašal.
»No, to sem mu povedala med svojim delovnim časom v trgovini. Rekel mi je, naj se vrnem k delu in da se bova pogovorila kasneje.«
»Pozneje vam je obljubil, da vam bo pomagal priti do mene.«
»Da.«
»Torej ste prišli. Vendar niste vstopili. Zakaj?«
»Ko sem prispela, se mi je vse skupaj zazdelo neumno. Tony vas tako ali tako ne bi zanimal, poleg tega pa nič ne vem o vas. Torej sem zbežala«
»Dobro. Kaj boste rekli Velikemu Dannyju, ko se boste vrnili?«
Skomignila je.
»Se bom že spomnila česa.«
»Najbolje bo, da se že zdaj domislite, da boste pripravljeni.«
»Kaj naj mu rečem?«
»Lahko bi poskusili takole: Prišli ste k meni in mi povedali o pretepu, v katerem je Tony izgubil življenje. Zdi se vam, da je bilo vpletenih več fantov. Pogovarjala sva se o tem in rekel sem vam — to si morate zapomniti — rekel sem vam, da je fanta aretiral narednik Saunders in da je to njegov primer. Tudi če je bila vpletena vsa tolpa, vam ne morem pomagati. Če bi začel primer raziskovati, bi imel probleme s policijo. Z narednikom Saunder-som sva si že prišla navzkriž - Veliki Danny ve, da to veste, saj ste bili zraven in ste vse videli. Torej vam ne morem pomagati. Lahko rečete, da sem vam predlagal, naj greste na policijo ali k naredniku Saundersu, če bi res radi zadoščenje.«
»Prav,« je rekla.
»Si boste zapomnili?«
»Mislim:«
»To bi jaz rekel Velikemu Dannyju, če bi bil na vašem mestu.«
»Prav. Rekla mu bom — če me bo vprašal.«
»Kolikor ga poznam, vas bo vprašal.«
Nenadoma je pridrvel velik avto. Spoznal sem Cadillac, ki je bil parkiran za Dannyjevo veleblagovnico. Avto se je ustavil in na prednjem sedežu poleg voznika sem opazil Dinga. Na zadnjih sedežih ni bilo nikogar.
»Mislim, da je avto prišel po vas,« sem rekel Terezi.
»Da, tako je videti.«
»Se spomnite, kaj sem vam predlagal?«
»Spomnim se.«
»Pojdite z narednikom in poskrbel bom, da se vam ne bo kaj zgodilo.«
»Če tako pravite«.
»Pojdite zdaj.«
»Prav.«
Mollie Hardwiek
ZATAJENA HCI
63. nadaljevanje
»Ja, bodi tako dobra. Drugače mi ni za ribe, ampak zdaj ne prenesem drugega mesa.«
»To je od vročine. Iz klavnic prihaja tako odvraten vonj, da človeka mine apetit.«
Emma se je stresla, Emily, zatopljena v vezenje, pa ni opazila, kako se Emma bori sama s seboj. Bila je zelo presenečena, ko se je Emma nenadoma sklonila k njej in jo zgrabila za zapestje.
»Ne, ni to,« je rekla. »Emily, moram ti povedati. Ne morem več skrivati. Spet bom dobila otroka.«
Emily je zadržala dih, živa rdečica .ji je zalila obraz. Emma jo je sočutno gledala. »Saj bi ti lahko prihranila razburjenje,« je rekla, »toda komu naj povem? Samo moja mama ve o tem. Zgodilo se je na najin zadnji skupni večer, pred Katino poroko.«
Zazrla se je predse. »Z Nelsonom sva bila tako obupana od hudih skrbi. Takrat se je moralo zgoditi — nikoli dotlej me ni tako strastno ljubil. Mislim, da je vedel — da sem sprejela. Da sem zanosila. Misel, da bo dobil od mene spet otroka, ga bo osrečila — oh, saj vem, da se nisi dala premotiti glede Horatie. Ampak Emily, kaj naj zdaj storim? Sir William je mrtev, dobri dragi sir Wiliiam, ki bi me ščitil, če bi bil še živ. Nelson pa je stotine milj stran. Kaj bo z mojim imenom? Navsezadnje živim sama, in toliko oči me opazuje!«
»Mar ne bi bilo bolje,« je Emily tiho rekla,
ko je prišla nekoliko k sebi, »ko bi opustili hišo na Clarges Streetu in se umaknili v Merton Plače, dokler ne boste - dokler si ne boste opomogli?«
Emma se je našobila. »Mislim, da bi tam umrla od dolgega časa. Okoli sebe moram imeti ljudi, da ne postanem malodušna. Poleg tega bi bilo čudno, ko bi se na lepem umaknila iz londonske družbe.«
Z drugimi besedami, je pomislila Emily, nočeš se odreči družabnosti in zabav, tudi ko gre za to, da rešiš svoje ime in ime njegovega lordstva. No ja, nihče ne more iz svoje kože. Glasno pa je rekla: »Prepričana sem, da bi vas obiskali vsi ljudje, ki jim je mogoče zaupati.«
»Ja.« Emma je vzdihnila. »Ja, o tem sem tudi sama prepričana. Poleg tega bi lahko nadzorovala dela v novi sobi in kuhinji. Kaj pa potem? Kaj naj počnem z otrokom? Dovolj hudo je že, da Horatia odrašča v Mertonu, čeprav se Nelson vede, ko da je to najbolj preprosta stvar na svetu. Kaj pa bo, če se tam nenadoma pokažem še z enim otrokom?«
Lahko ga daš v rejo, kakor si dala mene, je neprijazno pomislila Emily.
Potem je rekla, že malce popustljiveje: »Zakaj pa ne bi z odločitvijo počakali, madam? Božja previdnost vas gotovo ne bo pustila na cedilu. Morda bi se dalo tako urediti, da bi dete posvojili kot družico za Horatio.«
Emmin obraz seje razjasnil. »Pametna, pridna deklica! Seveda, za vse se najde rešitev In če si spretno s šali in pledi zakrijem život, nihče ne bo opazil. Navsezadnje sem prerajžala Evropo, ko sem nosila Horatio - zakaj se mi ne bi posrečilo prikriti še zdaj?«
To so bile pogumne besede, vendar je postajala vse nemirnejša. Ko so se meseci nizali in je nosečnost napredovala, je begala iz kraja v kraj, ko da bi hotela kljubovati usodi in
radovednim očem. V Canterburyju je bila Emi-ly skoraj preprjpana, da je Sarah Nelson vedela, za kaj gre. Spet sta si dami česali lase, spet izmenjavali zgovorne poglede. Kakšna norost, da se Emma ni zaupala enemu samemu človeku.
Nekega večera v avgustu je povedala gospe Cadogan in Emily; »Pisala sem Nelsonu in ga prosila, naj pride domov.«
Poslušalki sta onemeli.
»Sem ga kdaj že česa takega prosila? Ne. Ali ne more včasih misliti tudi name? Ne, Nelson zmeraj misli le na klic domovine — Samo na dolžnost, dolžnost! ko da do mene ne bi imel nobenih dolžnosti!«
»To pa ni prav nič tebi podobno, Emma,« je strogo rekla gospa Cadogan. »Pa si mu pisala, zakaj ga hočeš imeti pri sebi?«
Emma je počasi odkimala: »Ne ... ne naravnost.«
»Kako pa naj _potem ve, kaj meniš?« jo je vprašala mati. »Zenska zna brati med vrsticami, moški pa ne, zlasti če ima polno kabino korespodence, ki jo mora urediti z enim samim očesom.«
»No, mu bom pa vnovič pisala in sporočila, da prihajamo k njemu,« je uporniško odvrnila Emma.
»Kdo me?«
»Jaz, ti in Emily in Charlotte in Horatia in nekaj služabnic — Fatima in Nancy in obe Italijanki. Lahko se mu pridružimo na Malti ali počakamo na njegovih posestvih na Siciliji - na Siciliji je tako prijetno podnebje. Z Emily bova rešeni stalnih prehladov.«
»Saj si nora,« je rekla gospa Cadogan.
V resnici Nelson ni maral nič slišati o takih predlogih. Celo prebledel je, ko je bral Emmi-no pismo.
Torek, 10. novembra 1987
ZADNJIČ V IGRI - Pavle Polanec, ob njem Zoran Čutura. (Foto: Srdjan Živulovič)
Prijeten večer ob slovesu Pavleta Polanca
Košarkarji Smelta Olimpije izgubili tekmo A-A s Cibono s 97:106 (51:60)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 4.500, sodnika Petrovič in Obradovič (Bg).
SMELT OLIMPIJA:	Petrovič
9 (1:3), BesediČ 5 (3:4), Polanec 2, Tovornik 14, Hauptman 30 (3:3), Vilfan 9 (1:2), Čurčič 3(1:1), Kotnik 21 (7:8), Djurišič 4 (2:3).
CIBONA: Sunara 16 (2:2), Paviče-vič 2 (0:1). Čutura 12, Petrovič 38 (10:11). Cvjetičanin 26 (1:1), Vukiče-vič 6, Arapovič 6 (2:4).
• Po 21 letih igranja v Olimpiji je Pavle Polanec tokrat še zadnjič oblekel dres s svojo številko 8. Po skoraj osmih minutah igre seje nato končala športna pot še enega velikana slovenske košarke. Ob tej priložnosti mu je zastopnik glavnega pokrovitelja kluba. Smelta. Peter Rigl izročil Boijko-vo skulpturo nosoroga, priložnostni darili pa sta mu izročUa še v imenu Celjanov, kjer je igral tri leta, predsednik Jože Gerpak, v imenu Cibone pa Mirko Novosel.
Po vseskozi izenačenem boju je bil rezultat pred začetkom predzadnje minute 97:97. Zadnji dve minuti je nato Cibona dobila z 9:0 in si zagotovila nastop na finalu pokala Alpe-Adria.
S. T.
Zmaga odbojkarjev Kamnika
ŠEMPETER — Odbojkarji Ti-tana Kamnika so dobili tekmo 5. kola I. SOL — moški s Šempetrom s 3:0 (9, 12, 8), ne pa jo izgubili z 0:3, kot smo pomotoma poročali včeraj. Kamničani so tako na 2. mestu lestvice z 8 točkami in z razliko v nizih 13:4, Šempeter pa je predzadnji z 2 točkama in z razliko v nizih 5:13. Za spodrsljaj se odbojkarjem in bralcem opravičujemo.	y -p
Bodo Jeseničani kos Novosadčanom?
Drevi štiri tekme 17. kola I. ZHL - Državni prvaki pri Vojvodini, Kompas Olimpija pri Bosni
, predzadnjega kola ZHL. Pari so: Vojvodina — Jesenice
LJUBLJANA — Že drevi bodo štiri tekme 17., prvega dela prvenstva vi.
(17.30), Bosna — Kompas Olimpija (18), Medveščak Gortan — C. zvezda (18) in Partizan — Cinkarna (17.30). Jutri pa bo ob 18. uri v dvorani Podmežakla na Jesenicah še dvoboj med Kr. Goro Gorenjko in Makoteksom,
Bržčas bo najzanimiveje v Novem Sadu, kjer- Vojvodina gosti državne prvake. Prva tekma se je na Jesenicah končala s presenetljivim remijem (s 4:4). Prav Vojvodina je prva načela jeseniško trdnjavo, ki sta jo kasneje močno zamajala Partizan in Medveščak Gortan. Državni prvaki so še na vrhu prvenstvene lestvice, ob porazu v Novem Sadu ali celo remiju pa bi Jeseničane na prvenstveni lestvici prehiteli Ljubljančani in Zagrebčani. Zato bodo Jeseničani drevi napeli vse sile, da uženejo sicer zelo solidno Vojvodino, ki pa precej niha v formi. Kaže tudi, da je nenehno igranje bolj ali manj precej utrudilo starejše, izkušenejše internacionalce pri Vojvodini, med katerimi najbolj še zlasti blesti vratar Miroslav Krasa.
V jeseniškem taboru menijo, da so imeli v soboto proti Zagrebčanom le slab večer ter da bodo spodrsljaj že drevi popravili.
Ljubljančani gostujejo pri Bosni, kjer so pred dvema sezonama doživeli neprijeten poraz (z 2:3). Treba pa je reči, da je imela Bosna tedaj le bolj homogeno moštvo, kot ga ima v letošnji sezoni, v kateri si je za prvi cilj zadala obstanek v ligi. Kljub temu pa hokejisti Kompasa Olimpije napovedujejo resno in zavzeto igro na zmago, brez slehernega podcenjevanja.
Medveščak Gortan skoraj zagotovo ne bo imel večjih težav s Crveno zvezdo. Zagrebčani so v dobri formi. Že od 7. kola ne vedo za p>oraz. Beograjčani na gostovanjih ne igrajo tako požrtvovalno kot na domačem ledu, zato presenečenja v Domu športov v Zagrebu ni pričakovati.
Nesporen favorit na tekmi med Partizanom in Cinkarno je domače moštvo. B. Lomovšek in Vik pri Partizanu neusmiljeno treseta mreže tekmecev. S povratnikom, tretjim tujcem, Otom Zeleznyjem so beograjski črno-beli postali še bolj čvrsti in zanesljivi v obrambi, zato je v drugem delu prvenstva pričakovati vzpon vse nevarnejšega Partizana.
V jutrišnji tekmi na Jesenicah bodo Kranjskogorci skušali vnovič dokazati, da po kakovosti sodijo med prvih šest. Napovedujejo zmago. Na tihem še vedno upajo na šesto mesto, kar pa ni odvisno samo od njih, marveč pred-
Makoteksa spet ni bilo v Novi Sad
NOVI SAD — Sinoči so hokejisti Vojvodine že drugič zaman čakali na igralce Makoteksa, da bi z njimi odigrali zaostalo tekmo 15. kola, ki bi sicer morala biti minulo sredo. Tekmovalna komisija HZJ je kluboma določila novi datum, toda skopskega prvoligaša v Novi Sad ni bilo.
V. V.
vsem od tekmecev Crvene zvezde, ki si je že zagotovila nastop med najbolj-šo šesterico. BOJAN KAVČIČ
Trije bolje od državnega rekorda
LJUBLJANA - V republiški ligi z zračno puško so strelci opravili 3. kolo. Tudi to kolo ni minilo brez presenečenj, saj so republiški prvaki Nor-šinci doživeli že drugi poraz, Celjani pa so s krogom razlike izgubili proti novincu Uniorju. Brez poraza je še 9 ekip. Najboljši rezultat je dosegla ekipa SIT s 1478 krogi. Z največjo razliko pa so zmagali strelci Žalca, kar z 62 krogi. Med posamezniki so bili doseženi odlični rezultati, saj so trije streljali bolje kot znaša državni rekord: Frelih Slanšek in Narat so dosegli po 380 krogov. Gostje so bili tokrat manj uspešni, saj so zmagali le v osmih srečanjih.
Rezultati: 1. liga - vzhod: Rudnik : Prvi pohorski bataljon 1472:1447, 2. NTU : August Majerič 1441:1443, 3. Celje : Unior 1451:1452, Noršinci : Kovinar 1445:1449; najboljši posamezniki: Hrnčič in Malec po 378. Vodi August Majerič 6 pred Kovinarjem
1.	liga - zahod: Postojna : Kamnik 1472:1460, STT: Darko Marušič 1478
1460, Panovec : 39. oktober 1462:1451, Kranj Škofja Loka 1450:1446, Okrogar—Skvarča : Tine Kmetič 1474:1474; najboljši posamezniki: Slanšek in Narat po 380, Perne 377 itd. Vodi STT in Panovec po 6 pred Postojno 5 itd.;
2.	liga - vzhod: Straža Rogatec : Lip 1423:1385, Mrož : Dušan Poženel 1428:1421, Boštjan: Sob Leskovec 1449:1437, Heroj Marok : Steklar 1426:1413, Žalec : Franc Steklič 1459:1397; najboljši posamezniki: Melanšek 374, SabadoŠ 373 itd. Vodi Žalec 6: sledijo: Boštanj, Sob in Dušan Poženel po 4 itd.
2. liga — zahod: Kapetan Mihevc : Ankaran 1429:1406, Partizan 15. maja 1424:1423, Olimpija : Portorož 1440:1444, Itas	Železničar
1413:1449; najboljši posamezniki: Kraner 368, Božič 367 itd. Vodi Železničar 6 pred Kapetanom Mihevcem 5 itd.;
2. liga — sever: Ljutomer : Jovo Jurkovič 1463:1438, Koloman Flisar : Panonija 1463:1434, Središče : SCT 1394:143, Turnišče : Boris Kidrič 1390:1401,Kovinar:Mural400:1414;
najboljši posamezniki: Bertoci 377, Robnik 371, itd.; Vodi Koloman Fli-ser in Boris Kidrič po 6, sledita Ljutomer in Jovo Jurkovič po 4 itd.
2. liga-jug: Bukovec : Franc Mrak 1443:1425, Tabor : Sokol 1453:1440, Kočevje : Kisovec 1451:1434, Branko Ivanuš : Alojz Hohkraut 1449:1399; najboljši posamezniki:	Srebernjak
376, Doneski 373, Dovč 371, itd.; Vodi Kočevje 6, sledijo: Sokol, Bukovec in Tabor po 4 itd.
Četrto kolo je na programu 22. t. m	E. P.
V	finalu A iz Slovenije samo Triglav
V	predtekmovanju za jugoslovanski plavalni pokal najuspešnejše Primorje
LJUBLJANA — V finalu bo (21. in 22. t. m.) v Somboru odločala o letošnji jugoslovanski plavalni lovoriki le šesterica, kajti bazen ima šest prog, dogovorili pa so se, da bo dopoldanski spored dopolnila druga šesterica z bojem od 7. do 12. mesta. Dolga leta je imela Slovenija v finalu polovico zastopnikov, tokrat pa se je med tiste, ki se bodo neposredno borili za lovoriko, uvrstil samo kranjski Triglav; v finalu B pa bosta dva dopoldneva v Somboru nastopala še Ljubljana in trboveljski Rudis Rudar.
V finalu A bodo, glede na osvojene točke v predtekmovanju, nastopali: Primoije (Reka) 33.418, Mladost Oki (Zg) 33.128, Jadran (S) 33.005, Triglav (Kr) 32.341, Partizan (Bg) 31.373 in Proleter (Zr) 31.128; v finalu B pa: Mornar (S) 30.894, Pošk Rrodomer-kur (S) 28.279, Ljubljana 28.122, Medveščak (Zg) 27.602, Rudis Rudar (Tr) 26.167 in Vrečar (Bg) 26.028.
S. T.
Skakalci na Norveškem
LJUBLJANA — Potem ko so včeraj Še enkrat preverili razmere v Bardu-fossu na Norveškem in zvedeli, da bo skakalnica pripravljena že v sredo (10. t. m.), so naši najboljši skakalci sinoči z letalom iz Zagreba odpotovali na trening v to skandinavsko državo.
V	skakalnem centru severno od Narvika naj bi se zadržali do 18. t.m. Poleg devetih članov ekipe A (vsi razen Robija Kaštruna), trenerjev Danila Pudgarja in Luke Koprivška skakalce spremlja tudi serviser Elana Toni Justin. Medtem pa se je z dachsteinske-ga ledenika v Avstriji vrnila mladinska reprezentanca. »Vreme nam je bilo izredno naklonjeno in pet dni smo lahko delali natanko' tisto, kar smo nameravali. Zdaj samo čakamo, da bi čimprej padel sneg,« je zadovoljen poročal trener ekipe Jelko Gros, pri tem pa dodal, da je vesel tudi rezultatov nedavnega testiranja, ki kažejo, da je povečan obseg vadbe v predsezoni dal dobre sadove.
O. G.
Ljubljanski posvet bo 25. t.m.
LJUBLJANA — Skupno sejo predsedstva TKS Ljubljana in odbora za svobodno menjavo dela so tokrat namenili pripravam na sejo skupščine, ki bo 25. t.m. (poprej pa po dogovoru tudi na občinski ravni), še v večji meri pa vsebinskim in organizacijskim vidikom izpeljave posveta ljubljanskih te-lesnokulturnih delavcev, ki ga bodo 24. t.m. (v dvorani SMELT od 8.30 do 12. ure in od 15. do 18. ure) sklicali TKS in ZTKO mesta Ljubljane ter svet za telesno kulturo pri predsedstvu MK SZDL. Medtem ko bodo na seji skupščine mestne in občinskih TKS obravnavali dokaj rutinske zadeve (zlasti poročila o uresničevanju programov in finančnih načrtov v prvih devetih mesecih ter valorizacijo le-teh) pa bodo na posvetu poglavitno pozornost namenili žgočim vsebinskim, družbenoekonomskim in razvojnim temam telesne kulture.
O. G.
Optimizem v naši ekipi A Mladi z Angleži že danes
Pred tekmo z Angleži v našem taboru tudi nekaj poškodb, ki pa n bodo bistveno vplivale na sestavo ekipe — Toplak z upi v Zemunu
BEOGRAD — Prinrave 7.9 nrpdzaHnin tpkmn tnndrih mr IrvolifiL««:	INTEGRAL
Medveščak med osmerico
JERUZALEM — Rokometaši Medveščaka so se uvrstili v četrtfinale pokala pokalnih prvakov. Prvo tekmo z izraelskim Hapoelom so dobili s 37:29, drugo pa so — prav tako v gosteh — igrali neodločeno — 25:25.
Inles : Astra Jadran 27:23 (10:10)
Med najboljšimi vse po starem
BEOGRAD — Priprave za predzadnjo tekmo modrih v kvalifikacijah za EP v 4. skupini z Anglijo jutri na štadionu C, zvezde so bile sicer daljše kot kdajkoli v zadnjem času, toda reprezentančni nogometaši bodo v popolni zasedbi šele dan pred tekmo. Šele danes bo namreč s soigralci treniral tudi Realov as Milan Jankovič, ki je kot zadnji dopotoval skupaj s prvim angleškim zvezdnikom Garrvjem Linekerjem, ki igra za Barcelono.
V angleškem taboru si zaradi tega ne delajo skrbi, Lineker se po besedah selektorja Bobbyja Robsona s soigralci lahko sporazumeva tudi z zavezanimi očmi. Čisto drugače pa je v našem, beograjski poročevalci se namreč celo bojijo, da bo naš selektor Ivica Osim zaradi tega Jankoviča celo izločil iz moštva. Toda to se najbrž le ne bo zgodilo, kajti realno Jankovičeve vloge v našem moštvu ni sposoben prevzeti prav nihče. »Le z Jankovičem lahko premagamo Angleže, brez njega smo brez možnosti,« pravi na primer Marko Elsner, ki je tudi zunaj igrišča največji Jankovičev prijatelj.
Kazalo je, da v našem taboru tokrat ne bo večjih težav s poškodbami, ki so dobesedno zdesetkale našo postavo pred tekmo s Sev. Irsko v Sarajevu, kjer je manjkalo kar sedem igralcev.
Ta izkušnja bi lahko negativno vplivala na sestavo naše reprezentance. Osima je seveda treba razumeti, ko se zavzema za stoodstotno zdrave igralce. Toda so možje, ki so pripravljeni in sposobni stisniti zobe. Jankovič je gotovo eden izmed takih (za Real igra s poškodovanim kolenom), pa tudi Srečko Katanec, ki se ga Angleži bojijo zaradi visokih skokov pred vrati
• Fadil Vokrri je bil vedno odličen strelec. Najprej v Prištini, nato v Partizanu, svoj sloves pa je le še potrdil na tekmi s Severno Irsko. S svojimi odlikami je eden glavnih adutov pred tekmo z Anglijo. Vokrri je s svojo skromnostjo osvojil simpatije soigralcev v Partizanu, z borbenostjo in učinkovitostjo pa naklonjenost gledalcev, ki bučno skandirajo njegovo ime. Znan po odkritosti pravi: »V novem klubu sem se prepričal, da Beograjčani ne mislijo, da so vsi Albanci separatisti, protirevolucionaiji, sovražniki Jugoslavije. To me je ohrabrilo. Šport zbližuje ljudi. Nasprotniki smo le tistih 90 minut na igrišču. Športniki ne razmišljamo o tem, daje nekdo Srb, Albanec ali Hrvat. Ljudi ne ocenjujemo po nacionalnosti.« Zunaj nogometnega igrišča je Vokrri, kot pravijo, zelo skromen, lepega obnašanja in v Partizanu ga izjemno cenijo in spoštujejo. Zato ga tudi ne nameravajo kaznovati zaradi izključitve na tekmi z Željezničarjem. Vokrri obljublja, da bo v sredo zadel mrežo Angležev. Morda bo prav on junak tekme.
ZVONKO MIHAJLOVSKI
nasprotnika. Drugače pa je na primer s Cvetkovičem, Stojkovičem in Balji-čem, ti igralci celo ob najboljšem zdravju niso najbolj zanesljivi. Zaradi poškodbe je izpadel tudi Sabanadžo-vič, ki je na‘Wembleyu igral zelo dobro. Toda z njim Osim tako ali tako ni prav resno računal, ker pri C. zvezdi igra v zvezni vrsti, medtem ko se je v reprezentanco uvrstil kot branilec. Med 16 igralci prav tako ni Tuceja, kar ni posebna škoda, saj velja za
••s	11IP ii.
ZANESLJIVO V MOŠTVU1 — Mehmed Baždarevič (levo) in Zoran Vujovič.
enega naših najbolj nepredvidljivih igralcev.
Ivica Osim sestave moštva uradno ne bo objavil do srede, toda skoraj zanesljivo bo naše moštvo naslednje: Ravnič — Zo. Vujovič, Hadžibegič, Radanovič, Baljič — Elsner, Katanec, Jankovič, Baždarevič, Vokrri — Zl. Vujovič. Do sprememb lahko pride pravzaprav samo zaradi zdravstvenega stanja, modri so namreč na treningih tako angažirani, da so možne nove poškodbe. Tako jo je na primer skupil Bora Cvetkovič, tako da je Osim celo razmišljal, da bi ga zamenjal s Pančevom.
Med igralci vlada optimizem, selektor Osim pa je — kot vselej — nekoliko previden. »Angleže smo dobro posneli in naštudirali, tu za nas ne more biti skrivnosti. Angleži niso Severni Irci, veliko močnejši so. Zdaj bomo zares videli, kako močni smo. Seveda živimo za zmago, toda pot do nje bo težja kot kdajkoli doslej v moji selektorski karieri,« pravi Osim.
Mladi danes v Zemunu
Ivan Toplak je pri sestavi mlade reprezentance upošteval vse želje Ivice Osima. Naši upi se bodo danes v Zemunu ob 14. uri pomerili z angleškimi vrstniki, s katerimi so v gosteh remizirali. »Imamo priložnost, da se že v Zemunu uvrstimo med osem najboljših v Evropi, tako da bi bila tekma s Turki le še formalnost. Poskušali jo bomo izkoristiti, uspeh mladincev v Čilu je še dvignil naše ambicije. Lahko bi se približali uspehu iz leta 1978, ko smo bili evropski prvaki,« je dejal pred tekmo Ivan Toplak, ki bo sestavo moštva tako kot Osim objavil šele na dan tekme.
Dosedanji izidi: Anglija : Jugoslavija 1:1, Turčija : Anglija 1:1, Jugoslavija : Turčija 3:0, Anglija : Turčija 1:1 Jugoslavija	2	1	1	0	4:1	3
Anglija	3	0	3	0	3:3	3
Turčija	3	0	2	1	2:5	2
OLIMPIJA: preobrat v nadaljevanju
Ljubljanski drugoligaš je glede na slabo izkušnjo s prejšnje tekme za Bežigradom z Mladostjo z vodilnim Spartakom zaigral zelo previdno. Gledalci — spet jih je bilo blizu 5000 — seveda s taktiko, ki je zagotavljala najmanj igro brez golov, niso bili zadovoljni. Ljubljanski igralci so se ob zelo zanesljivi obrambi zelo slabo vključevali v napad, tako da je bil Vončina v konici napada povsem odrezan.
V	nadaljevanju pa je prišlo do preobrata. Očitno je bilo, da Subotičani niso posebej nevarni niti v nasprotnih napadih, zato je bila bolj tvegana igra Ljubljančanov pravzaprav logična. Na srečo je imel Gugolj na klopi jockeija. To je bil mladi Ceh, ki je s pametno in domiselno igro največ pripomogel k preobratu. Tako so gledalci v drugem polčasu spet videli pravo Olimpijo, ki je z igro povsem zadovoljila in zasenčila nasprotnika. Spet se je pokazalo, da ljubljansko moštvo prav nič ne zaostaja za najboljšimi drugoligaši.
V	zvezi s tem nastopom pa se postavlja tudi vprašanje, zakaj Olimpija tudi v prvem polčasu ni igrala tako kot v drugem. To bi lahko bila tudi kritika Olimpijine taktike, toda zelo verjetno je šlo tudi za pametno razporeditev moči. Ritem igre v drugem polčasu je bil namreč tako oster, da so ga Ljubljančani komaj vzdržali. Strelske spodrsljaje v zadnjih minutah lahko delno pripišemo tudi utrujenosti igralcev. Teden dni počitka v prejšnjem mesecu pač učinkuje.
Ocene — 8: Vončina, Čeh, Šestan, Štok, Ameršek, 7: Irgolič, Granov, Vujnovič, Rajšel, Matkovič, B. Bošnjak, Pate, brez ocene: Židan.
FRANCI BOŽIČ
Brda spet na vrhu
KOPER — V primorski nogometni ligi je v 9. kolu vodilna Adria izgubila točko, kar so izkoristila Brda, ki so se z naj višjo zmago kola ponovno prebila v vodstvo. Prvo zmago je dosegel J ransport, v sosedskem derbiju pa je bil Gažon boljši od Branika. Rezultati 9. kola: Renče : Vodice 1:0, Brda : Dvori 3:0, Jadran Kovinar : Tolmin 2:1, Transport: Dragonja 3:2, Gažon : Branik 3:1, Bilje : Adria 1:1; vrstni red: Brda 13, Adria 12, Bilje 11, Ga-žon, Renče po 10.
J. K.
ŠPORTNA NAPOVED
Trinajstica vredna 35.985 din...
LJUBLJANA — V 45. kolu športne napovedi je bilo 695 trinajstič, dobitek pa je 35.985 din. Dvanajstič je bilo 12.678, dobitek pa je 2959 din.
Desetka pa 7,260.615 din
LJUBLJANA — V 45. kolu male športne napovedi je bil zadetek samo eden, dobitek pa je kar 7,260.615 din.
ZVEZNI NOGOMET V ŠTEVILKAH
Tokrat na očeh tudi Int. Olimpija Na vzhodu same zmage domačih ekip
13. drugoUgaško kolo bodo v zahodni skupini pomnili predvsem po zmagah Int. Olimpije (nad vodilnim Spartakom - v Ljubljani je doživel šele drugi poraz v sezoni) in Famosa v Travniku (prvih 11 kol brez zmage, zdaj dve zapored). V vzhodni skupini je prdepska Pobeda se sedmič zapored zmagala, prvič v tej sezoni pa domača moštva niso oddala niti točke.
„i„r^tVfih0dU .,0re! Same ?mage gostiteljev, istih 9 moštev, ki so v prejš-Sem kolu gostovala m tedaj iztržila največ točk za goste v vseh treh ligah
BS°sUku^
na vzhodu)lfn 25°remiji (tnje^eVna^vSuT VZh0dU) ‘ 80 Zmagami (?8
Goli po starem: zahod precej učinkovitejši
Svoje skupno povprečje so na zahodu z novimi 25 goli povišali na 2 6 na
2^W04 ' v 3 V?h^u S° se mreže zatresle le 18-krat, skupno pa 245-krat (2,09 na tekmo). Globoko brezno med obema ligama nazorno prikazujejo tudi naslednji podatki: v 13 kolih so na zahodu le enkrat dosegu manj kot 20 golov (17 v 8. kolu), na vzhodu pa se jim je to pripetilo 6-krat, v 1. kolu je žoga v gol zašla celo le 7-krat.
Maretičev 9. gol, smola Saviča
Kapetan Šibenika Maretič je petič uspešno izvedel najstrožjo kazen in s tem dosegel svoj deveti gol v prvenstvu. Bujak (Leotar) jih je doslej zbral 8, enako pa tudi Riznič (Mačva), ki še vedno vodi na vzhodu. Štirikratni strelec iz prejšnjega kola Savič (Šparta) je tudi na gostovanju pri Novem Sadu zabil gol, vendar je kmalu zatem po trčenju z domačim vratarjem Marasom končal v bolnišnici. Sparta je tedaj vodila z 1:0, na koncu pa izgubila z 1:3.
Največje zanimanje v Šabcu, Prilepu in Ljubljani
Domači tekmi obeh vodilnih ekip na vzhodu si je ogledalo po 8 000 navijačev. Rekord kola (5.000) na zahodu je bil tokrat v Ljubljani (drugič v prvenstvu, prvič v 1. kolu proti Iskri - 6.000 gledalcev). Pri obisku je ravno obratno kot pri golih — veliko zanimanje na vzhodu (v tem kolu 33.500, skupno pa 351.600 obiskovalcev) in malo življenja na tribunah štadionov na zahodu (13. kolo 14.800 in skupno 262.000).
Malo vroče krvi zaradi kazenskih strelov
Dve najstrožji kazni na zahodu in ena več na vzhodu. Vse so končale v mreži.
Vesovič pokopal upe Proleterja
Zanimiv dogodek iz Vinkovcev: Proleter je do 80. minute držal neodločen izid, tedaj pa je 25 m pred golom gostov branilec Vesovič grobo zrušil domačina Bereckega. Zato je videl rdeči karton, prosti strel pa je vnovčil Duspara. Dve minuti pred koncem je zadel še Berecko - Dinamo — Proleter 2:0. Tako usodnih posledic ni imela izključitev Jošiča (Mačva). Sabčani so kljub temu zmagah. Doslej 20 izključitev na zahodu in 23 na vzhodu.
Doma
Leotar
Spartak
Kikinda
Šibenik
Mladost
Šparta
Novi Sad
Dinamo (V)
Int. Olimp.
Proleter
Borac (B)
GOŠK Jug
Iskra
Kabel
Rudar
Jedinstvo
Famos
Borac (T)
Na tujem
7	6	1	0	20:4	13	Spartak	6	2	2	2	5:4	6
7	6	1	0	14:0	13	Rudar	7	3	0	4	5:6	6
7	6	1	0	12:4	13	Iskra	7	2	1	4	5:11	5
6	6	0	0	16:1	12	Dinamo (V)	6	2	0	4	8:8	4
7	5	2	0	9:4	12	Šibenik	7	1	2	4	3:10	4
6	5	1	0	17:6	11	Borac (BL)	6	0	3	3	4:8	3
7	4	3	0	14:5	11	Famos	7	1	1	5	5:10	3
7	5	1	1	14:6	11	Novi Sad	6	0	3	3	1:7	3
7	5	1	1	14:6	11	Šparta	7	1	I	5	7:14	3
7	5	1	1	12:5	11	GOŠK Jug	7	0	3	4	3:11	3
7	4	2	1	15:6	10	Kikinda	6	0	2	4	4:10	2
6	4	2	0	11:3	10	Leotar	6	0	2	4	7:16	2
6	4	2	0	10:5	10	Proleter	6	0	2	4	1:11	2
6	4	1	1	12:4	9	Int. Olimp.	6	0	1	5	4:13	1
6	4	1	1	9:2	9	Kabel	7	0	1	6	9:19	1
6	4	1	1	9:5	9	Mladost	6	0	1	5	4:14	1
6	1	3	2	5:6	5	Borac (T)	7	0	0	7	7:25	0
6	2	1	3	7:11	5	Jedinstvo	7	0	0	7	1:23	0
Modri in rdeči trak dela
Modri trak (najbolje ocenjeni igralec Int. Olimp.); 13. k aa, 3 - Ceh, 1 - Šestan. Skupno: 19 - Vončina, 13 -n ........ o	" Matkovič, 7
čina, 3	____, _	_______
- B. Bošnjak, 9 - Granov, 8 - Matkovič, 7 - A 6 - Šestan, 5 - Ceh, Hrstič in Židan, 4 - Rajšel, 3 J — T. Bošnjak, Pate in Vujnovič.
Rdeči trak (najboljši strelec Ljubljančanov): 5 golov - Vončina, Perica°ŽJdSf “* Ma‘kOV'Č’ 2 ~ Pa,e’ 1 " AmerSek- T. Bošnjak, Ceh,
kolo: 5 — Von-Komočar, 11 Ameršek in Perica, Irgolič in Štok,
OČL — zahod
Na 2. republiškem turnirju A v badmintonu je v odsotnosti Koprivška zmagal Sepec, Mikličeva pa že petič zapored - Mladi ne najdejo stika z vrhom
LJUBLJANA — Po dveh zaporednih zmagah Staneta Koprivška na republiških turnirjih A v badmintonu, to pot zaradi bolezni ni igral, se je na najvišjo stopničko med posamezniki spet zavihtel Miha Sepec. Državni prvak ni imel prave konkurence, še najbolj se mu je upiral Bojan Erjavec, ki pa je v drugem nizu plačal davek za (pre)številne nastope.
TISKALNIK ZA VAŠ RAČUNALNIK
Nudimo sodoben matrični tiskalnik (FUJITSU - DPL24)
—	hitrost pisanja: do 288 znakov na sekundo
—	kvaliteta: korespondenčna
tip črk: Courier 10, prestige elite, stisnjen
—	vrsta izpisa: standardni znaki, italics, dvojen, stisnjen, osenčen, poudarjen
—	pisalni trak: črn
—	gostota izpisa: 10 znakov/inch (vodoravno) 6 vrstic/inch (navpično)
—	jeziki: YU. USA, angleški, nemški, francoski, italijanski
—	nabor znakov: 96 ASCII
—	podajalec papirja: da
—	hitrost prenosa: 600, 1200, 2400, 4800, 9600 bps
—	vmesnik: Centronics in RS 232C
—	Cena: 2,300.000 din
—	Dobava: takoj
—	Informacije: (061) 571-106, int. 323
Iskra Delta
proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o.
61000 Ljubljana, Parmova 41 telefon: (061) 312-988 telex: 31366 YU DELTA
Pri včerajšnji objavi gornjega oglasa nam jo je grobo zagodel tiskarski škrat in podtaknil tekst, ki ga je »pobral« iz rubrike »Od petka do ponedeljka«. Iskri Delti se iskreno opravičujemo.
Tiskarna ČGP Delo
V	finalni skupini je največ pozornosti veljalo troboju Babnika, Erjavca in Berdena, ki so se borili za 2. mesto. Finalni turnir so končali z eno zmago in dvema porazoma, tako da je o razvrstitvi odločalo razmerje osvojenih in izgubljenih nizov v medsebojnih dvobojih. Najboljši iztržek je imel Babnik, Erjavec je bil tretji in Berden
—	čeprav je premagal Babnika — četrti.
V	ženski konkurenci so še naprej razred zase Vita Miklič, Marta Kovač, Tanja Šepec in Maja Nagode, izkušena Vita Miklič pa je slavila še peto zaporedno zmago na republiškem turnirju A. Dobro se je odrezala tudi Lendavčanka Breda Koren, še lani mladinka, ki ob dobrem in zavzetem delu prav gotovo lahko poseže še višje, kot tokrat do 7. mesta.
V	igrah dvojic ni manjkalo presenečenj, kar je v neki meri tudi posledica neugodnega razporeda tekmovanja, saj so se najboljši igralci in igralke kar selih z igrišča na igrišče, nekatere bad-mintonistke pa so igrale kar v treh konkurencah.
Rezultati — moški: Šepec : Babnik b. b., : Berden b. b., : Erjavec 15:11, 15:3; Babnik : Erjavec b. b., : Berden 15:7, 11:15, 13:18; Berden . Erjavec 14:15, 13:15; dvojice: Šepec—Šilc : Sekereš-Šendlinger 15:3, 15:12,
: Erjavec-Vilar 15:11, 15:10, : Klemenčič—Rugelj 15:11,15:13; Sekereš -Sendlinger : Čaleta-Berden b. b.,
: Košnik—Lah 15:4, 15:0; ženske
—	Miklič : Kovač 11:0, 9:4 — predaja Kovačeve, : Nagode 11:4, 11:6, : Šepec 4:11, 11:8, 11:6; Kovač : Šepec 11:8,11:6,: Nagode 11:6, 11:2; Šepec : Nagode 12:10, 12:11; dvojice: Ko-vač-Nagode : Ponikvar-Ponikvar b. b.,: Mar. Pohar-Jelenc 15:12,15:11; Mar. Pohar—Jelenc : Maja Pohar -Zupančič 15:5, 15:1, : Ponikvar
—	Ponikvar b. b.; Ponikvar-Ponikvar
: Maja Pohar—Zupančič 15:9, 15:10; mešane dvojice:	Erjavec—Jelenc
: Strah-Kovač 2:15; 15:11,15:5,: Vi-lar—Nagode 15:7, 5:15, 17:15, : Košnik—Ponikvar 15:6, 15:4; Vilar—Nagode : Strah—Kovač b. b., : Šepec -Sepec 4:15, 15:13, 18:13, : Pohar -Pohar 15:8, 15:11.
Končni vrstni red — moški: 1. Šepec, 2. Babnik (oba Ol), 3. Erjavec, 4. Berden (oba J), 5. Sekereš (M), 6. Vilar (J), 7. Čuk (Ol), 8. Čaleta, 9. Klemenčič (oba J), 10. Žorga, 11. Sile, 12. D. Pohar (vsi Ol), 13. Košnik (J), 14. Zaletel (Ol); dvojice: 1. Še-pec—Sile (oba Ol), 2. Sekereš—Šend-linger (oba M), 3. E rjavec-Vilar, 4. Klemenčič-Rugelj, (vsi J), 5. Košnik —Lah (J, Ol), 6. Čaleta-Berden (oba J), 7. D. Pohar—A. P9har, 8. Babnik —Zaletel (vsi Ol), 9. Šerbec—Kumelj (oba J); ženske: 1. Miklič (Ol), 2. Kovač (J), 3. Šepec (Ol), 4. Nagode (J), 5. Gantar, 6. Jelenc (obe Ol), 7. Koren (M), 8. Stojilkovski (J), 9. Pirih (Ol), 10. Tratnik (J), 11. Nikolov, 12. V. Pohar, 13. Mat. Ponikvar (vse Ol); dvojice: 1. Kovač—Nagode (obe J), 2. Mariča Pohar-Jelenc, 3. Mateja Ponikvar—Maja Ponikvar, 4. Maja Pohar—Zupančič (vse Ol); mešane dvojice: 1. Erjavec—Jelenc (J. Ol), 2. Vilar—Nagode. 3. Strah —Kovač (vsi J), 4. Šepec—Šepec (oba Ol). 5. Klemenčič—Tratnik (oba J), 6. D. Pohar—M. Pohar. 7. J. Pohar—V. Pohar (vsi Ol), 8. Košnik —Mat. Ponikvar (J.. Ol).
MILENA TUBOLJ
Primorje : Slavija
0:2 (0:0)
AJDOVŠČINA — Igrišče Primor ja, gledalcev 300, sodnik Avber (Koper).
STRELCI: 0:1 - Restnik (77), 0:2 - Kurtič (78).
PRIMORJE: Filipič, Kobal, Čermelj, Žigon, Jelinčič, Kočevar (Pavič), Štor (Pehlič), Doljak, Marič, Žižmond (Batagelj), Samec.
SLAVIJA:	Obrez, St. Žganec,
Ošlaj, Klančar, Djokič, Klemenčič, Kurtič, Sl. Žganec, (Stojanovič), Martič, J. Žganec, Resnik, (Sandi).
Po izenačeni igri v prvem polčasu so v nadaljevanju domači igralci nenehno napadali vrata Slavije. Vendar so gosti v 77. minuti iznenada dosegli gol. Zbeganost domače obrambe so igralci Slavije izkoristili in že v naslednji minuti izid povišali na 2:0. Tekmo je zelo dobro vodil sodnik Avber. DUŠAN OSTOJIČ
Solinar Piran : Medvode 0:0
PIRAN — Igrišče Solinarja, gledalcev 150, sodnik Hvalič (Nova Gorica).
SOLINAR PIRAN: Pišlar, Koda-rin, (Gabrič), Novak, Vutulič, Ko-špenda, Lukič, M. Likar, (Kovač), Filipovič, Dulaj, Jahič, E. Likar.
MEDVODE: Andric, Lovrec, Seli-šek, Dolenc, Rozman, Velkavrh, Ra-deljak, Remih, Jurintč, Novakovič, Kopač (Bukovec).
Piranski nogometaši so se od jesenskega dela poslovili z najboljšo igro doslej. Čeprav so imeli tudi nekaj priložnosti, Andrica niso mogli premagati. Gostje so se predstavili kot zelo čvrsta in disciplinirana ekipa, ki je vedela, kaj hoče. Sodniška trojka je svoje delo opravila zelo dobro.
JOŽE KREFT
Tabor Jadran : Naklo
0:1 (0:1)
SEŽANA — Igrišče Tabora, gledalcev 200, sodnik Kandare (Ljubljana).
STRELEC: 0:1 — Cotman (9).
TABOR JADRAN: Žiberna, Mev-
Končina 3., Gaber 1. v Trstu
TRST — Na tradicionalnem novembrskem tekaškem tekmovanju, na katerem se je merilo okrog 300 tekačev, so udeleženci iz Slovenije dosegli lepe uspehe. V teku na 42 km je za Italijanom Vangijem (Trst) - 2:21,18 in Spagnulom (Gorica) - 2:22,14, zasedel 3. mesto Končina (ŽAK Ljubljana), ki je veliki maraton pretekel v 2:22.32. Na 4. in 5. mesto sta sledila Okoliš (ŽAK) 2:30,38 in Robač (Ravne) 2:34,48. V malem maratonu na 21 km je zmagal talentirani Gaber (ŽAK Ljubljana) z 1:07,07, na naslednji mesti pa sta se uvrstila Tržačana Lena 1:07,23 in Licata 1:09,25.
S. V.
Primož Čerin v Carreri
LJUBLJANA — Primož Čerin, nekdanji državni reprezentant in kolesar ljubljanskega Roga, bo v prihodnji sezoni nastopal za najuspešnejšo italijansko profesionalno ekipo Carrera. V tej ekipi so številni sloviti kolesarji — lanskoletni zmagovalec Gira d’Ita-lia Visentini,' odličen šprinter Bon-tempi, Leali in drugi. V minuli sezoni je Čerin tekmoval za švicarsko ekipo Botecchia Paink katere lastnik je Italijan Zandegu. Čerin ni bil zadovoljen s položajem v tej ekipi, zato jo je tudi sklenil zamenjati.
Ija, Silič, Kariž, Prašnikar, Škabar, Rožanc, Gojič (Dubravič), Trgič, Lednik, Stančič (Stopar).
NAKLO: Fuks, D. Jošt, Žontar, Anko, B. Križaj, J. Križaj, Zaplotnik, Lunar, Cotman (Mihelič), A. Jošt, Jelovčan.
Obveljala je tradicija. Solidna ekipa gostov je takoj na začetku izkoristila napako domače obrambe in zmagala. Vsi nadaljnji napori gostiteljev niso ničesar spremenili, igra pa je bila proti koncu tekme vse preveč živčna.
RAJKO ŠTOLFA
Elan : Jesenice 2:0 (1:0)
NOVO MESTO — Štadion Bratstvo in enotnost, gledalcev 300, sodnik Tominc (Lj).
STRELCI: 1:0 - Horvat (16), 2:0 — Plevnik (75 — 11-m).
ELAN - Crv (Bajer), Kramar, Žohar, Pavlin, B. Mesojedec, Gabrič, Horvat (Simunič), Primc, Markovič, Plevnik, S. Mesojedec (Novak).
JESENICE — Tokič, Marič, Pivič, Bergant, Zubanovič, Omanovič, Radič, Lamberger, Dučanovič (Stankovič), Sučur, Bešič (Hodžič).
V prvem polčasu so bili gostitelji precej boljši tekmec, v nadaljevanju srečanja pa so pobudo prevzeli Jeseničani, ki so imeli v drugem polčasu precej priložnosti za izenačenje. Med drugim so dosegli tudi gol, ki pa jim ga je sodnik razveljavil. Ko je izenačenje viselo v zraku, so gostujoči branilci nepravilno zaustavili domačega napadalca, Plevnik pa je z 11-m zanesljivo zadel mrežo zelo dobrega Tokiča.
Tekma je bila nezanimiva, obe ekipi sta igrali grobo, tako je sodnik pokazal pol ducata rumenih kartonov, rdečega pa je dobil Novomeščan Markovič.
SLAVKO DOKL
Stol Virtus : Svoboda 2:2 (0:0)
DUPLICA — Igrišče Virtusa, gledalcev 800, sodnik Jamšek (Maribor).
STRELCI: 1:0 - Bekrič (56), 2:0 - Zlatanovič (65), 2:1 - Kavčič (85), 2:2 — Korošec (87).
STOL VIRTUS: Gradišek, Husič, Dolinšek, Jeglič, Jug, Mandič, Juvan, Zlatanovič, (Vlajinič), Bukovec, Hribar, Bekrič.
SVOBODA:	Hrovat, Lorger,
Šram, Nujič, Škoflek, Brezovšek, Tratar, Kavčič, Jankovič (Puglj), Ha-tič (Korošec), Mijatovič (Gerbec).
V prvem derbiju prvenstva sta moštvi prikazali odličen nogomet. Polno je bilo lepih kombinacij in hitrih akcij. Posebno dobro so gostitelji igrali v drugem delu, ko so s prizadevno j igro prekašali sicer tehnično kar dobro podkovane Ljubljančane. Ko je že vse kazalo na zmago igralcev Stola, so gostje v zadnjih minutah nepričakovano dosegli dva poceni zadetka in upanje na zmago je splavalo po vodi. Osvojena točka bo Ljubljančanom prišla še kako prav v boju za vrh.
ANDREJ PERČIČ
Postojna : 1:0 (0:0)
Medvode Svoboda Stol Virtus Elan Slavija Naklo Postojna Primoije Jesenice Solinar Piran Jadran Lama Tabor Jadran
Jadran Lama
1 26:6 J 21:13 2 20:13 12:10 17:10 12:9 14:19 12:17 14:16 11:19 8:17 6:22
OČL - vzhod

Proletarec : Dravinja 0:0
ZAGORJE — Igrišče Proleterca, gledalcev 400, sodnik Frecelj (Lj).
PROLETAREC: Hace, Grešak, Smajič, Borštnar, Drnovšek (Železnik), Aleševič, Dolinšek, (Križnik), Mravoljak, Smrkolj, Grden, Petrušič.
DRAVINJA: Videčnik, J. Hrovat, Mernik, Kranjc (Reš), Gorišek, Penič, Videčnik, Gomboc, Zorc, Behro-vac, Gruden.
V nepovezani igri je bila pobuda na strani domačih, gostje pa so se uspešno branili, tako da je neodločen rezultat popolnoma realen. Tekmo je sodil Frecelj, sicer mejni sodnik, ker delegiranega sodnika Vrtačnika ni bilo na tekmo.	JANEZ MARN
Era Šmartno : Železničar 0:1 (0:0)
Partizan (Ž) : Ojstrica 1:2 (1:0)
Pohorje : Partizan (SG) 3:2 (0:1)
Fužinar : Pekre 2:2 (1:1) Kovinar : Nafta 1:0 (0:0)
Kovinar	11	7	3
Nafta	11	4	4
Pohorje	11	4	4
Proletarec	11	3	6
Partizan (Ž)	114 3
Era Šmartno	11	3	5
Železničar	11	4	3
Partizan (SG) 114 3 Pekre	11	3	4
Dravinja	11	3	3
Fužinar	11	2	4
Ojstrica	11	3	2
:ISNL
1 20:7
3	18:13 18:13 13:10 22:18 17:15 14:16 14:19
4	12:17
5	13:20
5	13:17
6	9:18
Pričakovana premoč gostov
LJUBLJANA — V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi je večina najboljših moštev gostovala, zato seveda skromnejši učinek gostiteljev tokrat ni preveč presenetljiv. Tako Ljubljana kot Maribor se v Kranju oziroma Izoli nista izkazala s posebno dobro igro, večja izkušenost in učinkovitost v odločilnem trenutku pa jima je vendarle pripomogla do novih, zelo pomembnih točk. Izmed gostov je popoln uspeh dosegel še Koper, ki je v Titovem Velenju znova dokazal svojo dobro formo, z nekaterimi zelo hitrimi in domiselnimi akcijami pa je navdušil tudi domače gledalce.
Vodilni Rudar (Tr) je bil v Mozirju že na robu poraza, toda trdna volja in borbenost Trboveljčanov je znova prišla do izraza v drugem polčasu, ko jim je po vodstvu Elkroja z 2:0 vendarle še uspelo izenačiti rezultat. Trboveljčani imajo tako največ možnosti za osvojitev naslova jesenskega prvaka, Ljubljana in Koper pa bosta lahko le čakala na njihov spodrsljaj v tekmi z Ingradom Kladivarjem.
Zelo pomembna remija na gostovanju sta dosegla tudi Vozila, ki so v Murski Soboti zamudila priložnost celo za popoln uspeh, in Domžale, ki jih na Kodeljevem ni zmedlo niti zanesljivo vodstvo Teola Slovana.
Moštvo kola: Mrduljaš, Torkar, Zilnik, Lukačevič, Modrijan — Plemeniti, Zirdum, Benedejčič, — Koprivec, Ubavič, Breznikar.
P. L.
SAH SAH SAH SAH SAH SAH SAH SAH SAH SAH ŠAH ŠAH ŠAH
Preobrat v 35. potezi
V 11. partiji je imel Karpov pobudo, potem pa ga je hudo polomil — V nadaljevanju čaka izzivalca težko delo, če se želi izviti v remi
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
SEVILLA — Enajsta partija za naslov svetovnega prvaka med Kar-
povom in Kasparovom je prekinjena v težavnem, bržčas izgubljenem položaju za izzivalca, ki je v 35. potezi storil neverjetno napako. Prezrl je čisto kvaliteto. Ob prekinjeni partiji je izid ostal neodločen s 5:5 oziroma z 2:2 v zmagah. Velemojstra bosta partijo nadaljevala danes.
verjetno napako. Izgubil je kvabteto, zanjo pa ni dobil prav nič. Tako se je pozicija v trenutku obrnila.
BORIS KUTIN
17. cd4 Dg4? 18. Db5) 17. Dc4
Sc4 18. Lf2 cd4 19. cd4 e5 20. d5 Lh6
Tudi v šesti »ražpravi«, zdaj bi lahko rekli že seviljske variante Griinfel-dove obrambe, sta tekmeca vlekla 14 potez tako kot v zadnjih partijah, ko je bil beli Karpov. Tokrat pa je izzivalec zavil na nova pota. Po zamenjavi kraljic je nastala zgodnja končnica, v kateri je beli obdržal dvojnega kmeta več, kar pa je še pomembneje, močno središče. Ob tem je imel črni težave s figurno igro. Nikakor ni mogel najti načrta, s katerim bi tudi sam povzročal težave tekmecu. V 31. potezi se je Kasparov odločil za nevaren manever s kraljem, ki se je zanj slabo končal. Beli lovec je prišel na močnejše polje, do polne veljave pa še trdnjava. Črni kot da ni potegnil nič, beli pa kar tri poteze hkrati.
Ko je vse kazalo, daje zmaga belega samo še vprašanje tehnike, je izzivalec Karpov naredil v 35. potezi ne-
BELI: Karpov ČRNI: Kasparov
Griinieldova indijska obramba IX. partija
1. d4 Sf6 2. c4 g6 3. Sc3 d5 4. cd5 Sd5 5. e4 Sc3 6. bc3 Lg7 7. Lc4 c5 8. Se2 Sc6 9. Le3 0-0 10. 0-0 Lg4 11. 13 Sa5 12. Lf7 Tf7 13. fg4 Tfl 14. Kfl (Teoretska razprava se nadaljuje, to pozicijo vidimo že četrtič na šahovnici v tem dvoboju.)
Komentira BRUNO PARMA
GRIŽE — Na občinskem hitropoteznem turnirju je med 36 šahisti zmagal D. Brinovec pred F. Brinovcem in Skokom.
Dd6 15. Kgl (V sedmi partiji je Karpov po 15. e5 dosegel obe-tavnejšo pozicijo.) De6 16. Dd3 (V teoriji se omenja samo 16. Šg3) Dc4 (Slabo je 16. . . . cd4
(Težko je dati točno oceno o nastali končnici, toda kaže, da črni nima polnega nadomestila za žrtvovanega kmeta.) 21, h4 Ld2
22. Tdl La5 23. Tel b5 24. Tc2 Sd6 25. Sg3 Sc4 26. Sfl Sd6 27. Sg3 Sc4 28. g5 (Karpov seveda ne ponavlja potez, kajti Kasparov sploh ne more priti do protiigre, ima pa tudi kmeta manj.) 107 29. Sfl Sd6 30. Sg3 Sc4 31. Kfl Ke7?! 32. Lc5 107 33. Tf2 Kg7 34. Tf6 (34. h5!?) Lb6 35. Tc6?
(Groba napaka v boljši poziciji. V poštev je prišlo 35. Lf2, 35. Le 7 ali 35. Lb6. Beli sedaj izgubi kvaliteto.) 35.... Sa5 36. Lb6 Sc6 37. Lc7 Tf8 38. Ke2 Tf7 39. Ld6 Td7 40. Lc5 Sa5 41. Sfl prekinjeno. Črni ima kvaliteto za kmeta, analize pa bodo pokazale, kakšne so možnosti Kasparova, da reši pol točke.
12. stran ★ DELO
REPORTAŽE - ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
Torek, 10. novembra 1987
Kruh, ki so ga poimenovali socialni, je žal najslabši
Zvezna vlada je predpisala enake cene za osnovni kruh — Strokovne ocene so pokazale, da seveda ne pečejo le slabega kruha - Kaj pravijo v Žitu
LJUBLJANA, novembra — Kilogram osnovnega kruha, spečenega iz polbele moke, oblikovanega v štruce stane povsod v Jugoslaviji 190 dinarjev. Tako je predpisala zvezna vlada. Zato, da bi ob čedalje večji draginji obvarovala standard ljudi, ki žive na robu socialne varnosti. Nič čudnega, če so ljudje ta kruh poimenovali socialni, delavski kruh. To pa je tudi kruh, ki je najslabši. Tudi zato, ker ga peki neradi pečejo, čeprav ga morajo po dogovoru vsak dan od skupne peke kruha napeči vsaj 30 odstotkov.
Kakšen je naš vsakdanji kruh, »o delno Slovencem povedali strokovnjaki, ki so letošnje poletje pregledali in ocenili vzorce osnovnih vrst kruha iz vseh slovenskih pekarn. Rezultati so v marsičem potrdili laične ugotovitve, da je kakovost tega delavskega ali socialnega kruha slaba. Krivični bi bili do pekov, če bi kakovost njihovega dela ocenjevali samo po vzrocu ene vrste kruha. Kakšen kruh torej pečejo in kakšnega nam ponujajo,_ smo povprašali v ljubljanskem Žitu.
»Lani smo že sami ocenjevali kakovost vsega kruha, ki ga pečejo v naših dvanajstih pekarnah. Ocenjevali smo ga v vsaki posamezni pekarni in na prodajnih mestih. Najboljše pekarne so dobile priznanje delovne organizacije,« pravi direktor Žita Marko Sok in poudaija, da v tej delovni organizaciji že nekaj časa namenjajo posebno pozornost kakovosti, saj »smo daleč od tega, da bi lahko rekli, da je kruh dober.«
Nesrečni socialni kruh
Dobrega kruha je pravzaprav kar dovolj. Dovolj gaje tam, kjer je ponudba pestra. Z boljšo ponudbo se je namreč povečal tudi zaslužek. Kot nebodigatreba pa je ostal nesrečni socialni kruh, ki ga vsi po vrsti pečejo z izgubo, denar za pokrivanje te izgube pa dobivajo pri dražjem, boljšem kruhu. »Trditi, da tega cenenega kruha ne potrebujemo, bi bila zmota. Del ljudi potrebuje poceni kruh. Vprašanje je le, kdo bo plačal račun. In še nekaj, zaradi smešno nizkih cen prihaja do zlorabe. Nisem prepričan, da ta kruh dobijo zares tisti, ki potrebujejo poceni kruh,« pravi Marko Sok, ki ve, da kruh v menzah in gostinskih lokalih ni le po 190 dinarjev za kilogram in ki prav tako ve. da prenekatera štruca socialnega kruha konča v želodcih živali.
»Krivda za slabo kakovost kruha je že v predpisih, ki natančno določajo, kakšna naj bo moka, nikjer pa ne piše, da je takšna moka, ki sicer ustreza predpisanim merilom, tudi uporabna v pekarstvu. Imamo take moke, iz kakršnih nekdaj sploh ni bilo mogoče speči kruha. Dobimo moko, v kateri je razgrajen škrob,« pravi direktor ene izmed Žitovih pekarn Janez Klemenčič in dodaja, da so peki le zadnji člen v reprodukcijski verigi in da zato niso oni nič krivi, če pšenica in moka nista ustrezne kakovosti.
Vsaka moka ni za vse dobra
»Včasih smo imeli na jugoslovanskem trgu dobro pšenico in dobre moke, iz katerih je bil tudi dober kruh. Zdaj pa imamo na trgu degenerirane sorte pšenice, ki ne ustrezajo pred leti določenim merilom za izdelke iz moke. Za vsak izdelek je potrebna točno določena vrsta moke. Moka, ki je dobra za piškote, ni dobra za kruh. moka, iz katere delajo testenine, ni dobra za pecivo ali za kruh. V Jugoslaviji smo vedno dajali poudarek taki kakovosti pšenice, ki pa se prav nič ne povezuje s predelavo in peko. To pa je napačno. Sedanje osnove za oblikovanje cene pšenice (kot so primesi pšenice, vlaga zrnja, hektoliter) so sto let za sodobno tehnologijo,« ugotavlja Boris Majer, direktor razvoja v Žitu. Pravi, da drugje v svetu veliko bolj gledajo na drugačno kakovost pšenice; na sestavo beljakovin, škroba in drugih sestavin v njej, torej na tisto, kar je pomembno za predelavo in peko.
Drugo vprašanje pa je seveda izbor tehnologije. »Trdim, da je s sodobno tehnologijo tudi iz slabše moke mogoče speči dokaj
dober kruh, če seveda to tehnologijo obvladaš.«
Narobe je, pravijo v Žitu, da ob ocenjevanjih kruha pozabljamo na dejansko kakovost kruha, kakršno mu dajejo svežost, vonj, 'okus. »Ta kakovost največkrat nima nič skupnega s poroznostjo, ki je bila izpostavljena v zadnjem republiškem ocenjevanju osnovne vrste kruha. Zagotavljam, da je Žitov butiški kruh zelo kakovosten, vendar pa prav zaradi omenjenega kriterija ne more dobiti ustreznega števila točk. Pa vendar ta kruh, čeprav ni poceni, ljudje razgrabijo,« pravi Boris Majer.
Tudi kruh je treba peči z ljubeznijo
Stara resnica je, da lahko dobro opravi delo le človek, ki je tudi s srcem pri tem delu. Tudi peki niso izjema. »Zavedamo se, da usposobljenost pekov ni obrobnega pomena tudi za kakovostnejšo peko kruha,« pravi Marko Sok. V Žitu ne ugotavljajo le, da je čedalje manj ljudi v pekovskem poklicu, temveč tudi, da poklicni peki danes znajo manj, kot so znali nekoč. Zato bodo prihodnje leto uvedli svojo pekovsko šolo. Vsi, ki bodo šli v to šolo in jo končali, bodo boljše plačani. »V redne pekovske šole ljudi preprosto ne spravimo več. Pa peki danes niti niso več tako slabo plačani. Kljub tegobi nočnega dela je njihova plača relativno dobra, v povprečju je zdaj okrog 447.000 dinarjev.«
Ker je kakovost kruha odvisna že <pd pšenice in iz nje namlete moke, so slovenske žitno-prede-lovalne organizacije čedalje bolj skrbne pri kontroli njene kakovosti. »Včasih smo imeli le malo možnosti, da smo lahko zavračali slabo moko, saj smo se velikokrat borili za to, da smo sploh dobili dovolj moke. Dobavitelji so bili praktično nedotakljivi. Zdaj je že bolje, pri čemer nam pomaga kajpak zasičenost jugoslovanskega trga z moko. Zdaj že iahko zavrnemo moko, ki ni ustrezne kakovosti,« pravi direktor Žita, Boris Majer pa dodaja, da je tudi moka iz sicer zdrave pšenice po pekovskih merilih slabša, kot je bila pred leti. Zakaj? »Zaradi drugih sort pšenice.
Morda je letošnja pšenica boljša od lanske, je pa zanesljivo slabša od tiste, ki smo jo imeli pred desetimi, petnajstimi leti. Vzrok je v nenehnem iskanju novih, drugačnih sort. Američani imajo na primer štiri vrste pšenice in jih pridelujejo že sto let, pri nas pa cela vrsta inštitutov vzgaja nove in nove sorte. Pšenica, kakršno pridelujemo danes pri nas, ima v sortni listi vsaj zaporedno številko sto. Mislim, da s tem preveč eksperimentiramo,« meni Boris Majer.
Korak k boljšemu kruhu, tudi tistemu, ki je ožigosan za socialnega, »ki ga je težko kupiti in še težje jesti,« pa čeprav ni — po zatrjevanju pekov — vanj vloženo nič manj truda in znanja kot v tiste boljše in dražje vrste kruha, je tudi dogovarjanje s pridelovalnimi območji za pridelavo takšnih vrst pšenice, iz katerih bo mogoče namleti ustreznejšo moko. Za kruh, testenine in še vse drugo, kar se iz moke da nare-
dlti' MARJETA ŠOŠTARIČ
....
ZNAJO SPEČI TUDI DOBER KRUH — Čedalje več je malih, specializiranih pekarn za peko dveh treh vrst kruha, v katerih tudi Zitovi peki pečejo zelo kakovosten kruh. (Foto: Marjan Zaplatil)
OB TAKIH GOSTIH NI DOLGČAS
Polšjega direndaja v Ukancu ni bilo ne konca ne kraja
Med prelepimi gorami, ki obdajajo bohinjski kot, se na severozahodnem robu jezera spušča v Ukane 1760 metrov visoki Pršivec. Njegova gornja pobočja so strma in prepadna; pred leti je že tako redko drevje in grmičevje uničil požar, katerega posledice so vidne še danes, saj štrle proti nebu mrtva črna debla brez vej in zelenja.
Spodnji del pobočja, ki ni tako strm in prehaja v blago ravnico, je porasel z mešanim gozdom, v katerem je poleg smrek, macesna in jelk dosti bukev, gabra in grmastega leščevja. To drevje daje s svojimi plodovi obilo paše sivim ponočnjakom polhom in poskočnim vevericam.
Na prikupni travnati jasici, dobrih sto metrov od jezera, stojita lepi počitniški hišici last delavcev republiškega sindikata iz Ljubljane. Hišici sta kot tista lectova iz pravljice, na eni piše Janko, na drugi Metka. Od hišic je enkraten pogled na Vogel s hotelom in gondolsko žičnico, na Komno, Komarčo in seveda na Pršivec. Graditelji hišic so ravnali prav, ko niso pregrobo segli v naravo — okoli hišic so pustili drevje in leščevje, strehe hišice Metka, pokrite s skodlami, pa se celo dotikajo veje okoli rastočih dreves.
Hišice so naseljene predvsem poleti in nekaj časa tudi pozimi, zato v dobršnem delu leta vlada v njih mir — prav zato so si polhi tu izbrali svoje domovanje. Med skodlami in letvami je suho, toplo in varno, kar so spoznali tudi polhi.
Stanovalci podstrešnih sobic Metke so imeli sle-
herno noč nad svojimi glavami pravi polšji cirkus. Njihovo pihanje, kihanje, praskanje m skakanje sem in tja je »poživljalo« nočne ure sicer mirnih prebivalcev gornjih sob. Včasih se nam je zdelo, da nad našimi glavami polhi kegljajo. Navadili so se na nas in mi nanje, saj so že v prvem mraku prilezli izpod strehe in začele so se akrobacije po bližnjem drevju. Ovčar Reks, ki je s svojim gospodarjem prišel iz Ljubljane na »oddih« v Bohinj, se zavoljo polhov ni prav nič vznemirjal. Opazoval je polhe prav tako, kot mi in se mu ni zdelo vredno niti zalajati niti zarenčati.
Drugi redni obiskovalec počitniških hišic je bila lisica, kije v mraku redno krožila tam okoli. Menda so dopustniki ene prejšnjih izmen lisico opazili, pa so ji nastavljali kosti in razne odpadke, potem pa je zvitorepka postala redna gostja, saj je vsak dan prišla po svoj obrok. Kadar na odlagališču ni bilo nobenih odpadkov, se je lisica hudovala. Z zateglim hripavim bevskanjem je izražala svojo nejevoljo. Na tako bevskanje je navadno odgovoril tudi Reks s svojim nizkim laježem, nakar je lisica utihnila.
Med vsemi stanovalci sem bil edini lovec, pa so me zato dražili, da se mi bodo polhi podelali na glavo, pa da me lisica izziva, ker ve, da nimam s seboj puške.
Ob meddopustniškem brezdelju in brezskrbnosti so nam naši nočni gostje kar lepo popestrili prelepe dneve v Ukancu.	ERNEST REČNIK

Saša Pavčkova v gledališču Arcane ,
Mlada slovenska igralka Saša Pavčkova, članica ljubljanske Drame, se je vrnila iz Pariza, kjer je v enem mesecu odigrala serijo predstav v gledališču Arcane, v ulici St. Maur.
Saša Pavčkova se je lani kot štipendistka izpopolnjevala v eni izmed znanih francoskih gledaliških šol. Tam se je seznanila tudi s francoskim igralcem Richardom Fredericom Senom, s katerim je pod vodstvom režiserja Edouarda T. Bountaoulyja naštudirala, v francoščini seveda, zelo zahtevno dramo za dve osebi Harolda Pinterja »Ljubimec«.
S tem delom sta že lani nekajkrat z uspehom nastopila v Jugoslovanskem kulturnem centru v Parizu, letos od septembra do oktobra, pa je njuno predstavo postavilo na oder gledališče Arcane. Čeprav so bile kritike tega Pinterjevega dela, ki obravnava najrazličnejše zaplete med moškim in žensko, precej različne, sta sami igralski stvaritvi zbudili zanimanje in ugoden sprejem občinstva pri vseh uprizoritvah.
B. P.
Preverjena nedotaknjenost
Ob četrtkih odmevajo iz kairskih hotelov zvoki muslimanske poročne pesmi — Manj bogati svatujejo na cesti — Hašiš in preverjanje nedolžnosti
BZ A IDO _I_	ww .	. ...._ __
vestin himen in vsem pokazala
KAIRO, novembra — Hotel Hilton v središču Kaira je eno, izmed zbirališč turistov, poslovnežev, domače smetane, uspešnih špekulantov in podobnih ljudi. Ob večerih se ob povsod po svetu enako sterilnem hotelskem razpoloženju, z osladno glasbo in narejeno prijaznostjo osebja pogovarjajo o minulem dnevu, vtisih, nekaterim parom se vidi, da je kratek klepet ob hladni pijači zanje le uvod v živahno noč, skratka, mir in diskretnost vladata povsod. Nenadoma se vse spremeni. Oglasi se na desetine bobnov, saksofon, dude, zurle (pihalo, mešanica oboe, klarineta in piščali, vendar iz kovine), ki spremljajo veselo poročno pesem.
Seveda so se vsi gostje takoj
BITJE Z DRUGEGA PLANETA? — Ne, temveč samo simbol mednarodnega festivala dizajna v Osaki. Nenavadni »zmaj« ima razpon krakov 50 metrov, po osaških ulicah pa se vali seveda s pomočjo elektronike. (Telefoto Tanjug)
10. november
1759 Nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller se je rodil 10. novembra 1759 vMarbachu v uradniški družini. Študiral je pravo in nato medicino. Da bi se izognil tiranstvu deželnega kneza, je pobegnil v Mannhe-im, kjer je doživel prve uprizoritve svojih dram. Nato je živel še v Dresdnu, Leipzigu in We-imarju. Seznanil se je z Goethejem in na njegovo priporočilo postal profesor zgodovine v Jeni. Z Goethejem sta vrsto let delovala v tesnem književnem stiku. S tem je napočil čas weimarske klasike, ko sta se oba odtegnila vplivom viharni-štva in si postavila za cilj načela zrelosti, ravnotežja in estetske skladnosti, ne samo v književnosti. ampak tudi v življenju in družbi. Schiller je umrl sredi dela leta 1805 v Weimarju. Njegovo delo obsega filozofske spise, baladno in lirsko pesništvo in drame. Pod Kantovim
iplivom je razmišljal o pomenu lepote in umetnosti za razvoj človeka (Pisma o estetski vzgoji človeka) in razčlenjeval različne načine klasičnega in novejšega romantičnega pesnjenja. Prve drame so nastale v duhu in slogu vihamištva, pod vplivom Shakespeara in meščanske tragedije (Razbojniki. Kovar-stvo in ljubezen). Že takrat je
bila njegova osrednja misel svoboda, konkretna socialna in politična svoboda posameznika. V poznejših dramah se družbena aktualnost umakne zgodovinskim in psihološkim problemom, predvsem pa etični ideji, močneje je poudarjena tragičnost, usodnost junakovega propada. Ideja svobode postane splošna in abstraktna (Don Carlos). Po večletnem premoru je Schiller okoli leta 1800 ustvaril dramatiko nemške predromantične klasike: junaki so znamenite zgodovinske osebnosti, ki sledijo strastem ali ideji in se zlomijo v spopadu z zunanjo zlasti zgodovinsko nujnostjo (Maria Stuart, Devica Orleanska).
Schillerjeva dela združujejo močno dramatičnost, ki je dediščina vihamištva, z govorniškim patosom in refleksivnost-jo, ki jih približujeta klasicizmu in razsvetljenstvu. Dramska gradnja je mojstrska, slog in verz sta razumsko obarvana, vendar učinkovita.
Dogodki na današnji dan
1483 Rodil se je nemški verski reformator Martin Luther (umil leta 1546).
1493 Rodi! se je nemški zdravnik in naravoslovec Philippus Parcelsus (umrl leta 1541).
1887 Rodil se je nemški pripovednik, dramatik in esejist Arnold Ztveig (umrl leta 1968).
1905 Rodil se je slovenski slikar Stane Kregar (umrl leta 1973)
1925 Rodil seje ameriški igralec Richard Burton (umrl leta 1984)
1948 V Ljubljani se je začel drugi kongres KP Slovenije.
1975 Vladi republike Italije in SFRJ sta v Osimu podpisali sporazum o rešitvi mejnih vprašanj in sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama.
obmiii v smeri nepričakovanega izbruha življenja. Na eni strani špalirja so videli mladoporočenca, okrog njiju so bili številni sorodniki, na vsaki strani vrsta otrok s svečami v rokah, vsi slovesno oblečeni v živih pisanih barvah, s tonami nakita. Sprevod se nadaljuje z vrsto v narodne noše oblečenih najetih muzikantov, najmanj petdeset jih je. Nekateri udarjajo po nekakšnih tamtamih, drugi po nečem, kar je najbolj podobno tamburinu, le da je veliko glasnejše. Sredi njih stoji tisti, ki igra na dude, ob njem sta možaka z zurlami, kak meter od njih pa še saksofonist. V težko določljivem ritmu, takt je razdeljen na najmanj dvanajst enot, se mešajo tolkalni deli — nekakšni tuši — in spevna melodija, kombinacija večglasja,
kanona in instrumentalnega refrena. Ko je na vrsti tolkalni del, se sprevod počasi premika, ko se konča, se ustavi in po zraku začnejo leteti drobni kovanci in nekakšni konfeti, le da so večji od tistih, ki jih vidimo ob podobnih priložnostih pri nas.
Svati se počasi pomikajo proti veliki dvorani, kamor tistim, ki imajo dieto, nihče ne svetuje vstopati. Poznavalci pravijo, da bodo tam nekaj časa delale predvsem čeljusti, potem pa se bodo odpravili v hišo mladoporočenca, kjer se bo gostija nadaljevala.
V določenem trenutku bodo nevesto odpeljali v sobo, namenjeno poročni noči pravkar poročenih. Ženinova mama ali druga naj bližja sorodnica bo pred vsemi povabljenimi prst ovila z gazo, z njim predrla ne-
Tudi umetniška dela so lahko jamstvo za nova bančna posojila
Vsak borzni posrednik ve, da imata Wall Street in Picasso ali Van Gogh marsikaj skupnega - Galerije morajo zapirati vrata
OD DOPISNIKA TANJUGA
NEW YORK, novembra — Le kaj imata skupnega WaU Street in Picasso ali Van Gogh? Marsikaj, bo odgovoril vsak broker (borzni posrednik), saj ljudje že leta vlagajo denar v platna velikih mojstrov in druge zbirateljske dragocenosti bolj kot v gospodarske ali poslovne podvige. Skratka, umetniška dela so postala predmet naložb in vir »novega denarja«, saj so bila jamstvo za nova posojila.
samo v dolžini odeje«, zato bodo morale nekatere od številnih galerij zapreti vrata. Takšna gibanja so že pokazale dražbe v znanih hišah Christie’s in Sotheby, ki so v zadnjih tednih več ponujale, kot prodale.
V mestu, ki ima več kot tisoč galerij, nekaterih zaprtih vrat ne bodo niti opazili. Estetikov in finančnikov usoda galerij ne vzne-miija kaj dosti, prodajo slik in drugih umetniških objektov pa bodo spremljali bolj pozorno.
Premožnejši zbiratelji pričakujejo, da jim bodo nižje cene (pogojno sicer, saj gre še vedno za milijone) omogočile, da bodo prišli do iskanih redkosti. Borzni volkovi pa bodo skušali zvedeti imena prodajalcev, saj bodo tako ugotovili tudi, kdo je razen dragih dragocenih del izgubil tudi »denarno zdravje«.
DUŠAN MIKLJA
Dokler se je tako zaprt krog kotalikal po vse višjih denarnih planotah, je bilo vse lepo in prav. Težave pa so nastale, ko so se dragocenosti spremenile v papir, s katerim lahko zaslužiš ali pa tudi zgubiš.
Ko so se »zbiratelji brez kritja« znašli na strmini in odkrili nestabilnost in nestanovitnost Wall Streeta, so ugotovili, da imajo njihove slike poleg umetniške tudi tržno vrednost. Na posvetovanju združenja trgovcev z umetniškimi deli so soglasno . ugotovili, da bo po klasičnem pravilu ponudbe in povpraševanja upadla tudi vrednost slik. Trg pa se seveda lahko »pokrije
mm
magazin
sledove in dokaze njene nedolžnosti. Potem bodo svatje sobo zapustili in posteljo prepustili nevesti in ženinu, ki je ves večer nabiral moč za prvo zakonsko dolžnost s skrbno izbrano hrano in dimi hašiša.
Podobni obredi so bili minuli četrtek v številnih krajih Egipta, saj je za muslimane četrtek dan, ko se poročajo. Sam sem med dveurnim sprehodom po mestu kar iz štirih hotelov slišal poročne zvoke, saj je melodija tako značilna, da ostane v ušesih.
Kmalu po polnoči pa sem na enem izmed mostov, ki povezujejo središče mesta s četrtjo Za-malekom, opazil dva razmajana avtomobila, iz katerih se je vsulo kakšnih petnajst ljudi, med njimi tudi dekle v beli poročni obleki in ob njej postaven brkač, kateremu je bila tisto noč dodeljena za vse življenje. Iz avtomobilov so prinesli hladilne torbe s pijačo in slaščicami, vseskozi pa so spuščali iz sebe glasove, ki so na eni strani spominjali na jodlanje, na drugi pa na sevdalinke. Svatje so se očitno odločili za veselico pod milim nebom oziroma veliko bolj verjetno je, da jim kaj drugega tudi ni preostalo. Poročne slovesnosti, kakršno smo omenili v prvem delu, si namreč v Egiptu lahko privoščijo le izbranci, saj stroški največkrat presegajo vsoto, ki jo cela neka vas zasluži v enem letu. Morda je za Slovence bolj kot kaj drugega nenavadno to, da je bilo razpoloženje v obeh primerih ze lo živahno in razposajeno, nobe den izmed veseljakov ni za sabo puščal hlapov, tako značilnih za naše domače veselice.
V zgodnjih jutranjih urah so se kairske ulice spraznile, mladoporočenci so opravljali svoje stvari, drugi spet svoje, na cestah in pločnikih so ostali le tisoči psov in mačk, ki jim porekla ne bi mogel določiti niti še tako izkušen zoolog.
TOMAŽ GERDINA
VRTIMO GLOBUS
Umetnina v smeteh
Od minule srede naprej na civilnem oddelku dusseldorfskega deželnega sodišča teče razprava o maslenem vogalu (dva kilograma in pol masla) maščobne plastike, ki jo je ustvaril pred približno letom in pol preminuli diissel-dorfski slikar Josef Beuys. Samozvani dedič umetnine in nekdanji Beuysov učenec Johan-nes Stuttgen od dežele Severno Porenje-Vestfalija zahteva 50.000 mark odškodnine za uničeno masleno plastiko. Čistilke diisseldorfske umetnostne akademije so namreč - v dobri veri, da odstranjujejo nesnago - masleni vogal vrgle v koš za smeti.
Triogelna plastika je več let visela pet metrov visoko pod stropom enega izmed ateljejev diisseldorfske akademije, kjer je bil tudi sedež Beuysove svobodne mednarodne akademije. Po izteku najemniške pogodbe (9. oktobra leta 1986) so čistilke temeljito pospravile prostor. Poleg starega pohištva, prahu in pajčevin so odstranile tudi masleni vogal Beuysove umetnine. Stuttgen pravi, da je dežela s tem, da je dopustila takšno dejanje, kršila svoje uradne dolžnosti.
Odvetniki se seveda z njim ne strinjajo in menijo, da »čiščenje ni tako odgovorna dejavnost«, da bi mogli krivdo za poškodbo maščobne umetnine naprtiti deželi. Svoje mnenje so utemeljili s tem, da »nepoznavalec umetnosti pač ni mogel maslenega vogala prepoznati za umetnino«. Poleg tega pa slike sploh ne bi bilo mogoče prodati ali je prenesti drugam, kajti umetnik jo je ustvaril prav za ateljejski prostor na umetnostni akademiji, in bi torej s prenosom v kak drug prostor izgubila svojo umetniško vrednost. Odvetniki pa tudi ocenjujejo, da plastika na umetnostnem trgu ne bi dosegla cene 50.000 mark.
Ne glede na to, kakšna bo razsodba, pa si je bil predsedujoči sodnik VVolfgang Volker vsaj o oni reči na jasnem že prvi" dan obravnave: Stuttgenova obtožnica je sestavljena in oblikovana tako kot resnična umetnina - vezana in okrašena s številnimi risbami. In na koncu prve obravnave je sodnik izjavil, da »česa tako lepega ni še nikdar držal v rokah.« Razsodba bo objavljena 16. decembra.
Od genija do norca
Znanstveno raziskovanje je potrdilo staro reklo, da je od genialnosti do norosti le korak. Ameriška psihiatrinja Nancv Andreasen je v svoji raziskavi ugotovila, da je imelo kar osemdeset odstotkov proučevanih ljudi (zelo plodnih piscev, katerih življenje je raziskovala) v svojem življenju najmanj eno mentalno bolezen, največkrat manično-depresivnega ali depresivnega tipa.
Andreasenova je raziskovala življenje tridesetih pisateljev, med katerimi so tudi Philip Roth, Kurt Vonnegut in John Irving. Svoja dognanja je primerjala z rezultati, ki jih je zbrala v skupini, ki so jo sestavljali ljudje s približno enakim inteligenčnim koeficientom, socialnim statusom, istih let in s podobnim premoženjem, vendar niso pisatelji. Pokazalo se je, da so v drugi skupini mentalne motnje neprimerno redkejše in se kažejo le pri tridesetih odstotkih anketirancev.
Evtanazija prizadetih novorojenčkov?
Združenje za preprečevanje prizadetosti v otroštvu je predlagalo zakon o evtanaziji neozdravljivo prizadetih novorojenčkov. Ta sporni predlog zdaj obravnava francoska javnost. Za zdaj nič ne kaže, da bi ga zares sprejeli. Združenje predlaga, da bi zdravnik, ki bi novorojenčku, staremu do tri dni, neha nuditi zdravniško pomoč, ne veljal za zločinca, a samo v primeru, da je otrok neozdravljivo bolan ali pohabljen, in ne bi obstajala nobena možnost, da preživi oziroma zaživi življenje, vredno človeka. O malčkovi usodi bi odločali starši in zdravniki.
Predlog so najostreje napadli vsepovsod, zlasti katoliška cerkev in tudi večji del politikov, češ da je »takšna misel ni vredna človeka in ne priznava tudi najosnovnejših pravnih načel o življenju«.
Indijci in turizem
Morda bodo v Indiji kmalu odprli igralnice, a samo za tuje turiste. Zamisel o igralnicah je prišla iz ministrstva za turizem in je dobila že podporo pristojnega komiteja v zveznem par-amentu.\ ^ odpiranjem igralnic za tujce si Indijci želijo iztržiti kar največ denarja od tujih turistov, ki obiskujejo njihovo državo. V Indijo pride vsako leto več kot milijon letoviščarja..*11 letni turistični iztržek znaša približno milijon in pol dolarjev. Indijci se zavedajo, da bi lahko s turizmom zaslužili še več, zato so se odločili za igralnice, razmišljajo pa tudi o drugih vabah.
Vlada prav tako razmišlja o vključevanju zasebnega kapitala v gradnjo turističnih naselij, pa tudi o tem, da bi zasebniki skrbeli za nekatere vlake in iz njih naredili »palače na kolesih«, za tujce. Nameravajo ustanoviti državno družbo, ki bo skrbela za gradnjo turističnih objektov, ki jih v Indiji ni dovolj. V glavni turistični sezoni od oktobra do marca skoraj ni mogoče dobiti proste sobe ali prostora v letalu.
Preveč cezija v hrani
Italijanska zveza za varstvo človekovega okolja je obtožila pridelovalce hrane, da so kršili predpise o nadzoru nad radioaktivnim obsevanjem surovin in tako prispevali k naraščanju cezija 137 in 134 v človekovem organizmu. Tega je ponekod že tridesetkrat več, kot znaša gornja dovoljena meja.
Organizacija je protestirala potem, ko so objavili rezultate raziskave državne družbe za energijo (ENEL), ki so jo opravili med majem 1976 in julijem 1987. Ljudje so na vsem italijanskem ozemlju enakomerno zastrupljeni, čeprav je radioaktivni oblak iz Černobila zajel predvsem severni del države. Ekološka organizacija trdi, da so se prebivalci na jugu zastrupili z radioaktivno hrano. Ogorčeni so predvsem zaradi velike industrije, ki se ni menila za dolžnost, da mora uničiti obsevane surovi-ne. Tako je zdaj v mleku, medu, zelenjavi, lešnikih . .. radioaktivnega cezija veliko več, kot je dovoljeno za zdravje. Varuhi okolja se zavedajo, da bomo morali še dolga leta živeti s cezijem, a pretiranim količinam strupa bi se lahko izognili.
Zmagovalec na sonce
Na 3200 kilometrov dolgi dirki avtomobilov na sonce, ki so jo pred kratkim priredili v Avstraliji na progi od Darvvina do Adelaida, je zmagal avstralski voznik John Harvey s svojim GM sunraycetjem.
Kamenjana do smrti
Pakistansko sodišče je pred kratkim obsodilo prešuštni par na nepopisno kruto smrt: na javnem kraju so ju zakopali do vratu v zemljo potem pa ju kamenjali do smrti. Odkar so leta 1980 uvedli tako imenovano islamsko zakonodajo, so že drugič izrekli tako hudo kazen, vendar so jo prvič spremenili v milejšo. Pakistansko žensko gibanje je ostro protestiralo proti obsodbi in nasploh proti zakonodaji, ki ženskam odreka pravico, da bi same odločale o svojem življenju.
Nesrečnika sta bila petintridesetletni Mohamed Saruar, ki je zapustil družino in pobegnil m šestindvajsetletna Sahido Kuši. Par so našli v Lahoreju na severovzhodu države in ga predali oblasti.
Aerobika trikrat na teden
Ameriški zdravniki trdijo, da polurna telovadba trikrat na teden prepreči težave s povišanim krvnim pritiskom. Na letni konferenci ameriškega združenja za bolezni srca so sporočili rezultate raziskave med bolniki s previsokim krvnim pritiskom med 37. in 64. letom. Izkazalo se je, da jim zmerna telovadba pomaga in zmanjša skok za 10 do 15 enot (toliko, kolikor ga zmanjša ena tabletka zdravila proti previsokemu krvnemu tlaku).
Že prej je bilo znano, da imajo športniki malo nižji krvni tlak kot drugi, vendar se ni vedelo, ali je to zaradi telesnih vaj, drugačne prehrane ali česa drugega.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1697 se je rodil angleški shkar in bakrorezec William Hogarth, mojster portreta in satiričnih žanrskih podob (umrl 1764.).
Znameniti igralec Garrick in slikar Hogarth sta obžalovala, da ni ohranjena podoba pisatelja Fieldinga, avtorja »Toma Jonesa«.
»Zdi se mi, da bi ga lahko posnel z masko,« je dejal Garrick.
In dal je svojemu obrazu brez šminke in drugih pripomočkov izraz in poteze Fieldinga, ki ga je osebno poznal.
»Za božjo voljo, Garrick, ostani, kakor si!« je zaklical Hogarth in takoj naredil skico. Potem sta oba po spominu še nekoliko popravila skico in iz tega je nastala Hogarthova slika Fieldinga, po kateri so bile pozneje posnete vse njegove podobe.
Veliki slikar in bakrorezec Hogarth je umrl v veliki revščini. Ko je bil že čisto blizu smrti, so mu zaradi dolga hoteli zapleniti posteljo.
»Pustite mi posteljo še za toliko časa,« je rekel sodnemu iztirjevalcu, »dokler si ne najdem drugega ležišča — v grobu!«
• Starejši atleti
Da je človek star toliko, kolikor starega se počuti, je pred časom dokazala enain-devetdesetletna starka iz Hongkonga, ki se je udeležila tekmovanja v hoji na dvesto metrov. Seveda je bila daleč najstarejša udeleženka tekmovanja.
Za svoj podvig je od orga nizatorjev, ki so pripravili to tekmovanje, namenjeno starejšim od šestdesetih let, dobila priznanje za »aktivno sodelovanje«. Na tekmovanju teh malce starejših, pa še vedno čilih atletov, je sodelovalo nekaj sto ljudi.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. tibetanski menih, 5. rastlina ali žival iz tujih, navadno južnih dežel, 11. sultanov uradni razglas, 13. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana, 15. glavno mesto Albanije, 17. glavno mesto Armenske SSR, 18. vtikljaj, 19. stalni tropski veter, ki piha proti ekvatorju z jugovzhoda in severovzhoda, 21. kemijski znak za ne-odim, 22. oznaka osebe, kraja, jezer, morij, 23. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku, 24. kar je dano komu v last brez plačila, 25. kemijski znak za neon, 26. radioaktivni izotop torija, 27. madžarsko moško ime, 28. slabo sadje, ki odpade, preden dozori, 30. zelo lep mladenič, lepotec, 32. plemiški naslov med baronom in grofom, 34. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz glinencev in kremena, 35. izvrstno rudninsko gnojilo, vsebuje predvsem kalij in magnezij, 36. angleški pesnik klasicistične dobe (Thomas, 1716 do 1771).
NAVPIČNO: 1. sovjetski metalec kladiva, svetovni prvak 1983 in 1987 (Sergej), 2. strokovnjak za računstvo, 3. ime francoske kemičarke Curie, 4. mestece v osrednji Švedski, 5. kemijski znak za einsteinij, 6. okrožni urad v stari Avstriji, 7. ime francoske gledališke igralke Bern-hardt, 8. na zid enakomerno na-nešena malta, 9. okrajšava za to-
1	2	3	4	L I		5	6	7	8	9	|io~		
11				12	u	13						14
' 15					16		17					
18					19	20				m	2f "	
22			■	23						24		
25		■	26						27			
28		29					30	31				
32						33	1	34				
L	35	______	_____					1	36			
variša, 10. nesmrtnost, 12. avtomobilska oznaka Ancone, 14. madžarska politika, oče in sin, nasprotnika osvobodilnih teženj narodov v Avstro-Ogrski (Gy-ula, 1823 do 1890,1860do 1929), 16. gorovje v osrednji Italiji, 20. ime ameriške filmske igralke McGraw, 23. iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev, zapredek, 24. plačilno sredstvo, 26. nekdanje vladajoče indijansko pleme v Peruju, 27. viseča kovinska plošča, uglašena
na določen ton,"tolkalo, 29. ime že umrle italijanske filmske igralke Mirande, 31. kratica za deci-gram, 33. enaka soglasnika s konca abecede. (D. Š.)	'
Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. kraal, 6. Maat, 10. Vaško, 11. stanca, 13. Odin, 14. starter, 15. tona, 16. Erker, 17. and, 18. Kmet, 19. Ott, 22. etoil, 24. APRA, 25. Astarta, 27. kost, 28. Trocki, 29. erika, 30. Edna, 31. Sadar.
Roman A. Marodič
MRTVO LADJEVJE » 2)	HO*°
založba borec ijubljana miklošičeva 28
DELO ★ stran 13
CANKARJEV
DOM
Torek, 10. 11., ob 19.30: MLADI MLADIM. Igor Krivokapič, Leon Engelman, Andrej Jureš, Mitja Dragan, Renata Jureš, Borut Bažec. Damjan J ure v Program: P. Ramovš, F. Sabathil, D. Uber, G. Ph. Telemann, A. Hol-borae, J. Pezel, H. Purcell, E. Zindars. Organizatorja Glasbena mladina Ljubljane in Cankarjev dom. (MD, 1000)
Sobota, 14.11., ob 19.30: OBALA KOPER, koncert ob 10-letni-ci zbora, zborovski abonma in izven, dirigent Mirko Slosar. Gostje: Nora Jankovič, Olga Gracelj in Komorni orkester RTV Ljubljana. Program: A. Kumar, J. Golob, M. Gabrijelčič, G. Coral, L. Dallapiccola. G. Petrassi, M. Schaffer, Rondes, Vivaldi.
(VD, 1500, 200)
13., 14. in 15. 11. bo seminar za zborovodje pevskih zborov. Ponedeljek. 16. 11., ob 19.30: VEČER GLASBE ZA TROBENTO IN ORGLE. Stanko Arnold, trobenta, Irena Chfibkovž, orgle. (VD. 2500, 1500)
FILMI NIKITE MIHALKOVA Četrtek. 12. 11. - PRIJATELJ MED SOVRAŽNIKI, SOVRAŽNIK MED PRIJATELJI, petek, 13. 11. - SUŽNJA LJUBEZNI,
četrtek. 26. 11. - NEKAJ DNI. V ŽIVLJENJU OBLOMOVA. Filmi bodo ob 20. uri, sočasni prevod, MD, 1500.
Ponedeljek, 16. 11., ob 20. uri: HUDODELCI, slovesno predvajanje novega slovenskega filma in predstavitev ustvarjalcev.
Franci Slak. Igrajo: Mario Selih, Anja Rupel. Rade Serbedžija, Mustafa Nadarevič, Bata Živoji-novič, Mira Furlan. (SD, 1500)
Nedelja, 15. 11., ob 20. uri — Goran Stefanovski: TETOVIRANE DUŠE. Zvezdara teater. Režija Slobodan Unkovski. Igrajo: Aleksander Berček, Zijah A. Sokolov ic. Predrag-Pepi Lakovič, Mira Stupica, Hihajlo Kostič-Pljaka in drugi. (SD, 2000)
predavanja,
tribune
Torek, 10. 11., ob 11. uri: PREDSTAVITEV LETOŠNJIH IZDAJ LEPOSLOVJA ZA OTROKE ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA, (okrogla dvorana, vstop prost).
Sreda, 11. 11., ob 19. uri: POTOVANJE K LJUDEM, z motorjem okoli sveta — predava Zvone Šeruga. (SD, 1500). Četrtek, 12. 11., ob 17. uri: PREDAVANJE O RADIESTEZIJI. predavanje Osmana Hasan-pašiča in predstavitev njegove knjige NIHALO IN PLODNOST (VISAK U STERILITETU). (SD, 2000)
Ponedeljek. 16. 11., ob 19. uri: TIBET - PO POTEH MARCA POLA NA STREHO SVETA. Predavata Bojan Belec in Gere Attiia. (MD, 1200)
Sobota. 14. 11., ob 11. uri: OTROŠKA	MATINEJA
- URA PRAVLJIC Z ZVEZDANO MLAKAR IN IVANOM RUPNIKOM (MD, 700)
Četrtek, 12. 11., ob 19. uri:
MARCO ZANTA, Italija — otvoritev razstave barvnih fotografij; v malo fotogalerijo vabljeni ljubitelji fotografije.
Blagajna in informativni center sta v Emonskem prehodu odprta od ponedeljka do petka od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred začetkom predstav. Telefon: 222-815.
GLEDALIŠČA
(KONTO). Vstopnice so tudi v prodaji.
SREDA, 11. novembra, ob 19.30
-	Dominik Smole: ANTIGONA. Abonma SREDA in IZVEN (KONTO). Vstopnice so tudi v prodaji.
PETEK, 13. novembra, ob 19.30
—	Dominik Smole: ANTIGONA. Abonma PETEK DRUGI in IZVEN (KONTO). Vstopnice so tudi v prodaji.
PONEDELJEK, 16. novembra, ob 19.30 — Jean Racine: ALEKSANDER VELIKI (Alexandre le Grand). IZVEN ABONMAJA (KONTO). Gostuje Thčatre de la Balance (Francija). Vstopnice so v prodaji.
MALA DRAMA SNG
ČETRTEK, 12. novembra, ob 20. uri — Nikolaj V. Gogolj: ZAPISKI BLAZNEŽA. Mono-dramski nastop Branka Grubarja, naslonjen na motive Gogoljeve novele, ki razkrivajo pretresljivo globino človeškega bivanja skozi izkrivljeno optiko Aksentija Ivanoviča Popriščina. Ta vloga pomeni vrh Grubarjeve dosedanje ustvarjalnosti in je bil letos zanjo nagrajen z Župančičevo nagrado. Vstopnice pri blagajni Drame. IZVEN	ABONMAJA
(KONTO).
Od 10. do 14. in od 18. do 20. novembra gostuje Mala drama SNG v Prešernovem gledališču v Kranju z DR. ROMANOM Milana Kleča, vsakokrat ob 19.30!


Kulturnica
Židovska steza 1
TOREK, 10. novembra, ob 17 uri — Polonca Kovač: KAJ MORA SOVA OPRAVITI JESENI. IZVEN. Prodaja vstopnic uro pred predstavo v Kulturnici, rezervacij ni, število sedežev omejeno na 60.
eksperimentalno gledališče
LJUBLJANA
SREDA, 11. novembra, ob 19. uri - G. Verdi: NABUCCO (v ital. jeziku).
SOBOTA, 14. novembra, ob 19. uri - R. Wagner: VEČNI MORNAR. Red SOBOTA PRVI.
Občinstvo posebej opozarjamo na naslednje izven predstave:
TOREK, 17. novembra, ob 19. uri - G. Verdi: TRAVI AT A. TOREK, 24. novembra, ob 19. uri — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO.
ČETRTEK, 26. novembra, ob 19. uri — A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK.
SOBOTA, 28. novembra, ob 18. uri - G. Verdi: NABUCCO (v slov. jeziku). /
Blagajna je odpfta vsak dan (razen nedelje)-f>d 10. do 12. in uro pred predstavo. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu (061)331-950. Rezervirane vstopnice je treba prevzeti dva dni pred predstavo.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
TOREK, 10. novembra, ob 16. in 19.30 - A. Goljevšček: OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA. Gosto-vanje v TRBOVLJAH.
SREDA, 11. novembra, ob 19.30 — M. Jesih: PTIČI. Za abonma RED O.
ČETRTEK, 12. novembra, ob 19.30 - A. Goljevšček: OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA. Za abonma RED B.
Vstopnice za vse predstave so v prodaji pri dnevni blagajni od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 214-111. Vabljeni!
GLihJ
NEDELJA, 15. novembra, ob 20.30 - HEINER MULLER:
OPUSTOŠENA OBALA (MEDEJA KOT MATERIAL) POKRAJINA Z ARGONAVTI
Premiera.
Zoper hermetično vladajoči postmodernizem in zoper njegovo navado citiranja vzpostavljamo razgibanost in čustvenost. Obuditev MITA se izkaže v opustoše-nem svetu kot neizbežna usodna želja po samoosmislitvi. Uprizoritev so pripravili: gosta iz Avstrije, režiser MARTIN KU-ŠEJ in scenograf JOCHEN TRA-AR. dramaturginja MARINKA POŠTRAK, kostumografinja TANJA GROSSMAN, lektorica MATEJA DREMELJ, tehnični sodelavci JANEZ PAVLOVČIČ, MITJA GAŠPERŠIČ in BOJAN NOVAK. Besedilo je prevedla SILVIJA BOROVNIK. Igrajo: OLGA KACJAN, BARBARA LEVSTIK in IGOR SAMOBOR.
slovensko ljudsko gledaliiče

TOREK, 10. novembra, ob 19.30 - Harold Pinter: STARI ČASI. Režija Dušan Mlakar. Gostovanje v Novem mestu.
Sl!

DRAMA SNG
V LJUBLJANI
TOREK, 10. novembra, ob 19.30 - Dominik Smole: ANTIGONA. Abonma TOREK in IZVEN
Slovensko
Mladinsko Gledališče
__________Ljubljana _______
TOREK, 10. novembra, ob 10. uri — Alan A. Milne — Ivo Sveti-na. MEDVED PU. Za O. Š. »Dr. Jože Potrč«;
ob 12. uri - Alan A. Milne - Ivo Svetina: MEDVED PU. Za O. Š. »Franc Leskošek Luka« Bičevje. PETEK, 13. novembra, ob 19.30 - Rudi Šeligo: SLOVENSKA SAVNA (8). Za IZVEN. SOBOTA* 14. novembra, ob 17. uri — Alan A. Milne — Ivo Svetina: MEDVED PU. Za IZVEN (11).
REZERVACIJE VSTOPNIC vsak dan med 10. in 12. uro po telefonu 311-010, PRODAJA VSTOPNIC dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni SMG Trg VIL kongresa ZKJ 1 (za Go-spodarskim razstaviščem).
itmniisKo K\MSKO
w l .Kl> vliši i
TOREK, 10. novembra — Albert Wendt: TIČEV JAKA. Predpremiera bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 10. uri za IZVEN.
TOREK, 10. novembra — Albert Wendt: TIČEV JAKA. Premiera bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 18. uri za IZVEN.
V Primorskem dramskem gledališču smo pripravili drugo premiero v letošnji sezoni, tokrat igro za otroke in mladino, pravljico sodobnega nemškega dramatika Alberta Wendta TIČEV JAKA. Vzameš leglo ptičjih mladičev pod svojo čepico, da bi živalce rešil pred zmrzaljo. Kakšne so posledice? Preproste in skrajno težke: pred nikomer se ne moreš več odkriti. Glave ne moreš skloniti niti pred gospodom niti pred vladarjem. Prisiljen si hoditi vzravnano. Zgodba o drvarju, ki postane kralj, je v srečnem koncu gotovo pravljična. Toda pomembna je predvsem »luč pod kapo«, ki jo prinesejo ptičji mladiči, zaradi katere vse, kar se je doslej zdelo samoumevno in naravno, postane presojno, celo smešno.
Predstavo, ki gradi predvsem na bogastvu odrskih slik in komičnih situacij, je pripravil režiser Božo Šprajc s sodelavci: prevajalko Mojco Kranjc, scenografko in kostumografko Marijo Lucijo Stupico, dramaturgom in lektorjem Milanom Jesihom, avtorjem glasbe Janijem Golobom, koreografom Janezom Mejačem in oblikovalcem luči Milanom Podlogarjem.
Igrajo: Boris Kerč, Dragica Kokot, Sergej Ferrari, Teja Glažar, Nevenka Vrančič, Nevenka Sedlar, Ivo Barišič, Iztok Mlakar, Breda Urbič, Darko Komac, Barbara Babič, Suzana Humar in Mojca Mirič.
ČETRTEK, 12. novembra — Albert Wendt:	TIČEV JAKA,
predstava za osnovno šolo Dornberk ob 11.40 v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
STIKOVA VROGA LINIJA
ZVEDELI VČERAJ - VELJA DANES!
SKIBAL
KOMPAS JUGOSLAVIJA vabi na tradicionalni smučarski ples. Hotel Lev. 13.11. ob 20. uri. Bogate nagrade. Večerja. Ansambel Sok. 17.000 din. Prijave v hotelu Lev.
11. sejem VSE ZA OTROKA
ZAVOD ŠRC GOLOVEC Celje organizira
pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije in Zveze organizacij za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije, 11. sejem »VSE ZA OTROKA« pod geslom »Otroku vse najboljše«, od 10.-15. novembra 1987 - vsak dan od 9.-18. ure v prostorih CELJSKEGA SEJMA V CELJU
VROČA TEMA V KNJIGARNI:
V knjigarni Mladinske knjige na Titovi 3, v središču Ljubljane, bo v četrtek 12.11. ob 17. uri, predstavitev knjige Vladimira Seksa »Interni dnevnik in razmišljanja« — načrt razmisleka za jetniške spomine. Beseda bo tekla o današnjih razmerah v jugoslovanskih zaporih; Ob avtorju se bo pogovora udeležila vrsta odvetnikov in predstavnikov republiškega pravosodja in tožilstva. Vabljeni!
NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV ČGP DELO STIK, LJUBLJANA, TITOVA 35, DO 12. URE ZA OBJAVO NASLED NJI DAN
Botho Strauss: TURISTIČNA VODIČKA. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za red S ČETR-TEK-A in IZVEN.
PETEK, 13. novembra: Botho Strauss: TURISTIČNA VODIČKA. Predstava bo v Solkanu ob 10. uri za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo.
Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za red S PETEK in IZVEN.
SOBOTA, 14. novembra — Milan Jesih: PTIČI. Gostovanje MGL iz Ljubljane. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za red S SOBOTA, delno S SREDA in IZVEN.
0
PREŠERNOVO
GLEDALIŠČE
KRANJ
TOREK, 10. novembra, ob 19. uri — A. Strindberg; GOSPODIČNA JULIJA. Gostovanje v Šmarju pri Jelšah; ob 19.30 - M. kleč: DR. ROMAN. Gostuje SNG Drama Ljubljana, za RED SOBOTA II.
—	izjemoma.
SREDA, 11. novembra, ob 19.30
-	M. Kleč: DR. ROMAN. Gostuje SNG Drama Ljubljana za red SREDA I.
LJtiCLJANSN
riNEštAT€CC4ri
SKO POLETJE, ob 19. uri. DOM KULTURE - NOVO MESTO:a gostovanje SLG CELJE - Harold Pinter: STARI ČASI, ob 19.30.
KRŠKO: RISANKE, ob 17. uri. Nem. CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI, ob 20. uri ROGAŠKA SLATINA: ljub. OGENJ Z OGNJEM, ob 17. in 19. uri.
OBVESTILA
KINOTEKA: amer. OSVAJANJE DIVJEGA ZAHODA, I. in
II.	del. Režija: Henry Hathaway, John Ford, George Marshall. Glav. vi.: Henry Fonda, John Wayne, Karl Malden, G'regory Pečk, James Stewart, George Peppafd, Debbie Reynolds in mnogi drugi zvezdniki. Predstavi ob 16. in 19. uri.
UNION: polno prgišče zabave in smeha z Bubba Smithom in Ste-vom Guttenbergom v amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA III (Reši se, kdor se more). Prod.: Warner, 86. Scenarij: Gene Quin-tano. Režiser: Jerry Pariš. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat! Za zamudnike bo film še na sporedu v kinu Bežigrad! MINI-KINO UNION: ob 18. in 21. uri dobitnik 3 Oskarjev, filmska mojstrovina Davida Leana (Dr. Živago, Most na reki Kwai in drugi filmi) POT V INDIJO (A Passage To India) po romanu E. M. Forsterja in odrskem tekstu Santha Rama Raua. Glasba: Ma-urice Jarre. Vloge: Judy Davis, Peggy Aschcroft idr.
KOMUNA: »provokativna svetovna uspešnica Umberta Eca...« zdaj tudi na filmskem, platnu — ital.-franc.-nem. WS film, zgod. srhljivka IME ROŽE. Scenarij in režija: Jean-Jacques Annaud. Glavne vloge: Sean Connery, F. Murray Abraham (Salieri v filmu Amadeus), Christian Slater idr. Predstave ob 15.30, 18. in 20.30.
MATINEJA: amer. WS akcij, film AMERIŠKI NINJA Sama Firstenberga. Vloge: Michael Du-dikoff in drugi.
BEŽIGRAD: Alain Delon v izjemno napeti franc. krim. NEDOTAKLJIVI (PAROLE DE FILC). Scenarij in režija: Jose Pinheiro. Igrajo še: Jacques Per-rin, Fiona Gelin idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat!
(Predvidoma od jutri nadaljevanje POLICIJSKE AKADEMIJE
III.	iz Uniona.)
TRIGLAV: amer. CS akcij. KOBRA. Scenarij in glavna vloga: Silvester Stallone. Režiser: George Pan Cosmatos. V drugih vlogah: Brigitt Nielsen, Reni Santoni idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
VIČ: film za mlade (tudi po srcu!), amer. WS pust. mlad. PEKLENSKA STEZA BMX (Helltrack), 2. del filma BMX banditi. Scena rij in režija: Hal Needham. Glav ne vloge: Bill Allen, Laurie Loug-hlin idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Nova informacija: domači film VEDNO PRIPRAVLJENE ŽENSKE bo na sporedu kina, ko »e izteče film, ki je na sporedu!) SISKA: Arnold Schwartzenegger v amer. pust. filmu KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA (Red Sonia) Richarda Fleisheija. Druge vloge: Birgitt Nielsen, Sandal Bergman idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
SLOGA: ob 10. in 12. uri VIDEO - angl. EROTIKA z Bri-gitte Lahaie. Vstopnice (tudi za 15. uro) od 9. ure dalje!
Ob 15., 17., 19. in 21. uri erot. VROČA CECILIJA z Mary Monty. Otrokom ne dovolimo ogleda! Zadnjikrat!
Ob 23. uri VIDEO - PREMIERA angl.-nem. filma TROPSKE STRASTI (trda erotika). Otrokom in mladoletnim osebam' ne dovolimo ogleda. Vstopnice od 22. ure.
MOJCA: JESENSKA PARADA - slov. POMLADNI VETER. Predstavi ob 16. in 17.30. DOMŽALE: amer.-kan. triler AVTOSTOPAR Roberta Har-mona z Rutgeijem Hauerjem v glavni vlogi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ni primeren za otroke!
RADOMLJE: franc. PRINCESA Z ASFALTA z Mariane Ba-sler. Predstava ob 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda! Samo danes!
Vstopnice so v prodaji pred začetkom prvih predstav!
(več kot plesna šola)
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
vas vabi k vpisu v plesne tečaje, ki se pričnejo v novembru: •ZAČETNI: nedelja, 15. ob 17 uri, petek, 20. ob 16. uri, četrtek 26. ob 17. uri.
ZAČETNI (nad 30 let): torek, 17. ob 18.45;
IZPOPOLNJEVALNI: četrtek 19. ob 18.45;
JAZZ: torek, 17. ob 18.30 in 20 uri;
STEP: ponedeljek, 9. ob 20.30, Vabimo vas tudi k vpisu v plesno šolo za otroke, ki se bo začela v decembru.
INFORMACIJE, REZER VA-CUE, VPIS: od 10. do 12. in od 15. do 19. ure v II. nadstropju hale B2 na Gospodarskem razstavišču, tel. 311-022, int. 313
iKLUB*. y
vas vabi na družabni plesni večer s programom v prostorih URŠKE — v petek za starejše od 30 let, i soboto za mlade — od 20. do 1 ure.
Potrošniško informativni center pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva vabi na svetovalno akcijo z razstavo »OBLAČILA ZA ŠOLARJA« do 12. novembra 1987.
Akcija je namenjena mladini in staršem. Prikazali bomo izdelke priznanih proizvajalcev oblačil in obutve za šolarje od 6 do 16 let. Obiskovalcem bomo dajali nasvete o lastnostih tekstilnih materialov, o načinih negovanja in vzdrževanja tekstila in obutve. Nekateri razstavljeni izdelki bodo naprodaj po ugodnih cenah. Razstavni prostor bo odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure ter v soboto od 9. do 12. ure.
Vljudno vabljeni.
Studio za pantomimo Andres Valdes v Kulturnici, Židovska steza 1, Ljubljana. Vpis od 2. do 11. 11. od 19. ure dalje. Informacije: ZKOS 217-860.
15483
ZVEZA	ZDRAVNIŠKIH
DRUŠTEV SLOVENIJE SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
SEKCIJA ZA MEDICINO V IZREDNIH RAZMERAH
Vabimo doktorje medicine in stomatologije na okroglo mizo s temo o vplivih mraza na človeški organizem. Razprava bo v sredo, 11. novembra, ob 17. uri v dvorani tovarne KRKA, Titova c. 99, Ljubljana.

VRHNIKA: amer. NEZVESTO TVOJA, ob 19. uri.
LOGATEC: niz. SEKS NA MOTORJU, ob 20. uri.
SORA - ŠKOFJA LOKA: amer. VOJAKOVA ZGODBA, ob 20. uri.
RADOVLJICA: ital. USODNI DAN, ob 20. uri.
BLED: amer. JEZNI MLADENIČ YAUNGBLOOD, ob 20. uri.
DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: amer. akcij. NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO (ponovitev), ob 17. uri.
Amer. melodrama FRANCOSKI LJUBIMEC, ob 19. uri. DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: amer. 8 MILIJONOV NA-ČINOV SMRTI, ob 17. in 19. uri. SVOBODA II - TRBOVLJE: amer. SKRIVNOSTNA MOČ, ob 17. in 19. uri.
BREŽICE:	jap. VRNITEV
GODZILE, ob 20. uri. ČRNOMELJ: franc. MORIL-
plesna šola JENKO
PETKOVŠKOVO NABREŽJE 35
vpisuje v naslednje plesne tečaje: ZAČETNI: torek, 17. novembra ob 20.30, pon. in čet., 26. novembra, ob 19. uri, petek, 4. decembra ob 19. uri.
NADALJEVALNI: 18. novembra, ob 19. uri, 4. decembra, ob 20.30.
IZPOPOLNJEVALNI: 19. novembra, ob 20.30.
Sobotni tečaji za STAREJŠE: začetni: 5. decembra, ob 17.15 nadaljevalni: 21. novembra, ob 19. uri
ČETVORKA: 18. novembra, ob 20.30
VPIS: Plesna šola JENKO pri Zmajskem mostu od 17. do 20. ure, tel. 320-042.
vabi svoje stare in nove obiskovalce na svojo novo premiero v dvorani
LUTKOVNEGA
GLEDALIŠČA
LJUBLJANA
SALOMA
Po motivih O. VVilda in M. Puiga
— Darko Lukič
Koreografija in režija: Damir Zla-tar-Frey, scena; Janja Korun, kostumograf: Miroslav Sokolovski, lektor Metka Zobec, glasba; Handel Diamanda Galass, Stravinski, Laibach, igrajo: Olga Kacjan, Božo Vovk, Alja Tkačev, Karel Brišnik, Kristijan Muck, Robert Prebil, Nina Skrbinšek, Bojan Maroševič, Sonja Polanc, Vlasta Skvarča, Tanja Roženber-ger, Maja Nemec, Maruša Oblak, Lucija Grm, Urša Černič, Helena Knific, Tončka Černilogar. Predpremiera v SREDO, 11. novembra, ob 21. uri — razprodano Premiera v ČETRTEK, 12. novembra, ob 21. uri — nekaj vstopnic je še na voljo.
Prva repriza v PETEK, 13. novembra, ob 21. uri.
Predprodaja vstopnic vsak dan razen nedelje pri blagajni Lutkovnega gledališča Ljubljana, Krekov trg 2 od 13. do 15. ure ter uro pred predstavami. Rezervacije tudi po telefonu 314-962.
Predstavo omogočajo: Lutkovno gledališče Ljubljana, Adria Air-ways, EGP Škofja Loka, Papirnica Vevče, BETI Metlika, TEK-STINA Ajdovščina, Gradis Ljubljana, KOMPAS JUGOSLAVIJA, UNIVERZIADA ’87 - sektor za kulturo, TK Gorenjski tisk.
KULTURNI U	DOM
§K	ŠPANSKI
■■V	BORCI
V	TOREK, 10. novembra, ob 19.
uri — Glasbeno plesni večer DOLINE ODMEVA - ŠKUC z naslovom VETER IN KRESNICE. Nastopajo plesalke JASNE KNEZ, gojenke ZGBI. Sodelujejo glasbeniki:	LADO Jakša,
BRANE Brezovšek, MATJAŽ Weingerl in ZOZEF Rakotoraha-lahy.
Predprodaja vstopnic v pisarni ŠKUC-a in eno uro pred predstavo pri blagajni KD SB.
V	ČETRTEK, 12. novembra, ob 19. uri bo potopisno predavanje Žarka Petrevčiča z naslovom TIBET — HIMALAJA. To bo pripoved o deželi in ljudeh na strehi sveta, razpetimi med minulim in prihajajočim ter o fantastični pešpoti pod Himalajske mogočnike (EVEREST).
Prodaja vstopnic uro pred predstavo pri blagajni KD SB.
zavod tivoii
KOPALIŠČE
Objekt odprt od 26. 9. 1987 do* konca junija 1988 od torka do petka od 18. do 21.30, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure.
PLAVALNI TEČAJI
Tečaji za odrasle vsakih 14 dni! SAVNA
Odprta vsak dan od 10. do 22. ure, ob torkih samo za ženske.
DRSALIŠČE
Ledena ploskev na voljo do konca marca 1988 ob torkih in četrtkih od 20. do 21.30, ob sredah in petkih od 21. do 22.30, ob sobotah od 10. do 12., 14. do 16. in 20. do 21.30, ob nedeljah pa od 10. do 12. in 14. do 16. ure.
PROGRAM TPS Organizirana rekreacija za ženske (telovadba, plavanje, savna) ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob
16.15,	ob sredah pa ob 18.30 in
19.15.
KEGLJIŠČE
Objekt za bovvling odprt vsak dan od 16. do 22. ure.
Sindikalne organizacije imajo posebne popuste!
CDI UNIVERZUM,
Grošljev« 4, Ljubljana,
skupaj z
Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora in
Skupnostjo slovenskih občin, organizira dvodnevni seminar »REŠEVANJE EKOLOŠKIH PROBLEMOV V OBČINI«, ki bo 12. in 13. 11. 1987 v Ljubljani
Na seminarju bo sodelovalo 14 vodilnih slovenskih strokovnjakov, ki vam bodo — vsak s svojega strokovnega zornega kota — predstavili možnosti za učinkovito odpravljanje ekoloških problemov na ravni občine. Seminar je namenjen odgovornim in strokovnim delavcem, ki se v občinah ukvarjajo z ekološko ter prosto sko problematiko.
Kotizacija za seminar (z gradivom) znaša 70.000 din.
Dodatna pojasnila in prijave po tel. (061) 576-416.
2532
KONCERTI
ORGELSKI KONCERT s promocijo kasete bo danes ob 20. uri v ljubljanski stolnici. Izvaja Milko Bizjak. Vstopnice v prodaji uro pred pričetkom.
021214
ljubljana Kersnikova 4
Mala dvorana ŠN Četrtek, 12. novembra 1987, ob 20.30 - koncert cikla DRUGA GODBA ’88«
EUGENE
CHADBOURNE
(ZDA)
Transevropska turneja »The night of the living Eugene« — sodobni improvizirani country & westem, bebop & punk!
Vstop, bife in glasba od 20. ure dalje.
Predprodaja vstopnic: Inex, Titova 25, prodajalna plošč v podhodu Maximarketa, telovadnica ŠC in CIDM Ljubljana.
V sodelovanju z DE interesnih dejavnosti ŠČ.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; — ponoči od 19. od 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica stare pravde 2, tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel. 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzeije Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih >revoz otrok z reševalnim vozi-om v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa številko 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč
je vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center,
Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzeiji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142 in 224-903.
MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 5, telefon 22-222
Vmestu: dr. Tomaž Kovač, oko-
liška dežurna služba: dr. Maks Damjan in dr. Djordje Radič, ambulantna dežurna služba: dr. Maj-, da Planinšič-Berro, pediatrična dežurna služba:	dr. Milojka
Molan.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Nočno dežurno službo opravlja lekarna Miklošič, Miklošičeva 24, Ljubljana
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
DO Surovina Maribor, TOZD Papir servis Ljubljana, Pod ježami 3
Komisija za delovna razmerja
TOZD Papir servis Ljubljana, Pod ježami 3
objavlja prosta dela in naloge
čistilke (1 delavka)
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji:
—	končana osnovna šola
—	trimesečno poskusno delo
Kandidatke naj pošljejo pisne prijave z ustreznimi dokazili najkasneje v osmih dneh po objavi na naslov DO Surovina Maribor, TOZD Papir servis, Ljubljana, Pod ježami 3, za »komisijo za delovna razmerja«.
Prijavljene kandidatke bomo o izidih razpisa obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. TOZD stanovanja nima na voljo.
10-15760
aero
Aero, kemična, grafična in papirna industrija Celje
Delavski svet delovne organizacije Aero Celje razpisuje naslednja dela in naloge:
1.	glavnega direktorja DO Aero Celje
Pogoji:
—	VII. stopnja zahtevnosti tehnične ali družboslovne smeri
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	opravljena šola za poslovodne delavce
—	opravljen strokovni izpit za ZT poslovanje
—	aktivno znanje nemškega in angleškega jezika Od kandidata pričakujemo:
—	da ima organizacijske sposobnosti, sposobnost za vodenje in timsko delo, da je ustvarjalen in samoiniciativen
—	da s svojim pristopom razvija in utrjuje samoupravne socialistične odnose ter da je širše družbenopolitično aktiven
Kandidat mora predložiti program dela oziroma opredeliti svojo vlogo pri realizaciji razvojnega programa delovne organizacije.
Dela razpisujemo za štiri leta.
Kandidat mora prijavi predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev ter opis dosedanjega strokovnega in družbenopolitičnega dela.
2.	pomočnika glavnega direktorja za finančno-komerciaina vprašanja
Pogoji:
—	VII. stopnja zahtevnosti — diplomirani ekonomist
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	šola za poslovodne delavce
—	šola za finančne delavce
—	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika in pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika Od kandidata pričakujemo, da ima:
—	organizacijske sposobnosti, sposobnosti za vodenje dela in dela v teamu, da je ustvarjalen in samoiniciativen
—	da s svojim pristopom razvija in utrjuje samoupravne socialistične odnose ter da je širše družbenopolitično aktiven.
Kandidat mora predložiti program dela oziroma opredeliti svojo vlogo pri realizaciji razvojnega programa dela delovne organizacije.
Dela razpisujemo za štiri leta.
Kandidat mora prijavi predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev ter opis dosedanjega strokovnega in družbenopolitičnega dela.
Ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: Aero Celje, Kocenova 4, 63000 Celje, z oznako »Za razpisno komisijo DO« v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o imenovanju.
6-15610
Zavod SR Slovenije za rezerve Ljubljana, Titova 118
objavlja
prosta dela in naloge *
1.	finančnega referenta
2.	pisarniškega sodelavca
3.	skladiščnega delavca
v DE Dolenja vas, Selca nad Škofjo Loko
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušen; pod 2. — srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri (znanje strojepisja) in leto dni delovnih izkušenj
pod 3. — izpolnjena osnovnošolska obveznost oziroma končan program za usposabljanje in starost nad 18 let.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja Zavoda SR Slovenije za rezerve Ljubljana, Titova 118.
3-15425
Roman D. Ličina
VODORAVNI REZ
založba borec mm ljubljana
miklošičeva 28 av
ho»°
Roman D. A. Dye VOD SMRTI po scenariju fil-
ma PLATOON qV^\
založba borec a
ljubljana C “7^	V
I miklošičeva 28 Mmm
H
11. SEJEM
I >VSE ZA OTROKA<
pod geslom »Otroku vse najboljše«
I od 10. do 15. novembra 1987- vsak dan od 9. do 18. ure v prostorih CELJSKEGA SEJMA V CELJU
TflHAC
Velika izbira novih in rabljenih strojev za obdelavo lesa
Obiščite nas na 25. Mednarodnem sejmu pohištva v Beognadu od 16. do 22. novembra 1987 v hali 2, nivo B, razstavni prostor št. 2235 ali pa pri:
FIMAC spa, Via Verdi 46, Castel d’Azzano (Verona), Italija, tel. 9939/45/412844, teleks 434056.
POTREBUJETE TELEPRINTER? IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST!
PREDSTAVNIŠTVO ELEKTRONSKE INDUSTRIJE LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 11 IMA TRENUTNO V ZALOGI ŠE NEKAJ TELEPRINTERJEV TIPA TX - 24 PO STARI CENI 2.846.298. DINARJEV.
NA VOLJO SO TUDI ULTRAZVOČNI ČISTILCI (KADI) OD 1-50 LITROV.
DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU.
PRODAJALNA El NA GREGORČIČEVI 13 PRODAJA TV ANTENE ZA VHF IN UHF PO UGODNI CENI OD 2.200 DO 6.056 DIN
INFORMACIJE PO TELEFONU (061) 223-633 in 223-661.
9-1537
DO »DTS« Dubrovnik, TOZD Dubrovnik, inženiring, sektor »Oprema«
objavlja prosta dela in naloge:
1.	vodje poslovne enote — Ljubljana
2.	samostojnega referenta v poslovni enoti Ljubljana
3.	referenta v poslovni enoti Ljubljana
Pogoji: pod 1. in 2. visoka izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj: višja izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj; srednja izobrazba, 5 let delovnih izkušenj; VKV izobrazba, 5 let delovnih izkušenj; obvezno posedovanje vozniškega izpita »B« kategorije; trimesečno poskusno delo
pod 3. visoka izobrazba, 6 mesecev delovnih izkušenj; višja izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj; srednja izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj; VKV izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj; obvezno posedovanje vozniškega izpita »B« kategorije; dvomesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnje-vanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: RO »DTS« — Dubrovnik inžinjerina, 61000 Ljubljana, Narodne zaščite 7.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
6-15635
© O
SOZD Kemija, DO Melamin Kemična tovarna Kočevje, n. sol. o., Kočevje
Delavski svet DO Melamin Kočevje razpisuje prosta dela in naloge
1.	pomočnika direktorja DO
2.	vodje komercialnega sektorja
Kandidata morata poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.
—	visoka ali višja izobrazba
—	5 let delovnih izkušenj pri organizaciji in vodenju dela
—	aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja in drugih vrednot samoupravne socialistične družbe.
pod 2.
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
—	da ima pogoj za zunanjetrgovinsko registracijo in da aktivno obvlada dva svetovna jezika
—	4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih
—	aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja in drugih vrednot samoupravne socialistične družbe.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »Melamin« Kočevje, Tomšičeva 9, 61330 Kočevje, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri.
7-15733
HZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV IIRFnNIŠTVA I ura 35' TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO «	* POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO TOZD TISK ČASOPISOV IN RFVII *
to	315‘366’ REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA
^ LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA, TITOVA 35 OD 7. DO 17 URF OR SOROTAH on imtm? a'	POSAMIČ£fA ŠTEVILKA STANE 300 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 400 DIN • NAROČ-
1NINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 8.030 DIN MESEČNO • UPOKOJENCI VOJAKI ŠTUDFNTTF 7 DIN • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: TOZD »DELO« ŠTEVIL K A 50102 6^48000 2 !LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 295 USA $, AVSTRIJA 3 714 ŠIL ZRN 530 DM FRANrUA , 77n •F. F. ŠVICA 434 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 1.848 Š. KRON, ITALIJA 381 76o’ UT . PLAČILA NA nFVIZN^
^j^i(£^R^-^^TEVILKA50100-620-I0^57300^7822/0^1AROČIL^I^DNEVNI^DE^^PREJEMAMO^
KJS1AVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA IZPOI NITK POŠIJITF NA NASI OV-	r* ... ■„/ . „	———
LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM	' r. NA NASI O\ . CGP Delto, tozd Prodaja, 61000 Ljubljani Titova 35
318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35.. Narocam.ilnevnik Delo. Pošiljajte mi ga na naslov:	7
VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UP' '
MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI 1	__ ____________ _____
OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 318-866 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE •
OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA, TITOVA 35, 61001 UUBUANA, TELEFON 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, UUBUANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN UUB- PoV,na sl 111 kraj: UANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO •
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255
Priimek in ime: _ l Iliča in hišna št.
Datum:
PtKipis
14. stran ★ DELO
v
Torek, 10. novembra 1987
TELEVIZIJA
LJUBLJANA
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV Kemija: KOROZIJA Naravoslovje:	SVET OKOLI
NAS II.: Zemlja — planet, na katerem živimo Zobozdravstvo II.
Jezikovni utrinki 11.10 ANGLEŠČINA XXIU.
11.40 FRANCOŠČINA VI. 16.15-23.20 TELETEKST RTV LJUBLJANA 16.30 VIDEO STRANI 16.45 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev
J 7.55 EX LIBRIS M&M, ponovitev
• »Mnogo življenj se je rodilo in mnogo življenj je odšlo. Časi se spreminjajo in življenje teče naprej. In vedno manj je tistih, ki se še spominjajo začetkov...«
To je majhen delček tistega, kar so si avtorji oddaje zamislili v svojem scenariju sprehoda po svetu filma, gledališča in slikarstva. Spomnili so se nekaterih velikih imen iz sveta umetnosti, katerih ■ življenjska pot se je iztekla v zadnjem letu: Miha Maleš, Vladimir Skrbinšek, Slavko Jan, Bojan ‘ Štih. filmska igralka Ita Rina, Marija Nablocka, Mihaela Šaričova, Marija Vera... Z umrlimi pa so povezani tudi tisti, ki so nekoč delali in ustvarjali skupaj z njimi, aktivni pa so še danes, kljub veliki starosti. Omenimo le Zvonimira Rogoza in Lilian Gish. Njihove življenjske poti so se prepletale v Ljubljani v tridesetih letih našega stoletja.
18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO. VREME 19.30 TV DNEVNIK
20.05 W. Shakespeare: KAR HOČETE, predstava SLG Celje
22.15 TV DNEVNIK
22.30	INTEGRALI
23.10 VIDEO STRANI
ODDAJNIKI O. MREŽE_________
13.55 Zemun: NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP - JUGOSLAVIJA : ANGLIJA (mladi) (do 15.45)
17.30	ANGLEŠČINA XXIII.
18.00	FRANCOŠČINA VI.
18.30	RISANKA
18.40	ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz
19.00	VIDEOGODBA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE - DANES LOŠKI MUZEJ, ŠKOFJA LOKA
20.40	ŽREBANJE LOTA
20.50	MANJŠINE - BOGASTVO EVROPE: OTOK LIP - PET LETNIH ČASOV LUŽIŠKIH SRBOV, 4. del dokumentarne serije
21.20 NARODNA GLASBA - vključitev
21.50	V SENCI GROZE, TV nanizanka (do 22.15)
22.15 ULTRAZVOK, izobraževalna, oddaja
ZAGREB, I. PROGRAM
18.30	RISANKA
18.40	ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz
19.00	TV KOLEDAR
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	ŽREBANJE LOTA
20.05 KAKO ČAS Hill, serijski film
21.10	KONTAKTNI MAGAZIN
22.40	TV DNEVNIK
23.00	NOČ IN DAN, nočni program
ZAGREB, II. PROGRA M _______
TEST
IN NOČ IN DAN, repriza TEST
»PANORAMA 15«, kronika v italijanskem jeziku TEST
ZNANSTVENI RAZGOVORI ZAGREBŠKA PANORAMA TV IZLOZBA: Ivan Antolčič TV DNEVNIK
ODDAJA RESNE GLASBE pianist Dimitrije Baškinov VČERAJ. DANES. JUTRI ŠOK-ŠOU, oddaja narodne glasbe
CONA SOMRAKA, TV nanizanka
15.15
15.30
17.30
17.45
18.00
18.15
18.45
19.15
19.30 20.00
20.45 21.00
21.50
8.25
8.30
9.00
10.30
10.35
12.30
13.25
13.55
16.00
17.10
17.30
18.00
POROČILA OTROŠKA ODDAJA TV V ŠOLI: Rišemo hribe in planine, TV slikanica, Narona, Dolina Kolpe POROČILA
TV V ŠOLI: Človek, ki smo ga čakali, Risanka, Saga o Nilsu Holgersonu, Potopisi, Risanka, Evropi ere na bolje POROČILA (do 12.35)
TV V ŠOLI: Narona, DoUna Kolpe
Zemun: NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP - JUGO-SLAVUA : ANGLIJA (mladi) DOBER DAN KRONIKA OSIJEKA OTROŠKA ODDAJA SOCIOLOGIJA KULTURE, izobraževalna oddaja
KOPER
14.00
14.20
15.15
16.20
18.00
19.00
19.30 19.45 19.55 20.20
20.30
DNEVNI SPORED - pregled VERONICA - telenovela6 PICKVVICKOVCI: 1. del TV nanizanke svobodna priredba ro-mana Charlesa Dickensa, igrajo: Gigi Proietti, Leopoldo Trieste, režija: Ugo Grcgoretti PROGRAM ZA OTROKE: risanke in telefilm DOKUMENTARNA ODDAJA
MAMA VITTORIA - telenovela
ODPRTA MEJA TVD STIČIŠČE MESTO DANES MARY HARTMAN — telefilm LOTO — žrebanje POTOVANJE V ITALIJO: 2. del - Rimski dialog, režija: Mar-guerite Duras TVD VSE DANES ČASOVNI STROJ KOŠARKA: italijansko prvenstvo A 2
AVSTRIJA, 1. PROGRAM_________
9.00 POROČILA
9.05 SLIKA AVSTRIJE V NEDE-' LJO, ponovitev 9.30 ANGLEŠČINA
10.00	ŠOLSKA TV
10.30	HUBERTUSOV LOV, nemški film(1959)
12.05" ŠPORT V PONEDELJEK, po-... novitev
13.00	MI, ponovitev
13.30	POROČILA
16.30	AM, DAM, DES
16.55	POROČILA ZA OTROKE 17.05 ČEBELICA MAJA, serijska risanka po knjigi Waldemarja Bonselsa
17.30	TUDI HEC MORA BITI
17.55	USPAVANKA
18.00	MI, družinski program
18.30	VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, 2. del
19.15	TAKRAT
19.30	ČAS V SLIKI 1 19.57 ŠPORT
20.15	PUSTOLOVŠČINA AMAZONKA, 1. del
21.07 DALLAS, nadaljevanka
21.55	SUPERFLIP
22.2 V TEMI NOČI (Nightmare -ameriški film, 1956)
23.50 HIGH CHAPARRAL, serija 0.40 POROČILA
AVSTRIJA, II, PROGRAM
16.00
17.00
17.30
18.00
18.30 19.00 19.20
19.30 19.57 20.15 21.07
21.55
22.00
22.22
WURLITZER ŠOLSKA TV ORIENTACIJA LUCKY LUKE, risanka SLIKA AVSTRIJE ČAS V SLIKI 1 ZNANJE DANES ČAS V SLIKI 1 KULTURNI MAGAZIN MADE IN AUSTRIJA, kviz BELE SANJE, 1. del dokumentarne oddaje POGLEDI S STRANI ČAS V SLIKI 2 KLUB 2 POROČILA
ITALIJA, I. PROGRAM________
7.15 JUTRANJI TV PROGRAM 9.35 TV FILM 10.30 OKOLI NAS
11.30	DOLINA, 37. epizoda serijskega filma
11.55	VREME
12.00	FLEŠ
12.05	HALO, JE TAM RAI?
13.30	TV DNEVNIK
13.55	TRI MINUTE O . . .
14.00	HALO, JE TAM RAI?
14.15	KVARKOV SVET
15.00	ITALIJANSKA KRONIKA
15.30	TV KRONIKA: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	OTROŠKE ODDAJE
17.35	PROSTI KOTIČEK
17.55	DANES V PARLAMENTU
18.05	VČERAJ, DANES IN JUTRI
19.40	ALMANAH
19.50	VREME
20.00	TV DNEVNIK
20.30	FANTASTIČNO, 6. oddaja
21.50	POROČILA
22.00	MIDVA, celovečerni film
23.30	DOKUMENTARNI FILM
24.00	TV DNEVNIK
DANES V PARLAMENTU VREME
ITALIJA, II. PROGRAM_______
08.30	TELOVADBA
10.00	BITI DOBRO
11.05	DOKUMENTARNI FILM
11.30	POGOVARJAJMO SE
12.00	OPOLDNE JE . . .
13.00	OB TRINAJSTIH 13.25 ŠPORTNA POROČILA
13.30	OPOLDNE JE. . .
13.40	KO SE LJUBI, serijski film
14.35	ŠPORT DANES
15.00	D.O.C.
16.00	LASSIE
16.55	IZ PARLAMENTA
17.05	RECITE A, oddaja o medicini
18.00	SREČANJE V KINU, informa-tivna oddaja
18.30	ŠPORTNA POROČILA
18.45	MIAMI VICE. serijski film
19.35	VREME
19.45	TV DNEVNIK
20.15	ŠPORTNA POROČILA
20.30	LA MAYA DESNUDA, celove-černi film
22.30	POROČILA

22.45 JV FILM 23.40 NOČNI KINO
MADŽARSKA, I. PROGRAM
8.55 TV TELOVADBA 9.00 ŠOLSKA TV, 1. Kemija za 8. r., 2. Humor v otroški književnosti, II. del, 3. Biologija za 8. r.
10.10	STARSKI IN HUTCH, pon. ameriške kriminalke
10.55	DELTA, pon.
11.20 RAZGIBAVANJE, telovadba za invalide
16.50 TV PROGRAM ZA 3 DNI
16.55	ZA NAJSTNIKE
17.35 KOLEDAR 1987, način življenja in zdravje
18.40 MINI STUDIO ’87
18.45 ZAJČEK BUNNY, risanka
19.10	VEČERNA PRAVLJICA
19.30 TV DNEVNIK
20.05	SJAJ SAŠKE, SLAVA PRUSI JE, 5. del nemške serije
21.10	STUDIO ’87, kulturni TV tednik
22.10	WISTAR, dokumentarni film
22.55	TV DNEVNIK
MADŽARSKA, II. PROGRAM
18.00	MAGAZIN JUŽNEGA AL-FOLDA, studio Szeged
19.05	TOPOTANJE KONJSKIH KOPIT, ameriški kratki film
19.30 JEZIKOVNI TEČAJI, ruščina, francoščina
20.00	TV TELOVADBA
20.05	POKAZATELJ,	gospodarski
magazin
20.55	TV DNEVNIK
21.15 FREDERIKINA VELIKA LJUBEZEN, švedski TV film
10.05 Rezervirano za...; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.30 V korak z mladimi; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 + glasba;
18.00	Sotočja (prenos iz studia radia Maribor); 18.45 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz popularne komorne literature; 21.,05 Radijska igra — Jurgos Ma-inotis: Materina ljubezen, Glasbeni in-termezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno — Branko Čučak: Poezija s konca stoletja; 23.15 Vodomet melodij; 00.05—4.30 Nočni program — glasba
DRUGI PROGRAM
RADIO
PRVI PROGRAM
4.30 Jutranji glasbeni program; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Brigade; 8.35 Igraj kolce (ljudske v izvedbi otroških, mladinskih in mešanih mladinskih zborov); 9.05 Glasbena matineja;
Roman M. Tomšič
Tl PA KAR GREŠ _ 2>	WO»°
založba borec ljubljana miklošičeva 28

domplan
Domplan Kranj, Cesta JLA 14
Delavski svet delovne organizacije Domplan Kranj razpisuje prosta dela in naloge
direktorja delovne organizacije
Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovan kandidat, ki poleg pogojev, predpisanih z zakonom. izpolnjuje še naslednje:
-	visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri
-	da ima 5 let delovnih izkušenj v eni od dejavnosti delovne organizacije
-	da ima organizacijske sposobnosti -da izpolnjuje druge pogoje, določene z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj
Pri strokovni izobrazbi je dana možnost odstopanja za eno stopnjo.
Kandidat bo izbran za štiriletni mandat.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Domplan Kranj, Cesta JLA 14 — za razpisno komisijo.
Vse prijavljene kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Informacije kandidati dobijo v kadrovski službi delovne organizacije.
6-15611
Železniško gospodarstvo,
Centralne delavnice Ljubljana,
TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, Parmova 35
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	vodje priprave dela
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba strojne smeri
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
—	trimesečno poskusno delo
2.	tehnologa v pripravi dela za področje livarstva in varilstva
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba metalurške smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	dvomesečno poskusno delo
3.	upravljanje kompresorja in agregata
Pogoji:
—	končana kovinarska srednja šola, smer strojni ključavničar, zaželen tečaj za upravljanje kompresorja
—	leto dni delovnih izkušenj
—	enomesečno poskusno delo
Za navedena dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
ZG - CD - TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, Ljubljana, Parmova 35.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
6-15608
S Gorenjka

■
hotelsko turistična delovna organizacija n. sol. o. Prešernova 16 64270 JESENICE telefon: 064/81 545
Na podlagi sklepa delavskega sveta DO z dne 10. 9. 1987 razpisna komisija razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa delovne organizacije
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	aktivno znanje enega tujega jezika
-	da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice
Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka, HTDO »Gorertj-ka« Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice, s pripisom »za razpisno komisijo IPO«.
6-15612
6.00	Program - 202; 8.00 Jutranji pogovor; 8.30 Koledar prireditev; 11.30 Prometni servis, Važno, nevažno; 12.30 Opoldanski poročevalec; 13.00 Zaključek dopoldanskega Vala 202 - Popoldne na Valu 202 z...; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.35 Glasbena rubrika; 18.55 Zakiiuček programa 202; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Stereorama; 20.00 Glasbeno skladišče; 21.30 Jazz na II. programu; 23.05—24.00 Za konec dneva
TRETJI PROGRAM_____________________
8.00	Naš gost (ponov.); 8.15 Medigra;
14.00	Radijska šola za srednjo stopnjo (ponov.) - Brigade; 14.30-14.35 Medigra; 19.05 Torkov divertimento; 20.00 Literarni večer - Zadnja celina - VI.: Avstralska poezija; 20.40 Glasbene miniature; 21.00 S solističnih in komornih koncertov - Komorni večer RIAS
—	Berlin v berlinski Državni biblioteki
—	Trio Abegg (Beethoven, Ravel, Brahms); 21.15 Radijska univerza; 22.30 Glasbeni intermezzo; 22.45 Med-

narodna radijska univerza; 23.00 Glasba 20. stoletja (S koncerta ansambla ASKO: A. Parmerud, J. Bons, K. Tor-stensson); 23.50 Zakjuček programa; 23.55—24.00 Lirični utrinek
RADIO GLAS LJUBLJANE
8.00	Dober dan Ljubljana in napoved sporeda; 8.15 Naj naj pesem; 8.45 Prve novice; 9.30 Kam danes v Ljubljani;
11.00	Druge novice; 12.15 Kontaktni program; 13.00Informativni blok; 13.30 Za vsakogar nekaj; 13.45 Od izvira do izliva; 14.00 Pasja obvestila; 14.30 Pop informacije; 15.15 Naj naj pesem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Bančne informacije; 17.15 Z nami je — portretna oddaja; 18.00 Informativni blok; 18.15 Predvajamo glasbo s CD gramofona; 19.00 Konec programa
RADIO KOPER______________________
6.00	Glasba za dobro jutro; 8.00 Zaključek — Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri — zav. skup. Croatia; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek
RADIO MARIBOR____________________
7.15 Danes za vas; 8.35 Za prijetno torkovo razpoloženje vam bodo igrali in peli - Viničarji, Mavrica in Bratranci;
9.00	Prenos I. programa Radia Ljubljana; 14.10Glasba; 14.20 Mladi-mladim;
15.00	Prijetno popoldne vam želijo; 15.30 Dogodki in odmevi (Ljubljana);
16.00	Želeli ste — poslušajte; 16.30 Danes; 17.30 Reportaža; 17.45 Glasba;
18.00	Sotočje; 19.00-24.00 Prenos III. programa Radia Ljubljana
RADIO ŠTUDENT
13.00	Vžig; 14.30 Pokukajmo čez pian-
ke; 16.00 Tolpa bumov:	ANGST
- Mending Wall (SST) (1); 17.00 Jocu-lator; 18.00 Nove plošče: Eugene Chad-bourne / Kahondo Style; 19.00 Zatemnitev
© metalka
Metalka, n. sol. o.,
TOZD Računalniški inženiring, n. sol. o.
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge
vodje službe za marketing
—	1 delavec Pogoji:
—	visoka šola računalniške ali ustrezne smeri (stopnja VII) in 4 leta delovnih izkušenj ali
—	višja šola računalniške ali ustrezne smeri (stopnja VI) in 5 leLdelovnih izkušenj
—	zaželeno izpolnjevanje pogojev za delo v ZT
—	znanje angleškega ali nemškega jezika
—	znanje organizacije poslovanja
—	izpit iz varstva pri delu Poskusno delo traja 3 mesece
Pisne ponudbe sprejema Metalka, n. sol. o., Kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi.
6-15633
Industrijski biro
Inženiring za izgradnjo industrije, p o. YU-6i 113 Ljubljana, Titova 118, p. p. 69
razpisijemo dela in naloge
direktorja delovne organizacije
(ni reelekcija)
Od kandidata pričakujemo:
-	visoko izobrazbo ustrezne tehnične ali ekonomske smeri
-	najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika (zlasti angleškega, nemškega)
—	izpolnjevanje pogojev, ki so predpisani za delo v zunanji trgovini in izkazane vodstvene oziroma organizacijske sposobnosti na področju gospodarstva
Mandat direktorja traja 4 leta.
Prijave sprejema kadrovska služba 30 dni po tej objavi, najkasneje v nadaljnjih 30 dneh pa bomo kandidate obvestili o izidu razpisa. ______________________ 7-15691
ČGP Delo Ljubljana Ljubljana, Titova 35
Komisija za delovna razmerja
delovna skupnost grafika objavlja prosta dela in naloge
vodenje elektro vzdrževanja
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana višja šola, elektro fakulteta
—	3—4 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev
—	trimesečno poskusno delo
.— enoizmensko delo s pogostimi obveznimi podaljški.
Delo združujemo za nedoločen čas, nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kadrovski službi ČGP Delo, Ljubljana, Titova 35.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
7-15731
EKO
Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje,
kadrovska služba
DO EKO Titovo Velenje razpisuje prosta dela in naloge
vodenje tehnologije
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	dipl. ing. strojništva
-	5 let delovnih izkušenj pri enakih oz. podobnih delih in nalogah
-	aktivno znanje tujega jezika.
Nudimo enosobno stanovanje v Titovem Velenju (mogoča takojšnja vselitev).
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovska služba Elektrokovinarska oprema, Titovo Velenje, Štrbenkova 10.
Kandidati lahko vse dodatne informacije dobijo po telefonu (063) 855-151, int. 210.
Kandidati bodo odgovor prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
3-15438
Vzgojnovarstvena organizacija Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška c. 79,
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
varstvo predšolskih otrok
—	3 delavke za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom od polnega — 104 ure mesečno za DE: Rožna dolina, Malči Belič lil in DE Milan Česnik
—	2 delavki za določen čas, s polnim delovnim časom (v času PD). Nastop dela januar-oziroma februar 1988 za DE: Marije Novak in Sonje Vidmar II - Dio Ig.
Pogoji: končana šola za varuhinje ali srednja vzgojiteljska šola, starost 18 let, dvomesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh v Organizacijsko kadrovsko službo na Tržaško cesto 79.
Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
Prosilci bodo dobili odgovore v 15 dneh po izbiri.
4-15520
(SJ
papirografika
DO Papirografika, p. o., Ljubljana, Moša Pijadejeva 5/V
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
1.	pomočnika vodje uvozno-izvoznega oddelka (za uvoz)
2.	skladiščnega delavca
Pogoji:
1.	visoka izobrazba ustrezne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih
-	strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih
-	aktivno znanje nemškega jezika Poskusno delo 90 dni.
2.	NKV skladiščnega delavca
-	tečaj iz varstva pri delu in požarne varnosti Poskusno delo traja 30 dni
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoiočen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili sprejema kadrovska služba DO Papirografika, Ljubljana, Moša Pijadejeva 5/V osem dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh po sklepanju.
6-15634
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu zapustil naš sodelavec
JOŽE KOŽELJ
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v torek,
10. novembra 1987, ob 15.30 na pokopališču na Homcu iz tamkajšnje mrliške vežice
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Delavci DO Titan, Kamnik
Slovenija papir, Rudnik kaolina in kalcita Kamnik, Medvedova 25, Kamnik
Delavski svet DSSS razpisuje
prosta dela in naloge
vodje finančno računskega sektorja
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-	5 let delovnih izkušenj pri vodenju na področju računovodstva in financ
-	organizacijske sposobnosti, komunikativnost in sociabilnost
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidatu nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Rudnik kaolina in kalcita Kamnik, DSSS, Medvedova 25, 61240 Kamnik, z oznako »za DS DSSS«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata.
6-15615
Podjetje za urejanje hudournikov, p. o., Ljubljana, Hajdrihova 28
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1.	pomoč pri vodenju najzahtevnejših gradbišč
2.	izvajanje nalog meničnega poslovanja, kratkoročnih plasmajev in osnovnih sredstev
3.	vodenje skladišča materiala in nadomestnih delov
4.	opravljanje plačilnega prometa in likvidacije
Pogoji:
pod 1. - dipl. ing. gozdarstva (VII), leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo (lahko tudi pripravnik)
pod 2. - ekonomski tehnik (V), 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih, trimesečno poskusno delo
pod 3. — strojni tehnik ali tehnik ustrezne smeri (V), 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih, trimesečno poskusno delo
pod 4. - ekonomski tehnik (V), 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih, trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje pod 1., 2. in 3. bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pod 4. za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — nastop dela 1.1. 1988).
Delo pod 3. je v skladišču Podsmreka, p. Dobrova. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Podjetje za urejanje hudournikov, p. o., Ljubljana, Hajdrihova 28. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
3-15505
Delovna organizacija za izdelavo tekstilne in pletene galanterije
Domača obrt
po sklepu delavskega sveta z dne 28. 10.
1987
objavlja prosta dela in naloge
prodajnega referenta na terenu
-	za območje Slovenije ter Hrvatske brez Slavonije — 1 delavec za nedoločen čas Pogoja: VI., ali IV. stopnja ekonomske stroke
-	enoletne delovne izkušnje
Zaželeno je, da ima kandidat telefon v stanovanju, lastno osebno vozilo in vozniški izpit za B kategorijo.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: RO Kučna radi-nost, Partizanska bb, Temerin.
Nepopolnih in nepravočasnih prijav komisija ne bo upoštevala.
7-15697
Umrl je
IVAN RADI
upokojeni komandir v zaščitni enoti milice RS N Z
Pogreb bo v četrtek, 12. novembra 1987, ob 12. uri na pokopališču na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v dvanajsti mrliški vežici
Delovna skupnost, družbenopolitične organizacije in Klub Maksa Perca RSNZ SR Slovenije
Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po telefonu 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane.
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dolgoletni sodelavec in delovni tovariš
LEOPOLD STOKLAS
vodja priprave dela v TOZD TOT
*
Od njega se bomo poslovili v sredo, 11. novembra 1987, ob 15.30 na pokopališču v Trbovljah
Delovna organizacija Strojna tovarna Trbovlje
Iskra TOZD VT Bovec odprodaja na licitaciji naslednja osnovna sredstva:		
poz naziv	cena/kos	kos
1. vrt. stroj indos	100.000	1
2. odvijalec	5.000	1
3. voziček	10.000	3
4. točkasti var. aparat	4.000.000	1
5. krmilna omara		
6. cisterna 20000 I	2.000.000	1
7. VGI 2	6.000.000	1
8. stroj za krivi, žice	200.000	4
9. sesalec klima	50.000	1
10. hladilnik 230 I	5 000	1
11. pomivalno korito	10.000	1
12. robilni stroj	100.000	1
13. lakirna kabina	2.000.000	1
14. voziček (odpad)	5.000	3
15. kadi	5.000	4
16. vzvodne škarje	10.000	1
17. pralna naprava	1.000.000	1
TRIMATIK		
18. stružnica TES 3	1.200.000	1
19. elek. kotel EK-80	120.000	1
20. elektroklper EK-40	120.000	1
21.	ES Pobeda, 16 t	1.400.000	1
22. elektrost. lak. naprava	24.000.000	1
VVagner		
23. stružnica (obr. ohišij)	300.000	1 1
24. dvigalo mostovno	1.800.000	
ESKD-R		
Licitacija bo v torek, 17. novembra 1987 ob 10. uri		
v prostorih TOZD. Možnost ogleda vsak dan od 6.		
do 14. ure, ali se zglasite po telefonu (065) 86-011. Velja načelo videno kupljeno. 10-15813		
DELO ★ stran
Delovna skupnost Jugoslovanskega centra za teorijo In prakso samoupravljanja Edvard Kardelj Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1
objavlja prosta dela in naloge
kurirja
(za nedoločen čas) Pogoji:
—	srednja izobrazba
—	spretnost pri rokovanju s tehničnimi sredstvi
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh.
10-15765
V 98. letu je umrla draga mama, stara mama, prababica in teta
FRANČIŠKA SIVEC
rojena LAH
Od nje se bomo poslovili v torek, 10. novembra 1987, ob 15.30 iz mrliške vežice na pokopališče v Črnučah
Žalujoči: sinovi Rudi, Andrej, Janko in Slavko z družinami
Sužid, Kred, Ljubljana, Črnuče, Avstralija, 8. novembra 1987
Srednja ekonomska in družboslovna šola Koper
razpisuje dela in naloge:
učitelja pravnih in
ekonomskih
predmetov,
za določen čas, poln delovni čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji: visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri.
Rok prijave 8 dni, rok obvestila 10 dni. Nastop dela 15. 12. 1987. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:	Srednja eko-
nomska in družboslovna šola Koper. Martinčev trg 3.
10-15762
V 80. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in sestrične
DOROTEJE GOSAR
rojene SIRNIK
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 12. novembra 1987, ob 15. uri na pokopališču v Šentvidu
Na dan pogreba bo ležala v mrliški vežici na pokopališču Šentvid Vsi njeni
Šentvid, Stožice, Stanežiče, Podutik, Trst, Karlsruhe, Rašica, Skaručna, Argentina,
8. novembra 1987
Prehitro nas je zapustila naša draga mama
ROZI ZALETET J
Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. novembra 1987, ob 15.45 izpred hiše žalosti Stična 76 na domače pokopališče
Globoko žalujoči: sinova Tone in Ludvik ter hčerka Rozi z družinami, vnuki in pravnuki
Stična, Ljubljana, Grosuplje, 7. novembra 1987
Po hudi bolezni nas je v 65. letu zapustil dobri mož, ati, stari ati, sin, brat in svak
MILAN PODOBNIK
upokojeni tesar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 13. novembra 1987, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležal v šestnajsti mrliški vežici
Žalujoči: žena Mari, sin Sandi, hčerka Maja z možem Slavkom, vnuka Igor in Bojan, mama Marija, sestra Jožica z družino, bratje Slavko, Lojze in Janko z družinami, Nadek in drugo sorodstvo
Ljubljana, 9. novembra 1987
Nepričakovano nas je zapustila naša dobra sestra in teta ^
PEPCA DEČMAN
Na zadnjo pot jo bomo spremili v sredo,11. novembra 1987, ob 9.15 na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v osemnajsti mrliški vežici
Žalujoči: sestri Štefka in Vida z družino
Ljubljana, 7. novembra 1987
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš sodelavec
ANDREJ ERCE
’	slikopleskar
Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, 10. novembra 1987, ob 15.30 na pokopališču v Vodicah
Ohranili ga bomo v trajnem spominu
Kolektiv Slikoplesk-Termoplast
Ne jokajte na mojem grobu Le tiho k njemu pristopite Spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
(Narodna)
Za vedno nas je zapustil naš dragi •
IVAN-JANEZ RADI
upokojenec RSNZ
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 12. novembra 1987, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v dvanajsti mrliški vežici
Njegovi
Ivančna Gorica, Medvode, Razbor, 10. novembra 1987
Umrla je naša upokojenka
MARIJA AMON
Pogreb bo v torek, 10. novembra 1987, ob 14.30 na Mestnem pokopališču v Celju
Delovna skupnost upravnih organov občine Celje
Delovna organizacija Kovinska industrija Metaiiku v Djakovici, ki posluje v okviru kombmata Trepča objavlja prosta dela in naloge
trgovskega
potnika
za območje Slovenije za prodajo vseh izdelkov iz proizvodnega programa DO Metaiiku Pogoja: srednja strokovna izobrazba; triletne delovne izkušnje pri komercialnih opravilih Zaželeno je, da imajo osebno vozilo in telefon v stanovanju ter da so prebivalci Ljubljane. Delo je za nedoločen čas
Poleg teh pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, ki jih predvideva zakon. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba RO Metaiiku v Djakovici, ul. Skender-beu bb. Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bodo upoštevali. _____________10-15738
Umrla je naša ljubljena mami
NADA ŠUC
rojena DRČAR
Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. novembra 1987, ob 15. uri na pokopališču v Šmartnem pri Litiji
Do pogreba leži na svojem domu
Žalujoči otroci: Nadi, Franci, Marta z družinami in drugo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da je umrla tovarišica
JOŽEFA ZORKO
nosilka partizanske spomenice 1941 in drugih odlikovanj
Od nje se bomo poslovili v torek, 10. novembra 1987, ob 14. uri Na dan pogreba bo ležala v štirinajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Slava njenemu spominu
Družbenopolitične organizacije in Skupščina občine Ljubljana-Šiška
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAŠ UPOKOJENI DELAVEC
MIHAEL MLAKAR
POGREB POKOJNIKA BQ V TOREK, 10. NOVEMBRA 1987, OB 15.30 NA POKOPALIŠČU TEHARJE
KOLEKTIV TISKARNE TONE TOMŠIČ
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi dadi, mož
LEO SMEJKAL
dipl. ing. strojništva
Od njega se bomo poslovili v sredo, 11. novembra 1987, ob 15. uri na pokopališču v Radomljah
Žalujoči: žena Bogdana, hčerka Jasmina, sin Andrej, mama Marija, sestra Edita
in drugo sorodstvo
Radomlje, Stupno, Sela, 7. novembra 1987
Iznenada, da ne moremo dojeti, nas je zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat,
stric in svak
LOJZE PETAN
komandir čete Šercerjeve brigade podpolkovnik v pokoju
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 12. novembra 1987, ob 11. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v enajsti mrliški vežici
Žalujoči: žena Marija, hčerka Elvira, brata Tine in Stane ter sestre Marija, Rezika in Jožica z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Cerknica, Brežice, Blanca, Sromlje, 8. novembra 1987
UMRLA JE NAŠA UPOKOJENKA
IVANKA ANTONČIČ
POGREB POKOJNICE BO V SREDO, 11. NOVEMBRA 1987, OB 15. URI
DELOVNA SKUPNOST HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SR SLOVENIJE
Umrla je naša draga mama in stara mama
AMALIJA
MIRT
rojena KRAŠOVEC Od nje se bomo poslovili v torek, 10. novembra 1987, ob 15. uri na pokopališču v Laškem Žalujoči hčerki Vilma, Darinka in sin Franci
Z družinami
Laško, Celje,
8. novembra 1987
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu starosti zapustila naša draga mama
FRANČIŠKA MENARD
rojena RUS
Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. novembra 1987, ob 10.30 iz sedemnajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Hčerke Francka Genussi, Tilka Kavčnik in Milka Špoljarič z družinami
Ljubljana, 8. novembra 1987______
Umrl je naš dragi, dobri mož, očka in dedek
prof. JANEZ LOGAR
akademik
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 12. novembra 1987, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici Vence hvaležno odklanjamo v korist dobrodelnih organizacij
Žalujoči: žena Francka, sinova Janez in Jernej, hči Lučka z družinami, bratje France, Cene, Tine, Viktor, Tone, Milan, Lojze z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, 9. novembra 1987
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE PREMINIL NJEN REDNI ČLAN
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
OSVALD VALENTINČIČ
Pogreb bo v sredo, 11. novembra 1987, ob 15. uri na pokopališču v Krškem
Ohranili ga bomo v trajnem spominu
DO Elektro Celje, TOZD Elektrodistribucija Krško
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega
PETRA SIMČIČA
Vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga pospremili k preranemu grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Postojna, 3. novembra 1987
PROFESOR
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša mama
MARIJA AMBROŽIČ
upokojenka
Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. novembra 1987, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležala v deseti mrliški vežici
Žalujoči: sin Milan, hčerka Marija z družino, brat Pavle in drugo sorodstvo
Vrhovlje, Vnanje Gorice, Polhov Gradec,
7. novembra 1987
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka
FRANCETA GOSARJA
iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje in denarno pomoč. Hvala DO Autocommerce, področje Zastopstva in Autocom-mercu. tozd Servis, VVO Domžale ter VVE »Kurirček« in »Zoranina«. Hvala pevskemu zboru Svoboda Mengeš, župniku Juvanu za pogrebni obred, tov. Lipovšku za besede slovesa, ZB in nosilcem praporov. Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoča žena Polda, hčerke Miranda, Milena in Majda z družinama, brat Dušan in
sestra Rozka z družinama
JANEZ LOGAR
SLOVENSKA AKADEMIJA BO OHRANILA UGLEDNEGA ZNANSTVENIKA
V ČASTNEM SPOMINU
Vsem sorodonikom, prijateljem in znancem sporočamo, da se bomo poslovili od naše ljube mame, dade. sestre in tete
SONJE PEČNIK
v sredo, 11. novembra 1987, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju
Vsi njeni
Celje, 9. novembra 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
MIHE FERMETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva dr. Golobu, zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Trbovlje, občinskemu odboru ZZB NOV Trbovlje, družbenopolitičnim organizacijam, kolektivu Tovarne pohištva, Osnovne šole Trbovlje in RGD, delavski godbi in govornikoma za poslovilne besede. Hvala za vse izraze sožalja in lepe misli, ki bodo ohranjale spomin nanj.
Sin in hčerka z družino
Trbovlje, 6. novembra 1987
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 60. letu starosti nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC TOMŠIČ
Od njega se bomo poslovili v torek,
10. novembra 1987, ob 15. uri izpred domače hiše na pokopališče v Slavini
Žalujoči: žena Ivanka, hči Cirila in sin Peter z družinama in drugo sorodstvo
Selce, 9. novembra 1987
4-
ŽALNA SEJA BO V SREDO, 11. NOVEMBRA 1987, OB 12. URI
V VELIKI DVORANI SAZU
PREDSEDSTVO SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
BOŽA POPOVIČA
z Bleda, Grič 7
se iskreno zahvaljujemo, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovalcem cvetja in vsem za izrečena sožalja. Hvala ZB Bled, govorniku tov. Janezu Strgarju, Pogrebni službi Bled, vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Hvala pevcem bratom Zupan iz Kovorja za prekrasno zapete žalostinke. Še posebna zahvala pravoslavnim duhovnikom iz Kranja za ganljiv pogrebni obred.
Vsi njegovi
LJUBLJANA, 9. NOVEMBRA 1987
DELO
Spretni
tatovi
orožja
Iz oporišč v ZDA in ZRN vsako leto izgine za več milijonov dolarjev orožja
WASHINGTON, 9. novembra (Tanjug) — Iz ameriških zalog orožja v vojaških oporiščih v ZDA in Zvezni republiki Nemčiji vsako leto na skrivnosten način izgine za več milijonov dolarjev orožja. Ameriški vojaški strokovnjaki so potrdili, da se kraje vrstijo vse bolj pogosto in da del ukradenega orožja pride po tihotapskih kanalih v Iran in Libijo. Dobri plačniki so tudi pripadniki različnih ekstremističnih skupin.
Nenavadni tatovi so očitno tudi vse bolj predrzni. To ilustrira tudi »akcija«, ki so jo pred kratkim izvedli v ameriškem oporišču v Geldersheimu (ZRN), od koder so brez večjih težav odnesli 12 min. V drugem oporišču, prav tako v ZR Nemčiji, so docela po naključju preprečili krajo sodobne rakete zemlja-zrak tipa stinger. Pripadniki varnostne službe so jo našli že v posebnem kovinskem zaboju, ki je bil pripravljen za prevoz iz oporišča. Tatovi so na pokrov celo napisali oznako stinger — očitno zato, da bi partnerjem pomagali pri prevzemu blaga, torej lažje identifikacije pošiljke.
• Najpogosteje izginjajo rakete phoenix. ročni minometi, razstrelivo in avtomatske puške. Toda tatovi se včasih odločajo tudi za večje zalogaje. Pred dvema letoma je skupina tatov prišla kar na letalonosilko, ki je bila v oporišču na ameriški zahodni obali, in odnesla rezervne dele za bojno letalo F14.
Podatki o tatovih orožja so prepričljivo znamenje za preplah, trdijo nekateri ameriški strokovnjaki, ki poudarjajo, da niti jedrsko orožje ni varno. Da njihov sum ni brez podlage, potrjuje tudi pred kratkim objavljeno poročilo komisije Pentagona, v katerem je rečeno, da vojaška oporišča in skladišča orožja niso dovolj zaščitena. Alarmni sistemi v posameznih bazah imajo številne pomanjkljivosti, čeprav gre za najsodobnejšo elektronsko opremo. Napake so odkrili tudi v evidenci orožja v skladiščih, tako da se pogosto zgodi, da kak kos kar na lepem brez sledu izgine.
Burgiba odpeljan
TUNIS, 9. novembra — Bivšega tunizijskega predsednika Hab-iba Burgibo so danes iz predsedniške palače s helikopterjem prepeljali v neznano smer, v eno od predsedniških rezidenc.
DELO DELO DELO
V barbarskem napadu ranjenih tudi 14 otrok
Petnajst kilogramov težko bombo, ki je eksplodirala v kraju Enniskillen na Severnem Irskem, je po prepričanju policije podtaknila IRA - Obsodbe
OD NAŠL. SODELAVKE LONDON, 9. novembra — Zadnja poročila trdijo, da je včeraj ob bombni eksploziji v EnniskiUnu na Severnem Irskem umrlo enajst ljudi, 63, med katerimi je 14 otrok (najmlajši je star dva meseca) pa je bilo ranjenih. To je največji množičen umor na Severnem Irskem v zadnjih petih letih.
.
KRVAV SPOMIN NA MRTVE - Še preden se je žalna slovesnost v spomin na padle v obeh vojnah začela, jo je zaznamovala kri 74 žrtev bombne eksplozije. Enniskillen je tako postal prizorišče največjega pomora civilnega prebivalstva v zadnjih petih letih na Severnem Irskem, kjer so teroristični napadi postali del vsakdanjika {Telefoto: Reuter)
Za eksplozijo ni prevzela odgovornosti še nobena teroristična skupina, toda policija je prepričana, da je zanjo odgovorna IRA. Policijski načelnik John Hermon je rekel: »Popolnoma sem prepričan, da je to delo IRA. Bomba je bila nastavljena zlonamerno, da bi morila civiliste.«
Petnajst kilogramov težka bomba je bila nastavljena v poslopju nekdanje šole le nekaj metrov od vojaškega spomenika, okrog katerega so se zbirali ljudje, da bi pjčastili spomin na padle. Včeraj so se Britanci tako kot vsako leto spomnili in izkazali čast padlim v prvi in drugi
Svetovni »davčni raj«
Kajmanski otoki v karibskem območju se po številu bank in vloženem kapitalu finančno lahko kosajo z New Yorkom, Londonom in Tokiom
OD DOPISNIKA TANJUGA	»evropskih« dolarjev kot v Švici.
LONDON^ 9. novembra - Čeprav se je delež Velike Britanije oto^t^števil^ba^f zata^ovaT v mednarodni trgovini precej zmanjšal, ostaja ta država, kar zadeva n;j, družb in večiih’ nnslnvnih finančne posle, še vedno na prvem mestu v svetu. Nedavno ie	. večjlh Poslovnih
organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) potrdili, tu Na	h hT"
da je delež finančnega sektorja v bruto nacionalnem proizvodu	Na KaJm.ansklh ot.°klh dela
Britanije med naivišiimi v svetu.
Britanije med najvišjimi v svetu
London velja za največjo mednarodno bančno središče, v katerem deluje vseh sto vodilnih svetovnih bank. Kar zadeva finančne posle, se London prav gotovo lahko meri z New Yor-kom in Tokiom, v bančništvu je na prvem mestu, hkrati pa je tudi svetovna prestolnica vseh vrst zavarovanj. Postavka tako imenovani »nevidni izvoz«, ki ima izredno velik pomen za celotno britansko plačilno bilanco in hkrati nadomešča primanjkljaje v trgovinski menjavi, je pravzaprav skupek prispevkov od finančnih storitev (obresti in servisov) in obrokov od zavarovalnin.
Prav gotovo je težko odgovoriti na vprašanje, katera mesta bi lahko v finančnih poslih tekmovala z Londonom, New Yorkom in Tokiom. Verjetno bi mnogi
najprej omenili Frankfurt, Pariz, Ziirich, Hongkong, Milano ali kako drugo večje mesto.
V Timesu pa lahko preberemo, da je največji tekmec omenjenih treh mest malo znana skupina otokov v Karibskem morju Kajmanski otoki, ki jih imenujejo tudi »Britanski pu-deljček«, ker so ena od kolonij zdraženega kraljestva.
Podatek resda preseneča, vendar pa časopis ob teh svojih trditvah navaja tudi potrebne dokaze. Kajmanski otoki ležijo med Jamajko in Kubo, obsegajo skoraj 260 kvadratnih kilometrov ozemlja in imajo okoli 20.000 prebivalcev.
Dejstvo pa je, da imajo tamkajšnje banke, združenja podjetij in zavarovalne družbe več kot 200 milijard dolarjev premoženja. V bankah je deponirano več
40 oziroma 50 največjih svetovnih bank.
Septembra je bilo skupno registriranih 510 bank, ki zastopajo skoraj vse države na svetu (na Bahamskih otokih je kar 377 takih bank). Največ je bank iz ZDA - 156, Švice - 39 in Velike Britanije - 23.
Finančne inštitucije na Kaj-manskih otokih nadzoruje britanska banka v okviru programa tehnične pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Kajmanski otoki so tudi znano letovišče, kamor prihajajo številni turisti iz ZDA in Latinske Amerike.
Otoki imajo nasodobnejši komunikacijski sistem, na 20.000 prebivalcev pa kar 11.000 avtomobilov,
V glavnem mestu Georgetow-nu so po veliki akciji uničevanja komarjev leta 1960 začeli razmišljati tudi o turizmu.
EFRAIM KURTAGIČ
svetovni vojni ter v drugih vojaških spopadih. Glavne žalne slovesnosti so se začele točno ob 11. uri po britanskem času z dveminutnim molkom po celi državi. Bomba v EnniskiUnu pa je eksplodirala ob 10. uri in 45 minut in mnogi poudarjajo, da bi bilo žrtev veliko več, če bi eksplodirala kasneje. Eksplozija je podrla stavbo, v kateri je bila bomba, in poškodovala veliko poslopij v okolici, ruševine pa so pokopale pod seboj ljudi, ki so stali na cesti.
Bombni napad v Enniskellnu z vseh strani obsojajo politiki in voditelji cerkve, obsodbe pa prihajajo tudi iz tujine. Premierka Thatcherjeva je rekla: »Upam, da bo tiste po svetu, ki so bili kdajkoli na strani teh ljudi, minila vsaka naklonjenost do njih. Ze dolgo nismo slišali za tako kruto in neusmiljeno dejanje, ki izrablja vse, kar je spodobnega v človeški naravi. Vsak civiliziran narod časti in spoštuje svoje mrtve. Vsaka civilizirana država pričakuje od drugih, da spoštujejo njene mrtve. Izrabiti ljudi, ki so se v ta namen zbrali, pa je pravo onečaščenje.«
Vodja laburistov Kinnock je rekel: »Napad IRA kaže novo skrajnost izprijene strahopetnosti. To je krutost, naperjena proti navadnim ljudem, zbranim, da bi počastili tiste, ki so se borili
Na vojaških vajah prvič »varšavski« opazovalci
LONDON, 9. novembra (Tanjug) — Dvanajst višjih oficirjev Sovjetske zveze in drugih držav varšavskega sporazuma je prispelo v Veliko Britanijo, kjer bodo v naslednjih dveh tednih na Škotskem sodelovali kot opazovalci na velikih vojaških vajah britanske armade. Tokrat so vojaški opazovalci iz vzhodne Evrope prvič povabljeni v Veliko Britanijo. Na vojaških vajah bo sodelovalo več kot 20 tisoč britanskih vojakov, posebno pozornost pa zbujajo operacije amfibijskih enot. Na vajah bodo tudi opazovalci iz evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav
Navzkrižja ob radioaktivnosti
nn xr a c”* rtAmos.ron	aktivnosti tllHi v nrihnHniF*	Ki^.i *
OD NAŠE DOPISNICE
BRUSELJ, 9. novembra — Zunanji ministri Evropske skupnosti so se pozno sinoči znova razšli brez konkretnih dogovorov glede stopenj radioaktivnosti, ki naj bi jo tolerirali v živilih in pitni vodi v primeru prihod-njih jedrskih katastrof. Čeprav je dvanajsterica že v zamudi s sprejemanjem novih norm, ki bi obveljale kot stalen režim — začasni, ki st* ga sprejeli po černobilski katastrofi, je potekel 31. oktobra — si stališča obeh velikih skupin v ministrskem svetu ostala tudi včeraj vsaksebi.
O tem, kje naj bi v prihodnje postavili zgornjo mejo in kako naj bi nadzorovali radioaktivnost v hrani in pitni vodi, bodo ministri sklepali na prihodnjem sestanku 23. in 24. novembra. Ta odločitev pa je tudi edini dosežek včerajšnjega 8-umega dogovarjanja. Ker pa bo naslednji sestanek ministrskega sveta zastavljen kot priprava na vrhunsko srečanje ES v Kobenhavnu (4. in 5. decembra) in ker je število nerešenih vprašanj, ki bi jih bilo treba do takrat uskladiti, izredno veliko, ni pričakovati, da bo novi režim že v kratkem dobil v ministrskem svetu zeleno luč.
Tudi po včerajšnjem sestanku je ostalo sporno vprašanje, okrog katerega se dvanajsterica ne more zediniti že tri tedne: ali naj prihodnji režim temelji na zahtevi ,skupine neizprosnih', to je ZRN, Luksemburga, Nizozemske, do določene mere pa tudi Irske in Portugalske, da bi stopnjo dovoljene radio-
aktivnosti tudi v prihodnje obdržali blizu tiste, ki jo je predvideval začasni režim. Ta je določal 370 bekerelov kot zgornjo mejo za cezij v mlečnih izdelkih in 600 bekerelov v drugi hrani, vendar njegove veljavnosti včeraj niso podaljšali do prihodnjega sestanka ministrskega sveta, tako da ima trenutno vsaka članica možnost ukrepati po svoje. Z drugimi besedami, vseh dvanajst držav bi hipotetično lahko uvedlo lastne norme, kar bi utegnilo povzročiti huda neskladja in izpade v medsebojni trgovini s kmetijskimi pridelki.
Kljub nevarnosti, da dogovarjanje o prihodnjih stopnjah radioaktivnosti zaide v popolno slepo ulico, pa sta ostali trdno na svojih stališčih tudi obe članici iz tabora »liberalnejših«. Velika Britanija in še zlasti Francija se za razliko od nasprotne skupine tudi nadalje zavzemata za sprejetje predlogov Evropske komisije. V skladu z dognanji skupine znanstvenikov je ta namreč ugotovila, da bi v prihodnje zgorno mejo lahko postavili na 1000 do 1250 bekerelov, ne da bi to škodovalo človeškemu zdravju. Medtem pa se ZRN in druge članice iz skupine manj liberalnih zavzemajo za rigoroznejši pristop, ki ga narekuje javno mnenje v teh državah, in sicer za 500 bekerelov kot dopustno mejo radioaktivnosti v živalih in pitni vodi. »Prepad med obema skupinama je izredno globok«, je včerajšnji neuspešni sestanek ministrskega sveta ES komentiral komisar za jedrsko varnost Stanley Clinton-Davis, »in ni mogoče predvideti, kako in kdaj bi ga utegnili premostiti«.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
NOČNI teleks
•	KOLOMBO, 9. novembra — Pri eksploziji bombe, ki so jo podtaknili v delavski avtobus v predmestju šrilanškega glavnega mesta, je umrlo 32 ljudi, več kot sto pa je ranjenih. Veliko je hudo ranjenih in tako utegne biti število žrtev še večje. Televizija Šri Lanke poroča, da so bombo bržkone podtaknili pripadniki nacionalistične sinhaleške organizacije JVP.
•	ATENE, 9. novembra (Tanjug) — V Atenah so se danes začela grško-ameriška pogajanja o usodi ameriških vojaških oporišč na grškem ozemlju. Delegaciji obeh držav vodita grški vele-
poslanik v NATO Hristos Zaha-! rakis in ameriški diplomat Alan Flanigan.
• WASHINGTON, 9. novembra (Tanjug) — Ameriški predsednik Ronald Reagan je sporočil, da se v Ženevi začenjajo pogajanja ZDA in ZSSR o jedrskih poskusih. Dosežen je dogovor o postopnem pristopu k temu vprašanju. Velesili naj bi se najprej pogajali o izboljšanju ukrepov za nadzorstvo nad jedrskimi poskusi. Če bodo dosegli sporazum, je dejal Reagan, bo Amerika predlagala, da se takoj nadaljujejo pogajanja o omejitvi, naposled pa ukinitvi jedrskih poskusov.
za svobodo, ki bi je terorizem rad uničil.«
Tudi irski premier Haughey je ostro obsodil to dejanje in obljubil pomoč pri lovu na storilce. Iz Londona pa kot nenavadno novico sporočajo da je tudi sovjetska agencija TASS, ki v zvezi s Severno Irsko o britanski vladi običajno piše v nenaklonjenem tonu, to pot obsodila bombni napad v Enniskellnu kot »barbarsko dejanje«.
• Včeraj je policija posredno od IRA dobila sporočilo, da je nekaj kilometrov od Enniskell-na, to je v Tullvhammonu, nastavljena še ena bomba, s katero pa je bilo »nekaj narobe« in ni ek^lodirala. V Belfastu pa je nekdo iz avtomobila streljal na skupino mladih katolikov, kar razlagajo kot maščevalno dejanje. Pet mladincev so odpeljali v bolnišnico. Poleg tega pa je v Belfastu sinoči policija v nekem avtomobilu odkrila bombo.
IRA sicer ni prevzela odgovornosti, toda ni je tudi zanikala. Nenavadno pa je, da pred eksplozijo ni bilo nobenega opo-zorila. Toda poznavalci, ki pripi-sujejo dejanje IRA, pravijo, da se ta ne oglaša zato, ker čaka, da bi se ogorčenje zaradi napada poleglo. Nekateri tudi dodajajo, da IRA verjetno ni hotela tako velikega napada na civiliste, kajti nevarnost je, da zaradi tega lahko izgubi podporo doma in v tujini, zlasti v ZDA, kjer je vedno razglašala, da se bori proti »britanski vojaški mašineriji«. Toda žrtve včerajšnjega napada so v glavnem civilisti, in to možje, ženske, otroci, mladina in upokojenci. Bombni napad v Enniskellnu pa v Londonu razlagajo kot rezultat pritiskov, pod katerimi je IRA. Letos je izgubila že 10 članov.
Politiki v Severni Irski trdijo, da je bil včerajšnji bombni napad naperjen proti britansko-ir-skemu sporazumu o Severni Irski. Del tega sporazuma je tudi meddržavni sporazum o izročitvi med Irsko in Britanijo, ki bi ga morala Irska 1. decembra ratificirati. Obstajala je bojazen, da bo irski premier Haughey odložil ratifikacijo, toda zaradi napada v Enniskellnu Britanci zdaj predvidevajo, da bo pod večjim pritiskom in tega ne bo mogel storiti.
ALJA KOJŠAK
OGLEDALO
ZVONKO LENNER, Vjesnik
f

BRaoBBBnnabk
SVET SO LJUDJE
Nova plošča skupine Laibach
• LJUBLJANA, 9. novembra — Na slovesnosti v modrem salonu hotela Union so nocoj s slavnostnim kulturnim sporedom poglavitni nosilci podjetja Nove slovenske umetnosti predstavili jugoslovansko izdajo LP plošče Opus Dei skupine Laibach iz Ljubljane. Veliko opaznih in tudi arbitrarnih ljubljanskih kulturnih politikov je bilo navzočih na tej promociji, zamišljeni kot družabni dogodek ob skromnem prigrizku in konfekcijskem kozarčku.
ki je potekal ob recitacijah, kulturnopolitičnem programskem govoru, petju, klepetu in videu. »Morda je naše ime umazano, toda mi smo čisti,» si je poročevalec zapomnil del sporočita programskega nastopa, v katerem so samu-pravni ljudje iz Laibacha ponovno izpričevali svojo brezmejno, blagodejno in vzorno vdanost slovenski napredni resničnosti. Bilo je čitalniško in ljubko, lahko rečemo, toda važna je plošča, na njej pa lahko slišimo, med drugim. Opus dei (Life is life) in Leben - Tod, povrhu pa še F. I. A. T. (S. J.)
IZ VEČERNIH IZDAJ
BEOGRAJSKEGA
TISKA
Past za zvezne »tihotapce«
• VEČERNJE NOVOSTI pišejo o tihotapljenju tehničnega blaga, ki je prispelo v Jugoslavijo z letalom »falcon 50«, ki je last organov federacije. To letalo, s katerim drugače potujejo najvišji jugoslovanski voditelji, je 12. oktobra letos odletelo v Basel na tehnični servis. Pri tem poletu bi morala dva pilota položiti izpit za kapetane. V letalo pa so se mimo vseh varnostnih predpisov letenja vkrcali tudi slepi potniki. Ugotovili so, da sta to bili ženi pilotov in nekateri šefi služb zveznih organov. Pri vrnitvi v Beograd jih je pričakala carinska kontrola in organi UNZ, ki so ugotovili poskus nezakonitega prinašanja blaga iz tujine in so zato kršitelje ovadili za kaznivo dejanje. Za javnost ni doslej nobenih uranih informacij o tej zadevi. Vse pa kaže, da so cariniki začeli uresničevati svojo grožnjo, da se bodo strogo držali zakonskih predpisov, pišejo Večernje novosti.
Tudi kraljičina naklonjenost ima svoje meje
Triinštiridesetletni novinarki LESLIE FI-ELD, ki je po rodu Američanka, se je posrečilo doseči nekaj, za kar se je cela vrsta britanskih piscev zaman potegovala že trideset let. Dobila je naročilo, naj napiše knjigo o draguljih britanske kraljice. »V pismu sem kraljici pojasnila, da mi ne gre za velikost ali vrednost nakita, ampak da bi rada s pomočjo draguljev prikazala kontinuiteto britanske monarhije. In nepričakovano je prispel pritrdilni odgovor.« V štirih letih je novinarka v Londonu pregledala 450.000 črno-belih fotografij, velikokrat pa je imela priložnost, da si je v kraljičinih zasebnih prostorih ogledala tudi originale. Vendar ima tudi naklonjenost njenega veličanstva svoje meje: »Čeprav že 17 let živim v Veliki Britaniji, mi je kraljica tudi na zasebnih sprejemih in zabavah vedno rekla le .Američanka’.«
Svarila in opozorila
PAUL EHR-
irirT-" !—» J	v LICH, petinpetde-
"	setletni ameriški bi-
olog in redni profesor na univerzi Stanford v Kaliforniji, je dobitnik letošnje nagrade Svetovnega sklada za varstvo prvobitne narave (World Wildlife Found). Na slovesni podelitvi v Lausannu je predsednik organizacije princ Filip Edinburški dejal, da je dobil Ehrlich to priznanje za svoje znanstveno delo na področju ekologije, ohranjevanja narave in eksplozije prebivalstva, nagrajenec pa je za tisk izjavil: »Več kot pet milijard ljudi na Zemlji že danes poje okrog 40 odstotkov vseh Tezerv hrane, ki jih uporabljajo živali. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi se prebivalstvo našega planeta podvojilo. Zato bi morala postati kontrola rojstev najpomembnejša skrb vsake države.«
Paul Ralph Ehrlich se je rodil 29. maja 1932 v Philadelphii in študiral na univerzah Pensilvanija in Kansas. Doktoriral je leta 1957, nato je bil asistent na akademiji znanosti v Chicagu in na univerzi Kansas. Leta 1959 je postal asistent, leta 1962 izredni, leta 1966 redni profesor biologije na univerzi Stanford, hkrati pa je v letih 1966/69 in 1974/76 vodil seminar za biološke znanosti. Od leta 1976 je tudi posebni profesor za populacijske raziskave.
Ehrlichu so mednarodno slavo prinesla predvsem njegova dela s področja populacijske biologije, v katerih vedno znova svari pred eksplozijo prebivalstva. Izredno zanimanje je zbudila njegova knjiga Populacijska bomba (1968), o problemih naraščanja prebivalstva pa je razpravljal tudi v drugih delih. Po njegovih predvidevanjih bo leta 2000 živelo na Zemlji okrog 6,3 milijarde ljudi in šele po letu 2100 je mogoče
pričakovati, da se bo položaj stabilizira!, takrat pa bo na sve^u že okrog deset in pol milijard prebivalcev. »Le norci lahko verjamejo, da bo planet prenesel toliko ljudi,« je pred nekaj leti dejal Paul Ehrlich, kije doslej objavil že 30 knjig in več kot 500 znanstvenih člankov o bioloških, ekoloških in populacijskih vprašanjih.
Bookerjeva nagrada Penelopi Lively___________________
Dobitnica letošnjega Bookerjeve nagrade, najuglednejšega britanskega književnega priznanja, ki ga podeljujejo od leta 1968 za največji književni prispevek britanski literaturi v tekočem letu, je štiriinpetdesetletna pisateljica PENELOPE LIVELY. Nagrado je dobila za roman »Mesečev tiger« (Moon Tiger), zgodbo o ženski ki leži na smrtni postelji in razmišlja o svojem življenju. Nagrada znaša 21.000 dolarjev, v resnici pa veliko več, saj se nagrajeno delo brez izjeme uvrsti med uspešnice.
Izbor nagrajenke je kot že večkrat prej zelo presenetil večino kritikov, ki so Livelyjevi, ki se poteguje za to nagrado že tretjič, pripisovali najmanj možnosti. Kar precej založnikov, kritikov in knjigarnarjev je nezadovoljnih z izbiranjem nagrajencev in s podeljevanjem Bookerjeve nagrade nasploh. Menijo, da šestčlanska komisija izpušča s seznama zelo pomembna dela, da nagrada ni edino merilo za kakovost knjige in se med klasična uvrščajo tudi dela, ki niso bila nikoli nagrajena. Podeljevalci nagrade pa pravijo, da z nagrado nimajo le namena počastiti delo leta, pač pa predvsem spodbujati bralne navade in vzgajati dober literarni okus.
Letošnja- nagrajenka Penelope Lively se je rodila v Kairu, kjer je preživela zgodnje otroštvo, študirala je v Oxfordu in je doslej objavila šest romanov, tri zbirke kratkih zgodb in več knjig za otroke.	*
Prvič v zgodovini_____________________
SIMON MICHAEL BESSIE iz ameriške založbe Harper and Row je sovjetskemu veleposlaniku v Washingtonu Juriju Dubininu izročil prvi izvod knjige ameriške izdaje knjige z naslovom Perestrojka, ki jo je napisal Mihail Gorbačov. Med predstavitvijo tega dela v sovjetskem veleposlaništvu je Bessie dejal, da bo knjiga, ki obsega 256 strani, že čez nekaj dni naprodaj v ZDA in še v sedemnajstih državah. Ob tej priložnosti je tudi poudaril, da to »ni niti govor niti propaganda, ampak prava knjiga« in dejal, da sta se avtor in založnik z lahkoto sporazumela, da so bile avtorjeve ideje za založnika povsem sprejemljive in da so Gorbačovu le svetovali, naj jih »v nekaterih pasusih jasneje izrazi«. Po njegovih besedah je sovjetski voditelj sprejel okrog polovico uredniških sugestij. Simon Michael Bessie je tudi dejal, da je prepričan, da je to prvi primer, ko velika ameriške založniška hiša objavlja knjigo sovjetskega voditelja, ki je še na oblasti. Prva izdaja Perestrojke bo izšla v nakladi 200.000 izvodov.
PA SE TO
Dokumenti ZN o vojnih zločincih odslej dostopni
Raziskovalcem bodo na voljo kopije izvirnih dokumentov na mikrofilmih
NEW YORK, 9. novembra — Štirideset let stari dosjeji Združenih narodov o nacističnih vojnih zločincih bodo poslej dostopni javnosti. Tako je sklenil generalni sekretar ZN Perez de Cuellar po dvomesečnih posvetih s predstavniki držav članic nekdanje komisije za vojne zločine. Med 17 državami, ki so od 1945. do 1948. leta zbirale dokumente o zločinih med drugo svetovno vojno, je bila tudi Jugoslavija.
Dolga desetletja so bili strogo zaupni dosjeji dostopni le vladam. če so hotele vložiti obtožnico proti vojnim zločincem. Po novem pa si bodo lahko te dokumente ogledali tudi zgodovinar-ji, pisatelji ali novinarji, ki bodo vložili prošnjo v misiji svoje dr-žave pri Združenih narodih. Kot je izjavil predstavnik generalnega sekretarja ZN Frangois Giuli-ani, bodo raziskovalcem na voljo kopije izvirnih dokumentov na mikrofilmih.
NEVAREN ZGLED — Lani je naredilo samomor kar 275 japonskih direktorjev in vodilnih funkcionarjev, ki so bili pri svojem delu neuspešni. Med njimi so menežerji podjetij ter visoki funkcionarji v državni upravi.
Upamo, da jih naši menežerji in funkcionarji ne bodo posnemali, kajti utegnilo bi se zgoditi, da bi v nekaterih okoljih prišlo do skupinskih samomorov.
■ISKRICE—------------
Nihče ni popolnoma cel — manjkajoči deli so njegovi prijatelji.
H. EMERSON FOSDICK
Velik človek nima samo svojega duha, ampak tudi duha svojih prijateljev.
F. NIETZSCHE
Kaj na svetu je bolj naše kot bogastvo naših prijateljev? w_ SHAKESPEARE
Jana
Nova svetovalnica dr. Marijana Košička
POT IZ STISKE
Na klepetu pri Svetovih
MATEJA ZAGRIZENO TRENIRA
Deset let s Pankrti
DOL Z REKELCEM!
Zgode in nezgode s Strniševimi Ljudožerci
GLEDALIŠČE V PRIPORU
Košček sonca je za še tako črnimi oblaki
TUDI V KRIZI Sl LAHKO SREČEN
Aids:
POŠAST NA POHODU
NOVI DEVIZNI TEČAJI				Tečajna lista št. 218 z dne 9. novembra 1987	
država	valuta	tečaj velja za	za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice nakupni	srednji	prodajni		
Avstrija	šiling	100	8639,06	8652,04	8665,02
Belgija	frank/C	100	2905,85	2910,22	2914,59
Belgija	frank/F	100	2888,49	2892,83	2897,17
Danska	krona	100	15744,84	15768,49	15792,14
Finska	marka	100	24715,34	24752,47	24789,60
Francija	frank	100	17960,78	17987,76	18014,74
Nizozemska	gulden	100	54057,40	54138,61	54219,82
Italija	lira	100	82,41	82,53	82,65
Norveška	krona	100	16085,33	16109,49	16133,65
Portugalska	escudo	100	738,94	740,05	741,16
ZR Nemčija	marka	100	60796,78	60888,11	60979,44
Španija	pezeta	100	900,90	902,25	903,60
Švica	frank	100	73802,87	73913,74	74024,61
Švedska	krona	100	16841,77	16867,07	16892,37
V. Britanija	funt	1	1813,34	1816,06	1818,78
Japonska	jen	100	752,92	754,05	755,18
Kuvajt	kv. dinar	1	3679,98	3685,51	3691,04
Kanada	dolar	I	770,33	771,49	772,65
ZDA	dolar	1	1015,31	1016,84	1018,37
Avstralija	a. dolar	1	694,27	695,31	696,35
	ECU	1	1254,41	1256,29	1258,17
Grčija	drahma	100	772,68	773,84	775,00
Irska	funt	1	1619,11	1621,54	1623,97
Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za efektivo in čeke.					
— Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 9. novembra 1987 ob					
14. uri, srednji tečaji za		devize in nakupni, srednji in prodajni tečaji za			
efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice pa od 10. ' 1987.					novembra
/C0 ljubljanska banka Pravi naslov
za denarne zadeve
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 10. november 1987
Jasno	oblačno		ž T del	2=:	n megla	—f— hladna fronta	C središče ciklona
£& poloblačno	nevihta	3}c sneg	—v— topla fronta	~tt* okluzija	A središče anticiklona
SLOVENIJA
Oblačno bo, na Primorskem in tudi ponekod v osrednjih krajih bodo občasno manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 13, naj višje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 16 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
V jugovzhodnih delih države bo deloma jasno, drugod pa pretežno oblačno. Predvsem ob Jadranu bo rahlo deževalo.
VREMENSKA SLIKA
V	Sredozemlju je območje nizkega zračnega pritiska, nad naše kraje priteka z jugozahodnimi vetrovi topel in vlažen zrak. KAKO KAŽE ZA SREDO IN ČETRTEK
V	sredo bo oblačno s padavinami, v četrtek izboljšanje do delnih razjasnitev. Še vedno bo razmeroma toplo.
VREME IN TEMPERATURE 9. NOVEMBRA 1987 OB 13. URI		
kraj	vreme	•c
LJUBLJANA	rahlo rosi	7
PLANICA	oblačno	8
BRNIK	oblačno	7
KREDARICA	v oblakih	-2
MARIBOR	oblačno	3
M. SOBOTA	oblačno	3
SL. GRADEC	oblačno	4
CELJE	oblačno	5
N. MESTO	oblačno	7
N. GORICA	rahlo dežuje	11
PORTOROŽ	oblačno	12
REKA	rahlo dežuje	14
PUU	rahlo dežuje	15
HVAR	oblačno	18
DUBROVNIK	oblačno	18
ZAGREB	oblačno	5
BEOGRAD	oblačno	16
SARAJEVO	oblačno	12
TITOGRAD	oblačno	16
SKOPJE	zmer. oblačno	12
CELOVEC	oblačno	3
GRADEC	oblačno	2
DUNAJ	megla	1
BENETKE	-	-
MILANO	-	-
GENOVA	-	-
RIM	-	-
PARIZ	rosi	5
BERLIN	oblačno	7
STOCKHOLM	del. oblačno	-2
MOSKVA	snežna ploha	-5
STANJE VODA 9. novembra 1987, ob 7. uri
PRETOK v m3/s: Drava HE Dravograd 180, Mura Gornja Radgona 70,4, Sava Radovljica 13,3, Sava HE Mavčiče 45,0, Sava Šentjakob 51,5, Sava Radeče 135, Sora Škofja Loka 10,7, Ljubljanica Moste 26,2, Savinja Laško 28,9, Krka Podbočje 16,8, Kolpa Radenci 15,1, Soča HE Doblar 45.
Težave na kraškem svetu
Navedli smo nekaj katastrof zaradi hidrocentral na tujem, kako pa je pri nas? Reka Cetina je na primer že dolgo zanimiva za gradnjo elektrarn. Leta 1914 so pri Kraljevcu zgradili prvo, ki je bila tedaj med najstarejšimi v Evropi. Po drugi svetovni vojni so se lotili gradnje ogromne centrale Peruča. Rahlo upognjena pregrada je dolga 450 metrov in visoka nad 60 metrov. Za njo se je nabralo veliko akumulacijsko jezero. Vse skupaj ne bi bilo kaj posebno novega, saj so takšnih in večjih hidrocentral gradili že veliko. Toda Peruča je centrala sredi močno zakraselih krednih apnencev, kras pa pomeni preluknjano podzemlje, skozi katero bi lahko voda iz akumulacijskega jezera nekontrolirano odtekala. Izgube bi utegnile biti tako velike, da elektrarna ne bi mogla obratovati s predvideno zmogljivostjo; morda bi se jezero za pregrado celo povsem osušilo in elektrarna bi morala ustaviti delo. Toda pri Peniči so ukrotih podzemlje in elektrarna je začela znova obratovati.
V takih primerih imajo geološki strokovnjaki pomembno besedo. Pri Peruči so na podlagi temeljitih raziskav predlagali ukrepe, ki so preprečili podzemsko odtekanje vode. Pri Malpassetu pa je bila prav neugodna geološka zgradba okolice pregrade kriva za nesrečo, kar bi z natančnimi raziskavami lahko preprečili. Pravijo, da so tudi pri hidro-centrali blizu Longaroneja vedeli in opozarjali, da grozi plaz z gore Toc. Ali so bili krivi geologi, ki na nevarnost plazu niso dovolj odločno opozorili, ali pa so se investitorji ustrašili sanacijskih stroškov?

Torek, 10. novembra 1987
IZ NAŠIH KRAJEV
DELO ★ IV. — stran 9
nrsTnrrirvTnnnsTnrj
• Pokličite nas!
Nikar ne brskajte po telefonskem imeniku. Zavrtite številko ljubljanske ° rubtike Dela: 318-296! q Prav gotovo so stvari in ° dogodki v Ljubljani in ” njeni bližnji okolici, o katerih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti.
Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je « najbrž večkrat zazdelo, « da novinarjem ni uspelo ‘ “ spoznati prave resnice, « a prodreti v resnično živ- e Ijenje.	*
Kaj ko bi nas poklicali * in nam sporočili svoje c pripombe in predloge. * Vaš klic pričakujemo vsa- * ko dopoldne med 10. in « 11. uro, razen ob sobo- c a tah in nedeljah.	‘
a	c
■aooooooooooooooq<^
Logaško gospodarstvo zdaj posluje brez izgub
Gospodarski rezultati so po devetih mesecih ugodnejši kot ob polletju - Večini ozdov primanjkuje strokovnjakov in akumulacije
LOGATEC, 9. novembra — Vse logaške delovne organizacije so konec septembra poslovale brez izgub. Še ob polletju je naraščajoča izguba Klij a znašala že skoraj 500 milijonov dinarjev, konec marca pa je bilo v občini šest izgubarjev. Delovne organizacije, predvsem Kii, so izkoristile vse možnosti, ki jih dovoljuje nova gospodarska zakonodaja, zlasti tiste, ki jih ob polletju nis£ upoštevale, je bilo slišati v razpravi na današnji seji predsedstva logaške občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
V informaciji o devetmesečnih poslovnih gibanjih v logaških ozdih, ki jo je pripravil občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje je zapisano, da se je celotni prihodek povečal glede na isto obdobje lanskega leta za 111,4 odstotka, porabljena sredstva za 111,6 odstotka, dohodek pa za 110,9 odstotka. Ustvarjeni čisti dohodek je bil v tem času večji za 98 odstotkov, skupna vsota, namenjena za bruto osebne dohodke, pa je bila za 128 odstotkov večja kot v lanskih prvih devetih mesecih. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil konec septembra za 117,9 odstotka večji kot lani in je znašal 205.906 di-
Mladinska organizacija v KS Rova je drugim lahko za zgled
Čeprav še nimajo svojili igrišč in primernih prostorov, jih po številu akcij lahko uvrstimo med uspešnejše v občini Domžale
RADOMLJE, 9. novembra — V domžalski občini je med osnovnimi organizacijami ZSMS v krajevnih skupnosti ena najprizadev-nejših OO ZSMS Rova, v kateri delujejo mladi iz vasi Rova, Žiče, Dolenje in Kolovec. V to organizacijo je včlanjenih okoli 80 mladincev, kar je približno petina vseh prebivalcev v tej krajevni skup-
Barbara Šinkovec, predsednica mladinske organizacije iz Ro-
ve, je povedala, da organizacija dobro deluje že skoraj pet let, saj jim uspe v svoje vrste dobiti večino učencev, ki so končali osemletko. Med dejavnostmi sta na prvem mestu kultura in šport, nekaj manj zanimanja pa je za politično delo.
V KS Rova, ki je med slabše razvitimi v občini (v vaseh so asfaltirane ceste in urejena kanalizacija redkost), imajo mladi veliko priložnosti, da pokažejo, kaj zmorejo. Mladinci organizirajo večino kulturnih predstav (ali na njih sodelujejo) za otroke in starejše, nastopajo pa še ob vseh kulturnih praznikih. Povezujejo se z društvi, zlasti z gasilskim. Pri gasilcih je, denimo, mladinska ekipa gasilk na letošnjem republiškem prvenstvu zasedla celo četrto mesto. S tem so prav mladinke dosegle največji uspeh
naijev. Za 62,5 odstotka se je povečala tudi akumulacija, delež akumulacije v doseženem dohodku pa je bil 19-odstoten, kar je bolje kot pred tremi meseci, ko je znašal 12,5 odstotka. Razpravljala so menili, da se z doseženim ne bi smeli zadovoljiti, saj je delež akumulacije na ravni izpred dveh let in precej slabši kot lani.
Opozorili so tudi, da letošnja nihanja gospodarskih gibanj niso normalna in se spraševali, kako da je do bistvenih premikov prišlo poleti, ko je večina zaposlenih na dopustu. Predstavnik Klija je povedal, da so bistveno zmanjšali zaloge izdelkov in lesa in se tako izognili
neugodnim vplivom nove zakonodaje. Kli naj bi izplaval iz izgub tudi na račun nižjih OD, ~ ugodnejša gospodarska gibanja v tej delovni organizaciji pa so posledica boljših poslovnih odločitev.
Razpravljalci so bili enotni, da logaško gospodarstvo ustvarja premajhno akumulacijo, primanjkuje pa mu tudi prodornih strokovnjakov. Sklenili so, da mora občinski izvršni svet pripraviti celovito analizo gospodarskih gibanj in izdelati dokumente o prihodnosti logaške industrije. S temi podatki bi moralo seznaniti delegate občinske skupščine. V Logatcu naj bi začeli razvijati nove, sodobne industrijske panoge, poslovno politiko pa bi morali prilagajati razmeram na trgu. Zato bi morali vedeti, kam usmeriti morebitno akumulacijo, so poudarili na seji.
MIHA JENKO |
V viški občini razglasili pet novih kmetij odprtih vrat
Za urejeno okolje je letos dobilo barjansko blagajano sedem turističnih društev in KK SZDL — Nobenega osata
LJUBLJANA, 9. novembra — Viška občina se je odločila, da pospeševanje turizma ne bo ostalo le na papirju. Tako posebna komisija že tretje leto ocenjuje videz krajevnih skupnosti oziroma območij in KS, kjer imajo ustanovljena turistična društva. Krajevne konference SZDL ali turistična društva za urejeno okolje dobijo barjansko blagajano, za neurejenost pa osat. Na prireditvi, ki je bila letos v Iški vasi, so v soboto podelili sedem blagajan in nobenega osata, razglasili pa so tudi pet novih kmetij odprtih vrat, tako da jih je zdaj v viški občini deset.
Zanimivo je, da letos ni bil podeljen noben osat, vendar je obenem verjetno prav, da se je svet za pospeševanje turizma pri predsedstvu občinske konference SZDL na Viču odločil tako. Sklenili so namreč, da turistično društvo ali krajevna konferenca SZDL za neurejenost ne bosta dobila osata, če so za neurejenost krive inšpekcijske in komunalne službe.
Letos so bagajano prejeli: turistično društvo Trnovo, Polhov Gradec, Turjak, Iška vas in Raščica ter krajevni konferenci SZDL Hoijul in Milan Česnik. Iška vas je tudi na sobotni prireditvi dokazala, da si bagajano res zasluži, saj je tako rekoč ves program potekal v ižanskem narečju, gospodinje iz Iške vasi pa so nakuhale in napekle vrsto domačih jedi, peciva in slaščic.
Tako dobro domačo hrano kot v Iški vasi in še streho v urejenih turističnih sobah pa seveda ponujajo tudi nove kmetije odprtih vrat. Vse pet je v Polhograjskih Dolomitih. Svoje kmetije so gostom odprli: Janez Škof z Babne Gore, Alojz Marolt iz Sela nad Polhovim Gradcem, Ludvik Rus iz Srednje vasi nad Polhovim Gradcem, Alojz Trobec s Setnika nad Polhovim Gradcem in Jernej Malovrh, prav tako s Setnika.
MOJCA KAUČIČ
Gospodarstvo podpovprečno
Kazalci gospodarjenja v ljubljanski regiji so slabši kot v Sloveniji - Največ težav je v tehnološko zahtevnih panogah — Upadanje proizvodnje
v zgodovini tega društva. Z njimi organizirajo tudi veselice in druge kultumozabavne prireditve.	Ka manjs
Med mladinskimi akcijami je I obdobju.
na prvem mestu spomladanska '..........
očiščevalna akcija okoli stare šole v Rovi, poleti pa se udeležijo tudi pohoda po vaseh v krajevni skupnosti. Za letošnjo zimo bodo na snegu pripravili celo igre brez meja.
Dokončno nameravajo urediti še enega od razredov v stari šoli, kjer bodo dobili stalne prostore (pomagali bosta tako KS kot tudi OK ZSMS Domžale), radi pa bi imeli tudi svoje asfaltirano igrišče za mah nogomet, rokomet in košarko, saj imajo najbližje igrišče šele v Radomljah.
Tako se šport ne bi končal le pri namiznem tenisu, ampak bi lahko ustanovili tudi druge športne sekcije.
JANEZ PETKOVŠEK
LJUBLJANA, 9. novembra - Bilance ozdov v ljubljanski regiji za prvih devet mesecev letos kažejo, da se v gospodarstvu ni obrnilo na bolje. Kazalci gospodarjenja so namreč slabši kot v enakem lanskem obdobju, resolucijski cilji pa so čedalje bolj irealni. Največje težave imajo v razvojno intenzivnih in tehnološko zahtevnih panogah. Torej prav tistih, na katere se je najbolj računalo, da bodo gospodarstvo potegnile iz krize.
Obseg industrijske proizvodnje je bil v prvih devetih mesecih letos celo za dobrega pol odstotka manjši kot v enakem lanskem obdobju. S tem podatkom je ljubljanska regija pod republiškim povprečjem. Pa čeprav je tudi to zelo skromno, saj gre za 0,3-odstotno rast industrijske proizvodnje. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja izdelkov za široko porabo, in sicer kar za 55 odstotkov. Proizvodnja neželeznih kovin se je zmanjšala za 30 odstotkov, električnih strojev in aparatov za desetino, usnjene obutve in galanterije za petnajst, končnih lesnih izdelkov pa za sedem odstotkov.
Obseg proizvodnje se je povečal v enajstih panogah, vendar so indeksi precej nižji od tistih, ki kažejo upadanje proizvodnje po posameznih panogah. Poleg tega imajo te panoge manjše deleže v gospodarstvu te regije kot
tiste, v katerih zmanjšujejo proizvodnjo. Najbolj se je proizvodnja povečala v proizvodnji gradbenega materiala.
Zaloge industrijskih izdelkov so manjše, kot so bile v prvih desetih mesecih lani, a so prvič presegle republiško povprečje. Precej so se zmanjšale zaloge sredstev za delo in reprodukcijskih materialov, medtem ko so se zaloge blaga za široko porabo povečale.
O trgu naj odloči javnost
Na mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja pravijo, da jim gre predvsem za to, da Prešernov trg ne bi ostal tak, kakršen je bil
T .VI IRI I A M A O W .M I.    I  S	a a	a
ra ~ Delavci ljubljanskega komunalnega e gradnje, so doslej uredili slabo polovico . Če jim vreme ne bo nagajalo, naj bi tlak
LJUBLJANA, 9. novembra
podjetja, tozda Komunalne t_____________________
tlaka na Prešernovem trgu. Ce jim vreme ne bo nagajalo, naj bi tlak uredili še pred koncem letošnjega leta. S tem bo končana prva faza ureditve Prešernovega trga. Usoda druge, v kateri naj bi po načrtih Eda Ravnikarja sredi trga postavili vodnjak in trg dokončno uredili se z drevesi, klopmi, lučmi in drugo komunalno opremo, pa za zdaj še ni povsem jasna.
po katerem naj bi se naloga za prehodno ureditev trga zaupala kar profesorju Edu Ravnikarju, pravijo na mestnem komiteju za urbanizem in urejanje prostora.
Člani komiteja so se strinjali z idejno rešitvijo ureditve trga, ki jo je Edo Ravnikar predstavil na sestanku 25. avgusta 1986. »Pri tem pa je bila postavitev vodnjaka in dveh spomenikov že od vsega začetka negotova«, pravi Karel Pollak, »nam je šlo predvsem za to, da Prešernov trg ne bi ostal tak, kot je bil pred postavitvijo vročevoda.«
Člani strokovnega sveta ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so se na nedavnem sestanku strinjali s tlakovanjem Prešernovega trga, za vse nadalj-
Pobudo za drugačno ureditev tlakov na Prešernovem trgu, kot je bila doslej, so sprejeli na mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja. Menili so, da bi le z malo več denarja, kot bi ga bilo treba za vzpostavitev prvotnega stanja, trgu lahko dali ustreznejšo, lepšo podobo.
Tako so že avgusta lani sklicali na omenjenem mestnem komiteju sestanek, na katerega so povabili ustrezne strokovnjake za urbanizem, arhitekturo, spomeniško varstvo in varstvo okolja. »Da bi dobili kakšen predlog o ureditvi trga,« pravi Karel Pollak, pomočnik predsednika komiteja, »smo na sestanek povabili tudi profesorja Eda Ravnikarja.«
Vsi, ki so se udeležili tega sestanka, so se strinjali s predlogom Aleša .Vodopivca, člana ljubljanskega društva arhitektov,
Delavska enotnost
nje posege pa odločno zahtevali razpis natečaja.
Predvsem jih je motil dosedanji postopek pri reševanju tega vprašanja, saj so menili, da ta ne bi smel obiti javnosti. Imeli pa so tudi strokovne pripombe k predlagani rešitvi. Menili so, da bi predvideni vodnjak in druga oprema trga (drevesa, luči, spomeniki itd.) pomenili resen poseg v ureditev trga, kot sta ga s svojim delom oblikovala že arhitekta Maks Fabiani in Jože Plečnik.
Verjetno ne gre dvomiti, da Prešernov trg zasluži prijetnejšo podobo, kot smo je bili Ljubljančani vajeni doslej. Tudi pobuda o odpravi ali vsaj omejitvi prometa v tem delu mesta je hvalevredna. Prav gotovo pa je vprašanje, ali je dopustno posege v tako pomembnem delu mesta, kot je Prešernov trg, načrtovati brez sodelovanja širše javnosti. Če so sedanji načrti profesorja Eda Ravnikarja dovolj tehntni in utemeljeni, potem se verjetno ni bati, da ne bi vzdržali tudi preskušnje javnega natečaja.
MILOŠ EKAR
• Če primerjamo obseg proizvodnje z zalogami končnih izdelkov, so v najboljšem položaju izdelovalci pijač, ki so ob 3,5-odstotnem povečanju proizvodnje zaloge pijač zmanjšali skoraj za polovico. V najslabšem položaju pa. so proizvajalci bazičnih kemičnih izdelkov, končnih lesnih izdelkov, tekstilne preje in tkanin in kamnolomi. V teh panogah so obseg proizvodnje sicer zmanjšali, a se zaloge končnih izdelkov kljub temu kopičijo.
Podatki o zunanjetrgovinski menjavi zaradi neusklajene metodologije izračunavanja in napačnega izračuna za januar še vedno niso zanesljivi. Po podatkih Narodne banke, ki še vedno ni odpravila napake v izračunu januarskega izvoza, je bil izvoz ljubljanske regije v prvih devetih mesecih letos za desetino manjši kot v istem lanskem obdobju, uvoz pa se je v istem primerjalnem obdobju zmanjšal kar za četrtino. Letos se je precej spremenilo tudi razmerje med konvertibilnim in klirinškim izvozom, in sicer na škodo konvertibilnega. Hkrati se je zmanjšal delež ljubljanske regije v zuna-
vinami in reprodukcijskimi materiali zdaj negoduje že 40 odstotkov ozdov; najbolj papirni-čarji, izdelovalci obutve in galanterije, električnih strojev in aparatov, tekstila in kemičnih izdelkov in strojna industrija. Vsi ti se pritožujejo tudi nad izredno slabo preskrbo z uvoženimi surovinami in reprodukcijskimi materiali. Po drugi strani pa je oskrba z energijo in embalažo v glavnem dobra.
Sicer pa je slaba preskrba s surovinami in reprodukcijskimi materiali le eden od razlogov, da se je obseg industrijske proizvodnje zmanjšal. Drug pomemben vzrok pa so majhna naročila — tako z domačega trga, kot tudi iz tujine. O slabi prodaji na domačem trgu poroča že 38 odstotkov ozdov v ljubljanski regiji. Najtežje prodajo svoje izdelke papirničarji, izdelovalci bazičnih kemičnih izdelkov, električnih strojev in aparatov, gradbenega materiala in tekstila. Svetle izjeme, ki imajo dobra naročila tujih kupcev, so le izdelovalci usnja, krzna in bazičnih kemičnih izdelkov.
LJILJANA D JERIČ
Platoon tudi v Ljubljani
LJUBLJANA, 9. novembra
—	Ljubljanski kinematografi in Vesna film so se le sporazumeli in tako Platoon — Vod smrti prihaja tudi v Ljubljano. Vrteti ga bodo začeli v sredo v kinu Union, vstopnice pa bodo po 2000 dinarjev.
K. M.
Dražji primestni avtobusi
LJUBLJANA, 9. novembra
—	Od jutri, 10. novembra, bo vožnja z avtobusi obmestnega potniškega prometa dražja za okrog 25 odstotkov. Za zdaj bodo dražje samo posamične vozovnice, medtem ko bodo cene mesečnih vozovnic višje šele od 1. decembra. Podražitev utemeljujejo s podražitvijo prevozov z avtobusi v medkrajevnem potniškem prometu, ki velja že od 1. novembra.
V. S.

• Mimogrede povedano, letos se je povečala tudi finančna nedisciplina. Medtem ko je bilo lani in predlani s plačili računov zadovoljnih okrog 70 odstotkov ozdov v ljubljanski regiji, jih je letos komaj polovica.
njetrgovinski menjavi Slovenije. Medtem ko je imela ta regija v slovenskem izvozu lani in predlani 29-odstoten delež, ima zdaj za odstotek manjšega. Še bolj kot v skupnem pa se je zmanjšal delež te regije v republiškem konvertibilnem izvozu, in sicer za okrog dva odstotka.
Poraba industrije s surovinami in reprodukcijskimi materiali je letos še slabša, kot je bila lani. Nad preskrbo z domačimi suro-
Ljubljanski »zelenci« so pripravljeni na prvi sneg
Mestni potniški promet čaka na zimo z 39 novimi členkastimi vozili - Z nadomestnimi deli ni težav LJUBLJANA, 9. novembra — V bližajoči se zimi bo po ljubljanskih ulicah vozilo od 215 do 220 avtobusov mestnega potniškega prometa. Tri četrtine bo členkastih avtobusov, med njimi tudi 39 novih, ki so jih pri mestnem prometu kupili letos. Po besedah Janeza Grčarja, vršilca dolžnosti direktorja MPP, z nakupom novih avtobusov letos nadaljujejo obnovo voznega parka.
Zahvaljujoč komunalni skupnosti ljubljanskih občin in združenemu delu Ljubljane, ki so prispevali denar za nakup novih avtobusov, so v zadnjih dveh letih zmanjšali povprečno starost avtobusov mestnega potniškega prometa na manj kot sedem let. Ker je na ljubljanskih ulicah precej novih avtobusov, v letošnji zimi ne pričakujejo večjih težav tehnične narave. Z nadomestnimi deli nimajo težav, ker jim jih Avtomontaža dokaj redno dostavlja. Največ preglavic lahko voznikom mestnih avtobusov pozimi povzročijo osebni avtomobili, ki niso primemo opremljeni za vožnjo v zimskih razmerah. Večjih težav ne pričakujejo na vseh progah, razen na progah pet in štirinajst. Na obeh že od poletja vozijo členkarji, toda obračališča na končnih progah zanje niso najprimernejša. Zato se bodo z mestnim štabom zim-
ske službe in komunalnim podjetjem dogovorili, da bi pri čiščenju snega tam še posebej pazili, da ne bi vozila tam obstala.
V sredo, 11. novembra, bodo progi 22 in devet okrepili z dodatnimi avtobusi, tako pa bodo ravnali na skoraj vseh progah, kakor hitro se bo vreme poslabšalo. Že ob prvem snegu bo po ljubljanskih ulicah namesto sedanjih 182, vozilo 215 do 220 avtobusov mestnega prometa. Lani so že s 1. novembrom začeli uporabljati zimsko nafto, letos pa jo bodo začeli uporabljati takoj, ko se bodo temperature spustile pod ničlo. Sicer pa se morajo dogovoriti še s Petrolom, da jim bo tovrstno gorivo dobavljal. Potrebujejo ga 28 ton na dan. V zalogi imajo dovolj anti-friza, 180 novih gum pa jim bosta Bandag in kranjska Sava dostavila do novega leta.
VESO STOJANOV
PO SLOVENIJI
Prodajna razstava Ciuhovih slik v Artirisu
NOVO MESTO, 9. novembra — Akademski slikar Jože Ciuha iz Ljubljane je odprl v Novem mestu v novi cvetličarni Artiris prodajno razstavo svojih slik. Razstava slikarja, ki je razstavljal že več kot stokrat po vsem svetu in prejel več deset domačih in mednarodnih priznanj in nagrad, je pritegnila številne Novomeščane. Predstavitev v cvetličnem okolju je za Novo mesto zanimiva novost. »Zdi se mi, da Novo mesto potrebuje takšne prireditve, novosti, sodobnejše prijeme. Zato sem se odločil za takšno razstavo, prosil Jožeta Ciuho in smo pripravili prireditev,« je povedal lastnik Artirisa Milan Badovinac iz Novega mesta. (M. D.)
Urejajo cestne odseke, pločnike, kolesarske steze
Programske usmeritve obalne konference SZDL do leta 1991
IZOLA, 9. novembra — Nadaljnje uveljavljanje skupščine skupnosti obalnih občin in proučevanja področij, ki bi jih bilo v sistemu upravljanja in odločanja racionalno prenesti na obalno raven, sodelovanje pri reševanju problematike in preskrbe z vodo, pri dograjevanju obalne ceste, regijske bolnišnice, pomoč pri prehodu Višje pomorske in prometne šole v visokošolsko ustanovo, to je le nekaj nalog, ki so jih zapisali v predlog programske usmeritve obalne konference SZDL za obdobje do leta 1991. O tem so se dogovorili na seji obalne konference SZDL, ki je bila zadnja v tej sestavi, torej pripravljalna za izvedbo program-sko-volilne konference SZDL, ki bo predvidoma sredi decembra. Tako so sprejeli tudi pravila organizacije SZDL v skupnosti obalnih občin in poslovnik o pristojnosti, načinu delovanja in organiziranosti obalne konference SZDL in njenih organov. V razpravi pa so tudi oblikovali in dopolnili poročilo o delu obalne konference in medobčinskega sveta SZDL Koper za minulo štiriletno obdobje. (B. S.)
TITOVO VELENJE, 9. novembra — V mestu in okolici hitijo z urejanjem cestnih odsekov, predvsem z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez, v naselju Pesje pa z rekonstrukcijo kilometer dolge sodobne ceste, ki je del projekta ob gradnji nove klasirnice premoga REK Velenje. Pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine so že zdavnaj ugotovili, da vsa skrb in prizadevanja za prometno preventivo niso dovolj, da je treba odpravljati tudi ozka prometna grla in »črne točke«, ki jih v tej občini ni malo. (Besedilo in slika: J. M.)
V Žitkovcih so ustanovili kulturno društvo
ŽITKOVCI, 9. novembra — Žitkovci so ena najmanjših vasi v lendavski občini. V letošnjem letu so asfaltirali vaške ulice, proslavili 50-letnico gasilskega društva in ustanovili kulturno društvo, ki so ga poimenovali Solzice. Novo kulturno društvo združuje dramsko, recitatorsko, folklorno in ritmično skupino ter pevski zbor. Društvo se je domačemu občinstvu predstavilo že dvakrat, obakrat pa so jih navdušeno sprejeli. V tej vasici živijo predvsem krajani madžarske narodnosti. (J.
Uspešen nastop celjskega pevskega zbora na Madžarskem
CELJE, 9. novembra — Mešani pevski zbor France Prešern se je vrnil s kratke turneje na Madžarskem, kjer je v mestu Zalaererszeg nastopil na tradicionalnem festivalu, ki so ga tokrat prireditelji posvetili praznovanju obletnice oktobrske revolucije. Celjski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča na festivalu nastopil v družbi 14 madžarskih zborov in finskega zbora, je imel tudi dva koncerta. S kakovostnim petjem je navdušil občinstvo in si zagotovil vabilo na prihodnji festival. (D. H.)
MIMOGREDE
Za šolsko malico najraje sendvič
ŠKOFJA LOKA, 9. novembra — Na zadnji seji občinske skupščine se je eden izmed delegatov spotaknil ob šolske malice oziroma navade šolarjev srednješolskega centra v Škofji Loki, da med odmorom hodijo sami po malico v bližnje trgovine. To namreč, kot je dejal, povzroča precejšnjo gnečo v prodajalnah živil, pred njimi pa je zaradi množičnega obiska šolarjev vse več odpadkov. Vprašal je, zakaj dijaki ne malicajo v domu učencev, ki je tik ob šoli in kaj so naredili, da bi rešili ta problem.
Medtem so problem že rešili, in sicer tako, da so dijakom med odmorom prepovedali hoditi iz šole. Že prej pa so jim popestrili jedilnik v kuhinji doma učencev, da bi se izognili kritikam na račun preveč enoličnih malic. Kot pa je videti iz števila posameznih vrst prodanih malic, šolarjem niso skoraj nič ustregli s tem, da jim pripravljajo zrezke, špagete, golaž, fižolovo pašto in podobne tople jedi, saj jih približno dve tretjini kupuje le sendviče, drugim pa so najljubši zavitki, sadne kupe ali pecivo. Očitno je, da imajo šolarji precej drugačen okus in prehranjevalne navade, kot jih vztrajno propagirajo zdravstveni delavci, vendar tega z ukrepi ni mogoče spremeniti.
L. S.
Zavodenjčani hvaležni vsem udeležencem velenjskega shoda
ZAVODNJE, 9. novembra - Krajevna konferenca SZDL Zavodnje in vaščani Zavodenj se zahvaljujemo vsem ljudem, ki so se udeležili nedeljskega protestnega shoda v Titovem Velenju. Hvaležni smo vam, da ste podprli naš boj za ekološko svetlejši jutri.
Pogrebi
1 s^IKA: Na P9*fopališču v Bevkah so včeraj ob
Janeza ^hkriaT^D.r Zadnj° P0* 62-letne8i> ^e:a
ZADNJE PRIPRA VE NA ZIMO - Kljub temu da so v MPP precej obnovili vozni park, bodo tile fantje še vedno imek precej dela pri popravljanju in usposabljanju avtobusov. Na 265 avtobusih mestnega prometa se vedno najde kakšna pomanjkljivost, ki jo je treba odpraviti. (Foto Igor Modic)
PISMA BRALCEV
Odgovor na odprto pismo Vika Plemlja
Z nemajhnim začudenjem smo dne 27. oktobra letos prebrali vaše odprto pismo.
Na kratko: kakor naša agencija, tako tudi agencija Slavnik iz Zagreba, na svojih večjih potovanjih vsako leto podelita večje število nagrad in doslej še nobeden od nagrajencev ni bil za podeljeno nagrado opeharjen.
Zares je napovedovalka ob proglasitvi nagrajenca pomotoma rekla, da bo prejel nagrado od Slavnika, namesto od Avioto-ursa, kar pa naše obveznosti ne spremeni. Nagrajenec se ni obrnil na podelitelja nagrade — predstavnika Aviotoursa na ladji, čeprav je bilo časa dovolj in bi ga lahko našel v ladijski recepciji. Pred prihodom v Genovo smo iskali nagrajenca celo prek ladijskega ozvočenja, da bi se z njim osebno pogovorili, kako bo nagrado izkoristil. Na objave prek zvočnika ni bilo odziva. Šele po izkrcanju v genovskem pristanišču, preden smo vstopili v Slavnikove oziroma Aviotour-sove avtobuse, ki so nas kasneje prepeljali v Maribor oziroma v Žagreb, je k predstavniku Aviotoursa pristopil vodič Slavnika iz Ljubljane ter nam izročil na-grajenčev naslov. Tedaj smo
predstavnika Slavnika prosili, naj nagrajencu posreduje naslednje pojasnilo: izžrebancu na ladji nismo mogli izročiti napotnice za odrejeno smučišče na Pohorju, da pa bomo le to poslali pravočasno, pravzaprav, do konca oktobra, ko bo jasno, kakšne bodo v zimski sezoni, od 15. dec. 1987 do 15. marca 1988 naše zmogljivosti. Prijave za smučanje na Pohorju za zimsko sezono 1987/88 smo letos začeli sprejemati 7. novembra, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnem časopisju.
Bralcem prepuščamo presojo — kdo je bil za kaj opeharjen?
Tak način pisanja tov. Plemlja je poskus opehariti za dobro ime obe agenciji, ki ga sicer uživata.
POTOVALNA AGENCIJA AVIOTOURS, Maribor
Hvala za lep izlet!
Po grenkem spoznanju, da turistična agencija Yugotours Ljubljana za naš delovni kolektiv ni mogla organizirati izleta v Grčijo, smo se prijavili za izlet na Madžarsko pri Kompasu Slovenj Gradec. Vse priprave v zvezi z izletom je vodil tov. Grega Mohorko. Že v teh pripravah nam je dal veliko koristnih in potrebnih informacij, zato smo bili zadovoljni, ko smo izvedeli, da gre z nami kot vodnik. Kakšen naj bi bil vodnik, smo spoznali prav pri to-
varišu Mohorku. Izlet je trajal dva dni in vso pot je bil tov. Grega z nami. Tudi v Budimpešti, ko smo imeli tamkajšnjega vodnika za ogled mesta, se tovariš Grega ni oddaljil od nas. Na vsako stvar nas je opozoril, vsako stvar pokazal in organiziral. Z eno samo besedo — bil je vsestranski. Da je bil izlet vsem resnično všeč, gre velika zahvala prav tov. Gregu. Menim, da je to tisto, kar pri turističnih delavcih tako pogrešamo.
Bila pa bi krivična, če v tem pismu ne bi pohvalila voznika avtobusa. Ob neprijetnih pripetljajih v cestnem prometu in v prometni gneči velikega mesta ni niti z besedo ne z gesto pokazal slabe volje. Resnično srčno kulturen človek.
Za lep izlet in prijetne urice — obema iskrena hvala.
MARIJA HERMAN, za OOS OŠ Vuzenica
Božič je predvsem etično vprašanje
Moj skromni prispevek o božičnih praznikih, ki je bil objavljen v sobotni prilogi »Dela« 24. 10. 1987, je imel dokaj nenavaden odmev. Zato v imenu vseh tistih, ki so mi telefonirali, in pa tistih, ki so mi osebno izrazili nič manj kot navdušenje, prosim uredništvo, da objavi tudi ta prispevek.
Pa začnimo od začetka.
Že isti dan (sobota) dopoldne so nekateri tovariši začutili po-
trebo, da poiščejo mojo telefonsko številko in povedo svoje mnenje — mnenje somišljenika.
Prvi je to storil tovariš Mrak iz Škofje Loke. »Popolnoma se strinjam z vsem, kar ste napisali.«
—	Oprostite, ste vi Slovenec?
—	sem ga vprašal. »Seveda sem Slovenec in ni nas malo, ki tako mislimo.«»
Tovariš Nace z Vrhnike: »Čestitam, tovariš, vsaj eden, ki je povedal resnico.«
Tovariš iz Ihana (imena si nisem zapomnil): »Popolnoma pravilno ste napisali, tudi jaz mislim tako.«
V službi:
—	trenutno ste najbolj popularna oseba v našem kolektivu, strinjam se s tistim, kar ste napisali;
—	bila sem navdušena, doma sem vaš prispevek na glas prebrala vsem članom družine;
—	ali si še na prostosti;
—	nisi stanoviten človek, že dve veri si zamenjal, sedaj pa rineš med katolike;
—	ha, ha, dobro si zložil;
—	tovariš, jaz se ne strinjam z vami (zakaj, pa ni povedala);
Po pisarnah so ležali izvodi sobotne priloge »Dela«, moj prispevek je bil obkrožen z debelimi črtami.
Seveda so bili tudi taki, ki se niso odzvali zaradi statusa — razumljivo. Sodelavka mi je med drugim povedala tudi tole:
Prvega novembra smo šli na grob staršev. Spotoma smo obiskali tudi strica, ki je slavist. Po
pogovoru, ki je bil posvečen spominu umrlih, je stric povedal, da ga je navdušil prispevek o božiču v sobotni prilogi »Dela«. Mi pa tega gospoda poznamo, mu je rekla moja sodelavka. Ce ga poznaš, ga lepo pozdravi in mu čestitaj za pogum in iskrenost.
Hvala vsem, tudi tistim, ki ste kritično obravnavah vsebino mojega prispevka.
Spričo naštetih dejstev je ugotovitev lahko le ta: KAKO MALO JE POTREBNO ZA MOBILIZACIJO LJUDI!
Spregovoriti je potrebno kon-cizno in v narodnem jeziku, pa ne le o slabostih, ampak tudi o nesmishh, ki jih delamo. Nedvomno je moj prispevek prizadel posameznike, morda tudi nekatere forume v ZK. Toda tudi sam sem prizadet! V prispevku sem pisal le o sebi, svojih pomislekih in svoji organizaciji.
Kljub takemu pristopu pa me je prijatelj skoraj zaupno vprašal, ali sem se z Jožetom Smoletom dogovoril, da bom napisal tak prispevek. To vprašanje me je nemalo presenetilo, zato sem ga vprašal, zakaj tako misli. Odgovoril mi je, da je vsebina mojega prispevka v skladu s politiko, ki jo vodi Smole.
Tudi tako so nekateri razmišljali.
In kaj, ko bi somišljenike (kako malo je potrebno) pozval, da se organiziramo v posebno skupino (komunisti in nekomunisti), ki ne bi bila povezana z nobeno OOZK, ter nastopili s svojim
programom na spomladanski konferenci ZKS.
— Ah bi forumizirana ZK sprejela tudi ta izziv?
— Ah bi najprej mene, potem pa še druge proglasih za separatiste?
— Ah bi proti nam uvedh sankcije?
Tudi če bi to štorih, bi končni cilj bil:
—	kompletna sprememba metod in oblik delovanja ZK in
—	dvig njenega ugleda.
Toliko, dragi somišljeniki.
Hvala za široko moralno podporo.
Ce se še kaj slišimo, bo lepo. S tem končujem svoje pisanje o božiču in partiji. Svojo energijo bom odslej porabljal za rejo malih živali.
MOMIR RADOSAVLJEVIČ, Ljubljana, Titova 123
Iznakaženo drevo
Pred dnevom mrtvih, ko smo urejah grobove, je bilo na ljubljanskem pokopališču kar živahno. Taki smo pač, da imamo radi lepo urejen grob. Najbrž je to del podedovane kulture. To ni nič slabega, saj imamo še celo prost dan za to. Tisti del novega pokopališča, ki leži južno od poslovilne dvorane, je tako imenovani parkovni del. Tam sta tabla, ki prepoveduje kakršnokoli ograjevanje. Čemu to, ne vem. Je pa to najslabše urejen del pokopališča.
Drevje, trava, plevel, in nič koh-ko načinov in poskusov, da bi grob pač nekako izgledal. Nekateri se mučijo s travo, drugi z nizkim grmičevjem, tretji s peskom, vendar je videz kaj klavrn.
Nekaj dni pred praznikom sem šel tudi sam. urejat grob. Mah robnik, ki je bil zakopan v zemljo in je ločil pesek od zemlje, je bil razkopan in posamezni deh razmetani. Podobno je bilo še pri nekaterih drugih grobovih, ki pa so bili že pripravljeni za 1. november. To sem uredil, natresel peska in šel. Dan pred dnevom mrtvih smo tja nesli cvetje. Grob je bil spet razdejan, posamezni kosi razmetani. Ža nameček pa je bila mala cipresa, ki smo jo vsadili spredaj, spodaj porezana, torej iznakažena. Vse podobne ciprese, ki so dosti višje, so bile nedotaknjene. Torej ni kdo vejic uporabil kot zelenje. Tako je komunalni delavec svojo voljo vtepel drevesu. Vse skupaj se mi je zdelo vandalsko. Sicer pa ne vem, zakaj nam nekdo vsiljuje svoje predstave, kako naj bo
Vse! ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
grob urejen, če pa s tem nismo zadovoljni.
Tak dogodek kaj čudno deluje. V sebi imaš neko spoštovanje do pokojnih, po drugi strani pa vidiš, da znamo trmoglaviti in vztrajati pri nemogočem. Že zdavnaj je jasno, da ta del poko-
pahšča nima možnosti, da bi bil park, saj so zanj potrebne skrbno negovane travne površine in tudi z drevesi je treba delati bolj srčno.
IZIDOR REJC, Vodovodna 3, Ljubljana
Tema je vedno le tema, svetloba pa je lahko različna!
Bleščeča izbira več kot 1200 svetil za vse namene in prostore.
Tovarniška znižanja in drobna darila ob večjih nakupih. Za vse kupce nagradno žrebanje in še veliko drugih ugodnosti: kataloška prodaja, nadomestna stekla, možnost zamenjave in še kaj... Metalkine blagovnice v Ljubljani, Kamniku in Mariboru 29. 10.—14. 11.
© metalko
★ ★★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NAROD A
GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK
AMAN, 9. novembra (Tanjug) — Voditelji arabskih držav, ki so se zbrali v jordanskem glavnem mestu na izredni konferenci, so danes nadaljevali pogovore na drugi plenarni seji za zaprtimi vrati. Na dnevnem redu je bila arabska sprava.
za uspešnost konference, toliko bolj, ker iz Teherana prihajajo
Najbolj prizadeven je vsekakor gostitelj, jordanski kralj Husein, ki poskuša s kar največjo diplomatsko spretnostjo in vztrajnostjo spraviti sirskega predsednika Hafeza el Asada in njegovega najbolj zagrizenega nasprotnika, iraškega predsednika Sadama Huseina.
• TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Včerajšnji govor jordanskega kralja Huseina na arabski konferenci v Amanu in odločni napad na Izrael v Tel Avivu in Jeruzalemu nista zbudila velikega presenečenja. Zdi se celo, da so to pričakovali. Tako bi si lahko razlagali dejstvo, da v Izraelu danes ni nihče uradno odgovoril kralju Huseinu. Očitno je, da Tel Aviv v tem hipu ne želi zaostriti odnosov z Jordanijo, saj tako premier Ša-mir in njegova stranka Likud kot zunanji minister Peres igrajo na jordansko karto v prizadevanjih za rešitev izraelsko-arabske-ga spora.
V več begunskih taboriščih na zahodnem bregu in v Gazi so včeraj in danes izbruhnile palestinske demonstracije, ki so se po posredovanju vojske in policije sprevrgle v nerede. Izraelske zasedbene sile so danes v več taboriščih uvedle policijsko uro. Na nekaterih stavbah v vzhodnem Jeruzalemu so danes vihrale zastave PLO.
»V hipu. ko bomo dosegli spravo med Damaskom in Bagdadom. bo storjen tudi prvi korak za vzpostavitev miru,« je danes dejal neki jordanski funkcionar v zasebnem pogovoru s skupino novinarjev. Očitno je imel v mislih sirsko-iransko »strateško zvezo« v vojni v Zalivu. ki grozi, da bo zajela tudi zalivske arabske države.
Po mnenju poznavalcev je sir-sko-iraška sprava bistveni pogoj
vznemirljive vesti. Med sinočnjim kratkim govorom kralja Huseina na začetku konference so v ostrem komentarju na teheranskem radiu poudarili, da je »upanje Arabcev, da se bo Islamska republika uklonila izsiljevanju in padla na kolena pred verbalnimi grožnjami iz Amana, čista bedarija«;
Kot bomba in neprijetna streznitev za zadržane optimiste je med udeleženci konference odjeknila novica, da je Iran izstrelil raketo na gosto naseljeno stanovanjsko četrt v Bagdadu.
Zato so si pogajalske in posredniške skupine na konferenci še bolj vneto prizadevale prepričati Sirijo, edino arabsko zaveznico Teherana, naj posreduje, da bi se vojna končala in da bi bilo konec groženj z nafto bogatimi, vojaške, politično in gospodarsko pa izredno šibkimi arabskimi državami v Zalivu.
Kot se je zvedelo, so Saudska Arabija in druge zalivske države na zaprti seji pozvale vse arabske države, naj pretrgajo vse diplomatske odnose z Iranom, Sirija pa je napovedala, da bo takšen sklep preprečila z vetom. Funkcionarji sirske delegacije, ki so jih novinarji danes prosili, naj jim povedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati v razkošnem hotelskem kompleksu, kjer potekajo seje, niso hoteli govoriti o odnosih med Sirijo in Iranom.
Voditelji delegacij danes razpravljajo o možnosti, da bi se
Kohl spet vodi stranko
Egipt spet pridružil »arabski družini«, iz katere so ga izključili leta 1979 zaradi sklenitve separatnega miru z Izraelom, pa tudi o razmerah v Libanonu po 12 letih državljanske vojne. Bojijo pa se, da bo Sirija s podporo Libije in Južnega Jemena preprečila vsak poskus ponovne vključitve Egipta v arabsko ligo, doler ne bo preklical mirovnega sporazuma z židovsko državo. Kot se je zvedelo, si zato kralj Husein zdaj prizadeva poiskati novo politično formulo, ki bi arabskim državam omogočila, da bi brez dovoljenja arabske lige in uradne rehabilizacije Egipta, spet vzpostavile odnose s Kairom.
TEMA DNEVA
Nekaj skupnega vendarle je
Izredni vrh Arabske lige v Amanu je prej ko ne posledica spoznanja, da bo v primeru, če Arabci sami ne bodo odločali oziroma mogli odločiti o razmerah na svojem območju, njihove zadeve uredil nekdo drug. Druga močna integracijska sila je nedvomno grožnja, da bi se zalivska vojna utegnila razširiti na okoliške države, med katerimi se najbolj ogroženi počutita Kuvajt in Saudova Arabija.
Verjetno pa tudi to ne bi bilo dovolj, če ne bi od izrednega arabskega sestanka na vrhu, prvega po petih letih, vsakdo■ poskušal izsiliti delček tistega, kar je v skladu s posamičnimi in obenem močno različnimi interesi.
Težko si je namreč zamisliti, da bi samo zaradi zalivske vojne za isto mizo sedli predstavniki (večinoma predsedniki) Iraka, Sirije, PLO in drugi, saj so njihova stališča do zalivske krize tako nespravljiva kot noč in dan.
Ne nazadnje se na sedanjih pogovorih odloča tudi o precejšnjih vsotah denarja. V primeru, da bi Irak moral plačati vojno odškodnino, bi mu bila najbrž večina arabskih držav pripravljena pomagati pri odplačevanju. Videti je, da je razplet zalivske vojne v marsičem tudi zadeva računovodij oziroma znanega arabskega barantanja, ki hkrati posega še v druga krizna žarišča Srednjega in Bližnjega vzhoda (vključno s palestinskim vprašanjem).	TOMAŽ GERDINA
Š pendreki nad opozicijo
DAKA, 9. novembra — Najmanj dvajset ljudi je bilo danes ranjenih v enournem spopadu med policijo m 2000 demonstranti v središču bangladeškega glavnega mesta. Do spopada is prišlo pred velikim protestnim pohodom, ki ga je opozicija najavila za jutri in s katerim bi rada ukinila oblast predsednika Bangladeša Hoseina M. Ersada. Predsednik ni zaskrbljen, saj napoveduje, da opozicija ne bo zbrala na stotisoče pristašev, kot je napovedala. (Telefoto: Reuter)
Ugrabili potnike, da bi opozorili arabski vrh
Podrobnosti o ugrabljeni jahti s potniki palestinska organizacija Abu Nidala ni sporočila
BEJRUT, TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Pripadniki palestinske teroristične organizacije Abu Nidala so včeraj blizu izraelske obale ugrabili jahto pod izraelsko in belgijsko zastavo z osmimi potniki. Akcija in podrobnosti o ugrabljenih potnikih so zaviti v skrivnost, kljub novinarski konferenci, ki jo je v hotelu Carlton v zahodnem, muslimanskem delu Bejruta sklical predstavnik palestinske organizacije Abu Nidala.
BONN, 9. novembra (Tanjug)
— Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je bil danes ponovno izvoljen za vodjo konservativne krščanskodemokratske stranke, toda v primerjavi s prejšnjimi vo- | Abu Nidala je udeležence vrha litvami je izgubil veliko glasov. ' opozorila, naj ne sprejemajo od-
Sporočil je, da so jah'o ugrabili v vodah blizu Gaze in da sta bila med osmimi potniki tudi dva otroka. Ni pa hotel povedati, kdaj natančno so jahto ugrabili. Rekel je, da so jo odpremili v eno od pomorskih baz te palestinske organizacije. Sporočilo skupine pa še pravi, da so akcijo izvedli zato, da bi zadali udarec jordanskemu kralju Huseinu, ki je prav v času novinarske konference odprl izredni arabski vrh v Amanu. Palestinska skupina
BAGDAD. 9. novembra — Enajst umrlih in 123 ranjenih ljudi — to je posledica včerajšnjega iranskega raketnega napada na iraško glavno mesto. Zdravniki se še bore za življenje sedmih ranjencev, med njimi šestih otrok. Raketa je padla na sredo ulice, med enonadstropne in pritlične stanovanjske hiše; osem hiš je eksplozija dobesedno pometla. Irak ni ostal dolžan. Njegovo vojaško poveljstvo je sporočilo, da so bombniki uspešno napadli »veliki plovni cilj« blizu iranske obale na severu zaliva. (Telefoto: Reuter)
ločitev, ki »bi utegnile cionistič-nemu kralju Huseinu dati pravico, da zastopa našo organizacijo v kkršnihkoli pogajanjih o usodi zahodne obale.« Opozorilo pa je namenjeno tudi »cionističnemu sovražniku Izraelu, naj ne izvaja nikakršnih maščevalnih akcij na palestinska begunska taborišča«.
Izraelski vojaški krogi v Jeruzalemu pa izjavljajo, da še nimajo nikakršnih informacij o tem,
• Palestinska skupina Abu Nidala je bila ustanovljena leta 1974. Pripisujejo ji nekatere od najbolj krvavih mednarodnih terorističnih akcij. Bivši član PLO Abu Nidal je ustanovil skupino 300 članov po poskusu uboja vodje PLO Jaserja Arafata, ki ga je obtožil, da blaži stališče do Izraela.
ah je palestinska skupina res ugrabila jahto. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve je danes rekel, da ugrabljeni potniki niso izraelske narodnosti, minister Jicak Rabin pa je tudi zanikal trditev, da je bila jahta v izraelskih teritorialnih vodah.
Predstavnik palestinske organizacije je na novinarski konferenci rekel, da bodo ugrabljene potnike »spravili na varen in ustrezen kraj« in da bodo delegaciji mednarodnega Rdečega križa dovolili, da jih obišče. Dodal je, da so po »humanitarni in zdravniški pomoči« ugrabljene potnike zaslišali, drugih podatkov pa ni povedal.
Po sporočilu palestinske skupine so ugrabljeni potniki Fer-nand Houtekins, Emanuil Ho-utekins, Jodelieve Kets, Lours Houtekins, Laurent Houtekins in Jasqueline Valente, medtem ko identitete dveh otrok niso sporočili. Belgijski minister za notranje zadeve je danes potrdil identiteto štirih belgijskih državljanov. Gre za moža in ženo ter njuna 17-letna otroka.
Vsak drug program bi bil pustolovščina
Član ZIS Oskar Kovač je pojasnil strategijo vladnega protiinflacijskega programa
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) ~ Vladni protiinflacijski program je poskus, da bi s tržnimi metodami, ki bodo šele »zavladale«, stisnili inflacijska žarišča in uskladili blagovno-dename tokove, tako da se ta huda ekonomska nadloga ne bi več obnavljala. Uporaba nekaterih drugih metod, brez takega programa, je lahko čista pustolovščina. S temi besedami je član ZIS Oskar Kovač strnil strategijo vladnega programa popoldne v skupščinskem odboru za ekonomske odnose s tujino.
ZIS je bil soočen z nasprotnimi zahtevami, je dejal Kovač in omenil zahtevo po povečanju akumulacije, vendar ne na račun proračuna in drugih domačih virov, ampak samo na račun razbremenitve zunanjih obveznosti.
Delegate so tudi obvestili, da so vse republike in pokrajini sprejele program konsolidacije zunanjega dolga s tem, da je Slovenija ta problem povezala s spremembami deviznega zakona in usodo protiinflacijskega programa.
Prva tekma z Angleži že danes
Za uvod v dvoboj reprezentanc A bo danes v Zemunu srečanje mladih nogometnih ekip
BEOGRAD, 9. novembra — Nogometni reprezentanci Jugoslavije in Anglije sta dva dni pred odločilno tekmo v naši kvalifikacijski skupini za nastop na EP 1988 normalno tranirali. Jugoslovanski selektor Ivica Osim na današnji tiskovni konferenci sicer še ni sporočil sestave naše enajsterice, izrazil pa je dvom, ali bo v moštvu mogel zaigrati igralec Reala Milan Jankovič. Na skromni slovesnosti v našem taboru pa so štirim nogometašem Hadžibegiču, Radanoviču, Baždareviču in Zoranu Vujoviču podelili srebrne žoge. priznanja Nogometne zveze Jugoslavije za 25 nastopov v naši državni reprezentanci.
Selektor naše mlade reprezentance Ivan Toplak pa je že določil našo reprezentanco za torkovo tekmo v Zemunu z ustrezno selekcijo Anglije. V moštvu so: Lekovič, B. Brnovič, D. Bmo-vič, Prosinečki, Pavličič, Janev-ski, Boban, Savičevič. Pančev, Stevanovič, Šuker. (Več na 11. strani)
Proslava dneva mladosti s štafeto ali brez nje
Predsedstvo ZSMJ bo izbiralo med dvema predlogoma poteka proslav ob prihodnjem dnevu mladosti
NOVI SAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsedstvo ZSMJ bodo za proslavo dneva mladosti za prihodnje leto poslali dva predloga. Prvi je predlog predsedstva PK ZSM Vojvodine, ki ob različnih prireditvah ne predvideva ppti štafetne palice, drugi predlog pa je predlog jugoslovanske delovne skupine zveznega odbora dneva mladosti.
Ta je v svoj predlog vključil večino prireditev, ki so jih predlagali vojvodinski mladinci, hkrati pa naj bi ob tem prazniku mladinci — tako kot do zdaj po Jugoslaviji ponesli štafetno palico.
To je bilo rečeno na današnji novinarski konferenci PK ZSM Vojvodine v Novem Sadu. Povedali so, da se je drugi predlog izoblikoval predvsem zaradi tega, ker je bilo mogoče v zvezi s predlagano zasnovo vojvodinskega mladinskega vodstva slišati celo vrsto pripomb tako v javnosti kot tudi v tej delovni skupini. Večina mladih v celoti odobrava ponujeni program, veliko pa jih je mnenja, da ne bi smeli prekiniti tradicionalne poti štafetne palice.
Delovna skupina predlaga, naj predsedstvo ZSMJ enakopravno
obravnava oba predloga m odloči, katerega — ali morda kar oba
—	bodo dali v javno razpravo. Zvezni odbor dneva mladosti pa bo po končani razpravi sprejel končno odločitev.
Končan referendum
RIM, 9. novembra (Tanjug)
—	V Italiji se je danes končal referendum o jedrskih elektrarnah in pravosodju, na katerega se je odzvalo le 60 odstotkov vo-lilcev. Izjasnjevanje se je končalo ob 14. uri, vendar pa bodo rezultate referenduma objavili šele zvečer. Če so se Italijani izjasnili »za«, kot so jim svetovale skoraj vse politične stranke, bodo začeli nemudoma proučevati jedrski program, hkrati pa naj bi pripravil spremembe zakona, s katerimi naj bi povečali odgovornost sodnikov, ki so se pri svojem delu zmotili.
V odnosih z Latinsko Ameriko premalo gospodarskih stikov
Med obiski predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi so sklenili več pomembnih sporazumov
sklenili sporazume o gospodarskem sodelovanju. Dogovorni
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je na današnji seji člane predsedstva SFRJ seznanil z vsebino in rezultati pogovorov, ki jih je imel med uradnimi in prijateljskimi obiski v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi s predsedniki Rauiom Alfonsinom, Miguelom de la Madridom, Alanom Garcio in Fidelom Castrom. Vsi ti obiski so pripomogli h krepitvi odnosov med Jugoslavijo in omenjenimi latinskoameriškimi državami.
Med pogovori v vseh štirih državah je bilo rečeno, da dosedanje sodelovanje zlasti na gospodarskem področju ni v skladu s tradicionalno prijateljskimi odnosi med državami in da bi lahko to sodelovanje s prizadevanjem obeh strani prav gotovo še izboljšali. Tako pogovori na najvišji ravni kot tudi tisti, ki sta jih z gostitelji imela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdare-vič, so dobra podlaga za postopno uresničevanje ciljev, ki smo si
jih zastavili na tem področju.
V	Argentini smo sklenili tri pomembne sporazume: sporazum o ukinitvi viz, sporazum o kulturnem sodelovanju in o sanitarni in veterinarski zaščiti. Z ukinitvijo viz smo omogočili pogostejše medčloveške stike, kar je še posebej pomembno, saj živi v Argentini več kot 250.000 ljudi jugoslovanskega rodu. Mnogi izmed njih so se v tej državi uveljavili v političnem, gospodarskem ali kulturnem življenju.
V	vseh štirih državah smo
ZIS je popravil program ukrepov proti inflaciji
Kot je rekel Branko Mikulič, je predlog vse do sprejema odprt za nova koristna dopolnila
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — ZIS je danes poslal skupščini Jugoslavije novo različico predloga ukrepov in dejavnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, ki ga je dopolnil na osnovi številnih pripomb iz javne razprave.
Kako bo potekalo delo pri sprejemu tega programa, so danes razpravljali na sestanku predsednika skupščine SFRJ dr. Marjana Rožiča, podpredsednika skupščine SFRJ in predsednikov obeh zborov skupščine SFRJ s predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin.
Predsednik ZIS Branko Mikulič je udeležencem tega sestanka povedal, da je ZIS na osnovi pripomb iz dosedanje razprave pripravil novo besedilo programa, ki ga bodo v naslednjih dneh obravnavala delovna telesa zborov skupščine SFRJ, delegati obeh zborov pa se bodo opredelili do njega na sejah, ki sta sklicani za 12. in 13. november.
Kot je rekel Branko Mikulič so razmejili kratkoročne ukrepe
KZ Metlika ima vsak dan večjo izgubo z mesom
Dobra organizacija in visoka produktivnost nista dovolj, neskladje cen je preveliko
METLIKA, 9. novembra — V metliški klavnici zakoljejo na mesec 32 ton govedi, svinje, ki tehtajo skupaj 38 ton, teleta s skupno težo pet ton in odojke, ki vsi skupaj tehtajo tono in pol. Kljub dobro organiziranemu delu in visoki produktivnosti pa ima KZ Metlika s klanjem in prodajo mesa vsak mesec več kot 17(4 milijona dinaijev izgube.
Izguba je posledica neskladja cen, saj so se odkupne cene dvignile, maloprodajne pa so po odločitvi ZIS zamrznjene. Pri kilogramu govedine imajo zato v Metliki 627 dinarjev izgube, pri kilogramu svinjine pa 609 dinarjev.
Kdo bo to izgubo poravnal, še ni povsem jasno, čeprav so Metličanom našteli več virov. Polovico negativnih razlik za meso, dobavljeno Ljubljani, naj bi plačal sis za preskrbo mesta Ljubljane, del naj bi šel iz sredstev sisa za pospeševanje pridelovanja hrane itd. Denarja pa ni od nikoder. Več na 9. strani.
M. D.
od dolgoročnih. Najpomembnejše spremembe so vnesli v poglavje o trgu in cenah, dodano pa je tudi novo poglavje o spremembah gospodarskega sistema, ki jih bo mogoče uvesti po sprejetju ustavnih dopolnil. Branko Mikulič je še poudaril, da je program še naprej odprt za nove zamisli vse do sprejema na sejah skupščinskih zborov.
Delegatom odbora za finance zbora republik in pokrajin je značilnosti popravljenega predloga pojasnil zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič. Med drugim je povedal, da so izpustili zahtevo po zmanjšanju proračunske porabe do konca leta, ker je bilo to ocenjeno kot nerealno. Več o novi različici protiinflacijskega programa objavljamo na 5. strani.
ti odnosi v prihodnje in kako naj bi sedanje sodelovanje obogatili z novimi oblikami stikov.
V Argentini in Mehiki, kjer se je hkrati mudila delegacija naših gospodarstvenikov — vodil jo je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič — smo sklenili tudi nekaj konkretnih poslovnih aranžmajev.
Obisk v državah Latinske Amerike je ponovno potrdil, da Jugoslavija zaradi svoje vloge v svetu uživa velik ugled in simpatije. Zlasti je pomembna njena vloga v neuvrščenem gibanju ter pri uveljavitvi izvirnih načel neuvrščene politike.
Na seji so obravnavali in sprejeli tudi informacijo o nedavnem uradnem in prijateljskem obisku burmanskega predsednika v naši državi. Člani predsedstva so poudarili, da se bodo po tem obisku še okrepili tradicionalno dobri odnosi med državama, gospodarsko sodelovanje pa obogatilo z novimi vsebinami.
Vojaška razstava
KAIRO, 9. novembra (Ta-njug) — Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je danes dopoldne odprl drugo mednarodno razstavo obrambne vojaške opreme in orožja. Na vojaškem letališču Al Maža je svoje izdelke razstavilo 160 proizvajalcev vojaške opreme iz 18 držav, med katerimi so tudi predstavniki Jugoslavije.
Napredek v pogajanjih
NEW YORK, 9. novembra (Tanjug) — Posredna ženevska pogajanja o Afganistanu so zelo napredovala, piše generalni sekretar OZN Perez de Cuellar v poročilu generalni skupščini.
V pogajanjih o umiku tujih vojaških enot, piše v poročilu, na žalost še ni obojestranske soglasnosti. Zato pa sta se obe strani zedinili o takoimenovanem načrtu uporabe pomoči, ki predvideva, kako bo razmeščeno osebje OZN. Ta načrt predvideva strogo spoštovanje sprejetih obveznosti.
Norvežani so začeli vračati naše delavce
Te dni se je iz Norveške že vrnilo okoli 300 delavcev albanske narodnosti - Politične manipulacije
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Te dni seje iz Norveške v Jugoslavfjo vrnilo okoB 300jugoslovanskih delavcev albanske narodnosti. Vlada v Oslu je namreč zavrnila njihovo prošnjo za poBtični azil. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih dneh iz Norveške vrnilo še okoli 600 naših delavcev.
S tem ko je izgnala okoB 900 delavcev — v glavnem Albancev iz Jugoslavije — pa je norveška vlada preprečila hudo politično manipuliranje. Protijugoslovanski emigraciji, ki je v eksistencialnih problemih velike skupine delavcev videla možnost, da se njihov položaj »spolitizira«, je namreč preprečila, da bi prikazovala izkrivljeno podobo Jugoslavije.
Delavcem so »svetovali«, naj se pred norveškimi oblastmi pojavijo kot predstavniki »zatirane manjšine« v Jugoslaviji. Pri vsem tem naj bi seveda pomagal tudi sedanji položaj na Kosovu. Ker so delavci Albanci s potrjenimi jugoslovanskimi potnimi listi na norveško prihajali tudi iz drugih zahodnoevropskih držav, kjer niso mogli ostati, ker niso imeB dovoljenj za delo, je norveška vlada ravnala tako, kot je bilo pričakovati. Ugotovila je, da gre za svobodne ljudi iz države, ki je torej sicer znana po odprtih mejah in demokratičnih odnosih, in tudi odločno zavrnila njihovo prošnjo za poBtični azil. Temu je seveda sledil še odlok o izgonu.
Treba je povedati še to, da je v zadnjem času na Norveškem poiskalo zatočišče kar 8000 tujih delavcev iz drugih zahodnoevropskih držav.
Predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kosova A zim Vllasi pa je na vprašanje, kaj bo z delavci, ki so se vrnili iz Norveške, dejal, »da se ni treba bati nikomur, ki ni kršil jugoslovanskih zakonov«.
Pogovori z nizozemskim ministrom
Zunanji minister Hans van den Broek in Raif Dizdarevič o gospodarskih odnosih
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Danes je na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo pripotoval nizozemski zunanji minister Hans van den Broek. Uglednega gosta je na beograjske letališču pričakal Raif Dizdarevič.
Popoldne so se začeli uradni pogovori med Raifom Dizdare-vičem in Hansom van den Bro-ekom. Gost in gostitelj sta izmenjala mnenja o možnostih za okrepitev dvostranskega ekonomskega sodelovanja, govorila pa sta tudi o aktualnih mednarodnih temah, predvsem o evropskih gibanjih in gospodarskem položaju v svetu.
Predvideno je, da bosta nizozemskega ministra sprejela tudi Lazar Mojsov in Branko Mikulič.
V prilogi Znanje za razvoj: Zlom jugoslovanske inovacijske fronte — Vse o raziskovalnem fuzijskem reaktorju — Se ena meja fizike
Drugi dan v znamenju pomiritve med Arabci
V Amanu, kjer je izredna konferenca voditeljev arabskih držav, je bilo včeraj slišati, da je sprava med Sirijo in Irakom prvi korak k miru
DANES V DELU
•	Omalovaževanje našega strahu
Zakaj se ne strinjamo z vsebino nastopa dr. Borisa Frleca na TV?
stran 4
•	Inflacija j e dosegla 144 odstotkov
Najvišji odstotek podražitve je pri stanarinah
•	Cene peljejo vlake v izgubo
Železniškemu gospodarstvu Ljubljana grozi 56 milijard dinarjev izgube
stran 5
•	Kasparov pred zmago?
V 11. partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka Karpov v 35. potezi naredil hudo napako. Tekmeca prekinila partijo.
stran IX
•	Osnovni ali »socialni« kruh, ki ga povsod prodajajo po 190 dinarjev za kilogram, je najslabši
Kakšen je naš vsakdanji kruh
stran 12
0 pomenu Trubarja in reformacije za Slovence
Začel se je simpozij Reformacija na Slovenskem — France Popit o aktualnosti Trubarjevega dela
LJUBLJANA, 9. novembra — Danes se je v zbornični dvorani ljubljanske univerze pričel petdnevni simpozij Reformacija na Slovenskem. Gre za mednarodno in interdisciplinarno znanstveno prireditev, ki končuje nekajletno razpravljanje o Primožu Trubarju in reformaciji na Slovenskem.
Simpozij se je pričel s pozdravno slovesnostjo; njegov predsednik prof. dr. Jože Koruza je dejal, naj simpozij ne bi bil običajna tovrstna prireditev, saj gre za zelo pomemben pretres dosedanjih znanstvenih ugotovitev o Trubarju in njegovi dobi.
Slavnostni govornik France Popit, predsednik predsedstva Slovenije, pa je aktualiziral Trubarjev zgodovinski prispevek. Dejal je:
»Pravijo, da nas je Trubar med prvimi, če ne prvi imenoval Slovence. To, kar je veliko kasneje raznim »vrazovcem« povzročalo — nekaterim pa jih povzroča še danes — težave, namreč, da smo si južnoslovanski narodi med seboj v mnogočem različni, je Trubar prav dobro vedel. Obenem pa je prav on s praktičnim delovanjem pokazal
John Whitehead pri Josipu Vrhovcu
Srečanje z namestnikom ameriškega sekretarja za zunanje zadeve posvečeno sodelovanju
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Član predsedstva SFRJ Josip Vrhovec je sprejel namestnika državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Johna Whiteheada, ki se v okviru rednih posvetovanj mudi v naši državi kot gost namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve.
Beseda je tekla o odnosih in prihodnjem sodelovanju med državama, pa tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
Prisotni so bili še namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar, ameriški veleposlanik v SFRJ John Scanlan, pomočnik namestnika državnega sekretarja William Bod-de in direktor za vzhodno Evropo v državnem sekretariatu za zunanje zadeve ZDA Martin Wenick.
pot in način, kako integrirati te različnosti v novo kvaliteto. Bistvo tega je, prav tako v usodnih časih, več kot tristo let kasneje izrazil Ivan Cankar v znamenitem predavanju v Trstu - Slovenci in Jugoslovani — ko je dejal, da je jugoslovanski problem izključno politični problem, ter dalje, da kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zanj sploh ne eksistira. Stara modrost je, da je zgodovina tistemu, ki jo razume, lahko najboljša učiteljica.«
V drugem delu svojega govora se je dotaknil vloge univerze pri širjenju humanističnih dognanj. Takšen simpozij, je dejal, je izjemna priložnost za afirmacijo družboslovja, zato, je nadaljeval, se mora domača znanost organizirati tako, da se bo vednost o ustvarjalnih prizadevanjih naših prednikov tudi na tem področju pomaknila za nekaj desetletij nazaj.
Simpozij bo trajal do petka, 13. novembra. Na njem bo nastopilo okoli 60 domačih in tujih referentov, tematsko pa je zastavljen zelo široko, saj bo slovenska reformacija predmet obravnave skoraj vseh klasičnih humanističnih strok. V sredo popoldan si bodo udeleženci ogledali Raščico, v četrtek zvečer pa bodo lahko prisluhnili enoglasnemu petju cerkvenih besedil iz 16. stoletja.
PETER KOLŠEK
Na območju Knina so se zatresla tla
KNIN, 9. novembra (Tanjug) — Prebivalce Knina je ponoči ob 23.45 zbudilo tresenje tal.
Po podatkih hrvaškega geofizikalnega zavoda v Zagrebu in seizmološkega zavoda BiH v Sarajevu je jakost potresa dosegla četrto do peto stopnjo po Mercallijevi lestvici, njegov epicenter pa je bil na območju Knina. Poročil o morebitni škodi za zdaj še ni.
Obstreljevanje iraškega mesta
BAGDAD, 9. novembra (Tanjug) — Iransko daljnometno topništvo je obstreljevalo mesto Sulaimaneyah na severu Iraka. V tem napadu je bilo ranjenih osem ljudi.
Tudi veliki kupci mesa bi morali kriti nekaj izgube
Klavnica metliške kmetijske zadruge ima samo ori prodaji mesa v občini vsak mesev več kot 17 milijonov izgube - Kako naj bi jo nadomestili?
METLIKA, 9. novembra — Vsak kupec mesa v katerikoli metliški mesnici povzroči s svojim nakupom pri kilogramu govedine 627 dinarjev in pri kilogramu svinjine 609 dinaijev izgube kmetijski zadrugi Metlika oziroma njeni klavnici. Neskladja med odkupnimi cenami živine, stroški in maloprodajnimi cenami povzročajo metliški zadrugi že zelo resne težave. Podobne težave imajo tudi v drugih slovenskih klavnicah in prodajalnah mesa.
Metličani so izračunali, da imajo mesečno izgubo le pri klanju in prodaji mesa za metliško občino že kar 17,444.174 din. Z vsakim mesecem, dokler bo trajalo neskladje med odkupnimi in prodajnimi cenami, se bodo izgube še večale. Kako bodo te izgube nadomestili v sami občini in kako pri mesu, ki ga prodajo izven občine, še ni povsem jasno. Zato so v KZ Metlika resno zaskrbljeni in so trgovci ter klavnica skupaj opzozorili na to občinski izvršni svet. Razlike bo moral nekdo vendarle plačati, saj tako, kot je sedaj, ne gre več naprej.
V metliški klavnici zakoljejo na mesec 90 govedi, ki tehtajo približno 32 ton. Zakoljejo tudi 870 prašičev s skupno težo 38 ton, 70 telet, ki tehtajo skupaj 5 ton in 80 odojkov, katerih skupna teža je tono in pol. Od vsega prodajo Metličani svoji občini 16,25 tone govedi in 11,88 tone svinjine. To pomeni, da porabijo doma polovico vse govedine, kolikor je pride iz klavnice. in tretjino zaklanih mesnatih prašičev. Zato je natančno znano, koliko znesejo negativne razlike, ki jih z nakupi povzročijo metliški kupci.
S kupci izven metliške občine Metličani urejajo stvari drugače, vendar tudi še ni jasno, kako se bo izteklo v resnici. Na republiški ravni velja namreč sedaj dogovor, da sisu za pospeševanje pridelovanja hrane dajejo namensko en odstotek denarja za kritje nastalih negativnih razlik pri prodaji mesa. K temu dogovoru pa niso pristopile vse občine.
V republiki so se tudi dogovorili, da sis za preskrbo mesta Ljubljane zagotavlja polovico potrebnih sredstev za regresiranje cene mesa v maloprodaji na področju ljubljanskih občin. Na kakšen način bodo v Ljubljani ta sredstva zdiuževali in od kdaj ter kako bodo do njih prišli dobavitelji mesa, v tem primeru Metličani. Metličanom še ni nihče pojasnil. Ostane pa kljub vsemu še vedno polovica negativnih razlik pri mesu. ki ga Metličani prodajo izven občine, četudi bo sis za preskrbo mesta Ljubljane za dobavljene količine plačat polovico razlik; 25 odstotkov nega-
tivnih razlik pri svinjini in 26 odstotkov razlik, ki nastanejo pri govedini, naj bi regresirali iz prej omenjenega odstotka sisu za pospeševanje pridelovanja hrane, vendar tega denatja Metličani za zdaj še niso videli in tudi ni znano, kdaj naj bi začel pmekati. Če bodo uredili tudi to, bo ostalo še vedno pri vsakem kilogramu in negativni razliki zanj pri svinjini 25 odstotkov oziroma pri govedini 24 odstotkov nepokritih negativnih razlik. Kdo bo to plačal?
»Na izvršnem svetu smo o tem razpravljali, vendar se nismo še dokopali do sklepov in bomo zadevo ponovno obravnavali. Do takrat smo zahtevali od KZ Metlika in od sisa za kmetijstvo še dodatne, natančnejše podatke.
Zavrnili pa smo to, da bi v klavnici klali le za metliške potrebe, čeprav so bile tudi takšne ideje. Takšno omejevanje bi pomenilo neizkoriščenost klavniških zmogljivosti, torej nižjo produktivnost in bi s tem klavnica zašla v težave. Obenem pa se zavedamo odgovornosti do preskrbe, in to ne le doma. Stvari bo treba čimprej urediti, saj ima KZ Metlika resne težave pri mesu,« nam je povedal podpredsednik IS občinske skupščine Metlika dipl inž. Ivan Kostelec.
Metličani bodo pred končno odločitvijo tudi pretehtali pogodbene odnose z velikimi odjemalci mesa, saj bi morali tudi ti nositi nekaj bremena, ki je sedaj padlo le na KZ Metlika. Pri tem so našteli v Metliki velike menze delovnih organizacij in menze odprtega tipa, bolnišnico v Novem mestu, hotelsko podjetje Otočec, nekatere delovne organizacije iz črnomaljske občine itd.
MILOVAN DIMITRIČ
v
Ce govorice niso resnične, je treba to dokazati s podatki
• Med zadnjim primerom prekinitev dela v brežiški občini, izsiljevanjem višjih osebnih dohodkov in drugimi izsiljevanji izstopa petkova stavka v Tovarni pohištva. Ta kaže namreč na širše vzroke, ki lahko privedejo do nezadovoljstva delavcev in ustavitve proizvodnje. Čeprav v Tovarni pohištva Brežice zatrjujejo, da niso stavkali, marveč le izsilili sestanek - obljubljajo, da bodo zgubljene ure nadomestili, da bi bili o pomembnih stvareh tudi bolje obveščeni.
Nedvomno je težak položaj slovenske lesnopredelovalne industrije prispeval svoje, v brežiškem kolektivu, ki ima ob 80-odstotnem izvozu zelo nizke osebne prejemke, še posebej Kot dobn gospodarji so spoštovali tudi druge širše družbene usmeritve m vztrajali pn delitvi dohodka, ki jim ni dovoljeval višjih osebnih prejemkov. Zadnji čas je posredi še nerešeno kadrovsko vprašanje direktorja delovne organizacije, nedvomno pa tudi govonce o povišanju in poračunih osebnih dohodkov v družbe-mh dejavnostih, občinski upravi, sisih ter družbenopolitičnih organizacijah.
Širijo se govorice o nekajmdijonskih zneskih, in nezadovolj-sfvij ljudi je zato toliko večje. Če »ulica« nima prav, bo pač treba to dokazati in podkrepiti s podatki, ne pa z njimi - kot v primeru tovarne pohištva - zamujati in čakati, da se bo nemir polegel. Ce v več kot desetih dneh ni bilo odgovorov na zahteve delavcev ° osebnih prejemkih omenjenih kategorij, je vprašanje, kako učikoviti smo pri zbiranju in posredovanju podatkov, kakšen sistem imamo in komu še zaupamo. Če res več nikomur ne verjamemo, moramo v določenih obdobjih pač javno razgrniti podatke in v kali zatreti govorice oziroma dezinformacije. Kajti ob hitro naraščajoči inflaciji bo še prihajalo do napetosti, podatki o osebnih dohodkih v upravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, sisih in negospodarstvu pa bodo še bolj bodli v oči.
VLADO PODGORŠEK
Škropilni agregati v izvoz
Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske je zgradil v Hrastju nov objekt - Kmalu bodo lahko ustregli tudi najzahtevnejšim kupcem kmetijskih strojev
KRANJ, 9. novembra — Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske, ki no tehniko sežemo na tržišča zu je nosilec družbeno organizirane pridelave in predelave hrane na Gorenjskem, se ponaša z nekaterimi blestečimi rezultati, zlasti v govedoreji pa tudi v rastlinski predelavi. Vendar pa najboljše finančne rezultate dosega na povsem drugem področju, in sicer v izdelavi kmetijske mehanizacije, medtem ko se v kmetijstvu ubada z velikimi finančnimi in razvojnimi težavami Proizvodnja kmetijske meha-
nizacije, ki so jo vpeljali leta 1969 najprej iz lastnih potreb, postopoma pa jo širili, je z novim proizvodno-skladiščnim objektom v Hrastju dobila podobo samostojne tehnološko napredne in tržno uspešne dejavnosti. Ta temelji na močnem poslovnem sodelovanju z družbenimi in zasebnimi kooperanti, ki naredijo kar štiri petine vseh sestavnih delov končnih izdelkov.
To so kmetijski stroji za zaščito rastlin. Na leto so doslej naredili 25.000 škropilnic, pršilnikov, tako imenovanih atomizerjev in drugih naprav. Razvili so jih sami s svojimi inovacijskimi dosežki brez tujih licenc. Niso se pa odrekli sodelovanju s strokovnimi institucijami pri nas in v tujini. Pri tem posebej poudarjajo prispevek Višje agronomske šole iz Maribora, kjer jim je zlasti profesor dr. Milan Novak veliko
pomagal pri vzgoji strokovnjakov in razvoju škropilne tehnike. *
Ko bodo v novem proizvodnem objektu še izpopolnili sedanjo opremo z obdelovalnimi stroji, to naj bi bilo do konca leta, bodo izdelavo precej povečali, predvsem pa izboljšali kakovost. Kot zatrjujejo, bodo sposobni ustreči vsem potrebam najzahtevnejših domačih kupcev tovrstne kmetijske mehanizacije ter se na tujih tržiščih enakovredno meriti s tujimi izdelovalci. Sicer pa so zaradi nekaterih izvirnih tehničnih rešitev škropilnih agregatov že pred leti uspeli tudi v izvozu, in sicer najprej na Poljsko in v Sovjetsko zvezo, nato pa še v Italijo, Avstrijo, Belgijo in Španijo ter na Bližnji vzhod, medtem ko prav sedaj tečejo pogovori o izvozu v ZDA.
»Odločili smo se, da pri razvoju in trženju s kmetijsko škropil-
naj naših meja. Že pred leti sprejeta vizija, da na tem področju kmetijske tehnike dohitimo ali celo prehitimo svetovno tehnologijo, ki je primerna za naše razmere, z novim proizvodnim objektom postaja stvarnost. Naša poslovna in razvojna strategija, da v celoti zadostimo domačemu trgu s stroji za zaščito rastlin, bo kmalu uresničena. Zelo hitro pa se uresničuje tudi naš poslovni optimizem, da polovico svoje proizvodnje, to je v vrednosti 6 milijonov dolarjev, izvozimo,« je ob otvoritvi novega objekta v Hrastju dejal Janez Tavčar, direktor kmetijsko-živil-skega kombinata Gorenjske.
LADO STRUŽNIK
BBIrtllžSrail
V novembrski številki:
Priloga o
programskih jezikih in sorodnih orodjih
Nove pogodbe Itasa s tujimi partnerji?
S prodajo ležajev naj bi kolektiv prispeval k izvozu kočevskega gospodarstva
KOČEVJE, 9. novembra — V tem tednu bo kočevski Itas obiskalo več tujih partnerjev, s katerimi so Kočevci navezali pogovore o prodaji velikih ležajev. Po tem obisku bodo Itasovi komercialisti verjetno sklenili več pogodb za izvoz ležajev.
Itas se z ležaji in njihovo proizvodnjo ukvarja že nekaj časa, serijsko pa leto dni. V tem času so povsem obvladali izdelavo su-rovcev in strojno obdelavo, s strojno fakulteto pa sodelujejo pri posebnih toplotnih obdelavah določenih vrst ležajev. Na domačem trgu se je Itas že uspešno uveljavil z ležaji in tudi dobro sodeluje z ostalimi proizvajalci ležajev.
Če bodo Kočevci uspešno prodajali ležaje na tuje, bodo še povečali izvoz, ki ga predstavljajo predvsem traktorske prikolice. Te prodajajo največ v ZRN in Avstrijo. Povečan izvoz pa pomeni nevarnost za dohodek Itasa, saj je položaj izvoznikov zelo slab.	m. D.
Brez obrtnikov ni moč misliti na še hitrejši razvoj Dolenjske
Novomeški obrtniki so dobili svoj dom - Dela so stala nekaj deset milijonov - Na vrsti je priprava obrtne cone na Cikavi
NOVO MESTO, 9. novembra - Dolenjskim obrtnikom se je z otvoritvijo novega obrtnega doma na novomeškemn Glavnem trgu uresničila dolgoletna želja. V prenovljeni zgradbi so dobili svoje prostore tudi obrtniki, ki so združeni v obrtni zadrugi »Hrast«. Obnovitvena dela so v glavnem v svoji lastni režiji izpeljali obrtniki sami, naložba pa je stala nekaj deset milijonov dinarjev.
NOVI PROSTORI HRAŠKE AGROMEHANIKE - Novi proizvodni in skladiščni prostori Agrome-hamke (Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske) v Hrastju pri Kranju, ki so jih odprli v petek bodo omogočili povečano izdelavo kmetijske mehanizacije in izboljšanje njene kakovosti. Novi objekt, s katerim so pridobili 3000 kvadratnih metrov prostora, jih je stal okoli pol milijarde dinarjev. Iz lastnih sredstev so zagotovili 180 milijonov dinarjev, 120 milijonov dinarjev je bančnega kredita, 190 milijonov dinarjev pa so dobili od zavarovalnice na račun škode ob lanskem požaru, ki jim je uničil stari objekt (L. S., foto: Mirko Kunšič.)
Predsednik obrtnega združenja Novo mesto Ivan Kranjc je ob tej priložnosti povedal, da bo s to pridobitvijo drobno gospodarstvo na Dolenjskem dobilo novo vsebino. V domu bodo tudi obrtne delavnice, kreditno-— hranilna služba, knjigovodski servis itd.
Ivan Kranjc je med drugim dejal: »Otvoritev novega obrtnega doma sodi v naše dolgoročne načrte, ki smo jih sprejeli pred leti. Zdaj je na vrsti priprava obrtne cone na Cikavi pri Novem mestu, potem pa bodo stekle priprave za hranilno-kredit-no službo, knjigovodski servis itd. Velik poudarek bomo v prihodnje namenili storitveni obrti, ki močno zaostaja, pripravi lokacij za razvoj proizvodne in storitvene obrti.«
Drobno gospodarstvo na Do-
lenjskem v zadnjih letih nekoliko oživlja. V novomeški občini imajo 712 obrtnikov, pred tremi leti jih je bilo 589. Poleg tega se 299 občanov ukvarja s popoldansko obrtjo. Še vedno prednjači proizvodna obrt. Najmočneje so zastopani avtoprevozniki (19-od-stotno) kovinsko—predelovalna dejavnost (18-odstotno), gostinska obrt (12-odstotno) itd.
Predsednik izvršnega sveta skupščine Novo mesto Ivo Longar je ob tej priložnosti dejal, da se bo družbenopolitična skupnost trudila, da bi omogočila drobnemu gospodarstvu še hitrejši razvoj, ker si brez njega ni mogoče zamisliti še hitrejšega gospodarskega razvoja Dolenjske. Zavzel se je tudi za pošten odnos do obrtnikov, ki pa ga v naši družbi ni dovolj čutiti.
SLAVKO DOKL
Etnologi o mejaših in njihovih običajih
Posveta v Dolenjskih Toplicah se je udeležilo 70 etnologov iz Slovenije in Hrvaške
DOLENJSKE TOPLICE, 9. no vembra — Peti posvet »slovensko-hrvaške etnološke vzporednice«, ki je trajal tri dni in se ga je udeleževalo več kot 70 etnologov iz Slovenije in Hrvaške, so sklenili z zaključno razpravo o prepletanjih ob slovensko-hrvaški meji in etnološki sliki Bele krajine, Pokuplja in Žumberka.
Etnologi so tematiko obdelali izčrpno, čeprav so se večinoma skrivali za skromnimi oznakami svojih del, kot je načrt, skica, poskus. Slovenski etnologi so predlagali, da naj bi tudi prihodnje leto pripravili vzporednice v Sloveniji, potem pa dve leti zapored na Hrvaškem, vse zaradi kontinuitete raziskav. Pri vzporednicah naj bi prihodnje leto osredotočili na Prekmurje, organizator pa naj bi ponovno bilo slovensko etnološko društvo.
O pojavih folkloristike v Beli krajini je govoril Mirko Ramovš, Marjetka Balkovec pa o etnološki topografiji metliške občine. Marinka Dražumerič je podala rezultate svojih raziskav o Srbih v Beli krajini, Andreja Brancelj pa o letošnjem raziskovalnem taboru v Beli krajini. Andrej Dular je poudaril pomembnost raziskovalnih taborov in predlagal, da bi jih morda orga-nizirali hkrati po dva v Sloveniji in na Hrvaškem.
Vaški arhitekturi jugovzhodnega Žumberka je posvetila pozornost Dragica Cvetan, Branko Djakovič pa je spregovoril o svojih terenskih raziskovanjih v severovzhodnem delu Žumberka in o gospodarski bedi, ki je po spominih najstarejših prebivalcev vladala v Žumberku pred vojno. Igor Kramberger in Snežana Štabi sta govorila o Hrvatih na Dolenjskem, Libuše Kašpar o prehrani karlovškega Pokuplja in Tomislav Djurič o ljudskem apote-karstvu te iste pokrajine. Zorica Rajkovič je predstavila pomladanske običaje Pokuplja, Milko Mati-četov slovensko-hrvaško balado o neusmiljeni gospodi - Štibrici, Igor Cvetko pa pesmi Zdaj bomo eno po oštrsko.
O hrvaško-slovenskih zakonih ob Sotli je poročala Jasna Čapo, Božica Somek-Machala pa o sezonskih delih okoli Bizeljskega in prepletanjih Slovencev in Hrvatov ob tem. O ekonomskih prepletanjih v Bistrici ob Sotli je govoril Dušan Strgar, Jerko Bezič pa o slovenskih pesmih v Hrvaškem Zagorju. Romanje kot indikator religioznih (ne)prepletanj ob slo vensko-hrvaški meji je bila tema Aleša Gačnika, medtem ko se je Vito Hazler ozrl na spreminjanje stavbne dediščine ob Sotli.
MILOVAN DIMITRIČ
Prodajna razstava duhovih slik v Artirisu
NOVO MESTO, 9. novembra — Akademski slikar Jože Ciuha iz Ljubljane je odprl v Novem mestu v novi cvetličarni Artiris prodajno razstavo svojih slik. Razstava slikarja, ki je razstavljal že več kot stokrat po vsem svetu in prejel več deset domačih in mednarodnih priznanj in nagrad, je pritegnila številne Novomeščane. Predstavitev v cvetličnem okolju je za Novo mesto zanimiva novost. »Zdi se mi, da Novo mesto potrebuje takšne prireditve, novosti, sodobnejše prijeme. Zato sem se odločil za takšno razstavo, prosil Jožeta Ciuho in smo pripravili prireditev,« je povedal lastnik Artirisa Milan Badovinac iz Novega mesta. (M. D.)	6
Urejajo cestne odseke, pločnike, kolesarske steze
DELO ★ III. - stran 9
Revalorizacija je pretežko breme za invalidske delavnice
ŠKOFJA LOKA, 9. novembra _ v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki so pripravili predlog za spremembo zveznega zakona o celotnem prihodku in dohodku, s katero naj bi invalidskim delavnicam znova omogočili ekonomično poslovanje. Predlagajo, naj tem delovnim organizacijam ne bi bilo treba opravljati revalorizacije, ki zelo obremenjuje njihovo poslovanje.
Invalidske delavnice poslujejo tako kot gospodarske organizacije, čeprav imajo zaradi nižje storilnosti zaposlenih invalidov, dodatnih stroškov za delovne naprave in omejene izbire dela manjšo akumulativnost. Žal je zakon o celotnem prihodku z obvezno revalorizacijo sredstev izničil družbenoekonomske rešitve v korist invalidov. Ob prvem četrtletju je v vsej državi imela izgubo petina invalidskih delavnic, ob polletju pa že polovica.
V škofjeloškem Centru, kjer sta dve petini zaposlenih invalidi, so v devetih mesecih letos zaradi revalorizacije morali vknjižiti kar za 150 milijonov dinarjev dodatnih stroškov. (L. S.)
TITOVO VELENJE, 9. novembra — V mestu in okolici hitijo z urejanjem cestnih odsekov, predvsem z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez, v naselju Pesje pa z rekonstrukcijo kilometer dolge sodobne ceste, ki je del projekta ob gradnji nove klasirnice premoga REK Velenje. Pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine so že zdavnaj ugotovili, da vsa skrb in prizadevanja za prometno preventivo niso dovolj, da je treba odpravljati tudi ozka prometna grla in »črne točke«, ki jih v tej občini ni malo. (Besedilo in slika: J. M.)
V Žilkovcih so ustanovili kulturno društvo
ŽITKOVCI, 9. novembra — Žitkovci so ena najmanjših vasi v lendavski občini. V letošnjem letu so asfaltirali vaške ulice, proslavili 50-letnico gasilskega društva in ustanovili kulturno društvo, ki so ga poimenovali Solzice. Novo kulturne društvo združuje dramsko, recitatorsko, folklorno in ritmično skupino ter pevski zbor. Društvo se je domačemu občinstvu predstavilo že dvakrat, obakrat pa so jih navdušeno sprejeli. V tej vasici žjvijo predvsem krajani madžarske narodnosti. (J Z.)
Uspešen nastop celjskega pevskega zbora na Madžarskem
CELJE, 9. novembra - Mešani pevski zbor France Prešern se je vrnil s kratke turneje na Madžarskem, kjer je v mestu Zalaererszeg nastopil na tradicionalnem festivalu, ki so ga tokrat prireditelji posvetili praznovanju obletnice okto-brske revolucije. Celjski zbor, kije pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča na festivalu nastopil v družbi 14 madžarskih zborov in finskega zbora, je imel tudi dva koncerta. S kakovostnim petjem je navdušil občinstvo in si zagotovil vabilo na prihodnji festival. (D. H.)
MIMOGREDE
Za šolsko malico najraje sendvič
ŠKOFJA LOKA, 9. novembra — Na zadnji seji občinske skupščine se je eden izmed dele-gatov spotaknil ob šolske malicq oziroma navade šolarjev srednješolskega centra v Škofji Loki, da med odmorom hodijo sami po malico v bližnje trgovine. To namreč, kot je dejal, povzroča precejšnjo gnečo v prodajalnah živil, pred njimi pa je zaradi množičnega obiska šolarjev vse več odpadkov. Vprašal je, zakaj dijaki ne malicajo v domu učencev, ki je tik ob šoli in kaj so naredili, da bi rešili ta problem.
Medtem so problem že rešili, in sicer tako, da so dijakom med odmorom prepovedali hoditi iz šole. Že prej pa so jim popestrili jedilnik v kuhinji doma učencev, da bi se izognili kritikam na račun preveč enoličnih malic. Kot pa je videti iz števila posameznih vrst prodanih malic, šolarjem niso skoraj nič ustregli s tem, da jim pripravljajo zrezke, špagete, golaž, fižolovo pašto in podobne tople jedi, saj jih približno dve tretjini kupuje le sendviče, drugim pa so najljubši zavitki, sadne kupe ali pecivo. Očitno je, da imajo šolarji precej drugačen okus in prehranjevalne navade, kot jih vztrajno propagirajo zdravstveni delavci, vendar tega z ukrepi ni mogoče spremeniti.
L. S.
V Postojni so podelili nagrade in priznanja M. Vilharja
POSTOJNA, 9. novembra - Na slovesnosti v postojnskem kulturnem domu so podelili priznanja m nagrade Miroslava Vilharja, ki jih podeljuje občinska kulturna skupnost za dosežke na kulturnem področju. Priznanja so dobili Turistično društvo Postojna, Danica Kašča (Društvo upokojencev Postojna) in postojnska godba, nagrade pa Jože Dekleva (KUD Pivka), Mirko Drnovšek (postonjski zbor), Jože Škodič (Svoboda Postoi-na)>	(OŠ Postojna) in vzgojni
zavod Planina. V kulturnem programu so sodelovali člam amaterskega gledališča Svoboda Postojna m postojnska godba. (M. T.)
Delavke zagorske Lisce spet za stroji v svoji tovarni
ZAGORJE OB SAVI, 9. novembra - Devetdeset delavk prve izmene zagorske Lisce je danes zjutraj začelo s poskusno proizvodnjo v novih prostorih tovarne. Prejšnja tovarna je ostala pod plazom, ki je februarja letos podrl stanovanjske in gospodarske objekte pod Ruardijem. Delavke so doslej prizadevno delale v utesnjenih in za proizvodnjo neprimernih prostorih športnega društva TVD Partizan
-	kljub vsem nevšečnostim pa so izpolnile svoj devetmesečni načrt proizvodnje do zadnje pike.
, Novo tovarno tozda Šivalnica so zgradili zagorski gradbinci za 1,73 milijarde dinarjev v pičlih šestih mesecih. Tovarna je eden največjih objektov, ki smo jih zgradili v Sloveniji v zadnjih letih iz solidarnostnih sredstev. Liščinemu kolektivu v Zagorju so pri premoščanju težav pomagali mnogi, izredno veliko zaslombo so imeli v občim, še posebej pa v delovni organizaciji. To se je pokazalo tudi ob selitvi — tovarno so preselili konec tedna zaradi selitve niso izgubili niti enega delavnika. Pri selitvi 120 šivalnih strojev in ogromno druge opreme pa so pomagale ekipe iz Senovega, Krmelja, Sevnice, zagorski mladinci. Smrtniki Proletarca, ogromno pa so opravili delavci Lisce sami.
Pomoč ostalih tozdov delovne organizacije Lisca se pozna tudi pn izpolnjevanju proizvodnih načrtov. Po plazu so le najbolj optimistični napovedovali, da bo zagorski kolektiv letos izpolnil plan ceio 85-odstotno. V devetih mesecih ga izpolnjujejo v celoti
-	delovni uspeh je prav gotovo vreden občudovanja. Vsak dan okrog 200 zaposlenih izdela okrog 1300 izdelkov. Kar 60 odstotkov svoje proizvodnje je zagorski kolektiv v devetih mesecih izvozil. To je neverjeten dosežek, saj so v letnem planu še pred plazom načrtovali izvoz 30 odstotkov svoje proizvodnje. Seveda jeveliko vredna pri tem pomoč drugih tozdov delovne organizacij^1 so prevzeli zahtevnejše izdelke in omogočili Zagorjanom izdelavo nekoliko manj zahtevnih in količinsko večjih serij
-	tako ni bilo treba pogosto menjati strojne opreme. Uradna otvoritev nove tovarne bo 26. novembra - pred praznikom republike.
MARKO PLANINC
PISMA BRALCEV
V Dupljah razmišljajo, kako naj razširijo svoje pokopališče
Največ težav jim povzroča kmet, ki noče zamenjati zemlje, čeprav jo je kupil od župnišča - Kaj so predlagali krajani?
DUPLJE, 9. novembra - Pokopališče v Dupljah je premajhno. Treba bi ga bUo razširiti. Svet krajevne skupnosti je že pred petimi leti objavil skico, kako naj bi ga razširili. Vendar ga še vedno niso. Kmet namreč noče menjati zemlje, ki jo je pred leti kupil od zupmsca. Postopek za razlastitev te zemlje ni mogoč, ker družbeni načrt KS Duplje ni usklajen z detajlnim urbanističnim redom vasi.
Na zboru krajanov so iskali za večino pametno rešitev. Kmetu so predlagali, naj mu sodni cenilec oceni zemljo, da jo bo dobil plačano kot stavbno zemljišče. V trajno last pa bi mu krajevna skupnost ob pomoči zemljiško kmetijske skupnosti priskrbela zemljo enakih izmer, ko bi jo izgubil pri širitvi pokopališča.
Na zboru je bilo rečeno, da je tudi cerkev pripravljena odstopiti del zemlje krajevni skupnosti, vendar s pogojem, da kmet pristane na predvideno širitev pokopališča. S tem bi odpravili težave za 20 let.
Za vsak primer, če kmet ne bi popustil, so na zboru krajanov predlagali še dodatno rešitev. , Zožili bi dostopno pot do pokopališča, pridobili 400 kvadratnih metrov cerkvenega zemljišča in tako zagotovili dovolj prostora še za pet let. V tem času pa bo tudi na nivoju kranjske občine
sprejet odlok o pokopih in širitvah pokopališč.
MIRKO KUNŠIČ
Prva abonmajska predstava v tej sezoni
TRBOVLJE, 9. novembra
-	V torek, 10. novembra, bo v Delavskem domu v Trbovljah prva letošnja gledališka abonmajska predstava. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko z delom Alenke Goljevšček
-	Otrok, družina, družba ali Le-
payida 1987. Predstava ob 16. uri je namenjena za srednješolski, ob 19.30 pa za večerni abonma. Prirediteljica, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, praznuje z letošnjo gledališko abonmajsko sezono tridesetletnico, odkar potekajo v Delavskem domu redna gostovanja slovenskih poklicnih in deloma nepoklicnih gledališč«	T. L.
Odgovor na odprto pismo Vika Plemlja
Z nemajhnim začudenjem smo dne 27. oktobra letos prebrali vaše odprto pismo.
Na kratko: kakor naša agencija, tako tudi agencija Slavnik iz Zagreba, na svojih večjih potovanjih vsako leto podelita večje število nagrad in doslej še nobeden od nagrajencev ni bil za podeljeno nagrado opeharjen.
Zares je napovedovalka ob proglasitvi nagrajenca pomotoma rekla, da bo prejel nagrado od Slavnika, namesto od Avioto-ursa, kar pa naše obveznosti ne spremeni. Nagrajenec se ni obrnil na podelitelja nagrade - predstavnika Aviotoursa na ladji. čeprav je bilo časa dovolj in bi ga lahko našel v ladijski recepciji. Pred prihodom v Genovo smo iskali nagrajenca celo prek ladijskega ozvočenja, da bi se z njim osebno pogovorili, kako bo nagrado izkoristil. Na objave prek zvočnika ni bilo odziva. Šele po izkrcanju v genovskem pristanišču, preden smo vstopili v Slavnikove oziroma Aviotour-sove avtobuse, ki so nas kasneje prepeljali v Maribor oziroma v Zagreb, je k predstavniku A vi-otoursa pristopil vodič Slavnika ' iz Ljubljane ter nam izročil na-grajenčev naslov. Tedaj smo
predstavnika Slavnika prosili, naj nagrajencu posreduje naslednje pojasnilo: izžrebancu na ladji nismo mogli izročiti napotnice za odrejeno smučišče na Pohorju, da pa bomo le to poslali pravočasno, pravzaprav, do konca oktobra, ko bo jasno, kakšne bodo v zimski sezoni, od 15. dec. 1987 do 15. marca 1988 naše zmogljivosti. Prijave za smučanje na Pohorju za zimsko sezono 1987/88 smo letos začeli sprejemati 7. novembra, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnem časopisju.
Bralcem prepuščamo presojo — kdo je bil za kaj opeharjen?
Tak način pisanja tov. Plemlja je poskus opehariti za dobro ime obe agenciji, ki ga sicer uživata.
POTOVALNA AGENCIJA AVIOTOURS, Maribor
Hvala za lep izlet!
Po grenkem spoznanju, da turistična agencija Yugotours Ljubljana za naš delovni kolektiv ni mogla organizirati izleta v Grčijo, smo se prijavili za izlet na Madžarsko pri Kompasu Slovenj Gradec. Vse priprave v zvezi z izletom je vodil tov. Grega Mohorko. Ze v teh pripravah nam je dal veliko koristnih in potrebnih informacij, zato smo bili zadovoljni, ko smo izvedeli, da gre z nami kot vodnik. Kakšen naj bi bil vodnik, smo spoznali prav pri to-
varišu Mohorku. Izlet je trajal dva dni in vso pot je bil tov. Grega z nami. Tudi v Budimpešti, ko smo imeli tamkajšnjega vodnika za ogled mesta, se tovariš Grega ni oddaljil od nas. Na vsako stvar nas je opozoril, vsako stvar pokazal in organiziral. Z eno samo besedo — bil je vsestranski. Da je bil izlet vsem resnično všeč, gre velika zahvala prav tov. Gregu. Menim, da je to tisto, kar pri turističnih delavcih tako pogrešamo.
Bila pa bi krivična, če v tem pismu ne bi pohvalila voznika avtobusa. Ob neprijetnih pripetljajih v cestnem prometu in v prometni gneči velikega mesta ni niti z besedo ne z gesto pokazal slabe volje. Resnično srčno kulturen človek.
Za lep izlet in prijetne urice — obema iskrena hvala.
MARIJA HERMAN, za OOS OŠ Vuzenica
Božič je predvsem etično vprašanje
Moj skromni prispevek o božičnih praznikih, ki je bil objavljen v sobotni prilogi »Dela« 24. 10. 1987, je imel dokaj nenavaden odmev. Zato v imenu vseh tistih, ki so mi telefonirali, in pa tistih, ki so mi osebno izrazili nič nianj kot navdušenje, prosim uredništvo, da objavi tudi ta prispevek.
Pa začnimo od začetka.
Že isti dan (sobota) dopoldne so nekateri tovariši začutili po-
trebo, da poiščejo mojo telefonsko številko in povedo svoje mnenje — mnenje somišljenika.
Prvi je to storil tovariš Mrak iz Škofje Loke. »Popolnoma se strinjam z vsem, kar ste napisali.«
-	Oprostite, ste vi Slovenec?
-	sem ga vprašal. »Seveda sem Slovenec in ni nas malo, ki tako mislimo.«»
Tovariš Nace z Vrhnike: »Čestitam, tovariš, vsaj eden, ki je povedal resnico.«
Tovariš iz Ihana (imena si nisem zapomnil): »Popolnoma pravilno ste napisali, tudi jaz mislim tako.«
V službi:
—	trenutno ste najbolj popularna oseba v našem kolektivu, strinjam se s tistim, kar ste napi-sah;
—	bila sem navdušena, doma sem vaš prispevek na glas prebrala vsem članom družine;
—	ali si še na prostosti;
—	nisi stanoviten človek, že dve veri si zamenjal, sedaj pa rineš med katolike;
—	ha, ha, dobro si zložil;
—	tovariš, jaz se ne strinjam z vami (zakaj, pa ni povedala);
Po pisarnah so ležali izvodi sobotne priloge »Dela«, moj prispevek je bil obkrožen z debelimi črtami.
Seveda so bili tudi taki, ki se niso odzvali zaradi statusa — razumljivo. Sodelavka mi je med drugim povedala tudi tole:
Prvega novembra smo šli na grob staršev. Spotoma smo obiskali tudi strica, ki je slavist. Po
pogovoru, ki je bil posvečen spominu umrlih, je stric povedal, da gaje navdušil prispevek o božiču v sobotni prilogi »Dela«. Mi pa tega gospoda poznamo, mu je rekla moja sodelavka. Če ga poznaš, ga lepo pozdravi in mu čestitaj za pogum in iskrenost.
Hvala vsem, tudi tistim, ki ste kritično obravnavali vsebino mojega prispevka.
Spričo naštetih dejstev je ugotovitev lahko le ta: KAKO MALO JE POTREBNO ZA MOBILIZACIJO LJUDI!
Spregovoriti je potrebno kon-cizno in v narodnem jeziku, pa ne le o slabostih, ampak tudi o nesmislih, ki jih delamo. Nedvomno je moj prispevek prizadel posameznike, morda tudi nekatere forume v ZK. Toda tudi sam sem prizadet! V prispevku sem pisal le o sebi, svojih pomislekih in svoji organizaciji.
Kljub takemu pristopu pa me je prijatelj skoraj zaupno vprašal, ali sem se z Jožetom Smoletom dogovoril, da bom napisal tak prispevek. To vprašanje me je nemalo presenetilo, zato sem ga vprašal, zakaj tako misli. Odgovoril mi je, da je vsebina mojega prispevka v skladu s politiko, ki jo vodi Smole.
Tudi tako so nekateri razmišljali.
In kaj, ko bi somišljenike (kako malo je potrebno) pozval, da se organiziramo v posebno skupino (komunisti in nekomunisti), ki ne bi 'bila povezana z nobeno OOZK, ter nastopili s svojim
programom na spomladanski konferenci ZKS.
— Ali bi forumizirana ZK sprejela tudi ta izziv?
— Ali bi najprej mene, potem pa še druge proglasili za separatiste?
— Ali bi proti nam uvedli sankcije?
Tudi če bi to storili, bi končni cilj bil:
—	kompletna sprememba metod in oblik delovanja ZK in
-	dvig njenega ugleda.
Toliko, dragi somišljeniki.
Hvala za široko moralno podporo.
Ce se še kaj slišimo, bo lepo. S tem končujem svoje pisanje o božiču in partiji. Svojo energijo bom odslej porabljal za rejo malih živali.
MOMIR RADOSAVLJEVIČ, Ljubljana, Titova 123
Iznakaženo drevo
Pred dnevom mrtvih, ko smo urejali grobove, je bilo na ljubljanskem pokopališču kar živahno. Taki smo pač, da imamo radi lepo urejen grob. Najbrž je to del podedovane kulture. To ni nič slabega, saj imamo še celo prost dan za to. Tisti del novega pokopališča, ki leži južno od poslovilne dvorane, je tako imenovani parkovni del. Tam sta tabla, ki prepoveduje kakršnokoli ograjevanje. Čemu to, ne vem. Je pa to najslabše urejen del pokopališča.
Drevje, trava, plevel, in nič koliko načinov in poskusov, da bi grob pač nekako izgledal. Nekateri se mučijo s travo, drugi z nizkim grmičevjem, tretji s peskom, vendar je videz kaj klavrn.
Nekaj dni pred praznikom sem šel tudi sam urejat grob. Mali robnik, ki je bil zakopan v zemljo in je ločil pesek od zemlje, je bil razkopan in posamezni deli razmetani. Podobno je bilo še pri nekaterih drugih grobovih, ki pa so bili že pripravljeni za 1. november. To sem uredil, natresel peska in šel. Dan pred dnevom mrtvih smo tja nesli cvetje. Grob je bil spet razdejan, posamezni kosi razmetani. Za nameček pa je bila mala cipresa, ki smo jo vsadili spredaj, spodaj porezana, torej iznakažena. Vse podobne ciprese, ki so dosti višje, so bile nedotaknjene. Torej ni kdo vejic uporabil kot zelenje. Tako je komunalni delavec svojo voljo vtepel drevesu. Vse skupaj se mi je zdelo vandalsko. Sicer pa ne vem, zakaj nam nekdo vsiljuje svoje predstave, kako naj bo
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
grob urejen, če pa s tem nismo zadovoljni.
Tak dogodek kaj čudno deluje. V sebi imaš neko spoštovanje do pokojnih, po drugi strani pa vidiš, da znamo trmoglaviti in vztrajati pri nemogočem. Že zdavnaj je jasno, da ta del poko-
pališča nima možnosti, da bi bil park, saj so zanj potrebne skrbno negovane travne površine in tudi z drevesi je treba delati bolj srčno.
IZIDOR REJC, Vodovodna 3, Ljubljana
Tema je vedno le tema, svetloba pa je lahko različna!
Bleščeča izbira več kot 1200 svetil za vse namene in prostore.
Tovarniška znižanja in drobna darila ob večjih nakupih. Za vse kupce nagradno »srebanje in še veliko drugih ugodnosti: kataloška prodaja, nadomestna stekla, možnost zamenjave in še kaj... Metalkine blagovnice v Ljubljani, Kamniku in Mariboru 29. 10.—14. 11.
© metalka
DELO DELO DELO DELO PELO DELO DELO DELO DELO DELO
Spretni
tatovi
orožja
Iz oporišč v ZDA in ZRN vsako leto izgine za več milijonov dolarjev orožja
VVASHINGTON, 9. novembra (Tanjug) — Iz ameriških zalog orožja v vojaških oporiščih v ZDA in Zvezni republiki Nemčiji vsako leto na skrivnosten način izgine za več milijonov dolarjev orožja. Ameriški vojaški strokovnjaki so potrdili, da se kraje vrstijo vse bolj pogosto in da del ukradenega orožja pride po tihotapskih kanalih v Iran in Libijo. Dobri plačniki so tudi pripadniki različnih ekstremističnih skupin.
Nenavadni tatovi so očitno tudi vse bolj predrzni. To ilustrira tudi »akcija«, ki so jo pred kratkim izvedli v ameriškem oporišču v Geldersheimu (ZRN), od koder so brez večjih težav odnesli 12 min. V drugem oporišču, prav tako v ZR Nemčiji, so docela po naključju preprečili krajo sodobne rakete zemlja-zrak tipa stinger. Pripadniki varnostne službe so jo našli že v posebnem kovinskem zaboju, ki je bil pripravljen za prevoz iz oporišča. Tatovi so na pokrov celo napisali oznako stinger — očitno zato, da bi partnerjem pomagali pri prevzemu blaga, torej lažje identifikacije pošiljke.
• Najpogosteje izginjajo rakete phoenix. ročni minometi, razstrelivo in avtomatske puške. Toda tatovi se včasih odločajo tudi za večje zalogaje. Pred dvema letoma je skupina tatov prišla kar na letalonosilko, ki je bila v oporišču na ameriški zahodni obali, in odnesla rezervne dele za bojno letalo F14.
Podatki o tatovih orožja so prepričljivo znamenje za preplah. trdijo nekateri ameriški strokovnjaki, ki poudarjajo, da niti jedrsko orožje ni varno. Da njihov sum ni brez podlage, potrjuje tudi pred kratkim objavljeno poročilo komisije Pentagona, v katerem je rečeno, da vojaška oporišča in skladišča orožja niso dovolj zaščitena. Alarmni sistemi v posameznih bazah imajo številne pomanjkljivosti, čeprav gre za najsodobnejšo elektronsko opremo. Napake so odkrili tudi v evidenci orožja v skladiščih. tako da se pogosto zgodi, da kak kos kar na lepem brez sledu izgine.
Burgiba odpeljan
TUNIS, 9. novembra — Bivšega tunizijskega predsednika Hab-iba Burgibo so danes iz predsedniške palače s helikopterjem prepeljali v neznano smer, v eno od predsedniških rezidenc.
KRVAV SPOMIN NA MRTVE — Še preden se je žalna slovesnost v spomin na padle v obeh vojnah začela, jo je zaznamovala kri 74 žrtev bombne eksplozije. Enniskillen je tako postal prizorišče največjega pomora civilnega prebivalstva v zadnjih petih letih na Severnem Irskem, kjer so teroristični napadi postali del vsakdanjika. {Telefoto: Reuter)
V barbarskem napadu ranjenih tudi 14 otrok
Petnajst kilogramov težko bombo, ki je eksplodirala v kraju Enniskillen na Severnem Irskem, je po prepričanju policije podtaknila IRA - Obsodbe
OD NAŠL SODELAVKE
LONDON, 9. novembra — Zadnja poročUa trdijo, da je včeraj ob bombni eksploziji v EnniskiUnu na Severnem Irskem umrlo enajst ljudi, 63, med katerimi je 14 otrok (najmlajši je star dva meseca) pa je bUo ranjenih. To je največji množičen umor na Severnem Irskem v zadnjih petih letih.
Za eksplozijo ni prevzela odgovornosti še nobena teroristična skupina, toda policija je prepričana, da je zanjo odgovorna IRA. Policijski načelnik John Hermon je rekel: »Popolnoma sem prepričan, da je to delo IRA. Bomba je bila nastavljena zlonamerno, da bi morila civiliste.«
Petnajst kilogramov težka bomba je bila nastavljena v poslopju nekdanje šole le nekaj metrov od vojaškega spomenika, okrog katerega so se zbirali ljudje, da bi počastili spomin na padle. Včeraj so se Britanci tako kot vsako leto spomnili in izkazali čast padlim v prvi in drugi
Svetovni »davčni raj«
Kajmanski otoki v karibskem območju se po številu bank in vloženem kapitalu finančno lahko kosajo z New Yorkom, Londonom in Tokiom
OD DOPISNIKA TANJUGA
LONDON, 9. novembra — Čeprav se je delež Velike Britanije v mednarodni trgovini precej zmanjšal, ostaja ta država, kar zadeva finančne posle, še vedno na prvem mestu v svetu. Nedavno je organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) potrdila, da je delež finančnega sektorja v bruto nacionalnem proizvodu Britanije med najvišjimi v svetu.
London velja za največjo mednarodno bančno središče, v katerem deluje vseh sto vodilnih svetovnih bank. Kar zadeva finančne posle, se London prav gotovo lahko meri z New Yor-kom in Tokiom, v bančništvu je na prvem mestu, hkrati pa je tudi svetovna prestolnica vseh vrst zavarovanj. Postavka tako imenovani »nevidni izvoz«, ki ima izredno velik pomen za celotno britansko plačilno bilanco in hkrati nadomešča primanjkljaje v trgovinski menjavi, je pravzaprav skupek prispevkov od finančnih storitev (obresti in servisov) in obtokov od zavarovalnin.
Prav gotovo je težko odgovoriti na vprašanje, katera mesta bi lahko v finančnih poslih tekmovala z Londonom, New Yorkom in Tokiom. Verjetno bi mnogi
najprej omenili Frankfurt, Pariz, Zurich, Hongkong, Milano ali kako drugo večje mesto.
V Timesu pa lahko preberemo, da je največji tekmec omenjenih treh mest malo znana skupina otokov v Karibskem motju Kajmanski otoki, ki jih imenujejo tudi »Britanski pu-deljček«, ker so ena od kolonij združenega kraljestva.
Podatek resda preseneča, vendar pa časopis ob teh svojih trditvah navaja tudi potrebne dokaze. Kajmanski otoki ležijo med Jamajko in Kubo, obsegajo skoraj 260 kvadratnih kilometrov ozemlja in imajo okoli 20.000 prebivalcev.
Dejstvo pa je, da imajo tamkajšnje banke, združenja podjetij in zavarovalne družbe več kot 200 milijard dolarjev premoženja. V bankah je deponirano več
Navzkrižja ob radioaktivnosti
OD NAŠE DOPISNICE
BRUSELJ. 9. novembra — Zunanji ministri Evropske skupnosti so se pozno sinoči znova razšli brez konkretnih dogovorov glede stopenj radioaktivnosti, ki naj bi jo tolerirali v živilih in pitni vodi v primeru prihodnjih jedrskih katastrof. Čeprav je dvanajsterica že v zamudi s sprejemanjem novih norm, ki bi obveljale kot stalen režim — začasni, ki so ga sprejeli po černobilski katastrofi, je potekel 31. oktobra — si stališča obeh velikih skupin v ministrskem svetu ostala tudi včeraj vsaksebi.
O tem, kje naj bi v prihodnje postavili zgornjo mejo in kako naj bi nadzorovali radioaktivnost v hrani in pitni vodi. bodo ministri sklepali na prihodnjem sestanku 23. in 24. novembra. Ta odločitev pa je tudi edini dosežek včerajšnjega 8-urnega dogovarjanja. Ker pa bo naslednji sestanek ministrskega sveta zastavljen kot priprava na vrhunsko srečanje ES v Kobenhavnu (4. in 5. decembra) in ker je število nerešenih vprašanj, ki bi jih bilo treba do takrat uskladiti, izredno veliko, ni pričakovati, da bo novi režim že v kratkem dobil v ministrskem svetu zeleno luč.
Tudi po včerajšnjem sestanku je ostalo sporno vprašanje, okrog katerega se dvanajsterica ne more zediniti že tri tedne: ali naj prihodnji režim temelji na zahtevi ,skupine neizprosnih*, to je ZRN, Luksemburga, Nizozemske, do določene mere pa tudi Irske in Portugalske, da bi stopnjo dovoljene radio-
aktivnosti tudi v prihodnje obdržali blizu tiste, ki jo je predvideval začasni režim. Ta je določal 370 bekerelov kot zgornjo mejo za cezij v mlečnih izdelkih in 600 bekerelov v drugi hrani, vendar njegove veljavnosti včeraj niso podaljšali do prihodnjega sestanka ministrskega sveta, tako da ima trenutno vsaka članica možnost ukrepati po svoje. Z drugimi besedami, vseh dvanajst držav bi hipotetično lahko uvedlo lastne norme, kar bi utegnilo povzročiti huda neskladja in izpade v medsebojni trgovini s kmetijskimi pridelki.
Kljub nevarnosti, da dogovarjanje o prihodnjih stopnjah radioaktivnosti zaide v popolno slepo ulico, pa sta ostali trdno na svojih stališčih tudi obe članici iz tabora »liberalnejših«. Velika Britanija in še zlasti Francija se za razliko od nasprotne skupine tudi nadalje zavzemata za sprejetje predlogov Evropske komisije. V skladu z dognanji skupine znanstvenikov je ta namreč ugotovila, da bi v prihodnje zgorno mejo lahko postavili na 1000 do 1250 bekerelov, ne da bi to škodovalo človeškemu zdravju. Medtem pa se ZRN in druge članice iz skupine manj liberalnih zavzemajo za rigoroznejši pristop, ki ga narekuje javno mnenje v teh državah, in sicer za 500 bekerelov kot dopustno mejo radioaktivnosti v živalih in pitni vodi. »Prepad med obema skupinama je izredno globok«, je včerajšnji neuspešni sestanek ministrskega sveta ES komentiral komisar za jedrsko varnost Stanley Clinton-Davis, »in ni mogoče predvideti, kako in kdaj bi ga utegnili premostiti«.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
»evropskih« dolarjev kot v Švici. Glede na število prebivalstva so otoki po številu bank, zavarovalnih družb in večjih poslovnih združenj na prvem mestu v svetu. Na Kajmanskih otokih dela 40 oziroma 50 največjih svetovnih bank.
Septembra je bilo skupno registriranih 510 bank, ki zastopajo skoraj vse države na svetu (na Bahamskih otokih je kar 377 takih bank). Največ je bank iz ZDA — 156, Švice — 39 in Velike Britanije — 23.
Finančne inštitucije na Kajmanskih otokih nadzoruje britanska banka v okviru programa tehnične pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Kajmanski otoki so tudi znano letovišče, kamor prihajajo številni turisti iz ZDA in Latinske Amerike.
Otoki imajo nasodobnejši komunikacijski sistem, na 20.000 prebivalcev pa kar 11.000 avtomobilov.
V glavnem mestu Georgetow-nu so po veliki akciji uničevanja komarjev leta 1960 začeli razmišljati tudi o turizmu. Za razvoj finančnega sektorja pa je bil najpomembnejši zakon o bankah in velikih podjetjih ki so ga sprejeli leta 1966.
• Kajmanski otoki so pravi »raj brez davkov«, ljudje so oproščeni vseh takih obveznosti in po vsej verjetnosti je tudi to pripomoglo k hitremu finančnemu vzponu te državice. Svojčas je bilo slišati, da so Kajmanski otoki »denarnica s sumljivim denarjem«, vendar pa zdaj trdijo, da so z novimi finančnimi zakoni ustavili pritok takega denarja.
Velika Britanija je otoke dobila leta 1670. V obdobju dekolonizacije so se Kajmanski otoki leta 1959 kot odvisno ozemlje pridružili Jamajki, tri leta pozneje pa so se zopet vrnili pod britansko krono. Po legendi so leta 1788 pri Kajmanskih otokih s potapljajoče ladje rešili tudi nekega sorodnika britanskega kralja Georga III. V znak zahvale je kralj izdal ukaz, po katerem se prebivalcem otokov ne bo nikoli treba bojevati, britanski parlament pa je sprejel zakon, s katerim so prebivalci za vedno oproščeni »vseh davkov in dajatev«. EFRAIM KURTAGIČ
Najmanj 50 mrtvih
COLOMBO, 9. novembra — V močni eksploziji, ki je danes odjeknila v glavnem mestu Šri Lanke Colombu, je umrlo najmanj 50 ljudi. Policija je sporočila, da je do eksplozije prišlo v četrti Maradana, nedaleč od železniške postaje.
Dokumenti ZN o vojnih zločincih odslej dostopni
Raziskovalcem bodo na voljo kopije izvirnih dokumentov na mikrofilmih
NEW YORK. 9. novembra — Štirideset let stari dosjeji Združenih narodov o nacističnih vojnih zločincih bodo poslej dostopni javnosti. Tako je sklenil generalni sekretar ZN Perez de Cuellar po dvomesečnih posvetih s predstavniki držav članic nekdanje komisije za vojne zločine. Med 17 državami, ki so od 1945. do 1948. leta zbirale dokumente o zločinih med drugo svetovno vojno, je bila tudi Jugoslavija.
Dolga desetletja so bili strogo zaupni dosjeji dostopni le vladam. če so hotele vložiti obtožnico proti vojnim zločincem. Po novem pa si bodo lahko te dokumente ogledali tudi zgodovinarji, pisatelji ali novinarji, ki bodo vložili prošnjo v misiji svoje države pri Združenih narodih. Kot je izjavil predstavnik generalnega sekretarja ZN Frangois Giuli-ani, bodo raziskovalcem na voljo kopije izvirnih dokumentov na mikrofilmih.
ISKRICE---------------
Nihče ni popolnoma cel - manjkajoči deli so njegovi prijatelji.
H. EMERSON FOSDICK
Velik človek nima samo svojega duha, ampak tudi duha svojih prijateljev.
F. NIETZSCHE
Kaj na svetu je bolj naše kot bogastvo naših prijate-ljev? w SHAKESPEARE
lana
Nova svetovalnica dr. Marijana Košička
POT IZ STISKE
Na klepetu pri Svetovih MATEJA ZAGRIZENO TRENIRA
Deset let s Pankrti
DOL Z REKELCEM!
Zgode in nezgode s Strniševimi Ljudožerci
GLEDALIŠČE V PRIPORU
Košček sonca je za še tako črnimi oblaki
TUDI V KRIZI Sl LAHKO SREČEN
Aids:
POŠAST NA POHODU
NOVI DEVIZNI TEČAJI
			za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma		
		tečaj	in poštne nakaznice		
država	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	8639,06	8652,04	8665,02
Belgija	frank/C	100	2905,85	2910,22	2914,59
Belgija	frank/F	100	2888,49	2892,83	2897,17
Danska	krona	100	15744,84	15768,49	15792,14
Finska	marka	100	24715,34	24752,47	24789,60
Francija	frank	100	17960.78	17987,76	18014,74
Nizozemska	gulden	100	54057,40	54138,61	54219,82
Italija	lira	100	82,41	82,53	82,65
Norveška	krona	100	16085,33	16109,49	16133,65
Portugalska	escudo	100	738,94	740,05	741,16
ZR Nemčija	marka	100	60796,78	60888,11	60979,44
Španija	pezeta	100	900,90	902,25	903,60
Švica	frank	100	73802,87	73913,74	74024,61
Švedska	krona	100	16841,77	16867,07	16892,37
V. Britanija	funt	1	1813,34	1816,06	1818,78
Japonska	jen	100	752,92	754,05	755,18
Kuvajt	kv. dinar	1	3679,98	3685,51	3691,04
Kanada	dolar	1	770,33	771,49	772,65
ZDA	dolar	1	1015,31	1016,84	1018,37
Avstralija	a. dolar	1	694,27	695,31	696,35
	ECU	1	1254,41	1256,29	1258,17
Grčija	drahma	100	772,68	773,84	775,00
Irska	funt	1	1619,11	1621,54	1623,97
Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za efektivo in čeke.					
— Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 9. novembra 1987 ob					
14. uri, srednji tečaji za devize in nakupni, srednji in prodajni tečaji za					
efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice pa od 10.					novembra
1987.					
					
ljubljanska banka Pravi naslov
za denarne zadeve
svetovni vojni ter v drugih vojaških spopadih. Glavne žalne slovesnosti so se začele točno ob 11. uri .po britanskem času z dveminutnim molkom po celi državi. Bomba v EnniskiUnu pa je eksplodirala ob 10. uri in 45 minut in mnogi poudarjajo, da bi bilo žrtev veliko več, če bi eksplodirala kasneje. Eksplozija je podrla stavbo, v kateri je bila bomba, in poškodovala veliko poslopij v okolici, ruševine pa so pokopale pod seboj ljudi, ki so stali na cesti.
Bombni napad v Enniskellnu z vseh strani obsojajo politiki in voditelji cerkve, obsodbe pa prihajajo tudi iz tujine. Premierka Thatcherjeva je rekla: »Upam, da bo tiste po svetu, ki so bili kdajkoli na strani teh ljudi, minila vsaka naklonjenost do njih. Že dolgo nismo slišali za tako kruto in neusmiljeno dejanje, ki izrablja vse, kar je spodobnega v človeški naravi. Vsak civiliziran narod časti in spoštuje svoje mrtve. Vsaka civilizirana država pričakuje od drugih, da spoštujejo njene mrtve. Izrabiti ljudi, ki so se v ta namen zbrali, pa je pravo onečaščenje.«
Vodja laburistov Kinnock je rekel: »Napad IRA kaže novo skrajnost izprijene strahopetnosti. To je krutost, naperjena proti navadnim ljudem, zbranim, da bi počastili tiste, ki so se borili
Na vojaških vajah prvič »varšavski« opazovalci
LONDON, 9. novembra (Tanjug) — Dvanajst višjih oficirjev Sovjetske zveze in drugih držav varšavskega sporazuma je prispelo v Veliko Britanijo, kjer bodo v naslednjih dveh tednih na Škotskem sodelovali kot opazovalci na velikih vojaških vajah britanske armade. Tokrat so vojaški opazovalci iz vzhodne Evrope prvič povabljeni v Veliko Britanijo. Na vojaških vajah bo sodelovalo več kot 20 tisoč britanskih vojakov, posebno pozornost pa zbujajo operacije amfibijskih enot. Na vajah bodo tudi opazovalci iz evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav
za svobodo, ki bi je terorizem rad uničil.«
Tudi irski premier Haughey je ostro obsodil to dejanje in obljubil pomoč pri lovu na storilce. Iz Londona pa kot nenavadno novico sporočajo da je tudi sovjetska agencija TASS, ki v zvezi s Severno Irsko o britanski vladi običajno piše v nenaklonjenem tonu, to pot obsodila bombni napad v Enniskellnu kot »barbarsko dejanje«.
• Včeraj je policija posredno od IRA dobila sporočilo, da je nekaj kilometrov od EnniskeU-na, to je v Tullyhanunonu, nastavljena še ena bomba, s katero pa je bilo »nekaj narobe« in ni eksplodirala. V Belfastu pa je nekdo iz avtomobila streljal na skupino mladih katolikov, kar razlagajo kot maščevalno dejanje. Pet mladincev so odpeljali v bolnišnico. Poleg tega pa je v Belfastu sinoči policija v nekem avtomobilu odkrila bombo.
IRA sicer ni prevzela odgovornosti, toda ni je tudi zanikala. Nenavadno pa je, da pred eksplozijo ni bilo nobenega opozorila. Toda poznavalci, ki pripisujejo dejanje IRA, pravijo, da se ta ne oglaša zato, ker čaka, da bi se ogorčenje zaradi napada poleglo. Nekateri tudi dodajajo, da IRA verjetno ni hotela tako velikega napada na civiliste, kajti nevarnost je, da zaradi tega lahko izgubi podporo doma in v tujini, zlasti v ZDA, kjer je vedno razglašala, da se bori proti »britanski vojaški mašineriji«. Toda žrtve včerajšnjega napada so v glavnem civilisti, in to možje, ženske, otroci, mladina in upokojenci. Bombni napad v Enniskellnu pa v Londonu razlagajo kot rezultat pritiskov, pod katerimi je IRA. Letos je izgubila že 10 članov.
Politiki v Severni Irski trdijo, da je bil včerajšnji bombni napad naperjen proti britansko-ir-skemu sporazumu o Severni Irski. Del tega sporazuma je tudi meddržavni sporazum o izročitvi med Irsko in Britanijo, ki bi ga morala Irska 1. decembra ratificirati. Obstajala je bojazen, da bo irski premier Haughey odložil ratifikacijo, toda zaradi napada v Enniskellnu Britanci zdaj predvidevajo, da bo pod večjim pritiskom in tega ne bo mogel storiti.
ALJA KOŠAK
Pirati razsajajo po Južnokitajskem morju
Lani so pred Singapurom napadli 51 ladij, v prvi polovici letošnjega leta pa že 61 ladij
SINGAPUR, 9. novembra (Tanjug) — Po Južnokitajskem morju divjajo pirati, ki jih ne morejo zaustaviti niti okrepljene sile obalnih straž Singapura, Tajske, Indonezije, Malezije in Filipinov. Zaščitni znak sodobnih piratov ni več zloglasna gusarska zastava z mrtvaško glavo, vendar niso zato nič bolj krotki kot njihovi predniki, ki so včasih sejali strah po morjih.
V največji nevarnosti so ladje, ki plujejo v singapursko pristanišče. Ozek zaliv, ki vodi k tej najprometnejši pomorski postaji na svetu, je najbolj priljubljeno območje sodobnih gusarjev. Lani so pred tem pristaniščem napadli 51 ladij, v prvi polovici tega leta pa 61. V mraku ali ponoči ponavadi prestrežejo trgovske ladje, ki niso tako zavarovane. Napad se ponavadi začne tako, da dva hitra piratska čolna pristaneta ob boku tovorne ladje. Dobro izurjeni gusarji skočijo na ladjo in zasedejo poveljniški most. Od posadke poberejo denar in druge dragocenosti, potem pa izginejo v noči.
Napadi pa se na žalost ne končujejo vedno s krajo. Pred kratkim so pirati prestregli sovjetsko tovorno ladjo in ranili nekega
mornarja.
Singapurskim oblastem se je pritožila večina predstavnikov 500 pomorskih družb, katerih ladje plujejo po Južnokitajskem morju in pristajajo v singapurskem pristanišču. Singapurske obalne straže so okrepile patrulje in bolje opremile svoje patruljne čolne. Posadkam tujih ladij so predlagali, naj skozi singapurski preliv plujejo z večjo hitrostjo. Obravnavali so tudi možnost, naj bi ladijske posadke obvezno oborožili.
Vsi ti ukrepi pa niso izboljšali položaja. Prav zato je Singapur sprožil pobudo, naj vprašanje pomorskih piratov obravnavajo v zvezi združenja azijskih pomorskih družb, ici jo sestavljajo Tajska, Indonezija, Malezija, Brunei, Filipini in Singapur.
rOGLEDALO
A
ZVONKO LENNER, Vjesnik

SVET SO LJUDJE
Tudi kraljičina naklonjenost ima svoje meje_____________
Triinštiridesetletni novinarki LESLIE FI-ELD, ki je po rodu Američanka, se je posrečilo doseči nekaj, za kar se je cela vrsta britanskih piscev zaman potegovala že trideset let. Dobila je naročilo, naj napiše knjigo o draguljih britanske kraljice. »V pismu sem kraljici pojasnila, da mi ne gre za velikost ali vrednost nakita, ampak da bi rada s pomočjo draguljev prikazala kontinuiteto britanske monarhije. In nepričakovano je prispel pritrdilni odgovor.« V štirih letih je novinarka v Londonu pregledala 450.000 črno-belih fotografij, velikokrat pa je imela priložnost, da si je v kraljičinih zasebnih prostorih ogledala tudi originale. Vendar ima tudi naklonjenost njenega veličanstva svoje meje: »Čeprav že 17 let živim v Veliki Britaniji, mi je kraljica tudi na zasebnih sprejemih in zabavah vedno rekla le .Američanka’.«
Svarila in opozorila
PAUL L
EHR-
setletni ameriški biolog in redni profesor na univerzi Stanford v Kaliforniji, je dobitnik letošnje nagrade Svetovnega sklada za varstvo prvobitne narave (Worid Wildlife Found). Na slovesni podelitvi v Lausannu je predsednik organizacije princ Filip Edinburški dejal, da je dobil Ehrlich to priznanje za svoje znanstveno delo na področju ekologije, ohranjevanja narave in eksplozije prebivalstva, nagrajenec pa je za tisk izjavil: »Več kot pet milijard ljudi na Zemlji že danes poje okrog 40 odstotkov vseh rezerv hrane, ki jih uporabljajo živali. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi se prebivalstvo našega planeta podvojilo. Zato bi morala postati kontrola rojstev najpomembnejša skrb vsake države.«
Paul Ralph Ehrlich se je rodil 29. maja 1932 v Philadelphii in študiral na univerzah Pensilvanija in Kansas. Doktoriral je leta 1957, nato je bil asistent na akademiji znanosti v Chicagu in na univerzi Kansas. Leta 1959 je postal asistent, leta 1962 izredni, leta 1966 redni profesor biologije na univerzi Stanford, hkrati pa je v letih 1966/69 in 1974/76 vodil seminar za biološke znanosti. Od leta 1976 je tudi posebni profesor za populacijske raziskave.
Ehrlichu so mednarodno slavo prinesla predvsem njegova dela s področja populacijske biologije, v katerih vedno znova svari pred eksplozijo prebivalstva. Izredno zanimanje je zbudila njegova knjiga Populacijska bomba (1968), o problemih naraščanja prebivalstva pa je razpravljal tudi v drugih delih. Po njegovih predvidevanjih bo leta 2000 živelo na Zemlji okrog 6,3 milijarde ljudi in šele po letu 2100 je mogoče
pričakovati, da se bo položaj stabiliziral, takrat pa bo na svetu že okrog deset in pol milijard prebivalcev. »Le norci lahko verjamejo, da bo planet prenesel toliko ljudi,« je pred nekaj leti dejal Paul Ehrlich, ki je doslej objavil že 30 knjig in več kot 500 znanstvenih člankov o bioloških, ekoloških in populacijskih vprašanjih.
Bookcrjeva nagrada Penelopi Lively_____________________________
Dobitnica letošnjega Bookerjeve nagrade, najuglednejšega britanskega književnega priznanja, ki ga podeljujejo od leta 1968 za največji književni prispevek britanski literaturi v tekočem letu, je štiriinpetdesetletna pisateljica PENELOPE LIVELY. Nagrado je dobila za roman »Mesečev tiger« (Moon Tiger), zgodbo o ženski ki leži na smrtni postelji in razmišlja o svojem življenju. Nagrada znaša 21.000 dolarjev, v resnici pa veliko več, saj se nagrajeno delo brez izjeme uvrsti med uspešnice.
Izbor nagrajenke je kot že večkrat prej zelo presenetil večino kritikov, ki so Livelyjevi, ki se poteguje za' to nagrado že tretjič, pripisovali najmanj možnosti. Kar precej založnikov, kritikov in knjigarnarjev je nezadovoljnih z izbiranjem nagrajencev in s podeljevanjem Bookerjeve nagrade nasploh. Menijo, da šestčlanska komisija izpušča s seznama zelo pomembna dela, da nagrada ni edino merilo za kakovost knjige in se med klasična uvrščajo tudi dela, ki niso bila nikoli nagrajena. Podeljevalci nagrade pa pravijo, da z nagrado nimajo le namena počastiti delo leta, pač pa predvsem spodbujati bralne navade in vzgajati dober literarni okus.
Letošnja nagrajenka Penelope Lively se je rodila v Kairu, kjer je preživela zgodnje otroštvo, študirala je v Oxfordu in je doslej objavila šest romanov, tri zbirke kratkih zgodb in več knjig za otroke.
Prvič v zgodovini
SIMON MICHAEL BESSIE iz ameriške založbe Harper and Row je sovjetskemu veleposlaniku v Washingtonu Juriju Dubininu izročil prvi izvod knjige ameriške izdaje knjige z naslovom Perestrojka, ki jo je napisal Mihail Gorbačov. Med predstavitvijo tega dela v sovjetskem veleposlaništvu je Bessie dejal, da bo knjiga, ki obsega 256 strani, že čez nekaj dni naprodaj v ZDA in še v sedemnajstih državah. Ob tej priložnosti je tudi poudaril, da to »ni niti govor niti propaganda, ampak prava knjiga« in dejal, da sta se avtor in založnik z lahkoto sporazumela, da so bile avtorjeve ideje za založnika povsem sprejemljive in da so Gorbačovu le svetovali, naj jih »v nekaterih pasusih jasneje izrazi«. Po njegovih besedah je sovjetski voditelj sprejel okrog polovico uredniških sugestij. Simon Michael Bessie je tudi dejal, da je prepričan, da je to prvi primer, ko velika ameriške založniška hiša objavlja knjigo sovjetskega voditelja, ki je še na oblasti. Prva izdaja Perestrojke bo izšla v nakladi 200.000 izvodov.
smmmemmMP
J
PA SE TO
NEVAREN ZGLED — Lani je naredilQ samomor kar 275 japonskih direktorjev in vodilnih funkcionarjev, ki so bili pri svojem delu neuspešni. Med njimi so menežerji podjetij ter visoki funkcionarji v državni upravi.
Upamo, da jih naši menežerji in funkcionarji ne bodo posnemali, kajti utegnilo bi se zgoditi, da bi v nekaterih okoljih prišlo do skupinskih samomorov.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 10. november 1987
# Jasno	Cca oblačno	T del	CS megla	■■ i hladna fronta	C središče ciklona
poloblačno	#nevihla	# sneg	“V— topla fronta	~T,~ okluzlja	A središče sntlcMona
SLOVENIJA
Oblačno bo, na Primorskem in tudi ponekod v osrednjih krajih bodo občasno manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 13, naj višje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 16 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
V jugovzhodnih delih države bo deloma jasno, drugod pa pretežno oblačno. Predvsem ob Jadranu bo rahlo deževalo.
VREMENSKA SLIKA
V	Sredozemlju je območje nizkega zračnega pritiska, nad naše kraje priteka z jugozahodnimi vetrovi topel in vlažen zrak. KAKO KAŽE ZA SREDO IN ČETRTEK
V	sredo bo oblačno s padavinami, v četrtek izboljšanje do delnih razjasnitev. Še vedno bo razmeroma toplo.
VREME IN TEMPERATURE 9. NOVEMBRA 1987 OB 13. URI		
kraj	vreme	"C
LJUBLJANA	rahlo rosi	7
PLANICA	oblačno	8
BRNIK	oblačno	7
KREDARICA	v oblakih	-2
MARIBOR	oblačno	3
V. SOBOTA	oblačno	3
SL. GRADEC	oblačno	4
CELJE	oblačno	5
N. MESTO	oblačno	7
N. GORICA	rahlo dežuje	11
PORTOROŽ	oblačno	12
REKA	rahlo dežuje	14
PULJ	rahlo dežuje	15
HVAR	oblačno	18
DUBROVNIK	oblačno	18
ZAGREB	oblačno	5
BEOGRAD	oblačno	16
SARAJEVO	oblačno	12
TITOGRAD	oblačno	16
SKOPJE	zmer. oblačno	12
CELOVEC	oblačno	3
GRADEC	oblačno	2
DUNAJ	megla	1
BENETKE	-	“
MILANO	-	-
GENOVA	-	-
RIM		
PARIZ	rosi	5
BERLIN	oblačno	7
STOCKHOLM	del. oblačno	-2
MOSKVA	snežna ploha	-6
•imrr~'7tr»intfrimrriT- Trtiivritvi^mrmri—MMfmMT
STANJE VODA 9. novembra 1987, ob 7. uri
PRETOK v m3/$: Drava HE Dravograd 180, Mura Gornja Radgona 70,4, Sava Radovljica 13,3, Sava HE Mavčiče 45,0, Sava Šentjakob 51,5, Sava Radeče 135, Sora Škofja Loka 10,7, Ljubljanica Moste 26,2, Savinja Laško 28,9, Krka Podbočje 16,8, Kolpa Radenci 15,1, Soča HE Doblar 45.
Težave na kraškem svetu
Navedli smo nekaj katastrof zaradi hidroccntral na tujem, kako pa je pri nas? Reka Cetina je na primer že dolgo zanimiva za gradnjo elektrarn. Leta 1914 so pri Kraljevcu zgradili prvo, ki je bila tedaj med najstarejšimi v Evropi. Po drugi svetovni vojni so se lotili gradnje ogromne centrale Peruča. Rahlo upognjena pregrada je dolga 450 metrov in visoka nad 60 metrov. Za njo se je nabralo veliko akumulacijsko jezero. Vse skupaj ne bi bilo kaj posebno novega, saj so takšnih in večjih hidrocen-tral gradili že veliko. Toda Peruča je centrala sredi močno zakrasehh krednih apnencev, kras pa pomeni preluknjano podzemlje, skozi katero bi lahko voda iz akumulacijskega jezera nekontrolirano odtekala. Izgube bi utegnile biti tako velike, da elektrarna ne bi mogla obratovati s predvideno zmogljivostjo; Ihorda bi se jezero za pregrado celo povsem osušilo in elektrarna bi morala ustaviti delo. Toda pri Peruči so ukrotih podzemlje in elektrarna je začela znova obratovati.
V takih primerih imajo geološki strokovnjaki pomembno besedo. Pri Peruči so na podlagi temeljitih raziskav predlagah ukrepe, ki so preprečili podzemsko odtekanje vode. Pri Malpassetu pa je bila prav neugodna geološka zgradba okolice pregrade kriva za nesrečo, kar bi z natančnimi raziskavami lahko preprečili. Pravijo, da so tudi pri hidro-centrali blizu Longaroneja vedeli in opozarjali, da grozi plaz z gore Toc. Ah so bili krivi geologi, ki na nevarnost plazu niso dovolj odločno opozorili, ah pa so se investitorji ustrašili sanacijskih stroškov?

★ ★★★
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTI-
nt a«ii n snrur	7viT7C nc. nvMirr * . n,«™* cinvciullr	IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE 1941 UST ANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK
AMAN, 9. novembra (Tanjug) — Voditelji arabskih držav, ki so se zbrali v jordanskem glavnem mesto na izredni konferenci, so danes nadaljevali pogovore na drugi plenarni seji za zaprtimi vrati. Na dnevnem redu je bila arabska sprava.
Najbolj prizadeven je vsekakor gostitelj, jordanski kralj Husein, ki poskuša s kar naj večjo diplomatsko spretnostjo in vztrajnostjo spraviti sirskega predsednika Hafeza el Asada in njegovega najbolj zagrizenega nasprotnika, iraškega predsednika Sadama Huseina.
• TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Včerajšnji govor jordanskega kralja Huseina na arabski konferenci v Amanu in odločni napad na Izrael v Tel Avivu in Jeruzalemu nista zbudila velikega presenečenja. Zdi se celo, da so to pričakovali. Tako bi si lahko razlagali dejstvo, da v Izraelu danes ni nihče uradno odgovoril kralju Huseinu. Očitno je, da Tel Aviv v tem hipu ne želi zaostriti odnosov z Jordanijo, saj tako premier $a-inir in njegova stranka Likud kot zunanji minister Peres igrajo na jordansko karto v prizadevanjih za rešitev izraelsko-arabske-ga spora.
V več begunskih taboriščih na zahodnem bregu in v Gazi so včeraj in danes izbruhnile palestinske demonstracije, ki so se po posredovanju vojske in policije sprevrgle v nerede. Izraelske zasedbene sile so danes v več taboriščih uvedle policijsko uro. Na nekaterih stavbah v vzhodnem Jeruzalemu so danes vihrale zastave PLO.
»V hipu, ko bomo dosegli spravo med Damaskom in Bagdadom, bo storjen tudi prvi korak za vzpostavitev miru,« je danes dejal neki jordanski funkcionar v zasebnem pogovoru s skupino novinarjev. Očitno je imel v mislih sirsko-iransko »strateško zvezo« v vojni v Zalivu, ki grozi, da bo zajela tudi zalivske arabske države.
Po mnenju poznavalcev je sir-sko-iraška sprava bistveni pogoj
za uspešnost konference, toliko bolj, ker iz Teherana prihajajo vznemirljive vesti. Med sinočnjim kratkim govorom kralja Huseina na začetku konference so v ostrem komentarju na teheranskem radiu poudarili, da je »upanje Arabcev, da se bo Islamska republika uklonila izsiljevanju in padla na kolena pred verbalnimi grožnjami iz Amana, čista bedarija«.
Kot bomba in neprijetna streznitev za zadržane optimiste je med udeleženci konference odjeknila novica, da je Iran izstrelil raketo na gosto naseljeno stanovanjsko četrt v Bagdadu.
Zato so si pogajalske in po-sredpiške skupine na konferenci še bolj vneto prizadevale prepričati Sirijo, edino arabsko zaveznico Teherana, naj posreduje, da bi se vojna končala in da bi bilo konec groženj z nafto bogatimi, vojaško, politično in gospodarsko pa izredno šibkimi arabskimi državami v Zalivu.
Kot se je zvedelo, so Saudska Arabija in druge zalivske države na zaprti seji pozvale vse arabske države, naj pretrgajo vse diplomatske odnose z Iranom, Sirija pa je napovedala, da bo takšen sklep preprečila z vetom. Funkcionarji sirske delegacije, ki so jih novinarji danes prosili, naj jim povedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati v razkošnem hotelskem kompleksu, kjer potekajo seje, niso hoteli govoriti o odnosih med Sirijo in Iranom.
Voditelji delegacij danes razpravljajo o možnosti, da bi se
Kohl spet vodi stranko
BONN, 9. novembra (Tanjug) — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je bil danes ponovno izvoljen za vodjo konservativne krščanskodemokratske stranke, toda v primeijavi s prejšnjimi volitvami je izgubil veliko glasov.
Egipt spet pridružil »arabski družini«, iz katere so ga izključili leta 1979 zaradi sklenitve separatnega miru z Izraelom, pa tudi o razmerah v Libanonu po 12 letih državljanske vojne. Bojijo pa se, da bo Sirija s podporo Libije in Južnega Jemena preprečila vsak poskus ponovne vključitve Egipta v arabsko ligo, doler ne bo preklical mirovnega sporazuma z židovsko državo. Kot se je zvedelo, si zato kralj Husein zdaj prizadeva poiskati novo politično formulo, ki bi arabskim državam omogočila, da bi brez dovoljenja arabske lige in uradne rehabilizacije Egipta, spet vzpostavile odnose s Kairom.
| V prilogi Znanje za razvoj: Zlom jugoslovanske inovacijske fronte — Vse o raziskovalnem fuzijskem reaktorju — Še ena meja fizike f
Drugi dan v znamenju pomiritve med Arabci
V Amanu, kjer je izredna konferenca voditeljev arabskih držav, je bilo včeraj slišati, da je sprava med Sirijo in Irakom prvi korak k miru
TEMA DNEVA
Nekaj skupnega vendarle je
Izredni vrh Arabske lige v Amanu je prej ko ne posledica spoznanja, da bo v primeru, če Arabci sami ne bodo odločali oziroma mogli odločiti o razmerah na svojem območju, njihove zadeve uredil nekdo drug. Druga močna integracijska sila je nedvomno grožnja, da bi se zalivska vojna utegnila razširiti na okoliške države, med katerimi se najbolj ogroženi počutita Kuvajt in Saudova Arabija.
Verjetno pa tudi to ne bi bilo dovolj, če ne bi od izrednega arabskega sestanka na vrhu, prvega po petih letih, vsakdo■ poskušal izsiliti delček tistega, kar je v skladu s posamičnimi in obenem močno različnimi interesi.
Težko si je namreč zamisliti, da bi samo zaradi zalivske vojne za isto mizo sedli predstavniki (večinoma predsedniki) Iraka, Sirije, PLO in drugi, saj so njihova stališča do zalivske krize tako nespravljiva kot noč in dan.
Ne nazadnje se na sedanjih pogovorih odloča tudi o precejšnjih vsotah denarja. V primeru, da bi Irak moral plačati vojno odškodnino, bi mu bila najbrž večina arabskih držav pripravljena pomagati pri odplačevanju. Videti je, da je razplet zalivske vojne v marsičem tudi zadeva računovodij oziroma znanega arabskega barantanja, ki hkrati posega še v druga krizna žarišča Srednjega in Bližnjega vzhoda (vključno s palestinskim vprašanjem).	TOMAŽ GERDINA
S pendreki nad opozicijo
DAKA, 9. novembra Najmanj dvajset ljudi je bilo danes ranjenih v enournem spopadu med policijo in 2000 demonstranti v središču bangladeškega glavnega mesta. Do spopada je prišlo pred velikim protestnim pohodom, ki ga je opozicija najavila za jutri in s katerim bi rada ukinila oblast predsednika Bangladeša Hoseina M. Ersada. Predsednik ni zaskrbljen, saj napoveduje, da opozicija ne bo zbrala na stotisoče pristašev, kot je napovedala. (Telefoto: Reuter)
Ugrabili potnike, da bi opozorili arabski vrh
Podrobnosti o ugrabljeni jahti s potniki palestinska organizacija Abu Nidala ni sporočila
BEJRUT, TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Pripadniki palestinske teroristične organizacije Abu Nidala so včeraj blizu izraelske obale ugrabUi jahto pod izraelsko in belgijsko zastavo z osmimi potniki. Akcija in podrobnosti o ugrabljenih potnikih so zaviti v skrivnost, kljub novinarski konferenci, ki jo je v hotelu Cariton v zahodnem, muslimanskem delu Bejruta sklical predstavnik palestinske organizacije Abu Nidala.
Sporočil je, da so jahto ugra- ločitev, ki »bi utegnile cionistič-bili v vodah blizu Gaze in da sta nemu kralju Huseinu dati pravi-bila med osmimi potniki tudi co, da zastopa našo organizacijo dva otroka. Ni pa hotel poveda- v kkršnihkoli pogajanjih o usodi ti, kdaj natančno so jahto ugra- zahodne obale.« Opozorilo pa je bili. Rekel je, da so jo odpremili namenjeno tudi »cionističnernu v eno od pomorskih baz te pale- sovražniku Izraelu, naj ne izvaja stinske organizacije. Sporočilo nikakršnih maščevalnih akcij na skupine pa še pravi, da so akcijo palestinska begunska taborišča«, izvedli zato, da bi zadali udarec
jordanskemu kralju Huseinu, ki Izraelski vojaški krogi v Jeraje prav v času novinarske konfe- zalemu pa izjavljajo, da še mma-rence odprl izredni arabski vrh jo nikakršnih informacij o tem, v Amanu. Palestinska skupina Abu Nidala je udeležence vrha opozorila, naj ne sprejemajo od-
ffa * ,.vv„ ■' „ \ r~ *	......
Udar na udar
BAGDAD. 9. novembra — Enajst umrlih in 123 ranjenih ljudi — to je posledica včerajšnjega iranskega raketnega napada na iraško glavno mesto. Zdravniki se še bore za življenje sedmih ranjencev, med njimi šestih otrok. Raketa je padla na sredo ulice, med enonadstropne in pritlične stanovanjske hiše; osem hiš je eksplozija dobesedno pometla. Irak ni ostal dolžan. Njegovo vojaško poveljstvo je sporočilo, da so bombniki uspešno napadli »veliki plovni cilj« blizu iranske obale na severu zaliva. (Telefoto: Reuter)
• Palestinska skupina Abu Nidala je bila ustanovljena leta 1974. Pripisujejo ji nekatere od najbolj krvavih mednarodnih terorističnih akcij. Bivši član PLO Abu Nidal je ustanovil skupino 300 članov po poskusu uboja vodje PLO Jaserja Arafata, ki ga je obtožil, da blaži stališče do Izraela.
ali je palestinska skupina res ugrabila jahto. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve je danes rekel, da ugrabljeni potniki niso izraelske narodnosti, minister Jicak Rabin pa je tudi zanikal trditev, da je bila jahta v izraelskih teritorialnih vodah.
Predstavnik palestinske organizacije je na novinarski konferenci rekel, da bodo ugrabljene potnike »spravili na varen in ustrezen kraj« in da bodo delegaciji mednarodnega Rdečega križa dovolili, da jih obišče. Dodal je, da so po »humanitarni in zdravniški pomoči« ugrabljene potnike zaslišali, drugih podatkov pa ni povedal.
Po sporočilu palestinske skupine so ugrabljeni potniki Fer-nand Houtekins, Emanuil Ho-utekins. Jodelieve Kets, Lours Houtekins, Laurent Houtekins in Jasqueline Valente, medtem ko identitete dveh otrok niso sporočili. Belgijski minister za notranje zadeve je danes potrdil identiteto štirih belgijskih državljanov. Gre za moža in ženo ter njuna 17-letna otroka. .
Pogajanja o oporiščih
ATENE, 9. novembra (Ta-njug) — V Atenah so se danes začela grško-arneriška pogajanja o usodi ameriških vojaških oporišč na grškem ozemlju. Delegaciji obeh držav vodita grški veleposlanik v NATO Hristos Zaha-rakis in ameriški diplomat Alan Flanigan.
Napredek v pogajanjih
NEW YORK, 9 novembra (Tanjug) — Posredna ženevska pogajanja o Afganistanu so zelo napredovala, piše generalni sekretar OZN Perez de Cuellar v poročilu generalni skupščini.
V pogajanjih o umiku tujih vojaških enot, piše v poročilu, na žalost še ni obojestranske soglasnosti. Zato pa sta se obe strani zedinili o takoimenovanem načrtu uporabe pomoči, ki predvideva, kako bo razmeščeno osebje OZN. Ta načrt predvideva strogo spoštovanje sprejetih obveznosti.
Podaljšan vladni ukrep za Pendžab
NEW DELHI, 9. novembra (Tanjug) — Svet narodov indijskega parlamenta je danes podaljšal predsedniško upravo v državi Pendžab še za pol leta.
Prva tekma z Angleži že danes
Za uvod v dvoboj reprezentanc A bo danes v Zemunu srečanje mladih nogometnih ekip
BEOGRAD, 9. novembra — Nogometni reprezentanci Jugoslavije in Anglije sta dva dni pred odločilno tekmo v naši kvalifikacijski skupini za nastop na EP 1988 normalno tranirali. Jugoslovanski selektor Ivica Osim na današnji tiskovni konferenci sicer še n; sporočil sestave naše enajsterice, izrazil pa je dvom, ali bo v moštvu mogel zaigrati igralec Reala Milan Jankovič. Na skromni slovesnosti v našem tabora pa so štirim nogometašem Hadžibegiču, Radanoviču, Baždareviču in Zoranu Vujoviču podelili srebrne žoge, priznanja Nogometne zveze Jugoslavije za 25 nastopov v naši državni reprezentanci.
Selektor naše mlade reprezentance Ivan Toplak pa je že določil našo reprezentanco za torkovo tekmo v Zemunu z ustrezno selekcijo Anglije. V moštvu so: Lekovič, B. Brnovič, D. Brno-vič, Prosinečki, Pavličič, Janev-ski, Boban, Savičevič, Pančev, Stevanovič, Šuker. (Več na 11. strani)
Proslava dneva mladosti s štafeto ali brez nje
Predsedstvo ZSMJ bo izbiralo med dvema predlogoma poteka proslav ob prihodnjem dnevu mladosti
NOVI SAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsedstvu ZSMJ bodo za proslavo dneva mladosti za prihodnje leto poslali dva predloga. Prvi je predlog predsedstva PK ZSM Vojvodine, ki ob različnih prireditvah ne predvideva poti štafetne palice, drugi predlog pa je predlog jugoslovanske delovne skupine zveznega odbora dneva mladosti.
Ta je v svoj predlog vključil večino prireditev, ki so jih predlagali vojvodinski mladinci, hkrati pa naj bi ob tem prazniku mladinci — tako kot do zdaj po Jugoslaviji ponesli štafetno palico.
To je bilo rečeno na današnji novinarski konferenci PK ZSM Vojvodine v Novem Sadu. Povedali so, da se je drugi predlog izoblikoval predvsem zaradi tega, ker je bilo mogoče v zvezi s predlagano zasnovo vojvodinskega mladinskega vodstva slišati celo vrsto pripomb tako v javnosti kot tudi v tej delovni skupini. Večina mladih v celoti odobrava ponujeni program, veliko pa jih je mnenja, da ne bi smeli prekiniti tradicionalne poti štafetne palice.
Delovna skupina predlaga, naj predsedstvo ZSMJ enakopravno
obravnava oba predloga in odloči, katerega — ali morda kar oba
—	bodo dali v javno razpravo. Zvezni odbor dneva mladosti pa bo po končani razpravi sprejel končno odločitev.
Končan referendum
RIM, 9. novembra (Tanjug)
—	V Italiji se je danes končal referendum o jedrskih elektrarnah in pravosodju, na katerega se je odzvalo le 60 odstotkov vo-lilcev. Izjasnjevanje seje končalo ob 14. uri, vendar pa bodo rezultate referenduma objavili šele zvečer. Če so se Italijani izjasnili »za«, kot so jim svetovale skoraj vse politične stranke, bodo začeli nemudoma proučevati jedrski program, hkraii pa naj bi pripravil spremembe zakona, s katerimi naj bi povečali odgovornost sodnikov, ki so se pri svojem delu zmotili.
V odnosih z Latinsko Ameriko premalo gospodarskih stikov
Med obiski predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi so sklenili več pomembnih sporazumov
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je na današnji seji člane predsedstva SFRJ seznanil z vsebino in rezultati pogovorov, ki jih je imel med uradnimi in prijateljskimi obiski v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi s predsedniki Raulom Aifonsinom, Miguelom de la Madridom, Alanom Garcio in Fidelom Castrom. Vsi ti obiski so pripomogli h krepitvi odnosov med Jugoslavijo in omenjenimi latinskoameriškimi državami.
Med pogovori v vseh štirih državah je bilo rečeno, da dosedanje sodelovanje zlasti na gospodarskem področju ni v skladu s tradicionalno prijateljskimi odnosi med državami in da bi lahko to sodelovanje s prizadevanjem obeh strani prav gotovo še izboljšali. Tako pogovori na najvišji ravni kot tudi tisti, ki sta jih z gostitelji imela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdare-vič, so dobra podlaga za postopno uresničevanje ciljev, ki smo si
jih zastavili na tem področju.
V	Argentini smo sklenili tri pomembne sporazume: sporazum o ukinitvi viz, sporazum o kulturnem sodelovanju in o sanitarni in veterinarski zaščiti. Z ukinitvijo viz smo omogočili pogostejše medčloveške stike, kar je še posebej pomembno, saj živi v Argentini več kot 250.000 ljudi jugoslovanskega rodu. Mnogi izmed njih so se v tej državi uveljavili v političnem, gospodarskem ali kulturnem življenju.
V	vseh štirih državah smo
ZIS je popravil program ukrepov proti inflaciji
Kot je reke$ Branko Mikulič, je predlog vse do sprejema odprt za nova koristna dopolnila
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — ZIS je danes poslal skupščini Jugoslavije novo različico predloga ukrepov in dejavnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, ki ga je dopolnil na osnovi številnih pripomb iz javne razprave.
Kako bo potekalo delo pri sprejemu tega programa, so danes razpravljali na sestanku predsednika skupščine SFRJ dr. Marjana Rožiča, podpredsednika skupščine SFRJ in predsednikov obeh zborov skupščine SFRJ s predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin.
Predsednik ZIS Branko Mikulič je udeležencem tega sestanka povedal, da je ZIS na osnovi pripomb iz dosedanje razprave pripravil novo besedilo programa, ki ga bodo v naslednjih dneh obravnavala delovna telesa zborov skupščine SFRJ, delegati obeh zborov pa se bodo opredelili do njega na sejah, ki sta sklicani za 12. in 13. november.
Kot je rekel Branko Mikulič so razmejili kratkoročne ukrepe
Na Obali je voda . najdražja
Obalna gospodinjstva plačujejo kubik po 850 dinarjev, kamniška pa le 67 dinarjev
KOPER, 9. novembra - Od jutri bodo porabniki vode na obalnem območju za kubični meter vode v gospodinjstvih morali odšteti 850 dinaijev, v gospodarstvu pa 1700 dinarjev. Zelo redki nepodpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih planov za to srednjeročno obdobje pa naj bi vodo plačevali tudi p>o 4400 dinaijev za kubični meter.
Voda na Obali je tako od začetka oktobra najdražja v Sloveniji, saj tu »prehitevajo« Kraševce za okroglih 230 dinaijev pri kubičnem metru vode. Ob dejstvu, da gre za — za zdaj - z vodo najslabše preskrbljeno območje, pa moramo tudi upoštevati, da tukajšnji porabniki vode to res krepko plačujejo. V Sloveniji so namreč tudi občine, kjer imajo z vodo veliko več sreče in tako v Kamniku v gospodinj-stvih za vodo plačujejo le 67 dinarjev za kubični meter, na Jesenicah 80 dinarjev, v Slovenj Gradcu 97 dinaijev in Moziiju 114 dinaijev. Več na 9. strani.
D. G.
od dolgoročnih. Najpomembnejše spremembe so vnesli v poglavje o trgu in cenah, dodano pa je tudi novo poglavje o spremembah gospodarskega sistema, ki jih bo mogoče uvesti po sprejetju ustavnih dopolnil. Branko Mikulič je še poudaril, da je program še naprej odprt za nove zamisli vse do sprejema na sejah skupščinskih zborov.
Delegatom odbora za finance zbora republik in pokrajin je značilnosti popravljenega predloga pojasnil zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič. Med dragim je povedal, da so izpustili zahtevo po zmanjšanju proračunske porabe do konca leta, ker je bilo to ocenjeno kot nerealno. Več. o novi različici protiinflacijskega programa objavljamo na 5. strani.
sklenili sporazume o gospodarskem sodelovanju. Dogovorili smo se o tem, kakšni naj bi bili ti odnosi v prihodnje in kako naj bi sedanje sodelovanje obogatili z novimi oblikami stikov.
V Argentini in Mehiki, kjer se je hkrati mudila delegacija naših gospodarstvenikov — vodil jo je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič — smo sklenili tudi nekaj konkretnih poslovnih aranžmajev.
Obisk v državah Latinske Amerike je ponovno potrdil, da Jugoslavija zaradi svoje vloge v svetu uživa velik ugled in simpatije. Zlasti je pomembna njena vloga v neuvrščenem gibanju ter pn uveljavitvi izvirnih načel neuvrščene politike.
Na seji so obravnavali in sprejeli tudi informacijo o nedavnem uradnem in prijateljskem obisku burmanskega predsednika v naši državi. Člani predsedstva so poudarili, da se bodo po tem obisku še okrepili tradicionalno dobri odnosi med državama, gospodarsko sodelovanje pa obogatilo z novimi vsebinami.
Vojaška razstava
KAIRO, 9. novembra (Tanjug) — Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je danes dopoldne odprl drago mednarodno razstavo obrambne vojaške opreme in orožja. Na vojaškem letališču Al Maža je svoje izdelke razstavilo 160 proizvajalcev vojaške opreme iz 18 držav, med katerimi so tudi predstavniki Jugoslavije.
V Nablusu policijska ura
JERUZALEM, 9. novembra (Tanjug) — Na zasedenih arabskih ozemljih je bilo danes v podporo arabskega vrha v Amanu več manifestacij palestinskega in arabskega prebivalstva. Agencije sporočajo, da so izraelske oblasti v begunskem taborišču Far v bližini Nablusa po spopadu Palestincev z izraelsko vojsko uvedle policijsko uro. Izraelci so izstrelili na Palestince opozorilne kstre-le in uporabili solzilec, da bi preprečili manifestacijo. V tem taborišču je 4.500 palestinskih beguncev. Manifestacije so se začele tudi v nekdanji trdnjavi v Nablusu pa tudi na nekaterih dragih krajih na zasedenih ozemljih.
Norvežani so začeli vračati naše delavce
Te dni se je iz Norveške že vrnilo okoli 300 delavcev albanske narodnosti - Politične manipulacije
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Te dni se je iz Norveške v Jugoslavijo vrnilo okoli 300jugoslovanskih delavcev albanske narodnosti. Vlada v Oslu je namreč zavrnila njihovo prošnjo za politični azil. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih dneh iz Norveške vrnilo še okoli 600 naših delavcev.
S tem ko je izgnala okoli 900 delavcev — v glavnem Albancev iz Jugoslavije — pa je norveška vlada preprečila hudo politično manipuliranje. Protijugoslovanski emigraciji, ki je v eksistencialnih problemih velike skupine delavcev videla možnost, da se pjihov položaj »spolitizira«, je namreč preprečila, da bi prikazovala izkrivljeno podobo Jugoslavije.
Delavcem so »svetovalki, naj se pred norveškimi oblastmi pojavijo kot predstavniki »zatirane manjšine« v Jugoslaviji. Pri vsem tem naj bi seveda pomagal tudi sedanji položaj na Kosovu. Ker so delavci Albanci s potrjenimi jugoslovanskimi potnimi Usti na norveško prihajali tudi iz drugih zahodnoevropskih držav, Iger niso mogli ostati, ker niso imeli dovoljenj za delo, je norveška vlada ravnala tako, kot je bilo pričakovati. Ugotovila je, da gre za svobodne ljudi iz države, ki je torej sicer znana po odprtih mejah in demokratičnih odnosih, in tudi odločno zavrnila njihovo prošnjo za politični azil. Temu je seveda sledil še odlok o izgonu.
Trebnje povedati še to, daje v zadnjem času na Norveškem poiskalo zatočišče kar 8000 tujih delavcev iz drugih zahodnoevropskih držav.
Predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kosova Azim Vllasipa je na vprašanje, kaj bo z delavci, Id so se vrnili iz Norveške, dejal, »da se ni treba bati nikomur, ki ni kršil jugoslovanskih zakonov-.
Pogovori z nizozemskim ministrom
Zunanji minister Hans van den Broek in Raif Dizdarevič o gospodarskih odnosih
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Danes je na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo pripotoval nizozemski zunanji minister Hans van den Broek. Uglednega gosta je na beograjske letališču pričakal Raif Dizdarevič.
Popoldne so se začeli uradni pogovori med Raifom Dizdare-vičem in Hansom van den Bro-ekom. Gost in gostitelj sta izmenjala mnenja o možnostih za okrepitev dvostranskega ekonomskega sodelovanja, govorila pa sta tudi o aktualnih mednarodnih temah, predvsem o evropskih gibanjih in gospodarskem položaju v svetu.
Predvideno je, da bosta nizozemskega ministra sprejela tudi Lazar Mojsov in Branko Mikulič.
DANES V DELU
•	Omalovaževanje našega strahu
Zakaj se ne strinjamo z vsebino nastopa dr. Borisa Frleca na TV?
stran 4
•	Inflacija je dosegla 144 odstotkov
Najvišji odstotek podražitve je pri stanarinah
•	Cene peljejo vlake v izgubo
Železniškemu gospodarstvu Ljubljana grozi 56 milijard dinarjev izgube
stran 5
•	Skrb za celoto in kakovost
Vladimir Kavčič o možnih usmeritvah slovenske kulturne politike do leta 2000
stran 6
•	Osnovni ali »socialni« kruh, ki ga povsod prodajajo po 190 dinarjev za kilogram, je najslabši
Kakšen je naš vsakdanji kruh
stran 12
0 pomenu Trubarja in reformacije za Slovence
Začel se je simpozij Reformacija na Slovenskem — France Popit o aktualnosti Trubarjevega dela
LJUBLJANA, 9. novembra — Danes se je v zbornični dvorani ljubljanske univerze pričel petdnevni simpozij Reformacija na Slovenskem. Gre za mednarodno in interdisciplinarno znanstveno prireditev, ki končuje nekajletno razpravljanje o Primožu Trubarju in reformaciji na Slovenskem.
Simpozij se je pričel s pozdravno slovesnostjo; njegov predsednik prof. dr. Jože Koruza je dejal, naj simpozij ne bi bil običajna tovrstna prireditev, saj gre za zelo pomemben pretres dosedanjih znanstvenih ugotovitev o Trubarju in njegovi dobi.
Slavnostni govornik France Popit, predsednik predsedstva Slovenije, pa je aktualiziral Trubarjev zgodovinski prispevek. Dejal je:
»Pravijo, da nas je Trubar med prvimi, če ne prvi imenoval Slovence. To, kar je veliko kasneje raznim »vrazovcem« povzročalo — nekaterim pa jih povzroča še danes — težave, namreč, da smo si južnoslovanski narodi med seboj v mnogočem različni, je Trubar prav dobro vedel. Obenem pa je prav on s praktičnim delovanjem pokazal
John Whitehead pri Josipu Vrhovcu
Srečanje z namestnikom ameriškega sekretarja za zunanje zadeve posvečeno sodelovanju
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Član predsedstva SFRJ Josip Vrhovec je sprejel namestnika državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Johna Whiteheada, ki se v okviru rednih posvetovanj mudi v naši državi kot gost namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve.
Beseda je tekla o odnosih in prihodnjem sodelovanju med državama, pa tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
Prisotni so bili še namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar, ameriški veleposlanik v SFRJ John Scanlan, pomočnik namestnika državnega sekretarja William Bod-de in direktor za vzhodno Evropo v državnem sekretariatu za zunanje zadeve ZDA Martin Wenick.
pot in način, kako integrirati te različnosti v novo kvaliteto. Bistvo tega je, prav tako v usodnih časih, več kot tristo let kasneje izrazil Ivan Cankar v znamenitem predavanju v Trstu — Slovenci in Jugoslovani — ko je dejal, da je jugoslovanski problem izključno politični problem, ter dalje, da kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zanj sploh ne eksistira. Stara modrost je, da je zgodovina tistemu, ki jo razume, lahko najboljša učiteljica.«
V dragem delu svojega govora se je dotaknil vloge univerze pri širjenju humanističnih dognanj. Takšen simpozij, je dejal, je izjemna priložnost za afirmacijo družboslovja, zato, je nadaljeval, se mora domača znanost organizirati tako, da se bo vednost o ustvarjalnih prizadevanjih naših prednikov tudi na tem področju pomaknila za nekaj desetletij nazaj.
Simpozij bo trajal do petka, 13. novembra. Na njem bo nastopilo okoli 60 domačih in tujih referentov, tematsko pa je zastavljen zelo Široko, saj bo slovenska reformacija predmet obravnave skoraj vseh klasičnih humanističnih strok. V sredo popoldan si bodo udeleženci ogledali Raščico, v četrtek zvečer pa bodo lahko prisluhnili enoglasnemu petju cerkvenih besedil iz 16. stoletja.
PETER KOLŠEK
Na območju Knina so se zatresla tla
KNIN, 9. novembra (Tanjug) — Prebivalce Knina je ponoči ob 23.45 zbudilo tresenje tal.
Po podatkih hrvaškega geofizikalnega zavoda v Zagrebu in seizmološkega zavoda BiH v Sarajevu je jakost potresa dosegla četrto do peto stopnjo po Mercallijevi lestvici, njegov epicenter pa je bil na območju Knina. Poročil o morebitni škodi za zdaj še ni.
Obstreljevanje iraškega mesta
BAGDAD, 9. novembra (Ta-njug) — Iransko daljnometno topništvo je obstreljevalo mesto Sulaimaneyah na severa Iraka. V tem napadu je bilo ranjenih osem ljudi.
Torek, 10. novembra 1987
Delegati niso za dodatne obremenitve
V piranski občini razmišljajo, kako nadomestiti prihodek od davka na alkohol
PIRAN, 9. novembra - Kaže, da bodo nekatere spremembe pri oblikovanju občinskega proračuna povzročale odgovornim v piranski občini še precejšnje skrbi. Ko so namreč na zadnji seji občinske skupščine obravnavali osnu:ek odloka o družbenem prihodku, so delegati zbora združenega dela že povedali, da se s takim odlokom, ki predvideva dodatno obremenjevanje delavcev, ne strinjajo. Delegati drugih dveh zborov pa so na tak predlog imeli vrsto pripomb.
V piranski občini bodo namreč morah ves prihodek od prometnega davka na alkoholne pijače v prihodnjem letu začeti namenjati za delo temeljnih pravosodnih organov v republiki. Na ta način bodo izgubili enega najbolj trdnih in donosnih virov občinskega proračuna. Da bi izgubo vsaj delno ublažili, je občinski izvršni svet predlagal uvedbo novega občinskega davka v višini 0,75 odstotka iz bruto osebnih dohodkov delavcev.
Delegati pa so takemu predlogu dodatnega obremenjevanja delavcev nasprotovali in menili, da je treba poiskati drugačne rešitve — bodisi dogovor z republiko, bodisi ustrezno racionalizacijo dela v občinski upravi, ali kaj drugega.
Na nov davek v tej občini verjetno ne bodo hoteli pristati. Pri tem navajajo, da so obremenitve delavčeve plačilne kuverte iz meseca v mesec večje. Če torej tega davka ne bodo mogli uveljaviti, bodo morali dobro premisliti, kako bodo nadomestili predvideni izpad - približno 300 milijonov dinarjev, kolikor naj bi jih po današnjih cenah dobili v enem letu z omenjenim 0,75-odstotnim davkom.
S tem ko je republiški izvršni svet predlagal, da naj odslej občinske prometne davke od prodaje alkoholnih pijač namenijo za delo pravosodnih organov, je nedvomno pomagal rešiti denarne težave, s katerimi se še zdaj ubada pravosodje. Občinam je tudi predlagal, kako naj pridejo do nadomestila za primanjkljaj, ki se bo pojavil v občinskem proračunu.
Zdaj bi bilo treba povedati le še, kateremu opravilu naj se občinska uprava odpove, če delegati ne bodo pristali na nove obremenitve delavčevih plačilnih kuvert.
BORIS ŠULIGOJ
Rudnik naj bi oprostili vseh denarnih obveznosti do občine
Tako naj bi v Idriji začasno rešili problem za letos, ker se še niso dogovorili za ključ, po katerem naj bi zbirali denar
IDRIJA, 9.^ novembra — Finančna sanacija Rudnika živega srebra v Idriji, ki je eden izmed pogojev za nemoteno uresničevanje z zakonom predpisanih nalog za postopno zapiranje idrijskega rudnika, letos ne bo taka, da bi ustanova latih« v novo poslovno leto vstopUa brez bremen preteklosti. Po programu, ki ga je pred kratkim sprejel republiški izvršni svet, naj bi za potrebe idrijskih rudarjev letos sicer združili denar iz vseh predvidenih virov, vprašanje pa je, ali ga bo dovolj za poslovanje brez izgub oziroma za pokritje lanskega primanjkljaja, tekoče izgube in novih dolgov.
za začetne težave, je delegate zbora združenega dela idrijske občinske skupščine, ki so se konec minulega tedna zbrali na ločeni seji, da bi obravnavali nekatere gospodarske probleme občine, pomirila predsednika komiteja za družbeno ekonomski razvoj Nevenka Podobnik. Delegate zbora je tudi seznanila kakšen bo delež idrijske občine v novi rudnikovi finančni kon-strukciji in kje naj bi v občini jemali dogovorjene zneske denarja. Poleg 160 milijonov, kolikor naj bi s proizvodnjo kovine letos ustvaril rudnik s pomočjo jugoslovanskih porabnikov živega srebra, naj bi Idrijčani tokrat prispevali še 270 milijonov dinarjev. Gre za delež, za kakršnega so se obvezali, ko so letos podprli osnutek novega zakona o rudniku.
Ker se v idrijski občini še niso dogovorili za ključ, po katerem naj bi zbirali ta denar, naj bi letos problem začasno rešili, tako da bi rudnik oprostili vseh denarnih obveznosti (iz dohodka) občine. Ze prihodnje leto pa naj bi začel veljati dogovor o dolgoročnem reševanju tega problema. Idrijčani predlagajo, da bi denar vsi delovni kolektivi izločali iz materialnih stroškov kot prispevek za sanacijo okolja, kar zapiranje rudnika v resnici tudi je. Tak način bi tudi omogočil enakomerno porazdelitev tega finančnega bremena.
KATJA ROŠ
Gostolove tovarne strojev z največjo izgubo v regiji
V severnoprimorski regiji so se najbolj povečale izgube v idrijskem gospodarstvu - Dobra tretjina izgub je v regijskem elektrogospodarstvu
NOVA rnoir a a	.	_
n	9 - nove,nbra ~ p™ doslej zbrani podatki
mesecih ™ ^fruopmnorskega gospodarstva v letošnjih devetih mesecih so očitno precej podobni tistim napovedim, ki so že vzacetkuleta opozarjale na kopičenje težav v posameznih delovnih organizacijah in na večanje izgub v njih. Seznam kolektivi kaze da kJj“b sanacijskim ukrepom v nekaterih vanjr.d k,h de,ovnib organizacijah niso uspeli izboljšati poslo-
Gospodarstvo vseh štirih severnoprimorskih občin je v devetmesečnih obračunih poslovanja po podatkih, ki jih je zbrala novogoriška SDK, skupaj žabe-lcžilo dobrih 13 milijard dinarjev izgube.
Izgubo je namreč imelo kar 26
ju je znašala 522 milijonov di narjev.
Po velikosti izgube Gostolu sledi Tovarna poljedelskega orodja Batuje, ki je ajdovski tozd
tozdov in delovnih organizacij, v katerih je 5383 delavcev, torej približno 13 odstotkov vseh zaposlenih v regijskem gospodarstvu. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so torej izgube regijskega gospodarstva za 45 odstotkov večje. Najbolj so se povečale v idrijskem gospodarstvu, in sicer za 134 odstotkov, v ajdovskem so za 58 odstotkov večje, v tolminskem za 57 od-
stotkov in v novogoriškem za 28 odstotkov. Dobra tretjina izgub je sicer v regijskem elektrogospodarstvu, delež izgube železniškega gospodarstva na severnem Primorskem pa znaša približno osem odstotkov. Predelovalna industrija v regiji ima torej nekaj več kot 7,5 milijarde dinarjev primanjkljaja.
Najslabše gospodarske rezultate ima v regiji letos in v devetmesečnem obračunu sploh delovna organizacija Gostol. Njeni trije tozdi, tovarne strojev v novogoriški, idrijski in tolminski občini, so v devetih mesecih »pridelali« že za dobri 2,5 milijarde dinarjev izgube. Ob pollet-
• _ Podatki o izgubah severnoprimorskega gospodarstva v devetmesečnih obračunih poslovanja kažejo, da se letos nadaljujejo tudi težave v pohištveni industriji, razen v ajdovski občini, kjer je očitno Lipa premagala glavne vzroke za izgubo. Meblo v tozd Pohištveni izdelki ima namreč 823 milijonov dinarjev izgube, Slovenijalesov tozd Pohištvo Spodnja Idrija več kot 613 milijonov dinarjev, delovna organizacija Dleto v Bovcu pa skoraj 121 milijonov dinarjev.
ljubljanske Metalke. Batujska tovarna, ki je v devetmesečnem obračunu poslovanja zabeležila } ,37 milijarde dinarjev izgube, ima prav tako velike težave pri prodaji izdelkov.
SLAVICA CRNICA
Ribištvo ni dovolj privlačno
J._■	.	__
Mlade na Obali premalo zanimata tudi kmetijstvo in gostinstvo - Skrbi odgovornih za izvajanje pedagoških programov na srednjih šolah
KOPER, 9. novembra — Kmetijstvo, ribištvo in gostinstvo — tri za Obalo pomembne gospodarske dejavnosti, kot kaže najmanj zanimajo mlade s tega območja. To pa povzroča skrbi tistim, ki so odgovorni za izvajanje pedagoških programov na tukajšnjih srednjih šolah m pletejo srednješolsko mrežo.
Za to šolsko leto so na Obali razpisali 1234 vpisnih mest v 39 oddelkih (po 30 učencev) v šolah s slovenskim učnim jezikom in štirih oddelkih (po 16 učencev) z italijanskim učnim jezikom. Ker oddelka kmetijstvo in ribištvo niso mogli napolniti, saj je bilo nekoliko več ponavljalcev in manjši (od pričakovanega) tudi vpis na gostinski šoli v Izoli (za 26 učencev manj kot lani), je ostalo na voljo vsega 36 polnih oddelkov (trije oddelki manj, torej) s slovenskim učnim jezikom.
V prvi letnik pa se je vpisalo več učencev, kot so pričakovali — namreč 1270, kar pomeni 33 na oddelek. Preveč je bilo prijav za poslovno-finančni in naravo-slovno-matematični program (zaradi česar so na teh oddelkih morali opraviti sprejemne izpite), prenapolnjeni pa so zdaj oddelki s programom kovinarstva in strojništva ter zdravstva. Zanimivo je, da se je z Obale le 6 odstotkov učencev vpisalo na
šole zunaj regije, medtem ko se v prvi letnik tukajšnjih srednjih šol vpiše dobra četrtina učencev iz drugih jugoslovanskih regij
• V minulem šolskem letu so srednje šole in domovi z Obale vložile v nove objekte, vzdrževanje, opremo, učne pripomočke in literaturo okrog 420 milijonov dinarjev. Do konca srednjeročnega obdobja pa naj bi na račun popravil, nove šolske stavbe srednje naravoslovno-mate-matične šole z italijanskim učnim jezikom in dveh telovadnic (v Portorožu in Kopru) zbrali še 1,16 milijarde dinarjev.
(kljub temu številu učencev v domovih še zmeraj upada). To še posebej občutijo na gostinski in turistični šoli, kjer sledijo potrebam gostinstva, vendar je število učencev, ki so se vpisali v te programe iz regije, spet začelo upadati. Pred nekaj leti, ko se je položaj gostinstva nekoliko po-
pravil, so opažali, da je zanimanje šolarjev za gostinske poklice večje, zdaj pa upada zanimanje za ta poklic, skorajda skladno z nihanjem položaja gostinskih delavcev (in to vsem ukrepom in prijemom, s katerimi vabijo v gostinstvo, navkljub). Ker je podoben položaj tudi v kmetijskem programu in pri programu navtika — ribiča, so na obalnem izvršnem svetu predlagali, da bi ta dva programa izvajali na Obali samo občasno in po potrebi, v glavnem pa naj bi ju opustili, ter v zameno povečali število oddelkov v kovinarski in nekaterih drugih usmeritvah. Število oddelkov na srednji ekonomski in družboslovni šoli, srednji pedagoški in naravoslovno matematični šoli in srednji zdravstveni šoli pa naj bi ostalo nespremenjeno.
Podatki o štipendiranju sicer kažejo, da število štipendistov na obalnem območju narašča, vendar prevladujejo štipendisti na četrti zahtevnostni stopnji (bivše poklicne šole) in štipendisti pro-izvodno-tehničnih usmeritev.
BORIS ŠULIGOJ I
$ ceno vode bo pokritih le 10 odstotkov vrednosti naložb
Počasna gradnja — Samo prvi del novega vodovoda od Rižane do Kopra bo stal 13,5 milijarde dinarjev KOPER, 9. novembra — Od jutri bodo morali porabniki vode :Aeho°bl*i?,h ?bculah okteti za kubični meter vode v gospodinjstvih 850 dinarjev, v gospodarstvu pa 1700 dinarjev. Delegati sisa za preskrbo z vodo so namreč minuli teden potrdili nove, za 30 odstotkov višje cene vode od tistih, ki so začele veljati 30. septembra letos, torej pred dobrim mesecem. Takrat se je voda podražila na račun materialnih stroškov - v skladu s sprejetim družbenim dogovorom v Sloveniji - in sicer s 480 oziroma 960 dinarjev na 650 oziroma 1300 dinarjev za kubični meter.
se je voda torej podražila za 30 odstotkov. Voda na območju, ki je letos v Sloveniji najbolj občutilo pomanjkanje, je bila od začetka oktobra najdražja v Sloveniji in bo od jutri še dražja. Odgovorni za preskrbo z vodo zdaj ne vidijo drugih rešitev.
Viktor Lozej, direktor Rižanskega vodovoda je povedal: »Dejstvo je, da smo v Sloveniji najslabše preskrbljeni z vodo, drugače kot sami pa si ne moremo pomagati. Sistemskih virov za pokrivanje stroškov pri gradnji novih vodovodnih objektov nimamo. Zato je eden od pomembnih virov financiranja tudi cena vode. Znano je, da nam s samoprispevkom ni uspelo, ziiano pa je tudi, da na Obali z vrsto dodatnih sporazumov
Voda se je zdaj podražila zaradi stroškov, ki ob znani inflaciji nenehno naraščajo. Pri Rižanskem vodovodu pravijo, da so s prejšnjo novo ceno »pokrili« le enostavno reprodukcijo. Znano pa je, da so problemi v preskrbi z vodo na Obali znatno večji kot »enostavne reprodukcije«, zato je bil nujen nov predlog cene vode, v katero je vključen tudi delež za razširjeno reprodukcijo. Ta prispevek je zdaj sestavni del cene vode, včasih pa so ta sredstva zbirali ločeno od cene vode. Zaradi razširjene reprodukcije

V KS Slivje'je za napeljavo telefonov že vse pripravljeno
Prizadevajo si tudi, da bi obnovili trgovino, povečali pokopališče — Kdaj boljše prometne zveze?
SLIVJE, 9. novembra — Štiriletna prizadevanja vodstva krajevne skupnosti Slivje, da bi v vseh osem svojih vasi dobili telefone, so dala končno spodbudnejše rezultate. S sežanskimi poštarji so namreč podpisali sporazum o napeljavi sekundarnega omrežja za 82 telefonskih priključkov. Omrežje naj bi končali do prihodnjega marca. Ker bo treba pred priključitvijo telefonov razširiti še zmogljivost centrale v Materiji, pričakujejo, da bodo novi telefoni prvič zazvonili proti koncu prihodnjega leta.
tegniti še v eno od štirih vasi, ki so doslej brez vodovodne napeljave. Še letos nameravajo kupiti dva kompleta opreme za odstranjevanje snega. S tem bodo zagotovili takojšnje pluženje in ne bodo več tako dolgo odrezani od sveta, kot se je ob sneženju dogajalo doslej.
S trgovci se bodo poskušali še letos dogovoriti o obnovi in povečanju trgovine, pripravljajo pa tudi načrte za razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice. Še nekaj časa pa bodo prebivalci tega dela Brkinov verjetno zaman prosili za boljše in nove avtobusne zveze z bližnjimi večjimi kraji, saj so kljub številnim delegatskim vprašanjem in pogovorom s prevozniki v zadnjem času pridobili le eno novo, sicer le šolsko avtobusno progo.
JANFZ ODAR
Naložba, v katero niso všteti že položeni primarni telefonski vodi in seveda širitev centrale, je vredna 40 milijonov dinarjev. Od te vsote bo desetino prispevala krajevna skupnost iz proračuna. medtem ko bo po besedah predsednika KS Miša Spasoviča vsak naročnik plačal po 600 tisoč dinarjev prispevka.
Sicer pa smo v pogovoru s predstavniki KS Slivje, ki sta se ga udeležila še podpredsednik sveta Branko Mahne in član Ciril Sigulin. še izvedeli, da akcija za telefonijo ni edini letošnji uspeh te prizadevne skupnosti. Tako so pred kratkim končali prvi del obnove vodovoda, ki ga nameravajo prihodnje leto po-
RADAR
Pomemben delež krajanov
Na območju šestih južnoprimorskih občin so letos prispevali za gradnjo ptt omrežja že 134 milijonov dinarjev - Na telefon čaka 8000 prosilcev
■KOI!ES-’ 9' j.°'?mbra — Na območju šestih južnoprimorskih občin omrežja pripravljeni sodelovati ima Kil podjetje Koper s tozdi v Kopru, Sežani in Postojni regi- tako z denarjem kot s prispevki stnramh 27 tisoč telefonskih naročnikov, kar pomeni, da na tem v materialu in delu. Za izpeljavo območju na 100 prebivalcev »odpade« 19 telefonskih priključkov. J	"
Ta podatek uvršča južnoprimorsko regijo na drugo mesto (takoj za Ljubljano) po številu telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev v Slovenij!. Slovensko povprečje pa je 16 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev.
Delegati območnega sisa za PTT promet pa so te dni obravnavali uresničevanje naložbenih načrtov za širjenje telefonskega omrežja. Pri PTT podjetju Koper imajo trenutno kar 8000 vlog za telefonske priključke, možnosti, da bi vsem prosilcem izpolnili želje, pa seveda še zdaleč ne. Tako kot drugod se tudi na področju razvoja PTT omrežja srečujejo z množico denarnih težav. Rast cen kablov in telekomunikacijske opreme znatno vpliva na možnosti za uresničevanje načrtov razvoja PTT omrežja, pa vendar je treba zapisati, da so bili delegati območne sis za PTT promet seznanjeni z dokaj spodbudnimi podatki o dosežkih na tem področju. V prvem polletju so namreč na območju FTT podjetja razširili avtomatske telefonske centrale v Štanjelu za 200, Jelšanah za 80 in Izoli za
400 telefonskih priključkov. Dokončujejo telefonsko centralo v Belskem s 300 telefonskimi priključki, razen tega pa so do konca leta v planu še širitve central v Črnem Kalu, Marezigah, Ilirski Bistrici, Košani, Kozini, Sežani, Komnu in Dutovljah. Nekatera od teh del so že končana, nekatera bodo do novega leta, sežansko centralo pa bodo razširili prihodnje leto. Sicer pa so na območju PTT podjetja Koper letos dobili 1165 novih naročnikov, z okrepitvami central pa se bo ta možnost ponudila še 2000 prosilcem za telefonske priključke. Gradnja PTT omrežja je zelo draga, zato pogosto tudi dokaj počasna, vendar pri PTT podjetju Koper poudarjajo, da številnih nalog verjetno ne bi mogli izpeljati, če ob tem ne bi naleteli na veliko sodelovanje krajanov, ki so pri gradnji PTT
sedmih naložb so na primer letos občani prispevali že 134 milijonov dinarjev v denarju, pri tem pa ni všteto njihovo prostovoljno delo. Tako so letos veliko prispevali krajani, ki bodo dobili telefon na območju Vanganela, Šentjan, Šmarij, Dolinske ceste v Kopru, v Ulici borcev v Luciji itn. Povsod, kjer se krajani aktivno vključijo v gradnjo telefonskega omrežja, se da — ob tem seveda, da _so primerne tudi zmogljivosti telefonskih central na tem območju — telefon tudi dobiti. Bodoči telefonski naročniki na posameznih območjih prispevajo za nov telefonski priključek tudi po več deset starih milijonov.
DUŠAN GRČA
m/to
mm magazin
„ avtomobiliste
»O	v
in pešce
• Najceneje plačujejo vodo gospodinjstva v Kamniku, kjer po zadnji podražitvi za kubični meter vode odštejejo 67 dinarjev, na Jesenicah 80 dinarjev, v Slovenj Gradcu 97 dinarjev, v Mozirju 114 dinarjev, itd. Porabnikom na Obali sledijo Kraševci, kjer zdaj plačujejo vodo po 622 dinarjev za kubični meter, imajo pa tudi že pripravljen predlog za podražitev na 995 dinarjev.
PO SLOVENIJI
zbiramo denar za razširjeno reprodukcijo oziroma gradnjo novega vodovodnega omrežja. Pri tem seveda računamo na sredstva solidarnosti, o katerih se bodo na območnih vodnih skupnostih odločili do 15. decembra letos. Solidarnostnih sredstev iz vse Slovenije naj bi zbrali okrog 6,5 milijarde dinarjev. Celotni prvi del novega vodovoda od Rižane do Kopra pa bo stal 13,5 milijarde. Tu bi rad dodal, da bomo s ceno vode pokrili le 10 odstotkov od vrednosti naložb, ki bodo v prihodnjih letih presegle 30 milijard dinarjev. S sredstvi samoprispevka bi seveda zbrali precej denarja, toda na ta vir ne moremo računati. Znajti se je treba v novih razmerah.«
Te dni je v Koper prispela prva pošiljka petih cevi za nov magistralni vodovod od Rižane do Kopra. Cevi. so dolge povprečno 15 metrov in s premerom 1420 milimetrov, vsaka pa je težka 6 ton. Vse bo treba v Koper pripeljati iz Uroševca. V Uroševcu imajo že pripravljeno pošiljko 30 cevi.
DUŠAN GRČA
Programske usmeritve obalne konference SZDL do leta 1991
IZOLA, 9. novembra - Nadaljnje uveljavlja-nje skupščine skupnosti obalnih občin in prouče-vanja področij, ki bi jih bilo v sistemu upravljanja m odločanja racionalno prenesti na obalno raven sodelovanje pri reševanju problematike in preskr-be z vodo, pri dograjevanju obalne ceste, regijske bolnišnice, pomoč pri prehodu Višje pomorske in prometne šole v visokošolsko ustanovo, to je le nekaj, nalog, ki so jih zapisali v predlog programske usmeritve obalne konference SZDL za obdobje do leta 1991. O tem so se dogovorili na seji obalne konference SZDL, ki je bila zadnja v tej sestavi, torej pripravljalna za izvedbo program-sko-vohlne konference SZDL, ki bo predvidoma sredi decembra. Tako so sprejeli tudi pravila organizacije SZDL v skupnosti obalnih občin in poslovnik o pristojnosti, načinu delovanja in organiziranosti obalne konference SZDL in njenih organov. V razpravi pa so tudi oblikovali in dopolnili poročilo o delu obalne konference in me-dobčinskega sveta SZDL Koper za minulo štiriletno obdobje. (B. S.)
Revalorizacija je pretežko breme za invalidske delavnice
ŠKOFJA LOKA, 9. novembra _ y Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki so pripravili predlog za spremembo zveznega zakona o celotnem prihodku in dohodku, s katero naj bi invalid-skim delavnicam znova omogočili ekonomično poslovanje. Predlagajo, naj tem delovnim organi-zacijam ne bi bilo treba opravljati revalorizacije, ki zelo obremenjuje njihovo poslovanje.
Invalidske delavnice poslujejo tako kot gospodarske organizacije, čeprav imajo zaradi nižje storilnosti zaposlenih invalidov, dodatnih stroškov za delovne naprave in omejene izbire dela manjšo akumulativnost. Zal je zakon o celotnem prihodku z obvezno revalorizacijo sredstev izničil družbenoekonomske rešitve v korist invalidov. Ob prvem četrtletju je v vsej državi imela izgubo petina invalidskih delavnic, ob polletju pa že po-
V škofjeloškem Centru, kjer sta dve petini zaposlenih invalidi, so v devetih mesecih letos zaradi revalorizacije morali vknjižiti kar za 150 milijonov dinarjev dodatnih stroškov. (L. S.)
Zavodenjčani hvaležni vsem udeležencem velenjskega shoda
ZAVODNJE, 9. novembra - Krajevna konferenca SZDL Zavodnje in vaščani Zavodenj se zahvaljujemo vsem ljudem, ki so se udeležili nedeljskega protestnega shoda v Titovem Velenju. Hvaležni smo vam, da ste podprli naš boj za ekološko svetlejši jutri.
Uspešen nastop celjskega Jevškega zbora na Madžarskem
CELJE, 9. novembra - Mešani pevski zbor France Prešern se je vrnil s kratke turneje na Madžarskem, kjer je v mestu Zalaererszeg nastopil na tradicionalnem festivalu, ki so ga tokrat prireditelji posvetili praznovanju obletnice okto-Drske revolucije. Celjski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča na festivalu nastopil v družbi 14 madžarskih zborov in finskega zbora, je imel tudi dva koncerta. S kakovostnim petjem je navdušil občinstvo in si zagotovil vabilo na prihodnji festival. (D. H.)
V Postojni so podelili nagrade in priznanja M. Vilharja
POSTOJNA, 9. novembra - Na slovesnosti v postojnskem kulturnem domu so podelili priz-nanja m nagrade Miroslava Vilharja, ki jih pode-" ljuje občinska kulturna skupnost za dosežke na kulturnem področju. Priznanja so dobili Turistično društvo Postojna, Danica Kašča (Društvo upo-kojencevPostojna) in postojnska godba, nagrade pa Jože Dekleva (KUD Pivka), Mirko Drnovšek
SBMr«? isesssst ss
zavod Planina. V kulturnem programu so sodelovali člani amaterskega gledališča Svoboda Postojna in postojnska godba. (M. T.)
Dela pri gradnji postojnske bolnišnice po predvidevanjih
POSTOJNA, 9. novembra — Po ocenah gradbenega odbora potekajo dela pri gradnji nove bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v skladu s sprejetimi roki. Glede na že opravljena dela in nabavljeno opremo ter še na vsa potrebna dela bo vrednost investicije okoli 2,6 milijarde dinarjev. Do srede oktobra je bilo zbranih okoli 1,6 milijarde dinarjev, od tega iz samoprispevka delovnih ljudi in občanov postojnske občine ter obrestmi 540 milijonov dinarjev. Pri gradnji nove bolnišnice so pokazale polno mero razumevanja delovne organizacije, ki so po zaključnih računih prispevale še skoraj 920 milijonov dinarjev, preostali denar pa so zagotovile še občinska zdravstvena skupnost Postojna in sosednje občine, iz katerih prihajajo pacientke v bolnišnico. Doslej je bilo porabljenih skoraj 1,6 milijarde dinarjev, v prvih dneh januarja prihodnje leto pa bo treba prijaviti še 4. fazo del, za katero bo treba zagotoviti 490 milijonov dinarjev. Kdaj bo nova bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo sprejela prve pacientke, še ni dokončno znano, ker so viri financiranja za 4. fazo del v celoti odprti. Nekaj denarja se bo zbralo še iz samoprispevka delovnih ljudi in občanov postojnske občine, verjetno pa brez nadaljnjega razumevanja delovnih organizacij in sosednjih občin pri zagotavljanju denarja tudi ne bo šlo.
Hidromelioracije od Ilirske Bistrice proti Jablanici
ILIRSKA BISTRICA, 9. novembra — V ilir-skobistriški občini nameravajo v tem srednjeročnem obdobju urediti in izboljšati 900 hektarov kmetijskih zemljišč. Od tega jih je v dolini reke Reke 800, na območju Male Bukovice in Zarečice pa nadaljnjih 100 hektarov površin. Že lani so začeli pripravljati hidromelioracijo 234 hektarov v dolini Reke od Ilirske Bistrice proti Jablanci.
To območje je bilo doslej pogosto poplavljeno in zato uvrščeno v IV. kategorijo. Po osuševanju prihodnje leto in drugih ureditvenih delih bo zemljišče primerno za uvrstitev v I. in II. kategorijo. Na njem bodo tako lahko sejali pešnico, silažno koruzo, sadili zelje in pridobivali boljša krmila
Z izbcUjševanjem polj so se strinjali tudi lastniki zemljišč, tako da so letos pripravili tehnično dokumentacijo za ureditev hudournikov in nekatere druge dokumente. V dogovoru z novogoriškim zavodom za naravno in kulturno dediščino so pripravili tudi smernice za zaščito krajine v ureditvenem predelu, območna vodna skupnost Primorske pa naj bi dala prihodnje leto prednost urejanju osnovnega odvodnjavanja v prvi tretjini od predvidenih 900 hektarov bistriških hidromelioracij. (J. O.)
Premalo družbeno angažirani
Konference mladih v postojnski občini še niso prav zaživele — Zgledno delajo v nekaterih krajevnih skupnostih - Nezadostno obveščanje mladih
POSTOJNA Q	■_____ .	J
v	^	--------- K	-c »	v
POSTOJNA, 9. novembra — Na redni letni programski konferenci občinske mladinske organizacije Postojna je bilo razvidno, da mlade tudi v prihodnje čaka še veliko možnosti in oblik delovanja. Res pa je, da bodo morali posebno skrb nameniti tudi temu, da mladinska organizacija ne bi ostajala in postajala samo nekakšna družabna, pač pa predvsem družbena, aktualno angažirana in močna organizacija mladih
Tako so med drugim ocenili, da je delo mladinske organizacije skrčeno na akcije, ki so sicer konkretne in privlačne za mlade. Vendar pa se vse bolj izgublja zaupanje v mladinsko organizacijo kot politično močno organizacijo, k čemur je v veliki meri prispeval tudi vse prej kot enakopraven odnos z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. V lanskem letu se je občinska konferenca mladih v postojnski občini odločila za ponovno uvajanje konference mladih, ker je vedno znova ugotavljala, da prejšnja oblika organiziranosti po komisijah povečini ni zaživela. Žal pa zaradi raznih vzrokov (od nezainteresiranosti do pomanjkanja časa) tudi konference mladih še niso zaživele. Nekoliko bolj spodbudno je le delo konference mladih v izobraževanju, kjer se združujejo osnovnošolci in srednješolci. Kljub temu,
da konferenca mladih v krajevnih skupnostih ni zadovoljivo opravila svoje naloge, pa so v zadnjem letu dni presenetile nekatere posamezne krajevne skupnosti. To velja predvsem za razgibano delo na kulturnem področju v krajevnih skupnostih Hruševje, Zagorje in Dolane, vendar pa se vse preveč zapirajo v svoje ozke, krajevne kroge. Neprimerno bolj klavrno je delovanje konference mladih v delovnih organizacijah. Na eni strani so mladi že vključeni v svoji krajevni skupnosti, na drugi pa od svoje organizacije pričakujejo, da bi bila bolj vplivna pri reševanju ključnih vprašanj, kot so stanovanjska vprašanja, materialni položaj mladih, kadrovska in štipendijska politika.
Kljub .informacijam', posvetom predsednikov osnovnih organizacij in drugim oblikam in-
formiranja obveščenost mladih v postojnski občini še ni dosegla zadovoljive ravni. Seveda edinega krivca za to ne gre iskati samo v vodstvu občinske mladinske organizacije, marveč tudi
• Klub mladih raziskovalcev je občinska organizacija, ki je nastala na srednješolskem centru in svojo dejavnost še širi. V svojo računalniško, biološko, kemijsko, ekološko in geografsko skupino je privabil že veliko število mladih, posebno zanimiva pa je vsebina njegovega občinskega raziskovalnega tabora. Mladi namreč menijo, da je organizacija takšnih taborov uspešno nadomestilo za preživete oblike in organiziranost mladinskih delovnih akcij.
v osnovnih organizacijah. Pomembna novost, s katero bodo še nadaljevali, je bil občinski seminar za vodstva osnovnih organizacij. Seminar naj bi bil na eni strani nagrada za najbolj aktivne mladince, na drugi pa bodo na njem obravnavali teme, ki privlačijo kar največ mladih.
MARJANA TRILER
PISMA BRALCEV
Odgovor na odprto pismo Vika Plemlja
Z nemajhnim začudenjem smo dne 27. oktobra letos prebrali vaše odprto pismo.
Na kratko: kakor naša agencija, tako tudi agencija Slavnik iz Zagreba, na svojih večjih potovanjih vsako leto podelita večje število nagrad in doslej še nobeden od nagrajencev ni bil za podeljeno nagrado opeharjen.
Zares je napovedovalka ob proglasitvi nagrajenca pomotoma rekla, da bo prejel nagrado od Slavnika, namesto od Avioto-ursa, kar pa naše obveznosti ne spremeni. Nagrajenec se ni obrnil na podelitelja nagrade — predstavnika Aviotoursa na ladji, čeprav je bilo časa dovolj in bi ga lahko našel v ladijski recepciji. Pred prihodom v Genovo smo iskali nagrajenca celo prek ladijskega ozvočenja, da bi se z njim osebno pogovorili, kako bo nagrado izkoristil. Na objave prek zvočnika ni bilo odziva. Šele po izkrcanju v genovskem pristanišču, preden smo vstopili v Slavnikove oziroma Aviotour-sove avtobuse, ki so nas kasneje prepeljali v Maribor oziroma v Zagreb, je k predstavniku A vi-otoursa pristopil vodič Slavnika iz Ljubljane ter nam izročil na-grajenčev naslov. Tedaj smo
predstavnika Slavnika prosili, naj nagrajencu posreduje naslednje pojasnilo: izžrebancu na ladji nismo mogli izročiti napotnice za odrejeno smučišče na Pohorju, da pa bomo le to poslali pravočasno, pravzaprav, do konca oktobra, ko bo jasno, kakšne bodo v zimski sezoni, od IS. dec. 1987 do IS. marca 1988 naše zmogljivosti. Prijave za smučanje na Pohorju za zimsko sezono 1987/88 smo letos začeli sprejemati 7. novembra, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnem časopisju.
Bralcem prepuščamo presojo - kdo je bil za kaj opeharjen?
Tak način pisanja tov. Plemlja je poskus opehariti za dobro ime obe agenciji, ki ga sicer uživata.
POTOVALNA AGENCIJA AVIOTOURS, Maribor
Hvala za lep izlet!
Po grenkem spoznanju, da turistična agencija Yugotours Ljubljana za naš delovni kolektiv ni mogla organizirati izleta v Grčijo, smo se prijavili za izlet na Madžarsko pri Kompasu Slovenj Gradec. Vse priprave v zvezi z izletom je vodil tov. Grega Mohorko. Ze v teh pripravah nam je da! veliko koristnih in potrebnih informacij, zato smo bili zadovoljni, ko smo izvedeli, da gre z nami kot vodnik. Kakšen naj bi bil vodnik, smo spoznali prav pri to-
varišu Mohorku. Izlet je trajal dva dni in vso pot je bil tov. Grega z nami. Tudi v Budimpešti, ko smo imeli tamkajšnjega vodnika za ogled mesta, se tovariš Grega ni oddaljil od nas. Na vsako stvar nas je opozoril, vsako stvar pokazal in organiziral. Z eno samo besedo — bil je vsestranski. Da je bil izlet vsem resnično všeč, gre velika zahvala prav tov. Gregu. Menim, da je to tisto, kar pri turističnih delavcih tako pogrešamo.
Bila pa bi krivična, če v tem pismu ne bi pohvalila voznika avtobusa. Ob neprijetnih pripetljajih v cestnem prometu in v prometni gneči velikega mesta ni niti z besedo ne z gesto pokazal slabe volje. Resnično srčno kulturen človek.
Za lep izlet in prijetne urice — obema iskrena hvala.
MARIJA HERMAN, za OOS OŠ Vuzenica
Božič je predvsem etično vprašanje
Moj skromni prispevek o božičnih praznikih, ki je bil objavljen v sobotni prilogi »Dela« 24. 10. 1987, je imel dokaj nenavaden odmev. Zato v imenu- vseh tistih, ki so mi telefonirali, in pa tistih, ki so mi osebno izrazili nič manj kot navdušenje, prosim uredništvo, da objavi tudi ta prispevek.
Pa začnimo od začetka.
Že isti dan (sobota) dopoldne so nekateri tovariši začutili po-
trebo, da poiščejo mojo telefonsko številko in povedo svoje mnenje - mnenje somišljenika.
Prvi je to storil tovariš Mrak iz Škofje Loke. »Popolnoma se strinjam z vsem, kar ste napisali.«
-	Oprostite, ste vi Slovenec?
-	sem ga vprašal. »Seveda sem Slovenec in ni nas malo, ki tako mislimo.«»
Tovariš Nace z Vrhnike: »Čestitam, tovariš, vsaj eden, ki je povedal resnico.«
Tovariš iz Ihana (imena si nisem zapomnil): »Popolnoma pravilno ste napisali, tudi jaz mislim tako.«
V službi:
—	trenutno ste najbolj popularna oseba v našem kolektivu, strinjam se s tistim, kar ste napisali;
—»bila sem navdušena, doma sem vaš prispevek na glas prebrala vsem članom družine;
—	ali si še na prostosti;
—	nisi stanoviten človek, že dve veri si . zamenjal, sedaj pa rineš med katolike;
—	ha, ha, dobro si zložil;
—	tovariš, jaz se ne strinjam z vami (zakaj, pa ni povedala);
Po pisarnah so ležali izvodi sobotne priloge »Dela«, moj prispevek je bil obkrožen z debelimi črtami.
Seveda so bili tudi taki, ki se niso odzvali zaradi statusa — razumljivo. Sodelavka mi je med drugim povedala tudi tole:
Prvega novembra smo šli na grob staršev. Spotoma smo obiskali tudi strica, ki je slavist. Po
pogovoru, ki je bil posvečen spominu umrlih, je stric povedal, da ga je navdušil prispevek o božiču v sobotni prilogi »Dela«. Mi pa tega gospoda poznamo mu je rekla moja sodelavka. Ce ga poznaš, ga lepo pozdravi in mu čestitaj za pogum in iskrenost.
Hvala vsem, tudi tistim, ki ste kritično obravnavali vsebino mojega prispevka.
Spričo naštetih dejstev je ugotovitev lahko le ta: KAKO MALO JE POTREBNO ZA MOBILIZACIJO LJUDI!
Spregovoriti je potrebno kon-cizno in v narodnem jeziku, pa ne le o slabostih, arppak tudi o nesmislih, ki jih delamo. Nedvomno je moj prispevek prizadel posameznike, morda tudi nekatere forume v ZK. Toda tudi sam sem prizadet! V prispevku sem pisal le o sebi, svojih pomislekih in svoji organizaciji.
Kljub takemu pristopu pa me je prijatelj skoraj zaupno vprašal, ali sem se z Jožetom Smoletom dogovoril, da bom napisal tak prispevek. To vprašanje me je nemalo presenetilo, zato sem ga vprašal, zakaj tako misli. Odgovoril mi je, da je vsebina mojega prispevka v skladu s politiko, ki jo vodi Smole.
Tudi tako so nekateri razmišljali.
In kaj, ko bi somišljenike (kako malo je potrebno) pozval, da se organiziramo v posebno skupino (komunisti in nekomunisti), ki ne bi bila povezana z nobeno OOZK, ter nastopili s svojim
programom na spomladanski konferenci ZKS.
— Ali bi forumizirana z sprejela tudi ta izziv?
— Ali bi najprej mene, potem pa še druge proglasili za separa tiste?
— Ali bi proti nam uvedli sankcije?
Tudi če bi to storili, bi končni cilj bil:
—	kompletna sprememba metod in oblik delovanja ZK in
—	dvig njenega ugleda.
Toliko, dragi somišljeniki.
Hvala za široko moralno podporo.
Ce se še kaj slišimo, bo lepo. S tem končujem svoje pisanje o božiču in partiji. Svojo energijo bom odslej porabljal za rejo malih živali.
MOMIR RADOSAVLJEVIČ, Ljubljana, Titova 123
Iznakaženo drevo
Pred dnevom mrtvih, ko smo urejali grobove, je bilo na ljubljanskem pokopališču kar živahno. Taki smo pač, da imamo radi lepo urejen grob. Najbrž je to del podedovane kulture. To ni nič slabega, saj imamo še celo prost dan za to. Tisti del novega pokopališča, ki leži južno od poslovilne dvorane, je tako imenovani parkovni del. Tam sta tabla, ki prepoveduje kakršnokoli ograjevanje. Čemu to, ne vem. Je pa to najslabše urejen del pokopališča.
Drevje, trava, plevel, in nič koliko načinov in poskusov, da bi grob pač nekako izgledal. Nekateri se mučijo s travo, drugi z nizkim grmičevjem, tretji s peskom, vendar je videz kaj klavrn.
Nekaj dni pred praznikom sem šel tudi sam urejat grob. Mali robnik, kije bil zakopan v zemljo in je ločil pesek od zemlje, je bil razkopan in posamezni deli razmetani. Podobno je bilo še pri nekaterih drugih grobovih, ki pa so bili že pripravljeni za 1. november. To sem uredil, natresel peska in šel. Dan pred dnevom mrtvih smo tja nesli cvetje. Grob je bil spet razdejan, posamezni kosi razmetani. Za nameček pa je bila mala cipresa, ki smo jo vsadili spredaj, spodaj porezana, torej iznakažena. Vse podobne ciprese, ki so dosti višje, so bile nedotaknjene. Torej ni kdo vejic uporabil kot zelenje. Tako je komunalni delavec svojo voljo vtepel drevesu. Vse skupaj se mi je zdelo vandalsko. Sicer pa ne vem, zakaj nam nekdo vsiljuje svoje predstave, kako naj bo
grob urejen, če pa s tem nismo zadovoljni.
Tak dogodek kaj čudno deluje. V sebi imaš neko spoštovanje do pokojnih, po drugi strani pa vidiš, da znamo trmoglaviti in vztrajati pri nemogočem. Že zdavnaj je jasno, da ta del poko-
pališča nima možnosti, da bi bil park, saj so zanj potrebne skrbno negovane travne površine in tudi z drevesi je treba delati bolj srčno.
IZIDOR REJC, Vodovodna 3, Ljubljana
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
Tema je vedno le tema, svetloba pa je lahko različna!
Bleščeča izbira več kot 1200 svetil za vse namene in prostore.
Tovarniška znižanja in drobna darila ob večjih nakupih. Za vse kupce nagradno žrebanje in še veliko drugih ugodnosti: kataloška prodaja, nadomestna stekla možnost zamenjave in še kaj... Metalkine blagovnice v Ljubljani, Kamniku in Mariboru 29, 10.—14. 11.
© metalko
Kljub porazu za Mariborčanke še tli upanje
V 1. kolu pokala EOZ odbojkarice Palome Branika izgubile v Ankari z 0:3
LJUBLJANA — Odbojkarice Palome Branika so v 1. kolu pokala Evropske odbojkarske zveze gostovale v Ankari, kjer so se pomerila z ekipo Elmak Kredi Bankashi. Zmagale soTurkinjes3:0(14, 8,10). Mariborčanke so skupaj osvojile 32 točk, kar pomeni, da bi se v 2. kolo uvrstile le ob zmagi v povratni tekmi s 3:0, pri čemer pa tekmicam ne bi smele oddati več kot 31 točk. Drugo srečanje bo že v soboto v mariborski dvorani Tabor.
Paloma Branik je sicer dobro začela tekmo. V' prvem nizu je vodila s 5:0 in z 9:2, potem pa se je pri tekmicah razigrala 187 cm visoka Poljakinja Szaboltova, ki je bila odlična ob mreži in prevesila tehtnico na stran domačih. Mariborčanke so vodile še s 14:12, potem pa popustile in izgubile niz. V drugem in tretjem nizu so bile Mariborčanke uspešne do izida 6:4, potem pa se z domačimi niso mogle več enakovredno kosati. Po besedah treneija Draga Drevenška so Mariborčanke igrale slabo, slabše kot zmorejo, zato pred povratno tekmo ni pesimist. Že drevi bc Paloma Branik gostovala v Beogradu, kjer se bo v 3. kolu I. ZOL pomerila s C. zvezdo.
Zmaga odbojkarjev Kamnika
ŠEMPETER - Odbojkarji Ti-tana Kamnika so dobili tekmo 5. kola I. SOL — moški s Šempetrom s 3:0 (9, 12, 8), ne pa jo izgubili z 0:3, kot smo pomotoma poročali včeraj. Kamničani so tako na 2. mestu lestvice z 8 točkami in z razliko v nizih 13:4, Šempeter pa je predzadnji z 2 točkama in z razliko v nizih 5:13. Za spodrsljaj se odbojkarjem in bralcem opravičujemo.
T. T
OD TOD IN TAM
Trije bolje od državnega rekorda
LJUBLJANA — V republiški ligi z zračno puško so strelci opravili 3. kolo. Tudi to kolo ni minilo brez presenečenj, saj so republiški prvaki Nor-šinci doživeli že drugi poraz, Celjani pa so s krogom razlike izgubili proti novincu Uniorju. Brez poraza je še 9 ekip. Najboljši rezultat je dosegla' ekipa STT s 1478 krogi. Z največjo razliko pa so zmagali strelci Žalca, kar z 62 krogi. Med posamezniki so bili doseženi odlični rezultati, saj so trije streljali bolje kot znaša državni rekord: Frelih Slanšek in Narat so dosegli po 380 krogov. Gostje so bili tokrat manj uspešni, saj so zmagali le v osmih srečanjih.
Rezultati: 1. liga — vzhod: Rudnik : Prvi pohorski bataljon 1472:1447,2. NTU : August Majerič 1441:1443, 3. Celje : Unior 1451:1452, Noršinci : Kovinar 1445:1449; najboljši posamezniki: Hrnčič in Malce po 378. Vodi August Majerič 6 pred Kovinarjem
5	itd.
1.	liga — zahod: Postojna : Kamnik 1472:1460, STT: Darko Marušič 1478
1460, Panovec 39. oktober 1462:1451, Kranj : Škofja Loka 1450:1446, Okrogar-Skvarča : Tine Kmetič 1474:1474; najboljši posamezniki: Slanšek in Narat po 380, Perne 377 itd. Vodi STT in Panovec po
6	pred Postojno 5 itd.;
2.	liga — vzhod: Straža Rogatec : Lip 1423:1385, Mrož : Dušan Poženel 1428:1421, Boštjan: Sob Leskovec 1449:1437, Heroj Marok : Steklar 1426:1413, Žalec Franc Steklič 1459:1397; najboljši posamezniki: Melanšek 374, Sabadoš 373 itd. Vodi
Žalec 6: sledijo: Boštanj, Sob in Dušan Poženel po 4 itd.
2. liga — zahod: Kapetan Mihevc : Ankaran 1429:1406, Partizan 15. maja 1424:1423, Olimpija : Portorož 1440:1444, Itas	Železničar
1413:1449; najboljši posamezniki: Kraner 368, Božič 367 itd. Vodi Železničar 6 pred Kapetanom Mihevcem 5 itd.;
2. liga — sever: Ljutomer : Jovo Jurkovič 1463:1438, Koloman Flisar : Panonija 1463:1434, Središče : SCT 1394:143, Turnišče : Boris Kidrič 1390:1401, Kovinar: Mura1400:1414; najboljši posamezniki: Bertoci 377, Robnik 371, itd.; Vodi Koloman Fli-ser in Boris Kidrič po 6, sledita Ljutomer in Jovo Jurkovič po 4 itd.
2. liga-jug: Bukovec : Franc Mrak 1443:1425, Tabor: Sokol 1453:1440, Kočevje : Kisovec 1451:1434, Branko Ivanuš : Alojz Hohkraut 1449:1399; najboljši posamezniki:	Srebernjak
376, Doneski 373, Dovč 371, itd.; Vodi Kočevje 6, sledijo: Sokol, Bukovec in Tabor po 4 itd.
Četrto kolo je na programu 22. t. m.
E. P.
Medveščak med osmerico
JERUZALEM — Rokometaši Medveščaka so se uvrstili v četrtfinale pokala pokalnih prvakov. Prvo tekmo z izraelskim Hapoelom so dobili s 37:29, drugo pa so — prav tako v gosteh — igrali neodločeno — 25:25.
Inles : Astra Jadran 27:23 (10:10)
MOTOKROS
V	Lenartu prvi Frauvvallner
LENART — Z zadnjim skupnim nastopom vseh naših motokrosistov z avstrijskimi gosti se je v nedeljo popoldan končal letošnji motokrosi-stični program. AMD Unior iz Lenarta je imel srečo z vremenom, njegovemu vabilu se je odzvalo kar 97 dirkačev, med njimi tudi nekateri vodilni avstrijski tekmovalci. Najprej so imeli v vseh kategorijah kvalifikacijske vožnje , v skupili finalni nastop pa so sprejeli kar 53 tekmovalcev vseh kategorij. Najboljših 28 je čakalo 28 pokalov.
V	tej mešanici motokrosistov z različnimi motorji je bil najboljši avstrijski prvak Frauvvallner z motorjem do 250 ccm. tesno za petami pa sta mu bila Zdovc iz Brežic in Andrejka (Lenart). Ni štartal naš državnik prvak Avbelj, tako da je čast našega motokrosa rešil letošnji podprvak Zdovc. Prednost motokrosistov do 250 ccm je bila več kot očitna, naš prvak v kategoriji do 125 ccm Urbanija se je kot najboljši v tej kategoriji uvrstil na skupno 7. mesto. Več kot 1500 gledalcev je držalo pesti za domača aduta Vindiša in Predana, vendar sta morala predčasno odnehati zaradi okvar. Ob tej priložnosti so našim tekmovalcem predstavili tudi nove specialke modela 88, ki so jih pripravili avstrijski zastopniki. Novi suzukiji in cagive bodo morda le našle pot tudi do našega kupca.
Lenarčani so ob tej priložnosti že opozorili na svojo veliko prireditev prihodnje leto — na mednarodno tekmovanje za Zlati ključ Uniorja, 8. maja.
Rezultati skupne finalne vožnje: 1. Frauvvallner (Av), 2. Zdovc (Brež), 3. Andrejka (Len), 4. Kleihvvirt (Av), 5 Jelovšek (Jaška).
F. D.
Jeseničani v Novem Sadu, Ljubljančani pa v Sarajevu
V predzadnjem, 17. koiu I. ZHL drevi štiri tekme - Cinkarna pri Partizanu - Jutri na Jesenicah Kr. Gora z Makoteksom
LJUBLJANA — Že drevi bodo štiri tekme 17., predzadnjega kola prvega dela prvenstva v I. ZHL. Pari so: Vojvodina — Jesenice (17.30), Bosna — Kompas Olimpija (18), Medveščak Gortan — C. zvezda (18) in Partizan — Cinkarna (17.30). Jutri pa bo ob 18. uri v dvorani Podmežakla na Jesenicah še dvoboj med Kr. Goro Gorenjko in Makoteksom.
hokejisti Kompasa Olimpije napovedujejo resno in zavzeto igro na zmago, brez slehernega podcenjevanja.
Medveščak Gortan skoraj zagotovo ne bo imel večjih težav s Crveno zvezdo. Zagrebčani so v dobri formi. Že od 7. kola ne vedo za poraz. Beograjčani na gostovanjih ne igrajo tako požrtvovalno kot na domačem ledu, zato presenečenja v Domu športov v Zagrebu ni pričakovati.
Nesporen favorit na tekmi med Partizanom in Cinkarno je domače moštvo. B. Lomovšek in Vik pri Partizanu neusmiljeno treseta mreže tekmecev. S*Povratnikom’ tretjim tujcem, Otom Zeleznyjem so beograjski črno-beli postali še bolj čvrsti in zanesljivi v obrambi, zato je v drugem delu pr-, venstva pričakovati vzpon vse nevarnejšega Partizana.
V jutrišnji tekmi na Jesenicah bodo Kranjskogorci skušali vnovič dokazati, da po kakovosti sodijo med prvih šest. Napovedujejo zmago. Na tihem še vedno upajo na šesto mesto, kar pa ni odvisno samo od njih, marveč predvsem od tekmecev Crvene zvezde, ki si je že zagotovila nastop med najboljšo šesterico.
BOJAN KAVČIČ
Bržčas bo najzanimiveje v Novem Sadu, kjer Vojvodina gosti državne prvake. Prva tekma se je na Jesenicah končala s presenetljivim remijem (s 4:4). Prav Vojvodina je prva načela jeseniško trdnjavo, ki sta jo kasneje močno zamajala Partizan in Medveščak Gortan. Državni prvaki so še na vrhu prvenstvene lestvice, ob porazu v Novem Sadu ah celo remiju pa bi Jeseničane na prvenstveni lestvici prehiteli Ljubljančani in Zagrebčani. Zato bodo Jeseničani drevi napeli vse sile, da uženejo sicer zelo solidno Vojvodino, ki pa precej niha v formi. Kaže tudi, da je nenehno igranje bolj ah manj precej utrudilo starejše, izkušenejše intemacionalce pri Vojvodini, med katerimi najbolj še zlasti blesti vratar Miroslav Krasa.
V jeseniškem taboru menijo, da so imeh v soboto proti Zagrebčanom le slab večer ter da bodo spodrsljaj že drevi popravili.
Ljubljančani gostujejo pri Bosni, kjer so pred dvema sezonama doživeli neprijeten poraz (z 2:3). Treba pa je reči, da je imela Bosna tedaj le bolj homogeno moštvo, kot ga ima v letošnji sezoni, v kateri si je za prvi cilj zadala obstanek v ligi. Kljub temu pa
V	finalu A iz Slovenije samo Triglav
V	predtekmovanju za jugoslovanski plavalni pokal najuspešnejše Primorje
LJUBLJANA — V finalu bo (21. in 22. t. m.) v Somboru odločala o letošnji jugoslovanski plavalni lovoriki le šesterica, kajti bazen ima šest prog, dogovorili pa so se, da bo dopoldanski spored dopolnila druga šesterica z bojem od 7. do 12. mesta. Dolga leta je imela Slovenija v finalu polovico zastopnikov, tokrat pa seje med tiste, ki se bodo neposredno borih za lovoriko, uvrstil samo kranjski Triglav; v finalu B pa bosta dva dopoldneva v Somboru nastopala še Ljubljana in trboveljski Rudis Rudar.
V finalu A bodo, glede na osvojene točke v predtekmovanju, nastopali: Primorje (Reka) 33.418, Mladost Oki (Zg) 33.128, Jadran (S) 33.005, Triglav (Kr) 32.341, Partizan (Bg) 31.373 in Proleter (Zr) 31.128; v finalu B pa: Mornar (S) 30.894, Pošk Brodomer-kur (S) 28.279, Ljubljana 28.122, Medveščak (Zg) 27.602, Rudis Rudar (Tr) 26.167 in Vrečar (Bg) 26.028.
S. T.
Brez sprememb
KRANJ - V drugem delu tekmovanja ni več prišlo do bistvenih sprememb v vrstnem redu, čeprav so posamezniki spet dosegli nekaj spodbudnih rezultatov.
2. del: člani - 1500 m kravl: 1. Petrič (TK) 15:59,16, 2. Majcen (LL) 16:19,36, 3. Terčon (BP) 17:42,38; 200 m prsno: 1. Slapernik (BP) 2:35,05,2. Jocič(TK) 2:38,31,3. Maher (LL) 2:42,60; 200 m hrbno: 1. Novak (LL) 2:17,42, 2. Veličkovič (TK) 2:28,58, 3. Jazbec (RRT) 2:29,13; 200 m delfin: 1. Petrič (TK) 2:09,36, 2. Majcen (LL) 2:10,38, 3. Dornik (OL) 2:31,32; 200 m mešano:
1.	Novak (LL) 2:14,91,2. Šolar (TK) 2:21,67, 3. Slapernik (BP) 2:23,91; 4x 100 m kravl: 1. Ljubljana 3:41,32,
2.	Triglav 3:45,04, 3. Biser (Piran) 4:05,97; članice — 800 m kravl: 1. Kalan (TK) 9:27,54,2. Kmetič (RRT) 9:55,51, 3. Hinič (LL) 9:57,31; 200 m prsno: 1. Jazbec (RRT) 3:00,17, 2. Divjak (OL) 3:08,20, 3! Kamer (JMB) 3:13,82; 200 m hrbtno: 1. Godina (JBM) 2:24,74, 2. Pirc (TK) 2:39,72, 3. Kmetič (RRT) 2:41,61; 200 m delfin: 1. Kalan (TK) 2:26,90, 2. Kus (RRT) 2:31,90, 3. Govedarica (JBM) 2:45,17; 200 m mešano: 1. Godina (JBM) 2:30,56, 2. Kurs (RRT) 2:34,78, 3. Jamnik (TK) 2:43,90; 4x 100 m kravl: 1. Jeklo Branik 4:17,55, 2. Triglav 4:21,12, 3. Rudis Rudar 4:32,34; pioniiji - 1500 m kravl: 1. Križnik (K) 17:22,65; 200 m prsno: 1. Vojičič (TK) 2:39,40, 200 m hrbtno: 1. Štancar (TK) 2:25,47; 200 m delfin: 1. Hren (LL) 2:30,70; 200 m mešano: 1. Zekanovič (BP) 2:27,52; pionirke - 800 m kravl: 1. Jamnik (TK) 9:52,16; 200 m prsno: Rebolj (TK) 2:57,24; 200 m hrbtno: 1. Maher (JM) 2:39,03; 200 m delfin: 1. Šuštaršič (JBM) 2:40,58; 200m mešano: l.Re-bolj (TK) 2:36,40; 4 x 100 m kravl: 1. Triglav 4:40,38.
Končni ekipni vrstni red: 1. Triglav 32.341,2. Ljubljana 28.122, 3. Rudis Rudar 26,167,4. Jeklo Branik 25.706, 5. Olimpija (Lj) 21.681, 6. Biser (Piran) 21.652, 7. Triglav II. 20.641.
DUŠAN HUMAR
Med najboljšimi vse po starem
1KT_ ^	_a	•	•	A	a ■	•	.	■	.	__ .	_
Optimizem v naši ekipi A Mladi z Angleži že danes
Pred tekmo z Angleži v našem taboru tudi nekaj poškodb, ki pa ne bodo bistveno vplivale na sestavo ekipe - Toplak z upi v Zemunu RFor.RAn _ — -	—  -- INTEGRAL
BEOGRAD — Priprave za predzadnjo tekmo modrih v kvalifikacijah za EP v 4. skupin! z Anglijo jutri na štadionu C. zvezde so bile sicer daljše kot kdajkoli v zadnjem času, toda reprezentančni nogometaši bodo v popolni zasedbi šele dan pred tekmo. Šele danes bo namreč s soigralci treniral tudi Realov as Milan Jankovič, ki je kot zadnji dopotoval skupaj s prvim angleškim zvezdnikom Garrvjem Linekerjem, ki igra za Barcelono.
V angleškem taboru si zaradi tega ne delajo skrbi, Line ker se po besedah selektorja Bobbyja Robsona s soigralci lahko sporazumeva tudi z zavezanimi očmi. Čisto drugače pa je v našem, beograjski poročevalci se namreč celo bojijo, da bo naš selektor Ivica Osim zaradi tega Jankoviča celo izločil iz moštva. Toda to se najbrž le ne bo zgodilo, kajti realno Jankovičeve vloge v našem moštvu ni sposoben prevzeti prav nihče. »Le z Jankovičem lahko premagamo Angleže, brez njega smo brez možnosti,« pravi na primer Marko Elsner, ki je tudi zunaj igrišča največji Jankovičev prijatelj.
Kazalo je, da v našem taboru tokrat ne bo večjih težav s poškodbami, ki so dobesedno zdesetkale našo postavo pred tekmo s Sev. Irsko v Sarajevu, kjer je manjkalo kar sedem igralcev.
Ta izkušnja bi lahko negativno vphvala na sestavo naše reprezentance. Osima je seveda treba razumeti, ko se zavzema za stoodstotno zdrave igralce. Toda so možje, ki so pripravljeni in sposobni stisniti zobe. Jankovič je gotovo eden izmed takih (za Real igra s poškodovanim kolenom), pa tudi Srečko Katanec, ki se ga Angleži bojijo zaradi visokih skokov pred vrati
• Fadil Vokrri je bil vedno odličen strelec. Najprej v Prištini, nato v Partizanu, svoj sloves pa je le še potrdil na tekmi s Severno Irsko. S svojimi odlikami je eden glavnih adutov pred tekmo z Anglijo. Vokrri je s svojo skromnostjo osvojil simpatije soigralcev v Partizanu, z borbenostjo in učinkovitostjo pa naklonjenost gledalcev, ki bučno skandirajo njegovo ime. Znan po odkritosti pravi: »V novem klubu sem se prepričal, da Beograjčani ne mislijo, da so vsi Albanci separatisti, p roti revolucionarji, sovražniki Jugoslavije. To me je ohrabrilo. Šport zbližuje ljudi. Nasprotniki smo le tistih 90 minut na igrišču. Športniki ne razmišljamo o tem, daje nekdo Srb, Albanec ali Hrvat. Ljudi ne ocenjujemo po nacionalnosti.« Zunaj nogometnega igrišča je Vokrri, kot pravijo, zelo skromen, lepega obnašanja in v Partizanu ga izjemno cenijo in spoštujejo. Zato ga tudi ne nameravajo kaznovati zaradi izključitve na tekmi z Željezničarjem. Vokrri obljublja, da bo v sredo zadel mrežo Angležev. Morda bo prav on junak tekme.
ZVONKO MIHAJLOVSKI
nasprotnika. Drugače pa je na primer s Cvetkovičem, Stojkovičem in Balji-čem, ti igralci celo ob najboljšem zdravju niso najbolj zanesljivi. Zaradi poškodbe je izpadel tudi Sabanadžo-vič, ki je na Wembleyu igral zelo dobro. Toda z njim Osim tako ali tako ni prav resno računal, ker pri C. zvezdi igra v zvezni vrsti, medtem ko se je v reprezentanco uvrstil kot branilec. Med 16 igralci prav tako ni Tuceja, kar ni posebna škoda, saj velja za
—s .H	--'HIP ^
ZANESLJIVO V MOŠTVU* — Mehmed Baždarevič (levo) in Zoran Vujovič.
enega naših najbolj nepredvidljivih igralcev.
Ivica Osim sestave moštva uradno ne bo objavil do srede, toda skoraj zanesljivo bo naše moštvo naslednje: Ravnič — Zo. Vujovič, Hadžibegič, Radanovič, Baljič — Elsner, Katanec, Jankovič, Baždarevič, Vokrri — Zl. Vujovič. Do sprememb lahko pride pravzaprav samo zaradi zdravstvenega stanja, modri so namreč na treningih tako angažirani, da so možne nove poškodbe. Tako jo je na primer skupil Bora Cvetkovič, tako da je Osim celo razmišljal, da bi ga zamenjal s Pančevom.
Med igralci vlada optimizem, selektor Osim pa je — kot vselej - nekoliko previden. »Angleže smo dobro posneli in naštudirah, tu za nas ne more biti skrivnosti. Angleži niso Severni Irci, veliko močnejši so. Zdaj bomo zares videli, kako močni smo. Seveda živimo za zmago, toda pot do nje bo težja kot kdajkoh doslej v moji selektorski karieri,« pravi Osim.
Mladi danes v Zemunu
Ivan Toplak je pri sestavi mlade reprezentance upošteval vse želje Ivice Osima. Naši upi se bodo danes v Zemunu ob 14. uri pomerili z angleškimi vrstniki, s katerimi so v gosteh remizirali. »Imamo priložnost,, da se že v Zemunu uvrstimo med osem najboljših v Evropi, tako da bi bila tekma s Turki le še formalnost. Poskušah jo bomo izkoristiti, uspeh mladincev v Čilu je še dvignil naše ambicije. Lahko bi se približali uspehu iz leta 1978, ko smo bih evropski prvaki,« je dejal pred tekmo Ivan Toplak, ki bo sestavo moštva tako kot Osim objavil šele na dan tekme.
Dosedanji izidi: Anglija : Jugoslavija 1.1, Turčija : Anglija 1:1, Jugoslavija : Turčija 3:0, Anglija : Turčija 1:1. Jugoslavija	2	1	1	0	4:1	3
Anglija	3	0	3	0	3:3	3
Turčija	3	0	2	1	2:5	2
OLIMPIJA: preobrat v nadaljevanju
Ljubljanski drugohgaš je glede na slabo izkušnjo s prejšnje tekme za Bežigradom z Mladostjo z vodilnim Spartakom zaigral zelo previdno. Gledalci — spet jih je bilo bhzu 5000 — seveda s taktiko, ki je zagotavljala najmanj igro brez golov, niso bih zadovoljni. Ljubljanski igralci so se ob zelo zanesljivi obrambi zelo slabo vključevali v napad, tako da je bil Vončina v konici napada povsem odrezan.
V	nadaljevanju pa je prišlo do preobrata. Očitno je bilo, da Subotičani niso posebej nevarni niti v nasprotnih napadih, zato je bila bolj tvegana igra Ljubljančanov pravzaprav logična. Na srečo je imel Gugolj na klopi jockeija. To je bil mladi Ceh, ki je s pametno in domiselno igro največ pripomogel k preobratu. Tako so gledalci v drugem polčasu spet videh pravo Olimpijo, ki je z igro povsem zadovoljila in zasenčila nasprotnika. Spet se je pokazalo, da ljubljansko moštvo prav nič ne zaostaja za najboljšimi drugoligaši.
V	zvezi s tem nastopom pa se postavlja tudi vprašanje, zakaj Ohmpija tudi v prvem polčasu ni igrala tako kot v drugem. To bi lahko bila tudi kritika Olimpijine taktike, toda zelo veijetno je šlo tudi za pametno razporeditev moči. Ritem igre v drugem polčasu je bil namreč tako oster, da so ga Ljubljančani komaj vzdržali. Strelske spodrsljaje v zadnjih minutah lahko delno pripišemo tudi utrujenosti igralcev. Teden dni počitka v prejšnjem mesecu pač učinkuje.
Ocene — 8: Vončina, Čeb, Šestan, Štok, Ameršek, 7: Irgolič, Granov, Vojnovič, Rajšel, Matkovič, B. Bošnjak, Pate, brez ocene: Židan.
FRANCI BOŽIČ
Brda spet na vrhu
KOPER — V primorski nogometni ligi je v 9. kolu vodilna Adria izgubila točko, kar so izkoristila Brda, ki so se z naj višjo zmago kola ponovno prebila v vodstvo. Prvo zmago je dosegel Transport, v sosedskem derbiju pa je bil Gažon boljši od Branika. Rezultati 9. kola: Renče : Vodice 1:0, Brda : Dvori 3:0, Jadran Kovinar : Tolmin 2:1, Transport: Dragonja 3:2, Gažon : Branik 3:1, Bilje : Adria 1:1; vrstni red: Brda 13, Adria 12, Bilje 11, Gažon, Renče po 10.
J. K.
ŠPORTNA NAPOVED
Trinajstica vredna 35.985 din...
LJUBLJANA — V 45. kolu športne napovedi je bilo 695 trinajstič, dobitek pa je 35.985 din. Dvanajstič je bilo 12.678, dobitek pa je 2959 din.
Desetka pa 7,260.615 din
Ljubljana — v 45. kolu male
športne napovedi je bil zadetek samo eden, dobitek pa je kar 7,260.615 din.
ZVEZNI NOGOMET V ŠTEVILKAH
Tokrat na očeh tudi Int. Olimpija Na vzhodu same zmage domačih ekip
13. drugoligaško kolo bodo v zahodni skupini pomnili predvsem po zmagah Int. Olimpije (nad vodilnim Spartakom - v Ljubljani je doživel šele drugi poraz v sezoni) in Famosa v Travniku (prvih 11 kol brez zmage, zdaj dve zapored). V vzhodni skupini je pnlepska Pobeda se sedmič zapored zmagala, prvič v tej sezoni pa domača moštva niso oddala niti točke.
Na vzhodu torej' same zmage gostiteljev, istih 9 moštev, ki so v nreiš-Na^.h0lH gi°tSt°taJa,m ‘5Č*aJiztržiJa največ točk za goste v vseh treh hgah. Rorr^ri st kU*Slka,: 3 *.°£ke za 8oste (dv« za Famos in ena za banjaluškega Sk,Tl° Sta sl,b!'ancl d°mačih v obeh hgah podobni, saj so na
na^vzhodu(‘itf i5°remiji (tnje^eVn^ vzToIT	‘ 80 Zmagami (?8
Goli po starem: zahod precej učinkovitejši
sknjjrio povpreeje so na zahodu z novimi 25 goli povišali na 2,6 na
bisTr fkoPno304),' t3 Vfh^aso “ m"^ zatresle le 18-krat, skupno pa 245-krat (2,09 na tekmo). Globoko brezno med obema ligama nazorno prikazujejo tudi naslednji podatki: v 13 kolih so na zahodu ie enkrat dosegh manj kot 20 golov (17 v 8. kolu), na vzhodu pa se jim je to pripetilo 6-krat, v 1. kolu je žoga v gol zašla celo le 7-krat.
Maretičev 9. gol, smola Saviča
Kapetan Šibenika Maretič je petič uspešno izvedel najstrožjo kazen in s tem dosegel svoj deveti gol v prvenstvu. Bujak (Leotar) jih je doslej zbral 8, enako pa tudi Riznič (Mačva)t ki še vedno vodi na vzhodu. Štirikratni strelec iz prejšnjega kola Savič (Sparta) je tudi na gostovanju pri Novem Sadu zabil gol, vendar je kmalu zatem po trčenju z domačim vratarjem Marasom končal v bolnišnici. Sparta je tedaj vodila z 1:0, na koncu pa izgubila z 1:3.
Največje zanimanje v Šabcu, Prilepu in Ljubljani
Domači tekmi obeh vodilnih ekip na vzhodu si je ogledalo po 8.000 navijačev. Rekord kola (5.000) na zahodu je bil tokrat v Ljubljani (drugič v prvenstvu, prvič v 1. kolu proti Iskri - 6.000 gledalcev). Pri obisku je ravno obratno kot pri golih — veliko zanimanje na vzhodu (v tem kolu 33.500, skupno pa 351.600 obiskovalcev) in malo življenja na tribunah štadionov na zahodu (13. kolo 14.800 in skupno 262.000).
Malo vroče krvi zaradi kazenskih strelov
Dve najstrožji kazni na zahodu in ena več na vzhodu. Vse so končale v mreži.
Vesovič pokopal upe Proleterja
Zanimiv dogodek iz Vinkovcev: Proleter je do 80. minute držal neodločen izid, tedaj pa je 25 m pred golom gostov branilec Vesovič grobo zrušil domačina Bereckega. Zato je videl rdeči karton, prosti strel pa je vnovčil Duspara. Dve minuti pred koncem je zadel še Berecko - Dinamo T Proleter 2:0. Tako usodnih posledic ni imela izključitev Jošiča (Mačva). Sabčam so kljub temu zmagah. Doslej 20 izključitev na zahodu in 23 na vzhodu.
Na tujem
Doma
Leotar Spartak Kikinda Šibenik Mladost Sparta Novi Sad Dimimo (V)
Int. Olimp.
Proleter Borac (B)
GOSK Jug Iskra Kabel Rudar Jedinstvo Famos Borac (T)
Modri in rdeči trak dela
Modri trak (najbolje ocenjeni igralec Int. Olimp.); 13. kolo: 5 - Von-cmi’ 3~.C.eb’ 3 ~ Sestan. Skupno: 19 - Vončina. 13 - Komočar, 11 B. Bošnjak, 9 - Granov, 8 - Matkovič, 7 - Ameršek in Perica,
1 - U Bo"^ Pat’ “v^ntil:da”’ 4 ~ RajŠe'’ 3 " ,rg°'iČ in S!°k' Rdeči trak (najboljši strelec Ljubljančanov): 5 golov - Vončina, Perira°Židf “ Ma,kovi£’ 2 ~ Pa,e’ 1 - Ameršek, T. Bošnjak, Čeh.
7	6	1	0	20:4	13	Spartak	6	2	2	2	5:4	6
7	6	1	0	14:0	13	Rudar	7	3	0	4	5:6	6
7	6	1	0	12:4	13	Iskra	7	2	1	4	5:11	5
6	6	0	0	16:1	12	Dinamo (V)	6	2	0	4	8:8	4
7	5	2	0	9:4	12	Šibenik	7	1	2	4	3:10	4
6	5	1	0	17:6	11	Borac (BL)	6	0	3	3	4:8	3
7	4	3	0	14:5	11	Famos	7	1	1	5	5:10	3
7	5	1	1	14:6	11	Novi Sad	6	0	3	3	1:7	3
7	5	1	1	14:6	11	Šparta	7	1	1	5	7:14	3
7	5	1	1	12:5	11	GOSK Jug	7	0	3	4	3:11	3
7	4	2	1	15:6	10	Kikinda	6	0	2	4	4:10	2
6	4	2	0	11:3	10	Leotar	6	0	2	4	7:16	2
6	4	2	0	10:5	10	Proleter	6	0	2	4	1:11	2
6	4	1	1	12:4	9	int. Olimp.	6	0	1	5	4:13	1
6	4	1	1	9:2	9	Kabel	7	0	1	6	9:19	1
6 4		1	i	9:5	9	Mladost	6	0	1	5	4:14	1
6	1	3	2	5:6	5	Borac (T)	7	0	0	7	7:25	0
6	2	1	3	7:11	5	Jedinstvo	7	0	0	7	1:23	0
OČL — zahod
Na 2. republiškem turnirju A v badmintonu je v odsotnosti Koprivška zmagal Sepec, Mikličeva pa že petič zapored - Mladi ne najdejo stika z vrhom LJUBLJANA — Po dveh zaporednih zmagah Staneta Koprivška na
republiških turnirjih A v badmintonu, to pot zaradi bolezni ni igral, se je na naj višjo stopničko med posamezniki spet zavihtel Miha Sepec. Državni prvak ni imel prave konkurence, še najbolj se mu je upiral Bojan Erjavec, ki pa je v drugem nizu plačal davek za (pre)števiine nastope.
TISKALNIK ZA VAŠ RAČUNALNIK
Nudimo sodoben matrični tiskalnik (FUJITSU - DPL24)
—	hitrost pisanja: do 288 znakov na sekundo
—	kvaliteta: korespondenčna
—	tip črk: Courier 10, prestige elite, stisnjen
—	vrsta izpisa: standardni znaki, itaiics, dvojen, stisnjen, osenčen, poudarjen
—	pisalni trak: črn
—	gostota izpisa: 10 znakov/inch (vodoravno) 6 vrstic/inch (navpično)
—	jeziki: YU, USA, angleški, nemški, francoski, italijanski
—	nabor znakov: 96 ASCII
—	podajalec papirja: da
—	hitrost prenosa: 600, 1200, 2400, 4800, 9600 bps
—	vmesnik: Centronicf in RS 232C
—	Cena: 2,300.000 din
—	DobaVa: takoj
—	Informacije: (061) 571-106, int. 323
Iskra Delta
proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, 61000 Ljubljana, Parmova 41 telefon: (061) 312-988 telex: 31366 YU DELTA
Pri včerajšnji objavi gornjega oglasa nam jo je grobo zagodel tiskarski škrat in podtaknil tekst, ki ga je »pobral« iz rubrike »Od petka do ponedeljka«. Iskri Delti se
iskreno opravičujemo.
Tiskarna ČGP Delo
V	finalni skupini je največ pozornosti veljalo troboju Babnika, Erjavca in Berdena, ki so se borili za 2. mesto. Finalni turnir so končali z eno zmago in dvema porazoma, tako da je o razvrstitvi odločalo razmerje osvojenih in izgubljenih nizov v medsebojnih dvobojih. Najboljši iztržek je imel Babnik, Erjavec je bil tretji in Berden
—	čeprav je premagal Babnika — če trti.
V	ženski konkurenci so še naprej razred zase Vita Miklič, Marta Kovač, Tanja Sepec in Maja Nagode, izkušena Vita Miklič pa je slavila še peto zaporedno zmago na republiškem turnirju A. Dobro se je odrezala tudi Lendavčanka Breda Koren, še lani mladinka, ki ob dobrem in zavzetem delu prav gotovo lahko poseže še višje, kot tokrat do 7. mesta.
V	igrah dvojic ni manjkalo presenečenj , kar je v neki meri tudi posledica neugodnega razporeda tekmovanja, saj so se najboljši igralci in igralke kar selili z igrišča na igrišče, nekatere bad-mintonistke pa so igrale kar v treh konkurencah.
Rezultati — moški: Sepec ; Babnik b. b., : Berden b. b., : Erjavec 15:11, 15:3; Babnik : Erjavec b. b.,: Berden 15:7, 11:15, 13:18; Berden : Erjavec 14:15, 13:15; dvojice: Sepec—Šilc : Sekereš—Šendlinger 15:3, 15:12,
: Erjavec-Vilar 15:11, 15:10, : Klemenčič-Rugelj 15:11, 15:13; Sekereš -Šendlinger : Čaleta-Berden b. b.,
Košnik—Lah 15:4, 15:0; ženske
—	Miklič : Kovač 11:0, 9:4 — predaja
Kovačeve, : Nagode 11:4, 11:6, : Še-pec 4:11, 11:8, 11:6; Kovač : Sepec 11:8,11:6,: Nagode 11:6, ll:2;Šepec : Nagode 12:10, 12:11; dvojice: Kovač-Nagode : Ponikvar-Ponikvar b. b.,: Mar. Pohar-Jelenc 15:12,15:11; Mar. Pohar—Jelenc : Maja Pohar -Zupančič 15:5, 15:1, : Ponikvar -Ponikvar b. b.; Ponikvar-Ponikvar : Maja Pohar—Zupančič 15:9, 15:10; mešane dvojice:	Erjavec—Jelenc
: Strah-Kovač2:15,15:11,15:5,: Vilar—Nagode 15:7, 5:15, 17:15, : Košnik—Ponikvar 15:6, 15:4; Vilar—Nagode : Strah-Kovač b. b., : Sepec -Sepec 4:15, 15:13, 18:13, : Pohar -Pohar 15:8, 15:11.
Končni vrstni red — moški: 1. Šepec, 2. Babnik (oba Ol), 3. Erjavec, 4. Berden (oba J), 5. Sekereš (M), 6. Vilar (J), 7. Čuk (Ol), 8. Čaleta, 9. Klemenčič (oba J), 10. Žorga. 11. Sile, 12. D. Pohar (vsi Ol), 13. Košnik (J), 14. Zaletel (Ol); dvojice: 1. Šepec—Šilc (oba Ol), 2. Sekereš—Šendlinger (oba M), 3. Erjavec—Vilar, 4. Klemenčič-Rugelj, (vsi J), 5. Košnik —Lah (J, Ol), 6. Čaleta-Berden (oba J), 7. D. Pohar—A. Pohar, 8. Babnik -Zaletel (vsi Ol), 9. Šerbec-Kumelj (oba J); ženske: 1. Miklič (Ol), 2. Kovač (J), 3. Šepec (Ol), 4. Nagode (J), 5. Gantar, 6. Jelenc (obe Ol), 7. Koren (M), 8. Stojilkovski (J), 9. Pirih (Ol), 10. Tratnik (J), 11. Nikolov, 12. V. Pohar, 13. Mat. Ponikvar (vse Ol); dvojice: 1. Kovač-Nagode (obe J), 2. Mariča Pohar—Jelenc, 3. Mateja Ponikvar-Maja Ponikvar, 4. Maja Pohar-Zupančič (vse Ol); mešane dvojice: 1. Erjavec-Jelenc (J. Ol), 2. Vilar—Nagode, 3. Strah-Kovač (vsi J), 4. Šepec-Šepec (oba Ol), 5. Klemenčič-Tratnik (oba J), 6. D. Pohar—M. Pohar, 7.3. Pohar—V. Pohar (vsi Ol), 8. Košnik—Mat. Ponikvar (J.. Ol).
MILENA TUBOLJ
Primorje : Slavija 0:2 (0:0)
AJDOVŠČINA — Igrišče Primorja, gledalcev 300, sodnik Avber (Koper).
STRELCI: 0:1 - Restruk (77), 0:2 - Kurtič (78).
PRIMORJE: Filipič, Kobal, Čermelj, Žigon, Jelinčič, Kočevar (Pavič), Štor (Pehlič), Doljak, Marič, Žižmond (Batagelj), Samec.
SLAVIJA:	Obrez, St. Žganec,
Ošlaj, Klančar, Djokič, Klemenčič, Kurtič, Slc Žganec, (Stojanovič), Martič, J. Žganec, Resnik, (Sandi).
Po izenačeni igri v prvem polčasu so v nadaljevanju domači igralci nenehno napadali vrata Slavije. Vendar so gosti v 77. minuti iznenada dosegli gol. Zbeganost domače obrambe so igralci Slavije izkoristili in že v naslednji minuti izid povišali na 2:0. Tekmo je zelo dobro vodil sodnik Avber. DUŠAN OSTOJIČ
Postojna : Jadran Lama 1:0 (0:0)
POSTOJNA — Igrišče v športnem parku, gledalcev 200, sodnik Žerak (Branik).
STRELEC: 1:0 - Veselko (72). POSTOJNA: Valič, Moravec, Kor-pič, Cernatič, Abram, D. Živkovič, Grgič (Starc), Veselko, Iskra, Božič, P. Živkovič.
JADRAN LAMA: Ivančič, Rožnik, Furlanič, Toškan, Betok, Kompara, Kozlovič, Stepančič, Černigoj, Marčič, Viler.
Gostitelji so tokrat prikazali nekoliko boljšo igro kot na zadnjih tekmah doma. Več so napadali, ustvarili so si nekaj zrelih priložnosti za gol, Cernatič pa je zadel tudi prečko. Zasluženo so premagali goste, ki so po tekmi in tudi med njo imeli veliko bučnih pripomb na sojenje. Sodnik je zaradi ostrejše igre obeh ekip podelil več rumenih kartonov, zaradi ugovarjanja pa je izključil gosta Kozloviča.
BRANE FATUR
Solinar Piran : Medvode 0:0
PIRAN — Igrišče Solinarja, gledalcev 150, sodnik Hvalič (Nova Gorica).
SOLINAR PIRAN: Pišlar, Koda-rin, (Gabrič), Novak, Vutulič, Ko-špenda, Lukič, M. Likar, (Kovač), Filipovič, Dulaj, Jahič, E. Likar.
MEDVODE: Andric, Lovrec, Selivk* Dolenc, Rozman, Velkavrh, Ra-deljak, Remih, Jurinič, Novakovič, Kopač (Bukovec).
Piranski nogometaši so se od jesenskega dela poslovili z najboljšo igro doslej. Čeprav so imeli tudi nekaj priložnosti, Andrica niso mogli premagati. Gostje so se predstavili kot zelo čvrsta in disciplinirana ekipa, ki je vedela, kaj hoče. Sodniška trojka je svoje delo opravila zelo dobro.
JOŽE KREFT
Tabor Jadran : Naklo 0:1 (0:1)
SEŽANA — Igrišče Tabora, gledal-cev 200, sodnik Kandare (Ljubljana). STRELEC: 0:1 — Cotman (9). TABOR JADRAN: Žiberna, Mev-lja, Silič, Kariž, Prašnikar, Škabar, Rožanc. Gojič (Dubravič), Trgič, Lednik, Stančič (Stopar).
NAKLO: Fuks, D. Jošt, Žontar, Anko, B. Križaj, J. Križaj, Zaplotnik, Lunar, Cotman (Mihelič), A. Jošt, Jelovčan.
Obveljala je tradicija. Solidna ekipa gostov je takoj na začetku izkoristila napako domače obrambe in zmagala. Vsi nadaljnji napori gostiteljev niso
ničesar spremenili, igra pa je bila proti koncu tekme vse preveč živčna.
RAJKO ŠTOLFA
Elan — Jesenice 2:0 (1:0)
NOVO MESTO - Štadion Bratstvo in enotnost, gledalcev 300, sod nik Tominc (Lj).
ELAN - Črv (Bajer), Kramar, Žohar, Pavlin, B. Mesojedec, Gabrič, Horvat (Šimunič), Primc, Markovič, Plevnik, S. Mesojedec (Novak).
JESENICE — Tokič, Marič, Pivič, Bergant, Zubanovič, Omanovič, Radič, Lamberger, Dučanovič (Stanko-vic), Šučur, Bešič (Hodžič).
ŠTRELCI: 1:0 — Horvat (16), 2:0 - Plevnik (75 - 11-m).
Stol Virtus : Svoboda 2:2 (0:0)
Medvode	11	6	4	1	26:6	16
Svoboda	11	6	4	1	21:13	16
Stol Virtus	10	7	1	2	20:13	15
Elan	11	4	5	2	12:10	13
Slavija	11	4	3	4	17:10	11
Naklo	11	3	5	3	12:9	11
Postojna	11	4	2	5	14:19	10
Primotje	11	3	4	4	12:17	10
Jesenice	11	3	2	7	14:16	8
Solinar Piran	11	3	2	6	11:19	8
Jadran Lama	10	2	3	5	8:17	7
Tabor Jadran	11	1	3	7	6:22	5
OČL — vzhod
J
Partizan (Ž) : Ojstrica
1:2 (1:0)
ŽALEC — Igrišče v športnem parku, gledalcev 200, sodnik Meršnik (Vrhnika).
STRELCI: 1:0 - Hočar (43), 1:1 - Vitrih (61), 1:2. - Pušnik (79).
PARTIZAN (Ž): Čajič, Mavrek, Topolovec, Šarlah, Naprudnik, Kotnik, Lapuh, Druškovič (Plantak), Ho-čar, Selmanovič, Zupanc (Kolar).
OJSTRICA:	Brezovnik, Grum,
Cesar, Bacac, Pokeržnik, Franc (Rač-nik), Kranjc (Bilič), Cesar, Pušnik, Gostečnik, Vidrih.
Gostitelji so nasprotnika podcenjevali in zasluženo izgubili. Zaradi ugo-valjanja sodniku sta si Druškovič in Šarlah prislužila rumena kartona.
TONE TAVČAR
Pohorje : Partizan (SG) 3:2 (0:1)
RUŠE — Igrišče Pohorja, gledalcev okoli 300, sodnik Karoly (Tišina).
STRELCI: 0:1 — Smonkar (4), 1:1 - J. Sternad (52), 2:1 - Šibila (80), 3:1 — Ornik (85), 3:2 — Divkovič (90).
POHORJE: Jug, Šibila, Potočnik, Reljič, Zaveršnik (Kovačič), Pepelnik, J. Sternad (Mauko), Trobentar, Zobovič (Viher), F. Sternad, Ornik.
PARTIZAN (SG):	Andrijevič,
Verhovnik, Topič, Gros, Primec, Denkov, Smonkar, Goričan, Nabernik, Divkovič, Radivojevič (Kotnik).
Ruški nogometaši so v zadnji jesenski tekmi zasluženo zmagali, saj so bih neprimerno boljši tekmeci. Pokazali so eno najboljših iger v jesenskem prvenstvu, tako da bi lahko bil njihov uspeh še prepričljivejši. Gostje so od 62. minute dalje igrah le z 10 igralci, saj je bil zaradi udarjanja nasprotnika izključen Topič. Slovenjgradčani so se predvsem branili, zadetka pa so dosegli bolj po naključju kot po domiselnih akcijah.
S. P.
Fužinar : Pekre 2:2 (1:1)
RAVNE — Igrišče v parku telesne kulture, gledalcev 100, sodnik Džafe-rovič (Celje).
STRELCI: 0:1 - Bogovič (13), 1:1 — Kumer (30), 2:1 — Šteharnik (53), 2:2 — Knuplež (76).
FUŽINAR: Čordič, Voda, Čagran, Tomažič, Pečnik, Juraja, Kumer, Tra-fela, Šart, Šteharnik, Šumnik.
PEKRE: Grgan, Plohl, Kumer, Robnik, Fundak, Soršak, Knuplež, Šmid, Mitič, Križman, Bojkovič.
Delitev točk je naj pravičnejša, kljub temu da so imeli gledalci Fuži-narja več od igre in tudi nekaj več priložnosti. V začetku tekme so pobudo prevzeli gostje in tudi vodili. Kasneje so Ravenčani vse bolj prevzemali igro v svoje roke in bili nevarnejši pred vrati Grgana. Plod nenehnih napadov sta bila dva zadetka in vodstvo gostiteljev, kar pa izkušene goste ni zmedlo in so izenačili.
IVO MLAKAR
Kovinar : Nafta 1:0 (0:0)
j MARIBOR — Štadion Kovinarja, (gledalcev 150, sodnik Jovanovič (TV).
STRELEC: 1:0 - Šket (81).
KOVINAR: Čeh, Križan, Lepogla-vec, Buhinjak, Vran, Šket, Novak (Brecelj), Nikolič (Zorc), Žganec (Bohinec), Šaberl, Velkner.
NAFTA: Vrbanič, Husič, Prerado-vič, Žalik, Dominko, Lukič, Pintarič, Lukač (Bukovec), Hozjan, Radeljak, Dovečer.
V zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva so mariborski kovinarji razočarali z igro, a so kljub temu v 81. minuti dosegli zadetek. Po dogodkih na igrišču bi bolj ustrezal neodločen rezultat. Sodnik Jovanovič je svojo nalogo opravil prav dobro.
B. F.
Proletarec : Dravinja 0:0
ZAGORJE — Igrišče Proleterca, gledalcev 400, sodnik Frecelj (Lj).
PROLETAREC: Hace, Grešak, Smajič, Borštnar, Drnovšek (Želez-
nik), Aleševič, Dolinšek, (Križnik), Mravoljak, Smrkolj, Grden, Petrušič.
DRAVINJA: Videčnik, J. Hrovat, Mernik, Kranjc (Reš), Gorišek, Penič, Videčnik, Gomboc, Zorc, Behro-vac, Gruden.
V	nepovezani igri je bila pobuda na strani domačih, gostje pa so se uspešno branili, tako daje neodločen rezultat popolnoma realen. Tekmo je sodil Frecelj, sicer mejni sodnik, ker delegiranega sodnika Vrtačnika ni bilo na tekmo.
JANEZ MAkN
Era Šmartno : Železničar 0:1 (0:0)
ŠMARTNO — Igrišče Šmartna, gledalcev 350, sodnik Blagojevič (Lj).
STRELEC: 0:1 - Kukič (86).
ERA ŠMARTNO:	Kronovšek,
Maglica, Brunšek, Fajdiga, Tomažič, Matko, Zver, Rudnik (Pušnik), Korbar, Salihovič (Lenovšek), Laznik.
ŽELEZNIČAR: Pocrnič, Levar, Marčinko, Žekš, Novak, Pintarič, Or-lovič, Habuš, Novak, Mlakar, Kukič, Tiševič.
V	izredno slabi igri, ki sta jo prikazali igralci obeh moštev, so bih uspešnejši gostje, ki so zmagah s strelom Kukiča.
JANKO GORIČNIK Kovinar	11 7 3 1 20:7	17
Nafta	11	4	4	3	18:13	12
Pohorje	11	4	4	3	18:13	12
Proletarec	11	3	6	2	13:10	12
Partizan (Ž)	11	4	3	4	22:18	11
EraSmartno	11	3	5	3	17:15	11
Železničar	11	4	3	4	14:16	11
Partizan (SG)	11	4	3	4	14:19	11
Pekre	11	3	4	4	12:17	10
Dravinja	11	3	3	5	13:20	9
Fužinar	11	2	4	5	13:17	8
Ojstrica	11	3	2	6	9:18	8
iSNL
Pričakovana premoč
LJUBLJANA — V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi je večina najboljših moštev gostovala, zato seveda skromnejši učinek gostiteljev tokrat ni preveč presenetljiv. Tako Ljubljana kot Maribor se v Kranju oziroma Izoli nista izkazala s posebno dobro igro, večja izkušenost in učinkovitost v odločilnem trenutku pa jima je vendarle pripomogla do novih, zelo pomembnih točk. Izmed gostov je popoln uspeh dosegel še Koper, ki je v Titovem Velenju znova dokazal svojo dobro formo, z nekaterimi zelo hitrimi in domiselnimi akcijami pa je navdušil tudi domače gledalce.
Vodilni Rudar (Tr) je bil v Mozirju že na robu poraza, toda trdna volja in borbenost Trboveljčanov je znova prišla do izraza v drugem polčasu, ko jim je po vodstvu Elkroja z 2:0 vendarle še uspelo izenačiti rezultat. Trboveljčani imajo tako največ možnosti za osvojitev naslova jesenskega prvaka, Ljubljana in Koper pa bosta lahko le čakala na njihov spodrsljaj v tekmi z Ingradom Kladivarjem.
Zelo pomembna remija na gostovanju sta dosegla tudi Vozila, ki so v Murski Soboti zamudila priložnost celo za popoln uspeh, in Domžale, ki jih na Kodeljevem ni zmedlo niti zanesljivo vodstvo Teola Slovana.
Moštvo kola: Mrduljaš, Torkar, Žilnik, Lukačevič, Modrijan — Plemeniti, Zirdum, Benedejčič, — ku-privec, Ubavič, Breznikar.
P. L.
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAI
Fischer je bil genij...
Migu el Najdorf meni, da Anatolij Karpov in Gari Kasparov igrata po notah, ki so jih napisali drugi, Bobhy pa je igral po svojih
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
SEVILLA — »Takrat je bila to igračka, jutri pa se mi prav lahko zgodi, da bom pozabil, če mi je kdo danes posodil 200 pezosov,« je takojci na šalo obrnil pogovor Migne! Najdorf in takoj skorajda preslišal vprašanje v zvezi z njegovim še vedno veljavnim svetovnim rekordom, ko je leta 1947 v Buenos Airesu na slepo odigral simultanko s 45 igralci. Legendami el grande Miguel je s skoraj osmimi križi najstarejši velemojster na svetu, še vedno izredno vitalen, v vsakem primeru pa tudi živa legenda.
Poljski Žid je novo domovino Argentino dobil leta 1939 po olimpiadi v Buenos Airesu, ko je na stari celini izbruhnila druga svetovna vojna in se jih mnogo ni upalo vrniti na svoje domove. Res je Najdorfova družina pod Hitlerjevo Nemčijo plačala najtrši krvni davek — nihče ni preživel.
— No, pa zares, kako se spominjate svojega rekorda?
»Kot rečeno, takrat se mi vse skupaj ni zdelo nič posebnega. Že pred tem, leta 1943, prav tako v Buenos Airesu, sem odigral rekordno navadno simultanko. Hkrati sem igral z 202 nasprotnikoma in dobil 182 iger, jih 12 remiziral ter osem izgubil. Za takšno potezo se nisem odločil iz prav nikakršnih nagnjenj do rekordov. Danes zveni to skorajda kot pravljica, takrat pa sem se domislil te simultanke kot sredstva, prek katerega naj bi svojim v domovini oziroma, kjer koli bi že bili, sporočil da sem živ, da je z menoj vse v najlepšem redu. Prva simultanka je bila povod za drugo.
Imel sem izreden spomin. Če sem samo enkrat prečital 100 priimkov, sem jih zlahka ponovil in obrnil na primer od konca do začetka, jih spravil v abecedni vrstni red ter podobno. Simultanka pa je bila vseeno naporna, če drugega ne, trajala je brez prekinitve 24 ur in me je kar dobro izsušila. Kronisti pravijo, da sem dobil 39 partij, dve izgubil, štiri remiziral.«
~v Imate pa še en svetovni rekord. Nihče ni igral z več svetovnimi prvaki kot vi?
»Resje, toda tu nisem sam. 13 svetovnih prvakov je bilo doslej, pomeril pa sem se z 11. Steinitza nisem niti srečal, z Laskeijem pa nisem igral. Toda v temi pogledu nisem sam. Tudi Sammy (ameriški velemojster Res-hevsky) ima na svojem seznamu 11 svetovnih prvakov, je pa v prednosti, kajti on se še lahko sreča s Kasparovom, jaz pa svojega »zaostanka« La-skerja ne morem več obuditi. Ampak upam, da bom igral tudi še najmanj s štirinajstim šampionom.«
— Videti je, da tu uživate?
»Kdo pa ne bi. Igrata najboljša na svetu, boj je napet, veliko prijateljev je prišlo sem in tudi Sevilla je prekras na. In ker tempo, tri partije na teden, ni prehud, tudi žena nima nikakršnih pripomb. Skratka, lepo mi je.«
— Kaj pa kvaliteta partij? Ste zadovoljni tudi z njo?
»Ne povsem. Lahko bi bila boljša. Pravzaprav se moram popraviti. Želel bi si še boljšo, čeprav mi je zelo jasno, da igralca, obremenjena s tolikšnim pritiskom, ne samo z dvobojem za svetovno prvenstvo, res ne moreta prikazati vsega kar znata.«
— Dejali pa ste, da sta brez konkurence, da sta najboljša na svetu.
»Da, zdaj ko Fischerja že toliko let ni, ju Bobby ne more več ogroziti. Zaostanek je prevelik. Ne glede na vse, pa v zgodovini in pojmovanju šaha ostaja pred njima. Fischer je bil genij, ki je igral po notah, ki jih je napisal sam. Sevilhka akterja sta tudi genija. Toda njuna glasba je delo drugih...«
BORIS KUTIN
GRIŽE — Na občinskem hitropoteznem turnirju je med 36 šahisti zmagal D. Brinovec pred F. Brinovcem in Skokom.
ŠEMPETER — Na mesečnem hitropoteznem turnirju Savinjčana je med 16 šahisti zmagal Štorman pred Skokom in Peternelom.	J. G.
★ ★★★★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
.JLZHAJA OD 1 MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKI OBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« KI GA JE LETA 194 1 UST ANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK

V Amanu, kjer je izredna konferenca voditeljev arabskih držav, je bilo včeraj slišati, da je sprava med Sirijo in Irakom prvi korak k miru
AMAN, 9. novembra (Tanjug) — Voditelji arabskih držav, ki so se zbrali v jordanskem glavnem mestu na izredni konferenci, so danes nadaljevali pogovore na drugi plenarni seji za zaprtimi vrati. Na dnevnem redu je bila arabska sprava.
Najbolj prizadeven je vseka- za uspešnost konference, toliko
------■ - ■	■ • ■	-- bolj, ker iz Teherana prihajajo
vznemirljive vesti.
kor gostitelj, jordanski kralj Husein, ki poskuša s kar največjo diplomatsko spretnostjo in vztrajnostjo spraviti sirskega predsednika Hafeza el Asada in njegovega najbolj zagrizenega nasprotnika, iraškega predsednika Sadama Huseina.
• TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Včerajšnji govor jordanskega kralja Huseina na arabski konferenci v Amanu in odločni napad na Izrael v Tel Avivu in Jeruzalemu nista zbudila velikega presenečenja. Zdi se celo, da su to pričakovali. Tako bi si lahko razlagali dejstvo, da v Izraelu danes ni nihče uradno odgovoru kralju Huseinu. Očitno je, da Tel Aviv v tem hipu ne želi zaostriti odnosov z Jordanijo, saj tako premier Ša-mir in njegova stranka Likud kot zunanji minister Peres igrajo na jordansko karto v prizadevanjih za rešitev izraelsko-arabske-ga spora.
V več begunskih taboriščih na zahodnem bregu in v Gazi so včeraj in danes izbruhnile palestinske demonstracije, ki so se po posredovanju vojske in policije sprevrgle v nerede. Izraelske zasedbene sile so danes v več taboriščih uvedle policijsko uro. Na nekaterih stavbah v vzhodnem Jeruzalemu so danes vihrale zastave PLO.
»V hipu, ko bomo dosegli spravo med Damaskom in Bagdadom, bo storjen tudi prvi korak za vzpostavitev miru,« je danes dejal neki jordanski funkcionar v zasebnem pogovoru s skupino novinarjev. Očitno je imel v mislih sirsko-iransko »strateško zvezo« v vojni v Zalivu. ki grozi, da bo zajela tudi zalivske arabske države.
Po mnenju poznavalcev je sir-sko-iraška sprava bistveni pogoj
Med sinočnjim kratkim govorom kralja Huseina na začetku konference so v ostrem komentarju na teheranskem radiu poudarili, da je »upanje Arabcev, da se bo Islamska republika uklonila izsiljevanju in padla na kolena pred verbalnimi grožnjami iz Amana, čista bedarija«.
Kot bomba in neprijetna streznitev za zadržane optimiste je med udeleženci konference odjeknila novica, da je Iran izstrelil raketo na gosto naseljeno stanovanjsko četrt v Bagdadu.
Zato so si pogajalske in posredniške skupine na konferenci še bolj vneto prizadevale prepričati Sirijo, edino arabsko zaveznico Teherana, naj posreduje, da bi se vojna končala in da bi bilo konec groženj z nafto bogatimi, vojaško, politično in gospodarsko pa izredno šibkimi arabskimi državami v Zalivu.
Kot se je zvedelo, so Saudska Arabija in druge zalivske države na zaprti seji pozvale vse arabske države, naj pretrgajo vse diplomatske odnose z Iranom, Sirija pa je napovedala, da bo takšen sklep preprečila z vetom. Funkcionarji sirske delegacije, ki so jih novinarji danes prosili, naj jim povedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati v razkošnem hotelskem kompleksu, kjer potekajo seje, niso hoteli govoriti o odnosih med Sirijo in Iranom.
Voditelji delegacij danes razpravljajo o možnosti, da bi se
Egipt spet pridružil »arabski družini«, iz katere so ga izključili leta 1979 zaradi sklenitve separatnega miru z Izraelom, pa tudi o razmerah v Libanonu po 12 letih državljanske vojne. Bojijo pa se, da bo Sirija s podporo Libije in Južnega Jemena preprečila vsak poskus ponovne vključitve Egipta v arabsko ligo, doler ne bo preklical mirovnega sporazuma z židovsko državo. Kot se je zvedelo, si zato kralj Husein zdaj prizadeva poiskati novo politično formulo, ki bi arabskim državam omogočila, da bi brez dovoljenja arabske lige in uradne rehabilizacije Egipta, spet vzpostavile odnose s Kairom.
TEMA DNEVA
Nekaj skupnega vendarle je
Izredni vrh Arabske lige v Amanu je prej ko ne posledica spoznanja, da bo v primeru, če Arabci sami ne bodo odločali oziroma mogli odločiti o razmerah na svojem območju, njihove zadeve uredil nekdo drug. Druga močna integracijska sila je nedvomno grožnja, da bi se zalivska vojna utegnila razširiti na okoliške države, med katerimi se najbolj ogroženi počutita Kuvajt in Saudova Arabija.
Verjetno pa tudi to ne bi bilo dovolj, če ne bi od izrednega arabskega sestanka na vrhu, prvega po petih letih, vsakdo-poskušal izsiliti delček tistega, kar je v skladu s posamičnimi in obenem močno različnimi interesi.
Težko sije namreč zamisliti, da bi samo zaradi zalivske vojne za isto mizo sedli predstavniki (večinoma predsedniki) Iraka, Sirije, PLO in drugi, saj so njihova stališča do zalivske krize tako nespravljiva kot noč in dan.
Ne nazadnje se na sedanjih pogovorih odloča tudi o precejšnjih vsotah denarja. V primeru, da bi Irak moral plačati vojno odškodnino, bi mu bila najbrž večina arabskih držav pripravljena pomagati pri odplačevanju. Videti je, da je razplet zalivske vojne v marsičem tudi zadeva računovodij oziroma znanega arabskega barantanja, ki hkrati posega še v druga krizna žarišča Srednjega in Bližnjega vzhoda (vključno s palestinskim vprašanjem).	TOMAŽGERDINA
V prilogi Znanje za razvoj: Zlom jugoslovanske inovacijske fronte - Vse o raziskovalnem fuzijskem reaktorju - Se efia meja fizike ]
Drugi dan v znamenju
pomiritve med Arabci
S pendreki nad opozicijo

Kohl spet vodi stranko
BONN, 9. novembra (Tanjug) — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je bil danes ponovno izvoljen za vodjo konservativne krščanskodemokratske stranke, toda v primerjavi s prejšnjimi volitvami je izgubil veliko glasov.
Ugrabili potnike, da bi opozorili arabski vrh
Podrobnosti o ugrabljeni jahti s potniki palestinska organizacija Abu Nidala ni sporočila
BEJRUT, TEL AVIV, 9. novembra (Tanjug) — Pripadniki palestinske teroristične organizacije Abu Nidala so včeraj blizu izraelske obale ugrabili jahto pod izraelsko in belgijsko zastavo z osmimi potniki. Akcija in podrobnosti o ugrabljenih potnikih so zaviti v skrivnost, kljub novinarski konferenci, ki jo je v hotelu Carlton v zahodnem, muslimanskem delu Bejruta sklical predstavnik palestinske organizacije Abu Nidala.
ločitev, ki »bi utegnile cionistič-nemu kralju Huseinu dati pravico, da zastopa našo organizacijo v kkršnihkoli pogajanjih o usodi zahodne obale.« Opozorilo pa je namenjeno tudi »cionističnemu sovražniku Izraelu, naj ne izvaja nikakršnih maščevalnih akcij na palestinska begunska taborišča«.
Izraelski vojaški krogi v Jeruzalemu pa izjavljajo, da še nimajo nikakršnih informacij o tem,
Sporočil je, da so jahto ugrabili v vodah blizu Gaze in da sta bila med osmimi potniki tudi dva otroka. Ni pa hotel povedati, kdaj natančno so jahto ugrabili. Rekel je, da so jo odpremili v eno od pomorskih baz te palestinske organizacije. Sporočilo skupine pa še pravi, da so akcijo izvedli zato, da bi zadali udarec jordanskemu kralju Huseinu, ki je prav v času novinarske konference odprl izredni arabski vrh v Amanu. Palestinska skupina Abu Nidala je udeležence vrha opozorila, naj ne sprejemajo od-
• Palestinska skupina Abu Nidala je bila ustanovljena, leja. 1974. Pripisujejo ji nekatere od najbolj krvavih mednarodnih terorističnih akcij. Bivši član PLO Abu Nidal je ustanovil skupino 300 članov po poskusu uboja vodje PLO Jaserja Arafata, ki ga je obtožil, da blaži stališče do Izraela.
V odnosih z Latinsko Ameriko premalo gospodarskih stikov
Med obiski predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi so sklenili več pomembnih sporazumov
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je na današnji seji člane predsedstva SFRJ seznanil z vsebino in rezultati pogovorov, ki jih je imel med uradnimi in prijateljskimi obiski v Argentini, Mehiki, Peruju in na Kubi s predsedniki Rauiom Alfonsinom, Miguelom de la Madridom, Alanom Garcio in Fidelom Castrom. Vsi ti obiski so pripomogli h krepitvi odnosov med Jugoslavijo in omenjenimi latinskoameriškimi državami.
Med pogovori v vseh štirih državah je bilo rečeno, da dosedanje sodelovanje zlasti na gospodarskem področju ni v skladu s tradicionalno prijateljskimi odnosi med državami in da bi lahko to sodelovanje s prizadevanjem obeh strani prav gotovo še izboljšali. Tako pogovori na najvišji ravni kot tudi tisti, ki sta jih z gostitelji imela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdare-vič, so dobra podlaga za postopno uresničevanje ciljev, ki smo si
jih zastavili na tem področju.
V	Argentini smo sklenili tri pomembne sporazume: sporazum o ukinitvi viz, sporazum o kulturnem sodelovanju in o sanitarni in veterinarski zaščiti. Z ukinitvijo viz smo omogočili pogostejše medčloveške stike, kar je še posebej pomembno, saj živi v Argentini več kot 250.000 ljudi jugoslovanskega rodu. Mnogi izmed njih so se v tej državi uveljavili v političnem, gospodarskem ali kulturnem življenju.
V	vseh štirih državah smo
Udar na udar
BAGDAD. 9. novembra — Enajst umrlih in 123 ranjenih ljudi - to je posledica včerajšnjega iranskega raketnega napada na iraško glavno mesto. Zdravniki se še bore za življenje sedmih ranjencev, med njimi šestih otrok. Raketa je padla na sredo ulice, med enonadstropne in pritlične stanovanjske hiše; osem hiš je eksplozija dobesedno pometla. Irak ni ostal dolžan. Njegovo vojaško poveljstvo je sporočilo, da so bombniki uspešno napadli »veliki plovni cilj« blizu iranske obale na severu zaliva. (Telefoto: Reuter)
ali je palestinska skupina res ugrabila jahto. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve je danes rekel, da ugrabljeni potniki niso izraelske narodnosti, minister Jicak Rabin pa je tudi zanikal trditev, da je bila jahta v izraelskih teritorialnih vodah.
Predstavnik palestinske organizacije je na novinarski konferenci rekel, da bodo ugrabljene potnike »spravili na varen in ustrezen kraj« in da bodo dele gaciji mednarodnega Rdečega križa dovolili, da jih obišče. Dodal je, da so po »humanitarni in zdravniški pomoči« ugrabljene potnike zaslišali, drugih podatkov pa ni povedal.
Po sporočilu palestinske skupine so ugrabljeni potniki Fer-nand Houtekins, Emanuil Ho-utekins. Jodelieve Kets, Lours Houtekins, Laurent Houtekins in Jasqueline Valente, medlem ko identitete dveh otrok niso sporočili. Belgijski minister za notranje zadeve je danes potrdil identiteto štirih belgijskih državljanov. Gre za moža in ženo ter njuna 17-letna otroka.
Pogajanja o oporiščih
ATENE, 9. novembra (Tanjug) — V Atenah so se danes začela grško-ameriška pogajanja o usodi ameriških vojaških oporišč na grškem ozemlju. Delegaciji obeh držav vodita grški veleposlanik v NATO Hristos Zaha-rakis in ameriški diplomat Alan Flanigan.
Napredek v pogajanjih
NEW YORK, 9. novembra (Tanjug) — Posredna ženevska pogajanja o Afganistanu so zelo napredovala, piše generalni sekretar OZN Perez de Cuellar v poročilu generalni skupščini.
V pogajanjih o umiku tujih vojaških enot, piše v poročilu, na žalost še ni obojestranske soglasnosti. Zato pa sta se obe strani zedinili o takoimenovanem načrtu uporabe pomoči, ki predvideva, kako bo razmeščeno osebje OZN. Ta načrt predvideva strogo spoštovanje sprejetih obveznosti.
Podaljšan vladni ukrep za Pendžab
NEW DELHI, 9. novembra (Tanjug) — Svet narodov indijskega parlamenta je danes podaljšal predsedniško upravo v državi Pendžab še za pol leta.
Prva tekma z Angleži že danes
Za uvod v dvoboj reprezentanc A bo danes v Zemunu srečanje mladih nogometnih ekip
BEOGRAD, 9. novembra — Nogometni reprezentanci Jugoslavije in Anglije sta dva dni pred odločilno tekmo v naši kvalifikacijski skupini za nastop na EP 1988 normalno tranirali. Jugoslovanski selektor Ivica Osim na današnji tiskovni konferenci sicer še ni sporočil sestave naše enajsterice, izrazil pa je dvom, ali bo v moštvu mogel zaigrati igralec Reala Milan Jankovič. Na skromni slovesnosti v našem taboru pa so štirim nogometašem Hadžibegiču, Radanoviču, Baždareviču in Zoranu Vujoviču podelili srebrne žoge, priznanja Nogometne zveze Jugoslavije za 25 nastopov v naši državni reprezentanci.
Selektor naše mlade reprezentance Ivan Toplak pa je že določil našo reprezentanco za torkovo tekmo v Zemunu z ustrezno selekcijo Anglije. V moštvu so: Lekovič, B. Brnovič, D. Brno-vič, Prosinečki, Pavličič, Janev-ski, Boban, Savičevič, Pančev, Stevanovič, Šuker. (Več na 11. strani)
Proslava dneva mladosti s štafeto ali brez nje
Predsedstvo ZSMJ bo izbiralo med dvema predlogoma poteka proslav ob prihodnjem dnevu mladosti
NOVI SAD, 9. novembra (Tanjug) — Predsedstvu ZSMJ bodo za proslavo dneva mladosti za prihodnje leto poslali dva predloga. Prvi je predlog predsedstva PK ZSM Vojvodine, ki ob različnih prireditvah ne predvideva poti štafetne palice, drugi predlog pa je predlog jugoslovanske delovne skupine zveznega odbora dneva mladosti.
Ta je v svoj predlog vključil večino prireditev, ki so jih predlagali vojvodinski mladinci, hkrati pa naj bi ob tem prazniku mladinci — tako kot do zdaj po Jugoslaviji ponesli štafetno palico.
To je bilo rečeno na današnji novinarski konferenci PK ZSM Vojvodine v Novem Sadu. Povedali so, da se je drugi predlog izoblikoval predvsem zaradi tega, ker je bilo mogoče v zvezi s predlagano zasnovo vojvodinskega mladinskega vodstva slišati celo vrsto pripomb tako v javnosti kot tudi v tej delovni skupini. Večina mladih v celoti odobrava ponujeni program, veliko pa jih je mnenja, da ne bi smeli prekiniti tradicionalne poti štafetne palice.
Delovna skupina predlaga, naj predsedstvo ZSMJ enakopravno
obravnava oba predloga in odloči, katerega — ali morda kar oba
—	bodo dali v javno razpravo. Zvezni odbor dneva mladosti pa bo po končani razpravi sprejel končno odločitev.
Končan referendum
RIM, 9. novembra (Tanjug)
—	V Italiji se je danes končal referendum o jedrskih elektrarnah in pravosodju, na katerega se je odzvalo le 60 odstotkov vo-lilcev. Izjasnjevanje se je končalo ob 14. uri, vendar pa bodo rezultate referenduma objavili šele zvečer. Če so se Italijani izjasnili »za«, kot so jim svetovale skoraj vse politične stranke, bodo začeli nemudoma proučevati jedrski program, hkrati pa naj bi pripravil spremembe zakona, s katerimi naj bi povečali odgovornost sodnikov, ki so se pri svojem delu zmotili.
ZIS je popravil program ukrepov proti inflaciji
Kot je rekel Branko Mikulič, je predlog vse do sprejema odprt za nova koristna dopolnila
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — ZIS je danes poslal skupščini Jugoslavije novo različico predloga ukrepov in dejavnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, ki ga je dopolnil na osnovi številnih pripomb iz javne razprave.
Kako bo potekalo delo pri sprejemu tega programa, so danes razpravljali na sestanku predsednika skupščine SFRJ dr. Marjana Rožiča, podpredsednika skupščine SFRJ in predsedni kov obeh zborov skupščine SFRJ s predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin.
Predsednik ZIS Branko Mikulič je udeležencem tega sestanka povedal, da je ZIS na Osnovi pripomb iz dosedanje razprave pripravil novo besedilo programa, ki ga bodo v naslednjih dneh obravnavala delovna telesa zborov skupščine SFRJ, delegati obeh zborov pa se bodo opredelili do njega na sejah, ki sta sklicani za 12. in 13. november.
Kot je rekel Branko Mikulič so razmejili kratkoročne ukrepe
Preveč govorjenja o izgubah
Vse več mariborskih organizacij se zaveda, da bodo le z dobrimi programi uspešne
MARIBOR, 9. novembra — Po ustaljeni navadi so ob devetmesečnih podatkih o gospodarjenju mariborskih delovnih organizacij spet več časa namenili razpravi o izgubah, namesto da bi enkrat obrnili dnevni red in začeli najprej govoriti o dobrih gospodarjih, torej o tistih, ki lahko zbudijo zaspano mariborsko in tudi podravsko gospodarstvo.
V Mariboru je vedno več delovnih organizacij, ki se zavedajo, da bodo le z dobrimi in na evropskem trgu zanimivimi programi uspešne. Med njimi so Elektrokovina, ki je z varčevalnim programom svetil uspešno prodrla na zahodni trg, tu je nov Primatov proizvodni program, z 'njim se ponašajo v TAMU, pa v TVT Boris Kidrič. V Marlesu, kjer so se že izkopali iz izgub, vidijo prihodnost samo v prodoru na ameriški trg in v novem bio programu kuhinj. V marsikateri delovni organizaciji pa se zavedajo, da jih poleg novih programov iz težav lahko izvlečejo mladi strokovnjaki, polni energije in z veliko volje do dela. (Več na 9. strani.)
J. J.
od dolgoročnih. Najpomembnejše spremembe so vnesli v poglavje o trgu in cenah, dodano pa je tudi novo poglavje o spremembah gospodarskega sistema, ki jih bo mogoče uvesti po sprejetju ustavnih dopolnil. Branko Mikulič je še poudaril, da je program še naprej odprt za nove zamisli vse do sprejema na sejah skupščinskih zborov.
Delegatom odbora za finance zbora republik in pokrajin je značilnosti popravljenega predloga pojasnil zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič. Med drugim je povedal, da so izpustili zahtevo po zmanjšanju proračunske porabe do konca leta, ker je bilo to ocenjeno kot nerealno. Več o novi različici protiinflacijskega programa objavljamo na 5. strani.
sklenili sporazume o gospodarskem sodelovanju. Dogovorili smo se o tem, kakšni naj bi bili ti odnosi v prihodnje in kako naj bi sedanje sodelovanje obogatili z novimi oblikami stikov.
V Argentini in Mehiki, kjer se je hkrati mudila delegacija naših gospodarstvenikov — vodil jo je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič — smo sklenili tudi nekaj konkretnih poslovnih aranžmajev.
Obisk v državah Latinske Amerike je ponovno potrdil, da Jugoslavija zaradi svoje vloge v svetu uživa velik ugled in simpatije. Zlasti je pomembna njena vloga v neuvrščenem gibanju ter pri uveljavitvi izvirnih načel neuvrščene politike.
Na seji so obravnavali in sprejeli tudi informacijo o nedavnem uradnem in prijateljskem obisku burmanskega predsednika v naši državi. Člani predsedstva so po udarili, da se bodo po tem obi sku še okrepili tradicionalno dobri odnosi med državama, gospodarsko sodelovanje pa obogatilo z novimi vsebinami.
Vojaška razstava
KAIRO, 9. novembra (Tanjug) — Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je danes dopoldne odprl drugo mednarodno razstavo obrambne vojaške opreme in orožja. Na vojaškem letališču Al Maža je svoje izdelke razstavi lo 160 proizvajalcev vojaške opreme iz 18 držav, med katerimi so tudi predstavniki Jugoslavije.
V Nablusu policijska ura
JERUZALEM, 9. novembra (Tanjug) — Na zasedenih arab skih ozemljih je bilo danes v podporo arabskega vrha v Amanu več manifestacij palestinskega in arabskega prebivalstva. Agencije sporočajo, da so izraelske oblasti v begunskem taborišču Far v bližini Nablusa po spopadu Palestincev z izraelsko vojsko uvedle policijsko uro. Izraelci so izstrelili na Palestince opozorilne kstre-le in uporabili soizilec, da bi preprečili manifestacijo. V tem ta borišču je 4.500 palestinskih be guncev. Manifestacije so se začele tudi v nekdanji trdnjavi v Nablusu pa tudi na nekaterih drugih krajih na zasedenih ozemljih.
Norvežani so začeli vračati naše delavce
Te dni seje iz Norveške že vrnilo okoli 300 delavcev albanske narodnosti — Politične manipulacije
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Te dni se je iz Norveške v Jugoslavijo vrnilo okoli 300jugoslovanskih delavcev albanske narodnosti. Vlada v Oslu je namreč zavrnila njihovo prošnjo za politični azil. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih dneh iz Norveške vrnilo še okoB 600 naših delavcev.
S tem ko je izgnala okoli 900 delavcev — v glavnem Albancev iz Jugoslavije — pa je norveška vlada preprečila hudo politično manipuliranje. Protijugoslovanski emigraciji, ki je v eksistencialnih problemih velike skupine delavcev videla možnost, da se njihov položaj »spolitizira«, je namreč preprečila, da bi prikazovala izkrivljeno podobo Jugoslavije.
Delavcem so »svetovati«, naj se pred norveškimi oblastmi pojavijo kot predstavniki »zatirane manjšine« v Jugoslaviji. Pri vsem tem ngj bi seveda pomagal tudi sedanji položaj na Kosovu. Ker so delavci Albanci s potrjenimi jugoslovanskimi potnimi tisti na norveško prihajali tudi iz drugih zahodnoevropskih držav, kjer niso mogli ostati, ker niso imeti dovoljenj za delo, je norveška vlada ravnala tako, kot je bilo pričakovati. Ugotovita je, da gre za svobodne ljudi iz države, ki je torej sicer znana po odprtih mejah in demokratičnih odnosih, in tudi odločno zavrnila njihovo prošnjo za politični azil. Temu je seveda sledil še odlok o izgonu.
Treba je povedati še to, da je v zadnjem času na Norveškem poiskalo zatočišče kar 8000 tujih delavcev iz drugih zahodnoevropskih držav.
Predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kosova A zim Vtiasi pa jena vprašanje, kaj bo z dela vci, ki so se vrniti iz Norveške, dejal, »da se ni treba bati nikomur, ki ni kršil jugoslovanskih zakonov«.
Pogovori z nizozemskim ministrom
Zunanji minister Hans van den Broek in Raif Dizdarevič o gospodarskih odnosih
BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Danes je na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo pripotoval nizozemski zunanji minister Hans van den Broek. Uglednega gosta je na beograjske letališču pričakal Raif Dizdarevič.
Popoldne so se začeli uradni pogovori med Raifom Dizdare-vičem in Hansom van den Bro-ekom. Gost in gostitelj sta izmenjala mnenja o možnostih za okrepitev dvostranskega ekonomskega sodelovanja, govorila pa sta tudi o aktualnih mednarodnih temah, predvsem o evropskih gibanjih in gospodarskem položaju v svetu.
Predvideno je, da bosta nizozemskega ministra sprejela tudi Lazar Mojsov in Branko Mikulič.
DANES
V DELU
•	Omalovaževanje našega strahu
Zakaj' se ne strinjamo z vsebino nastopa dr. Borisa Frleca na TV?
stran 4
•	Inflacija je dosegla 144 odstotkov
Najvišji odstotek podražitve je pri stanarinah
•	Cene peljejo vlake v izgubo
Železniškemu gospodarstvu Ljubljana grozi 56 milijard dinarjev izgube
stran S
•	Skrb za celoto in kakovost
Vladimir Kavčič o možnih usmeritvah slovenske kulturne politike do leta 2000
stran 6
•	Osnovni ali »socialni« kruh, ki ga povsod prodajajo po 190 dinarjev za kilogram, je najslabši
Kakšen je naš vsakdanji kruh
stran 12
0 pomenu Trubarja in reformacije za Slovence
Začel se je simpozij Reformacija na Slovenskem — France Popit o aktualnosti Trubarjevega dela
LJUBLJANA, 9. novembra - Danes se je v zbornični dvorani ljubljanske univerze pričel petdnevni simpozij Reformacija na Slovenskem. Gre za mednarodno in interdisciplinarno znanstveno prireditev, ki končuje nekajletno razpravljanje o Primožu Trubarju in reformaciji na Slovenskem.
Simpozij se je pričel s pozdravno slovesnostjo; njegov predsednik prof. dr. Jože Koruza je dejal, naj simpozij ne bi bil običajna tovrstna prireditev, saj gre za zelo pomemben pretres dosedanjih znanstvenih ugotovitev o Trubarju in njegovi dobi.
Slavnostni govornik France Popit, predsednik predsedstva Slovenije, pa je aktualiziral Trubarjev zgodovinski prispevek. Dejal je:
»Pravijo, da nas je Trubar med prvimi, če ne prvi imenoval Slovence. To, kar je veliko kasneje raznim »vrazovcem« povzročalo — nekaterim pa jih povzroča še danes — težave, r mreč, da smo si južnoslovanski narodi med seboj v mnogočem različni, je Trubar prav dobro vedel. Obenem pa je prav on s praktičnim delovanjem pokazal
John Whitehead pri Josipu Vrhovcu
Srečanje z namestnikom ameriškega sekretaija za zunanje zadeve posvečeno sodelovanju BEOGRAD, 9. novembra (Tanjug) — Član predsedstva SFRJ Josip Vrhovec je sprejel namestnika državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Johna VVhiteheada, ki se v okviru rednih posvetovanj mudi v naši državi kot gost namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve.
Beseda je tekla o odnosih in prihodnjem sodelovanju med državama, pa tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
Prisotni so bili še namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar, ameriški veleposlanik v SFRJ John Scanlan, pomočnik namestnika državnega sekretaija William Bod-de in direktor za vzhodno Evropo v državnem sekretariatu za zunanje zadeve ZDA Martin Wenick.
pot in način, kako integrirati te različnosti v novo kvaliteto. Bistvo tega je, prav tako v usodnih časih, več kot tristo let kasneje izrazil Ivan Cankar v znamenitem predavanju v Trstu - Slovenci in Jugoslovani - ko je dejal, da je jugoslovanski problem izključno politični problem, ter dalje, da kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zanj sploh ne eksistira. Stara modrost je, da je zgodovina tistemu, ki jo razume, lahko najboljša učiteljica.«
V drugem delu svojega govora se je dotaknil vloge univerze pri širjenju humanističnih dognanj. Takšen simpozij, je dejal, je izjemna priložnost za afirmacijo družboslovja, zato, je nadaljeval, se mora domača znanost organizirati tako, da se bo vednost o ustvarjalnih prizadevanjih naših prednikov tudi na tem področju pomaknila za nekaj desetletij nazaj.
Simpozij bo trajal do petka, 13. novembra. Na njem bo nastopilo okoli 60 domačih in tujih referentov, tematsko pa je zastavljen zelo široko, saj bo slovenska reformacija predmet obravnave skoraj vseh klasičnih humanističnih strok. V sredo popoldan si bodo udeleženci ogledali Raščico, v četrtek zvečer pa bodo lahko prisluhnili enoglasnemu petju cerkvenih besedil iz 16. stoletja.
PETER KOLŠEK
Na območju Knina so se zatresla tla
KNIN, 9. novembra (Tanjug) — Prebivalce Knina je ponoči ob 23.45 zbudilo tresenje tal.
Po podatkih hrvaškega geofizikalnega zavoda v Zagrebu in seizmološkega zavoda BiH v Sarajevu je jakost potresa dosegla četrto do peto stopnjo po Mercallijevi lestvici, njegov epicenter pa je bil na območju Knina. Poročil o morebitni škodi za zdaj še ni.
Obstreljevanje iraškega mesta
BAGDAD, 9. novembra (Tanjug) — Iransko daljnometno topništvo je obstreljevalo mesto Sulaimaneyah na severu Iraka. V tem napadu je bilo ranjenih osem ljudi.
Torek, 10. novembra 1987
IZ NAŠIH KRAJEV
DELO ★ I.
stran 9
Večje zajemanje mestne rente
Po novem naj bi v Mariboru dražje, toda pravičnejše plačevali prispevek za uporabo stavbnega zemljišča
MARIBOR, 9. novembra — Marsikaj bodo še morali doreči, med drugim, kako bodo lahko trije delavci uprave za družbene prihodke v Mariboru določili ali točneje točkovali kar 28.000 plačnikov nadomestila za uporabo mestnega zemljišča do konca tega leta, pa do tega, kako bodo upoštevali olajšave in podobno, da bo novi odlok, o katerem bodo še ta mesec razpravljali zbori skupščin mesta Maribor, polno zaživel.
Po novem odloku naj bi odslej pravičneje (in tudi do desetkrat dražje) plačevali prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. Pravičneje zato, ker so razdelili mesto in okolico v štiri plačilna področja, s tem, da' so prvo področje razširili. Tokrat na resnično poslovno središče, ne pa na namišljeno, kot je bilo to v prejšnjem odloku. Res je, da bi ga lahko še za malenkost, vendar pa je to bolj strokovno vprašanje, ki pa odloka v celoti ne bi spremenilo. Tako bo odslej meja prvega plačilnega območja potekala po Mladinski. Maistrovi in Kopitaijevi do železniške proge, po njej proti jugu in po odcepu proti Dravogradu do križišča železniške proge z ulico Gorkega. Nato bo šla nekaj časa po Gorkega ulici, zavila proti zahodu po Ruški do križišča s Čr-tomirovo. Prečkala bo Studenško brv, šla po Strmi ulici do Koroške, po njej do križišča s Prežihovo ulico, po njej proti severu do Gosposvetske in po njej do Strossmayerjeve in do Mladinske. To prvo področje bo tudi najvišje točkovano, saj predstavlja trgovini in storitvam najugodnejšo lokacijo, industrija in skladišča pa v njej nimajo kaj iskati, zato jih bo visoko plačevanje tako rekoč prisililo, da se iz mestnega središča odselijo v drugo ali tretjo območje. Res je, da je v Mariboru v središču mest še vedno preveč skladišč, ki samo kvarijo videz mesta in povzročajo velike prometne zamaške. Stanovalci, ki pa bodo dobili zaradi prve namembnosti več točk, bodo na »boljšem« zaradi hrupa, zaradi katerega jim bodo točke odvzeli in se bodo nekje izenačili s tistimi v drugi skupini. Drugo območje obsega večino mesta zunaj centra in center naselja Ruše, tretje nase-
Moi MIKRO
V novembrski številki:
Kako napisati in prodati igro; Sedem strani iger
lja zunaj mesta, ki ima vsaj nekoliko boljšo komunalno opremo od drugih vasi.
Še posebej bo visoka mestna renta prizadela banke, poslovne storitve in zunanjo trgovino. Ti bodo imeli še dodatne točke zaradi posebno ugodnih lokacij. Toda v odloku niso samo nove točke, predvidena je vrsta olajšav.
In kaj bodo naredili s tistimi, ki so si hišo sami zgradili, plačali zemljo in po možnosti še sami plačali komunalno opremo? Prihodnje leto bo zanje veljal še stari odlok, torej bo vse po starem, potem pa bodo videli, kako naprej.
JOŽE JERMAN
Spodbuda za boljše delo
• Tudi zadnje razprave o uspešnosti oziroma neuspešnosti mariborskega gospodarstva so potekale po že ustaljenih tirih. Večino energije so usmerili na izgubarje, kakor da bi bili ti tista rešilna bilka, ki naj bi rešila mariborsko gospodarstvo, seveda, če bodo izplavali iz izgub. O tem, da bi končno spregovorili nekaj več besed o delovnih organizacijah, ki poslujejo dobro in imajo tako zanimive razvojne programe, da se bodo z njimi pojavili celo na svetovnem trgu, ne, o tem ne razmišljajo. Točneje, odpravili so jih v enem samem stavku, da imajo zanimive programe v Elektrokovini, Primatu in TVT Boris Kidrič. Nič več.
Zaverovanost vodilnih predstavnikov upravnega in gospodarskega življenja v njihov prav je tako velika, da trdijo, da Maribor ni najdražje mesto, pa čeprav sindikat trdi drugače. Menijo tudi, da gospodarstvo zelo hitro pokriva izgube, da je to dokaz uspešnosti, da upravni organi zelo hitro ukrepajo ob slabem poslovanju nekaterih organizacij, da je drobno gospodarstvo čisto v redu, no ja, skoraj čisto v redu in da sploh ni res, da bi morali biti v Mariboru zaskrbljeni, ker je Maribor, kot nekdanje veliko industrijsko mesto, šesto po vrsti v Jugoslaviji, v zadnjih letih zdrknil na dvajseto.
Vse to jih ne skrbi, skrbe jih izgubarji in mir v delovnih organizacijah, zato pri vseh stavkah na hitro zvišujejo osebne dohodke. Kot rečeno, skrbe jih izgubarji, pa čeprav je za velik del med njimi že danes jasno, da bodo ostali večni izgubarji in da je trošenje energije v podaljševanje njihove agonije Sizifovo delo. Zakaj se toliko časa ukvarjati z Apisom, Talisom, ki je že dolgo v agoniji, pa s Tobijem v Bistrici ob Dravi in še s kom. Tu so še nekateri, ki so kronično na rdeči črti, morda malce nad njo,
vendar nimajo nikakršnega razvojnega programa, ki bi jih lahko potegnil z dna.
Ob devetmesečnem pregledu uspešnosti oziroma neuspešnosti je bilo v Mariboru kar 51 tozdov, ki so imeli rdeče številke v skupni vrednosti 23 milijard dinarjev, v njih pa je zaposlenih 15.000 delavcev. Če odštejemo železniško gospodarstvo in elektrogospodarstvo, ki imata sistemske izgube, je teh delavcev tri tisoč manj.
Kljub optimizmu nekaterih upravnih delavcev pa industrijska proizvodnja še naprej pada, zaostala je prodaja tako na domačem kot tudi tujem trgu.
Pri delovnih organizacijah, ki imajo izgubo, se kaže premik na bolje pri Tamu, ki ima dobre razvojne programe, ceni lastno in tujo znanje in veliko vlaga v novo znanje. Ima tudi dokaj mlado vodstvo, ki silovito želi, da bi bili uspešnejši. Podoben primer je v Metalni, ki ima prav tako mlado vodstvo, na vse strani išče mlade strokovnjake in ima tudi dobre programe, težijo jih le krediti, ki so jih morali najemati zato, ker niso dobili izplačil za opravljeno delo v Al-žiru, Egiptu in Iraku. Še posebej obetavne načrte, ki jih delno uresničujejo, imajo tudi v Elektrokovini. Nekateri med njimi pomenijo novost ne samo na jugoslovanskem ampak tudi na evropskem trgu. Marles je izplaval iz izgub, nekateri menijo, da tudi zaradi knjigovodske spretnosti, toda res je, da bo dal na trg v kratkem vrsto obetavnih programov. Tudi tam vedno bolj cenijo znanje.
Skratka, ukvarjanje s temi »problemi« bi lahko počasi porinili v ospredje. Ne samo zato, da bi razbili mit o zaspanem Mariboru, tudi zato, da bi spodbudili druge k boljšemu delu.
JOŽE JERMAN
Obrtniki
odpuščajo
delavce
CELJE, 9. novembra — Gospodarsko krizo in finančni nered čutijo tudi obrtniki. Pomagajo si vsak na svoj način. Obrtniki celjske občine tudi tako, da v zadnjem času odpuščajo vse več delavcev. Za ta korak se odločajo zato, ker morajo čakati na plačilo storitev tudi štiri mesece in več. Zato nemalokrat delavcem ne morejo izplačati osebnih dohodkov. Obrtniki temu primemo pričakujejo od sindikatov in družbenih organov, da bodo ob vsestranski deklarativni podpori razvoja drobnega gospodarstva storili tudi kaj za večjo finančno disciplino.
Marjan Jeranko iz občinskega sindikalnega sveta problemov ne zanika, vendar hkrati meni, da služi obrtnikom trenutni gospodarski položaj pogosto le kot pripraven izgovor. Ugotovitev gotovo drži za celjski bife Antona Poženela, kjer so odpustili natakarico, ki je na bolniškem dopustu. Kot pravi Matjan Jeranko, gre za delavko, ki se je pred meseci uprla roparju, pri čemer je dobila hujše telesne poškodbe. Lastnik lokala je natakarico, ki je branila njegovo premoženje, nagradil z odpustom.
V. E.
Za najodgovornejše funkcije v celjski SZDL več kandidatov
Kandidacijska javna tribuna bo 25. novembra — Na listi evidentiranih kandidatov tudi veliko povsem novih imen
CELJE, 9. novembra — Programsko-volilna seja OK SZDL Celje bo 7. decembra. Z namenom, da bi lahko kandidati predstavili lasten pogled na družbeni razvoj in vlogo SZDL, bo že 25. novembra kandidacijska javna tribuna. Odziv občanov je bil letos presenetljivo velik in sicer so v celjski občini do konca oktobra evidentirali 14 kandidatov za predsednika občinske konference, 11 za podpredsednika in več sto za organe predsedstva. Kot je bilo pred dnevi rečeno na novinarski konferenci, so doslej vprašani kandidati pripravljeni prevzeti najodgovornejše funkcije le pod pogojem, če se bo zanje potrebovalo več kandidatov.
Drago Medved, predsednik OK SZDL Celje, je ob tem dejal, da jim ob tolikšnem številu predlaganih kandidatov nihče ne bo mogel očitati, da se gredo kadrovsko kuhinjo. Na listi kandidatov so hkrati tudi nova imena, tako da ne gre za izmenjavo funkcij med vedno istimi političnimi funkcionarji. Med podatke o kandidatih pa so zapisali, kdo je komunist in kdo ni, ker so jim na zadnjih volitvah očitali, da funkcije prevzemajo v pretežni meri komunisti. Drago Medved je k temu še dodal, da se kandidati, ki so tudi komunisti, za razliko od nekaterih drugih, ne sramujejo članstva v zvezi komunistov.
Celjska SZDL naj bi bila tudi v prihodnje čim bolj odprta za
vse napredne pobude. Zato ne bodo vseh predlogov institucionalizirali oziroma stlačili pod streho SZDL, temveč bodo ohranjali različnost, kar zagotavlja, da vsebina posameznih pobud ne bo zvodenela. Specifičnost razvoja celjske občine zahteva od kandidatov potrebno širino, da bodo sposobni zastavljati javna vprašanja v imenu občanov. Na vprašanje, ali so za to dovolj usposobljeni ali ne, naj bi odgovorila že javna tribuna.
VILI EINSPIELER
Mladi za ples
CELJE, 9. novembra — Pionirsko plesno gledališče, ena od dejavnosti celjskega Pionirskega doma Cvetke Jerinove, vstopa tudi v novo sezono z značilno svežo izraznostjo, ki je zdaj že razpoznavni znak mlade celjske plesne ustvarjalnosti. Polno desetletje — v marsičem pionirskega — dela pedagoginje in koreografinje Ane Vovk-Pezdir rodi zdaj že bogat sad, pa najsi gre za kulturno-umetniško ali vzgojno-izobraževalno dejavnost Pionirskega plesnega gledališča, ki je v Celju zdaj končno dobilo ne samo domicil, temveč tudi streho nad glavo.
Po lanski sezoni, ko so nastopili več kot stodvajsetkrat, najdemo letos celjsko Pionirsko plesno gledališče najprej v programu Glasbene mladine Slovenije, kjer od štirih predstav v okviru »Glasbe in giba« Celjani napovedujejo kar tri. V koreografiji Ane Vovk-Pezdir se predstavljajo Pojoče skrinjice, medtem ko je največji letošnji projekt — postavitev Šeherezade. Pionirsko plesno gledališče, ki vsako svojo stvaritev ohranja in gradi vsaj dve sezoni, pa je v letošnji program vključilo še nekaj že prej naštudiranih plesnih točk. Pripravljajo pa tudi novo plesno gledališko premiero, obveznost, ki so si jo postavili za vsako leto — tokrat predstavo z naslovom Pod goro, pod to goro zeleno.	I. B.
Med evidentiranimi ni nikogar iz kulturniških krogov
Predsedstvo MK SZDL Maribor je evidentiranje podaljšalo do konca tedna — Na listi ni nekaterih sposobnih ljudi
MARIBOR, 9. novembra — V Mariboru se počasi izteka evidentiranje kandidatov za predsednika, podpredsednika, sekretarja in poklicne člane predsedstva MK SZDL. Evidentiranje bi predsedstvo sicer že lahko sklenilo, vendar so se odločili , da ga podaljšajo do konca tedna. Tako naj bi lahko predlagali kandidate tudi vsi tisti, ki se še niso odzvali avgustovskemu pozivu za evidentiranje. Nekateri člani predsedstva pa so tudi menili, da je nedopustno, da med evidentiranimi ni nikogar iz mariborskih kulturniških krogov, v katerih je veliko sposobnih, uglednih in prodornih ljudi.
Med evidentiranimi kandidati za predsednika MK SZDL so za zdaj Jože Antolinc, Borko de Corti, Majda Jurkovič, Rudi Moge, Vojko Musil, France Prosnik, Slavko Soršak, Boris Sovič, Marko Strban, Janez Švajncer ml., Ernest Tancer, Slavko Vizovišek, Alfred Voh, Marko Vovšek in Blaž Železnik. Za podpredsednika so evidentirani Majda Jurkovič, Srečko Tr-glec in Maks Korošec, za sekretarja pa Tone Brumen, Majda Cvetanovski, Adela Kelhar, Andrej Kocbek, Anka Krajnc, Leo Kremžar, Slavko Marinič, Martin Miložič, Zdenka Pašič, Mirč Pestiček, Borut Valenti in Janez Vidmar. Za profesionalne člane predsedstva so evidentirali na mestni kadrovski koordinaciji, medtem ko so kandidate za druge funkcije evidentirali v KS in
družbenopolitičnih organizacijah, na vseh ravneh dosedanjo peterico, in sicer Jasno Domin-ko-Baloh, Zdenko Pašič, Boruta Valentija, Maksa Voleta in Vlada Henigmana.
Po razlagi frontnikov naj bi bilo evidentiranje čast za vsakogar, zato se z vsemi doslej tudi niso pogovarjali, ali bi funkcijo sploh sprejeli. Doslej jo je izrecno odklonila Majda Jurkovič, vodja medobčinskega sodnika za prekrške, toda tudi veliko drugih evidentiranih odklanja vsako možnost, da bi prevzeli kakšno funkcijo. Sicer pa bodo ta teden na MK SZDL potekali pogovori z vsakim evidentiranim kandidatom.	ZORA ŠTOK
Delavska enotnost
PO SLOVENIJI
Zavodenjčani hvaležni vsem udeležencem velenjskega shoda
ZAVODNJE, 9. novembra — Krajevna konferenca SZDL Zavodnje in vaščani Zavodenj se zahvaljujemo vsem Ijudeoi, ki so se udeležili nedeljskega protestnega sHda v Titovem Velenju. Hvaležni smo vam, da ste podprli naš boj za ekološko svetlejši jutri.
Revalorizacija je pretežko breme za invalidske delavnice
ŠKOFJA LOKA, 9. novembra _ y Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki so pripravili predlog za spremembo zveznega zakona o celotnem prihodku in dohodku, s katero naj bi invalidskim delavnicam znova omogočili ekonomično poslovanje. Predlagajo, naj tem delovnim organizacijam ne bi bilo treba opravljati revalorizacije, ki zelo obremenjuje njihovo poslovanje.
Invalidske delavnice poslujejo tako kot gospodarske organizacije, čeprav imajo zaradi nižje storilnosti zaposlenih invalidov, dodatnih stroškov za delovne naprave in omejene izbire dela manjšo akumulativnost. Žal je zakon o celotnem prihodku z obvezno revalorizacijo sredstev izničil družbenoekonomske rešitve v korist invalidov. Ob prvem četrtletju je v vsej državi imela izgubo petina invalidskih delavnic, ob polletju pa že polovica.
V škofjeloškem Centru, kjer sta dve petini zaposlenih invalidi, so v devetih mesecih letos zaradi revalorizacije morali vknjižiti kar za 150 milijonov dinarjev dodatnih stroškov. (L. S.)
V Žitkovcih so ustanovili kulturno društvo
ŽITKOVCI, 9. novembra — Žitkovci so ena najmanjših vasi v lendavski občini. V letošnjem letu so asfaltirali vaške ulice, proslavili 50-letnico gasilskega društva in ustanovili kulturno društvo, ki so ga poimenovali Solzice. Novo kulturno društvo združuje dramsko, recitatorsko, folklorno in ritmično skupino ter pevski zbor. Društvo se je domačemu občinstvu predstavilo že dvakrat, obakrat pa so jih navdušeno sprejeli. V tej vasici živijo predvsem krajani madžarske narodnosti. (J.
Ž.)
Urejajo cestne odseke, pločnike, kolesarske steze
Uspešen nastop celjskega pevskega zbora na Madžarskem
CELJE, 9. novembra — Mešani pevski zbor France Prešern se je vrnil s kratke turneje na Madžarskem, kjer je v mestu Zalaererszeg nastopil na tradicionalnem festivalu, ki so ga tokrat prireditelji posvetili praznovanju obletnice oktobrske revolucije. Celjski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča na festivalu nastopil v družbi 14 madžarskih zborov in finskega zbora, je imel tudi dva koncerta. S kakovostnim petjem je navdušil občinstvo in si zagotovil vabilo na prihodnji festival. (D. H.)
Magistrala bo kmalu nared
CELJE, 9. novembra- Vse kaže, da bo otvoritev zadnjega dela magistrale med Čopovo in Vrunčevo ulico, ki bo povezovala že zgrajena dela ceste proti Teharjem in na drugi strani do Medloga, pred 25. novembrom, ko poteče rok graditve. Zdaj morajo delavci Elektrosignala dokončati še cestno razsvetljavo, nato pa bodo položili asfalt na pločnike in uredili zelenice. (Besedilo in slika: T. T.)
TITOVO VELENJE, 9. novembra — V mestu in okolici hitijo z urejanjem cestnih odsekov, predvsem z gradnjo pločnikov in kolesarskih stez, v naselju Pesje pa z rekonstrukcijo kilometer dolge sodobne ceste, ki je del projekta ob gradnji nove kiasimice premoga REK Velenje. Pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine so že zdavnaj ugotovili, da vsa skrb in prizadevanja za prometno preventivo niso dovolj, da je treba odpravljati tudi ozka prometna grla in »črne točke«, ki jih v tej občini ni malo. (Besedilo in slika: J. M.)
ZAKAJ TAKO?
Se nam znanja res ne splača zavarovati?
MARIBOR, 9. novembra — Na tiskovni konferenci v DO TAM so ob predstavitvi prodaje svojega računalniškega programa znani ameriški Grmi opozorili na dejstvo, da v Jugoslaviji ni mogoče zavarovati znanja oziroma računalniškega programa. Vprašanje je, zakaj takšno znanje in programe zavarujejo v razvitih zahodnih državah, Jugoslavija pa tega ne stori. Prav bi bilo, če bi pristojni povedali, zakaj se to Jugoslovanom ne izplača. Če bi bilo to znanje oziroma računalniški program za simulacijo vbrizgalnih sistemov pri diesel motorjih pri nas zavarovan, bi TAM pri prodaji tega znanja oziroma prenosa tehnologije lahko dosti več zahteval in tudi dobil. Očitno je, da so dosedanji predlogi za zavarovanje znanja naleteli na gluha ušesa. Vprašanje je tudi, če inovatorje tudi ustrezno nagrajujemo. Vse je odvisno od podpore vodstva delovne organizacije, brez katere, na primer v mariborskem Tamu, ne bi imeli vsako leto več kot 3000predloženih inovacij. V Tamu odpade od teh predlogov odstotek na izume, okoli 75 odstotkov na tehnične izboljšave in 24 odstotkov na koristne predloge. (M. K.)
?Fo?oJNJožeKpo?bŠJ ~ RaV"e	^ b°d° VCČ ZamakaIe’ Pa še Stiri Ivanja bodo pridobil
V Murski Soboti gradijo nova in obnavljajo stara poslopja
Do aprila naj bi bil nared blok z 28 stanovanji — Nadgrajujejo tudi ravne strehe enajst let starih blokov
MURSKA SOBOTA, 9. novembra — Kljub težavam v stanovanjskem gospodarstvu nasploh v Murski Soboti gradbinci še niso ostali brez dela. Ta čas nadgrajujejo ravne strehe na enajst let starih blokih na Ulici Staneta Rozmana, kjer je zaradi ravnih streh stanovalcem iz leta v leto bolj zamakalo.
Pridobljene podstrešne prostore bodo izrabili za štiri stanovanja, ki jih bo odkupil sklad solidarnosti, istočasno s streho pa bodo obnovili še fasade blokov in jih v skladu z novimi predpisi bolje toplotno izolirali. Tako streho kot fasado bo plačala stanovanjska skupnost iz dela stanarin za vzdrževanje. Celotna naložba bo vredna okrog 170 milijonov dinarjev. Na podoben način nameravajo v Murski Soboti postopoma urediti še vse ostale bloke z ravnimi strehami, saj imajo v vseh težave z zamakanjem.
Drugo soboško gradbišče pa je na Razlagovi ulici, kjer so delavci SGP Pomurje že julija začeli graditi stanovanjski blok z osemindvajsetimi nadomestnimi solidarnostnimi stanovanji. Vanje se bodo preselili stanovalci pritličnih provizorijev na isti ulici, ki so bili prvotno zgrajeni le kot začasna bivališča delav-
cev, sedaj pa so v njih že leta solidarnostna stanovanja. Tako bodo stanovalci iz teh že davno dotrajanih in neprimernih stanovanj dobili boljša stanovanja z vsem udobjem razen centralnega ogrevanja. Vendar bo mogoče v zgradbi, če bo potrebno, tudi naknadno napeljati takšno ogrevanje, še posebno, če se bo ta del Murske Sobote kdaj ogreval z geotermalno energijo.
Gradbena in obrtniška dela na tem bloku, ki je le prva faza novogradenj na Razlagovi ulici, bodo stala 654 milijonov dinarjev, stanovalci pa se bodo lahko vselili predvidoma do aprila prihodnjega leta.
JOŽE POJBIČ
Kakovostne gostinske storitve naj postanejo del vsakdanjosti
MARIBOR, 9. novembra — »Naši gostinski delavci se zavedajo, da ne bomo mogli več širiti gostinskih obratov, temveč je naša prihodnost le v kakovosti,« je dejal ravnatelj Gostinskega šolskega centra v Mariboru Marjan Veinar na sprejemu, ki ga je za dobitnike zlatih priznanj na nedavnem 35. gostinsko-turističnem zboru v Radencih priredila Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje. Predsednik zbornice Vinko Lapuh pa je poudaril, da bi morali visoko strokovno znanje, ki so ga pokazali podravski gostinski delavci, prenesti v gostinski vsakdanjik, saj je samo to osnova za hitrejši razvoj gostinstva in turizma v Podravju.
-Podravski gostinski delavci so se tokrat dobro izkazali. Zlato plaketo so dobili Marjan Veinar za dolgoletno in kakovostno delo pri izobraževanju gostinskega kadra, Marija Kelc iz Hotela Poetovio na Ptuju za kakovost gostinskih storitev. Res je, da se Pohorska vzpenjača ukvarja s prevozi, vendar pa je tudi res, da s svojim odnosom do okolja, smučarjev in turizma zasluži zlato plaketo, piše v obrazložitvi. Tudi kolektiv Hotela Slavija v Mariboru si je v kategoriji kakovostnih hotelov zaslužila naj višje priznanje, mariborska turistična zveza pa za odlično organizacijo prireditve Cvetje, sadje, vino, za prospekt Podravja in za dobro delo pri spominkarstvu v Turističnem društvu Podgorici. Kar tri priznanja je dobila Kristina Kek iz Novega sveta.
V kategoriji gostiln s štirimi zvezdicami je dobil Novi svet srebrno diplomo, pivnica Zlatorog s Ptuja pa bronasto v kategoriji gostiln s tremi zvezdicami. Priznanja za ekipna tekmovanja so dobile ekipe TGDO Pohorje, tozd Gostinstvo, ekipa Emona KK Ptuj, tozd Gostinstvo in Kompas iz Šentilja. Med dobitniki zlatih plaket iz tekmovalnega dela zbora pa so: Vera Kristančič iz restavracije Center v Mariboru za slaščičarske izdelke, Franci Hamer iz Orla za barmansko spretnost in Marta Breg iz Kompasa v Šentilju za natakarsko spretnost.
Podravski gostinski delavci so bili na sprejemu dokaj ostri. Menili so, da je gostinsko-turistični zbor treba delno spremeniti. Zato, ker ni enotnih meril pri tekmovanju, pa tudi zato, ker posebej kuharskih spretnosti potem nihče ne oceni. Tako so letos vrgli v smeti kar osemdeset kulinaričnih plošč namesto, da bi jih ponudili obiskovalcem. Vsaka pa stane najmanj 50.000 dinarjev.
JOŽE JERMAN
Tudi od novega samoprispevka naj bi šlo največ za ceste
V KS Laporje so z denarjem tretjega samoprispevka uresničili skoraj vse načrte - Na zborih krajanov bo predlog nalog dopolnjen LAPORJE, 9. novembra — Minulo soboto in nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Laporje, ene večjih bistriških KS, izrabili za zbore krajanov, na katerih so dopolnili sedanji predlog nalog, ki naj bi jih uresničili s pomočjo novega, že četrtega zaporednega krajevnega samoprispevka. »Cestam, vodi, telefoniji, večnamenskemu prostoru ter prizidku k telovadnici pa nameravamo nameniti skoraj vse denar,« nam je povedal Franc Dežman, predsednik krajevne konference SZDL. Zbori krajanov bodo tudi prihodnji vikend.
Z denarjem tretjega krajevne- -- J---	'
ga samoprispevka, ki se izteka s prvim četrtletjem prihodnjega leta, so prebivalci naselij Kočno,
Vrhole, Laporje, Hošnica, Zgornja Brežnica, Dolgi Vrh, Razgor, Ješovec, Žabljak in Levič, razen poldrugi kilometer posodobljene ceste med Žabljakom in Razgorjem, uresničili vse načrte. Posodobili pa bodo tudi odsek, saj se bo do konca marca prihodnje leto zbralo še nekaj der^prja. Preostali denar tretjega krajevnega samoprispevka pa so namenili reševanju težav pri preskrbi z vodo ter za novo mrliško vežico.
Iz podobnih nalog kot sedanji, bo sestavljen tudi program za naslednji samoprispevek, o katerem se bo okoli 1700 krajanov odločalo na referendumu sredi januarja prihodnje leto. Zaradi skokovito naraščajočih cen del niso ovrednotili z dinarji, pač pa
so denar, ki ga bodo na tak način zbrali, razdelili z odstotki. Največ, 40 odstotkov zbranega denarja, bodo spet namenili za posodobitev pomembnejših cest, po petino denarja pa bodo dali za širitev telefonskega omrežja, ki je v tem okolju še sila slabo razvejano, za preskrbo z vodo dela Hošnice in Vrhol v celoti, zadnja petina pa je namenjena za gradnjo večnamenskega prostora, ki naj bi ga gradili pod isto streho z načrtovano gradnjo štirih stanovanj ter za prizidek k telovadnici, ki ga bodo namenili kulturnim delavcem.
Kot rečeno, bodo prebivalci na zborih pretresali in dopolnjevali program nalog za bodoči krajevni samoprispevek, ki ga bodo na zasedanju skupščine, predvidoma 20. novembra, zaokrožili in hkrati razpisali zanj referendum.
VLADO SMOLE
PISMA BRALCEV
Odgovor na odprto pismo Vika Plemlja
Z nemajhnim začudenjem smo dne 27. oktobra letos prebrali vaše odprto pismo.
Na kratko: kakor naša agencija, tako tudi agencija Slavnik iz Zagreba, na svojih večjih potovanjih vsako leto podelita večje število nagrad in doslej še nobeden od nagrajencev ni bil za podeljeno nagrado opeharjen.
Zares je napovedovalka ob proglasitvi nagrajenca pomotoma rekla, da bo prejel nagrado od Slavnika, namesto od Avioto-ursa. kar pa naše obveznosti ne spremeni. Nagrajenec se ni obrnil na podelitelja nagrade — predstavnika Aviotoursa na ladji, čeprav je bilo časa dovolj in bi ga lahko našel v ladijski recepciji. Pred prihodom v Genovo smo iskali nagrajenca celo prek ladijskega ozvočenja, da bi se z njim osebno pogovorili, kako bo nagrado izkoristil. Na objave prek zvočnika ni bilo odziva. Šele po izkrcanju v genovskem pristanišču. preden smo vstopili v Slavnikove oziroma Aviotour-sove avtobuse, ki so nas kasneje prepeljali v Maribor oziroma v Zagreb, je k predstavniku Aviotoursa pristopil vodič Slavnika iz Ljubljane ter nam izročil na-grajenčev naslov. Tedaj smo
predstavnika Slavnika prosili, naj nagrajencu posreduje naslednje pojasnilo: izžrebancu na ladji nismo mogli izročiti napotnice za odrejeno smučišče na Pohorju, da pa bomo le to poslali pravočasno, pravzaprav, do konca oktobra, ko bo jasno, kakšne bodo v zimski sezoni, od 15. dec. 1987 do 15. marca 1988 naše zmogljivosti. Prijave za smučanje na Pohorju za zimsko sezono 1987/88 smo letos začeli sprejemati 7. novembra, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnem časopisju.
Bralcem prepuščamo presojo — kdo je bil za kaj opeharjen ?
Tak način pisanja tov. Plemlja je poskus opehariti za dobro ime . obe agenciji, ki ga sicer uživata.
POTOVALNA AGENCIJA AVIOTOURS, Maribor
Hvala za lep izlet!
Po grenkem spoznanju, da turistična agencija Yugotours Ljubljana za naš delovni kolektiv ni mogla organizirati izleta v Grčijo, smo se prijavili za izlet na Madžarsko pri Kompasu Slovenj Gradec. Vse pripra ve v zvezi z izletom je vodil tov. Grega Mohorko. Že v teh pripravah nam je dal veliko koristnih in potrebnih informacij, zato smo bili zadovoljni, ko smo izvedeli, da gre z nami kot vodnik. Kakšen naj bi bil vodnik, smo spoznali prav pri to-
varišu Mohorku. Izlet je trajal dva dni in vso pot je bil tov. Grega z nami. Tudi v Budimpešti, ko smo imeli tamkajšnjega vodnika za ogled mesta, se tovariš Grega ni oddaljil od nas. Na vsako stvar nas je opozoril, vsako stvar pokazal in organiziral. Z eno samo besedo — bil je vsestranski. Da je bil izlet vsem resnično všeč, gre velika zahvala prav tov. Gregu. Menim, da je to tisto, kar pri turističnih delavcih tako pogrešamo.
Bila pa bi krivična, če v tem pismu ne bi pohvalila voznika avtobusa. Ob neprijetnih pripetljajih v cestnem prometu in v prometni gneči velikega mesta ni niti z besedo ne z gesto pokazal slabe volje. Resnično srčno kulturen človek.
Za lep izlet in prijetne urice — obema iskrena hvala.
MARIJA HERMAN, za OOS OŠ Vuzenica
Božič je predvsem etično vprašanje
Moj skromni prispevek o božičnih praznikih, ki je bil objavljen v sobotni prilogi »Dela« 24. 10. 1987, je imel dokaj nenavaden odmev. Zato v imenu vseh tistih, ki so mi telefonirali, in pa tistih, ki so mi osebno izrazili nič manj kot navdušenje, prosim uredništvo, da objavi tudi ta prispevek.
Pa začnimo od začetka.
Že isti dan (sobota) dopoldne so nekateri tovariši začutili po-
trebo, da poiščejo mojo telefonsko številko in povedo svoje mnenje — mnenje somišljenika.
, Prvi je to storil tovariš Mrak iz Škofje Loke. »Popolnoma se strinjam z vsem, kar ste napisali.«
—	Oprostite, ste vi Slovenec?
—	sem ga vprašal. »Seveda sem Slovenec in ni nas malo, ki tako mislimo.«»
Tovariš Nace z Vrhnike: »Čestitam, tovariš, vsaj eden, ki je povedal resnico.«
Tovariš iz Ihana (imena si nisem zapomnil): »Popolnoma pravilno ste napisali, tudi jaz mislim tako.«
V službi:
—	trenutno ste najbolj popularna oseba v našem kolektivu, strinjam se s tistim, kar ste napisali;
—	bila sem navdušena, doma sem vaš prispevek na glas prebrala vsem članom družine;
—	ali si še na prostosti;
—	nisi stanoviten človek, že dve veri si zamenjal, sedaj pa rineš med katolike;
—	ha, ha, dobro si zložil;
—. tovariš, jaz se ne strinjam z vami (zakaj, pa ni povedala);
Po pisarnah so ležali izvodi sobotne priloge »Dela«, moj prispevek je bil obkrožen z debelimi črtami.
Seveda so bili tudi taki, ki se niso odzvali zaradi statusa — razumljivo. Sodelavka mi je med drugim povedala tudi tole:
Prvega novembra smo šli na grob staršev. Spotoma smo obiskali tudi strica, ki je slavist. Po
pogovoru, ki je bil posvečen spominu umrlih, je stric povedal, da ga je navdušil prispevek o božiču v sobotni prilogi »Dela«. Mi pa tega gospoda poznamo, mu je rekla moja sodelavka. Če ga poznaš, ga lepo pozdravi in mu čestitaj za pogum in iskrenost.
Hvala vsem, tudi tistim, ki ste kritično obravnavali vsebino mojega prispevka.
Spričo naštetih dejstev je ugotovitev lahko le ta: KAKO MALO JE POTREBNO ZA MOBILIZACIJO LJUDI!
Spregovoriti je potrebno kon-cizno in v narodnem jeziku, pa ne le o slabostih, ampak tudi o nesmislih, ki jih delamo. Nedvomno je moj prispevek prizadel posameznike, morda tudi nekatere forume v ZK. Toda tudi sam sem prizadet! V prispevku sem pisal le o sebi, svojih pomislekih in svoji organizaciji.
Kljub takemu pristopu pa me je prijatelj skoraj zaupno vprašal, ali sem se z Jožetom Smoletom dogovoril, da bom napisal tak prispevek. To vprašanje me je nemalo presenetilo, zato sem ga vprašal, zakaj tako misli. Odgovoril mi je, da je vsebina mojega prispevka v skladu s politiko, ki jo vodi Smole.
Tudi tako so nekateri razmišljali.
In kaj, ko bi somišljenike (kako malo je potrebno) pozval, da se organiziramo v posebno skupino (komunisti in nekomunisti), ki ne bi bila povezana z nobeno OOZK, ter nastopili s svojim
programom na spomladanski konferenci ZKS.
— Ali bi forumizirana ZK sprejela tudi ta izziv?
— Ali bi najprej mene, potem pa še druge proglasili za separatiste?
— Ali bi proti nam uvedli sankcije?
Tudi če bi to storili, bi končni cilj bil:
—	kompletna sprememba metod in oblik delovanja ZK in
—	dvig njenega ugleda.
Toliko, dragi somišljeniki.
Hvala za široko moralno podporo.
Če se še kaj slišimo, bo lepo. S tem končujem svoje pisanje o božiču in partiji. Svojo energijo bom odslej porabljal za rejo malih živali.
MOMIR RADOSAVLJEVIČ, Ljubljana, Titova 123
Iznakaženo drevo
Pred dnevom mrtvih, ko smo urejali grobove, je bilo na ljubljanskem pokopališču kar živahno. Taki smo pač, da imamo radi lepo urejen grob. Najbrž je to-del podedovane kulture. To ni nič slabega, saj imamo še celo prost dan za to. Tisti del novega pokopališča, ki leži južno od poslovilne dvorane, je tako imenovani parkovni del. Tam sta tabla, ki prepoveduje kakršnokoli ograjevanje. Čemu to, ne vem. Je pa to najslabše urejen del pokopališča.
Drevje, trava, plevel, in nič koliko načinov in poskusov, da bi grob pač nekako izgledal. Nekateri se mučijo s travo, drugi z nizkim grmičevjem, tretji s peskom, vendar je videz kaj klavrn.
Nekaj dni pred praznikom sem šel tudi sam urejat grob. Mali robnik, ki je bil zakopan v zemljo in je ločil pesek od zemlje, je bil razkopan in posamezni deli razmetani. Podobno je bilo še pri nekaterih drugih grobovih, ki pa so bili že pripravljeni za 1. november: To sem uredil, natresel peska in šel. Dan pred dnevom mrtvih smo tja nesli cvetje. Grob je bil spet razdejan, posamezni kosi razmetani. Za nameček pa je bila mala cipresa, ki smo jo vsadili spredaj, spodaj porezana, torej iznakažena. Vse podobne ciprese, ki so dosti višje, so bile nedotaknjene. Torej ni kdo vejic uporabil kot zelenje. Tako je komunalni delavec svojo voljo vtepel drevesu. Vse skupaj se mi je zdelo vandalsko. Sicer pa ne vem, zakaj nam nekdo vsiljuje svoje predstave, kako naj bo
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožUi, pohvalni ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljan pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
grob urejen, če pa s tem nismo zadovoljni.
Tak dogodek kaj čudno deluje. V sebi imaš neko spoštovanje do pokojnih, po drugi strani pa vidiš, da znamo trmoglaviti in vztrajati pri nemogočem. Že zdavnaj je jasno, da ta del poko-
pališča nima možnosti, da bi bil park, saj so zanj potrebne skrbno negovane travne površine in tudi z drevesi je treba delati bolj srčno.
IZIDOR REJC, Vodovodna 3, Ljubljana
Tema je vedno le tema, svetloba pa je lahko različna!
Bleščeča izbira več kot 1200 svetil za vse namene in prostore. Tovarniška znižanja in drobna darila ob večjih nakupih. Za vse kupce nagradno žrebanje in še veliko drugih ugodnosti: kataloška prodaja, nadomestna stekla, možnost zamenjave in še kaj...
Metalkine blagovnice v Ljubljani, Kamniku in Mariboru 29. 10.—14. 11.
© metalka