Uredništvo in opravništvo: Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. I uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopokL Telefon št. 113. Naročnina lista: Celo leto . 12 K Pol leta ; . . . . K četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 47. Maribor, dne 28. aprila 1913. Občni zbor S. K. S« Z. Da proslavimo spomin velikih pospešiteljev in prijateljev katoliško-narodnih organizacij, kardinala cir. Missia in kanonika dr. Križaniča, izbrali smo si za občni zbor naše največje in najbolj) izgrajene organizacije, S. K. 'S. Z., Sv. Križ na Mjurskem polju, kjer je obema možema tekla zibelka. Sv. Križ nas je sprejel z odprtimi rokami ter nam prepustil za zborovanje okusno prirejeno! in lepo ozaljšano Silomšekovo dvorano. . Zborovalcev od Sv. Križa in od drugod se je zbralo toliko, da niso mogli vsi v obsežno dvorano, ampak jih je mnogo moralo stati tudi pod milim nebom ter skušati pri oknih vjeti besede govornikov. Za uvod je nastopil dobro izvežba-ni križevski tamburaški zbor. Predsednik S. K. S. Z. dr. Korošec otvori zborovanje ter prisrčno ‘pozdravi vse navzoče prijatelje krščansko-socijalne organizacije. Nato poda sliko društvenega delovanja V prošlem poslovlnem letu. S. K. S. Z. je tudi v preteklem letu napredovala, lani je štela 148 društev, letos 154, napredek 6 društev. Mladinskih zvez ima že .127 in sicer mladeniških 57, dekliških 70. .Tudi telovadni odseki 0-rel so po številu in poglobitvi notranje organizacije napredovali, o čemur bodo poročali na svojem lastnem obenem zboru. S. K. S. Z. je priredila v preteklem letu štiri poučne tečaje: na Oljski gori, v Središču, Veržeju in v Braslovčah. V narodno-obrambnem oziru je S. 'K. S. Z. roko v roki s Slovensko Stražo tudi lani veliko storila. V zvezi je z nad 500 slovenskimi obmejnimi hišami. Obmejna društva dobivajo, kadarkoli se zglasijo, na razpolago knjige za svojo lastno rabo iz centralne knjižnice. Centralna knjižnica se je pomnožila lani zopet za 289 knjig in je štela vsega skupaj 7235, katero število se je v teku leta zaradi odpošiljatve na mejo zmanjšalo. Govorili so 'na raznih prireditvah S. K- S. Z. dr. Hohnjec 80krat, dr. Korošec 37kra,t, Žebot 34-kraJt, dr. Medved 27krat, dr. Verstovšek 17krat, dr. Leskovar 14krat, dr. Kovačič 4krat, dr. Lukman 4-krat:, dr. Jerovšek' 4krat, 'Gomilšek 14krat, Zajc 19-krat, Dr. Hohnjecu se izreče za njegovo požrtvoval- no in nesebično delo za katoliškof-narodno izobrazbo med velikim odobravanjem prisrčna zahvala. T|udi blagajnično stanj el je bilo ugodno. Dohodkov je bilo 1080.36 K, stroškov v istem času pa 431.76 K, torej še ima društvo 657.62 K gotovine. Predsednik štajerske zveze Orlov, dr V erst oj M š e k, je v vznesenih besedah vspodbujal navzoče mladeniče, da se oklenejo Orla. Telesa moč, duha krepost, to je načelo, na katerem zidamo naše orlovske organizacije. Narod bo svoj težak boj samo takrat srečno izvojeval, ako bo imel mnogo mož, vzgojenih v duhu orlovskem. Podpredsednik S. K. S. Z. dr. Hohnjec je v šaljivo-poučnem govoru orisal cilje našega delovanja v bodočnosti, katero mora iti za tem, da se poglobijo vse naše organizacije ‘v svojem potranjem u-stroju, ker samo tako lahko dajejo slovenskemu narodu razumnih mož in modrih gospodinj. Gospod poslanec M e 'š k o je v navdušenih besedah vzbujal navzoče, da 'gojimo, najsi bomo kateregakoli stanu, ljubezen da slovenskega jezika in domače grude. Hvalil je delo S. K. S. Z’, osobito za mladino ter izrekel nado, da lahko rečemo: Ida naš je vstajenja dan. Na predlog gospoda Osterca se je izvolil ta-le odbor: dr. Anton Korošec, predsednik; dr. 'J. Hohnjec., podpredsednik; Ferdo Leskovar, tajnik; Vinko Žolgar, blagajnik: odborniki: dr. Kovačič, dr. Verstovšek, dr. Jerovšek, dr. Lukman, Evald Vračko, Ivan Kociper, Fr. Gomilšek, ‘Franjo Žebot; namestniki: dr. Medved, dr. Vraber, Špindler, Pušenjak, Haubenreich, ,,Tkavc. Z željo, da Bog blagoslovi v bodoče naše delo, je predsednik sklenil «zborovanje, ki. je zopet enkrat v skupni sliki pokazalo ogromno delo S. K. S. Z. na polju narodne izobrazbe. Z geslom: Vedno na- prej! hočemo delovati tudi v tekočem letu. Pragmatična sankcija, V e. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla krasno opremljena knjiga: , „Die Pragmatische Sanktion.“ Pri tem učenjaSkem delu si je stekel največ zaslug naš štajerski rojak, minjisterijalni svetnik dr. Ivan Žolger, tako da ga ministrski predsednik gro'1 Stiirgkh v uvodu imenuje na prvem mestu med prireditelji in ga pohvaljuje z najbolj laskavimi Letnik V. besedami. Kot načelnik državnopravnega departmaja je pač gospod dr. Žolger iz arhiva oskrbel vse preimenitne listine, jih sam obdelava! in pod osebno odgovornostjo pustil v vpogled in v fotografiranje drugim, ki so sodelovali pri tej publikaciji. Iz svoje vladarske polnomoči bo avstrijski cesarji že od nekdaj določali in normirali hišni red habsburške dinastije. Talco so nastale domače navade, domače ustno izročilo, kolikor toliko obvezno za vse člane presvetle 'rodovine. Te tradicije so sčasoma vedno bolj dobivale značaj pravega zakonika, kateremu se je moral podvreči vsak Habsburžan. A hišna postava še ni bila postava za državo. Prvi korak v «tej smeri je storil cesar Ferdinand IL, ki je dne 10. majnika 1621 zasnoval svojo spisano oporoko, in dne 8. avgusta 1635 kodicil k tej svoji oporoki y približno istem, smislu, kakoršnega Ima poznejša pragmatična sankcija. Seveda, oporoka je obvezna le za sorodnike, a drugih ljudi ne ‘briga toliko, vendar cesar Ferdinand odločno izjavlja, da je njegova oporoka tudi ukaz na podložnike, kateri ga morajo izpolnjeyati. Tukaj imamo torej korenino pragmatične sankcije. Cesar Leopold je te določbe Ferdinandove oporoke sprejel in potrdil kot tajno 'hišno pogodbo Habsburžanov, katero je dal podpisati od svojih dveh sinov Jožefa in Karola. Tako je bila pot 'pripravljena za vekovito pragmatično sankcijo, katero je cesar Karl VI. slovesno proglasil dne 19. aprila 1713. Dve glavni točki določa ta velehistorični dokument. Prvič: nerazdeljivost in skupnost vseh tedanjih avstrijskih dežel, da se tedaj ne morejo razkosati m,ed različne habsburške člane, kar je velepomembno za moč našega cearstva. Drugič: 'prestolona^sledstvo v moškem rodu po pravu primogeniture, ki pa prehaja po ravno istem principu majorata tudi na ženski rod Habsburžanov, ako bi izumrl moški rod. S tem je zasigurana 'stanovitnost, zaporednost in legalnost vladarjev avstrijskih iz jedino habsburške hiše. Nobeno še tako historično kraljestvo izmed tedanjih od Karola VI. obvladanih dežel si ne more voliti in pa kronati izvenhabsburškega kineza. ,Dokler 'bo živel še kak Habsburžan, tako dolgo ni nobeden drug človek legitimni vladar avstrijskih 'dežel. To je sveta postava, ki se ne sme prekršiti. Ho je sveto !name-ščenje avstrijskih vladarjev iz habsburške hiše. To je sveto načelo, kako naj slede Habsburžani drug za drugim na avstrijskem prestolu. To je sveta vzroč- P OD LISTEK. Siromak ste« (Napisal Januš Golee.) (Dalje.) Pogledal je tudi to pot skozi duri po Marici, a seveda ni nič zapazil, ker je hčerka! že sedela na vozu, da je hrbtni del bluze izrezan skoraj do vratu, sprednji 'pa dolg; pa vendar se je razjezil in zaklical : „Čakaj, Marko, s takimi maškarami . . .“ Ni utegnil končati, ker je hlapec, podrezan od Marice, počil z bičemj in oddrdrali so. Pot na kraj veselice ni bila kratka, pa tudi cesta ne preveč gladka. 0'glaisili so se med potjo pri teti Ani. Teta je bila vesela obiska in je vse prisrčno poljubila; pograbila pa je tudi za moriini nož in petelina, za yrat, da bi po starodavni slovenski navadi pogostila sorodnike. Marko je zadovoljno gledal na prestrašenega petelina; brajtrajnki sta pa ustalvili teti nož kot an-gelj Abrahamu, braneč se: „Nikar, teta, nismo potrebni, zakaj nepotrebna potrata, kdo bode pa jedel?“ Tjudi teti se ' je vzbudila ljubezen do petelina, in popeljala je goste v sobo samo na kruh in kupico vina. . Marka je pekla ta priučena sramežljivost bra-trank, resnicoljubnost se mu je vzbudila, stopil je za odhajajočo teto in jej pošepetal na uho: „■Teta, če verujete v Boga in meni, le pripravite petelina, lačni smo.“ 'Ani je dopadla 'ta odkritosrčnost in bila je prepričana: Marko bo še gospod, ker je ravno tako odkritosrčen, kot domači kaplan. Petelin je priromal na 'mizo. Bratrajnki sta še ponovili enkrat teti o nepo-trebi te priprave, nato pa krepko posegli, da se je še Marko moral podvizati, če je hotel dobiti kaj. mesnega pod zobe. Pokrepčali so se in se odpeljali dalje — na veselico. Godba jim je že od daleč udarjala na ušesa, ko so se peljali proti kozolcu, kjer bi se imela vpri-zoriti igra, ples in prosta zabava. Jurist Janko jih je črno oblečen, s cilindrom na glavi in 'držeč jedno «rokavico v roki, ^e od daleč pozdravljal. Priskočil je k vozu, se na lahko priklonil in pomagal gospodičnama iz voza. Vse je že sedelo na sedežih pod kozolcem in vokja veselice, Tanko, je posadil tudi Marico in pa Zinko na pristojno mesto. Godba je utihnila, tržni odvetnik Dramnik si je samozavestno nategnil brke pod nosom, nato pa namignil Jankotu: „Začnite!“ Jurist je odložil svoj cilinder pod klop, na kateri je sedela tržka gospoda in stopil s konceptom na oder, da bi pozdravil goste in jih navdušil za na-rodno-obrambno delo. Pozdravil je Vse od advokata do Marice in Zinke z glasnim: „Dobro došli! Pozdravljeni!“ Pogledal jje nato v koncept in jel klestiti po Nemcih in nemškutarjih, ki so baš v Stolski dolini največji. sovragi. Ni pozabil tudi povdariti meje — Sotle; mu je pač izginilo iz spom|ina, da preko Sotle bivajo bratje Hrvatje. Gotovo tristokrat je ponovil: cenjena gospoda, dragi moji bratje in sestre! Pozdravni govor je bil tako navdušen in prisrčen, da je še gospod odvetnik zadovoljno kimal, pritrjevala gospa trgovčeva, pa tudi Marici in Zinki je segel v srce. Vse je ploskalo govorniku, le trezni Marko, o-prt na kozolčev steber, ni ploskal, ampak bil mnenja: Janko je kozel, nevedni in frazerski. Zastor so odgrnili in pričela se (je predstava. Dobro se je igralo; le nekateri nevedneži, ki delajo po vseh gledališčih zgago, so motili tudi pri tej priliki v najbolj ganljivih prizorih. Jurist Janko je ravno klečal na odrn pred zaročenko in jej prisegal zvestobo; pa se je spozabil robati posestnik kozolca, mireč vsiljivce po galeriji, in na vso sapo kričal: „Gromska strela, boste mi ves fižol pohodili; plačaj, če si kristijan in ne plazi po rantah!“ V zadnjem dejanju se je^pa polomila klop pod težo gospe trgovčeve; gospa je sicer vstala med globokim sočutjem gospoda adjunkta, le Jankotov cilinder se ni pustil nikdar več dvigniti v svojo prvotno visoko lego. Igra je bila končana, izačela se je prosta zabava. Konfeti je letel na vse strani, med «resnimi možaki pa so zveneli kozarci. Godci so nastavili pihala, zasopli na okroglo in mladež se je zasukala. In vse je se vrtelo po trati. Zinka in Marica se nista več zmenili za ubogega spremljevalca Marka, ampak sta v (kolobarju in skoku nasmihali bolj prijaznim tržkim gospodom ura,etnikom in pisarjem. Marko se je naslonil ob vodnjak, motril plesalce in bridko mu je bilo žal,, da je zamudil na gimnaziji se priučiti! temu umetnemu poskakovanju in kroženju. Plesalci so se vrteli, da jim je kar nepotrebni pot zalival čelo; le debeluhasti tržki dostojanstveniki so bili mnenja, da si je boljše grlo namazati s čim mastnim in mokrim, nego s — plesnim prahom. «Tiik ob Vodnjaku, ob katerega oprt je slonel Marko, so sedeli okrogle mize: odvetnik, tržki trgovec, notar, nadavkar in drugi, ki jinj je obilni trebušček branil ples in letanje. (Dalje prih.) nost za moč in blagostanje Avstrije. Tako nekako se bi razložila beseda pragmjatična sajnkcija. S hvaležnostjo, da bo odslej red v državi na znotraj, na vknjižbo sploh po 5*/«7o> na po 58/«% in na osebni kredit po 6%. zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopold, in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.