Uredništvo in opravništvo:
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopokL
Telefon št. 113.
Naročnina lista:
Celo leto		. 12	K
Pol leta ; . . . .		K
četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 47.
Maribor, dne 28. aprila 1913.
Občni zbor S. K. S« Z.
Da proslavimo spomin velikih pospešiteljev in prijateljev katoliško-narodnih organizacij, kardinala cir. Missia in kanonika dr. Križaniča, izbrali smo si za občni zbor naše največje in najbolj) izgrajene organizacije, S. K. 'S. Z., Sv. Križ na Mjurskem polju, kjer je obema možema tekla zibelka. Sv. Križ nas je sprejel z odprtimi rokami ter nam prepustil za zborovanje okusno prirejeno! in lepo ozaljšano Silomšekovo dvorano. . Zborovalcev od Sv. Križa in od drugod se je zbralo toliko, da niso mogli vsi v obsežno dvorano, ampak jih je mnogo moralo stati tudi pod milim nebom ter skušati pri oknih vjeti besede govornikov. Za uvod je nastopil dobro izvežba-ni križevski tamburaški zbor.
Predsednik S. K. S. Z. dr. Korošec otvori zborovanje ter prisrčno ‘pozdravi vse navzoče prijatelje krščansko-socijalne organizacije. Nato poda sliko društvenega delovanja V prošlem poslovlnem letu.
S.	K. S. Z. je tudi v preteklem letu napredovala, lani je štela 148 društev, letos 154, napredek 6 društev. Mladinskih zvez ima že .127 in sicer mladeniških 57, dekliških 70. .Tudi telovadni odseki 0-rel so po številu in poglobitvi notranje organizacije napredovali, o čemur bodo poročali na svojem lastnem obenem zboru.
S.	K. S. Z. je priredila v preteklem letu štiri poučne tečaje:	na Oljski gori, v Središču, Veržeju
in v Braslovčah.
V narodno-obrambnem oziru je S. 'K. S. Z. roko v roki s Slovensko Stražo tudi lani veliko storila. V zvezi je z nad 500 slovenskimi obmejnimi hišami. Obmejna društva dobivajo, kadarkoli se zglasijo, na razpolago knjige za svojo lastno rabo iz centralne knjižnice. Centralna knjižnica se je pomnožila lani zopet za 289 knjig in je štela vsega skupaj 7235, katero število se je v teku leta zaradi odpošiljatve na mejo zmanjšalo.
Govorili so 'na raznih prireditvah S. K- S. Z. dr. Hohnjec 80krat, dr. Korošec 37kra,t, Žebot 34-kraJt, dr. Medved 27krat, dr. Verstovšek 17krat, dr. Leskovar 14krat, dr. Kovačič 4krat, dr. Lukman 4-krat:, dr. Jerovšek' 4krat, 'Gomilšek 14krat, Zajc 19-krat, Dr. Hohnjecu se izreče za njegovo požrtvoval-
no in nesebično delo za katoliškof-narodno izobrazbo med velikim odobravanjem prisrčna zahvala.
T|udi blagajnično stanj el je bilo ugodno. Dohodkov je bilo 1080.36 K, stroškov v istem času pa 431.76 K, torej še ima društvo 657.62 K gotovine.
Predsednik štajerske zveze Orlov, dr V erst oj M š e k, je v vznesenih besedah vspodbujal navzoče mladeniče, da se oklenejo Orla. Telesa moč, duha krepost, to je načelo, na katerem zidamo naše orlovske organizacije. Narod bo svoj težak boj samo takrat srečno izvojeval, ako bo imel mnogo mož, vzgojenih v duhu orlovskem.
Podpredsednik S. K. S. Z. dr. Hohnjec je v šaljivo-poučnem govoru orisal cilje našega delovanja v bodočnosti, katero mora iti za tem, da se poglobijo vse naše organizacije ‘v svojem potranjem u-stroju, ker samo tako lahko dajejo slovenskemu narodu razumnih mož in modrih gospodinj.
Gospod poslanec M e 'š k o je v navdušenih besedah vzbujal navzoče, da 'gojimo, najsi bomo kateregakoli stanu, ljubezen da slovenskega jezika in domače grude. Hvalil je delo S. K. S. Z’, osobito za mladino ter izrekel nado, da lahko rečemo: Ida naš je vstajenja dan.
Na predlog gospoda Osterca se je izvolil ta-le odbor: dr. Anton Korošec, predsednik; dr. 'J. Hohnjec., podpredsednik; Ferdo Leskovar, tajnik; Vinko Žolgar, blagajnik: odborniki: dr. Kovačič, dr. Verstovšek, dr. Jerovšek, dr. Lukman, Evald Vračko, Ivan Kociper, Fr. Gomilšek, ‘Franjo Žebot; namestniki: dr. Medved, dr. Vraber, Špindler, Pušenjak, Haubenreich, ,,Tkavc.
Z željo, da Bog blagoslovi v bodoče naše delo, je predsednik sklenil «zborovanje, ki. je zopet enkrat v skupni sliki pokazalo ogromno delo S. K. S. Z. na polju narodne izobrazbe. Z geslom:	Vedno na-
prej! hočemo delovati tudi v tekočem letu.
Pragmatična sankcija,
V e. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla krasno opremljena knjiga: , „Die Pragmatische Sanktion.“ Pri tem učenjaSkem delu si je stekel največ zaslug naš štajerski rojak, minjisterijalni svetnik dr. Ivan Žolger, tako da ga ministrski predsednik gro'1 Stiirgkh v uvodu imenuje na prvem mestu med prireditelji in ga pohvaljuje z najbolj laskavimi
Letnik V.
besedami. Kot načelnik državnopravnega departmaja je pač gospod dr. Žolger iz arhiva oskrbel vse preimenitne listine, jih sam obdelava! in pod osebno odgovornostjo pustil v vpogled in v fotografiranje drugim, ki so sodelovali pri tej publikaciji.
Iz svoje vladarske polnomoči bo avstrijski cesarji že od nekdaj določali in normirali hišni red habsburške dinastije. Talco so nastale domače navade, domače ustno izročilo, kolikor toliko obvezno za vse člane presvetle 'rodovine. Te tradicije so sčasoma vedno bolj dobivale značaj pravega zakonika, kateremu se je moral podvreči vsak Habsburžan. A hišna postava še ni bila postava za državo. Prvi korak v «tej smeri je storil cesar Ferdinand IL, ki je dne 10. majnika 1621 zasnoval svojo spisano oporoko, in dne 8. avgusta 1635 kodicil k tej svoji oporoki y približno istem, smislu, kakoršnega Ima poznejša pragmatična sankcija. Seveda, oporoka je obvezna le za sorodnike, a drugih ljudi ne ‘briga toliko, vendar cesar Ferdinand odločno izjavlja, da je njegova oporoka tudi ukaz na podložnike, kateri ga morajo izpolnjeyati.
Tukaj imamo torej korenino pragmatične sankcije. Cesar Leopold je te določbe Ferdinandove oporoke sprejel in potrdil kot tajno 'hišno pogodbo Habsburžanov, katero je dal podpisati od svojih dveh sinov Jožefa in Karola. Tako je bila pot 'pripravljena za vekovito pragmatično sankcijo, katero je cesar Karl VI. slovesno proglasil dne 19. aprila 1713. Dve glavni točki določa ta velehistorični dokument. Prvič: nerazdeljivost in skupnost vseh tedanjih avstrijskih dežel, da se tedaj ne morejo razkosati m,ed različne habsburške člane, kar je velepomembno za moč našega cearstva. Drugič: 'prestolona^sledstvo v moškem rodu po pravu primogeniture, ki pa prehaja po ravno istem principu majorata tudi na ženski rod Habsburžanov, ako bi izumrl moški rod. S tem je zasigurana 'stanovitnost, zaporednost in legalnost vladarjev avstrijskih iz jedino habsburške hiše. Nobeno še tako historično kraljestvo izmed tedanjih od Karola VI. obvladanih dežel si ne more voliti in pa kronati izvenhabsburškega kineza. ,Dokler 'bo živel še kak Habsburžan, tako dolgo ni nobeden drug človek legitimni vladar avstrijskih 'dežel. To je sveta postava, ki se ne sme prekršiti. Ho je sveto !name-ščenje avstrijskih vladarjev iz habsburške hiše. To je sveto načelo, kako naj slede Habsburžani drug za drugim na avstrijskem prestolu. To je sveta vzroč-
P OD LISTEK. Siromak ste«
(Napisal Januš Golee.)
(Dalje.)
Pogledal je tudi to pot skozi duri po Marici, a seveda ni nič zapazil, ker je hčerka! že sedela na vozu, da je hrbtni del bluze izrezan skoraj do vratu, sprednji 'pa dolg; pa vendar se je razjezil in zaklical :
„Čakaj, Marko, s takimi maškarami . . .“
Ni utegnil končati, ker je hlapec, podrezan od Marice, počil z bičemj in oddrdrali so.
Pot na kraj veselice ni bila kratka, pa tudi cesta ne preveč gladka.
0'glaisili so se med potjo pri teti Ani. Teta je bila vesela obiska in je vse prisrčno poljubila; pograbila pa je tudi za moriini nož in petelina, za yrat, da bi po starodavni slovenski navadi pogostila sorodnike.
Marko je zadovoljno gledal na prestrašenega petelina; brajtrajnki sta pa ustalvili teti nož kot an-gelj Abrahamu, braneč se:
„Nikar, teta, nismo potrebni, zakaj nepotrebna potrata, kdo bode pa jedel?“
Tjudi teti se ' je vzbudila ljubezen do petelina, in popeljala je goste v sobo samo na kruh in kupico vina.	.
Marka je pekla ta priučena sramežljivost bra-trank, resnicoljubnost se mu je vzbudila, stopil je za odhajajočo teto in jej pošepetal na uho:
„■Teta, če verujete v Boga in meni, le pripravite petelina, lačni smo.“
'Ani je dopadla 'ta odkritosrčnost in bila je prepričana: Marko bo še gospod, ker je ravno tako odkritosrčen, kot domači kaplan.
Petelin je priromal na 'mizo.
Bratrajnki sta še ponovili enkrat teti o nepo-trebi te priprave, nato pa krepko posegli, da se je še Marko moral podvizati, če je hotel dobiti kaj. mesnega pod zobe.
Pokrepčali so se in se odpeljali dalje — na veselico.
Godba jim je že od daleč udarjala na ušesa, ko so se peljali proti kozolcu, kjer bi se imela vpri-zoriti igra, ples in prosta zabava.
Jurist Janko jih je črno oblečen, s cilindrom na glavi in 'držeč jedno «rokavico v roki, ^e od daleč pozdravljal. Priskočil je k vozu, se na lahko priklonil in pomagal gospodičnama iz voza.
Vse je že sedelo na sedežih pod kozolcem in vokja veselice, Tanko, je posadil tudi Marico in pa Zinko na pristojno mesto.
Godba je utihnila, tržni odvetnik Dramnik si je samozavestno nategnil brke pod nosom, nato pa namignil Jankotu:	„Začnite!“
Jurist je odložil svoj cilinder pod klop, na kateri je sedela tržka gospoda in stopil s konceptom na oder, da bi pozdravil goste in jih navdušil za na-rodno-obrambno delo. Pozdravil je Vse od advokata do Marice in Zinke z glasnim:
„Dobro došli! Pozdravljeni!“
Pogledal jje nato v koncept in jel klestiti po Nemcih in nemškutarjih, ki so baš v Stolski dolini največji. sovragi. Ni pozabil tudi povdariti meje — Sotle; mu je pač izginilo iz spom|ina, da preko Sotle bivajo bratje Hrvatje. Gotovo tristokrat je ponovil:	cenjena gospoda, dragi moji bratje in sestre!
Pozdravni govor je bil tako navdušen in prisrčen, da je še gospod odvetnik zadovoljno kimal, pritrjevala gospa trgovčeva, pa tudi Marici in Zinki je segel v srce.
Vse je ploskalo govorniku, le trezni Marko, o-prt na kozolčev steber, ni ploskal, ampak bil mnenja: Janko je kozel, nevedni in frazerski.
Zastor so odgrnili in pričela se (je predstava. Dobro se je igralo; le nekateri nevedneži, ki delajo po vseh gledališčih zgago, so motili tudi pri tej priliki v najbolj ganljivih prizorih.
Jurist Janko je ravno klečal na odrn pred zaročenko in jej prisegal zvestobo; pa se je spozabil robati posestnik kozolca, mireč vsiljivce po galeriji, in na vso sapo kričal:
„Gromska strela, boste mi ves fižol pohodili; plačaj, če si kristijan in ne plazi po rantah!“
V zadnjem dejanju se je^pa polomila klop pod težo gospe trgovčeve; gospa je sicer vstala med globokim sočutjem gospoda adjunkta, le Jankotov cilinder se ni pustil nikdar več dvigniti v svojo prvotno visoko lego.
Igra je bila končana, izačela se je prosta zabava. Konfeti je letel na vse strani, med «resnimi možaki pa so zveneli kozarci. Godci so nastavili pihala, zasopli na okroglo in mladež se je zasukala. In vse je se vrtelo po trati.
Zinka in Marica se nista več zmenili za ubogega spremljevalca Marka, ampak sta v (kolobarju in skoku nasmihali bolj prijaznim tržkim gospodom ura,etnikom in pisarjem.
Marko se je naslonil ob vodnjak, motril plesalce in bridko mu je bilo žal,, da je zamudil na gimnaziji se priučiti! temu umetnemu poskakovanju in kroženju. Plesalci so se vrteli, da jim je kar nepotrebni pot zalival čelo; le debeluhasti tržki dostojanstveniki so bili mnenja, da si je boljše grlo namazati s čim mastnim in mokrim, nego s — plesnim prahom.
«Tiik ob Vodnjaku, ob katerega oprt je slonel Marko, so sedeli okrogle mize: odvetnik, tržki trgovec, notar, nadavkar in drugi, ki jinj je obilni trebušček branil ples in letanje.
(Dalje prih.)
nost za moč in blagostanje Avstrije. Tako nekako se bi razložila beseda pragmjatična sajnkcija.
S hvaležnostjo, da bo odslej red v državi na znotraj, <da se bo lažje 'branila na zunaj proti Turkom, s prošnjami, naj se ohranijo stare deželne pravice, z obljubami pokorščine in večne udarnosti so deželni stanovi vseh kronovin/sprejeli in zaprisegli to temeljno pismo cesarja Karola VI. Najdalje so odlagali Mažari: do dne 1. majnika 1722. Najprej so se oglasili Hrvatje:	dne 9. sušca 1712, ko še ni bila
slovesno naznanjena pragmatična sankcija, & se J® vedelo za namero cesarjevo. Hrvati so prosili, da bi tista presvetla kri iz habsburške rodovine, ki bo vladala Štajersko, Koroško in Kranjsko, vladala tudi Hrvaško.
Vse te listine so zbrane v imenovani knjigi. Najvažnejše so jasno in krasno fotografirane. Na začetnem listu je slika cesarja Karola VI. Na sprednji platnici je cesarska krona, ki naj veže različne narode še stoletja in stoletja ...	P. G.
Kritičen dan.
Danes je kritičen dan prve vrste. Sklepati po glasovih nemških listov, ki vsi kar prekipevajo bojevite korajže napram četrtmilijonski Crnigori, mora danes v Londonu pasti odločitev glede skadrske-ga vprašanja. Petkova seja mednarodne konference v Londonu ni spravila skadrskega vprašanja niti korak bližje k rešitvi. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo: veleposlaniki so odklonili zahtevo po oboroženi intervenciji v Crnigori. Pri seji se je samo konstatiralo, da soglašajo velesile v tem, da se drži dosedanjih Sklepov ter se je določilo, pozvati kralja Nikito še enkrat, da se ukloni njihovi volji. O kakem ostrejšem koraku velesile niso hotele nič slišati in se je seja odgodila na danes. Ta potek seje je naše vodilne kroge in njihovo časopisje vznevoljil in razburil. Z veliko samozavestjo so naznanjali, da bo stavila Avstrija velesilami 'zelo konkretne predloge glede korakov napram Crnigori in „Neue Freie P.“ je že pisala o koereiltivnili odredbah. Toda vse je padlo v vodo. Do energičnejšega koraka, kot do ponovne *demarše, se velesile ne .morejo povspeti. Ker ta demarša pri črnogorskem kralju, ki se je za trdno 'odločil, da ne zapusti več Skadra, ne bo imela zaželjenega vspeha in ker more ta sklep samo ‘celo zadevo zavleči, zato je umevno, če se naši oficiozi razburjajo. V vseh mogočih varijacijah zahtevajo, da se Avstrija ne sme več pustiti vleči ter mora zahtevati od velesil aut-aut. Platonične deklaracije ne zadostujejo več, ampak morajo Velesile dokazati svojo voljo v dejanjih. Kakor pravijo zadnja poročila, bo Avstrija na današnji seji v Londonu z vso odločnostjo zahtevala, da se sklene odvzeti Crnigori Ska-der, če 'ne z lepa, pa z orožjem. Samo z besedami se Avstrija ne bo več zadovoljila, ampak bo na vsak način vstrajala na konkretnih, če tudi oboroženih dejanjih. Avstrija bo predlagala, da stavijo velesile Crnigori v najodločnejši obliki zahtevo po takojšnji zapustitvi Skadra. Ce bi se kralj Nikita ne uklonil, potem morajo velesile odrediti takoj oborožene korake. Te korake naj izvedejo vse velesile skupno, ali pa naj pooblastijo eno ,ali dve državi. Ce bi pa mednarodna konferenca tako energično akcijo odklonila, potem hoče Avstrija brez ozira na velesile ali skupno z Italijo, ali pa, če bi ta ne hotela, sama, izvesti vse potrebne korake. Ce je mnenje nemškega časopisja tudi mnenje merodajnih krogov, potem stojimo pred resnimi dogodki. Z gotovostjo lahko računamo, da velesile ne bodo pristale na zahtevo Avstrije. Za oboroženo ekspedicijo proti Crnigori se sigurno ne bodo zjedinile. Ce prav jih nekako veže skupni sklep, da mora postati Slade: albanski, pa vendar ne bodo hotele sledil. Avstriji že iz politično-taktičnih vzrokov. Avstrija že pripoveduje celemu svetu, da hoče 'magari sama proti volji velesil spoditi Crnogorce iz Skadra. Ker ni pričakovati, da bi se kaka velesila tako zavzela za Crnogoro, da bi ji priskočila z vojaško silo na pomoč, kar bi povzročilo mednarodne konflikte, bo ostal spor omejen na nas in Crnogoro. Mi bomo nosili vse stroške — krvne in gmotne — ki gotovo ne bodo mali in mi si bomo nakopali ves odi j. Velesile si bodo lepo umile roke in bodo iz ozadja gledale, kako bodo avstrijski vojaki prelivali kri za — Albanijo. Ce se 'bodo porogljivo smejale, ne vprašajte. Izvedel se bo njihov sklep, da postane Skader albanski, a stalo jih ne bo nič in tudi osovražile se ne bodo nikjer, kar bi bilo v slučaju mednarodnega sklepa in pooblastitve drugače. Z našo nesrečno politiko smo namreč prišli že tako daleč, da moramo biti veseli, če nam velesile mirno dopuste, da uveljavi/mo skupne sklepe vseh velesil. Same v tem dejstvu leži toliko bridke ironije za našo politiko, da bi človek, ki mu je res nekaj za ugled monarhije, najlažje jokal.
Toda pustimo inkriminacije. Mi stojimo pred vojsko radi albanskega Skadra, ki pa je po nesrečnih ovinkih naše politike postal častna zadeva naše države, kajti po tolikih slovesnih izjavah in sklepih bi bilo_ odneha nje v skadrskem vprašanju za nas res poniževalno 'in bi nam odvzelo še zadnjo senco resnosti in zadnji košček vpliva. Kako smo mi do tega prišli, da je sedaj radi nekulturne Albanije na tehtnici naš ugled, je drugo vprašanje in bo govorila zgodovina težko obsodbo, toda faktično smo sedaj tako daleč, da se vprašanje prikjlopilfcve Skadra tiče
v prvi vrsti nas Avstrije. In velesile so^ manevrirale in še manevrirajo tako spretno, da je prej @ied-narodna zadeva postala avstrijska z vsemi zlinui posledicami.
Danes tedaj pade v Londonu odločitev. Oči cele politične javnosti so vprte na mednarodno konferenco. Vsi politični dogodki so stopili 'v ozadje in vse pričakuje z napetostjo samo sklepov konference. Po razpoloženju, ki vlada v nemškem časopisju, mora pasti odločitev danes. To pa pomenja, da stojimo pred resnimi dogodki. Gotovo še ni, toda verjetno zelo, da bo 50milijonska Avstrija šla z vojaško silo nad četrtmilijonsko Crnogoro radi *— Albanije.
*
* *
Po pidcu Skadra. - Avstriji aahteva, da Črnogorci zapuste Skader. — Kralj Nikola noče o tem nič slišati. — Nevarnost oborožene! ekspedicije. — Danes ¥ Lendonn odločilna .konferenca. — Francoski glasori proti Avstriji.' Bolgari jsapustili Solnn. — Esad paša, vladar Albanije? — Zveza med Esad pašo in kraljem
Nikito ?
Zavzetje Skadra je psložaj poostrilo. Avstrijski vladni krogi in nemško časopisje; smatrajo zavzetje Skadra za izzivanje cele Evrope, v prvi vrsti Avstrije, in hočejo s Crnogorci kratkomalo obračunati. Padec Skadra pomenja za Evropo, ki je zahtevala od kralja Nikolaja, da naj opusti obleganje, v resnici nesmrtno blamažo. Popolna nemoč evropske politike se ni še nikoli pokazalo tako eklatantno, kakor v tem slučaju. Da je Avstrija kot najbolj interesiraina in angažirana država s tem porazom najbolj prizadeta, je umevno in umevno je tudi, če nemško časopisje naravnost divje napada našo zunanjo politiko kot slabotno, nezmožno in skrajno škodljivo. ITo spoznanje, ki je prišlo sicer zelo pozno, pa žalibog ne bo imelo zaželjenih. sadov,, ker .temelji na krivih premisah. Tendenca nemškega imperializma je, ki je doživela sedaj v naši zunanji politiko toliko neznosnih udarcev in dokler merodajni krogi tega ne bodo uvideli, je vsako trajno zboljšanje z u n an j e-poli tičniii odnošajev izključeno. Te sanacije tudi ne bo prineslo sedanje energično postopanje proti Crnigori. 'Naj človek sodi o Crnigori tako ali tako, psiholoigjično u-mevno je njeno ravnanje vsekakor. Da po tolikih mesecih obleganja in po ;tolikih žrtvah Crnagora me bo kratkomalo -sledila pozivu velesil, ki , so zahtevale konec obleganja Skadra, je bilo pričakovati. ,Ena glavnih napak evropske diplomacije je pač bila, da ni bil veto glede .Skadra vložen prej in ne še le tik pred zastavljenim ciljem. ’V tem oziru se je s Crnogoro ravnalo precej č(udno in je bil njen odpor naravna posledica.
Sedaj je položaj nekako sledeči: Velesile zahtevajo, da naj Crnagora takoj zapusti Skader. Kralj Nikola se za to ne briga in izjavlja, da je Skader črnogorski. Avstrija predlaga velesilam, naj vdejst-vijo svojo voljo, če drugače ne gre, s silo. IV petkovi seji v Londonu velesile tega predloga niso hotele sprejeti in hočejo samo še enkrat pozvati kralja Nikito, da 'naj se ukloni. Ker ta poziv ni dovolj oster in ker o nadalnjih korakih ni še nič sklenjenega, se Avstrija s tem ne zadovolji in bo . na današnji konferenci z nova predlagala ostrejše odredbe. Ce se ošttale 'velesile s tem ne bodo strinjale, bo postopala na svojo roko in govori se, da bo prišlo Še pred koncem tedna do oborožene intervencije. Ker so poprej vse velesile sklenile, da mora biti Skader albanski, izražajo nemški listi upanje, da ta korak ne bo povzročil mednarodnih konfliktov. Sigurnega se pa ne ve nič. .Sasonov vstraja sicer še vedno na storjenem sklepu, toda rusko javno mnenje povzdiguje vedno krepkeje svoj glas za Crnogoro. Tudi na Francoskem se oglašajo protiavstrijski glasovi. Bivši zunanji minister Gabriel Hanotaux je v nekem članku, ki je vzbudil .veliko pozornost, obsodil Avstrijo, da lahkomiselno spravlja Evropo v nevarnost vojske. Ce misli kralj Nikolaj vstrajati na svojem odklonljivem stališču do skrajnosti, ali če hoče s tem svojim upiranjem samo Skader kolikor mogoče drago prodati, se še ne ve. 'Gotovo pa je, da je misel o kompenzaciji zopet v ospredju in ventilirati se jo hoče tudi p Londonu. Avstrija pa ,o tem noče nič slišati in pravi, da ne gre, da bi se Crnogoro za to, da se je upirala celi Evropi, še odškodovalo.
Oficijozen avstrijski glas.
„Fremdenblatt“ priobčuje na uvodnem mestu članek, ki povdarja, da bo pri mednarodni razpravi glede skadrskega vprašanja nastalo -resnično pomir-jenje radi te tako kočljive zadeve še le tedaj, če ne bo ostalo samo pri platonični deklaraciji o enotnem naziranju in o enotnih namernih, marveč jče se bo brez odlašanja spremenilo dobro voljo v dejanja. Z ozirom na ‘to pa mora napraviti posebno slab utis, če se še vedno govori na marsikaterih mestih y inozemstvu o kompenzacijah, ki bi se naj dale Crnigori za ntene v°jaške vspehe, ko vendar vspehi, kot padec iSkadra, logično ne morejo pomeniti nič drugega, kot udarec zoper ugled velesil, kot skrajni cinizem zoper enotno Evropo. Ce bi velesilam tako kršenje političnega in vojaškega prestiža bilo vse eno,, jim na tem potu ne more slediti Avstro-jOjgrskai ki mora z vsem pritiskom vstrajati na tem, da se takoj in temeljito napravi remedura. Najmanj, na kar zamore Avstrija po dosedanjih slabih izkušnjah računati, je, da se na Cetinju takoj izroči protest, ki so
ga že sklenile vse velesile, in sicer y obliki energičnega poziva, da Crnagora takoj zapusti Skader; v slučaju pa, da bi se Crnagora temu upirala, se jo mora ,z vojaško silo k temu prisiliti. Ce bi Evropa ne vstrajala na tem minimumu, bi se po pravici polastilo Avstrije čustvo nezadovoljstva, da, celo ogorčenja, 'kar zabraniti bi bilo po našem mnenju .gotovo v interesu Evrope.
U sadovih ^avstrijske zunanje politike piše „Polaer Tagblatt“ od dne 24. t. m. — če tudi s svojega stališča in iz svojih razlogov — nastopno, kakor pribito veljavno sodbo:
„Odigrali 'smo. Vsi ugodni momenti so šli mimo nas. Naša ekspanzija na sever, vzhod in zapad jo izključena. Dežela naših želja je bil edino Balkan z Albanijo. Albanija je morala biti naša radi našega maritimnega položaja; Srbija, Crnagora in Bolgarska naj bi bile ozemlje za naš gospodarski eksport, vir, iz katerega bi bili mogli dobivati eenene deželne produkte. Izgubili 'smo Sandžak s potjo v Solun; nič nismo zamenili za to, albanske obali si nismo osvojili in sedaj smo prišli še ob ‘Skader. Nismo pa dobrovoljno dali všega tega, da bi si pridobili simpatije Bolgarov, Srbov in Črnogorcev. Ne, mi smo posledice teh strašnih izgub uredili tako, da -smo v onih deželah obsovraženi brez primere, da se je celo nekdanja simpatija -Rumunov za nas spremenila v ‘gnus in zaničevanje. Prešibki smo, da bi i uresničili svoje želje in smo svoje prijatelje potegnili za seboj navzdol. To so vspehi naše zunanje politike.“
Izjava ministra Zaleskega.
Finančni minister ’Zaleski je zastopnikom bank, ki so bili pri njemu zaradi železniškega posojila, izjavil, da padec Skadra, ki so ga naprej slutili, ni zunanje-politične smeri nič izpremenil in ni povoda misliti, da ’bi se obstoječi sporazum med: velesilami motil. Velesile vstrajajo na sklepu, da Crnagora Skadra ne obdrži. Ta izjava se je na dunajski borzi afiširala.
Essaci paša proklamiral novo Albanijo.
Belgrad, dne 26. aprila. Iz Elbaisana je semkaj prišla vest, da je Essad paša, dosedanji branitelj 'Skadra, sporazumno z Džavid pašo, proklamiral neodvisnost Albanije pod suverenitete sultanovo.
Ta vest ima veliko verojetnosti, k'er sta oba generala na čelu 35.000 dobro ,izvežbanih vojakov še najhitreje v stanu, datese polastita vlade. Ce se uresniči ta vest, bi znale znova nastati kake težkoče, kajti katoliški severni del Albanije gotovo ;ne bo hotel pri-poznati v kakoršnisikolibodi obliki turško nadgospo-darstvo.	..	.
Med zavezniki.
Bolgarski ministrski predsednik Gešov je brzojavil „Novoji Vremji“: „Pomirite javno mnenje. Spo-ri med Bolgarsko in Srbijo se bodo poravnali- mirnim potom; odločil bo ruski car kot razsodnik.
Podrobnosti o kapitulaciji Skadra.
Uradno se poroča, iz Cetinja:
Pogajanja glede kapitulacije trdnjave so trajala cela dva dni. Dne 22. t. m. je odposlal Essad paša k prestolonasledniku parlamenitarja, k; je izrazil željo, da se hoče ‘Essad paša pogajati glede predaje ! mesta. Nato je odšel general Vukotič kot parlamentar v mesto, a pogajanja niso imela nobenega , vspeha, nakar so Crnogorci stopili takoj v ofenzivo. V torek je prišel nov parlamentar. Essad paša je prosil za nova pogajanja. General Vukotič je odšel zopet v Skader kot parlamentar in dobil navodilo, da Lahko dovoli hrabri posadki prost odhod z vsemi vojaškimi častmi in z orožjem, če treba 'tudi, z lahko artilerijo. Na podlagi te pogodbe sta *v torek ob šestih zvečer general Martinovih in Essad paša podpisala kapitulacijski protokol., TUrki so pričeli takoj zapuščati svoje pozicije in zadnji oddelki so odšli dne 24. t. m. dopoldne iz trdnjave. General Martino-vič je obvestil kralja o okupaciji Taraboša brzojavno.
Kralj in kraljica sta odposlala dne 23. t. m. zjutraj iz Virpazarja tri čolne provi j anta ’in sanitetnega materijala kot prvo pomoč. Essad paša odide z garnizijo v svojo domovino Tirani. Črnogorci so zaplenili 120 topov, med temi 40 brzostrelnih topov in 12 'havbic, in veliko zalogo vojnega materijala.
Žrtve.
Število 'mrtvih in ranjenih pri zadnjem naskoku na Skader znaša na obeh straneh 10.000.
Položaj v Skadru.
V mestu je vse mirno. Pravoslavno in katoliško prebivalstvo je ob prihodu zmagov/aleev hitelo na ulice in navdušeno pozdravljalo 'črnogorsko vojsko, zavedajoč se, da bo z njenim prihodom zavladal red in mir v mestu.
Črnogorske oblasti so takoj poskrbele za dovoz žita in drugih živil. Po vsem mestu peko sedaj že svež kruh.
Vesti o pokoljih.,in plenjenju so od kraja in do konca zlobno zlagane,, kar pač ni potreba še posebej n agl as ati. Mesto je silno trpelo od bombardiranja; nekateri deli ujesta so popolnoma porušeni. Pred Skadrom je ostalo nekaj bataljonov srbske vojske, li bataljoni pripadajo, drinski in šumadijski diviziji, si srbski oblegovalni topo vi so ostali na svojih pozicijah.	^
Crnogorski in srbski vojaki pojo sedaj to star ro narodno pesem:
k bijelome Skadru na Bojani, uzet èu te za vjernu ljuboveu, pa češ biti gospodja, kraljica, presti svilu na zlatno vreteno, svilu plesti, na svili sjediti, a nositi divu i kadilu . . .
A kakav je Skadar na Bojani!
Kad pogledaš brko iznad grada, sve porasle smokve in masline, i još oni silni vinogradi; kad pogledaš strmo izpod grada, al’ uzrasla šenica bjelica, a oko nje zelena livada,, kroz nju teče zelena Bojana, po njoj pliva riba svakojaka . . .“
Crnogorski kralj Nikita pomilostil vse zaveznike iz
leta 1907.
Povodom padca Skadra je kralj Nikita podpisal amnestijo, s katero pomiloščuje vse zarotnike iz leta 1907, ki so bili obsojeni na dolgoletno ječo. — Kralj je sam odprl ječo, v kateri sta bila zaprta biv-,ši minister Andra Radovič in dr. Marušič, ju bbjel in vsakega posebej poljubil. Amnestirane zarotnike je občinstvo v triumiu odpeljalo v mèsto pred kraljevo palačo, kjer jih je kralj 'še posebej sprejel v daljši avdijenci. V Crnigori vlada radi tega kraljevega
čina velikansko veselje in splošno zadovoljstvo.
*
* *
Zveza med kraljem Nikolajem in Essad pašo?
Veliko pozornost vzbuja 'v političnih krogih domneva, da obstoja med 'kraljem Nikolajem 'in Esad pašo, ki se je proklamiral za vladarja nove Albanije, zveza. Stvar se utemeljuje tako-le: Skader pi padel vsled sile ‘naskoka, ampak je kapituliral po dogovorih med kraljem Nikolajem in Essad pašo. Ce se razun tega dejstva še vpošteva, da se je pustilo Essad paši ves vojni material, puške, orožje in 'poljske 'topove ter se mu je dovolilo, da se je umaknil s svojo armado 90 kilometrov od Skadra v Tirano, v središče Albanije in če se pošteva,, da je Essad paša, ki poveljuje številni in dobri armadi, plemenitega albanskega pokoljenja, 'tedaj sposoben za vladarja, potem ni abotna kombinacija, ako ,fse misli na zvezo med njim in Nikito. Ce se ta domnevanja u-resničijo, potem imamo na mah povsem spremenjen položaj. 'S to zvito potezo bi ,Nikita evropski diplomaciji popolnoma prekrižal vse račune. Avstrija bi s svojo Albanijo prišla prepozno.
Bolgari zapustili Solun.
Bolgarske čete so zapustile 'Solun. Tudi vse druge vladne bolgarske naprave v Solunu,, kakor pošta, telelon, so bile zaprte. S tem, da so se Bolgari odrekli 'Solunu, je odstranjeno kočljivo vprašanje in jo Balkanska 'zveza zopet močno utrjena. Prerokovanja o bojih mećT zavezniki se ne bodo uresničila, kajti tudi med Bolgarijo in Srbijo bo prišlo do mirnega sporazuma. Bilo 'bi tudi preveč blazno, če 'bi se sqdaj po tolikih žrtvah, začeli klati med seboj.
Resen položaj.
O resnosti položaja priča konferenca, ki jo je imel v soboto, 'dne 26. t. m., pozno zvečer, cesar z grofom Berchlohlom, Krobatinom in Hötzendorfom.
Sesti Italijanski dreadnought.
V prisotnosti kraljevske dvojice, kraljevih princev, vojvode Oporto, ministrov, državnih podtajnikov, zastopnikov parlamenta in oblasti ter velike množice, je splaval dne 24. t. m. v Castellamare di Stabia šesti italijanski dreadnought.
Protiavstrijska demonstracija v Italiji.
Iz Pavije poročajo: Dijaki so na tukajšnji u-niverzi priredili manifestacijo za Crnogoro. Culi so se Avstriji sovražni klici. Zažgala se je tudi papirnata zastava z avstrijskim grbom.
Pariška finančna komisija.
Listi poročajo:
Program pariške finančne komisije, ki se sestane dne 5. maja pod predsedstvom Picliona, obsega sledeče točke:
1.	Način in sredstva za razdelitev turškega državnega dolga med Turčijo in Balkansko zvezo z o-zirom na evropske vilajete.
2.	Jamstvo za nemoteno nadaljne poslovanje že obstoječih podjetij v. evropskih vilajetih, na katerih je interesiran evropski kapital.
3.	Splošni dogovor glede zahtev po vojni odškodnini.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Dr. Anton Pinter, kaplan v Slov. Bistrici, je postal vojni kurat c. kr. vojne mornarico v Pulju.
Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih 'avstrijskih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor na bin-koštno nedeljo, ,dne 11. maja, v Gorici v hotelu pri „Zlatem jelenu“, ob %11. uri dopoldne. *Po skupnem obedu je ogled kmetijske šole v Gorici.
Generalni štrajk v Belgiji je končan. Po desetih dnevih štrajka je socijalna demokracija omagala in brez kakšnega pozitivnega vspeha — hotela je doseči spremembo volilnega reda, dosegla je pa nekaj praznih besed — odvrgla orožje ter sklenila konec. Skoda je velika in nevolja ljudstva nad social-demokratičnimi demagogi vedno večja. Socialna demokracija Ibo svojo frivolno igro z ljudskimi interesi še drago plačala.
Praktična novost na hrvaških poštah. Zagrebški uradni list „Narodne Novine“ poroča, da se od dne 1. maja letos uvede novo postopanje s priporočenimi pismi, tiskovinami in dopisnicam^, ki se bodo odslej lahko oddala kar v poštno skrinjico. V promet pridejo namreč zavitki (kuverti) z znamkami po 16 in 35 vinarjev in rudečim robom. Ako 'je pismo težje, treba diferenco poravnati s prilepljenjem nadalj-nih znamk. Na gornjem delu zavitka je rezeviran prostor za natančen naslov pošiljalca. Pismo se vrže v poštni nabiralnik. Na podlagi podatkov o obeh naslovih se potem lahko pri onem poštnem uradu, ki v tistem, delu mesta pobira pisma, dobi potrdilo (rece-pis). Odškodnina za eventuelno izgubljeno priporočeno pismo se izplača le proti recepisu. Reklamirati je treba tekom enega leta. Toda tudi brez teh zav^kov se lahko na opisani način odda; priporočeno pismo; zadostuje namreč, da se pismo primerno Jrankira, zavitku napravi rudeč rob in napiše besedo „priporočeno“, ki se mora rudeče podčrtati.
Denuncijanti na delu. Cesarski svetnik obdolžen. Sedanji kritični položaj izrabljajo razne podle duše, da ovajajo ljudi, ki v družbi ne pazijo Bog ve kako na vsako besedo, radi veleizdaje in sličnih pre-greškov. Imeli ‘smo že več takih slučajev na Štajerskem, a dogajajo se tudi drugod po Slovenskem, Iz Novega mesta poročajo: Že večkrat smo svarili novomeško občinstvo na nevarnost, ki preti vsakemu od strani denunciiantov v družbah, 1 kjer se razpravlja o političnem položaju monarhije v zvezi z dogodki na Balkanu. Žrtev take ovadbe je postal novomeški trgovec Jurij Picek, ki je bil svoj čas imenovan ludi cesarskim svetnikom. Picek, miren človek, pristaš S.
L.	S., je v neki družbi v kavarni bivlšega policijskega oficijala Schweigerja'izrekel 'nekaj, gotovo ne hudo mišljenih besed, pa je bil denunciran in ima to njegovo stvar že državno pravdništvo v rokah.
Kongres hrvaških in srbskih čebelarjev iz kraljevine Hrvaške in Slavonije bo začetkom meseca septembra v Karlovacu. Takrat bo v Karlovacu »tudi gospodarska razstava.
Novi general karmelitarskega reda. Za novega generala reda karmelitarjev j,e bil v Rimu izvoljen p. Clemens, ‘provincial v Benetkah. Dosedanji general je bli Španec p. Ezechiel.
Fanatiki svobodne misli. Najhujši, zakleti sovražniki vere in katoličanstva, francoski svobodomisleci, so zborovali zadnjic v Lillu. Sklenili so, da so vsi pristaši svobodne misli dolžni, da se dajo pokopati brez vsakih verskih obredov in se morajo, če le morejo, pustiti sežgati. Svojih otrok ne smejo pustiti učiti krščanskega nauka in'jim morajo zabraniti hoditi v cerkev. Poročiti se pristaši svobodne misli ne smejo pustiti cerkveno. Nadalje so sklenili svobodomisleci, da se mora v šolah prepovedati pouk kršč. nauka. Mladina naj se vzgaja 'povsod v brezverskem duhu. Sklenili so tudi zahtevati, da naj država hitro ustanavlja nadaljevalne šole, da cerkev ne v-lovi V tistem času, ko zapuste šole in preden vstopijo v vojaščino. To so splošne stvari,, ki dokazujejo, da pristaši svobodne misli smatrajo kot glavno svojo nalo|go, da iztrgajo že v otroški nežni mladini vero iz srca in 'da onemogočijo pouk v krščanskem nauku. Svobodomisleci so se pa še posebej pečali z razmerami na Francoskem. Pred vsem so zahtevali, naj se odpravi narodni praznik Devici Orleanski, slavni francoski junakinji «a čast, češ, da se s tem praznikom napravi katoliški cerkvi prevelik poklon. — Prav je, da so svobodomisleci odkrito povedali, kaj prav za prav nameravajo. Celo liberalnemu „Malinu“ se zdi preveč, kar zahtevajo svobodomisleci in jim očita, da niso več svobodomisleci, marveč svobodomiselni fanatiki.
Kdor ne čita inseratov, se 'tudi za današnji ‘o-glas „Srečke v korist Slovenski Straži“ brigal ne bo, kar mu zamore biti v velikansko škodo. Ta oglas izide samo še danes. Naj ga torej cita vsakdo, ker bo sicer prepozno.
v
Štajersko.
Maribor. Vabimo k protialkoholnemu shodu lin ustainovlnemu zboru protialkoholnega društva „Sveta vojska’“, ki se vrši v Mariboru, v ‘mali dvorani Narodnega doma v nedeljo, dne 4. maja 1913, ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Pozdrav. 2. Predavanje gospoda dr. Schwaba: Vpliv alkohola na človeški organizem. 3. Deklamaija. ' 4. 'Alkohol in mladina. Predava dr. Kovačič. 5. Sprejem udov. 6. Volitev odbora. ,7. Slučajnosti. Streha nad glavo nam gori, hitimo gasit! Pričakujemo obilne udeležbe. Razna društva naj pošljejo svoje zastopnike. — Pripravljalni odbor.
Maribor. *V Narodnem domu v Mariboru se o-tvori v ,četrtek, dne 1. majnjka, zvečer ob 7. uri, sezona poletnih koncertov. Prijatelje lepe glasbene u-metnosti vabi odbor Glasbenega društva.
Maribor. (Zopet grozna nesreča na koroškem kolodvoru.) Včeraj, dne 27. 't. m. zjutraj je zdrobilo tukajšnjemu delavcu Deučihanu prsa, ker je prišel med dva vozova. Bil je čez par minut mrtev. Z.apu-šča šest otrok, ki so že pred letom 'izgubili mater. Nesreča se je zgodila, kakor pravijo tovariši, po neprevidnosti ponesrečenega samega.
Maribor. ,Mariborska .skupina Jugoslovanske strokovne zveze ima na križevo, dne 1. maja, dopoldne ob 8. uri V prostorih Zadružne zveze (Cirilova tiskarna) svoj občni zbor. Pridite vsi člani. Prive-
dite še druge seboj. Po zborovanju vplačevanje prispevkov.
St. Lenart v Slov. goricah. Veselica pri Arnušu se ne vrši na križevo, ampak prihodnjo nedeljo, dne 4. maja. Pridite!
Sv. Urban pri Ptuju. Tudi pri Sv. Urbanu se gibljemo. Stavili bomo drugo leto velikansko poslopje, ki pa presega naše denarne moči. To je nova šola, ki bo veljala, kakor se sliši* okoli 160.000 do
200.000	K. A zakaj nam bo, saj vendar ne bo okoli 15 razredov? Ali bi mogoče kdo rad napravil lepe dobičke? Zato, davkoplačevalci, pozor! . Urbanski mladenič.
Jarenina. Včeraj, dne 26. t. m., zvečer, je po daljši bolezni umrl tukajšnji gostilničar in mesar g. Karl .Ornik. Bil je v najboljši (moški dobi, star 35 let. Pogreb je jutri v torek, dne 29. 't. m., ob 9. uri predpoldne. N. v m. p.!
St. Lovrenc nad Mariborom. 'Slovenski gimnazijci iz Maribora vabijo na predstavi, ki se vrše pod pokroviteljstvom prečastitega gospoda profesorja dr. Antona Medveda v nedeljo, dne 12. maja v gostilni gospoda Kodra pri Bv. Lovrencu ob koroški železnici. Vprizori se: „Zaklad“, ljudska igra v štirih dejanjih, in „V civilu“, burka v enem dejanju. Po predstavi prosta zabava, šaljivi ribolov, šaljiva pošta itd. 'Cene: sedeži 2 K, stojišča 80 vin. Začetek ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabijo prireditelji. Ker je namenjen prebitek 'dijaški kuhinji v Mariboru, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Celje. Celjsko okrožje Orlov priredi v nedeljo, dne 12. maja t. 1. izlet, združen z javno telovadbo v Šmartno v Rožni dolini. Celjani in drugi okoličani, ne pozabite ta dan pohiteti, v lepo našo Rožno dolino!
Koroško.
Tolstivrli. Tolstovrški župan; gospod France Kogelnik je odložil županstvo, ker je preveč zaposlen doma na posestvu. Župan Kogelnik je dolgo vrsto let vzorno vodil občinske posle v (tolstovrški občini. Na njegovo mesto so izvolili kmetje pravega moža L. Kotnika v Dobrijah.
Učni tečaj za natakarice. V Celovcu so priredili učni tečaj za natakarice. Otvoril se (je dne 23. t. m. Udeležuje se ga 32 natakaric.
Kranjsko.
Vlomilec v Orožnovi koči na Crniprsti. V nedeljo so zapazili izletniki iz Gorice na Crnoprst, da je bilo v Orožnovo kočo vlomljeno. Deska s ključavnico za prva vrata je bila vsa razdejana, vijaki in ključavnica so ležali na tleh. Na enak način je bilo vlomljeno tudi v drugo in ‘tretjo-sobo. Sodi se, daje vlomil kak divji lovec.
Delavec milijonar. Slovenski 'delavec Fr. Radovič na Gorenjskem je po poročilih listov dobil obvestilo, da mu je v Kapstadtu v južni Afriki umrl neki sorodnik,, ki mu je zapustil en milijon vredno premoženje.
Primorsko.
Dva zrakoplovna — goriška Slovenca — ponesrečila. Iz Homesteada, N.-J., v Ameriki, poročajo: V; mestu Homestead, N.-J., se nekaj Slovencev zanima za zrakoplovstvo. V vrsto; Zeppelinovih <in pa Wrightovih učencev je vstopil ondi tudi slovenski rojak Ivan Bizjak, 43 let star, po poklicu kovač, oženjen, doma iz Sežane na Krasu. ‘Ivan Bizjak ima v Homesiteadu že nekaj let svojo hišo z dobroidočo kovačnico. V tej kovačnici so se delali zadnji čas načrti za nov eroplan po 'Bizjakovem obrisu. Zato se je potrošilo mnogo novcev in žrtvovalo dosti truda, a mnogim 'izumiteljem že ni bila sreča mila, in taka usoda je zadela tudi našega Bizjaka. 'Zadnja sobota je bila določena za prvo poizkušnjo Bjizjakovega umotvora na dvorišču blizu njegove kovačnice. V družbi nekega John Handa se je hotel Bizjak 'spustiti v zrak z novim letalnim strojem, pri tem jima je pa odrekel motorni stroj, da se nista dvignila Še niti za ped visoko nad zemljo. Največ preglavice sta imela z gonilnim vretenom v ozadju novozgrajenega eroplana. Pričujoči sosedje so obema branili, naj ne delata tako drzne poizkušnje, a vse zaman. Bizjak je konečno zaklical svojemu tovarišu:	„Dalje!“ John
Hand je nato odprl stroj, pa razočaranje in nesreča! Eroplan se ni hotel dvi^nitti; niti za ped nad zemljo, pač pa je eksplodiral slabo zgrajeni motor, vsled česar ga je vrglo več metrov visoko. Po 'nesreči je padel za tem Bizjak ravno na lopate propelerja ali vijaka in si je vsled padca zlomil več reber in levo roko; zelo opasno je poškodovan tudi notranje. Takoj zatem so prenesli ponesrečenca popolnoma nezavestnega na njegov dom, kjer je poklicani zdravnik izjavil, da bo Bizjak težko okreval. Pomilovanja vredno je pri tem tudi, da je potrošil Bizjak za ta letalni stroj skoraj vse svoje premoženje., ker je delal na njem 'več let. — O ;drugi nesreči poročajo iz Cerkna na Goriškem: V Cerkno je dospela 'iz Berolina brzojavka, da se je tam ponesrečil ter padel iz zrakoplova naš rojak Viljem Peternelj, ki je pred letom stopil v krog Zeppelinovih učencev ter se posvetil zrakoplovstvu. Vendar poškodbe niso nevarne.
Loterijske številke.
Trat
Dunaj
28. aorila 1913 19.	.
12 13 29 82 90 45 49 56 38 64
Be lepa, enonad-1OUfl stropna, vili podobna Lja_ obstoječa iz 5 zidana SlISlMp sob in gospodarskega poslopje, 2*/s orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v’prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiču, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Gospodična
z dolgoletnimi spričevali, izvrstna kuharica, išče službe gospodinje. Ponudbe pod H M 33, pošta Maribor, kolodvor, poste restante. 85
Razpisuje se
služba organista
in cerkovnika v Rušah pri Mariboru. Nastop službe po prvem maju. Glede plače sa izve pri cerkvenem predstoj ništvu v Rušah. Naslov : Cerkveno predstoj ništvo v Rušah pri Mariboru.	84
Kdor hoče svoj
kapilal Tarno in dobička» nosno naložiti, naj kupi lepo novo, 2 nadstropno hišo, še 8 let davka prosto, v mirni, lepi legi v mariborskem predmestja. Piačilni pogoji ugodni. Proda so takoj. Več pove upravnistvo našega lista.
1 Najboljši in najcenejši			asbestni
S	Slfetrt-iU je e		dinole
»i	KAMENIT”		
Vzorci in pi		oračuni brezplačno.	
Krajevni zastopniki se			) iščejo.
A	SPITZER, Ljubljana.		
Franc Pletersek
Maribor ac 7alnaa Koroška "l®93 cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Zahtevajte v gostilnah list Stre ža!
Svoji k svojim i
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip ariana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnlgje cene! postrežba točna! mm* mali dobičekI Dobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p5 sem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Srečke v korist „Slovenski Straži"!
5 glavnih dobitkov
90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 10.000 kron, oziroma frankov in lir
zadene tekem meseca mäjnika
v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno skupino po 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po 5 K.
15 žrebanj vsako leto I
Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkahI Iz njegove vsebine: Za eno krono 100 000 frankov! — Poročilo razpošilja in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g Valentin Urbančič, Ljubljana. 750
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkvi). Telefon št 188.
Velika narodna trgovina
ICiMVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo mamcfaktUr-
nega in mednega blaga, posebno
krasne novosti za spomladne cibleke
s** po zelo znižani ceni S Ostanki pod lastno ceno.
Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago !
® m--------------------A
W Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena * naj bolj 11 ml «troji, a lastnim električnim obratom, najnovejšimi črkami in čednimi obrobki, «prejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor« časnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za vid. župnliske urade : spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole iti.,
plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnios, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
sl ba y 2806, 1U 1 /S
Tovarniška znamka.
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora
*	refluirò vans zadruga z sicomtlen® zavtzo.
registru vana zadruga z neomejene zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/,°/ proti tri mesečni odpovedi po 4*/«*/o» Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
pupilami varnosti po vknjižbo in poroštvo Nadalje izposojnje na
le članom in sicer: na vknjižbo proti 6%> na vknjižbo sploh po 5*/«7o> na po 58/«% in na osebni kredit po 6%. zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopold, in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.