"Proletarec je delavski list za i . > misleče čitatelje iL= Official Organ Jugoslav Foderation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO -PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1374. Katere* M •rrané-rlUM mailer. Ilrrfwbfr «. INT. a« |k« UMl efflee •I CblMf*. III*. ae*er Ike Art ef ( ef Mareli Sr<. I MTV. CHICAGO, ILL., 10. JANUARJA (January 10,) 1934. 618 I'abllakM weekly ■( W. 2*1h mi. LETO — VOL. XXIX. IGRANJE Z MILIJARDAMI ZA ODPRAVO KRIZE...................... ■■STMtiaSTEM-SENEVRK"' - ..... JETN,K0V V NEMČ,JI VEČ, JE UGOTOVIL ROOSEVELT "Planirana ekonomija99 v prid kapitalizma. — Dobrohotni nameni Rooseveltovih svetovalcev KDOR misli, da se "stare razmere" še kdaj povrnejo, jc v zmoti, je dejal predsednik Roosevelt dne 3. januarja v svojem govoru na otvoritveni seji kongresa. Na ru'evi nah, ki so jih pustili menjalci denarja in izkoriščevalci, je tre ba zgraditi "novo stanje razmer". Proti banditom v višinah ir nižinah mora nastopiti zakon z vso strogostjo. Ljudstvo sr mora zbuditi ter pomagati v tem gigantskem boju. Predsednik je brez ovinkov priznal, dft je bilo ameriško ljudstvo ogoljufano, in da so Se celo ubožnim ukradli prihranke! dibal jo krivice in zagotavljal, da se ne bodo nikdar več ponovile. Nate jc razvil svoj načrt za najetje novih milijard posojil, s katerimi bo vlada odkupila krizo in pripomogla ljudstvu v nove prosperiteto. Predsednik Roosevelt, nje-* govi svetovalci in Člani kabi- iinjni ¿eie^nicani m v ¡ju- ©wism mnogim drugim pri vat- kritiki v kapital! podvzetjam. In ko se z mu očitajo, da sj ».»_S _!I!J___1__; A _ _ ' J.X.... .. 41 neta priznavajo vedoma in ne-vedoma, da jc ameriški kapitalizem v razsulu. Precej jih je v njegovem krogu, ki predlagajo, da se "staremu sistemu razmer" populi zobe, da ne bi mogel nikdar več ogristi dežele. Predsednik Roosevelt soglaša s njimi in sc ie postavil na čelo gibanja, kateremu pravi "new deal". Na kratko: predsednik Roosevelt priznava izkoršče-valna in druga brutalna svoj-stva kapitalizma, ki so upro-pastila "stari red". In on zdaj predlaga odpravo teh svojstev, da dobi ameriško ljudstvo "new deal", kar pomeni "poboljšani kapitalizem". V ta namen naj vlada potroši še nekaj milijard za javna dela, v podporo privatnim bankam, privatnim železnicam in v pomoč nim ljudskimi milijardami tej o-gromni polomijadi spet pomaga na noge — nastane uresničeni "new deal", kar pomeni reformirani, oziroma poboljšani, "izpreobrnjeni" kapitalizem. "Staro stanje razmer", kakor imenujejo v Roosevelto-vem jeziku kapitalizem do njegovega vstopa na čelo vlade, je v razsulu. To je dejstvo, ki ga niti najgorečnejši pristaši "starih razmer" ne morejo zakriti. Dokler so samo socialisti svarili, da bo sledil bakinali-jam in špokulacijskim orgijam ogromen polom, jc ameriško ljudstvo mižalo. Tudi Franklin D. Roosevelt je takrat molčal in bil jc celo sam zapleten v špekulacijska pod-vzetja. Kdo sc bi v Th)bi "prosperiteto" sploh brigal za svarila socialistov, ki so nič drugega ko "kronični kikarji!" Ko je zavalovela po deželi povodenj Milijarde dolarjev novih dolgov za odganjanje krize krizo, ie bilo že prepozno, kajti vladajoči niso bili v ničemur pripravljeni na rešiinc akcije. Že ko je kriza šla v tretje leto, so jo šele priznali Zdaj se vlada žuri in oblju-bujc potrositi še mnogo mili iard, da odpodi krizo. Prizadeva si, da reši bogastva po sedujočipi in da ob enem po maga brezposelnim vsaj do tolikšne mere zaslužka, da bo za zasilno preživljanje. Roosevelt in njegovi svetovalci žele ustvariti razmere, \ katerih ne bi bilo in gladnih. Toda doJTler«^nji-hov ^new deal" stremel le por-boljšati kapitalizem! ne\pa ga odpraviti, ostanejo vsi vzroki, radi katerih nastajajo gospodarske krize in panike. Marsikdo smatra, da gla Rooseveltov ekonomski program pot socializmu. Mnog! kapitalističnih vrstah spreminja Zed države v novo "sovjetsko uni jo". Dejstvo je, da nima tega namena. To, kar je podvze' dozdaj, nima namena strmoglaviti, pač pa ozdraviti kapitalizem. In v tem je njegova temeljna zmota. Kapitalizem ie sistem profita in izkoriščanja zaradi profita. Reformirati tak ekonomski red je nemogoče. Roosevelt mu skuša zmanjšati profite — zato da bo ljudstvo deležno več dobrin, to se pravi, večjih dohodkov. Skuša pripraviti politične oblasti in .sodišča, da bi •trogo nastopala proti kršilcem postav ne samo v nižinah \ego tudi med multimilijonar-ji. Svetovalci mu pomagajo v njegovi propagandi. Toda uspeli ne bodo ker je kapitalizem s svojimi sodišči in drugimi aparati nepoboljšljiv. šele če S3 odločijo za reforme v smeri socializma, bi bil to res "new deal". Vse drugo je le krpanje izrabljene, prcporclc obleke. Dolg Zedinjenih- držav; je bil najvišji 1. 1919, namreč 1126,596,701,648. Narastel je na to ogromno vsoto vsl^d vojne. Pred letom 1914 je znašal 'e par milijard. Do leta 1930 ie bil znižan na $16,185,309, 8:u. V tej krizi pa je dolg vlade d tedaj zelo zastraženi. Novi premier je George Tatarescu, ki je obljubil za-treti železno gardo s kakršnimi koli sredstvi. Več sto njenih članov je v ječi. pomesti z vsemi, ki «o pomagali v guljenju ljudstva. In ob enem tudi znižati plače. Go-verner je apel odklonil. Pravi, da bi župan s tako močjo bil diktator newyorškega mesta, s čemur kot demokrat nikakor ne soglaša. Zdaj se je med njima razvila živahna polemika, v kateri je LaGuardia dejal, da je bila demokratska Tam-marfy Hali največja diktatura, kar tfih je še bilo v zgodovini newyorškega mesta. Sovjetska Rusija ima v načrtu zgraditi v prihodnjih par otih 7,000 milj novih želez-lic* odpreti 178 novih premogovnikov, zgraditi enajst novih jeklarn, 18 predilnic, 15 bombažnih tovaren, 21 fabrik izdelovanje obuval, 40 ve-ikih klavnic, več kanalov itd. Dalekosežen je tudi njen načrt za izboljšanje agrikul-"urc. Vsa nova "petletki" jc zdelana z vidika, da se Rusi-*o ekonomsko osvobodi od odvisnosti produktov drugih de-*.e1, in da se dvigne življenski rtandar I prebivalstva. Ljudstvo v Rusiji ni še nikdar poznalo komfnrta in blagostanja. Rilo jo obsojeno sti-injevati carizmu in veleposestniški arhtokraciji. Cari-»,cm sc je vsled svoje strohne-lo.Hi v svetovni vojni sesul, in temu jc sledila civilna vojna v Sorbi za oblast, v katero so s^ 'imc&tle tudi zavezniške sile 7s ločitvijo Poljske in baltiških dežel je izgubila Rusija svojo najbolj.*o industrijo. Po umir-jenju notranjih razmer jc začela sov. vlada izvajati svoj prvi gigantski načrt za industrializacijo, v katerem jc zadovoljivo uspela, dasi ne v toliko, kakor jc predvidevala in pričakovala. To je razumljivo, kajti nemogoče je spremeniti skoro popolnoma agrikulturno deželo v petih letih v moderno industrijsko državo. Toda Rusija si je v prvi petletk zgradila ^ogromne tovarne, zdaj pa jih izpopolnjuje. Novi načrti določujej > zgraditev mnogih manjših tovarn, stanovanj za delavce, večjo produkcijo mesnin in drugih živil, da se izboljšaj^ iivljen^ke razmere delavstva, ki dozdaj niso bile ugodne, in pa da se sovjetsko Rusijo spremeni v velesilo tudi v industrialnem oziru. Zvišala bo delavcem piačo, da si bodo lahko kupili več živil in si privoščili boljši kom-lort, modernizirala bo poljedelstvo v popolnoma kolektivnem smislu in sc skušala dvigniti na stopnjo, kakršne ni dosegla še nobena dežela. Nc sicer samo v industrial-nom oziru, nego v socialnoekonomskem. Kajti kar se ti-'e industrije, modernega poljedelstva In transporta, bo vzelo še mnogo let, predno bo Rusija dosegla Zed. države, kjer jc železnic, tovarn in pro-luktov preveč tudi če bi ta iežela imela že socializem Ameriška vlada zdaj zabra-njuje gradnjo novih tovarn, ker jih je že zdaj toliko, da bi 'ahko ' izdelovale potrebščine ie samo za to deželo, nego ikoro za ves svet. Tudi Nemčija in Anglija ita visoko razviti industrialn ieželi. Sovjetska Unija si pomaga z vsemi tremi, iz katerih je dobila inženirje ter si naročila strojev. Razlika pa jc vendar ogromna. kajti sovjetska Unija Tradi vse s stališča ljudskega blagostanja, druge dežele pa o bile industrializirane v in-eresu profita. Ako se sovjetski Rusiji posreči dvigniti življenski stan-lard svojemu delavstvu in u-Uvariti udobnosti tudi kmečkemu ljudstvu, bo izvršila temeljni namen svoje revolucije. Njen uspeh bo imel pre-(Nadaljevanje na 5. strani.) NEMČIJA je dants največja jetnišnica na svetu. Teror v nji še nič ne ponehava, pač pa £a vlada spretneje zakriva kakor prve tedne fašistične "revolucije". V koncentracijskih taborih je po ugotovitvah nepristranskih opazovalcev nad 100,000 jetnikov. Vsak dan jih nekaj ubijejo. Sorodnikom ubitega pošljejo truplo z označbo, "ustreljen, ko jc sku-sal pobegniti". Sadistični pazniki v koncentracijskih taborih so iznašM vsakovrsne načine za mučenje jetnikov. Ako je toplo, morajo tekati po ostrem kamenju in za njimi rabelj, ki jih opleta z bičem. Pozimi jih mečejo v mrzlo vodo. Ko se premraženi in prestrašeni jetnik z muko pomaga do kamenitega brega in se ga (¿prime, da bi splezal ven, ga tolčejo s šibami po rokah, da mora odnehati in pasti nazaj v vodo. Mnogim jetnikom, ki niso nikdar v življenju izvršili najmanjšega zločinskega dejanja, uklenejo noge in roke, k nogam jim pritrdijo uteže, ki jih morajo vlačiti za seboj, obri-jejo jim lase na eni polovici glave, in natikajo jim na hrbte ali spredaj napise, kot, "jaz sem marksist, izdajalec domovine in povzročitelj gorja, v katerem je bila Nemčija. Prosim, zaničujte me!" Zdaj jetnike mučijo še s posebnim sodiščem, ki ima nalogo ugotoviti, ali je prizadeti še vreden, da se mu pusti moč plodovitosti, in če sodišče s svojimi rabeljskimi zdravniki ugotovi nasprotno, ga skopčijo, zato da bodo z izločevanjem šibkih, bolehnih in slaboumnih izboljšali nemško "nordijsko raso". Socialiste označujejo v jetniških taborih za zločince. Ako je tak zločinec 4*deden" in "nepoboljšljiv", ga je treba sterilizirati, da ne bo mogel ploditi otrok, ki bi prinesli na svet podedovano svojstvo za nova "zločinstva". Okrog 400,000 oseb imajo zaznamovanih za sterilizacijo. Marsikak socialist Uo postal žrtev tega "čiščenja rase". Drugo mučenje je izpreobračanje jetnikov. V času zadnjih državnozborskih volitev so skoro vsi jetniki v koncentracijskih taborih glasovali za Hitlerjeve kandidate in s tem sa zaupnico Hitlerju. Tako je poročala fašistična oblast, in le ona je štela glasove. Ako so takrat jetniki res tako glasovali, kakor trdi oblast, so to storili prisilno.' Dne 28. in 29. decembra je fašistični tisk v Nemčiji vrge! v svet kričečo senzacionalno vest, da je Ernst Torgler, do fašistične revolucije voditelj- kluba komunističnih poslancev v državnem zboru, postal navdušen pristaš Hitlerja in odobril njegovo politiko. Torgler je bil obtožen krivde poftiga držav* nozborske palače. Bil je pred sodiščem več mesecev. Proseku-tor je zahteval zanj do zadnjega dne obravnave imrtno kasen. Sodišče ga je oprostilo, ker je bilo jasno dokazano, da pri ča-žigu ni v ničemur sodeloval. Pet mesecev so imeli Torglerja uklenjenega na nogah in rokah. V ječi so ga mučili. In ako je zdaj res postal fašist in hvali Hitlerja, je to storil v okolščlnah, v kakršnih je človeku zblazneti, da ne more več zdravo presojati in ne razumevati. Dne 12. novembra so Hitlerjevi četniki pognali na volišče okrog 45,000,000 ljudi. Hoteli so, da Hitler "zmaga" tako triumfalno, kot pri volitvah še nihče pred njim. In res, skoro vsi glasovi so bili oddani za njegove kandidate. Le majhen odstotek jih je glasovalo proti. Zmaga je bila "velikanska"! Nemško ljudstvo je odobrilo Hitlerjevo zunanjo in notranjo politiko takorekoč stoodstotno", je vpil nazijski tisk. Resnica je, da je dobil Hitler vse te glasove zato, ker mora jetnik v ječi delati in početi samo to, kar mu ukazano! Marca 1933, torej v času, ko jc Hitler že bil na vladi, dasi jc takrat še dovolil drugim strankam nominirati kandidate, &> dobili socialisti vzlic šHcanam, ki so jih uganjali fašisti nad opozicionalnimi volilci, sedem milijonov glasov, komunisti pet milijonov, fašisti 17 miljonov, ostale glasove pa razne bur-žvazne stranke. Skupno je bilo torej oddanih 40,000,000 glasov. Ali si more kdo predstavljati, da bi že sedem mesecev pozneje vsi ti milijoni socialistov in komunistov pljunili na svoje prepričanje in drli na volišče za Hitlerja? Tudi Hitler nc verjame tega, zato pa je nad "osvobojeno" Nemčijo uvedel vlado brutalne sile ter duševnega in fizičnega mučenja na 1 onimi, ki so mu nevarni. Se vsak režim, ki je gradil svojo moč na temelju ter?r'i in krvoločnega zatiranja, je bil zrušen in v mnogih slučajih pokončan v lastni krvi. Barbare na vladi Nemčije doleti enaka usoda. IZBOREN "MIREN" NAČIN ZA "DISTRIBUCIJO BOGASTEV" Davek na dedščine in pre->isc velikih premoženj jc eden lajboljših načinov za "redi-tlribucijo" nezasluženih bogastev. Anglija na pr. je dobila v orošlcm letu okrog $350,000,-)00 davka na dedščine in to je / sedanji uredbi edini način, la vrnejo dediči finančnih knezov ljudstvu vsaj nekaj od svojih neprisluženih bogastev. če bi demokratska stranka, ki ima zdaj v tej deželi absolutno moč, v resnici hotela znižati splošne davke, bi povečala davek na dedščine in prepise premoženj. Sin ali hči, ki nista še nikdar delala za preživljanje, podedujeta milijone, v nemalo slučajih stotine milijonov dolarjev. Cemu jima jc treba takega bogastva? Zakaj naj podeduje fant ali dekle vsaki 40 milijonov, ki so bili nagro-madeni z delom revnih delavcev in delavk? Vsakemu par stotisočakov bi zadostovalo, drugo -naj dobi država. To sc seveda lahko zapiše — v d> lavskem listu. Časopisje v posesti bogatašev pa je proti "zaplenjanju" privatne imovine v kakršnikoli obliki. PROLETAREC LUt M liUf>M ¿|> tj»d«t*a. s Izhaja v »«k o »red o. lad«]« Jugotlovanab» Delavska ti.kovna Dru*k«. Chicago, IU. * Glasilo JyfO*lov«a»ko SociaUctUaa Zvoao. NAROČNINA v Zedinjenih driavah m ctlo leto $3.00; 1 y.a pol leta $1.75; ta ^»trt le ta $1.00. Inozemstvo: m celo leto $3.50; za pol leta $2.00. V«i rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-poineje do pondeljka popoldne ta priobčite» m v številki tekočega tedna. PROLETAREG Published every Wednesday by Jugoslav Workman's Publishing: Co., lae. Established 1906. Editor................................ Frank Zaita Business Manager.. Charles Pogorilec SUBSCRIPTION RATES: United States, On« Y«ar $3.00; Six Months $1.75; Thret Months $1.00.—Foreign Countries, On« Year $.1.50; Six Months $1,00. ' PROLETAREC • 3639 W. 26th St., CHICAGO. ILL. Telephone: Rockwell 2M4. Naše naloge v letu 1934 V Zedinjenih državah se skoro naopaže-no vrši ogromna Evolucija" za — pobolj-šanje kapitalizma. Nji na čelu je predsednik Roosevelt. On in njegovi svetovalci imajo najboljše namene. Toda njihov program je zelo slaba garancija za kpnčni uspen. Profiti in ljudsko blagostanje — to dvoje ne gre skupaj. Uradni Washington se nadeja, da ju bo sharmonizlral. In ako ne, je polom, ki bo večji od sedanjega, neizogiben. Mnogi reakcionarni nasprotniki Roosevel-ta pravijo, da on uvaja socializem pri zadnjih vratih, ker si ga spredaj ne upa. To moti stotisoče delavcev in farmarjev, ki se res nadejajo, da je Roosevelt tisti, ki je prevzel vse "kar je dobrega in praktičnega" v socialističnem programu. Tako psihologijo pa negujejo propagandisti kapitalizma zato, da bi zasenčili socialistično gibanje in da onemogočijo rast socialistične stranko. Namen se jim je prilično posrečil. Ljudstvo kipi navdušenja za "new deal", dasi ni storil zanj še prav nič izdatnega, ampak vse le z vidika, da redi — posedujoče sloje in tiste, ki imajo bogastva na papirju, dolga pa Se veliko več. Naloga socialistov je, da se o razmerah pravilno pouče in jih tolmačijo v luči resničnega razvoja. To je potrebno zato, ker če Rooseveltu izpodleti in se ameriško gospodarstvo se bolj sesuje, bo kapitalistična propagandi dvignila krik proti — socializmu, M, Roosevelt ga je poskušal izvajati v praksi, in glejte, kaj se je zgodilo! Predvsem je treba mislečim delavcem za-popasti, da to, kar demokratska administracija izvaja, je »dravljen:.e kapitalizma. Socializem je torej čisto nekaj drugega. Administracija v Washingtonu skuša obvarovati milijardne investicije bogataiem, zato jim nakazuje posojila vsevprek. Mnoga bodo izgubljena. To pomeni, da jim bo darovala veliko milijonov dolarjev na stroške vsega ljudstva. Z delavcem pa se ravna kakor je običaj v uredbi, v kateri je profit največja svetost. Ker se vlada zaveda, da milijoni brezposelnih ne bi hoteli prostovoljno umreti vsled gladu, nego bi se uprli, je poskrbela za gotove reforme, da se nevarnost upora prepreči. Mnogo jih je zaposlila. Plača je tolikšna, da zadostuje za prehrano in nekaj obleke. Drugim daje nekaj živil in kuriva, da v potrpežljivosti prebijejo zimo in Čakajo — boljših dni, ki jih vladajoči neprestano obljubifjejo. Naloga socialista je da delavcem, ki verjamejo v prazne obljube — in teh delavcev je ogromna veČina — pojasni, da dokler bodo milijardna premoženja na eni strani, na drugi pa ogromne množice neposedujočih, bo kriza — včasi milejša, včasi pa se spremeni v katastrofo, kakor je sedanja. Prosperitete pod' kapitalizmom ne more biti — razen začasne, ki pa ni nič drugega kakor pijanost. In pijanosti sledi glavobol — v tem slučaju izgube prihrankov, izguba zaslužka, pomanjkanje in ugonabljanje neštetih ljudi v proletarskih nižinah. Kapitalizem — pa Če ga skušajo še tako poboljšati — teh svojih hib ne bo mogel odpraviti. Socialist ki je sposoben to resnico ljudem efektivno predočiti jc konstruktiven, ker pomaga k dozorevanju mase za socializem. ČIŠČENJE NESNAGE V MESTIH Z DELAVCI CWA Borza v propagandi Newyorška borza se je zbala jeze množice malih delničarjev med ljudstvom, ki so izgubili večinoma vse, in kongresne preiskave, pa je sklenila podvzeti veliko "vzgojni" kampanjo v časopisju s plačanimi oglasi in neplačanimi članki, z govori po radiu in s filmskimi slikami. Taka kampanja bo stala milijone, ampak če sc špekulantom, ki so oropali ljudstvo, posreči, da ga premotijo znova, se jim bo izplačala. i . Morje naivnosti Ljudska naivnost jc ogromna. Pripravljena je sprejeti za resnico vse, kar ji natvezijo "veliki ljudje". CWA je uposlila na atroike ivesne vlad* delavci avojo l>re*po~lnoaAno podporo »a- tisoče delavcev pri tlakovanju ceat in ulic, sluiijo, kot pa £>1"cKTgjSS čiščenju bregov ob rekah in jezerih, kanalov Na tej »lik. ao delavci CWA v Clevelandu itd. Administracija amatra, da je boljae, ajto ob obrežju jeaera. L0U1S ADAMIČ NA OBISKIH MED AMERIŠKIM JUGOSLOVANI Ta mesec je pisatelj Louis vor na banketu najboljši, ker Adamič napravil nekaj obis-Jcov k Jugoslovanom v Pitts-burghu, Clevelandu in Chica-gu, v namenu, da jih zainteresira za svojo knjigo "The Native's Return", ki izide v kratkem v založbi knjigarne Harpers v New Yorku. Poročajo, da si jo to knjigo izbral tudi Book-of-the-Month Club za razdelitev med svoje člane, ki jih je po poročilu nad 50,-000. To pomeni, da dobi knjiga precejšnjo naklado. Adamič želi, da bi bila čimvečja. Zato se.vodi zanjo med Jugoslovani kaj živahno oglašanje. V nji opisuje Adamič svoje vtise o Jugoslaviji, njenih krajih in njenih ljudeh. Lani je bil tam na-daljšem obisku. Tisti, ki so to delo že brali v prvem odtisku, ga laskavo opisujejo. Kako ga bo sprejela splošna kritika, bo razvidno potem, ko knjiga izide. r L. Adamič meni, da bi lahko naročile precej izvodov jugoslovanske podporne organizacije, večje po tisoč knjig vsaka, manjše manj, toda nobene naročilo naj ae bo izpod 500 izvodov. To je res način, ki ji bi pripomogel do velike cirkulacije med Jugoslovani. Trga za posamezno knjigo med njimi sicer ni toliko, kajti zelo redki so med Jugoslovani v Ameriki, ki so kupili prvi dve njegovi knjigi (I)inamit in Smeh v džungli), če pa bi podporne organizacije knjigo ra-zdalc zastonj, na pr. pod označbe nagrad, bi prišle v roke mno gim takim, ki je sploh ne b: čitali. V Clevelandu po Adamiču dne 30. dec. priredili družaben sestanek, oziroma banket, na katerem je bilo precej govorov in prip&ročanja, da naj ljudje kupijo njegovo novo knjigo. /Pod vodstvom V. Grilla je bilo aranžirano, da jih naroče 500 in razprodajo v naselbini. Edini govornik, ki se ni o-greval za naročanje in reklamo v naprej, je |)il dr. Kern. Dejal je, da je treba prej vedeti, kaj je v knjigi, ftele če Ugotove, da je priporočljiva, naj se jo naroči In razpečavu med našo mladini in drugimi. Ker je bila aranžma za ta družabni sestanek, ki se ga je u-deležilo okrog 100 povabljencev, pod vodstvom V. Grilla, se je skupina, ki se zbira o-krog L. Pirca in njegove Am. Domovine, držala hladno in rezervirano. Nasprotno pa je bilo o Adamiču v Enakopravnosti cele kolone opisov. Am.,Domovina pravi, da je bilo na banketu preveč reklame za knjigo in meni, da je Adamič dobil v Clevelandu "slabe svetovalce". Po mnenju njenega "nepristranskega navzočnika" je bil Kernov go- se ni pustil zavesti reklami, medtem ko I. Jontez poroča v Prosveti, da je bil Kern s svojimi izvajanji in dvom >m o knjigi najslabši. L. Adamič je o sebi pojasnjeval, Čemu ga dozdaj ni brio med Slovence. Rekel je tudi, da je op "filozofičen, ne pa aktiven radikalec". V intervjuvu, priobčen v Enakopravnosti, je dejal, da je vsled svojega obiska v staro domovino postal ponosen, da )V Slovenec in Jugoslovan. V tolmačenju amerikaniz-ma za na3e ljudi je Adamič v istem intervjuvu dejal, da moramo biti "100-procentni A-merikanci toda ne v šovinističnem smislu, temveč v smislu ljubezni do te dežele, ki mora Izhajati iz zavesti, koliko smo prispevali k njenemu razvoju in pa v smislu naših dolžnosti napram nji." 1. Jontez piše v Prosveti z dne 3. januarja med drugim: "Adamič izjavlja, da je prepričan, da bi knjiga (The Native's Return) vzbudila v naših mladih tisto samozavest, ki jim jo manjka, ker podza-vedno mislijo, da so manjvre* dni, ker so njihovi starši Jugoslovani, dalje, da bi vzbudila v njih Čut enakopravnosti, ljubezen do svojega roda in domovine njihovih staršev, napravila iz njih boljše Jugoslovane, ki se ne bodo sramovali svojega porekla, temveč bodo ponosni nanj, in boljše Američane." če je vse to res, potem vejejo iz te knjige tako mogočni vplivi, kakor se jih pripisuje Priznanje Ainerii. drui. I koledarju Leahy» Wash. — \z te države na daljnem zapadu so gla- J *0vi v Proletarcu zelo redki, j Tu v okr )fju 11 mili sva samo dva Slovenca. Jaz sem tu — v bližini Grand CoyJoe — Je 23 let. Pri Urand Coulee grade ve-likunske nasipe in vodne naprave ? delo, todai Med ¿tir-ni knjigami, ki jih izda ia Cankarjeva družba v Ljubljani in katerih eno smo si ogledali zadnjič. Je Koledar za 1. 19.14. Koledar je mehko vezan in ima iledečo vsebino: "Molitev rutic rake iena," pesem; "Francoska velika revDlucija/' zgodovinski opis s slikami; "Zakaj*je pojem "Pravična mezda" nermisel". ra: ->rava; "ImperiaMzem," anal. pregled; *Otrok," pesem; "Iz igodovi-ne delavske pe mi," razvojni pregled; "Bežni v t ¡A i iz steklarne," nopi« vtisov s slikami; "DobronMfevo izdajstvo," povest; *'0 deželi, kjer ni Marksizma — Zed. države ameriške," opis gospodarskih in industrijskih razmer; "Časopisje «lavni sovražnik zdravegaJ razvoja," La Sallejeva ocena iz preteklosti; "Delavski katekizempo P. Lafargu?; "Socializem osvoboja ženo," razprava po E. E. Kischu; "Stavkokaz," peaem; "Dednost v naravi," priro-d.)slov;na razprava s flik&mi. Po všchlnf so zastopani Ina Sto- Seje, prireditve, boj za unijo itd. Parkhill, Pa. — Letna seja kluba št. 5 nI bila zadostno obiskana. Izgleda, da je zanimanje za klubove seje podeduje mesece nekako poje-; ^ iKll(,«r; ^^ , ,/>:: ____Drenik, T6ne Maor k, Ivan Vuk, Jo- njaio. Kaj je vzrok? Izgovori ^ Pahor Joe -„.„ in Leon DoteU io različni, ki pa ne držC. Dol- Koledar ima 41 »!lk in rezb. inost vsakega člana ie, priha- Naslovi vsebine nam že razode-iati na seje, ne da bi se ga V da je spisan za delavce.. Zani- • -• « mlvi so zlasti članki: "Iz velike fran- ko opominjalo. Večkrat smo ž? razpravlja-'i, kako preurediti seje, da bi ^ilo več zanimanja zanje, toda še nismo uspeli. Ce pa bi coske revolucije,* "Iz zgodovine de-lav-kc pesmi,** "Imperializem" in ''Zakaj je pojem "PTavična mezda" nezmisel". Opis iz francoske revolucije nam iriSli vsi in sodelovali v raz-l^f^ "ietfk in Potek , . . . . , , (revolucije ter njenih vplivov na go oravah in sklepanju, bi naipen' - a—• že dosegli. Prihodnja klubova seja bo nedeljo 21. januarja ob 7. zvečer v Delavskem domu na Franklinu. Zadnja klubova prir3ditey ¡e,prilično dobro uspela vzlic le malokateremu potopisnemu nepovoljni udeležbi. Igra "Že- delu, Če sploh kateremu. Te trditve so prejkone veliko pretirane, vendar pa bo prav taka reklama pripomogla do večjih naročil. Kljub nji pa bo knjiga dosegla le majhen odstotek slovenske in druge v Ameriki rojene in vzgojene jugoslovanske mladine. Je pa druga pot, ki daje priliko predstaviti vsebino knjige vsi jugoslovanski mladini, * namreč ako avtor in založnica do-volita, in če merodajni faktorji to hočejo. Glasila vseh večjih jugoslovanskih podpornih jednot in zvez se naj pogode za ponatis knjige proti primerni odškodnini avtorju in jo priob-5ajo serijalno v svojih angleških delih. Edino na ta način jo bo mladina — vsa tista mladina, ki sploh k a/ čita v naših listih, res braia. In ako bo imela od tegr vsaj malo tistih koristi, ki jih navajajo v oglašanju knjige, bo stvar vredna vse odškodnine avtorju in knjigarni. Poleg tega bi bilo tako objavljanje tudi dobro oglašanje za knjigo. Iz vsega, kar je Adamič napisal doslej, mu je treba prignali agilnost, dober slog in nitev" je bila vseskozi dobro predvajana in navzoči so bili s predstavo prav zadovoljni. Vse priznanje igralcem iz Moxhama, ki so nam igrp vpri-zorili brez odškodnine in s tem pripomogli klubu do boljšega uspeha. Vzrok nepovoljni udeležbi je pripisati dejstvu, da je bila ta igra vprizorjena nedavno za MruŠtvo Naša Sloga SN ¡JJ kjer jo je videla veČina tukij šnjih Slovencev. Drugi vzrok je bila veselica ravno isti dan / sosednem Ron Airu. Priporočljivo bi bilo, da bi podporne in druge organizacije z o-/.irom na prireditve boljše ko-operirale med seboj. Svoječasno smo imeli'zvezo kulturnih in podpornih društev, ki je skrbela za pravil no razpodelitev datumov j^r redb. Rila je razpuRčena za radi nezadostnega zanimanja Dne 1. januarja so zastnv kali tukajšnji rudarji Bethle, hem Steel Co. pod vedstvonr ÜMW, Zahtevajo priznanj-te unije, medtem ko jim kom-panija hoče na vsak način uri-niti svojo unijo. Zadeva je prišla v roke National Labor Böardu. Upamo, da" jo reAl pošteno. — Mary Zabric. spodarsko-političen razvoj v Evropi, ko je padel fevdalni tem in se po-rodil kapitalizem.' Članek iz zgodovine delavske pe-isnl podaja vire 'in oblike, v katerih se je začel odražati duh odpora v masah, bodisi v f>ro«ti ali vezani 'be-*edi, kakor so nanesle razmere. Po teh virih je nastala pesem Marseljeza, prvič peta 1. 1792. Dasi namenjena duševnemu izrazu francoske revolucije, jo je osvojil ve3 evropski proletarijat in obdržal do svetovne vojne. Po vojni so si razno narodnostne delavske skupine oskrbele svoj tekrt. Tudi slovenski delavci so si dobili nekaj novega, toda avtorju i,e zdi vse to kar imajo, uho-* žno; zlasti so slovenske muzikalična skladbe za koncerte in slmfon:čno godbo pomanjkljive. Avtor pa upa, da pridejo spremembe. Zanimiva je razprava o dednosti -srive. Podnja nrm vpogled v de-tvnko prlrode, zlasti v tiste njene »•le. ki omogočajo fdnkcije za deH-»ost, t. j. lastnosti in nj}h nasledi-tev. Brez poznanja teh funkcij nam ostaja vsako razumevanje o v*rokih Ia .ttnošti te ali one rastline ali življenja nemogoče. Tudi članek o deželi, kjer ni marksizma, mora najti zanimanje /.a nas, saj opisuje vzroke in posle--dlce ameriake krize, v kateri živimo, pa ne bo ftkodilo, da si jih ogledamo skozi prevod, ki ga je oskrbe-'a Cankarjeva družba. Drtkar. Deficit posle Ameriška pošta je imela lani $50.683,605 čistega deficita. Velike subvencije ;l V prošfem letu je izdala ameriška pošta v obliki subvencij ameriškim parobrod-nim ter fcrakoplovnim družbam $45,264,045. DVAJSET LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA FRANK 2AITZ (Nadaljevanje.)' Takoj, ko som prevzel upravnlštvo, som iOiskal sotrudnike kcileditrja v Chicagu, ki so obljubili pomagati kolikor mogoče, in nato sem ^so to in svojo pomoč zagotovil uredniku. S skupnim ¿urjenjem sm i do^v-gli, čja smo pripravili gradivo za koledar in v U*u dobrtga poldrugega meseca je bil dokončan. Razposlali smo ga koncem ma:ca. Veliko čitateljev in naročnikov ni hotelo upoštevati tezkoč, ki t > nastale v uruiu, zato tega letnika niso marali in ni»so hafVli pomagati pri razpočavanju. O.itujo ga je izredno veliko izvodov, ^a-m$s{p*prebitka t prinesel izgubo in Proly-tarec je imel o >cutrio fkodb gmotno i vi ria ugledu. Skušali smo ljudem pojasniti težkoče, toda v trgovskih cdnolajih jih ne upoštevajo, pač pa zahtevajo svoje ob času in redno poslovanje. Tega je nekaj mesecev zelo manjkalo. Vodstv a ni bilo pravega in delo se jc kupičilo. V jeseni 1918 je upravniku Proletarca in Koledarja v avtni nezgodi zelo poškodovalo hčerko-etfinko, ki je bila potem voč dni v bolnišnici med življenjem in amrtjo. Zdravniki so jo končno rešili, toda bila je ob roko. Savsa je to zelo potrlo iti izgubi) je prejšnje zanimanje za svoje delo. Na seji upravnega odbora 29. nov. 1918 je dejal, da rad prizna, da poslednje tedne ni vršil svoje službe kakor prej, kar obžaluje, toda pomagati ne more. Bo pa se v delo poglobil čimprej. Dejal je, da ne bo prav nič užaljen, če si upravni odbor poišče drugega upravnika. Na drugi strani je imel težkočet urednik Kristan, kajti bil je zaposlen ne samo z urejevanjem Proletarca, temveč še veliko bolj z zadevami in delom, ki ga je vršilo pod njegovim vodstvom JRZ. Filip Godina, Član uprave," je na seji dne 8. nov. 1918 E. Kristana vprašal, kako daleč je že z delom pri koledarju in kdaj bo tiskan ter pqslan v knjigoveznico. Kristan mu je pojasnil, da koledar še ni urejen, da pa on napravi kar mu je v danih razmerah mogoče. Godina je nato apeliral nanj, da naj rajše pusti ali odloži kako drugo delo, da pride koledar čimprej iz tiskarne. Zakasnitev nam bo škodovala, je posvaril. Kristanu to urgiranje ni bilo ljubo. Doma je imel kupe raznega dela in tudi koledar bi bil rad pravočasno dovršil, ali radi drugih nujnih poslov jc s koledarjem odlagal, nikogar pa ni bilo, ki bi pristopil in dal nekaj tednov ča-a ter mu pomagal iz zagate. "Ni samo od mene odvisno,je rekel Kristan Godini, "Če koledar pravočasno izide ali ne." To je bil nekak očitek drugim, o katerih je bržkona domnrval, da bi lahko več pomagali. "Imam samo dve roki in s tema naredim kolikor morem," je dostavil. Na urednika so apelirali tudi na naslednjih sejah, da naj se ¿uri. Januarja je bil ypravniški arhiv preseljen iz stanovanja prejšnjega upravnika Savsa na naslov, kjer je ša zdaj upravništvo in uredništvo, uprav-niško posle pa je začasno prevzel Frank Pe-trič. Pri selitvi so se mnogi rekordi zamešali in tako se je nakupičila ena neprilika vrh druge v času, ko je v Proletarčevem uradu običajno največ nujnega in izrednega posla. Ko sem prevzel 2. februarja 1919 upravništvo, nisem vedel, česa bi se lotil, toliko je bilo dela. Poleg upravništva lista in koledarja sem prevzel tudi del uredniškega dela in vlaganje gradiva v formo v tiskarni. Koledar letnik 1919 je imel dokaj pestro vsebino, toda zakasnitev so naročniki zamerili in se jezili; tako je zanjo v tem letnrku tudi vsebina izgubila vredno.it. Komaj je bil ta letnik razposlan, že jo bilo treba hiteti z drugim, ako smo se hoteli ogniti novi zamudi. Izšel je za naslednje leto prve dneve decembra 1919, torej dovolj zgodaj. Izvirnega gradiva v letniku 1920 ni bilo dosti, ker je manjkalo sotrudnikov in časa. Ampak dosegli smo, da je kljub v.semu izšel ob času, kar me je posebno vzradosti!o. Vedel sem namreč, da l>o vzelo par let, predno bomo v poslovanju zoj>t?t4 dobili izgubljeni' ugled, in še to le polagom^. Za letnik 1921 je b* za ureunika koledarja spet imenovan Etbin, Kristan, toda v poletju 1920 je odšel \ stari kraj. Gradivo za koledar je bilo treba šele "pripraviti. Ivan Molek je izročil za koledar Kristanu daljšo povest toda Kristan jo#je vzel pomotoma s seboj v stari kraj in izgubil. Pred svojrm odhodfifn jo poslal tiskarni za objavo v koledarju dramo "Na dnu" v štirih dejanjih (spisal Maksim Gorki) v slovenskem prevedu Pavla Golje. To je vse. Molek je napisal hovo povest, par pesmi ter krajših črtic, in Jože Zavertnik jc poslal daljši spis. Pri korekturah, prevajanjih in drugih delih s koledarjem pa sta mi največ pomagala Albin 11. Skubic in Fred Zalaznik. Koledar je izšel že sredi novembra 1920. Cena mu jo biW 75c. (Dalje prihodnjič.) Kritična razglabljanja ao potrebna. Delo, ki daje podlago za snov za ocenjevalne razpravo, jc še bolj potrebno. ■»«■P*......w.ww^-V» : J * • Proletarec, January 10, 1934 •*, -- » - f - »i,- - p. zola« IIIM Poslovenil etbin kristan |^>MMMMMMMMtMMMMMMMMM (Nadaljevanj«) Ali danes so je vprašal Pierre, Ki je čutil podiranje tega poslopja, katero so mislili, da je zgrajeno na trdnih tleh »a večnost, kaj naj bi zdaj še koristili ti delavci iz nekdanjih časov? Njihova policija in njihova «odi-Hča so poginila cd prokletstva, njih beseda se .ne posluša, njih knjige ,se ne čitajo več, njih vloga učenjakov in civilizatorjev je do-igrana vpričo sodobne znanosti, ki omejuje boljinbolj dogmo s svojimi resnicami. Gotovo, še .vedno imajo živ in vpliven red; ali kje je čas, ko je vladal njih general kot gospodar svete palače v Rimu ter imel po vsej Evropi samostane, šole, podanike! Od te neizmerno velike dedšMrie jim ni ostalo v rimski kuriji nič več kakor nekoliko pridobljenih mest, med njimi služba tajnika pri kongregaciji indeksa, nekdanji privesek svetega oficija, kjer vladajo neomejeno. Plerra ao takoj pustili k patru Dangelisu. Dvorana je bila zelo velika, gola, bela in preplavljena s solnčno svetlobo. V njej ni bilo nič drugega, kakor miza in nekoliko stolov brez naslona; na steni je viselo veliko bakreno razpelo. Pri mizi je stal pater, zelo suh, s strogo, ohlapno, črno in belo redovni-ško haljo odet mož približno petdesetih let. Sive ovi v njegovem podolgastem asketskem obrazu z ozkimi usti, ozkim nosom, z ozko, trmasto brado, so imele neznosno srep izraz. Sicer se je vedel zelo odločno, zelo enostavno, in ledeno vljudno. "Gospod abbc Fremont, pisatelj 'Novega Rima', kajneda?" Sedel je na stolček in povabil s kretnjo obiskovalca, naj ga posnema. "Bodite tako prijazni, gospod abbe, pa mi blagovolite naznaniti namen svojega po-seta!" Pierre je moral z ki so delali za prezni pred temi politiini, kaj- h prireditvCf dalje udele_ t« nj:m je le, da sebe porinejo žencenif med njjmi naAim fan. Iniciativni predlog kluba ste 14 JSZ za ustanovitev agitacijskega fonda naprej, pa če treba plezati tudi po vaših hrbtih. Te vrste člani, ki se zdaj uveljavljajo tom iz Girarda, druUvom^ Ve-rovšek in Jadran, družini Slej- Klub it. 14 JSZ v Little Fallsu, New York, predlaga članstvu JSZ iniciativo za ustanovitev agitacijskega fonda, svrha katerega bi bila, da se omogoči uposlitev stalnega potovalnega organizatorja za JSZ, ki bi ob enem agitiral za Proletarca. V smislu XII. člena pravil JSZ je treba vsak iniciativni predlog predloži eksekutivi, kar je klub storil. Pravila dalje določajo, da če ga eksekutiva odobri, se ga takoj objavi za razpravo v klubih. Ta razprava traja 40 dni in za glasovanje določajo pravila 1)0 dni. Eksekutiva jt? na svoji seji 5. januarja sklenila to iniciativo objaviti. Razprava o nji traja od dneva objave 10. januarja pa do 19. februarja, potem bo glasovanje. Podpiranja niso potrebna, pač pa naj člani izrazijo svoja mnenja na sejah in v glasilu, in istotako naj objavijo svoje stališče z ozirom na ta predlog klubi. ____________ JVi Predlog in utemeljevanje predloga kluba št. 14 se glasi: i lo , „ . _ , . , ko, ki je dobila "carpct svveep- y društvih, so iz sole republl- er- in gSk darovala nazaj klu- karvske in demokratske stran- bu jn neutrudljivemu I. Jon-ke, kjer velja pravjlo, da vsa- te7U . k[ je de,ova, z vsemi kdo jemlje, ce le ima priliko. motm[ za uspph veseHcc> Hva_ Socialiste mrze in jih zaniču-lla vsem tem in drugim> ki 80 Je.JO ~ n.e Zat0 kGr f0Clal,~ "a kakršenkoli način pomaga-sti škodljivi, ampak ker so po- „ ali pa ¡zkazaH klubu svoj>) šteni in pazijo na tiste, ki so naklonjenost jim osebne koristi vse. Lokar. A. Skapin, tajnik. ml. bi storil veliko pametneje,) _ če bi postal socialist, namesto da se druži s sovražnici delavcev. Spet ena zavarovalnica v bankrotu Klub št. 14 JSZ je na svoji« redni seji dne 9. decembra 1933 sprejel naslednji iniciativni predlog v razpravo članstvu JSZ in končno v smislu pravil JSZ za splošno glasovanje: Klub it. 14 JSZ, Little FalU, Sodruga Zornika in druge člane JSZ bo gotovo zanimalo, kako se razvija naš novi klub. Ko je bil lanskega oktobra ustanovljen z Zorniko-vim sodelovanjem, je pristopi-, pet članov. Potem smo jih - novembra in decembra prido- shode in sestanke, kjerkoli bili še devet, da jih je skupno mogoče ustanovi socialistične 14. Imeli smo malo zabavo, ki klube, pridobiva naročnike je prinesla nekaj gotovine v V konkurzu in likvidaciji jc Continental Lrfe Insurance Co. z glavnim uradom v St. Loui-su. Ima okrog 48,000 članov. Državni zavarovalninski urad ji je dne 4. januarja prepovedal poslovanje, ker so računski pregledovalci ugotovili, da je brezupno nesolventna. Proletarcu in New Leader-u, ter razpečava socialistično literaturo. Nekatere teh malih nasel- N. Y., predlaga k VIII. členu bin so blizu druga druge, do-pravil JSZ, da »e ustanovi po- čim so ostale bolj redko raz-seben agitatoričen fond, v ka- tresene. V nekaterih krajih bi terega naj vtak član JSZ pri- imel organizator precej vož-•T.^va 5c na meaec. Namen njih stroškov. Je sicer res, da tega fonda je, da »e »bere »a-1 se marsikje dobe sodrugi in do»tno vtoto v svrho uposlit- somišljeniki, ki gred ) zastop-ve stalnega potovalnega orga- niku in organizatorju na roke, nigatorja za JSZ, ki bi ob e- ga prepeljejo iz enega kraja nem agitiral za Proletarca. I v drugega, ali tega se ne mo- Razlogi. Vsem sodrugom in remo nadejati povsod, sodružicam JSZ je znano, da Iz navedenih razlogov, in se širi naše delavsko gibanje upoštevajoč težko gmotno stale s pomočjo smotrene agita- nje JSZ, je članstvo našega cije med ljudstvom. V krajih,'Lkluba iniciatiralo ta predlog, blagajno, sedaj pa se pripravljamo na predstavo, ki jo bo klub imel meseca februarja. Člani kluba so vabljeni, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se vrši pri podpisanemu dne 14. januarja ob 2. popoldne. .— John Matekovich. w <2 I n n KNJIGE CANKARJEVE ^^ ^ DRUŽBE ŠTIRI KNJIGE ZA $1.12 PO POSTI; $1, ako jih kupite v uradu ¡S •iS 1. VELIKO MRAVLJIŠČE. Spisal Ivan Molek 2. Zlato tele in druge zgodbe. Spisal Janez Samojov 3. NAŠ SVETOVNI NAZOR. Priredil Sigma » 4. KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE za 1.1934 Naročila naslovite Proletarcu, 3639 W. 26th St., Chicago, 111 Nekaterim ljudem jc gnjev, blatenje in sovraštvo zabava. V resnici je to nevarna bo- kjer je bila taka agitacija a-lezen, ki okužuje vsenaokrog. gilna že več let, je tudi rezul- tat povoljen. V takih naselbinah spada razredno zavedno delavstvo v klube JSZ, Čita in razširja naše glasilo Proletarca ter se udejstvujc v političnem in kulturnem delovanju v smislu socialističnega programa. Vse to delo se vrši potom ustmene in tiskane besede. Ali vsa ta agitacija se po-voljno vrši le v krajih kjer so naši ljudje več ali manj kom-naktno naseljeni; v manjših krajih pa je naše agitacije vedno primanjkovalo, in v nekaterih jo sploh bilo ni. Ne smemo prezreti, da je po širni Ameriki mnogo malih ^[slovenskih naselbin, posebno S;tu na vzhodu jih je veliko, S j kjer je naše delavsko časopis-® je malo ali nič razširjeno, da-SI si je v njih veliko rojakov de-B lavcev, ki so dostopni za naše g gibanje, in je potrebno, da jih 5 dobimo v naše vrste. Mednje 6 je treba zanesti socialistični S nauk. To pa se bo najlažje 5 storilo, ako imamo stalnega 6 potovalnega zastopnika za S i JSZ in Proletarca. Naloga ta-S;kega organizatorja bi bila, da obišče vse te kraje, ohdržava kateri bi nam dal možnost, ako bo sprejet na splošnem glasovanju, da v doglednem Lep nauk Akron, O. — V soboto 30. dec. smo se udeležili veselice Kraškega* kluba v Barberlonu. Vršila se je v dvorani Domovina. Predsednik kluba jc nam|X razložil namene svoje organi-j!i zacije in čemu je bila ustanov- j | ljena. Ena njegovih nalog jc, da goji bratstvo in prijateljstvo med rojaki. Vsekakor lepa naloga. Marsikdo jo že skušal uveljaviti idc;o brat- ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ - BARETINCIC & SON" ■ POGREBNI ZAVOD " ■ 424 Broad Street i ■ JOHNSTOWN, PA. * " Tel 1475 * ■ ■ ■ ■ m ■u.ViM času dobimo stalnega organi- stVa in medsebojnega razume zatorja za našo Zvezo. | Vanja, ali uspehi so majhni. V Sodrugi in sodružicc, ustva- j bibliji čitam, da jc Krist že ritev takega fonda jc živa po-'pred dva tisoč leti učil: "Lju- FEiMX'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 1382 i > « r rial n a in okiina domače jedila * Cene smerne. Postrežba točna. treba, ako hočemo, da se bo naša stvar širila in napredovala, da pojačamo JSZ in pridobimo Proletarcu kar največ mogoče naročnikov. Apeliramo na vse članstvo JSZ, da naj predlog kakor tudi razloge, ki jih navajamo zanj, dobro premisli in nas v našem prizadevanju podpira. • Naj omenimo še to, da niso samo male naselbine, kjer na- bi svojega bližnjega kakor sam sebe"; "Kar sebi ne želiš, i drugim ne stori." Lepa gesla.! Pa jih niti kristjani ne upo i števajo. Omenjenemu klubu v Barbertonu želim pri nego vanju bratske zastopnosti veliko uspeha. Po predsednikovem govoru je zapel par pesmi v veliko za-dovoljnost občinstva. Zbor Naš Dom iz Kenmore in nato je Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICK HOURS: A» 3724 W. 26th Street 1:30—G:.*i0—8:30 Daily Tel.* Crawford 2212 At 1 W. Cermak Rd. 4:4.1»- fl:00 p. m. Daily >1. Canal 9695 Wo trebno in taktično, da sodrugl agitirajo le za liste, ki so zvesta in zanesljiva glasila socialističnega gibanja. V prvi vrsti je tak list New Leader, kateremu je naročnina znižana na $1 na leto, zato, da se ga razširi po vsi Ameriki. Samo odločno socialistični listi so zmožni vzgajati delavce v smislu socialističnih načel. Poročilo tajnika se sprejme in o raznih zadevah se razpravlja ko pridejo na dnevni red. Fr. Zaitz, tajnik stavbinske-ga fonda, poroča, da je stanje dualnih, 2,163 izjemnih,' 3 financ v te» ustanovi nespre- letnc in 185 mladinskih. Povprečno na mesec je imela JSZ lani 713 članov in članic, aii 82 manj ko v letu 1S32. Ustanovljen je bil en klub in eden reorganiziran. Danes ima JSZ 39 aktivnih klubov in enega pasivnega. Prenehali menjeno. Udeležil se je bil občnega zbora Jugosl. stav. in pos. društva, v katerem imamo vlogo. BlaJ Novak poroča v imenu nadzornega odbora o podrobnostih polletnin računov JSZ. Knjige so v redu. Z njim ••• » iiv^u. m • uiiviiaii , — — --- — ---- so v letu 1983 sledeči klubi: J,h >e pregledoval J. Kopač, št. 2, Glencoe, O.; št. 6, West S- Bojanovich pa se radi noč- Park, O.; št. 24, Salem, O.; ne*a dela ni mogel udeležiti št. 29, Verona, Pa.; št. 34, revizije. Scranton, Pa.; št. 50, Virden, Poročilo se odobri. 111.; št. 113, Detroit, Mich. Prosvetna matica, (srbski); št. 189, Blaine, O.; Tajnik Pogorelec poročar št. 232, Barberton, O.; skupaj da je bilo prošlega leta v Pro- devet klubov. Od nekaterih svetni matici 84 podpornih so člani prestopili k sosednim društev, 15 kulturnih in dru- klubom. Klub v Glencoe je gih ustanov, 9 klubov in dva prenehal zaradi izselitve ve- posameznika, skupno 108 or- Čine članov, ostali pa vsled ganizacij. izselitve delovnih Članov, ali | Dramskega arhiva se je la radi pomanjkanja zanimanja ni poslužilo 32 organizacij, ter brezposelnosti. , ; katerim so bile poslane igre, V So. Chicagu so namera- nekaterim tudi vloge, dekla- vali ustanoviti nov klub, ker macije, note in kjer so želeli, pa je v bližini klub št. 224 tudi navodila. (Puiiman), so se zedinili, da Pridruženim društvom so bi- ga premeste v So. Chicago, le razposlane januarja t. 1. kjer je veliko večja naselbina. Prvi sestanek so imeli 3. januarja, katerega se je udeležil tudi tajnik JSZ. Pristop- nice je podpisalo osem članov ga avtorja. knjige, in sicer Molekovo "Ve liko mravljišče", društvom, ki so pristopila lani, pa tudi knjiga "Dva svetova" od iste- in članic. Izgledi so, da dobimo v So. Chicagu v dogled-nem času močan klub. Finance.— Dohodkov s pre- V jeseni izide v starokraj-ski založbi tretja Molekova knjiga. Potrebno je sklepati o naročilu že sedaj, da se jim nosom je bilo v letu 1933 $3,- pravočasno sporoči, koliko jo 533.78, in izdatkov $2,567.63. j naj tiskajo za nas. "Proletarcu" boste storili veliko uslugo, če mu skozi to krizo pomagate s tem, da naročnino če le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov. Tudi prispevki v tiskovni fond so mu zdaj neobhodno potrebni Na predlog Godine je sklenjeno, da se naroči tudi tretjo Molekovo knjigo za dru-| At v a Prosvetne matice in te naj tajnik založnici čimprej spo- r y\. Naš tisk in časopisje. Pogorelec poroča, da je bil proftli mesec za Proletarca zelo do« Vr. Ameriški družinski k >'e-dar jo do malega razprodan. Na agitaciji jo spet Anton Zornik. K točki o tisku Pogorelec znova omeni vprašanje airita-He za angleške delavske liste. Smatra, da American Guar-lian ni socialističen in zato mi naši sodrugi ne bi izgub-i*H časa z agitaciio zanj. >iai ac jim priporoči, da bi •igitirali za New Leader, ki je 'anos ur lav no socialistično gla-ilo. Ov3n pravi, da ne vi li v 'istu American Guardian nič *akega, kar bi bilo socialistu škodljivega. Je prav« da se agitira v prvi vrati za liste, ki so svojina in glasila socialističnih organizacij, toda tudi v pogledu Ameringerjevega lista se moramo paziti, da ne nostanemo preveč dogmatični. Razprave se udeleže vsi. Splo-4nq mnenje je, da naj tajništvo in uredništvo od časa do časa priporočata,- kateri angleški listi so za socialiste in za delavce sploh najbolj priporočljivi. Ne bilo pa bi pravilno prej omenjeni list izločiti, dokler stranka ne prepove ^vojim članom agitirati zanj. Tajnik prečita iniciativo kluba ki. 14, Little Falls, N. Y., v kateri predlagajo ustanovitev agitacijskega fonda in povišanje asesmenta v ta namen p6 5c od člana na mesec. Po kratki razpravi predlaga Godina, da naj eksekutiva iniciativo odobri za objavo. Podpirata Vider in Novak. Predlog sprejet. (Iniciativa je priobčena v tej številki.) . Zaitz predlaga, da naj se društvom Prosvetne matice pošlje samo račune, ki se tičejo te ustanove, finančno poročilo o dohodkih in izdatkih, ki se tičejo samo JSZ in njenih klubov, pa le klubom. V poročilu društvom naj bo navedeno, koliko in katera društva so prispevala, kolikšna je skupna vsota, in kako je bila porabljena. Oven govori o prireditvah v korist agitacijskega fonda za JSZ in pravi, da bo v kratkem sklicana seja posebnega odbora v Chicagu, da aranžira skupno prireditev v ta namen. Seja zaključena. VEČ DELA V RUDOTOP1LN1CAH ko je vlada dvignil« vsemu nanovo izkopanemu srebru ceno in g« bo pokupil« okrog 24 milijonov unc, in ker plačuje unčo zlata od 13 4o 14 dolarjev voč kakor do ukinjanj« slatega standarda, to mnogi rudnik' povečali obrat. Rudoiopilnico, ki «o dobivale proilih deset let le fnalo rudo, tudi upajo, da bodo v bodoče veliko bolj aaposljene. Na tej sliki je rudo-topilnica v Aaacondi, Montan«, kjer tope poleg drugih skoro vso bakreno rudo, ki jo vosijo sem is bliinjega rudniškega mesta Butte. MOJI SPOMINI Simon Kavčič. (Nadaljevanje.) £e iz prvega Petričevega pisma sem razbral, da ta dva socialista (Peče in Petrič) no delujeta roka v roki, močno aktivno pa sta bila oba. Kljub vsem pomislekom sem kores-pondiral z obema. Dopisovanje v Glas Naroda <>ank Petriča. Po običajnem pozdravu me kmalu vpra.a, kaj da še mislim glede sugestije za ustanovitev slovenske napredne podporne organizacije. Pove mi, da ima pravila iz nemščine že skoro prevedena in jih bo kmalu lahko podal Fr. Sakserju v priobčitev. Odgovoril sem Petriču, da idejo popolnoma soglašam, kajti taka organizacija je nam neobhodno potrebna in na vsak način jo moramo ustanoviti. Ob enem sem navedel Spomladi leta 1901 sva s; noje pomisleke in' dvom v Frank Petričem v dopisih v opiranje ob Fr. Sakserja in Glasu Naroda agitirala za u- njegov Glas Naroda. Nisem stanovitev slovenske svobodo- 'me! vere, da nam bi Sakser miselne podporne organizacije. S stvarjo sva dospela že tako daleč, da je posegel vmes in tajnik Frank Mladič. Sklenili so, da naj bo začetni ka-l pital $2,000. Delnice "Zore" so bile po $2.00. Do tu se mi je zdelo vse postopanje pametno in pravilno. Z vso gotovostjo »em računal, da bodo zbrali vsaj polovici kapitala, predno izdajo prvo, številko novega Usta, da na ta način čimbolj zasigurajo pod-vzetju potrebno gmotno oporo. Toda v svojem pričakovanju sem se temeljito motil. M t J zborovale! je bil Aleksander Toman, kateri to je; »^nudil (ali je bil izbran, tega] ie vem) za urednika novegi ista. Ta mož je s polnim navdušenjem pripovedoval navzočim. kako potrebno4 je, da )r čne Zora izha jati čimprej. Rekel je: MV Calumetu bodo '.daj pa zdaj izdali nov list, stotako v Pueblu," In nato ji napovedoval še druge kra e, e!o za klub JSZ v So. Chicagu So. Chicago, HI. — Tu se je dne «3. januarja vršil sestanek somišljenikov skupno s člani kluba JSZ iz Pullmana, v namenu, da se ta klub ojača in vključi v svoj delokrog še So. Chicago, kjer bi obdržaval svoje seje. Tega sestanka se je udeležil tudi tajnik JSZ Chas. Pogorelec. Bilo je sklenjeno, da se skliče širši sestanek v soboto 20 januarja, na katerem bo reorganizirani klub konstituiran, pred tem pa bo dana prilika vsem somišljenikom, da pristopijo. Na tem prvem skupnem sestanku so se udeležili razprave tajnik pullmanskega kluba Vrh/ovnik, somišljeniki Ma-rolt, Muc, Peropatec, Koshir in Pogorelec. Za organizacijsko delo v So. Chicagu sta bila izvoljena Marolt in Muc. Pristopne karte je podpisalo osem članov. — Poročevalec. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK «6 tt ................................. PROSVETA Stan« aa celo leto $6.00, pol Uta 13.00 * Ustanavljajte nova društva. Deset ¿lanov(ic) je treba za novo dru&tvo. Naslov za list In za tajnlfttvo j«: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. valca sta me vabila na sesta- konov še ni bilo. Svojce, ki bi Springfield: Anton Per, Jos. Ovca. nek v Chicago. Odločil s.»m se človeku pomagali v bolezni, I J»Hn Goriek. končno, da obiščem te meni j je le malokdo imek Klerikalci VirJe": Fr- Hersi^h. osebno neznane tovariše in so že imeli podporne organi- ^o^akovš" ChikM*i|irtut ...............MttaBH = —— TO IN ONO zaposlenih okrog 30,000 o- j *eb X Iz m t J $6,000 regisiri- __ranih. Kapitalistični ca«opUi Milwaukee, Wis- — Samo- so kričali o veiikanskib uspe-1 ■ioino mladeniško, društvo hih in ponosno Jcazali ^a p jI- j "Vijolica" je sklenilo na letni na trgovine pred prazniki. V j seji, 4a priključi ijau stari resnici pa jj to samo prazno podpo-ni orRunizaciji JPZS. vpitje, ker nenadoma bo spo-j)M;t\ o Vijolica io vsikdar znali, da Imamo ¡fi vedno ka-podpira! > napredne ideje. Vsa kih 50,000 brezposelni!} v leta je bih včlanjpno tudi v tem okraju in da je položaj v prosvetni matici J$Z. Sloga je industrijah slabši kot je bil1 s Jgjii dobila precej m >čn » in pred par meseci. aMj 'mt~~-- Sedaj čakajo na velika naročila iz Rusije, obenem pa na izvajanja načrtov mestne u-prave. Po dolgih bojih z Mne?J strankarji" v mestni upravi sit ATENTAT NA VLAK y SPANWI napredno postojanko, član-stMi Vij »lice pa pe b > treba glede zavarovanja proti boleznim i:i nesreči^ gledati s rkrbmi v bodočnost. Da jo stalo to društvo va- končno prodrli načeti župana dno v naprednih vrstah je pač, lloana in drugih i iciali^tičnili predvsen zasluga naših so- uradnikov za zgraditev liltra-drugov Ambrožiča in Vidmar- cijskih vodovodnih naprav, ja, kakor tudi mnogo drugih velike mestne električne cen-razrc Ir.o zavednih članov. tralc, mestnih staiiovanjsk h > * • J hiš in odpravo si umski h okro- V nedeljo 21. januarja ob žij, kakor tudi mestne mle-0. dop. .«a bo vršila zelo važna j karne. in ob enem toletna seja fede-j Mesto bo torej zaposlil» racije društev SNPJ. Vršila stotine delavcev v prihodnjih se bo v S. S. Turft dvorani. mesecih, kar bo položaj pač * * * i izboljšalo, toda tudi tega bo Z novim letom je odložil j kmalu konec, nakar se bo za-tajniPtvo kluba sodrug Polič- čela prejšnja mizerija, ako ne nik in na njegovo mesto na- bo vlada sprejela postave za I taliitično politiko In njeno ¿optičnem in gospodarske rp oziru. brc >]n>st, ki ima namen ra- Narodna stranka je prelinjo-mo izkoriščati neizobražene in na s socialističnimi idejami in nemočjie narode. Odkriva se opira na s»vjit*k) Rusijo. , plu'Č t« 4°hrodalnosti kjer se (Dalje prihodnjič.) ji nudi prilika, in pri tem dr'u" , - —— ne pozabi nama nase, kar j ? Brezposelnost Ml Svsd* §kem p0jenjava I Boljševiki sklicuje j ) sostan-! Svedska ima ckr0J, H6 000 ko znanstvenikov svojih juž- j brezposelnih, delavca, ki danih in drugih narodov v name-1 bivajo brezposelnostno zava-nu, da postavijo skupen te- rova|nino. industrijalnih bo- Na aliki ao razbiti vagoni brzovlaka, ki je vozil med Barcelono in Sevillom v Španiji. Ta neareča ae je zgodila v ¿aau nedavnih izgredov, ki ao jih vodili aindikaliati in anar- histi. Oblaat je obdolžila anarhiate, da ao podminirali mejt, preko katerega je vosil vlak in povzročili kataatrofo. Dvajaet ljudi je bilo ubitih. stopil sodrug J. Rožirt. Sodrug PoliČnik je bil vesten in dober tajnik, - toda vsled zaposlenosti pri podpornih društvih mu je breme pefctalo pretežko. Novi tajnik je znan kot požrtvovalen sodrug, zato pač ni dvoma, da bo klub napredoval tudi pod njegbvim vodstvom. Prihodnja kluboVa seja se vrši v četrtek 11. januarja. Ker se bliža spet'čas volitev, je pač potrebno, da se člani udeležujejo klubovih sej v še večjem številu. Seja bo spet kratka in potem diskuzija. . » * * • Pevski zbor Naprej je od- splošni šesturni delavnik. V boju socialistov za te naprave in za ljudsko lastništvo istih je bilo za mislečega človeka nadvse zanimivo, kako so se kapitalistični hlapci v Diskuzije in debata v klubu št. 1 JSZ Chicago, 111. — Po konča-v nem dnevnem redu na seji kluba št. 1 v petek 26. januarja skozi tzv. dobo prosperitete, ko se na splošno ni brigalo za javna vprašanja, dasi so tesno zvezana z njegovim lastnim dobrobitom. Na kratko: bilo je pijano prosperitete, misleč, bo predaval s. Frank Zaitz, |da bodo "dobrp časi trajni, in nato bo diskuzija. Predmeti Alj , 1929 je priiej krah ¡n za mestni upravi borilRroti tem'i^edgVttnlja ^ diskuzije bo: d0li?0|etna kriza. Ta je mestni upravi boril» proti Un,(HRooleve|tov ekonomski pro- p:)lajfoma zaiela odpirati gram. — Kam vodi? ljudstvu oči, da išče izhoda iz Po seji meseca februarja neznognih razmer. ista debatirala Ivan Molek . . . - , .____ Rekel je, da se nahajamo v revolucionarnih časih, Čeravno se tega marsikdo ne zave-! da. Vlada poskuša uvesti blagostanje z raznimi reformami, načrtom. Ljudstvo je* v tem slučaju končno odločevalo, ker "nestrankarski" alderma-ni so pod pritiskom ljudstva morali končno vsaj deloma od-! roč]^ pozneje. stopiti od svojega nazadnja-j ______ ikeKa stalila. Uvidevii. da je August Cleas.en. bo go- bosta in J oš k o C) ve ti. To je bilo prvo od serije predavanj, ki so jih aranžirali $oc. klubi v tem delu mosta, namreč klub št. 1, čaŠki klubi ter angleški klub. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 21. jan. ob 2. popoldne. Tema predavanja bo "New Schools for a New Day". Predavatelj bo Meyer melj prosvetnemu delu rac J ljudstvi U zastopanih pokrajin. S skupno abecedo, ki so jo sprejeli na ne^tanku v Baku 1. 1926 naj bi se obdržala nekaka vez med vsemi temi sond ni m i narodi. To dokazuje, da .se boljševiki bavijj z vprašanjem, kako urediti socialno in j! ih o loško raziskovanje teh narodov. Izgleda, da se boljševiki zavedajo dij-tva, da dokler ne p »znajo psihologije naroda, toliko časa ura ne bi mogli prepojiti s svojimi Jiuuki. Danes mora vsa-kd.o, ki hoče biti pošten, priznati, da so se boljševiki po-sluzili pravega zdravila za odstranitev narodnostnih bojev in stremljenj. Danes svet ve, da v sovjetski Rusiji narodnostno vprašanje ne obstoja, ker so vsi narodi v njej enakovredni in avtonomni. Nobeden teh narodov ne sili pod drugo vlado, ker se zaveda, da drugje ne bo nič boljše. Vsa drugačna je politika narodnostnih vprašanj v državah "sta- jev-v prošlem letu ni bj'o, razen dolgotrajna stavka stav-binskih delavcev. V spkšncm je gospodarsko stanje švedska ugodnejše, kakor pa je bilo pred letom dni. Zelo povečan proračun Proračun sovjetske Unije za to leto je 30 odstotkov več-" ji kakor lani. Vlada pričakuje, da se tudi njeni dohodki dvignejo približno toliko odstotkov. Računano na podlagi prejšnje vrednosti dolarja, znaša novi ruski proračun $23,(>(M),000,000. Predmet spo-— P. O. velika večina ljudstva spozna-, .. , . eMI1. ia njih namene, da bi ščitili vonl v dvorani bNPJ interese velekapitala ~ svo- Chicago, lil. — Klub št. 1 jih prijateljev, so končno z in češki sodrugi na zapadni malo izjemo glasovali za "so-¡strani sklicujejo shod, ki se stopil vse knjige, ki so bile cialistične" načrte. ! bo vršil v dvorani SNPJ v če- last nekdanje Slov. čitalnice, z de,om na čistilnicah pri'trtek 8. februarja. Glavni go-socialističnemu klobu. V krat- mestnih vodovodnih napravah I vornik bo August Cleassesns kem bo naznanjeno, kateri cas ac je deioma že prijelo, toda I New Yorka. ki slovi za naj- knjige izposojevalo. v po]nem teku bo še le apo. boljšega oratorja v socialisti- mM mladi. Skupno se bo zaposlilo1 stranki. Vstopnina na t i poizkuse drastično izvajala, pri tem delu okrog 1500 de- *ho(1 je prosta. Rojaki delavci, i Posledica tega bo, da se bo lavcev, to je direktno pri grad-' zapomnite si datum in sporo- kriza nadaljevala. Opozarjal nji potrebnih poslopij in v to-|^ite £a tudi drugim. — P. O. j je na dejstvo, da le z močnim varnah, kjer bodo izdelovali! ---'strokovnim in političnim gi- naročene stroje. Važna seja V Bridge- banjem delavstva s socialistič- . nim programom je mogoče se bo Kdor želi dobiti knjige že sedaj, naj se zglasi pri s. Alp-nerju ali pa pri Fr. Zajcu, lastniku S. 3. Turn dvorane. • * P ».-M V četrtek večer 4. jan. je predaval Julien Bryan v velikem Pabst gledališču o sovjetski Rusiji in obnem kazal film-fke slike, katere je snemal križen USSR v teku svojega osemmesečnega* potovanja. Vstopnica k predavanju so bile razprodane že -dan prej. Bryan ni komunist. V svojih izvajanjih jo bil skrajno objektiven, vendar pa so njegove izjave kakor tudi slike o napredku sovjetske republike vzbujale splošno presena-čenje. Opisati vse to je nemogoče. Tudi predavatelj sam je izjavil, da more v enem govoru predočiti s slik-ami in besedo samo senco taga kar se je v Rusiji doseglo v zadnjem desetletju. Bryan prerokuje, da bo sedanja, to je, druga petletka, pomenila še ogromnejši napredek USSR, kar bo nedvomno vplivalo tudi na splošen preobrat gospodarskih in političnih razmer v vseh delih sveta. * • ♦ Pri javnih delih; katera financira zvezna vlada, je bilo ki se pa po mnenju predavatelja ne bodo obnesle, kajti prava vlada v Ameriki je še vedno denarna aristokracija, ki je brutalhejša in bolj ko-rumpirana kot v katerikoli drugi deželi na svetu, dočim ona v Washingtonu ni zadosti odločna, da bi svoje reformne S tem pa ni rečeno, da bo v trm mostu lahko d )bil del > tuj J|flill w _ di tujec. Upoštevati se nam-Lo^^irjOTuarh bo zelo iVl AI*o an vvi /I « aiwa l I*-! važna seja kluba št. 11 JSZ. reč mora samo domačine. Pripomniti je tudi treba, da se z dolom za mestno elektrarno ne bo začelo to zimo. Mogoče je, da bo sedanja družba, ki Ir^tuje te naprave, ponudila pošteno ceno, kar bo mestna sev I priti v boljše čase. Tu pa ima-Bridg.tpcrt, O. — V nedelj) j j0 socialisti hvaležno, pa tudi težko nalogo, da gredo med delavstvo in ga uče ter organizirajo kjerkoli mogoče. Predavanju so sledila vpra- Vršila so bo v Društveni dvorani. Podana bodo poročila in celoletni računi za preteklo sanja govorniku, na kater« je leto. Pristopilo bo zopet nekaj Izvrstno odgovarjal, novih članov. Začrtali bomo Udeležba je bila bolj pičla; Halushka, ki je poznan kotirega sveta", dober govornik. Vstopnina na 1 Mnogim mogoče ni znano, ta predavanja je samo lOc, da sovjetska Rusija vzdržuje toliko da se krijejo stroški, ki kitajsko univerzo v Moskvi Danes*ie že kažejo znaki pomena te univerza. V nji imajo boljševiki svoje najboljše so zvezani s tem. C. Pogorelec. Predavanje na North Side in najbistroumnejše izmed svojih članov, ki po svojih najboljših močeh propagirajo med kitajskimi visokošolci ideje, ki jih zastopa sovjetski Kam z židi? Iz Nemčije je pobegnilo, ali pa je bilo izgnanih okrog 100,-000 Židov. Drugi se bi radi izselili, če bi bilo kam. Židovsko kolonizacijsko društvo v Londonu se je obrnilo celo na Turčijo s predlogom, da bi dala na razpolago kos svoje dežele, ki je malo obljudena, na katerega bi se naselilo kakih 100,000 do 300,000 Židov. Turčija je odgovorila negativno. r' ■ 1 _ 1 111 ' i» «f^ppp o Načrti za gospodarski podvig sovjetske Unije .(Nadaljevanje s 1. strani.). vratne posledice za ves svet. Sploh so skoro vse dežele več ali manj v procasu presnavlja-nja ekonomskega sistema. Žl- «a» -i •:*• - ^ ¡r*r«» «ttit/t z;.............._ v osnutkih. Z delom se bo začelo še le spomladi ali poleti. Načrt za mestno mlekarno je predložen sedaj finančnemu odboru, potem ga mora potrditi še mestna uprava. F. N. Imate pritožbo? V slučaju, da je vaš naslov na Proletarca napačen, ali če se je primeril^ kaka druga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici, ki vas stane samo lc. vršila 25.-£k marca v Cleve-landu. Ker so enhklubi tega okr>-žja že odgovorili, da naj boj delegat kluba št. 11 zastopnik tudi njihovega, zato je priporočljivo, da ako mogoče, naj pošljejo na to sejo zastopnike tudi zunanji klubi. Omenjena konvencija bo zelo važna. Bavila sa bo med drugim z načrti za akcije, si katerimi si bo delavstvo priborilo zavarovanje proti brezposelnosti. Ob večerih bodo Chicago, 111. — Kluba št. 16 in 20 JSZ priredita v nedeljo 14. januarja predavanje v svojih prostorih na 2250 Cly-bourn A ve. Tema predavanja bo-"Politična akcija v sedanjih časih". Predaval bo MaynarJ ____ - - .. Ta • «• « ■ « v C. Krueger. profesor ekono- drževanje navadne ljudske šo- j Prireditve kluba St. 1 mije na čikaški univerzi. Za- ,e- v teJ univerzi »majo vsi četak ob pol treh popoldne. ; kitajski visokoJolci prosto hrano in stanovanja, poleg dobivajo še denar za zabave. Zakaj? Sovjetska Rusija hoče dobiti s pomočjo izobražene kitajske mladine odločujoč vpliv na to ogromno azijsko državo. Na Kitajskem, kjer so revolucije nekaj vsakdanjega, se borita za premoč dve struji. Prva je proti socialnim reformam in se naslanja na "stari svet" in Ameriko. Dru-Ka je popolnoma narodna, ki Sava Do anovlch. zahteva v svojem programu »!"■■" .i r ■ - ■■■ .'■■ ■ neodvisnost Kitajske v poli- Sodrug Krueger je eden najboljših govornikov soc. stranke v Chicagu, in ima veliko priznanje za svoje poučevanje na omenjeni univerzi. Tema njegovega predavanja je izredno važna, posebno v teh kritičnih časih, vsled tega vabimo jugoslovansko delavstvo v tem delu masta, da se ga udeleži v obilnem številu. Vstopnina je prosta. — režim. Seveda trdi sov. Unija ivimo Pač v zgodovinski dobi, ves čas obstoja te univerza, da k° se kapitalistični sistem u-se (univerza) vzdržuje sama mika pn8lIJeno in vsled raz-iz dobrovoljnih prispevkov. 4r°jnih zakon°v novi. ekonomi-Vendar je to malo vrjetno za J1' kl vodl v »ocalizem. vsakega, ki ve koliko stane vz- J.S.Z. v Chiragu Klub št. 1 JSZ bo imel to sezono sledeče priredbe: Dne 4. marca velika prireditev z mešanim sporedom v dvorani ČSPS. V nedeljo 29. aprila koncert •Save" v dvorani SNPJ. STA III IX XOV SVET Joseph Skuk, po reviji "'Mladika". Društva in klube prosimo, da te datume upoštevajo, to je da jih ne vzamejo za svoje priredbe. Na ta način bodo vse priredbe naših organizacij uspešne. — r. O. Napredna društva, pristopite v Proavetno matico! NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU Kljub vsem diplomatičnim priznanjam, militarističnim dogovorom prijateljstva in trgovskih pogodb, si stojita danes nasproti dve gigantični sili v politiki, gospodarstvu in v izobraževanju tujih afriških in azijskih nerazvitih ljudstev. . Amerika z evropskimi dc-shodi in predavanja, na kate- želami in 8 svojim zlatom pod nh nastopijo najboljši sociali- kontrolo privatnega kapitala f°_vorPki ter Poznaval- na ftll| strani. Sovjetska Rusija z ideologijo skupnega lastništva in socializma na drugi strani. Pred vsem svetom stoji danes vprašanje, katera teh dveh sil bo zmagovalka in katera bo znala ostale nerazvite narode potegniti za seboj. Obe si lastita svojstvo pravilne poti iz današnjega kaosa in depresije. Katera izmed teh dveh sil ima prav, bo pokazala pri-hodnjost. Amerika sama na sebi nima narodnostnih vprašanj. Nekatere evropske države pa imajo precej pereče manjšinske problema. Sovjetska Rusija je imela nujna narodnostna vprašanja Cl razmer. Na sejo kluba 21. januarja vabimo tudi somišljenike. Urediti imamo poleg drugega stvari, ki se nanašajo na bodočo konferenco JSZ v Power Pointu, ki se bo vršila v bližnji bodbčnosti. — Odbor. Izborno predavanje Gerson Seiberta Socialistični klubi na zapadni strani Chicaga «o postali zelo agilni. Organizirali so tudi predavateljski tečaj, ki so vrši ob nedeljah popoldne» Prvo predavanje je bilo zadnjo nedeljo. Predaval je Gerson Seibert iz Poljske, ki ljenje boljšo in so ne zadovoljuje samo s političnimi sredstvi, ker se zaveda, da je politika samo en del človeškega udejstVovanja. Zaveda se, da kdor si hoče pridobiti dušo človeka ali pa vsega naroda, mora postaviti svoje delo na trdne prosvetne, gospodarske in socialne temelje. Dejansko se ni pred vojno nikdo zanimal za kulturni podvig neizobraženih narodov. Druge države so bile šp celo zadovoljne, ker je bilo v korist njih samih, da so l^arodi I ostali nepismeni in na nizki I stopnji kulture. Sovjetska Ru-| sija se je podala na duševno; stran teh narodov in jim po-; maga, da se dvignejo v izobrazbi. Razumljivo je, da Rusija širi tako kulturo, ki ne nasprotuje njenim političnim smernicam v svetovni politiki. Tudi med najmanjše narode na svojem ozemlju pošilja učitelja z abecedniki in knjigami. Pomaga jim spoznavati kapi- Hear! SUNDAY Hear! SOCIALIST LECTURES BOHEMIAN HALL, 2619 bOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL. Jan. 21: NEW SCHOOLS for a NEW DAY Speaker, Meyer Haluahka Feb. 4: POLITICAL ACTION in a CHANGING SOCIETY Speaker, Maynard Krueger Feb. 18: The MENACE of FASCISM Speaker, S. H. Holland Anarch 3 (Sat. 8 p. m.): The NEW RUSSIA Speaker, J. Cerk March 18; The PROMISE of SOCIALISM Speaker, Roy Burt r~ All Sunday Lecturea Begin at 2 p. m. Admisaion 10 Centa MASSMEETING, Thur., Feb. 8, 8 p. m.f SNPJ Hall, 2657 So. Lawndale Ave. Subject: SOCIALIST ANALYSIS of NRA Speaker, Auguat Claeaaena, New York. Admiaaion free. je tu par let v svrho študira-nja ekonomskih in političnih takoj po revoluciji. Priznati se razmer v tej najbolj razviti ji mora, da jih je na svojem kapitalistični deželi. j ozemlju sijajno rešila. Kakor Tema njegovega predavanja je bila: "Amorica at the je hotel biti Wilson s svojo zahtevo za samoodločevanje na- Cross Roads". Reči so mora, da rodov, hoče biti tudi sovjetska jo jo mojstersko obdelal. Podal je nam sliko življenja in mišljenja ameriškega ljudstva Rusija dobrotnica zatiranih narodov. Razlika v tem je, da sovjetska Rusija pojmuje živ- < > » « v \ f t A lr s*e P"/'" Proletarca, ne da bi si ga sami XV v/ naročili; je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki želi, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Pro/e-tarcq pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. y T v v* w - KlZt aw«- A Jugoslav Waakly Davalad to the Int«rast of the Workers OFFICIAL ORGAN OF • Jugoslav Federation S. P. PROLE EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE # COMMONWEALTH NO. 1374. Published Weekly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., January 10, 1934 Telephones Rockwell 2SS4 VOL. *XIX. -c ■ ■ A HUMAN TRAGEDY OF IDLENESS AND MISERY Here is a problem a* simple as the statement that the turr of two and two is four. Industry is owned by a few and the work in industry is !onc by many millions. The lew fail High at the top there is abo tion magnates to keep the in- "ear, but fear of another kind. There on the top ledge are the upcr-tich clutching their Honey bags and looking down dustrial machine going. The Federal debt at the end of the year was mare than $23,000,000,000. IJclore the World War the public debt In My Opinion Oft^n when I run int> Heme of •nv f |enf the aU-time high peak. At Th"* will 1* no tendency toward . 4 4 . , , , a Faneist dictatorship or any other he present rate the total de-l H Thf lir|n|f ft.d> lhc J^ it the decay below them, to k^cp industries going. The j They fear the working class. | Has only $1,225,000,000. As gates of employment are clos-NRA agents give thoir time to a result of the war it leaped ed and millions are turned ¡»repairing ¡edges. They hope o $26,597,000,000. From 1020 into the streets. Those who arc > stop the rotting process, to 1930 this enormous debt sentenced to idleness have no hope that the whole structure was being reduced, but now j cipi^ut ,'ystcm. appeal to a higher tribunal, will avoid destruction, and try two-thirds of the reduction €<>n,irT bat.|< tt 4Uo argument: The word of the few is law. to feed the victims of this de- have been cancelled. The debt .vm' b<,Uc'r times bu t ua? The only But between the handful at -ay. To such a sorry pas* has is again climbing and Is with- thins they can do is to revitalize u* the top of the industrial sys- ™ie the glorious regime of I n three and one-half billions | Mrj» ?ujnber ft ¿«mm. tem and the many muuun* .0 abo'tt $2,000,000,000. There is a limit to this. The lecay in industry is eating nto the government structure. spirit need not roam ir.u> racial or national prejud ices. One of the reasons the Oman demagogue rode into pomrr was because of ;he hunger and degradation of the ci-tisens. Swond: Any betterment cf eon-ditions for the common people must m \nd who will profit by it? the arms of the government. rhc big bgnkinf magnatcs Denied work by these owners,, who have thejr ^ Qn thc(comc by ^ a-d natiorial Uncle Sa« tries to provide latjo|l»g finance^! The haad- lit.tion; not only along the line, of tobs for 4 000,000 idle persons fu| at the t q1 th§ f.,c inK CWA. AAA. NRA etc but govenv at a small wage. Unc'c Sam w.. «u.. ______________i" l>u.«u>ess for the welfare o also buys wheat, pork, shoe? ind coal to help keep jobless .vorkers alive. ♦rj account of sickness, opera-Folks thought they could ¡edge, profit by the misery of Z ^r"^ ^rZ ^rl But this cannot go on forever. There is a limit to go-/ernment borrowing, taxing month and fall into the bleak ?nd. giving: The federal debt hole below. Fear and anxiety brood over the human mass as this process of rotting ledges and dropping from one ledge to another continues. And this decay of ledges and fall pf human beings are dtic to the orders of industrial monarch» who hava closed the gates of employment in the faces of tens ot millions of workers! is increasing steadily. The mounting debt is mainly due to the future of the corpora- the millions of toilers! | Workcs of the nati n! The decaying structure of industry and agriculture can only be restored by a Socialist Commonwealth. It should be ours, not the property of a handful; obrs to own and operate for the welfare of all. ' The New Leader. Weird Incoiisisleiicv Some weeks ago a handsome hurried to a hospital. Here the mcnt ownership of all major industries to be operated for use and not for profit. The tkinjr I want to impress shove alt ripe is thst th* Socialist does not ¡»clieve that hungijr snd unfed workers will bring on the revolution. Give u< bread, give u% s right to earn sod hold the good things ol life, snd 'you'll ha** a revolution in our industries. If • Roosevelt CAN d(. this in part, we'll have to finish th< job. LohU Jarta, Cleveland, O. buck-tfeer, weighing 200 pound*, 4t>t caujrht in a narrow roiky ledp^ in s forest reservation in New York state. The animal's plight attracted whole vast machinery of the greatest and most beneficent of social in titutlor* is set in motion to hive hia boy' r* is i s life. A distinguished sur- sttcntion and »olicitude. Th » coun- geon, equipped with the best know Socialist Mew-Meeting» Recently a meeting wag arranged by th« Roh«mi*n. Jurro?'av ami L»wndale for comrade tvyside was aroused and rescue parties organized. People cmtk» from miles around to nee the sight, and ieeply moved, compc I out for days n sn eager desire to'hclp. All sorts »T ingenious plana were devised for saving the deer. A wooden bridge was built and awung over a din m to the shelf of rock to which the Joseph Martinek of Cl.vsfcrd The ^^ f| in thc h that he meetinT was he1;! « the .*XPT Hill , would undenr(, of thr gtory rnd hcclmc cx. Bohemian on Uneonoloj-ment Urd ^^ rcportcr, an , ph )t0. gj-apheri were speedily distiat^hert and Insurance and 01«l Age Pennons and how to agitat" for it. His message was well liked snd made a »rood i-nnression upon the listeners. Comrade Owen fleer from thc Cook County organisation wa< also scheduled to ppcak but failed to show up. Th* meeting in general wi- very r^ces^ful with plenty of literature sales and a fine collection made. ' On February 8 thcue branches have arranged for another ma*s-meetinrr to be held si tho SNPJ Hull. Comrade Autu-U Ctaessens from Nov York will be the prineiplc speaker. He is on a tour f-ir The New Leader, soliciting subscriptions. He is one of the best speakers the party has. Our comrades and friends are urged to reserve this date and attend the meeting. The admission will be free. — John Rak, Chicago. lo the scene. Articles and pctvr** appcaccd through a succession of days in the metropolitan press, a.. !«his for one wild creature in-canual distress upon s mountainside! And when "the open {ten-on" begins a few week 4 h-neo. hundred« of men with gu:des nnd dor'* ind riHe^will phinge into the-e same woods, and icour this same mountain, nn I hunt and kill this deer, and Ihou ards of other deer, in the high name of "sport"! All of which ij a parable of war! For isn't this exactly what wc do with men? Here la a little boy who is struck by an automobile in a city street. An excited and s'lmni-thet-ic crowd immediately gnthcrs. The police take charge; an ambulance arrives; the striken youth is ledge end skill of the age, operates upon his injured body; trained nttnes watch and tend him darjr and nigitt; physicians care for him with anx'ous attention. A great n?w3-.-apcr start-- a fund for this unfor-unate slum child, and hundreds of dollars are contributed by sympathetic readers. At last the boy is healed—as well and strong as ever, vnd a few years later, war is dc-c'ared; the government seises this •oy, now man grown, for the army; aid he is in due course blown to 'jits on the battlefront. And it is said that man is sane? Unity. THE ONLY WAY ONLY th« triumph of SocUlaaih cin render accessible to Ifee proletariat all the sources of culture. Only the triumph of Socialism can make possible the reduction of the hours of work to such „ a point that the working man can enjoy leisure enough to acquire adequate knowledge. The capitalist aystem of production weakens the proletarian's desire of knowledge; the Socialist system alone can satisfy it. Karl Kautsky. -«ave money previous to the "crime of 73." When that panic came along, most of hem lost their savings. They lost a large part of their savings in a smaller panic in the '80s, and they lost most of their savings again in thc panic of 1893. Several panics after that, and before thc present debacle, have cleaned them up pretty thoroughly. And during all the years in between the panics there were thou-j sands of bankruptcies and! bank failures each year which caused the loss of millions, upon millions of savings. . Then came the bi*r depres-; don of 1929 and the years following. Previous to that time, the so-called wise men of birf business urged the people to save their money and invest it. They did so— and where is it now? Gone up tiOns, motor and other accidents, birth* in the family, deaths, marriages, and for many other reasons. They fully intended to save money, but circumstances preventing them from doing so. Loss of jobs and loss of/business account for many failures to save. So, while it is possible for some individuals to save for a about capitalism—that there is no security under it—-that, no matter how patiently they may do without things amLtry to save money, they are bound to lose it sooner or later through no fault of their own —they would become disgusted with the system and be ready to root for a better system. Socialism will afford the greatest security it is possible to have in a world of finite beings. The Milwaukee Leader. mrnmm................if.....»/""ill ARChLICHTi: jllllllh.........llll WAR IS FUTILE It has been amp.y demonstrated that war is futile, since it canno ettlc any dispute satisfsetirily, an. stupid and impractical since It * 1.« or cripple.« th? be*t ainorr the youth of thc warring nations and 'cstioy the markets needed for world >rus-perity—tardea saddling nations with enormous debts as a le^.icy to children and grandchildren, and " cn to thc third and fourt.t generation. Lydia G. Wcnb-.vorth. HANGOVER "Was „ your bachilor party a success?" "iRather. We had to postpone the wedding for three days." I WILL THE "NEW DEAL" ELIMINATE SCENES LIKE THISf Books for Workers By NORMAN tHOMAS It would be a fine Ih ng if Social! t locals and lah-ir unions would build up libraries, perhaps circulating libraries, which could go from local to local or union hall to union hall. Thc Sor!a1},r Party and the L.I.D. are pisMishitvg some valuable pamphlets. John Day, a private pu-blirher, dererves thanks for h s cx-cel'tnt rervice. Incidentally, thc John Day C'Tprny has just published a te*nt*ndouHy vahmbV hook by our friend, Fred Hend'r-ron entitled, "Foundations for tin World's New Age of Plenty." Socialists who read "and understand that book will have a grasp on the money problem that neither A1 ftnith nor Father Couthlin ha'c. They will know that It Is an important problem but one that ^m never be settled apart from settling the general property snd profit cyitam under which ws operate. the disintegration of cspitali.vm and therefore does not give th* impression of urgency which the times demand. Rut any Socialist who wants ♦ o jto beyond him or who thinks that he ia, in our modern phrase, "too right wing" will be better able to do so if he will master Comrade Page'» fa~ts and arguments. Then, if you want to know what a friend of the New Deal thinks it's all about, Ernert Lindley has written a very intere. tlng book called, "The Rooj9-velt Revo!ution" (Viking Press). .Mr. Lindley is for the revolution 'hough he doesn't seem to he quit* sure that It is a revolution! He w >n't J hake anybody's faitth in Soeiali m, but he does give interesting information and point of view. Finally, let me recommend a remarkable proletarian novel, "Karl $nd the 20th Century" by Rudolph Rrunngraber (Wm. Morrow). ?om* 'Another of the recent worthwhile of the readers of this article douht-books is "Individualism and Sorts) leas heard B. Charney Vlsde-V* firt<* inn" by Kirby Page (Farrar & Rine- review of the book over WEVD. T hart), a perfect mine of authSntie don't pretend these are all .h information invaluable for Socialist worthwhile books, but they are some speakers and Socialist studént*. I think Comrade Page underestimate which I want to call to th? Attention of my comrades. that fact is prett'lv avo-irfed an I hidden and while these two ladiei flounder around the world with prin^ca snd enjoy life, millions of those wW helped accumulate thc money arc starving. What an insane society that glorifies wealth and discard* its producers. Awaken y3 toilers! Demand thai which you prp* luce.for your own! Don't let a few idle away their life in gold while you must suffer and starve. -o o a' I>a*t Sunday the Chicago Herald and fixrmin«*r printed three pages of tin World War pictures. Most of 'hem were m:ld ones wmch would pass any ordinary ccn.-or. Pcoph iust gobble them up, give 1 few sighs and forget any other refer* ?nces to them, However, these sSnrj people cpn be made to take thcs"5 matures *er )u.*ly with a Utile explanation from sow serious minded whinkcrs and especially frccn Socialists who hate and demise war. In ->ur Sunday evening gathering I made sure ihat this was the main topk* of dr«u.sMon. Ami the res-oonse was most satisfactory bccausc it turns right down to Socialism. • * * The State Executive Committee of t ie Socialist Party of Illinois will meet Saturday ami Sunday, Jan. !•') •ind I t, at Downers Grove, Illino's. ?e\cral meeting» arc planned for Saturday nv*ht in the neighboring towns. The Hin dal*, Downers Grove and Elmfturst Socialist club i will l»c hosts to" thc Committee. • ♦ « Harry I^aidlcr'.n Socialist viewpoint on banking was we'l presented over thc N-B-C radio network last Saturday evening, thc remarks of Professor Hurley of Columbia University wore satisfying. Although Most of us who ha-' c /aid that | professor juggled around a «roc 1 thc NRA will not save th? er utalist i he admitted tint socialised We certainly are in a mixed up world. An a r of opti.nism has been olrevalent for many months, yet '»usines-t has been -n a steady dc-line since July of last year, at ieast, *uk»on enough will be past lime .o quit. Then what? Incidental'y a voung girl of 13 a