20.'številka. Ljubljana, sredo 26. jamiarija. XIV. lelo, 1881 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po pošti prejemati aa avstro-o gcrsk o deželo /a celo leto K> id., za pol leta S g|. za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., 7a Setrl leta 8 gld. 80 kr., za en mesee I o kr., po pošti prejemati za četrt leta :t golđ. — Za' oznanila se pla.'iijo od četiristopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, .r> kr., če se dvakrat,'in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je \ Ljubljani v Fiat e Kolmatiovej hiši „ gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne st\ari, jo v „Narodu.j tiskarni" v Ko'manovej hiSi. Kako Nemci s panslavizmom straše. ii. Ko bi vedel, da nemški časniki še ne-majo patenta ?a. naivno originalnost, bi ga jim dal jaz. Nevarnost, s katero žuga pansla-vizem, popisujejo tako živo, da se njihovemu čitatelju lasje ježe, a navadno še na istej strani, kacih deset vrst naprej, pripovedujejo, da je panslavizem popolno nemogoč. Pravijo, da so le nekateri, ki se svojo preživo domišljijo hujskajo prosto slovansko ljudstvo, a to se Se ne meni za take utopije, ker mu je Nemec, Lah ali pa še celo Kitajec toliko v srci, kakor kateri koli si bodi slovanski narodv kajti ono ne ve razločevati Rusa ali Srba od Nemca ali Francoza. Ko bi se gledalo na kontekst, bi bilo tako pisarjenjc se ve brez učinka in smešno, a ker iščejo nekateri Čitatelji v časnikih le pikantnih in frapantnih novic in izjav, znto ho jim dostikrat take trditve ,,non plus ultra". Nemški žurnalisti hočejo zadeti „z\vei fiiegen aut' einen sehlag". Prvič, Nemci naj previdijo, kako neveden in neumen je še prosti slovanski ljud; drugič, Slovani naj se prepričajo, da je ne samo „taterman" panslavi-zem, ampak sploh vsaka vzajemnost mej Slovani nemogoča, ker nema nobene reelne podlage, zategadelj naj se raje oklenejo nemških sosedov. Ne bodem pretresoval, ali je ta pansla-vizem, katerega se Nemci tako boje, mogoč ali nemogoč. In sicer zategadelj ne, ker se dozdaj še nobenemu nij posrečilo iz nemških spisov kaj natančnega poizvedeti o tem strašilu. Enoličnost se kaže le v tem, da ga naslika vsak list po svoje, kolikor največ mogoče strašno, ter da potem kriči: bavbav. Tudi ne bodem dokazoval, da srbski pro sti ljud dobro pozna Rusa, slovaški Čeha. Ve se tudi, da našemu slovenskemu ljudstvu nijso Rusi tako neznani (cf. kresovi, ko je Plevna pala), Hrvatje so mu pa tako znani, da se še ljubljanskemu magistratu preveč dozdeva. Ruski mužik ta je pa se ve najbolj zarobljen, ali v poslednjej iztočnej vojski menda so mu uže toliko v glavo ubili, da je vedel razločevati Srbe in Bolgare od Turkov, (irkov in Rumunov. Dalje nas ravno ti prijatelji tako Ijubez-njivo spominjajo: Bojte se panslavizma, kajti pri zjedinjenji tako različnih jezikov bi nastala babilonska zmešnjava, morali bi govoriti po nemški, pomislite tudi na verski antagonizem. Le počasi, mi mislimo nekoliko drugače. Kdor pozna okolščine prvega slovanskega shoda v Pragi (leta 1848) ter druzega v Moskvi (leta 1867), ta ve, da se Slovani mej soboj uže pogovore. Pri obeh shodih so govorili pred- stavitelji različnih slovanskih narodov v svojom narečji in prav dobro so jeden druzega umoli. Poznavalci mnogoštevilnih nemških narečij, kakor sta bila brata Grimm in dr., pravijo, da se slovanski nnrodje jeden druzega veliko lažje razumejo, kakor se Nemec iz Meklenburga se štajarskim Nemcem in kakor erdeljski Sakso-nec z berlinskim bratom, ali kakor Alzasec z dunajskim prebivalcem. Kar se tiče verskega antagonizma se tudi ne more reči, da berlinski protestant ohjemljc bavarskega katolika. In če .tudi dopustimo nekako različnost v jezikih, ki nekoliko ovira mejsobojno umovanje ter nekako versko neprijaznost, vendar hi ne bilo tacega nasprotja, kakor je v cesarstvu der gottesfurcht und frommer sitte mej Prusi in Alzasci. mej Lotarinžci in Latiši, mej Danci v Schlesvvigu in Poljaki nft Poznanskem, temi tako srečnimi prebivalci velike (iermamje. „ Ustanovitev panslavistične države in pan-slavističnega programa bi pripravila Rusijo v boj z najmogočnejšimi evropskimi državami". Tako je pisala lani „Allgomcino Zeitung" in sicer se je delala pri tej trditvi tako resno, kakor Don Quixote pri navalu na znane mline. Ko bi ne bila ona. tako zelo oficijozen časnik, bi jo mi vprašali: Kateri ruski ali sploh slovanski list je pisal za tako akcijo, ali kateri list je dal najmanjši povod temu sumnjičenju V Akopram je tedaj vest o podobnem pansla-vističnem prizadevanji s kola zvita, vendar moramo pa v drngej trditvi namreč, da bi taka akcija privela Rusijo v borbo z vsemi evropskimi državami popolno prav dati nemškemu organu. V tem so posebno Nemci kompetentni izvedenci, kajti zdanja Nemčija se je skrpala po krvavih vojskah, katere je vojskovala Prusija v zvezi z Avstrijo proti Dancem leta 1S(M katere je vojskovala Prusija proti zvestej svojej zaveznici Avstriji, proti Bavarskemu, "VVurtembergu itd. leta 1800 — proti Francoskej leta 1.870 — 71 zarad zngo-tovljenja varnosti nemške države. Za tem čaka Nemčijo Še jedna vojska s Francosko za obvarovanje Alzacije in Lotaringije. Mi ne vemo, kaj bi bilo z Nemčijo v slučaji vojne nesreče leta 1870 in kaj bode ž njo v slučaji neugodne nje bodoče vojske s Francosko, akopram prorokuje nemški časnik bodočo osoelo Rusije v slučaji nesrečne vojske za uresničenje „pansla-vističnega programa". —n. Iz državnega zbora. Z Dunaja 21, jan. [Izv. dop.| Smrt in bolezen krčita število državnih poslancev. Dr. Rvdzovski, ki seje toliko let trudil, da je vsaj Gališkej pridobil postavo zoper oderuhe, kateri, se ve da j u d j e, tam neusmiljeno dero ljudstvo, umrl je v tem tre-notji, ko je imel v državnem zboru poročati o enakej postavi za vso Avstrijo. In ko je ležal na mrtvaškem odru, došla je iz Lvova žalostna vest, da je tam za pljučnico umrl znani poslanec Krzeczuno vi cz. S tem je zadela Poljake silna izguba, kajti on je bil najbolj izveden v zadevah gruntnega davka in njemu se bode imela (iuliška zahvaliti, da ne bode plačevala toliko davka, kolikor se je mislilo njej naložiti po reguliranji gruntnega davka. Mož je bil izredne marljivosti in tudi precejšnje zgovornosti. Klub desnega centra je izrekel poljskemu klubu po svojem predsedništvu globoko sočutje ter položil lep venec na rako dr. Rvdzovskcgn. Udeležil seje tudi slovesnih pogrebnih obredov v cerkvi sv. Štefana, od koder se je truplo odpeljalo na severni kolodvor in od tam v K rak ovo. Nemški poslanec pl. II o fer, vnuk Andreja Iloferja tirolskega, a po političnem mišljenji ustavoverec, je zblaznel in bil v privatni zavod za blazne oddan. Izmej udov gospodske zbornice je umrl knez Pa ar in preti jej Še druga izguba, ker je bil včeraj kardinal KuČ-ker od mrtuda zadet in je v smrtr ei nevarno tt« Politični razgled. V Ljubljani 25. januarja. Kakor češki listi poročajo, je grof T;iaf le odločno obljubil desnici državnega zbora vse narodne terjatve izpolniti, ki so v zakonu opravičene in ki se brez izpremenibe ustave dajo uresničiti; samo to si je pridi žal, da se vlada ne da vezati na gotove obroke, kedaj. — Vse lepo in prav. ko bi stvari le predolgo ne odlašalo se! U»r€»r»l4«»iii se je osnovala nova stranka imenom „državno-pravna opozicija", ki šteje zdaj v peštanskem saboru 75 udov. Tisza se svojo gospodarsko politiko je omogočil osnovanje te stranke, kajti največ udov te stranke je na nič prišlih malih magjarskjh plemeni ta-šev. Program tej opoziciji je popolna neodvisnost Ogerske. \ ii «ii h cl •*£.»?<». O uravnanji čniofforako-turške meje se je pisalo, da evropske vlasti podpirajo za-htevanje turško; Turčija zahteva namreč, da jej ostane vse ozemlje ob Bojani. O tej stvari piše „Agence Ilusse", da so se vse vlasti izrekle ugodno za Črno goro in da tudi zdaj nijso še druzega mnenja. Mej tem, ko teko mej evropskimi vlastimi obravnavanja o carigradskoj konferenci, čujejo se iz Aten samo vojeviti glasovi. Grški kralj je uka/al, da se imajo osnoviti trije novi peški bataljoni, jeden polk konjice in jeden bataljon ženijcev. Vojni minister grški pa je ukazal, da se imajo v luki Pireji, v Halkisu in Misolun-giji osnovati po jedna vojaška zaloga. Notranji grški minister pa ne dovoljuje nobednemu vojaščini podvrženemu odpotovati na tuje. O vesti, da nameravajo Italijanski irredentovci na spomlad v akcijo stopiti zoper Avstrijo, piše se zdaj po vseh novinah V tem se odlikujejo posebno nemški časopisi, nagla-šajoči, da ima N» m čija iste interese v Trstu kakor Avstrija in da bode tudi Nemčija znala braniti, ko bi hoteli irredentovci kako budalost narediti! ,, Pester Llnyd" pravi z opravičenjem, da je tako zanimanje Nemcev za avstrijske interese malo odveč, ker se je Avstrija za vsak slučaj uže pred letom dnij dobro preskr bela ob svojej italijanskej meji. Dopisi. Iz Črnomlja 12. jan. [Izv. dop.] Pre-žnlostna novica, da je umrl dr. Janez Pestot-nik, nas je silno zadela, kajti ranjki je bil v Črnomlji več let kot zdravnik iu si je pridobil premnogo zaslug v B^lokranjskej. Ne le da je bil iskan zdravnik, vedno pripraven iti bodi si k revežu ali bogatašu po noči ali po dnevi, kadar ga je kdo poklical, tudi sicer je bil čislan mož. Ko smo izvedeli o njegovej ranoj smrti, žalostno smo rekli: Skoda zanj! On pa je bil tudi goreč narodnjak. On je ustanovnik Črnomeljske čitalnice, katera je še vedno narodno ognjišče Belokranjske; on je pripomogel, da se je kupil čitalnici na Sej glasovir za tristo goldinarjev; on je pri ne s budil narod in ga navduševal vzlasti ob Času volitev. Dr. Janez Pestotnik je tudi veliko pretrpeti moral, ker se nij dal sukati po vetru, ampak je stal za rod in si dom. Na njegovem grobu žaluje tudi črnomeljska čitalnica in sploh Belokranjci. Bodi mu lahka zemlja mati! Iz Matičine* 18. jan. [Izv. dop] (Še nekaj oljudskej štetvi. — Kako se delajo „vollblutgermani.") Pred do brim tednom poročal je „Slov. Narod", kakšne ljudi so postavili v našem okraji za komisarje pri stenji ljudstva. Kakšne čudne stvari pa se gode ob tej priložnosti pri ljudskej štetvi, naj pojasnijo sledeča fakta! — Pretečeni teden sta šla znani nemški agitator Lilleggg kot komisar in njega sin kot pisač izven Zatične ljudi štet in tako je bil takrat tudi davkarski adjunkt kot komisar zunaj Zatičine delaven. Mislili smo, kar je naravno, da bode ljudi v Zatičini štel eden davkarskih uradnikov ker davkarji naši, sedaj Vesteneckovi „volks-ziihlungarji" stanujejo v Zatičini. A g. Veste-neck jo je vse drugače ukrenil! Ko bi davkarski uradniki ket komisarji tudi ljudi štel v Zatičini, ne bi dobivali tisti čas, ki ga po trebujejo za stetev ljudi v Zatičini, mimo dnevne dijete tudi dijete za pot (reisedia ten.)Zato je ta Vesteneck tako napravil! Te daj, ko so šteli davkarski uradniki ljudi zu naj Zatičine, takrat je štel „taičkrainer" H an s Hudega ljudi v Zatičini ter vlekel mimo dnevne dijete tudi dijete za pot. Ko bi pa davkarji stanujoči v Zatičini šteli tudi „loco" Z.tičina ljudi (kar bi bilo naravno) ne bi dobivali mimo dnevne dijete tudi dijete za pot in tako bi se vsaj nekuj prihranilo državnej blagajnici. Komentar se sara dela. Iz fjiorlce 23. jan. flzv. dop.] Gorica ima po stenji od 31. dec. p. 1. prebivalcev 19.438 in 1.512 vojakov. Po narodnosti je štetih Lahov 14 213, Slovencev 3 510 Nemcev 1.598, Francozov 34, Magjarov 32, Cehov 11 (!), Hrvatov 10, Angležev 9, Poljakov 7, Rusov 5. Leta 1869 štela je Gorica 16G49 stanovnikov, zadnjih 11 let je tedaj priraslo 2779, rekše 17°/0. Kdor pa pozna naše razmere bolj natanko ve, da je Slovencev v Gorici gotovo 7000 Ali če pomislimo, kako se je popisovalo in kako je naš posel in delavec nekaj malomaren za svojo narodnost, nekaj pa izročen samovolji svojega bodi si laškega bodi si nemškega gospodarja, če vse to pomislimo, je še čudo, da so nas našteli še 3000. Iz ttraclca 24. jan. [Izv. dop.] Kdo bi si bil mislil, da bodo kranjski nemškutarji še tuko skromni! Vi se čudite, majate z glavo? In vendar je tako! Pokojnega „Ljubljanskega Butlja" nezreli sinček „Ljubljanski Duteljček" ali „Wochenhlatt" piše s posebnim zadovoljnim obrazom : „der hofrath Kaltenegger vvurde vom gemeindeausschusse von Ilatschach zum ehrenbiirger ernannt; nun ist es schon (!) die fiinfte (!) gemeinde in Krain, weleb.K dem scheidenden landeshauptmann in solcher vveise ihre anerkennung uad svmpathie aus-spricht ..." Oddahnimo si tukaj. Tem vašim nem-škutarjem se torej uže tako mnogo zdi, da se je še vendar našlo na celem Kranjskem bornih 5 občin, katere še poslušajo njihovo komando! Sami še nijso toliko pričakovali ! Kdo se bo torej čudil, če imajo nad temi petimi občinami večje veselje, kakor nad sto in sto drugimi na Kranjskem, ki pa nehčejo jih slušuti. „Pet občin uže!" vsklikne radostna v ponedeljek naša tetka, sčrbljavu „Tagesposta", ter ploska z rokami, in „pet občin uže!" odjeknile bodo z Dunaja „Deutsche Zeitung". „N. Fr. Pr." itd. — Oj ti „Ratsehachw, kako veselje ti napraviš ustavovernej stranki! Iz Zaitoeba 21. jan. [Izv. dop. j Nikola Brozović, umirovljeni podvornik kr. banskega stola je včeraj dne 20. jan. umrl 92 let star. On je v Zagrebu zadnji, ki je še nosil dekoracijo kanonskega križa, katero si je pridobil v bitki pri Leipcigu. Od 1. marca 1809 do 28. novembra 1809 je služil pri ogulinskej krajiškej pukovniji št. 3, od 29. nov. 1809 do konca avgusta 1813 je služil Napoleona L, in se je udeležil bitek v letih 1813, 1814, 1815 in 1821. — Služil je 68 let 10 mesecev in 15 dnij. Ko je navršil 65 let službovanja, je bil odlikovan srebrnim križem za zasluge in dobil je osobnega doplatka 80 gld. na leto, katerega je užival do smrti. Vsako leto na sv. Lukeža dau je oblekel stare btde hlače, kateie je od Napoleona I. dobil v Parizu. Ko je bil na Ruskem, mu je pri Berezini hotel neki kozak razklati glavo in v smrtnih stiskah je začel Brozović moliti hrvatski očenaš. Ko ruski vojak zasliši hrvatsko molitev, ga ne udari, nego ga vpraša, od kod da je in zakaj da služi vraga, in potem ga odpelja soboj. Poslali so ga bili v Sibirijo, kjer se mu je, kakor je rad pripovedoval, dobro godilo. Ko je dostal vojaštvo, je (služil v Kopru kot jetniški nadziratelj, in od tod je bil imenovan za podvornika c. kr. banskega stola leta 1851 po samem cesarji t. j. pre-višnjim rešenjem Nj. Veličanstva, kar je menda jedini slučaj bil v Avstriji, da je cesar imenoval podvornika. To se je pa zgodilo tako le: Ko je bil cesar v Kopru in je raz-gledaval jetnišnico, je opazil pri Brozoviči kanonski križ, obstal je pri| njem, vprašaje ga to in ono, mej drugim tudi, pod katerim vladarjem se mu je najboljše godilo. „Unter Napoleon, — Majestiit !w je odgovoril brzo Brozović. „Er wird auch mit meiner regierung zulrieden sein; — was vvunseht er?" mu je rekel cesar. „Icb mdehte gerne amtsdiener \verden in Kroatien." — „Das \vird er vvetden !" Ko je potem Brozović prosil za mesto podvornika v Zagrebu, se mu je spolnila želja, nego trdil je še vedno, da se mu je pod Napoleonom najboljše godilo, ko je še bil mlad. Z vsemi sodci in advokati v Hrvatskej in Slavoniji je bil Brozović znan, ker so vsi Preveliko veselje nad temi 5 občinami UPod niin,u delali izpite. Rad se je vsel po stopi „Buteljčku" v glavo, ter mu zmede možjane; „und da vvagt es," — zakroka vam der seribler des „Slov. Narod" davon zu obedu poleg kandidata, kadar je delal kateri pismene zadače, in pripovedoval je na dolgo in široko, kako lepo je bilo nekdaj v Rusiji sprechen, dass sich vereinzelte gerneinden Iin P0(1 Napoleonom, a pri ustmenem izpitu je durch diese ehrenbezeigung in viderspruch mit dem urteil des landes setzen!" Gospod urednik, zdaj vas pa je posekal; ubil vas je, kakor če petelinu glavo odrežeš! Pa saj to nij šala. Pet občin, to nijso več posamezne občine, to je tako ogromno število, da se „Buteljčku" kar zvrti v glavi, kakor bi imel mlinsko kolo v njej, kadar pomisli na njo. In ker vidi, da vas je pobil, da se več ne ganete, obrne se proti vašim prijateljem — patrone jih imenuje — rekoč: „freilich geben sich die patrone dieses blattes.. immer gerne den ansehein, als ob ibre stimme jene des landes vviire!" In tudi ti so proč! In vi, ostali narodnjaci kranjski, nikar se ne predrznite več trditi in se bahati „za nami je kranjsko ljudstvo!" kajti „Buteljćek" bode mogočno odkimal, vzdignil molče roko, ter pomolil proti vam pet prstov, in osramočeni bodete vtihnili, zakaj vsak teh petero prstov zaznamuje jedno nemčursko občino, „die sich den ansehein geben dtirfen, als ob ihre stimme jene des landes vviire!" Boga molil pred vratmi in poslušal je, da H se dobro brani kandidat. Vsakemu je dober vspeh želel, ker je vedel, da bo mesto enega goldinarja dobil dva, po okolnostih tuli tri, a če bi kandidat pal, da ne bo dobil nič. Da je po cesarju imenovan za podvornika, je dobro vedel Brozovič in jo celo svojemu predsedniku povedal enkrat, ko je bil kregan, da njega plača cesar, in da si ne da po nikomur nič zapovedati. Ko je tako ostaral in oslabel, da je vse narobe naredil, so ga umirovili leta 1877, a včeraj ga je smrt definitivno spravila k večnemu miru in pokoju. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 25. januarja. Minister Taatie je denes v državnem zboru odgovoril na interpelacijo Ilohenvvartovo o slabem stanji kmetskega stami. On priznava, da kmetski stan peša in pada, odkar je dovoljeno kmetske grunte razkosavati in odkar je postava zoper oderuhe odpravljena ter odkar se je začelo enostransko skrbeti le za premak- Ijivi kapital. On obeta znižanje pristojbin pri dedovanji (ali nashdovanji) in znižanje stroškov pri zapuščinskih obravnavah; obeta pospeševati zboljšanje kmetstva in kmetijske strokovnjaške šole, izpremembo železničnega tarifstva; dalje pospeševati konvertiranje visokoobrestnih hipotekarnih dolgov v nižje obrestne, in terja zato, naj sodelujejo deželni zbori in vse prebivalstvo zoper razdirajoče tendence. Živahna pohvala. Domače stvari. — (L j ud B ko stenje, naš magistrat in naš deželni predsednik.) Ko m» uže dolgo zastonj pozvedujemo in čakamo, kedaj bode ljubljanski magistrat preštel in povedal nam, koliko se je ljudij v Ljubljani za Nemce, koliko za Slovence vpisalo po rubriki „umgangssprache", vidimo in beremo, da je nemški tedenski organček gg. dr. Scbrevja, Dežmana in Konškovega sina srečnejši; on ve uže celo posameznosti; ua magistratu so mu menda morali pokazati celo, kako se je ta ali oni Ljubljančan vpisal. Kajti v poslednjej številki nam pripoveduje z veliko nemškutarsko jezo, da je naš deželni predsednik g. W i n -kler, rojen Slovenec, za-se in za svojo rodbino podpisal slovenski jezik kot občevalni, čeravno hoče Dežman-Schrevjev organček vedeti, da se poslednja večinoma nemškega jezika poslužuje. Tač nesramno! Mi terjamo pa tudi jednakost od magistrata. Če on poroča posameznosti „L. Wochbl.", da more ta neslane in neumne glose delati, zakaj nam ne pove VEaj skupnega površnega resultata? — (Ljubljanski semenj) zadnji ponedeljek je bil prav dobro obiskan. Goveje živine se je prignalo do GOO glav, pitanih volov le malo. Boljše blago se je prav drago plačevalo. Za Trst se je nakupilo 100, za Reko, Gorico in Pu!j tudi nad 100 glav in prav dobro plačalo. Prašičev se je prignalo nad 200 glav, katerih so laški in bavarski trgovci kupili nad 100, vse druge pa domači mesarji. Cena je bila od 19 do 23 kr. stari funt. Konj se je prignalo kakih 200, a nič lepih. Lahi so precej pokupili in dobro plačevali. V obče je bilo v raznih strokah še precej kupčije le z manufakturnim blagom malo. Stariuarski trg je bil izredno slabo obiskan. — (Akademija za Zagrebčane.) Nedeljska po dramatičnem društvu, Sokolu, in po čitalniškem pevskem zboru na korist Zagrebčanom napravljena velika akademija, katere program smo v svojem listu uže priobčili, izpeljala se je z izvrstnim vspehom. Gledališče je bilo prenapolneno po vseh svoj h prostorih, tako da je moralo mnogo občinstva izostati, ker nij moglo dobiti sedeža. Materijalni dohodek akademije mora torej znaten biti, in to tem bolj, ker je gospod direktor Urban brezplačno prepustil gledališčno godbo. Gospod direktor je tudi dirigiral orkester pri romanci in koru iz Verdijeve opere: „Un ballo in ma-sehera". Pri svojem nastopu bil je z burnim ploskanjem sprejet in mi izpolnujemo prijetno nalogo, da gospodu direktorju Urbanu za simpatično njegovo ravnanje javno zahvalo izrekamo. Vse točke programa izpeljale so se v zadovoljnost občinstva. Na prvem mestu imenovati moramo vrle Sokole, ki so s svojo telovadbo na drogu, in s prekrasnimi svojimi kipi, ki so bili v istini impozantni, vzbujali občno začudenje in navdušeno ploskanje. Javno pohvalo zasluži tudi narodni ključaničar gospod Lovro Zelenec, kateri je res izvrstno pritr- dil na oder drog, na katerem so telovadili „Sokoli". Da je čitalniški pevski zbor svojo nalogo precizno izvršil, in da je gospod Meden, z lepodonečim svojim glasom, ra/radostil ?aa občinstvo, o tem nam nij treba pisati, ker je uže samo na sebi razumno. Vendar je omenjati, da je čitalniški pevski zbor kljubu temu, da nij bil še polnoštevilen ter se je zategadelj posebno na nekaterih mestih Verdijeve ro mance iz opere „Un ballo in inasehera" ču tila nekaka praznota pri basistih — kar pa splošnega učinka nikakor nij zmanjševalo — malokdaj izvršil svojo nalogo tako eksaktno, kakor pri tej priliki. Občno sodbo pa ponavljamo, če priznamo, da je bila najsijajnejša točka celega večera zgoraj omenjena Verdijeva arija, katera se je morala ponavljati. Gospodu Medenu je občinstvo v polnej meri izrazilo zasluženo pohvalo. — Igra, z nekoliko čudnim naslovom: ,.oee so rekli, da le4, bila je tudi dobro igrana. Nastopili so večinoma sodelavci, katere uže poznamo in katerih igranje smo uže pri prejšnjih predstavah pohvalno omenjali. Igralo se je tudi denes, kakor vselej. Gospod Kajzel bil je izvrsten mesar, ter je dopadel posebno na galeriji (ki je bila ta večer nekoliko preglasna) Ali gospica G. Ni-grinova morala bi si bila nekoliko postarati svoj obraz, ker tako jej nobeden nij verovati hotel, da predstavlja „staro devico". Končno pa smo, kakor neradi, vendar prisiljeni izgovoriti nekaj graje : Mej kuplet bila je vpletena tudi čisto privatna stvar, ki nas pri ljubem Bogu čisto nič ne briga. V imenu dobrega okusa moramo protest izreči, in pričakujemo da se v prihodnje kaj enacega na javnem odru razobesilo več no bode. Čudno pa se je nam zdelo, da se je dotična stvar pela, ker privatna, a vendar tudi v imenu dramatičnega odbor« storjena revizija izrekla se je odločno za eliminacijo tiste nepotrebne strofe. — r. — (Nesreča.) Ponedeljek popoludne so Toniesovi delavci v mestnem logu sekali in na-lag; li hraste. Ko so naložili na en voz hruste, katerih injso mogli štirje konji izpeljati, vzame navzočni starejši sin g. Tbniesov, ki navadno biva v Trstu, bič v roko ter prime za ročico, da bi on konje pognal. A konji napačno zavrnejo in voz s hrasti vred se zvrne na g. Tbniesovega sina. Osem tesarjev je komaj odstmnilo hraste in voz. G. Toniesa, ki je bil nevarno oškodovan, so peljali domov, a teško da bode okreval. — (Občni zbor) društva Marijne bratovščine bode v nedeljo dne 30. januarja t. 1. v ljubljanskej mestnej dvorani. Dnevni red: 1. Na/govor predstojnikov in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 1. 1880. 2. Poročilo odbora o računskem sklepu o stanji imetja in poročilo pregledovalnega odseka. 3. Volitev treh odbornikov| in treh udov v pregledovalni odsek. 4. Nasveti vodstva. 5. Nasveti posam-nih udov. Zborovanje se prične ob 10. uri dopoludne. — (f Matevž Kozel,) vrl narodnjak, dolgoletni ud in ustanovnik celjske čitalnice je umrl. Bodi mu zemljica lehka! — (Zoper nemški jezik v ljudskih šo 1 a h) na Kranjskem je prišlo iz Kranjskega več peticij na državni zbor. Za te peticije je bil v šolskem odseku državnega zbora odločen poslanec K vi č al a za poročevalca. — (Z Dunaja) se nam piše: Za Tirolsko imenovani finančni vodja, g. Huber, sek-cijski svetovalec v finančnem ministerstvu, mora kot referent za pridobitni in prihodninski da- vek tako doigO tUKaj Uji«,., i. . i. .li proračuni nijso rešeni v državnem zboru. Zato tudi za Ljubljano imenovani g. ti na učni vodja Biirtušek ne more oditi iz Insluucka, ampak tam ostati do tega časa, ko nastopi g. Huber svoje mesto. — (Iz Šmarja) pri Celji se poroča, da je tamošnje) požarnej hram hi cesar daroval 200 gld. — (Cerkniška čitalnica) priredi dne 2. febr. Vodnikovo slaviiost se sledečim programom: 1. Slavnostni govor. 2. „U boj", moški zbor. 3. „Luna sije", čveterospev. 4. „Žežulinka", zbor. 5. Igra „ Vdovec in vdova". 6. Tombola. 7. Ples. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. od osebe. — (Prostovoljna požarna bramba Krška) priredi dne 21). januarja t. J. plesni venček s tombolo v prostorih „bralnega društva". — (Zmrznil.) Iz Divače na Krasu se nam piše: Šel je na pot neki mladenič v nedeljo zjutraj dne 16. t. m. iz Trsta v Senožeče Čez Občine do Sežane zavoljo svojega opravila, ter vstopil se je potem na železni poštni vlak do Divače. Vzdignil so je potem nesrečnež v cvetočej mladosti po cesarskej cesti kljubu velikanskej burji čez Gaberk. Ko je truden v Senedolsko dolino prišel, ostal in obležal je zmrzneu brez človeške pomoči; še le drugi dan opoludne so ga ljudje v neko bližnjo hišo le malo živega prinesli, kjer se je potem v večnost preselil. S. — O istej stvari se nam iz Senožeč piše 23 t. m. : Poročati vam imam o dveh nesrečah, ki so se pretekli teden zgodile v našem kraji. Zloglasni Gaberk je tudi letos, ko je zima do nedavna bila jako blaga, zahteval in dobil svojo žrtev. V nedeljo 10. t. m. šel je predpoludne iz Divače 22letm mladenič Senožeoan Tom* Pićkov čez Gaberk v Senožeče. Burja je strašansko brila in se snegom kadila ter je tega mladeniča tako zmotila, da je zašel v Senodolski dol, kjer ga je drugi dan gaberški cestar v snegu zmrznenega našel. — Druga nesreča pripetila se je v našej pivovarni. V sredo zjutraj hotel je 641etni delavec Jakob Cokel j iti po lestvi v klet, ali revežu se je podrsnilo in je padel v 5 sežnjev globoko klet, kjer je za pol ure potem umrl. — (Okra d en fa j m oš ter.) Ono nedeljo se je nek tat vtihotapil mej prvo mašo zjutraj v stanovanje g. župniku Kanduta v Spodnjej Poljskavi na slovenskem Štajerskem, poiskal iz suknje /upnikove ključe od kase in jo odprl ter ukral (100 gld. denarja župniko-vega in cerkvenega. Po tatvini je tat vse lepo spet zaprl in ključ v suknjo nazaj dejal. Ko je fajmošter od maše prišel in hotel nekaj izplačevati, opazil je, kaj se je zgodilo. — (V št. Vidskej fari) nad Ljubljani je bilo rojenih leta 1879 151, leta 1880 pa 153; umrlo jih je predlanskim 118, lani 111; poročenih predlanskim 22 parov, lani 26 parov. — (Ljutomer) ima po zadnjem Stenji 1200 prebivalcev, 125 več kot pred 1 1 leti. Razne vesti. * (Izneverjenje na pošti.) V.Pia-cenzi so zaprli mitiobh dni j pel poštnih Uradnikov. Zgubil se je namreč zveženj z 220.000 franki (preko 100 tisoč gold. a. vr.), katerega je genuvežka banka poslala bila v Milan. V začetku se je mislilo, da je pogrešana vsota po pomoti bila oddana bolonjskej posti, a zdaj je natančnejše preiskavanje pokazalo, da je denar izginil v Piacenzi, zatorej so tudi takoj dejali v zapor omenjenih pet uradnikov. \ * (Strašen prizor v cirkusu.) Na San Domingu je kazal delj časa Elija Lengel svoje umetnosti na zvereh. Nedavno je stopil kakor običajno v kletko, kjer so bili risi zaprti. Uže se je vračal zopet iz kletke, kar se mu Sipodrsm) in pade. Takoj skoči jeden risov nanj, ugrizne ga v vrat in v dveh trenotkih še predno je bilo mogoče misliti na pomoč, je zver nesrečnika raztrgala na kosove. Cirkus je bil natlačen z gledalci, oboroženimi po tamošnjej šegi z revolverji. Na risa prično kar poprek streljati, ter ga tudi usmrte. Zdaj pa skoči drug ris na svojega poginolega tovariša, ter ga popolnem raztrga z zobmi in kremplji. Gledalcev se je lotil strah, da so vsi ubežati. ITmrll *o v Uiilalftiiil: 18. jainnrja: .lune/. IVstotnik, doktor medicine, 43 let, na I.Vsi-ljevem trgu Iti 1, za mrtvoudom. 1!>. januarja: Andrej Kanmikar, ii/iliiiiisUc-a nadzornika sin, 2 mes., na Poljanskem nasipu it 48. — Angela Nadrah, dekle 1»i~ 7 mes. v Zvonarskifa ulicah 3t. S» za mrtvico na pljuvali. — Anton Kukla, kaintinar 40 let,, na Poljanskem trgu fit. 1 na poka-žonjeni jeter. 20. januarja: Lovro (iaber, hišni gospodar, 78 let, pred Škofijo At. 11 za ]»ljnrTiiin nlčsom. V deželnej bolnici. 17. januarja: Janez Colak, dninar, 5:5 let. 18. januarja: Uza 1'eternel, gostija, 81 let. — flaapcr Trdina," let, gostač. — Jožef Stnkovic, rostaoev sin, ~ ±1 »- § 2 fcc -j «o V 1 Z'f' 3 **1 fl = - - ^' i S J - % Z A ~ 3 g S r « 3 t- S 3 I , I M S jI S §1 S * I Rudolivnica in stroj aru a 6. Tonnies-ova v Ljubljani na dunajskej cesti št. 29, pri železnici, se priporoča, ter v Izdelovanje \/.prijemlje: vodotčznico ali sesalne, tešče (prele), pile (žage), malinsko pripravo, navlake, vodna koleaa, raznolidiie velike ce i, drobeče atroje m vse drago kar je strojem v potrebo. Tudi sprejemlje popravljanje v nizko ceno, ter vsako delo to vrsto zvrši naglo. Vrhu tega od presne rude uliva razne stvari, ali po svojih ali po odkazanih tvorilih (modelih) in načrtih. (16—5) podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmero, ki so nastale v celej Evropi, zadelo so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tak«) da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, so je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako BOVane ure* so najboljše ure celega svota, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega Nrehr- iie-m iiihlfM, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so ainerikanskega sistema. VhI«mI neke vIhnIii«' U«min1 rnkeije ne more »e Inka ura nilidui- pokvariti, puri«; .-hlio uu tlu, Nine ae si inii■ l i. u leurinr uru pri teui ni«- ne trpi. Proti povzetju, ali vposiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, haržunasti etmi, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico zanlou(. Vso ure so natanko repasirane, ter guruutii|eiiio ea vnnko ur«» pet let. "V Kttx ft»«>tovi*tj-*i itiniMtva in. n*< r-o«^«i H<>lit-iti, ]>rev«e-miimo Ni tem (iol^noNil kuvno, i-i^*i«> j <»<><> niv» h;i/;i , vxeiii«>>no, mi ik