231. Številka. 0 UnHlanl, v torek, 9. oktobra 1906. UMI leto. ■ fshnja dan avačer, iaimši nedalja in pravnika, tar valja po poeti prajaman aa avatro-ograka dašala aa t— lata tft K, aa pol late IS K, u Satrt lata 8 K 60 h, aa an maaaa I K SO h. Za LJubljano ■ peiujanjeni na dan a* »M late 14 K, sa pal lata 12 K, aa Satrt lata 6 K, aa an bnn 8 K. Kdor hodi aam panj, plaia aa v— late 21 K, aa pal late 11 K, aa Satrt late 6 K BO h, aa an meaae 1 K M h, — Za tujo dežela telike ved, kolikor snaga poštnina. — Na narečbt »ras totodobn« vpošiljatra naročnina aa aa asira. — Za omenile aa plačaja ad petereatepne petit-vrate pa 12 h, Sa ia asnanile ttaka enkrat, po 10 h, de se dvakrat in po 8 h, Sa ta tiaka trikrat ali večkrat — Dopiai naj 10 isvol6 frankoTiti. H 3?*apiai aa oa TraSa]o. — Uredništvo in upravniatvo Je v Knaflavih aliaah It 6, in liaar eredniltve v L nadatr., npravniitve pa v pritličje. — Upravntftvn naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaaija, osnanUa, t J. adminiatrativne ■tvarl Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik Posumim itovOko po 10 h. ii UprarnJJ tvs telefon št 83. Slovenski pravniki, stopajte v sodno službo! V člankih „Slovenski pravniki, stopajte v sodno slubo", priobčenih v št 214, 215 in 216 „Slov. Naroda" prigovarjali ste slovenskim pravnikom, da se naj posvetijo sodniškemu poklicu. Skrajni Čas je, da uvažujejo slovenski pravniki to vprašanje. Da imamo na slovenskem Štajerskem — o slovenskem Koroškem celo ne govorimo — tob'ko (pruskih uradnikov v popolnoma slovenskih krajih, smo žalibog sami zakrivili in to zategadelj, ker so se slovenski pravniki zadnji Čas tako odtegovali sodni službi. Znano nam je, da so se pred leti upeljali v graškem nadsodišČu slovenski kurzi za nemške, slovenščine nevešče avskultante. Ti „kurzovci" nastavljeni so sedaj večinoma po slov. Štajerskem. Da ljudje, ki so nemški nacionalci, ne bodo delali v prilog slovenskemu uradovanju in da ura-dujejo v slovenskem jeziku le toliko, kolikor je neizogibno potrebno, je naravno: sicer pa si v tistih kurzi h niso pridobili toliko slovenščine, kolikor jo potrebuje sodnik, ki naj občuje s slovenskimi strankami. Kdor pa pozna nemško agresivno politiko, dobro ve, da bodo Nemci vse tiste slovenske kraje na slovenskem Štajerskem, kjer sedaj službujejo nemški sodni uradniki, reklamirali preje ali pozneje za „deutschen Besitzstand". Kako pa ti nemški v slovenskih krajih nameščeni sodni uradniki postopajo, evo Vam samo nekaj dokazov. Pri nekem sodišču nameščen je bil za sodnega adjunkta Nemec, kateremu se mora izjemoma priznati, da je bil slovenščine vešč. Ta mož je v uradu s slovenskimi strankami govoril slovenski ter je popolnoma naravno, ker se drugače ni mogel ž njimi razumeti. V privatem življenju nisi spravil iz njega slovenske besede. Če si se sešel ž njim v družbi, ali si ga nagovoril slovenski, odgovarjal ti je dosledno nemški. Nemci poznajo dobro našo slabost, da smo namreč mi Slovenci vse preveč mehki v narodnem oziru. Koder se snidemo z Nemci, njim na ljubo rajši udarimo po nemški, nego da bi se posluževali svojega lepega jezika. Slovenci, bodimo dosledni in posnemajmo v tem oziru Nemce! Pri drugem sodišču je posloval tako zagrizen Nemec, da je v uradu celo zdravniškega z vedenca slovenskega pokolenja nagovoril nemški in ž njim govoril izključlivo nemški. Ta mož pa se ni sramoval svoje slovenske narodnosti temuč od tega nemškega sodnega adjnnkta odločno zahteval, da mora ž njim govoriti slovenski, končno se je ta uradnik v to vdal, ko mu je dal njegov šef primerno napotilo. Oba ta slučaja sta se zgodila — ne na Štajerskem — temuč na Dolenjskem. Pred kratkim pa je pri nekem sodišču na Slov. Štajerskem sodni adjunkt zabranil slovenskemu odvetniku slovenski zapisnik, Češ da zna odvetnik nemški. Odvetnik se je temu protivil in ni hotel podpisati nemško zapisanega zapisnika, zajedno pa vložil zoper tako nečuveno kršenje ravnopravnosti pritožbo, katera pa, kolikor nam je znano, še ni rešena. Tako daleč smo prišli, pa bo že vse hujše, ako se ne bodemo po prijeli sodne službe. V drugo smo pa tudi prepričani, da se Nemec nikoli ne priuči v tej meri slovenščine, da bi se mogel s kmečko stranko popolnoma razumeti. In po^am ubogi naš jezik, kako ga taki ljudje mre v arij o v sodnih spisih. Vsemu temu bode pa konec, ako se slovenski pravniki poprimejo sodne službe! Zato slovenski pravniki, ki ljubite svoj rod, v sodno službo! »Narodni stranki za Štajersko" in nje toftiemu glasilu — v prilos. Od staj. Posavja, 3. okt. Malo pred osnovalnim shodom „nove" stranke za slovenski Štajer v Celju dne 30. septembra t. 1. mi je došel list od odličnega slovenskega rodoljuba, ki že leta živi in dela ob jezikovni meji slovensko-štajerski ter z bodrim očesom premotruje vse žitje tamošnjega našega življa. — Mislim torej, da ne oode odveč, ako najmar-kantnejse misli tega iskrenega narodnjaka podam javnosti, goreče želeč, da jih osnovalni odbor nove napredne stranke za Štajersko uvažuje, v kolikor zaslužijo uvaževanja. Evo jih! „Tudi mene je slavni osnovalni odbor za novo stranko na Štajerskem počastil s tem, da me je imenoval strankinim zaupnikom. No, to častno mesto lahko sprejmem, ker mi ne nalaga za sedaj drugih dolžnosti, nego paziti na samega sebe. V lepem našem kraju živi namreč samo en mož, ki se zaveda svoje narodnosti, a še ta je blizu pol stoletja „farovška cvetka". Vse ostalo prebivalstvo je popolnoma zaljubljeno v naše Nemce: veleposestnike in obrtnike, ter v one tujce, ki posedujejo najlepše dele občine . . . Sicer je še tudi pri nas nekaj samostalnih kmetov, ki bi se dali pridobiti z n apr ednim, potrebam poljedelcev ustrezaj očim časnikom. Sedaj čitajo „Bauernbimdlerja", „Sonn-tagsboteu, „Landwirtschaftliche Mit-teilungenu in „Stajerca", vsled česar je umevno, da mečejo pojma „slovenski narodnjak" in „slovenski nazadnjak" v en in isti koš. Tiste razmere, kot pri nas, vladajo na celi nemški meji in okolicah nemških otokov . . . čuditi se tej prikazni ne smemo, te razmere so popolnoma naravne. Naši narodni voditelji so se od preporoda pa do zadnjih dni pulili le za dvojezične napise na najobskurnejših poštnih uradih, zganjali so najnadar-jenejše sinove ljudstva v semenišča, a kmetu niso nudili niti najelemen-tarnejših naukov o racionalnem gospodarstvu ; mirno so prepuščali vse bogate zaklade naše zemlje ter vso trgovino — tujcem , svoja prožna hrbtišča so klanjali in še klanjajo pred najhujšimi nasprotniki itd. Saj pa skoraj na vsem Slovenskem nimamo večje domaČe industrije, niti kaj velike trgovine, razen če upoštevamo kupčevanje — z milostjo božjo . . . Ker slabo obdelana zemlja ne more prerediti vsega prebivalstva, ni čudo, da je naše ljudstvo toli zaljubljeno v Nemce in Angleže (Amerikance), ki dajejo tisočim njegovih otrok boljši kruh, nego jim ga je zmožna dajati nemarna in zanemarjena domovina! Zato pa je tudi čisto naravno, da zahteva naš narod nemški pouk; za ubožne, a podjetne Slovence je znanje nemščine lep kapital . . . Ljudstvo naše ima bistre oči in zato vidi, da mu Nemec pridelke rad in dobro odkupuje. Ono je opazilo, da je v „Štajercu" mnogo koristnih gospodarskih člankov, dočim se v takozvanih „narodnih" novinah večinoma najde le opevanje farške slave in teoretičnega rodoljubja. Narod ima zdrave možgane, ki mu pravijo, da je 6 nemških mark dnevne plače veČ kot 6 avstrijskih desetič, ter da ameriški dolar več izda nego pa naša krona. Naš kmet dobro zna, da je bolje služiti v nemških krajih za letnih 80—120 gld., kakor pri domačinu za 40—60 gld. na leto; vrhu tega ima še tudi tolikanj razvit okus, da ve razločiti zabeljene žgance od ne-zabeljenih. In narod misli pravilno: od prazne sklede beže ideali! Dobro mi je znano, da večina naših voditeljev ne pozna kmetske duše, ne kmetskih potreb in ne položaja ob jezikovni meji. Jaz — sam kmetski sin — nad 15 let jako intenzivno občujem tu s kmeti ter gledam na naše zanemarjeno politično polje skozi Tolstojeva očala z nepristranskimi očmi, a ne s stališča katoliškega, liberalnega ali socialno - demokratičnega. Laskati si smem, da dobro poznam našega kmeta in njegove potrebe: zato pa smatram za svojo sveto dolžnost, povedati ob ustanovitvi narodnega časnika o tej važni zadevi svoje mnenje. Ako hočete, da bode nov list ustrezal svojemu namenu, ne smete posnemati „Domoljuba" ali „Domovine" ; vzemite si raje v zgled „Štajerca", „Bauernbundlerja" ali „Sonn-tagsbote" ! Ker bo list namenjen priprostomu ljudstvu, a ne jezikovnemu pouku srednješolske mladine, mora biti pisan poljudno; nekaj ger-manizmov bi mu sigurno ne Škodovalo toliko, kakor pa klasičen, ljudstvu nerazumljiv jezik! Iz tega vzroka bode treba že v prvih številkah pojasniti nekatere narodu nerazumljive izraze, kakor: parlament, liberalec, konservativen, klub itd. List mora biti zanimiv. Kaj pa vsakogar najbolj zanima? Vsekakor njegovo vsakdanje opravilo. Vsled tega bi moral imeti list — namenjen priprostim Slovencem — za uvodne članke aktuvalne razprave o umnem kmetovalstvu, obrtništvu, trgovini in o vzgoji mladine. Jako bi se tudi ustreglo ljudstvu, če bi se objavljalo v poljudnem besedilu važne postave in Odloke* Na ta način bi se privabilo na tisoče oseb k čitanju časopisa, ki zdaj časnika niti — vsajmašega v roko ne vzemo . . . V drugi vrsti šele bi smel list prinašati splošen političen razgled in članke o naših političnih odnošajih. Temu oddelku naj bi sledila beletristika in znanost t. j. kratke povesti, pesni, zgodovinske, zemljepisne in naravoslovne črtice. Brez praktičnih in zabavnih Člankov je list mrtvorojeno dete. — Le poglejmo kak letnik ljubljanskih „Novic" izza 1. 1S50.—1855. ali pa JanežiČev „Besednik" in videli bodemo, za koliko je naše sedanje novinarstvo vzlic ugodnejšim razmeram slabeje od onega, ki je izhajalo v dobi riajhujega tlačenja slovanskih idej ter v Času najstrožje cenzure. Potem naj slede mirni in stvarno pisani dopisi. Naš kmet ni tako robat, da bi mu ugajal podivjan časnikarski ton. — Posebno oprezno bode treba pisati o nemškem jeziku in nemškem pouku; zakaj še sv. Duh ne more zamoriti v našem narodu — in sicer ravno v najnadarjenejših in najpodjetnejših njega slojih — spoznanja, da je znanje nemškega jezika LISTEK. Zapiski slovenskega kolesarja. (Priobčuje Josip Knaflič.) Prvi pozdrav veljaj vrlemu možu, ki je izumil kolo. Drugi pozdrav vsem lepim, svobodnim dnem — nedeljam in praznikom, zlatim jutrom in milim večerom — ko je odprt kolesarju najlepše boginje, prirode najslajši paradiž! Tretji pozdrav vsem tovarišem kolesarjem, ki so enakega srca. In še en pozdrav slednjič naj prejme ona, ki je edino resnično življenje, moč in veselje: naša mladost! In zdaj, ko ste culi te pozdrave, upam, da ste uganili iz njih tudi nekoliko kolesarski značaj njega, ki vam odpira tu svoj dnevnik, — in skoro mi ni treba, da se vam predstavim posebej. Ni mi menda treba poudarjati, da ne spadam v ono glasovito kasto kolesarjev, ki počenjajo s tem finim športom grda barbarstva, med one divjake - kilometrožrce, one blaznike, ki vzbujajo strah in grozo po cestah in zastrupljajo življenje policistom, one žalostne prikazni, ki nimajo zmisla za naravo in njena čudesa, ki je njih ideal 30 km na uro in kateri, če se slučajno ne ubijejo ali vsaj ne polomijo kosti, zgodaj poginjajo na j etiki ali srčni kapi. A. zopet sem tudi prepričan, da me nimate za tistega pridnega, blagega, solidnega kolesarja, ki kolesari v praktične, trezne namene, ki se na primer vozi v svoj urad, k peku in k mesarju ali po drugih pametnih opravkih, ali ki v nedeljo popoldne napravi partijo tja k stari teti, ki stanuje četrt ure izven mesta, na kavo . . . Ne, ne, tudi takšen kolesar nisem in tudi za takšnega me nimate: pač pa razumete, da sem kolesar iz poezije! Jaz skočim na kolo iz enake hipne in mogočne želje ^kakor seže ob tihi večerni uri bledi samotar po svojih goslih, kakor vrže svetlega jesenskega jutra lovec puško na ramo in zažvižga psu, kakor skoči poet, ki je presanjal dolgo časa na vonji-vem mahu pomladanskega loga, naenkrat pokoncu in zapiše na kos pa- pirja iskreno pesmico. In jaz ljubim se peljati tako lepo počasi, kot bi se izprehajal po beli cesti, ogledovati si na desno in levo kraje in ljudi, stopati peš v klance ali pa tudi zaviti kdaj pod košato drevo na prijaznem kraju, ležati tam po cele ure v senci in travi pa gledati v oblake. Ljubim, v rosnem poletnem jutru, ko bliska solnce preko dobrav, švigati kakor ptič čez svobodno plan, v hladnem večernem mraku leteti skozi tiho zagorsko dolinico, ob potočku, ki sladko šumlja, in ko iz gozda tako čudovito diši . . . Ljubim pa tudi velike partije z dragimi prijatelji, z njih hrupom in njih krasnimi dogod-ljaji in njih počitki ob dobrem humorju in veselem žvenketu Čaš! Dovolj ! Poznamo se in se razumemo. Zdaj pa — nebo je jasno, duša hrepeni, v daljavi vabijo zeleni hribi — haj d na kolo! e Kogar so bogovi ustvarili za tragičnega junaka, njemu so zasadili v srce ljubezen do kolesarjenja, mu nabavili kolo in ga postavili v Trst! Hic Rhodus, tukaj kolesari! Tukaj imaš na eni strani morje na treh straneh pa visoko hribe, tukaj kolesari ! Stvar res ni prijetna. Kaj se pravi to, zjutraj zarana, ko si se dobro naspal in spočil, ko si čil kakor jelen v gori skočiti — s cigareto v ustih — pred vratmi svojega doma na kolo in frčati kako urico ali dve, nepretrgoma, ne da bi stopil s kolesa, zunaj po travnikih in poljih, potem delati z veseljem v uradu in kositi opoldne z velikim apetitom, ta krasni užitek je tržaškemu kolesarju nepoznan kakor evnuhu sladkost ljubezni. Če hočeš v Trstu kam ven na deželo, moraš najprej lepo vleči kolo kako urico gor v strmine, da, mestoma ga moraš celo nesti na rami, in ko moreš slednjič zasesti, pri bogu, da se ti ne ljubi dosti več! Seveda : za njega ni teh težav. On zvozi tudi tržaške bregove igraje in smehljaje kot nič ! On ? Kdo ? No, on vendar, ki je kralj vseh kolesarjev, biciklist zmaj, po domače lintvrn ali tudi špicabron imenovan! Neštetokrat ga bomo srečali na svojih potih, gledali bomo njegova junaštva, slišali o njem neverjetne stvari, prezgodaj bi torej govorili že zdaj o njem. Zanj ne eksistirajo muke tržaških klancev, a navaden kolesar je, kakor rečeno, tukaj velik siromak. Blagor vam, ljubljanski tovariši kolesarji, vi ljubljenci bogov, in vi drugi kolesarji na ravninah. Edino veselje tržaškega kolesarja bi bila tista lepo bela, široka in kakor morje, ob katerem leži, ravna cesta proti Miramarju, ako bi ah! ne bila tako ^ kratka, in ako bi bilo vse zlato, kar se sveti. Zakaj ta na videz tako idealna cesta je v resnici kaj klavrna, vsa je razvožena, grbava in zverižena, kakor naš mestni tlak in sovražnica je tvojemu kolesu in tvojim živcem. Vendar je na primer jutranji izprehod s kolesom po tej cesti užitek. Samotna in tiha leži tedaj, poškropljena od rose morskih megel, in njen fini pesek pleše z ljubko mu-ziko po jeklenih šprikljah tvojega kolesa, v prsi ti pa lije težki slani morski zrak, ti prešinja vse telo kakor čudežna kopel. Božansko se počutiš, tvoja lica rde in so napeta, da bi se razpoknila, smejaš se in naenkrat se začneš drviti po cesti, kakor objestno žrebe, hej ! (Dalje prih.) - m m za slovenski proletarijat Često živ-ljenska potreba. Lačne množice se ne more nasititi s pohajanjem po misi-jonih in božjih potih ali pa s klici: „Živio Slovenci!". „ProČ z Nemci!" „Štajerc" še nikdar ni udrihal po materinskem jeziku svojih bralcev, Čeravno tako toplo priporočuje učenje nemščine. — Najbolje bi bilo, primerno vzbujati v ljudstvu narodni ponos ter tisto nagovarjati, da naj se le uči nemščine, toda na podlagi materinščine! Treba bode listu veščega urednika. Odkazati se mu bode morala natančno začrtana pot, po kateri mu bode hoditi in od katere se mu ne bode oddaljiti! Novega lista pa nam je absolutno potreba! Ustanovite ga Čimprej mogoče in sicer takega, ki bode resnično ustrezal potrebam naroda. Skrajni čas je že — to Čutimo osobito na meji! — da enkrat — malo trenutkov pred 12. uro — dobimo Časopis, ki bode naše ljudstvo istinito dovedel do višje stopnje omike, ga bodril in mu blažil srce. V to po-niozi Bog in žilava vztrajnost v plemenitem delu za narodovo pro-bujo!" . . . Tako glas izza naše jezikovne meje. Branirod. Volilna reforma. Dunaj, S. oktobra. Jutri nadaljnje odsek za volilno reformo svoje delo. Najprej dožene razdelitev češke in Moravske v volilne okraje. Zadeva ne bo delala težkoč, ker je glede Moravske že sklenjen med strankami kompromis, glede Češke pa so diference tudi neznatne. Potem se bo odsek bavil s predlogi pododseka o razširjenju deželne avtonomije. S to zadevo bo imel odsek najbrže ves teden dovolj opraviti. — Naj kočij i vej ša točka pa pride na vrsto prihodnji ponedeljek : razdelitevvolilnihokra-jev pod varstvom dvotretjinske veČine. S tem bi si radi Nemci za večne Čase zagotovili nadvlado v Avstriji. — Vlada kuje vse mogoče kompromise, ki pa se bodo najbrž vsi razbili ob nemški trmoglavosti in slovanski užaljenosti. Prvi vladni kompromis meri na to, naj se za prvih IS let določi dvotretjinska večina, pozneje pa tripetinska. Kakor kaže najnovejša resolucija nemške napredne stranke, so Nemci neizprosni ter hočejo sploh odkloniti vsak kompromis. Malorusi proti razširjenju gališke avtonomije. Lvov, 8. oktobra. „Haličanin" napoveduje oster protest Malorusov proti razširjenju deželne avtonomije v Galiciji. List piše: „Naš položaj bi bil naravnost neznosen, ako bi Poljaki dosegli še razširjenje deželne avtonomije, t. j. ako bi se poljska nadvlada še povečala in ojaČila. Zato moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da pokažemo vladi in parlamentu, da polovica gališkega prebivalstva ne le ne želi razširjanja deželne avtonomije, temuč odločno pro- testuje proti taki nameri, ker je to samo želja nenasitnih poljskih politikov. Ako pa bi v kljub temu Poljaki zmagali, bo to dokaz, da avstrijska vlada vedoma in namenoma žrtvuje interese maloruskega prebivalstva, da ugodi poljskemu klubu. Pogodba z „Lloydom". D u n a j , 8. oktobra. Zakonski načrt glede obnovitve pogodbe z „Lloyom" se predloži parlamentu še ta teden. Pri tej priliki se je določilo, da ostane sedež družbe formalno kakor dosedaj v Trstu, dočim bo upravni svet na Dunaju; potemtakem bodo obČni zbori in seje upravnega sveta navadno na Dunaju. Nezaupnica Goluchovv-skemu. Budimpešta, 8. oktobra. Podpredsednik ogrske poslanske zbornice Rakovskv se je izjavil glede nameravane nezaupnice grofu Goluchow-skemu: „Ali odložim podpredsedstvo, še ne vem, toda to vem popolnoma gotovo, da v trenotku, ko me ta čast ovira pri razvijanju političnega delovanja, ne morem več ostati podpredsednik. Posebno velja to glede zunanje politike. Že zadnjič sem v delegaciji predlagal, naj ogrska delegacija izreče grofu Goluchow-skemu nezaupnico. K vzrokom, ki utemeljujejo to nezaupnico, so se od takrat pridružili mnogobrojni težki vzroki, tako da ne dvomim, da bo minister zunanjih zadev pri predsto-ječem delegacijskem zasedanju dobil nezaupnico z veliko večino." Avstrija in Italija. Rim, 8. oktobra. Italijanski poslanec Ciemeni je izvedel od nekega ministra, da predložita vojni in mor-narični minister ministrskemu svetu zahteve za visoke kredite. Mornarični minister bo zahteval 120 milijonov lir za gradnjo cele divizije vojnih ladij. — Vsled polemike v avstrijskem in italijanskem časopisju o trozvezi piše oficiozno glasilo „Popolo Romano" : „Nihče (?) v Italiji ne misli na odpoved trozveze, koje obstoj po letu 1908. je že zagotovljen. Obžalovati je, da v javnem mnenju traja nekako razburjenje, dasi avstrijska in italijanska vlada vkljub hipnim dogodkom vedno zdržujeta prisrčno razmerje. Tako razburjenje v javnosti je, dasi večinoma umetno vzgojeno, vendar noprijetno, zoperno in obžalovanja vredno, ker pripomore, da se ohladi in zatemni obzorje, kjer bi morala predvsem vladati temperatura presrčnosti. Ako v Avstriji zvračajo vso krivdo na iredentično propagando in na del italijanskega časopisja, ne sme se pozabiti, da so tudi v Avstriji spletkarji, ki izrabljajo te hipne tre-notke za Ščuvanje. Milan, 8. oktobra. Mornarično ministrstvo se bavi z načrti za napravo mnogih obrambnih pristanišč ob Jadranskem morju do Castelmare adriatico. Črnogorski princ Mirko in Macedonija. Belgrad, 8. oktobra. Vest, da hoče angleški kralj Edvard poveriti kneževi ču Mirku posebno misijo v Maeedoniji, noče utihniti. Zopet trdijo dobro poučeni časopisi, da je kralj Edvard poslal velesilam noto, v kateri predlaga, naj se da Maeedoniji avtonomija, za gubernatorja pa se naj nastavi princ Mirko. Za ta predlog so se izrekle Francija, Rusija in Italija, proti pa so glasovali Av-stro-Ogrska in Nemčija. Nato je Angleška poslala drugo noto, v kateri ne zahteva več avtonomije za Mace-donijo, temuč le, naj se imenuje kne-ževič Mirko na mesto Hilmi paše, ki mu ravno sedaj poteče triletni mandat. Na to noto še ni odgovora, toda pričakovati je, da pritrdijo predlogu vse velesile. Sestanek srbskega kralja in bolgarskega kneza. B udimpešta, 8. oktobra. Iz 2jemuna se poroča, da se prihodnje dni sestaneta ob bolgarsko - srbski meji kralj Peter in knez Ferdinand. Tak sestanek bi bil v sedanjem Času naperjen proti Avstriji, da pokaže slovansko solidarnost proti nagajiv osti v carinskih zadevah. Turška grozodejstva. Sofija, 8. oktobra. V nedeljo ponoči je bilo v Vranj (okraj Mel-nik) poklanih in postreljenih 15 Bolgarov. Nekega ranjenca so prenesli v francosko bolnico v Solun, in ta je povedal, da so imeli morilci turške vojaške uniforme ter so govorili med seboj turško. Dogodki na Ruskem. Shod kadetov. Petrograd, 8. oktobra. V Hel-singforsu že drugi*dan zboruje stranka ruskih ustavnih demokratov (kadeti). Predseduje knez Dolgorukov. Sklepi prihajajo v javnost Šele preko Londona, ker jih ruska cenzura zadržuje. Milj u k o v je naglašal v svojem govoru, da strankina taktika ni revolucionarna, ker ne namerava aktivnega nastopanja. Sprožena misel o pasivnem odporu je naletela pri prebivalstvu na splošne simpatije. Glavna naloga stranke kadetov je sedaj priprava za volitve. Volilni program se glasi: „Revizija osnovnih zakonov." Finančni položaj Rusije. Berolin, 8. oktobra. Zastopniki nemških ladjedelnic so sklenili, da ne prevzamejo naročbe ruske vlade za trgovske parnike v vrednosti 30 milijonov, češ, da pri sedanjem finančnem položaju na Ruskem hipotekama varnost nima veljave. Bombe. Odesa, S. oktobra. Na načelnika garnizije v Sevastopolju, generala DumbaČeva je vrgel nekdo bombo, ko se je general peljal v vojašnico. General je lahko poškodovan, dočim sta oba vojaka, ki sta ga spremljala, kakor tudi voznik nevarno ranjeni. General je streljal za napadalcem, a ga ni zadel. — V K a-zanu je nekdo vrgel dve bombi proti gubernatorju Kob ek ovu, a ga je le malo ranil. Petrograd. S. cLdoL a. Policija je našla v *t Jiovanju mlade modi- stinje pet bomb, deset funtov dinamita in mnogo revolverjev. Nova politična stranka. Petrograd, 8. oktobra. Ustanavlja se nova narodna ljudska stranka, ki bo stala med cen tminom in desnico. Stranka ima v programu boj proti enakopravnosti narodov in omejitev političnih pravic Zidom. Ncvo ministrstvo na Angleškem. London, 8. septembra. Angleška vlada ustanovi v jesenskem zasedanju trgovinsko ministrstvo. Prvi trgovinski minister postane predsednik združenih trgovinskih zbornic H o 11 a n d. Biseri. (Les Pecheurs de Perles.) Opera v treh dejanjih. Tekst spisala M. Carre in E. Cormon. Vglasbil Georges B i z e t. Bizejeva mladost se da v marsičem primerjati z Mozartovo. Kakor je Mozart že kot otrok vsled svoje izredne nadarjenosti za glasbo obračal pozornost nase, tako so se tudi petletnemu Bizeju radi njegovih nenavadnih muzikalnih sposobnosti vsi čudili, ki so ga poznali. Kakor Mozartov oče, je bil tudi stari Bizet muzik po poklicu in inteligenten mož, ki je pravočasno spoznal, kako bogato je narava obdarila njegovega sina. Se bolj nego oče pa se je za dečka zavzemala njegova teta, soproga profesorja Delsarta, izborna pianistinja, ki je v dušo mladega Bi-zeja morebiti položila prvo kal one umetnosti, v kateri se je pozneje dvignil na stopnjo Mendelssohnovo in Lisztovo. A ne le v mladostni dobi, tudi v poznejšem življenju je Bizet v marsičem sličen z Mozartom. Kakor Mozart, je bil tudi Bizet samostojen veleum prve vrste, hodeč svojo pot in reformatorično delujoč na polju umetnosti, kjer bi bil brez-dvomno sestavil stavbo, kakršnih je malo videl svet, da ga ni tako zgodaj pokosila smrtna kosa. V najlepši moški dobi, v starosti šestintridesetih let, položili so tudi njega, kakor nekdaj Mozarta, v prezgodnji grob. Bizet je bil gojenec pariške glasbene akademije, katero je takrat vodil Auber. Poleg starega Zimmer-manna, ki je bil Bizejev učitelj za glasbeno teorijo in za glasovir, delovali so takrat tam mojstri Halevv, Berlioz in Gounod. častitljivi Zim-mermann je skrbel po očetovsko za mladi, procvitajoči talent, Berlioz zanimal se je z vso vnemo za nadobudnega umetnika, Gounod pa mu je postal vdani in nesebični prijatelj. Tisti čas je bilo v navadi, da so absolvirani pariški konservatoristi študirali vsaj nekaj let v inozemstvu, da si popolnijo okus ter razširijo umetniško obzorje. Dasi je pariška glasbena akademija stala visoko nad vsemi podobnimi zavodi, vendar noben njen član ni smel zamuditi predpisanega potovanja, ako je hotel kaj veljati v muzikalnem svetu. Tudi Bizet se je moral podvreči tej vko-reninjeni navrdi ter je odšel 1. 1857. v Rim, kjer so imeli francoski umetniki z v° i udobnostjo opremljen lasten d ' v vili Medici. Monte Pincio, na kaoerem stoji sredi razkošnih vrtov prekrasna ta vila, nudi tako lep razgled na starodavno mesto in njegovo okolico, da je že ta vtis sam za ustvarjajoČega umetnika neprencen-ljive vrednosti. Toda mladi Bizet se ž njim ni zadovoljil. Z neumorno pridnostjo je študiral cerkveno in posvetno glasbo ter spoznaval staro-slavnega Palestrino, Rossinija, Belli-nija, Donizettija in druge na njih rodnih tleh. Bivanje v solnčni Italiji je postalo za globokoČutnega umetnika večjega pomena nego so bili misli]; njegovi učitelji in nego se je bil nadejal on sam. Kakor nekdaj Goethe, povrnil se je Bizet duševno prerojen v svojo domovino. Spomini na Italijo postali so zanj neusehljiv vir poezije. Ne dolgo po povratku iz Rima seznanil se je Bizet z ravnateljem pariškega „Theatre Lyri(|ue", Carval-hom, ki je kot fino naobražen strokovnjak takoj spoznal, da je Bizejeva najboljša stran romantična smer. Z vso vnemo poprijel se je mladi glasbenik po nekaterih dobro uspelih simfoničnih in opernih poskusih dela za „Bisere", kojih tekst mu je poskrbel in toplo priporočil Carvalho, dobro vedoč, da mu nikdo ne bo tako kos kakor baš Bizet. Snov „Biserom-* je posneta po stari indijski pripovedki. Dejanje se vrši na otoku Cejlonu, v divnem tro-piČnem podnebju, ob morski obali. Vsako leto se zbirajo tam iskalci biserov, da si volijo novega poglavarja, in vsako leto prihaja v spremstvu starejšin tja neznana devica iz tujih dežela, ki moli na strmi skali za ribiče, da jih Brama varuje, kadar se potapljajo ob nevarnem skalovju v morske globine. Zurga, katerega izvoli to pot narod kraljem, ima izza mladostnih let prijatelja, ribiča z imenom Nadir, kateremu je iskreno vdan. Na potovanju videla sta bila nekoč deklico — sve-čenico, ki je vzbudila v srcih obeh mož strastno ljubezen, ki je izprerae-nila oba prijatelja v so vraga. Nadir išče tolažbe v gorah, zasledujoč ža-rečeoke tigre, a tudi Zurga skuša ukrotiti strast, ki mu vznemirja dušo Po dolgi odsotnosti se povrne Nadir ter seže Zurgi v roko: „Pozabiva mi-nolih dni bolest!" Vesel ga objame Zurga in prijatelja si iznova obljubita zvestobo. V tem pristane čolniČ ob bregu in sveČenica Lejla izstopi v spremstvu braminov. Narod jo svečano pozdravi, in Zurga jo opominja na njene dolžnosti. Na samotni skali bo živela edinole molitvi, narod ji bode služil, a njeno lice bo moralo ostati vsem nepoznato, nikdar ne bode smela odložiti pajČolana, ki zakriva njen obraz. Zurga ne sluti, da stoji pred njim dekle, ki je bilo nekdaj vzrok njegovega spora s prijateljem Nadirjem. Lejla in Nadir se pa po glasu spoznata. Vkljub prisegi se snideta v noči na razvalinah stare p ago de, kjer ju zasači narod ter ju obsodi na smrt. Zurga bi ju rad rešil, ko pa spozna tudi on Lejlo, postane neizprosen. Po biserih, katere izroči svečenica svojemu stražniku, da jih nese, kadar je več ne bode v življenju, njeni materi, pa spozna glavar v deklici svojo rešiteljico, kateri je bil nekdaj dal nakit v spomin, da ga je obvarovala smrti. Že prej je bil v srcu obžaloval trdo-srčnost narodovo in svojo, po tem razkritju pa sklene rešiti oba jetnika. Skrivoma da zažgati koče in šotore ob morju, in med tem ko narod hiti na kraj nesreče, zbežita Lejla in Nadir. Toda ljudstvo spozna izdajstvo Zurgovo, in mesto obeh begunov mora glavar sam na grmado. V muzikalnem oziru je opera polna krasot. Solisti: sopran, tenor, bariton in bas, imajo vseskozi hvaležne, a naporne vloge, ki zahtevajo popolnih umetnikov in velikih glasov. Prvo dejanje se otvarja z interesantnim zborom čisto orijentalskega značaja in Dalje v prilogi. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) XIX. Prišel je Sveti večer, ki so ga kakor po vseh gradovih tako tudi na Kolovcu vedno kar najslovesneje obhajali. V pritlični dvorani, koder se je vršil pevski turnir, so bile postavljene jaslice in povabljen je bil kamniški župnik Lavrencij, da bi o polnoči v grajski kapeli daroval mašo in podelil kolovški rodo vini blagoslov. Domačini in gostje, kar jih je bilo ostalo čez praznike, so se kmalu zbrali v obednici, kjer je bilo pripravljeno za sijajno pojedino in tu si je razvila živahna in vesela zabava, kateri je po večeri sledila igra s kockami in potem divje pijančevanje. Krištof Zlatopoljec je bil prvi pri igri in prvi pri pijači. Preskrbel se bil za ta večer še posebnega vina Je Italije. „Kristove solze" je imenoval to vino in točil ga je zlasti Adamu Kolovškemu in Andreju Bo-siu tako pridno, da sta kmalu začela razgrajati in se prepirati z vsakim, kdor se jima je približal. „To je kapljica," je jecljal Bosio ko je pomaknil svoj vrč pred Krištofa, da mu novic natoči Kristovih solza. „To je vino, ki vzbudi v Človeški duši vse hudiče. Škoda, da tratimo to vino v taki družbi. Sami bi morali biti mi trije. Ju, hahaha, kake deklice bi morali imeti pri sebi. To bila zabava. To bi bila noč. Če bi danes iztaknil kako lepo dekle — pri moji veri, da bi dal zato petdeset srebrnikov." „Ah — kaj to — jaz vidim v duhu same lepe deklice — pred očmi mi plešejo — ah — cel grad ta dolgočasni kolovški grad bi žrtvoval in povrh Še svojega očeta, če bi mogel tako deklico zdaj stisniti k sebi in se opijaniti na njenim ustnih." Tako je govoril Adam Kolovški in zdaj in zdaj vstal s stola ter razprostrl roke, kakor bi hotel nekaj objeti, a je brez moči in skoro omamljen padel nazaj na svoj stol. „To vino mije kri tako razvnelo, la še nikoli kaj tacega," je mrmal Bosio. „Sam zlodej vedi, kaj je to, da mi hodi vedno Manfreda na misel". „Prijatelj Bosio — zdi se mi, da morate biti pri ženskah posebno nerodni, ker poznate Manfredo že toliko časa, pa še vedno niste ničesar pri njej dosegli". „Vi lahko tako govorite," se je jezil Bosio . . . „To prokleto vino ..." „Ce hočete, Bosio, je Manfreda še danes Vaša ..." „Kaj pravite?" Predno je mogel Krištof še kaj reči, se je nagnil k njemu Adam Kolovški. „Kaj imate z Bosiom? Kaj govorita o Manfredi?" Krištof ga ni hotel koj umeti. „Vina sem," je kričal „kaj ne vidite, da naši plemiči mrjo žeje". „Kaj hoče Bosio od Manfrede?" je silil Adam v Krištofa. „Prisegam Vam, da ne bo njegova. Nikdar! Na svojo dušo Vam to prisegam". „Če ga Manfreda ljubi . . . „Mene ljubi, mene mora ljubiti," je zavpil Adam in je s pestjo udaril ob mizo. ,Krištof, povej mi, kje je Manfreda," je vpraševal z druge strani Bosio. „Čemu naj ti to povem? Ko bi prvič zakričala, bi ti že bežal." „Naj me zlodej na mestu zadavi, če sem Še v stanu, razločiti molitve od kletve." Ali veš ti, kje da je Manfreda," je vpraševal Adam. „Tako jo ljubim, da bi vse zanjo žrtvoval, ona pa beži pred mano. Ah, prijatelj, ti ne veš, kako sem žalosten." „Vina sem, vina dajte," je zopet kričal Krištof. „Točite vina. Prvič izpraznimo na čast in v slavo našega gostitelja Nikolaja Kolovškega." „Živio Nikolaj Kolovški, je odmevalo po dvorani in zazveneli so vrči. „Kje je Manfreda?" je med tem vpitjem vprašal Bosio in položil svojo roko Krištofu na ramo. Bosio je bil ves razburjen in pripravljen^na vsako hudodelstvo. „Pij Bosio in pozabi na tisto žensko," je rekel Krištof in vnovič na-točil Bosiov vrč. „To vino je hujše kakor strup' . je menil Bosio. „In mož, ki se boji vrča plemenitega vina, naj se polasti Manfrede?'4 Bosio je na en požirek izpil ves vrč vina. „Gospodje, pijmo na zdravje, na srečo in na čast vsega kolovškega rodu." Bosio se ni zmenil za to napit-nico. Zopet se je oprijel Krištofa. „Ali misliš, da je Manfreda sedaj pri Mariji Salomi?" „Varuj se, Bosio, če razžališ Marijo Salomo s tem, da se vtihotapiš v njeno stanovanje, se ti zna slabo zgoditi." „Ubijem jo, če bi mi branila priti do Manfrede," je rekel Bosio, „da, ubijem jo in za lase bi jo vlekel okrog celega gradu, če bi se upala kaj reči." „Ti si norec, Bosio. Pijmo, gospodje. Pijmo zdaj na zdravje Marije Salome Kolcvške." (Dalje prih.) rnioga „slovenskomu naroau si. zoi, ono g u&iuura i9uu I doseže svoj višek v krasnem recita-I tivu in romanci Nadirjevi: „Kakor I širno morje.u Lejlina arija: „0 Bog I Bramanov" ga zaključi. Najlepša mesta drugega dejanja so recitativ, kavatina I -n pesem Lejlina ter diven duet Lejle I in Nadirja: „Povej, kako prišel si." IV teh točkah kaže Bizet vso svojo genialnost in originalnost. Tretje dejanje otvarja Zurga z recitativom in arijo: „Potihnil je orkan," ki se izli-jeta v prekrasen duet Lejle in Zurge: ^Duša mi je potrta," kontrapunktiČno mojstrski uporabljene fraze. Zadnja slika iztoni v velikem duetu Lejle in Kadirja, v katerem reoitujoči sodelujejo Zurga, Nurabad in zbor. Opera se je pela prvič na odru (rori omenjenega „Theatre Lyrique" v Parizu dne 29. septembra 1863. leta sicer z uspehom, a občinstvu se je zdela Bizejeva glasba preveč eksotična. Očitali so mu italijanske in nemške manire. Prav to, kar danes občuduje ves svet, pestri blesk in opojno pol-uoto njegove instrumentacije, prav to je zakrivilo, da Bizet svoje zmage ni doživel. Krasna njegova opera „Carmen" se je pela prvič 3. rnaroa 1S75. leta v Parizu brez uspeha, in natanko tri mesece pozneje je nesrečnega glasbenika že krila hladna gomila. Na Nemškem procvitajoČi Wa-jmerijanizem pa je omajal stališče lahke operne glasbe, in ko je zmagujoč prodrl tudi na Francosko, zasijali so tudi Bizejevi muzi lepši dnovi. Dne 21. aprila 1883. leta se je pela v Parizu „Carmen", na novo uprizorjena, z največjim uspehom, in od onega časa šteje moderna opera Bizeja med svoje prve mojstre. J. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. oktobra. — Slovenci proti volilni reformi« Na Dunaju izhajajoča slovanska revija „P ari amen t a r" priob-cuje pod tem naslovom članek, v katerem piše med drugim: „Rimski klerikalci so i z a a 1 i, rekli bi prodali slovenski narod in ne da se ničesar več napraviti in naj se prirejajo še tako veličastni shodi na Štajerskem, j Koroškem in v Trstu. To dokazuje dosledno odklanjanje vseh predlogov, ki jih stavi voditelj narodno-napredne stranke v odseku za volilno reformo. Ne gre se za nekaj poslanskih mandatov, nege za dokaz, da še žive po-samni deli slovenskega naroda zlasti na Koroškem, v politični in kulturne zgodovinski domovini alpskih Slovanov. Slovenci niso izgubljeni, toda z volilno reformo so izgubili Koroško. Nekaj se pa mora oveko-večiti! Dr. Tavčar je naglašal v odseku za volilno reformo, da je volilna preosnova največja nesreča za slovanske narode v monarhiji. In dejansko je nesreča tem večja, ker slovanski narodi kot veČina prebivalstva niso umeli ali pa so opustili, da bi si priborili posest po Schmerlingu oktroiranih volilnih privilegijev, ter dovolili, da je volilno reformo oskrbela nemška manjšina, ki je delovala edino na to, da si ohrani svoje posestno stanje. Krona brezmiselnosti pa je, da se je za 14.000 krošnjarjev v Kočevju ustvaril poseben volilni privilegij, za katerega so si pridobili nesmrtnih zaslug rimski klerikalci. Pravzaprav bi moral vihar ogorčenja pomesti rimsko-klerikalno stranko iz vseh slovenskih dežela, toda i z d a j a 1 c i se še vedno drznejo govoriti v imenu Slovencev in nastopati, kakor da bi bili Slovani. Ta Čudna družba v takozvanom slovanskem centru v državnem zboru je tako obložena z grehi, da bi bila pri vsakem drugem narodu nemogoča; neumljivo je, da trpe Slovenci ta vpliv in to dejstvo znači za alpske Slovane še večjo nesrečo, kakor je volilna reforma, razkosanostv deželice in nadvlada Nemcev in Italijanov. Zadnji čas je že za Slovenijo, da že vendar enkrat pošteno pomete doma." — Naknadne deielnozborske volitve v veleposestniški kurili so razpisane na dan 10. novembra t. 1. ob desetih dopoldne. Voliti je treba nove poslance namesto umrlega ravnatelja Karla Luckmanna in Antona Ulma , ki je svoj mandat odložil. V volilnem imeniku, ki ga priobčuje današnji uradni list, je navedenih 86 voHlcev. Ugovori proti t€mu imeniku so dopustni v roku 14 dni. Med volilci jih je komaj kakih 35 Slovencev. — Liublianska realka in »Freie Stimmen" I Pise se nam: Ne- davno je poročal „Slov. Narod", kako nesramno je napadel list „Freie Stimmen" nekega profesorja, ki je prišel na celovško rea'ko in ki slučajno ni Nemec. Poglejmo pa naše profesorje in realko, ki stoji v sredini Slovenije v slovenski Ljubljani. Stopimo v realko in preišČimo vse prostore od kleti do podstrešja, od vhoda do „turnhalle", nikjer ne najdeš le enega slovenskega napisa! Vse samo nemško, kakor da bi stala realka sredi Berolina! To, ljuba „Freie Stimmen", je škandal in provociranje naroda slovenskega. Kakšen je pouk na tukajšnji realki, to, menimo, je vsem znano, da celo v slovenskih (!) oddelkih ni drugega slišati slovensko kakor veronauk in poučevanje v slovenščini. Dijaki, ki se n. pr. uče botanike, niti za slovensko ime dotične cvetlice ne vedo. Ali ni to žalostno?! Profesorji so večinoma trdi Nemci ali nemškutarji in najhujši beilovoi! Nastopajo javno s turnarji in vzdržujejo takorekoč to pangermansko društvo, kjer se prepeva „Wacht am Rhein" in proslavlja oče Bismarck. Ni čuda, da se dijaki kaj hitro nalezejo tega pangermanskega duha, da pri vsaki priliki tulijo „heil" in naše slovenske dijake napadajo z „Win-disehe Hunde". V telovadnici visi v pozdrav turnarski grb v nemških barvah z napisom „Gut heil"! Ali ni to nesramna provokacija? Ako se turnarjem prepušča telovadnica, nimajo razobešati nemških grbov. NiČ zato, da je realko zidala Kranjska hranilnica, ki je v nemškutarskih rokah, saj jo je zidala s slovenskim denarjem ! Škandal je naravnost, da se v realki od slovenskih dijakov zahteva, da morajo znati Očenaš nemško moliti! Seveda pri skupni maši ob nedeljah v Florijanski cerkvi se celo leto le nemško moli inpropovedje vsako nedeljo samo nemška, — vse le nemško! Tudi pri „cesarski maši" se poje cesarska pesem le v blaženi nemščini. In kaj rečemo mi Slovenci k tem škandaloznim razmeram ? Nič, mirno gledamo, kako se nam naš naraščaj raznaroduje, po-nemčuje, kako grdo prezirljivo se dela z našim deželnim jezikom in to v — beli Ljubljani!! Kako dolgo pa bomo še mirno gledali tako po-čenjanje? Zdramimo se že vendar in pokažimo, da je Ljubljana res središče Slovenije, pokažimo, da smo mi tu gospodarji ! — Razlika med ljubljanskim in zagrebškim školom. Kadar hodi ljubljanski škof po svoji škofiji okrog, povsod odnese par desetakov ali sto-takov, katere izprešajo duhovniki iz revnega ljudstva. Še nikoli nismo slišali, da bi škof kje kaj dal v dobrodelne namene. Ves drugačen je pa zagrebški nadškof d r. Po silo-vić. Pred kratkim je bil v mestu Požegi, kjer je razdelil ""^400 K v človekoljubne namene. Da1 :,e med drugim pevskemu društvu „Vit?.,ac" 400 K, požarni brambi 600 K, društvu za olepšavanje me sta 400 kron, za mestne ubožce 900 K, mestni bolnici 300 K, „Sokolu" 300 K, obrtnim zadrugam 400 K, srbski pravoslavni občini 300 kron mestni godbi 200 K, hrvatski Čitalnici 200K, trgovskemu društvu „Merkur" 2 00 K itd. Ali ste o škofu Jegliču že kdaj slišab* kaj enakega ? Nikoli še in tudi ne boste! Zato je pa tudi njegov sprejem povsod žalosten, do-Čim sprejemajo Posilovića s Častjo in slavo. — Zavedni katoličani. Dne 7. t. m. se je vršilo ustanovno zborovanje kat. političnega društva v Laškem na povelje župnika Kolarima. Kakovost zborovalcev in njih komandanta označi naj sledeče: Ko je poslanec Vovšek končal svoj govor, je bila v smislu tega govora enoglasno sprejeta resolucija obsegajoča znane zahteve koroških in štajerskih Slovencev glede volilne reforme. To pa se je zdelo Kolariču preveč liberalno in predlagal je resolucijo, da se volilna reforma naj sprejme vkljub [njenim „pomanjklji-voatim" ter da se obsodi delovanje nove narodne stranke na Štajerskem. Ta spremenjena in prvi nasprotujoča resolucija je bila od katoliških zborovalcev ravno tako mirnodušno in enoglasno sprejeta in potrjena kakor prejšnja! Po tej duhoviti operaciji je župnik Kolaričše razlagal, da svoboda pravzaprav ni nič vredna. Nadalje je naglašal, da se boji liberalcev, da je shod zavoljo tega zaupen, (naj bi g. župnik vendar natančneje prebral § 2. postave o zborovanjih), sicer pa da imajo njegovi kmetje čvrste pesti. Te čvrste pesti pa tvorijo menda tudi edini dokaz, s katerim bo moglo kat. pol. društvo svoje „resolucije" napram „liberalcem" utemeljevati. Povedano naj še bo, da so zborovalci naročali svojemu poslancu, naj se skrajša obveznost ljudskošolskega pouka, oziroma, da se naj postavno popolnoma odpravi ter da naj hodijo v šolo le taki otroci, ki nameravajo „naprej študirati" in — sapienti sat! — Prestolonaslednik vešč slovenščine. Dunajski list „Gross-Oester-reich" zatrjuje, da je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand vešč slovenskega jezika in da je ob priliki otvoritve železniške proge Jesenice-Gorica-Trst opetovano z raznimi osebami govoril slovenski. Ne vemo, ako je ta trditev dunajskega lista resnična, zdi se pa nam, da je nadvojvoda pri otvoritvi imenovane že!, proge govoril povsodi le nemški. Sicer se bo pa dalo prav lahko dognati, v koliko je resnična trditev „Gross-Oesterreicha". Naj se zglase tisti Slovenci, s katerimi je govoril nadvojvoda Fran Ferdinand pri otvoritvi železnice slovenski! Iz stavkov, ki jih je spregovoril slovenski pri otvoritveni slavnosti na Jesenicah, se pač še ne da sklepati, da je vešč slovenskega jezika! — Vojaške vesti. V pokoj je šel generalni major pl. Skrinj ar. — Vojaški zaslužni križec je dobil ljubljanski divizijonar generalni major pl. D i 11 m a n n. — Repertoire slov. gledališča. Iz gledališke pisarne: Danes noviteta: burka ,,Prviu — V petek prvič Bizetova opera v treh dejanjih ..Biseri". Dejanje se vrši med lovci, ribiči, fakirji in svečenicami na otoku Cevlonu. — V nedeljo popoldne narodna igra s petjem „Rev-ček Andrej če k", zvečer opera. Dramsko osobje pripravlja G. Haupt-mannovo dramo „Elga". — Železnica Trebnjo-Mokro- nog. Ker se hoče ta stavba zopet zavleči in ker se Mokronogu obeta kolodvor celo uro od trga, poj de te dni deputacija obč. odbornikov, trgovcev, obrtnikov in tržanov v Ljubljano k dež. odboru, da se izprosi kar najbolj hitro obljubljeno železnico in pa kolodvor tik trga, ker drugače bi bila železnica za Mokronog brezpomembna. — Pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto dne 13. t. m. ob sedmih zvečer družinski večer s plesom, petjem in šaljivo pošto v gostilni gosp. Novaka „pri starem Zajcu" Rimska cesta št. 4. Vstopnina '50 vin. za osebo. Ker je Čisti dobiček namenjen za podporo vdovam umrlih članov, se je nadejati, da bo vdeležba s strani občinstva in tovarišev čim največja. PreplaČila se hvaležno sprejemajo. Odbor. — Zopet otrok zažgali Včeraj teden je pog~jrei ho zolec Matevža Ložarja 7 Zaborjtu pri Dolu. Škode je 1700 K, zavarovalnina pa znaša le 400 K. Zažgal je 71etni otrok, ki se je igral z užigalicami. — Veliko Žago si postavi posestnik Franc Boštec v Št. Jurju pri Doleh, okraj litijski. — Požar, ki je zahteval več življenj. 4. t. m. je začelo goreti pri posestniku Ivanu Medvedu v Velikih Češencah pri Zatični in je pogorela hiša, hlev in kozolec. Zgorela je tudi devet mesecev stara domača hčerka, njen 31etni brat pa je dobil take opekline, da ne bo okreval. Zadušila se je v dimu 200 K vredna krava, prešiča so pa morali zaklati, ker je bil ves opečen. Škode je 4000 K. Zažgali so otroai. — Na zborovanju »Logaškega UČ teljSkega društva", čegar dnevni red smo priobčili v soboto, bo predaval tudi g. prof. Suher „o risanju v ljudski šoli." — Nemškega uradovanja s Slovenci ne more opustiti celjsko okrajno sodišče. Nasprotno ! Prav zadnji čas pišejo vedno več nemških zapisnikov in rešitev za Slovence. Konec mora biti enkrat načelu, da so c. kr. sodišča na Slovenskem pre-skrbovališČa protipostavnežev. — Volitve v okrajni sastop v Rogatcu. Piše se nam: V sobotni številki št. 229 lažnjivega „Slovenca" se hvali nadžupnik Franc K o r o 8 e o iz Sv. Križa tik Slatine, da on deluje v rogaškem okraju in pazi, da se Slovencem ne godi krivica. To je pač velikanska laž in nesramnost, zakaj ravno Korošec je kriv, da so pri zadnjih volitvah v okrajni zastop Slovenci propadli. Kot predsednik političnega društva za rogaški okraj se je vsilil ter prevzel reklamacije, a jih ni vložil vkljub opetovanim pozivom in prošnjam. Ako bi ta fanatični klerikalec, ki nastopa vselej z vso energijo, kadar se gre proti prostomisle-čemu Slovencu, vložil reklamacije, kakor je obljubil storiti, bi zmagali Slovenci v skupini veleindustrijcev, ker bi štirim Slovencem stala nasproti le dva nemškutarja. Le Korošcu se imajo torej nemškutarji zahvaliti, da so zmagali pri volitvah v okrajni zastop. Ta narodni izdajalec, ki vedno nemškutarjem liže pete, je največ kriv, da se v rogaškem okraju tako rapidno širi nemškutarija. Od predsedstva političnega društva ne odstopi, a društvo se pa pod njegovo komando ne more gibati in razvijati. Že odborniki so nevoljni, ker le tedaj se skliče kak shod, kadar je potreba udariti na svobodomiselne Slovence, a v drugih važnih zadevah pa nikdar. Energično zahtevamo, da se politično društvo za rogaški okraj takoj preustroji, a naduti Korošec naj izgine za vedno s po\ršja. —_ Nemčurska pobalinstva. V Šoštanju so v soboto neke nemČurske barabe pokončale več akacij, ki jih je nasadilo „Olepševalno društvo". Tega dne so pokradli menda isti zločinci več klopi v gozdu pod gradom ter napadli in težko ranili nekega slovenskega godca, da so ga morali prepeljati v bolnico. Lepi sadovi nemšku-tarske kulture! — Učiteljsko društvo za ptujski Okraj zboruje v četrtek, dne 11. oktobra dopoldne ob polu 11. uri v okoliški šoli. Pol ure prej ^zboruje ravno tam učiteljsko čebelarsko društvo. — Velikansko elektrarno napravi gosp. Josip Lenarčič, posestnik Turnške graščine pri Krškem. Klektrarna bo stala pod savskim mostom pri Krškem in se bo iz nje dobivala elekrična razsvetljava za celo Savsko dolino od Sevnice do Brežic; elektrarna utegne oddajati električno razsvetljavo tudi Zagrebu. — Pečat gasilnega društva v Koroški Beli. Z ozirom na notice med ,,jeseniškimi novicami" v sobotni številki, kjer je rečeno, da ima gasilno društvo v Koroški Beli nemški pečat, nam sporoča vodstvo tega društva, da je pred letom nadomestilo dvojezični pečat s samoslo-v e nsk i m. — Verski zaklad — ovira prometu S tujci. Ob belopeških jezerih in še bolj ob bohinjskem jezeru ima c. kr. verski zaklad najlepše in največje parcele, tako da mora sploh vsakdo, kdor misli zidati tam kaj večjega, računati s tem. Posebno zdaj, ko je stekla bohinjska in karavanska železnica, se oglašajo ljudje, ki bi radi kupili svet in sezidali razne hotele in prenočišča vsled vedno bolj naraščajočega tujskega prometa. Tako se je hotelir Jalen v Ratečah obrnil do poljedelskega ministrstva, da bi mu dal v zakup prostor ob drugem belopeškem jezeru, kjer bi si postavil buffet toda ministrstvo mu je po priporočilu ultragermanske gozdne in domenske direkcije v Gorici brez vsakega razloga odklonilo prošnjo ; vzrok je bil pač ta, ker ima ob prvem belopeškem jezeru belo-peška tovarna kolibo, kjer odira ljudi pri prodaji pijač in jest vin, kakor hoče, ker nima nebene konkurenee. Dasi vidi državna uprava, kako kolosalno raste promet ob novi železnici, vendar ne da svojega sveta ob imenovanih jezerih parcelirati. Ker je ta parcelacija v javni blagor, ker si bo em na teh posestvih marsikdo zagotovil primerno eksistenco, zahtevamo od verskega , zaklada, da parcelira svojo zemljo ob belopeškem in bohinjskem jezeru ter da se pri tem ozira v prvi vrsti na domaČe občane, naše poslance pa opozarjamo na to jako važno gospodarsko zadevo, ki je največjega pomena za prizadete občine in sploh usodne važnosti za ves tujski promet po Gorenjskem. — Umrla je v Voloski gospa Marija TomiČič, sestra dvornega svetnika g. Ljudevita Tomičiča v Trstu in pom. kapitana g. Viktorja Tomičiča v Voloski. Odlična rodbina je po svojem ugledu steber hrvatski stvari v Voloski-Opatiji. — Nemška šola v Pulju. Povedali smo v št. 227, da je sedanji naučni minister Marchet naznanil, da se še tekom leta 1907/08 zgradi v Pulju nemška šola, ki bo stala 140.550 kron. Marsikdo bi mislil, da je to šele pričetek, da je to prva nemška šola, ki se ima postaviti v Pulju, ki je res naše mornarsko mesto a nikada nemška trdnjava; marsikomu bi se vsled tega tudi zdelo še tako nekako opravičeno, ako misli, da vojak mora znati nemški, tega mnenja jih je žalibog še veliko naših; drugi bi zopet mislili, tam je mnogo Častnikov in oženj enih podčastniKov, ki morajo bivati malone vse svoje žive dni le v tem mestu, torej potrebujejo tudi svojo Šolo, in če je taka šola nemška, pač ni Še to tako hudo. Toda nam se zdi, da največ ljudi niti ne ve, koliko nemških šol že Pulj ima! V Pulju so: 1. Državen gimnazij (višji), 2. nižja realka, kjer sta ravnatelj in eden prof. v VII. plačilnem razredu, 1 v VIII. in 4 v IX. j ravnatelj, dasi nižje realke, pride v VI. raz., razun tega so Še pomožni učitelji, potem je 3. deška ljudska šola, koje ravnatelj je v VIII raz. in ima nekaj učiteljev v IX razr., ostale pa v X. Vseh učnih moči pa je 13. Nadalje je dekliška ljudska in meščanska šola, ki ima ravnatelja v VIII. raz. in pa še 12 učiteljic, ki so vse plačane kakor uradniki. Marina ima sicer še druge Šole, ki so izključno le za mornarico ali vsaj enake svrhe, te navedene pa so javne šole, v katere imajo dostop otroci vseh slojev in so torej prave javne šole, le da jih vzdržuje c. in kr. vojna mornarica ter postavlja njih proračun v budge za mornarico v naučne svrhe, in imajo naslov: Marine-Unterreal-schule i. t. d. vedno Marine . . . Vse te šole so skoz in skoz strogo nemške šole, pod nazorstvom deželno-šolskega nadzornika dr. Swida v Trstu, ki je znan pangerman in znan po izreku na tržaški protestantovski šoli, da je vesel, da je vesel da ima v svojem področju „pristno nemško šolo ;" kajti one državne niso dovolj pristno-nemške! Ako pa pogledamo, kakov materijal zahaja v te šole, dobimo, da je polnijo večinoma otroci puljskih delavskih slojev iz arzenala in pa otroci podčastnikov ter želez-ničnih uslužbencev, in mnogo otrok iz Istre, toraj večinoma otroci slovanskih slojev. Kajti boljši mornarski častniki pošiljajo svoje otroke v razne zavode izven Pulj a. Iz tega sledi jasno, da vojna mornarica vzdržuje v Pulju navadne nemške šole, ki tako rekoč niso pod kontrolo parlamenta, ter izgledajo nekako kakor vojaške Šole, ker so njihovi učitelji in profesorji vojaški uradniki, ali šole pa so prav tako urejene in vsakemu odprte kakor druge javne šole; in niso take kakor druge vojaške šole (kjer so otroci uniformirani) le eno imajo pač in to je, da je na takih šolah zaman iskati kako slovansko besedo ali pravico, ker je nemški komandos „Halt, \ver da?" ne pozna in poznati noče, in se pod krinko militarizma skriva tisti zloben nemški duh, ki je nam najbolj nevaren. Menda se še nikoli ni nihče pobrigal bolj pobližje za te šole v Pulju, da bi se bil seznanil z bistvom teh šol, ker se splošno misli, da so to take šole, kakor druge vojaške, kar pa ni res. Vojna mornarica vzdržuje V Pulju na stroške davkoplačevalcev razen svojih strokovnih še javne nemške šole, kjer se vcepa in goji pristen germanski duh prav tako, kakor po šulferajnskih šolah, niso pa vojaške strokovne šole, o katerih ne govorimo, dasi jih ima vojna mornarica več. Sedaj pa hočejo napraviti menda še navadno ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. Sicer pa je bilo to že preje jasno, da so morali v Pulju imeti nemške ljudske šole, ker je tam cel državni gimnazij; od kje pa naj bi bili jemali dijake, ako bi ne bili imeli nemških ljudskih šol, in te ravno vzdržuje vojna mornarica. Sedaj pa vprašanje: Je-li Pulj vojaško mesto, kakor ga smatra vojna mornarica, ali je to navadno mesto? Ako je vojno oziroma vojaško mesto, imajo menda pravico do izobrazbe v svojem jeziku vse narodnosti Če jo ima nemška, vsekako pa se mora upoštevati pretežna veČina slovanska: ako pa je navadno mesto, kako pride vojna mornarica do tega, da ustanavlja šole za eno ali drugo mesto na stroške vseh davkoplačevalcev v monarhiji? Nadalje od kdaj ima vojna mornarica pravico, da iz budgeja za strokovne vojaške naobrazbe pokriva stroške za javne stiankarske šole? Ti stroški niso tako malenkostni, da bi ne prišli v poštev, posebno še, ako se pomisli, da država štedi pri vsakem praktikantu in nižjem uradniku do umazanosti, plačuje istotako ali pa še bolje kvalificirane učitelje na sličnih šolah sla-beje kakor mornarica. Slednjič, čemu je potreba še ene nemške šole, ko jih imajo že sedaj toliko? Kaj pa je s hrvatsko šolo? Ali Slovanov ne vidijo gg. admirali? Pač, ali le kadar je vojna, takrat je še celo „Kommando-spracheu na slabem, takrat priznajo Slovanom pravico, da smejo svojo kri prelivati! — Zeta je ubil v Trstu Vincenc Gazzetta in je vsled tega stal te dni pred tržaškimi porotniki, a je bil oproščen. — 14mesečno deklico je ukradel v Trstu neznan, okoli 40 let star mož, ki je imel le eno roko. Ženska, kateri je bil otrok izročen v varstvo, je bila v žganjarni, ko je otroka zmanjkalo. — 92 kg dinamita je ukradel neznan tat podjetniku Solgoriju, ki popravlja cesto med Labinjem in i Barbono v Istri. — Skrivnosten slučaj. Sušaška in reska policija se bavi zdaj s sledečim slučajem. Ravnatelja drogerije Prodam na Sušaku, BlaževiČa, so našli v neki hiši na Reki z veliko rano na glavi. Poklicani zdravnik ga je dal prepeljati domov, kjer se mu pa stanje znatno slabša. BlaževiČ je pred poškodbo bil v družbi neke neznane pevke, ki je zdaj izginila. Ne ve se, ali je pevka Blaževiča napadla, ali mu je na kak drug način prizadeta rana na glavi. — Lov za nevarnim vlomilcem. Fazlo DraČo v Sarajevu je pred kratkim prestal daljšo jeeo in bil izpuščen domov. Takoj zvečer je vlomil z dvema tovarišema v neko hišo in odnesel za 500 K vredn }ti Prijeli so ga dragi dan. Dasi so ga ukle-nili, je DraČo trikrat ušel straži in še le pozneje so ga po trdem boju spravili na varno. Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu nas vodi ta teden po Solnograiu in po sosednjih planinah in gorah. Zelo zanimiva serija za vsakega prijatelja naravnih Čudes, posebno pa še za planince. Že pogled iz Solnograda na ves ta planinski raj naokrog je skrajno vabljiv, da spremljamo turiste mimo velikih gradov in mičnih jezer, skozi senčne gozdove do divjin skalnih vrhov in večnih ledenih poljan. Pa tudi mesto Solnograd samo ima polno privlačnosti. Slike so vse umetniško popolne. — Panorama -kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno** nam nudi ta teden zanimivo potovanje po gorenji in dolenji Avstriji. Največ sli zavzema Dunaj, kjer se nam kažejo znamenitosti, ki so vredne, da si jih vsakdo ogleda. Slike so vse umetniško dovršene in serija priporočljiva obiska. — Serenado priredi danes zvečer godba c. in kr. 27. pešpolka povodom odlikovanja gm. g. Oskarja Dillmana pl. Dillmonta z vojaškim zaslužnim križcem za njegove zasluge. Godba odkoraka ob polu 7. iz vojašnice po Slomškovih ulicah, Resljevi cesti, Komenskega in So dni j-skih ulicah. Dunajski in Franca Josipa cesti na Bleiweisovo cesto, kjer bode pred stanovanjem serenada. Potem gre godba po Rimski, Emonski in Cojzovi cesti. Starem in Mestnem trgu, Pred skotijo. Vodnikov trg, Ju-bilejski most. Sv. Petra in Radeckega cesta nazaj v vojašnico. — Uzmoviči. Mošta si je hotel preskrbeti včeraj na Rudoltovem kolodvoru 1 "letni hlapec Fran Zakotnik iz Zgornje S£&ke, pa ga je pri točenju iz soda v steklenico presenetil železniški Čuvaj in potem oddal policiji. — Salame je ljubil 231etni hlapec Fran Brunšek iz Trebeljevega. Sumili so ga, da je ukradel hlapcema Ludo-viku Maroltu in Francetu Pungeršiču v hlevu 8 K 36 vin. denarja. Ko je policija pri njem potem preiskala, je našla nekaj vitrihov, salami in drugih sumljivih reči. Dobila je pri njem tudi rGraciosa--kolo. za katero se fant še zvija in dvakrat enako ne pove, kje je je dobil. No, pase bode pravi lastnik že izvedel. — Poštnemu oficijalu Lavrenciju Sancinu je snoči nekdo izpred kuhinje v restavraciji rpri Levu" na Marije Terezije cesti ukradel SO K vredno kolo. — Nekemu gospodu je bil na Bleiweisovi cesti ukraden iz kuhinje bankovec za 10 K. — Neki delavki je v neki gostilni na Sv. Petra nasipu izginil dežnik. — Včeraj so dosedaj še neznani paglavci v kolodvorskem okraju nekemu možu iztrgali iz rok uro in jo popihali. — Pri Bernatovičevi tvrdki so pred kratkim prišli na sled, da je 231etni hlapec Ivan Kok pokradel več oblek. Ko je fant to izvohal, jo je popihal, a ga je orožništvo v Kranju prijelo in oddalo deželnemu sodišču. — Po krampu je dobil včeraj pože-ljenje pri mestni klavnici neki posestnik iz Slivnice. Najprvo ga je hotel od mestnega delavca kupiti in ko to ni šlo. ga je pozneje pobasal sam, toda neko oko je to videlo in kmalu sta bila skupaj z možem postave. Sej-mar je imel pri sebi 109 K denarja in bi bil ta ršport~ tedaj lahko opustil. — Pozna kopel]* Danes dopoldne se je bil pleskar Jožef Klančar iz Hru-šice z življenjem spri. Ker je bil nekoliko alkoholičen, mu je postalo tako vroče, da je skočil v obližju prisilne delavnice v Ljubljanico. Ker ni hotel nihče ponj, z življenjem se je pa bil zopet sprijaznil, je moral sam priplavati na suho. Moker je bil res, a živce si je pa le ohladil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Arneriko 200 Macedoncev, 150 Črnogorcev, 90 Hrvatov in 10 Slovencev. Na Dunaj je šlo 90 Kočevarjev kostanj peč. — Izgubljene in najdene reći. Mesar Josip Moser je izgubil 120 K v bankovcih. — Marija Medova je izgubila ročno taško, v kateri je bilo 28 K in en ključ. — N. Maveringer-jeva je izgubila nov moderc, vreden 6 K. — Nilka Potočnikova je našla ročno torbico, v kateri je denarnica s manjšo vsoto denarja. — Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 892 konj in volov, 498 krav in telet, skupaj 1390 glav. Kupčija je bila pri goveji živini, kakor tudi pri konjih prav dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravci, po konje pa Lahi. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer v hotelu „Ilir i j au (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. do 29. septembra 1906. Število novorojencev 20 (=27-71 °00), mrtvo-rojenca 2, umrlih 20(=27 71u ou), med njimi so umrli za tifuzom 1, za vratico 1, za j etiko 2, vsled mrtvo-uda 4, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 9 (=45 0 „), iz zavodov 15 (=75°,.) Za infekcij o zn i m i boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za Skarlatioo 2, za tituzom 3, za dušljivim kašljem 3, za vratico 3, za ušenom 1 oseba. Jugoslovanske vesti. 11 jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji. V petek 5. t. m. je obiskal II. jugoslov. umetniško razstavo v Soriji knez Ferdinand v spremstvu svoje sestre nadvojvodinje Klotilde in njene hčerke Elizabete. Kneza in njegove goste sta vodila naučni minister dr. Ivan šišmanov in predsednik „Zveze jugoslovanskih umetnikov profesor V j ešin. Knez se je najdalje mudil v bolgarskem oddelku, kjer so ga najbolj zanimale vojne slike prof. Vješina. Nadvojvodinji je razstava izredno ugajala, da je izrekla željo, da bi si še enkrat ogledala izložene umotvore. Nadvojvodinja Klotilda je kupila 15 slik, od katerih jih je S bolgarskih. Knez Ferdinand se je izredno pohvalno izrazil o razstavi in je prof. V7ješinu čestital na imenovanju za Častnega predsednika -Zveze jugoslovanskih umetnikov," nadalje se je informiral, koliko je dala država subvencije za razstavo, :er izrazil svojo nevoljo, ko je izvedel, da je bila subvencija tako neznatna in da se je izplačala šele pred par dnevi. Knez Ferdinand je namenil okoli 50.000 levov za nakup slik, izloženih na razstavi. — Slovenci v Ameriki. — IS.000 dolarjev so izgubili Slovenci, ki so imeli naložen svoj denar pri propadli banki -Stensland**. — V rudniku je ubilo v R i 1 -tonu J. Jenka. Zapušča ženo s petimi otročiči. — Zaradi roparskega umora so zaprli v Akronu Miho Dolenca. Umoril in oropal je baje pred 6 meseci nekega rojaka. Najnovejše novice. Nevarno je zbolel nadvojvoda Oton na svojem gradu SchOnau. — Anarhistično zaroto zoper italijanskega kralja je baje razkrila policija ter aretovala mnogo oseb v Rimu, Milanu, Genovi in Livornu. — Ekspresni vlak je skočil s tira blizu Piačence. šest oseb je ubitih, nad 50 pa ranjenih- — 48 ur je igral za s * a v o na klavirju učitelj Birt v Londonu. Ves čas ni odmaknil prstov od tipk ter je preigral 1500 komadov. Med igro so ga krmili in celo o brili. — Kako kaznuje ci|gan n ezvestobo. Sodišče v Curibu je obsodilo cigana VadoŠa v lOletno ječo, ker je svoji mladi ženi zaradi nezvestobe odrezal jezik, nos in ustnice. * Nenavaden voznik. V Bieack-woodu CMinesota) je nenadoma umrl priljubljeni kovač Porter. Na pokopališče so ga spremljali skoraj vsi vaščani. Proti sprevodu je pri dirjal avtomobil, vsled česar sta se splašila konja, ki sta vozila mrtveca. Voznik je padel z voza, konja pa sta s krsto na vozu divje bežala preko njiv in travnikov, dokler ni izginil pogreb-cem voz iz vidika. Dobro uro pozneje pa se je pripeljal mrtvaški voz nazaj v vas, na kozlu pa je sedel — pokojni kovač. Konja sta namreč na begu padla z vozom vred v jarek, krsta se je razbila, in kovač, ki je bil le na videz mrtev, se je vsled udarca prebudil, uravnal konja in voz ter se pripeljal domov. * Nesolidno delo. Najnovejša angleška vojna ladja „Hibernia" se je vrnila v londonsko pristanišče s poskusne vožnje tako poškodovana, da je skoraj za vedno neporabna. Streljanje iz topov je ladjo ta£o pretreslo, da se je ves krov skrivil in je na mnogih krajih popokal. Ladja je veljala 20 milijonov mark, a ni prestala niti poskusne vaje. Kaka bi bila usoda njena, ako bi bila prišla v bitko. Angleže bi vsled takega nesolidnega dela brezdvomno zadela ista usoda, kakor je zadela Ruse v Tšu-šimi. * 0 diamantih. Diamante so poznali že v starem veku pri Rimljanih in Grkih (Plinij jih je imenoval najdragocenejšo ljudsko imovino;. Dan- danes so diamanti znani in razširjeni po vsem svetu; v to je pripomogla njih tehniška potreba, kakor tudi razkoŠnost bogatih ljudi. Najstarejše nahajališče diamantov je Vzhodna Indija in otok Borneo, dočim se sedaj največ diamantov dobiva v južni Afriki. Vrednost surovih t. j. nebru-šenih diamantov je kaj težko določiti, ker tu ne odločuje samo velikost, ampak tudi oblika, ter kako velik bo diamant po brušenju. Med največje in najbolj znane diamante spada nKo-hinuru (gora svetlosti). Kakor pripovedujejo poročila, našli so ga pred 5000 leti v Indiji. Zdaj je last angleškega kralja. Z brušenjem v obliku briljanta se je njegova teža znižala na 1061 w kar. »Karat tehta približno V5 grama). Največji istotako znani diamant je „Orlov," težek 194- 3 karata, ki diči vrh ruskega žezla. Najprej ga je imel šah Nadira; ko je bil ta umorjen, kupil ga je neki armenski trgovec, ki ga leta 1772 prodal za 450 000 rubljev in plemiški naslov ruski carici Katarini II. V lasti sultana otoka Borneo se nahaja diamant najčistejše vrste, težek 367 karat o v in v obliki jajca. Našli so ga 1740 pri Landoku in od tega časa se smatra kot talisman sultanove dinastije. Med najbolj znane diamante spada še „Florentin," težek 1331 - karata; iz-brusil ga je v obliki dvojne rosete Ludo vik van Ber^ueni, prvi brusač diamantov. Bil je last Karla Predrznega, ki ga je leta 1476 izgubil v bitki pri Grausouu ; nato je prišel v zbirko dragocenosti v Milanu: nosil ga je potem papež Julij II., dandanes pa je last avstrijskega cesarja. Istotako je diamant „Sancy," težek 53*5 ka-ratov od Karla Predrznega, ki ga je zgubil leta 1177 v bitki pri Nancvju. Skozi mno^,o rok je dospel naposled v last hugenotskega plemiča Sancvja. Pozneje ga je imel Ludo vi k XIV., nato Ludovik XV., ki ga je nosil pri svojem kronanju. Leta 1835 je bil kupljen za 500.000 rubljev za ruskega carja. Za najkrasnejši briljant sploh se smatra „regent* ali „Pitt," ki je težek 136' , karata. Doma je iz vzhodnje Indije ; neki mornar ga je prodal guvernerju Pittu, od čigar je prišel v last vojvode Orleanskega. Za časa francoske revolucije je bil v Be-rolinu zastavljen. Pozneje je krasil meč Napoleona I. in se še dandanes nahaja med dragocenostmi francoske krone. Največji v Braziliji najdeni diamant leta 1853 , prvotni težek 254 karatov, je tehtal po brušenju samo še 125 in je znan pod imenom -zvezda juga." Zdaj je zasebna last. Med znane diamante spada še -Veliki mogul," težek 279 karatov. Največji diamant -Excelsior" so našli leta tS&B v južni Afriki in tehta 971 karatov. Modro-bele barve je. * Mož s štirimi ženami. Poročali smo že, da je bil nedavno v Pragi aretiran Josip Novak zaradi poliga-mije. Imel je namreč štiri žene. Življenjepis tega -slovečega- moža je sledeči: Novak je bil rojen v Pragi, kjer se je tudi izučil za zlatarskega pomočnika. Da se izogne vojaščini, je pobegnil v Ameriko. Tam se je oženil z Ano Šibekovo, s katero se je bil že v Pragi spoznal. V sedmih letih si je bil prihranil nekoliko premoženja ter se vrnil na Češko. Da ga ne spoznajo za vojaškega beguna, si je nadel ime Jos. Millerja, na katero ime je imel tudi papirje, a se ne ve, kako je prišel do njih. Blizu Devišova si je kupil kmetijo, a je kmalu propal, ker ni znal kmetovati. Potem je začel krčmariti, kar pa mu tudi ni uspelo. Ker pa si je na vsak način hotel pridobiti denarja, da se vrne v Ameriko, je prišel na misel, slepariti ženske. Zato se je preselil v drugi kraj, kjer ga niso poznali in dajal ženitne ponudbe v časopise. Tako se je spoznal z Marijo Hanzlikovo, kateri se je predstavil pod imenom svojega brata Va-clava Novaka. Od tedaj je živel v dveh rodbinah. Hanzlikovi je rekel, da je rudar v nekem zlatokopu, pa mu počeli teden ni bilo treba priti domov. Med tem je živel pri svoji prvi ženi kot Miller ter opravljal službo prevoznika. Ker pa od druge žene ni dobil toliko dote, kakor je pričakoval, je prodal njeno pohištvo ter jo zapustil. Hanzlikova ga je ovadila sodišču, ki je izdalo za njim tiralnico. To je bilo pred dobrim letom. Od tedaj se je začela zanj zanimati policija. Dasi je bil Novak zelo navihan, vendar je napravil nepremišljenost, da se je dal leta 1903. v Pragi fotografirati. Za to je izvedela policija, dala njegovo sliko pomnožiti ter jo razposlala vsem varnostnim oblastvom. Novak je pravočasno zavohal nevarnost ter se preselil v Prago, kjer se je izdal za železniškega uslužbenca Vaclava Boreka. Tako se je namreč imenoval njegov sorodnik, ki pa je že davno umrl. Kot tak se je oženil z Ano VodiČkovo, s katero je dobil 1800 K dote. Živel je pri njej ter le včasih obiskal tudi svojo prvo ženo v Vlašincu. Nekega dne pa je iznenadi! svojo ženo, da je premeščen na Dunaj in da mora takoj odpotovati. Odpotoval je — z njeno doto. Vodičkova je nekaj časa čakala na moževo pismo, potem pa stvar naznanila policiji, ki je v navideznem Boreka zopet spoznala Novaka. Z Dunaja se je kmalu vrnil zopet v Prago ter nastopil pod imenom svojega pokojnega svaka Šibeka, ki je bil rudarski inženir. Kot tak se je oženil z Emilijo Zdenkovo ter priženil 3000 K. Dne 14 avgusta se je mladi par peljal v Visočane obiskat nevestine starše. Na kolodvoru v Pragi, ko bi vlak že moral odriniti, je rekel Novak ženi, da mu je slabo. Skočil popit čašico konjaka. Vlak z ženo je odšel, Novak pa je pobegnil z doto v Ameriko. Ko se je sedar vrnil, so ga zaprli. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem«, — Hudodelstvo iznever-j e n j a. Danes dopoldne se je nadaljevala kazenska razprava proti Francu P e r d a n u, bivšemu inkasantu Ko-slerjevemu. Prva obravnava se je vršila 6. septembra in se je preložila, da se natančno določi, na kak način je Perdan prišel do denarja, ki se mu očita, da si ga je prilastil v znesku 6423 K 05 v, ali na goljufiv način ali potom izneverjenja. Sodnemu dvoru je predsedoval sodni nadsvetnik g. Julij P o 1 e c, votantje so pa bili gg. dež. sodna svetnika Andolšek in Veder-njak ter sodni tajnik dr. F o e r-s t e r. Obtožbo je zastopal drž. pravd-ništva substitut g. dr. R o g i n a, obtoženca je zagovarjal g. dr. Ravnikar. Najprej se je prebrala še enkrat obtožnica, na kar je bil zaslišan obtoženec, ki v bistvu pove isto, kar pri prvi obravnavi. Od zadnje obravnave se je dognalo, da je defravda-cija za 5S K večja. Prve čase poneverjenja je Perdan sprejemal od gostilničarjev denar, doma pa pravil, da še ni plačano, da pa ima v žepu kontrolne listke. Knjigo vodkinj a Becker mu je to verjela. Ker se je pa to večkrat ponavljalo, moral je Perdan na zahtevo ravnatelja prinesti kontrolne liste nazaj, Če ni prinesel denarja. Od takrat se je posluževal duplikatov kontrolnih listov. Priča Ivan K o s 1 e r pove isto kot zadnjič. Pravi, da bi bil Perdanu povišal plačo, če bi se ne bilo zgodilo to, kar se je! Na vprašanje predsednikovo, če se mu ni nič čudno zdelo, da so gostilničarji tako neredno plačevali, odgovori priča, da o kaki nerednosti ne more biti govora, ker se večkrat zgodi, da gostilničarji zaostajajo s plačili. Perdan pripomni, da zato Ko-sierju ni povedal celih svot, ki jih je izdajal po gostilnah gostom, ker mu je takoj od začetka njegove službe Kosler očital, da so predloženi izdatki previsoki. Zato si v prihodnje ni upal predložiti računov o vsem zapitku, ampak samo o delnih zneskih. Koslerjeva knjigo vodkinj a Matilda Becker pravi, da se ji je le zadnji mesec zdelo čudno, da so gostilničarji toliko zaostali na plačilih. Glede kontrolnih listov potrdi to, kar smo gori navedli. Perdan ji je povedal nekoč, da je moral več plačati v gostilnah, nego je dobil povrnjenega od Koslerja. Perdan je bil jako priden akviziter in je pridobil več gostiln tvrdki. Priča A. Češnovar, gostilni -čarka, pripoveduje, kako je bilo manipuliranje s pivom, ki ga je sprejemala od Koslerja. Kadar je Perdan prinesel račun za prejšnji mesec, mu ga je plačala, ne da bi se kdaj brigala, če je pravilen. Pri njej Perdan ni delal duplikatov kontrolnih listov. Zadnji mesec je izjavil Koslerju, da je Češnovarca odpotovala ter da še ni dobil od nje denarja, dočim ga je že imel v žepu, drug dan je pa zbežal. Gostilničar Matevž Zarnihar pove, da je Perdan dal pri njem vsak mesec za pijačo okoli 5 gld. Pri njem je Perdan delal duplikate kontrolnih listov, tega seveda Zarnihar ni vedel. Krčmar Š t e p i c Peter je dobil od Koslerja posojila 3000 K, od Česar je odplačeval po 300 K na mesec. Denar je sprejemal Perdan in potrdil sprejetje. Dva meseca je Perdan prihranil zase denar t. j. 600 K, od Česar je pa odplačeval potem 400 K Koslerju. Perdan je pravil priči, da ponekod več plača gostom nego dobi povrnjenega. Gostilničarka Neža C a r m a n pove, da je bila Eva Škrbulja pri njej za natakarico. Perdan je rekel nekoč, da bo založil zanjo pri šivilji, če bi še ne dobila od doma denarja, katerega bo potem on dobil kot povračilo za svoj znesek. Ni videla, da bi bil kdaj dajal denar Skrb ulj i, ki ga navadno ni imela dosti. Ko je g. zagovornik še naznanil, da je neki gospod plačal Koslerju 700 K, katere je dolgoval Perdanu, se je rasprava ob polu 1. prekinila in se nadaljevala ob 4. O izidu obravnave poročamo jutri. Delo je smrdelo Francetu Kol ar ju, zidarju v Spod. Idriji, zato ga je njegov mojster Josip Hacin odslovil. Ker se pa brez denarja ne da živeti, sleparil je Kolar na račun svojega bivšega mojstra ter pod pretvezo, da ga pošlje Hacin, izvabil Jožefu Brusu 80 K. Poslal je pa tudi s ponarejenim listkom k Francetu Verbiču v Spod. Logatec in k Josipini Tolazzi v čevce na Hacinov račun po denar, a tu se mu sleparski manever ni posrečil. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Telefonsko in urzojauno poročilu. Dunaj 9. oktobra. Položaj v parlamentu se je zelo poostril, ker vstrajajo voditelji nemških strank pri svoji zahtevi, da se razdelitev volilnih okrožij zavaruje z dvotretjinsko večino. Neugodno vpliva na splošno politično situva-cijo tudi to, da terjajo Nemci, da se zasigura nemški uradniški sta tus pri severni železnici, ki se ima podržaviti. Dunaj 9. oktobra. Odsek za volilno reformo je danes končal razpravo o volilnih okrožjih na Moravskom Jutri se prične debata o razdelitvi volilnih okrajev na Češkem. Danes popoldne odsek ni imel seje. Prihodnja seja je jutri. Dunaj 9. oktobra Ministrski predsednik baron Beck je prišel danes v parlament in je konfe-riral z raznimi poslanci Danes dopoldne so imeli Nemci in Poljaki skupno posvetovanje Popoldne se snidejo na skupno konferenco Cehi in Poljaki. Dunaj 9. oktobra. Zdravje nadvojvode Otona se je tako poslabšalo, da so morali opustiti misel, ga prepeljati na Dunaj. Nadvojvodo zdravi \ seučiliški profesor dr. Mrače k. Dunaj 9. oktobra. Seja železniškega sveta se je morala zopet odložiti, ker je dr. Derachatta še vedno bolan. Seja se je odložila do četrtka. Ako do tega Časa Derschatta ne ozdravi, ga bo v železniškem svetu zastopal kak drugi minister. Dunaj 9. oktobra. V vladnih krogih so pokopali nado, da bi bilo volilno reformo mogoče rešiti še ta teden; upajo pa, da bo mogoče vladno predlogo spraviti pod streho koncem prihodnjega tedna. Dunaj 9. oktobra. Cesar je sprejel danes popoldne ob treh ministrskega predsednika drja, VVekerla, ki mu je poročal o političnem položaju. Praga 9. oktobra Listi pišejo, da pride cesar semkaj, ako mu količkaj mogoče, že meseca decembra, vsekakor pa meseca januarja. Budimpešta 9. oktobra. Dr žavni tajnik M o ln ar je dobil red železne krone II. vrste. Belgrad 9. oktobra. V uradnih krogih se dementuje vest o sestanku kralja Petra s knezom Ferdinandom v Pirotu. Sofija 9. oktobra. Bolgarska vojna uprava namerava prihodnje leto povišati armado za 10 polkov. V to svrho se poviša vojni proračun za 10 milijonov kron. Petrograd 9. oktobra. Minister zunanjih zadev I z v o 1 a k i je odšel na dopust. Za Časa dopusta bo bival v Tegernsee na Bavarskem. Berolin 9. oktobra. »Allge meine Zeitung" poroča, da je pruski poljedelski minister Pod-bielski že vložil demisijo. Madrid 9. oktobra. Občinski odbor v Valenciji je pozval vlado, naj takoj premesti nadškofa, češ da je njegovo pastirsko pismo o civilnem zakonu izzvalo med prebivalci silno ogorčenje. Posebno odposlanstvo je izročilo ta memorandum vladi. Odposlanstvo je spremljala velika množica ljudi. Iz samostana v bližini namestni-ške palače so menihi vlili na množico vrelo vodo. Te je ljudi iako razjarilo, da so navalili na samostan in razbili vsa okna Loctagol prolzvola mleko ^r. '.žico „Natiirliche Siiuglingaernahrung" razpošilja zastonj VVilholm Maager, Dunaj, Heumarkt 3 p. II 2701-6 mtrjeno in tekoče f«■* Srednji rmoI tlak 716.0 mm. Po vseh kulturnih državah re istrirana iff srajca ovratnike nšete M* Joss & Lowenstein c. in kr. dvoma dobavitelja PRAGA Umri: so v Ljubljani. Dne 5. oktobra: Luka Mlakar, posestnik, 81 let, Jenkove ulice 20. Mvodegeneratio cordis. Dne 6. oktobra: Franja Princ, delavčeva hči, 1 leto. Streliške ulice 15. Catarrh. inrest. •— Anton Roner, zasebnik, SI let, v Tivolskem gozdu najden. Kap. Dne 7. oktobra: Hehmet Seeman, saniteta, nadzornika sin. 7 let. Zatiške ulice 1. Pneumonia. — Ivan Pečnik, pleskar, 32 let. Mestni trg 3. Jetika. V deželni bolnici: Dne 3. oktobra: Apolonija Babnik, kuharica, 31 let. Jetika. Borzna poročila. Ljubljanska {,Kreditna banka v .'radni kurzi dun. borze 9. Naložbeni papirji. 4-2 o majska renta. . . • 4-2 ;0 srebrna renta . . . 4° 0 avstr. kronska renta . . 4>0 „ zlata „ . . 4° q ogrska kronska renta . 40'o r> zlata „ 4° B posojilo dež. Kranjske 4 3°0 posojilo mesta Spljet 4V/. . n Zadar 4 \ bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4- - češka dež. banka k. o. 4% m n n Ž. O. 412°/fl zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4 . pešt. kom. k. o. z 10- pr...... 4 ■ ,° B zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4 }.. z. pis. ogr. hip. ban. 4 j ,, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4 ,°, obl. češke ind. banke 4 prior. lok. želez. Trst-Poreč...... 4 prior, dolenjskih žel. . 3 prior. juž. žel. kup. 1 ,7: t avstr. pos. za žel. p. o. SreCke. Sečke od 1. 1860' 5 . . . „ od 1. 1864 .... 9 tizske...... „ zem. kred. I. emisije n n w »» w ogrske hip. banke . i, srbske a frs. 100-— „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ » » ... Rudolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... D; žavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ • • Zivnostenske „ • . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Pima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin ...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke......* . Laški bankovci..... Rublji........ dolarji........ Ljubljani". oktobra 1906. 1 D-oar Blago 98 85 99 05 99 95 100 15 90-05 99 25 116 GU 116 80 94 80 95 — 112-50 112 70 9860 99fiO 10050 10150 99-30 100 30 100 05 101 Ob 99SJ5 99 75 98 851 99 4o 10010 105 15 100 20 100 — 100 — 100-— 100 — 99 90 99-50 317 50 100 — 215-275 — 152 85 280 — 285 25 258 — 97 -160 2d 2170 453 — 78 — 85-56 25 48 — 2875 55 -70 -16)85 180 70 688 — 1767 — 67475 811 50 242 — 713 -6^460 i790■-■ 678— 286 50 671 -159 — 1135 19-12 2347 2398 117-47 96-60 252 50 484 101-10 10615 10670 100 30 100 30 100 20 101-— 100- -31950 100 80 220 — 277 — 164 85 289 -295-25 266 50 10570 161 20 23 70 464 — 85--92 — 62 25 50 — 3025 60-76 -161 85 n 18175 689 — 1777 — 676-75 812-50 243 — 719-50 60660 2800 — 57875 287 50 676 — 159 50 11-39 1915 2366 2406 117 67 9665 263-25 6 — žitne cene v Budimpešti. Dne 9. oktobri 1906. Termin. Pfenica sa oktober . . za 50 kg g* , oktober . . , 50 , , ■brusa » maj 1907 . . . 60 „ 0*es . oktober . . „ 50 „ Efektiv. Z drzno. 718 638 6-08 687 Oktober 1 Ča. opazovanja Stanje barometra » mm S 0 II Vatnavi Nebo 8 9. »t. 738 1 126 »1. jug jasno 9. 7. aj. 739 0 92 al. j vzhod megla » 2. pop 738 4 19 9 Bi. jng del. ob kič. Srodni a včerajšnja temperatura: 13 0 , no.-vala: 117°. — Padavina »mm 00 Zahvata. 1 Ob prebridki usodi, ki nas je dohitela povodom izgube našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, tasta in strica, gospoda Luka Mlakarja hišnega posestnika in sprevodnika južne železnice v p. smo sprejeli toliko tolažbepolnih dokazov srčnega sočutja, da si smatramo v dolžnost, izrekati tem potem vsem sočustvujočim najiskrenejšo srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, spec. preč. gosp. kaplanu Kochlerju za osebno asistenco, blagorodnemu gosp. nadin-špektorju Guttmannu za prijazno objavo na južni železnici, ter isto g. nadoficijalu Hrašovicu, gg. uradnikom južne in državne železnice, slav. zastopstvu uslužbencev obeh železnic, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izredno mnogobrojno častno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku. 3654 Dalje bodi iskreno zahvala gospodom pevcem za ganljivo petje. Ljubljana, 9. vinotoka 1906. Žalujoči ostali. Zahvala. Za ganljive dokaze srčnega sočutja povodom mučne bolezni in prerane izgube mojega soproga, gospoda Štefan £azarja uradnika kranjske obrtnijske družbe izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se za darovane vence vsem, zlasti slavni kranjski obrtnijski družbi, njenim gospodom uradnikom, slavni tovarniški požarni brambi in slavnem društvu mojstrov. Najiskrenejšo zahvalo izrekam vsem za obilno in častno spremstvo k zadnjemu počitku pokojnika, osobito blagorodnemu gospodu ravnatelju Karlu Noot, ki je z osebno navzočnostjo počastil spremstvo, kakor tudi č. duhovščini, si. tovarniški požarni brambi, jeseniški požarni brambi in gospodom Sokolom, ki so se pogreba korporativno udeležili. Posebno se zahvaljujem še slavni tovarniški godbi za v srce segajoče žalostinke. 53 0N Jesenice, 6. oktobra'19°6. ' Klara Lazar, 3660 y ■ soproga. Novo podjetje ki donaša vsako leto najmanj 16000 K, se zaradi rodbinskih razmer proda. Kje — pove npr. „Slov. Naroda". 3618-2 Vsaka šivilja ki bi svojim naročnicam rada predložila ličen modni list, naj se takoj za po-izkušnjo naroči na „Genre Parisien", samo K 325 za tri mesece. Najboljši in najcenejši modni list s 60 modeli \ slovenska, francoska, italijanska in nemška izdaja. Administracija „Genre Pari8ien" v Tridenta. 3616—2 Vajenca zdravega, iz poštene slovanske rodo-vine, sprejmem za svojo brivsko in la8oičarsko obrt boljše vrste na dobo 3Jet.___ Ponudbe samo s sliko sprejema 0tokar Šnedorl, brivec in lasničar v Nachodu na Češkem. 3656 - 1 1 1 In učenca sprejme takoj krojaški mojster Gregor Kos, DoL Logatec it. 40. 3574-3 Laščina po izborni, popolnoma svoji metodi se POUČUJ O 3652 1 na Mestnem trgu št 19, II. nadstr. Dobro izvežbane likarice in učenke sprejme ANTON ŠARC, Kolodvorske ulice št. 8. 3658—1 Absolvirani pravnik želi vstopiti takoj ali pozneje kot it! Ponudbe pod „notarski kandidat A. B." na uprav. „Slov. Naroda". 3657 Kot prodajalka alt blagajničarka išče mesta v trgovini že nlažbujoča gospodična. Naslov pove mestna posredovalnica za delo in stanovanja v Ljubljani. 3651-1 Strojepisc izurjenega v zemljeknjižnih zadevah ali z znanjem stenografije, sprejme takoj dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah 3650—1 Knjigovodja spretnega v vseh stavbnih strokah, veščega slov., nfmšč. in če mogoče laŠčine sprejme takoj stavbna tvrdka. Pismene ponudbe z izpričevali pod „knjigo VOdja" na upravo. -Slov. Naroda". 3647-2 2)va črKostauca spretna v akcidenČnem in tabelaričnem stavku sprejme pod ugodnimi pogoji „Zadružna tiskarna o Krškem". 3630—2 Proda se lepo arondirano n Lindenhof V Rošpohu. Prekrasna leža, oddaljeoo eno uro od Maribora, obstoji iz gosposke biše, dveh delavskih hiš, obširnega gospodarskega poslopja, vse v najlepšem stavbnem stanju, dalje 13 oral prve vrste travnikov, 3 orale njiv, 4 orale zaraslega gozda, 3 orale sadovnjaka io 2 orala vinograda z ameriško napravo. Cena 14.500 gld. Vpra sanja n a Ivana Boldin, Št. Lovrenc nad Mariborom. 3665—1 2enitna ponudba. 45 letni vdovec v prijavni vasi na Goriškem, ti% je/ejn/ce, %i ima razvito trgovino, se jfeii spoznati v S^rho cenitve y vdovo ali gospodično, ki bi imela 5—10.000 Ji dote in ki bi bila vešča trgovine. 3653—1 Ponudbe s fotografijo je poslati do 15. oktobra t. L pod „J?esnost", poste restante, Gorica, glavna pošta. se takoj sprejme pri stavbniku Ferd. Trumler, Ljubljana, Prod škofijo ŠteV. 3. 3596 -4 Dobra kavarna na lepem prostoru v Ljubljani je naprodaj. Ponudbe po uKavarna" na uprav niŠtvo ,Slov. Naroda". 3182 15 v novih hišah na Selu tik glavno cesto z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg ŠL 7, priti. 3315 22 Blasalničorko v tem poslu uže delujočo in dobro izurjeno računarico ter 3639—2 učenca s zadovoljnimi izpričevali in iz dobre meščanske biše takoj sprejme tvrdka M. Elsner v Litiji Dečka iz poštene rodbine sprejme takoj ▼ trgovino z mešanim blagom J. Kranjc v Borovnici. 3580-3 Sodar trezen z dobrim izpri Čevalom se takoj sprejme v Lenčetovi vinski trgovini na Laverci pri Ljubljani. 3634-2 Dobro ohranjeno motor-kolo 3V2 H. P. se ceno proda. Več pove Ernst Speil, mehanik v Ljubljani. 3632—2 Posojilo v sotouini se dajejo takoj in tajno osebam boljših stanov, c. kr. častnikom in višjemu svečeništvu — iz premoženja plemske rodbine — pod ugodnimi pogoji. — Prošnje na g. Josipa pl. Jankovicha, Kispest, (Ogrsko). 3641-2 Sode vinske od 300 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465-7 Fran. Cascio & 10. 3661—1 St. 305 pr. Volontersko mesto. Podpisani deželni odbor Bprejme volonterja v svrho izvežbanja pri dež. knjigovodstvu, in sicer za zdaj brez adjata. IPogoj za V8prejem je z dobrim uspehom prebiti zrelostni izpit na kaki srednji šoli. Tozadevne s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrelostnim izpričevalom in z dokazilom o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje je vložiti dO 8. novembra 1906 pri dež. tajništvu. Dež. odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 6. oktobra 1906. Daje se v najem ali pod ugodnimi pogoji proda osnim Jiarit" t i šl. 11. Hiša je sezidana lansko leto v modernem Švicarskem stilu, ima prekrasno lego tik državne ceste, ki vodi z Reke čez Učkogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvarnerski zaliv in njegove otoke ter na ronn ntično okolico. Spredaj ima dvorišče, ob strani prostoren vrt, nasajen z mladimi kostanjevimi drevesi, lepo pokrito kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso in hrastov gozd. 3301—12 Oddaljena je 3 minute od postaje Matulje - Opatija. Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovino z vinom, za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d. Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Voloskem, a ne more vsled svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh. Ponudbe in pisma naj se naslavljajo na: Anton Puharič, gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109. Oaa. tu. avstrjjaice fpl državna železnice. Izvod iz voznega roda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. i ti 10 predpoidno. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 845 zveder. .Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja jufctfeZ, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. n-34 ponodl. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz LJubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zveder. Mešani vlak v Kamnik. IO 4.5 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod ▼ Ljubljano dri. kolodvor: e-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. ©•58 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) Odkod te Ljubljane jut. isLs 7"M> zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Bude je vi ce, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. Il*30 predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel, Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. 1'Oa popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod r Ljubljano Jut. ieL: 7- 00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogedno aavarovaoje na doživele in smrt a maDjiajoStmi ae vplačili. Vaak ftlan hna po pretek« petih let pravico do dividende. , „SLAVIJA" - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - . . Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383 75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m ▼aealLOBi ila« amka-narodne oprava. Vsa pojasnila daj«: ftoaeralol zaotop v L|nM|eal, čigar pisarne so ▼ lastnej baafaej hiši m 11 trm n ■i^^TMirrri-)nfNnit dne 9. oktobra 1906. 3659 A A. TSCHI na zet priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade! kandirano sadje in posebno po najnovejšem načina izdelovano 28i6 29 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. Pozor! 5 odstotkov ceneje kot doslej prodajam radi preselitve obrta svojo veliko zalogo 50 Pozor! nagrobnih spomenikov iz vseh vrst marmorja, izdelanih po lastnem modelu, za katerih trpežno8t morem popolnoma jamčiti. — Slavnemu p. n. občinstvu in preČastiti duhovščini v Ljubljani in okolici priporočam dalje svojo veliko zalogo zz^^=:^^zzzzzzzzzi=zzz^zzzzzzz^ 50 odstot. ceneje kot doslej. Z odlič. spoštovanjem Ignacij Čamernik kamn. mojster Komensk8ga ulice 26. 3458- 3 Samo ^5 CD vinarjev «*t0L*X43 1 lazilo olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hauptmann tovarna oljnatih boro, firnežeu In stekl. klelo Ljubljani. Nagrobni venci trakovi za uence ■ I najnovejši j tik o ceno 3572-2 Karel Recknagel Mestni trg štev. 3. za enega ali dva gospoda, ali za kakšno gospodično se takoj odda Pred Igriščem št 2, I. nadstr. 3636-2 Mlss Mer poučuje angleško. Turjnihi tri it. 8, l. nadstr. Ustanovljeno leta 1842. S*