»

"Primorski dnevnik" od 4. februarja 1946 piše*

"Predvčerajšnjim je odšla delegacija tržaških dijakov k.
šolskemu nadzorniku Rubini ju, ki je v navzočnosti prof.'Žitka v pri¬
jaznem tonu skušal dijaštvo odvrniti od stavke. Ker ji™a to ni  uspe¬
lo, sta telefonirala polkovniku Smutsu, ki je bil takoj voljan spre¬
jeti delegacijo.

Ko so se dijaki pri njem zglasili, jim # je takoj povedal,
da dijaška stavka ni napravila nikake^a vtisa nH Zavezniško Vojaško
upravo. Dejal je, da so dijaki ravnali zeltf neu^ntf in da bi 'morali_
reševanje takih zadev prepustiti zrelejšim ljudem. Izjavil je tudi#
da je profesor Baraga ze*lo dober človek, in da nimajo nobenih kon¬
kretnih obtožb proti njemu. Smrtna kazen, ki je bila izrečena v Lju¬
bljani, za Zavezniško vojaško upravo ni zadosten razlo<f**za epuracijo,
ker Baranra ni bil na razpravi navzoč in potemtakem ni~imel možnosti,
da bi se branil. Ni v redu - je dejal m. Smu-ts-, da mu sodišče iz
Ljubljane^ni poslalo nobene pozivnice na razpravo. Sicer je slišal
več pritožb proti profesorju Baragi, vendar zp olj D*d ljudi, ki niso
bile priče dejanj profesorja Barage. ^ed razgovorom je večkrat*''pouda¬
ril, naj se dijaki ne vmešavajo* preveč v te zadeve, ker so premladi,
in naj stvar prepuste starejšim. ®

Danes se je Vršilo zborovanje dijakov višje realne erimna-
zije in trgovske akademija. Po kratkem referatu, v katerem je neki
dijak znova obrazložil pomen stavke, so še enkrat obravnavali zlo¬
činska dejali ja prof. Barage, ter zahtevali njegovo takojšnjo odstra¬
nitev. Označili so tudi nepravilnost stališča Zavezniške voj.uprave
ter pričakujejo oficijelne izjave Zav.voj.uprave. Svojo stavko so
dijaki primerjali s stavko delavcev, ki se tako vztrajno in složno
bore za svoje pravice. Zato so sklenili, da tudi oni ne bodo nič
manj odločni in da bodo vztrajali v borbi za izvedbo čiščenja fa¬
šističnih profesorjev na svojih šolah.*'*

Iz  solidarnosti je s tržaškimi dijaki stavkalo tudi ita¬
lijansko dijaštvo na drun-ih zavodih. Predvčerajšnjim so pričeli s
stavko na "Intituto Nautico", včeraj pa vse dijaštvo šole Instituto
industriale Alessandro Volta in deloma v šoli "Oberdan". Tržaški
študentje pričakujejo, da jih bodo v njihovih zahtevah podprli tudi
druc-i italijanski študentje."

Število navidezno alarmantnih vesti,“ki prihajajo iz Bliž¬
njega vzhoda, se veča iz dneva v dan. Včeraj smo izvedeli o novi
vladni krizi v LViptu, - tretja v treh tednih - ki jo je povzročila
prisotnost brit, čet v Egiptu, danes prikazujejo zadnje vesti potek
debate na zasedanju Or z. Združenih narodov v Londonu o-lede sirijsko-

libanonske zahteve, ao kateri^zahtevajo umik angleških in francoskih
čet.


verstva-na Bližnjem vzhodu in od tod izvirajoči ‘

Str«2.

Štev* 30 .

t  Domači klasovi, 19. II« 194-6. t-

nacijonalni ponos - to sta vzroka, da so ti narodi tako nenaklonjeni
oboroženi navzočnosti' tujih sil. Glavne 6rte stvarnega političnega
položaja lahko določimo.

Odločujoči činitel^i političnega položaja v tem predelu
tvorijo 1« vera, 2»razmerje med soc.sloji, 3»ddnosi njemovema gospo¬
darstva do svetovnema gospodarstva in 4. obrambno politični položaj
znotraj Bližnjema vzhoda in njemovj. odnosi do zunanjega sveta, Da_
je vera važen činitelj, smo že poudarili. Ostra ločitvena črta med
soc* razredi pa na drup-i strani pomeni veliko slabost nasproti zim»
svetu. Gospodarsko pa so te dežele popolnoma odvisne od velesil.-,
Obrambno-politično pa so - v kolikor ležijo v interesni sferi vele¬
sil - brez lastnih sil, In napetost, ki obstoji med različnimi sku¬
pinami narddov Bližnjega vzhoda',' že bolj slabi njihov položaj nesi"'  - *
ti velesilam'.' To so dinastične ambicije egipčanske, saudijske in iračke
dinastije, med katerimi stalno tli stremljenje po prvenstvu.

Zunanji« svet, od katerega se hoče Bližnji vzhod izolirati,
od katerega pa bo politično in gospodarsko že dolmo,dol^o odvisen,
predstavljajo velesile, v prvi vrsti Vel.Britanija,

Bistvo angleških interesov sta dve stvari j  Suez in
petrole  j. Suez je središče poti v Indijo in brit»interesi v
petrolejski industriji Iraka in Irana so osnova"*danažnje britanske
moči. - Francijo pa vežejo na Bližnji vzhod samo že ostanki stare¬
ga položaja, , Težko je reči, če bo mcmla Francija obdržati svoj vpliv
na Bližnjem vzhodu.

Združene' države so v prvi vrsti gospodarsko zainteresirane
in so - če mledamo s političnega stališča - nekako interesno soli¬
darne z Vel. Britanijo.

Vloma Rušile še ni popolnoma jasna, toda obrisi njenema
vpliva že postajajo že izrazitejži, od-kar je Rusija pokazala svojo
politiko v Perziji in je izrazila svojo zahtevo mlede Tripolisa*

*"Iz tema%ratkeva premleda je jasno, da narodi Bližnjega
vzhoda nimajo nobene možnosti, da bi se otresli splošnih mospodarskih
in strateških vplivov, že manj pa Vel,Britanije,

Njihovi"napori, da bi si pridobili popolno neodvisnost,pa
bodo postali predmet strateško -političnih ciljev velesil.

(Iz "Salzburp-er Nachricten" od 15»februarja 1946.)

Se en odlomek iz pisma, ki ma je Virmil Sček pisal safdanje-
mu italijanskemu zun*min»De Gasperiju.

"Dragi De Gasperi! 0betaž,da je Italija pripravljena dati
Slovencem,ki bi Uje j pripadli, vse"' jezikovne in kulturne pravice,da,
celo neko avtonomijo. Največje jamstvo zato da je tisočletna itali¬
janska civilizacija.

Prav tako,skoraj dobesedno tako so govorili rimski ministri
ob sklepu prve svetovne voljne.

Takrat nas je Rim varal,toda - zadnjič.Danes ne najdeš več
slovenskega Primorca,ki bi verjel le besedafff italijanskega ministra®
Na^e primorsko ljudstvo besedi ne veruje,vam ne zaupa.Zato vašo ponud¬
bo odklanjamo »le poslušaj,

.Due 2‘T V januarja 1920 je zunanji
tako-le v rimskem parlamentu; ” Pil: smti*

.m!

t ine tla oč ev

Slovanov*

ho

sp

minister mrof
rejeli v svoje

Sforza rekel
okrilje sto-

Slovanom bomo zagotovili popolne
za nas Častna obveznost in_d©.iaarxia ..pol

v oboe

o

ti ene

Str. 3

Štev. 30. -----Domači klasovi, 19*11*1946.

modrosti. "Drami De Gasperi! V Ri^u si pa6 poznal nekega mospoda,
Viktorja Emanuela, ki je bil kralj in j.e stanoval v kvirinalski Pala¬
či. fjorda  še nisi pozabil, kako je v prestolnem movoru ob priliki'otvo¬
ritve parlamenta junija 1§21.sladko movoril o Slovencih. Saj sva ma oba
poslušala.

Kako 'ho besedo držali, pa Ti mora biti dobro znano. Na pro¬
teste so se nam smejali.

Celo rektor katol. univerze v Milanu je na pritožbo slovenske
delegacije takole povedali " Ako Vam ni všeč v Italiji,kar pojdite cez
mejo!"

In sam kardinal Pizzardo, ki smo se mu pritožili, da^nam
oblastva branijo slovenske pridige, je začudeno vzkliknil: w Knj»Slo¬
venci se po dvajsetih letih še niste priučili.italijanščini?"

Kakor naše ljudstvo' ne veruje več vašim besedam, pravtako
odiočno odklanja tudi verolomno riesko civilizacijo. Siti smo jetNa¬
šemu Brkincu je borna koča s slamnato streho ljubša o,d razkošnih be- v
neških palač, ki so obogatene s*"prisleparjenim ali naropanim bo.mastvpm,
Našemu Kraševcu je preprosta kamnita cerkvica ljubša od katerekoli
9 katedrale. Vaše"civilizacije" he maramo!

In nikar se tudi ne čudi, če Ti povem, da je na Primorskem
prišel v premovor tale stavek: "Rajši kot pod Italijo, rajši pod hu¬
diča."

Pa naš narod ne ve sa^o tema, kar je Italija Primorcem, pri¬
zadela; on ve,kaj je fašistična Italija prizadela Jugoslaviji. Kdo
je takoj po prvi svetovni vojni začel rušiti Jugoslavijo? Italija.

Kdo je pomagal vzdrževati Janka Pusto? Italija.

Kdo je prvi začel odražati svetovni mir in je napadal neobor
roženo Abesinijo? Fašistična Italija.

Kdo je naredil načrt kralja Aleksandra? Fašistična Italija.

Kdo je dal morilcu revolver? Fašistična Italija, v Trstu,

Via Macchiavelli štev..,.

Kje so se vadili prvi ustaši? V Trstu, Vda Cologna^ v kara¬
binjerski vojašnici, in v Gorici v Stolni ulici.

Kdo je hujskal Hrvate - ustaše, da so poklali 1,000.000 Srbov?
Italija in spet Italija in samo Italija.*'*

Dragi De Gasperi*! In po vsem tem si upaš hahtevati, da so ta
^ zemlja izroči Italiji? Temu se pravi po naše nesramnost, po vaše pa
P "faccia tosta".

Ne, ne tako! Nikar ne pozabi, da*"je Italija, ki je začela to
zločinsko delo proti Jugoslaviji p r e - m a g a n a držaVa.

Ako bi v tej vojni zmagala Ducejeva Italija, bi vsi imperia¬
listični listi od Sicilije do Benetk ponavljali rimski izrek: "V&e
victis"! Gorje premaganim! In res bi se nad Primorce in nad vso Ju¬
goslavijo zlilo neizmerno morje, trebili'bi naš narod do uničenja.

^i pa načelno zavračamo ta nečloveški rilski izrek 1 .

Ponavljam, in tema nikar ne pohabi*;* da je Italija prema¬
gana država.. Najboljši svet, ki Ti ma moram dati, in to je tudi edi¬
no pravilno in pravično, je to, da Italija prizna pravice našemu
ljudstvu. "

Viktor, uradnik na 15 let prisil,
dela in 6 let izgube državljanskih
pravic; Pečan Franc, akademik,12
let prisilnega dela In 6 let izgu¬
be državljanskih pravic; LupinoRo-
man. bogoslovec, 10 let prisilnemu

LJUBLJANSKO OKROŽNO 30DISCS
je pod predsedstvom dr.Skaberneta
obsodilo skupino članov Slovenske
le ije, ki so jih obtožili ovadu-
š-tva in izdajstva. Sodišče je iz-
rekio naslednja, obsedboa Aibort

. Štev. 30

Str 0 4 -

Domači mlasovi, 19.11. 1946.

in 6 let izmu.be državljanskih pra-
vi c j Učakar Aloj s, krojač,.8 let
prisilnega dela in 5 let izmube
državljanskih’pravic. Pečko Rok,
čevljarski pomočnik, 8 let prisil,
dela in 9 let iz°-ube drž opravi c,
Speil Marjan, tehnik 4 leta pri“» /
silnema dela in 2 leti izgube drž,
pravic. Troppan Anton, služitelj,

8 let prisil, dela in 2 leti izp-u¬
be drž»pravic; Kink Stanislav,
uradnik, 4 leta prisil.dela in 2
leti izp-.državljanskih pravic* Je¬
raše Stanko, graver, 6 let pris.
dela in 3 leta iž>ube drž.pravic;
Cepuder Bogdan, maturant, 6 let
prisilnega dela in 3 leta izgube
državljanskih pravic; Bevc Ivan,
uradnik, 5 let prisil, dela''in 3
leta izp-ube drž »pravic; Klemenčič
Jože, uradnik, 8 let pris*dela in
3 let izp-ube drž.pravic; Kremžar
Marku in Habjan Ivan, dijaka, bodo
kot mladoletna 'oddali v zavod za
vzp-ojo mladine; Čižman Branka in
Šušteršič Leopolda, dijaka ; so o-
prostili, ker spadajo njuni p-rehi
pod amnestijo. Kazen prisilnega
dela so pri vseh obsojencih zdru¬
žili z  odvzemom svoboda.

"LJUDSKA PRAVICA" močno""obso¬
ja advokata Bučarja iz Nov.mesta
kot zap-ovornika in vnetega opra-
vičevalca fašističnih 'in belogar¬
dističnih zločinov. Imenuje n-a
"Zagovornika zločinov" in w parti-
zanskep-a dezerterja", ki skuša
vojne zločince in protiljudske e-
lementa prikazati kot poštene in
.odkritosrčne ljudi in preprečiti
izrek pravične kazni, ki jo-‘”terja
ljudstvo. To* se je zgodilo med
drugimi'primeri tudi ob priliki
njegovega zagovarjanja obtoženega
župnika Škode in kaplana' 'Kapša
Stanislava. Po pisanju omenjenega
lista spada tudi advokat Bučar med
ljudske sovražnike in škodljivce.

CELJSKO OKROŽNO SODISCE je ob¬
sodilo trmovca Rozmana Vinka in
trp-ovko. Rozman Marijo iz Slovenj
Gradca, ki so'"ju obtožili, da sta
prikrila 402 m blaga in nekaj* slad
kor-ja ter Čebule, na 2 -oziroma 1
leto prisile de let in- na. ..zaplembo
vsema, premoženja®

NARODNA VLADA SLOVENIJE
je odredila obvezno prodajo sena •
in slame za potrebo vojake, Koli¬
čino sena*, ki p-a bodo morali, od¬
dati posamezni kraji*, bo določila
osrednja odkupna komisija,-Neki
dopisnik "Slov®poročevalca" se
pritožuje nad početjem mladine
iz Dravelj pri Ljubljani*. Nadi¬
na je z udarniškim delom podrla
bunkerje na Celovški cesti. Pu¬
stili pa so lično zidano zgradbo,
v kateri je jugo sl«,armada po osvo¬
boditvi imela vojaško kuhinjo.

Ko so vojaki hišico zapustili,je
prišla okoliškh mladina*"*ter se
udarniško izkazala s tem, da je
pobila vse šipe, potrgala eiektr.
napeljavo in odnesla vse, kar se j
je pač dalo odnesti. *

OKROŽNO LJUDSKO SODIŠČE V
LJUBLJANI-pod predsedstvom sodnika
Prohinarja, je obsodilo skupino
^ihajlovičevih pomagačev na na¬
slednje kazni: Jožeta Dermanoa,
^aksa Žitnika, Janka Božiča in
Franca Jegliča na smrt z ustreli¬
tvijo; dr.^arjana Poženela in dr,
Toneta Rokerja na 18 let, Srečka
Kristana, Andreja Rousa in "*Eoi na
Grada na 15 let; Mihaela Omerzo
na 13 let, Josipa Baša na 10 let,
Alojza Intiharja na 8 let ir: Fran¬
ca Poženela na ‘j leta**odvzema svo¬
bode s prisilnim delom, na 10 let¬
no izgubo dr.pravic, plačilo stro¬
škov kazenskega postopka in izvr¬
šitve kazni.

V SLOVENIJI je veliko pOman-
kanje zdravnikov in so zato zasta¬
vili vse sile,"'da bodo"*poskrbeli
za izgraditev močnega medicinske¬
ga kadra. Na 9=380 prebivalcev
pride 1 zdravnik;* Najslabše stan¬
je je v Novomeškem okrožju, kjer
pride 1 zdravnik na 12.000 prebi¬
valcev.

UMRLI SO; Girsndon Anton, 6.1,
narodne milice, Ivan Erbežnik., z as
Helena Kolman - Ptgačar, Janež
Bolčina, železnic jv, Angel Naber¬
goj, lesni tr~c\ . • ?  T r  - - r i j ? * c  ne :r t
miz."mojster, 'Urška 2aka:c  -Lavrač,
in Omahen - Kojeaec ' ;r imj.. val iz
Ljubljane. ~ Slavko Janežič, prom
v Kamniku.