\MER1KANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI * Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) =======* NajstarejH i« najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. The Oldest find Most Popular Slovene Newspaper <» United States of America. 165- ____CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 24, 1935_LETNIK (VOL.) XLIV Anglija se ogiba puljenja - Zboni zopet razdvojeni 0„f gl,Ja se odločila, da bo spor z Italijo prepustila v odlo-stf c,tev Lige narodov. — Italijanska ekspanzivnost °poža svetovni prestiž Anglije. — Z okupacijo Abe-sinije bi prišel v nevarnost Egipt. jČJ? i "■'" — ..... t^on, Anglija. — Za če- na dopoldhe je bila sklicanj' akor je bilo že poročano, a&gleškega vladnega ka-pr . o kateri se je že na-ti I da bo imela reševa-kor- ° važen problem, s ka-od , Irtl še se je še ni bavila Post , 1914" Spor z Italijo je ■ ]a ,al Namreč že tako akuten, j laiM Pričakovati preloma v i1 JbIlžJi bodočnosti. K • i ialo^1 86 -'e Pravzaprav razprav-1 l0st tej seji, je ostalo taj- l ,e "°gnalo se je le toliko, da! vlada odločila, da se ne bo j, % 1J!1 osamila v tem sporu, da b,i Po-, °svojitev Abesini'je Ig ievjjj Ovajanja Mussolinj-stare ambicij po u postavitvi ckSpa)a rirnskega cesarstva. In vHajv1Zvfa Italije bi se vršila glibr^?C|i meri na škodo in iz-n8lije. str^'^cija Abesinije o|d lie a, talUe bi ogrožala da-Haijj^^ško varnost v Egiptu, ^ža' ?Sl?a ylada se že zdaj iz-"itn a ne smatra več veljav-Up0§t 0g°dbe, po kateri mora Sle(je^ati angleške ireterejse M j j , anatskega jezera v Abesi-l>onw'!er izvira reka Nil, ki življenje za Egipt. Povzroča tudi dosti dejstvo' da je ^iSilj; kral-i' dasi -le v Pre" K vi-,mepi odvisen od Angli-v lk Prijatelj Italije. - "Ir z razširjenjem italijan-! ( ? Ani0spodstva se pričenja j | Vož 1J0 še druga nevarnost.', 1,4 Potna bila namreč nje- it Sa ,V Indi-i° i" celo Indija ] \ j 1 stegnila priti pod , V btalUe. Angleške pomor- j Nu v Sredozemskem . ©H-i or Malta in Ciper, \ Sle enako v /nevarnost. 1 na Malti se je itak že | V °> naj se jb opusti, češ, Jfidu Preveč izpostavljena na- v ltalijanskih aeroplanov. ; \> nervoznost, ki to- : Jo^ J^da v Evropi, je bila 1 SPHna ,Cel° dasi ceh zadevi takorekoč 1 Neji .°P^aviti. Ob njeni juž-' ezi trdnjava Gibraltar, :°eila deških rokah in po- X°Vore. da se španska A J0vncentrira ob tej la^Ži" Ce®' da nameravajo Potapreti itali.ianskirn '"ia, ' -iz Sredozemskega i ---- j KONEC REI.IF NE STAVKE - i Vladni govornik pregovoril i stavkarje, da s0 se vrnili. —O— ! Chicago, 111. — Stavka, v 1 lkatei*o je stopilo preteklo sre- J Ido kakih 300 delavcev na 1 vladnih relifnih delih, je ime-|la kratko življenje. Drugi dan l< Ije namreč vladni administra- Ji [tor, McCullen, s prepričeval- ' jnim govorom pridobil delav- : Istvo, da se je vrnilo na delo. 1 |Povdarjal je, da je vlada na- ] ipravila v najboljši meri, kar I; je mogla, in jim tudi daje priložnost s kratkimi urami, da isi še kje drugje kaj zaslužijo, dočim bi na relifu takoj izgu-i jbili vso podporo, ako bi imeli 1 ikak zaslužek. Omenjeno je 1 jbilo tudi, da ti stavkarji ne : morejo pričakovati nikakega relifa. Po dovoljenju iz Wash- 1 ' ingtona se je nato njih delovni čas znižal s 140 ur mesečno ' jna 180 ur, toda plača $55 na mesec ostane, i; —0— SMRTNA KOSA Chicago, 111--Smrt je .ta te- j - den zahtevala svojo ponovno žr-1 • tev med našimi rojaki. Pretekli četrtek je ugrabila rojaka Va-i lentina Kocine, ki je bolehal da-) lje časa na naduhi, kateri se je 1 pridružila še pljučnica. Truplo - pokojnika leži na domu, 1727 W. 21st PL, od koder se bo vršil pod , vodstvom zavoda Louis Zefran j pogreb prihodnji ponedeljek s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri dopoldne. Pokojni je bival v Ameriki 32 let in je doma iz Škofje Loke na Gorenjskem. ^ Tukaj zapušča soprogo, enega j sina in štiri hčere. Iskreno soža-Ije preostalim, večni pokoj pokojniku. -o-- SVOJO HIŠO POGNAL V n< ZRAK "J ! Chicago, 111. — Policija je ' I preteki) sredo držala pod j " j nadzorstvom 5-1 letnega John j llKovacha, ki je resno ranjen: ležal v Southtown bolnici. Po- ' škodbe je dobil pri eksploziji, katera je dan preje pognala v zrak njegovo dvona|ds!cropno leseno hišo na 5735 So. Seeley ave. Eksplozijo je mož sam povzročil, ko je skušal izvršiti samoumor. Klet hiše, kjer je stanoval, je napolnil s plinom, ki ga je nato zažgal. Eksplozija je bila tako silna, da je ne samo razdejala njegovo hišo, marveč je znatno poškodovala tudi obe sosednji poslopji. Pb-leg Kovacha ste zadobili poškodbe še dve drugi osebi, ki ste stanovali na prvem nadstropju. Kakor se je ugotovilo, Kovach ni bil pri zdravi pameti. Vedno je trdil, da ga preganjajo in ga skušajo zastrupiti, ter je že prej zagrozil, da bo vse skupaj pognal v . zrak, kar je zdaj v resnici j 'skušal izvesti. 1 ITALIJA SNUBI NEMČIJO --— . . l Mussolini ponuja Hitlerju ne- napadalni pakt za 10 let. j -O- !t Pariz, Francija. —Povod za novo razburjenje so dale An- • gliji, predvsem pa Franciji ve- ^ sti, da se vrše med Mussolini-jem in Hitlerjem pogajanja za ^ medsebojni vojaški pakt. Ka- l{ kor se iz zanesljivih virov po- ■ roča, ponuja Italija Nemčiji k nenapadalni pakt, veljaven za Jdeset let. Francija je upravi- t Ičeno vznemirjena vsled tega, * Ikajti pričakovati je, da bo 1' Hitler izgrabil sedanjo zmedo J in skušal izvesti nemško mašče- i vanje nad Francijo, in v tem j' položaju stavi Francija svojo ; lglavn0 nado na Anglijo. -o---^ NAČRT ZA BODOČE i1 MANEVRE 1 ! Washington, D.C. — Mor- j{ nariški department je v sredo objavil, da se bodo vršili ma- ' nevri ameriške mornarice prihodnje leto ob zapadnem obrežju Centralne Amerike. Kakor se trdi, se namerava .i tem nekoliko potolažiti Japon-ji ce, ki so bili vznemirjeni vsled 1 manevrov, ki so se vršili zadnji dve leti blizu Havajskih otokov. ! -o- j OB SVOJEM ČASU PRIDE VSE NA DAN Poplar Bluff, Mo. — Šele zdaj se je izvedelo za zločinca, ki je pred 27 leti izvršil neki umor, in kot posledica tega sedi zdaj v ječi 52 letni Oscar Prince, kateri ima tukaj svo-jb farmo in je veljal za ugle-i dnega moža. Prišel je semkaj' ' pred 22 leti pod imenom I Oscar Parkison. Do aretacije | je prišlo, ko je tukajšnji šerif, : slučajno slišal dva farmerja, ' ki sta se pogovarjala, 'da je | 1 Parkison svoječasno- umoril nekoga v Kentucky, a se mu še do zdaj ni nič zgodilo. Šerif je poizvedoval v Kentucky in ugotovil, da se v resnici išče nekdo, ki je leta 1008 umoril nekega 16 letnega dečka. Ob VARNOST CELEGA SVETA OGROŽENA 1 Addis Ababa, Abesinija. — j V pogovoru s časnikarji je tu -I ' jkajšnji cesar Selassie izrazil! jsvar-ilo, da bo konflikt med Italijo,in Abesinijo utegnil potegniti za seboj v krvavi vrtinec ves svet in bo položaj enak, kakor je bil leta 191 1. Povdaril je, da se najbrž niti {Anglija, niti Amerika ne za-11 vedate resnosti položaja. Pri- s Stavil je še, da so njegovi bo- ] jevniki pripravljeni, spopasti' J se z Italijo samo, toda usodna situacija bo nastala, za ves^ svet, ako se pridružijo sporu c še druge države. 1 | _ i I ^ - — j j KRIŽEM SVET Aii -~~ j \ j — Miinchen, Nemčija. — V h ,tukajšnjem švicarskem konzu- , jlatu .je preteklo sredo izbruh- j nil požar, ki je uničil gornji\ idel poslopja in napravil škode ( ]za $100,000. Od ognja je do , bilo poškodbe 15 oseb, od teh , 12 ognjegascev. ( — Three Rivers, Que. — , Neka čebela je povzročila av- 1 'tomobilsko nesrečo, ki bi bila f i kmalu postala usodna za živ- f ,ljenje treh oseb. Čebela je priletela skozi okno in zmedla < voznika, da je avto zašel s ce- 1 ste in padel preko roba 30 če- ,1 veljev globoko. , — Quito, Ecuador. — Vojaške oblasti so postavile novega državnega predsednika v ■ osebi A. Ponsa, prejšnjega , min. predsednika. Kakor je bilo že poročano, je vojaštvo odstavilb in aretiralo prejšnjega predsednika Ibarra, ker se 'je skušal napraviti diktatorjem. I — London, Anglija. — Tu /jkajšnjih pet največjih bank j'e ukinilo ves kredit Italiji. Kre-Jditi, ki so še zdaj v veljavi, se :jne bodo obnovili, ko dozore, in I se bo zahtevalo od' Italije, da i jjih plača. ...................... i aretaciji je Prince takoj pri-! znal svoj čin in obenem i/Ja-1 vil, da je vesel, da je končano ) njegovo ubežno stanje. SPOR GLEDE j NEVTRALNOSTI ] Poslanska zbornica namerava sestaviti sama svoj predlog za ohranitev nevtralnosti Amerike. —o— I Washington, D. C. — Med poslansko zbornico in senatom t se je v četrtek ponovno poja- t vil nesporazum. Povod zanj J je točasno zakonski predlog, js ki ga je dan preje sprejel se-]' nat, in ki vsebuje določila gle-jl de odnošajev Amerike napram tu.jezem.skim državam v slu- s čaju, da izbruhne vojna. Ka-M kor je bilo včeraj poročano, H je senat odobril tozadevno re-j1-solucijo, in sicer v rekordno^ hitrem času 25 minut, po ka-it teri se prepove izvoz orožja in 1 municije v bojujoče se države J in se licencirajo tovarne za iz-,I delovanje municije, kakor tu- .i di izvozne tvrdke; dalje, da t se vojne potrebščine ne smejo 1 prevažati na ameriških ladjah, ' da Amerikanci ne smejo poto- 1 vati na ladjah držav, ki so v 1 vojni, in končno, da tujezem- 1 ske podmornice ne smejo pri- < stati v ameriških vodah. A Poslanska zbornica se v prin- < cipu sicer strinja s temi določ- < bami, vendar pa je nasprotna (besedilu resolucije in načelniki; odbora za tujezemske zadeve, |1 McPveynolds, se je izrazil, da 1 bo poslanska zbornica sestavila sama svoj predlog. Očivi-dno se je to zgodilo pod vplivom predsednika, pri katerem se je v sredo ponoči vršila konferenca, na kateri je bil tudi McReynolds navzoč. Ta novi predlog bi po večini vseboval isto kakor senatski, vendar s to razliko, da bi dal predsed- ( niku večjo pravico, namreč, da , "sme" in ne, da "mora" uve- j javiti omenjene določbe. S j tem bi dobil predsednik pro-: ste roke, da bi lahko na pr. prepovedal izvoz vojnih potrebščin v eno državo, dočim *bi ga mogel dovbliti v drugo. — 1 Na izanimive.isf vesti so v \ mer. Slovencu- rif» •»«' Hlod ubil delavca 1 1 i., ' Tržič, 5. aug. — V lepi so-1 teski proti Dolini v gozdu nad 1 takzv. Hudičevim mostom se ' je pripetila po neprevidnosti!' strašna nesreča, ki je zahteva-{ la mlado življenje. V gozdu, j ki je last Polajnarja Antona, ! posestnika pri Sv. Ani, so '' spravljali hlode delavci: Krč j' Ivan, Makarov Mirko, Alič ' Janez in Klopčaver Jožef. Ker ' jse je nekaj hlodov zataknilo na bregu, je šel 27 letni Klopčaver Jože do zagovzde z namenom, da bi hlode spravil I ] navzdol. Ostali delavci niso'< polagali dovolj pažnje na svo- 1 jega tovariša in so kmalu na- i to jeli spuščati hlode nemote-^ no naprej. Tako je zadel en 1 hlod Klopčaver j a, ga vrgel 10 < metrov in mu zadal tak sunek v glavo, da je Klopčaver obležal na mestu mrtev. O nezgodi ostali delavci niso ničesar vedeli ter so delo mirno nadaljevali. Šele, ko ni bilo Klop- ' čaverja od nikoder, so šli gledat, kje se nahaja, nakar se ijim je nudila strašna slika. Delavec, ki je baje nesrečo zakrivil, je še nedbleten. --o- Rakek, velika vas Zadnja železniška postaja na Notranjskem napram Italiji je Rakek. Včasih skromna, mala vasica, je postala v povojnem času velika vas. Prebivalcev ima z okolico vseh že 2.000. Za vse te pa je cer- 1 jkvica sv. Urha ,ki stoji na klancu pod železniško posta-jjo, premajhna. Zato je bila velika potreba, da dobi Rakek Ivečjo cerkev. Asistent arhitekta Plečnika g- inž. arh. Janez Valentinčič je skupno s svo-j jim mojstrom naredil načrt za cerkev na čast Devici Mariji. G. Valentinčič je izdelal na-, črt tako, da b0 stara cerkev 'ostala, nova pa bo dejana pre-- vko nje pravokotno. Notranjost 'sama, bo urejena popolnoma 1 'moderno. Glavni oltar bo pod baldahinom, ki ga bodo nosi-,' li štirje stebri. Nekaj posebne-f ga bo prižnica, ki bo v prezbi-tejri.ju in tako pomaknjena v steno, da ne bo ovirala pogleda na glavni oltar. Zidarska in težaška dela je prevzel g. Matko Curk iz Ljubljane. Pri delu bodo pomagali domačini. ---o--- Dve nesreči V Zgornjih Bitnjah pri Kranju je med delom odtrgala mlatilnica 34 letnemu posestniku Jakobu Pintarju ;desno roko v zapestju. — Z nožem se je igrala v Smledniku komaj 3 letna hčerka delavke Marija Kraupnerjeva in pri tem padla, da se .ji je nož zasadil v trebuh. Oba sta bila pripeljana v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna kosa Na Žvabovem pri Št. Jerneju je umrla Terezija Vide, ma- ti bivšega župana Franceta 'Videta stara 73 let. — V Mariboru je umrla Rozalija Abi-na, stara 76 let. — V Celju je umrl Drago Bernardi, znan hotelir. — V Litiji je umrla Eva Repovž, mati predilniške-ga mojstra Ferda Repovža, stara 64 let. — V Gradcu pri Litiji je umrl Ivan Povšnar, dolgoletni uslužbenec topilnice star 84 let. -o-- Dva velika vloma V Tremerju pri Celju je bilo vlomljeno v kantino trgovca Dečka in so neznani uzmo-viči napravili nad 10.000 Din škode. —-. V Slivnem je bilo vlomljeno isto noč pri posest-nici Mariji Agati, kateri so vlomilci ukradli 3500 Din. — >Vlomilce so že prijeli. -o- , Jubilej župnikovanja Pri Sv. Andražu v Halozah je v začetku augusta slavil dekan Ognjeslav Škamlec 25 let. nico župnikovanja v omenjeni fari. -o- Nesreča pri delu Pri struženju železa je stroj odtrgal 18 letnemu ključavničarskemu vajencu Jožetu Lakoti v Mariboru, dva prsta. Zlata reka Zlato reko je baje odkril ne-fcje v Hercegovini neki nemški študent tejhnike, Herman Heinemann, ki je v zadnjem času potoval po Jugoslaviji. Tako vsaj piše neki ljubljanski dnevnik Student pa noče povedati, kje je ta reka, za-,rjuje pa kakor se je sam prepričal, da je v tej reki, veliko zlata in tudi večje količine platine. -o- Tatvina Pri gostilničarki Neži Križe . v Štukih na Štajerskem so l mlatili. Ker so bili z delom go-| tovi šele pozno ponoči, so ne-. očiščeno žito pustili kar na . 'podu. Ko so zjutraj nameravali z delom nadaljevati, so opazili, da je vse žito zmanjkalo, na bližnji njivi je pa neznanec tudi izkopal skoro ves krompir. Zadevo preiskujejo orožniki. -o--* Prometna nesreča Ivana Jamšek, doma iz Ko-delovega, stara 50 let, je bila v Ljubljani povožena od nekega motociklista. Pri padcu si je hudo pretresla možgane in dobila še druge nevarne notranje poškodbe. -o- Škoda po požaru V Nadgorici pri Črnučah je zgorel velik kozolec tamošnje-fca posestnika, ki je bil poln žita. prihiteli gasilci sicer niso več mogli kozolca rešiti, pa so obdarovali druge kozolce in stavbe v bližini. — Sumijo, da 'je bilo zažgano. b Jiigoslaviie« Huda nesreča se je zgodila v hribih nad Tržičem, ko so nad Hudičevim mostom delavci spuščali hlode v dolino. — Na Rakeku bodo postavili novo cerkev. — Smrtna kosa. — Nezgode, novice in drugo iz starega kraja. ■ -..:.-. ..'■■;.:■ ■..- / " - • " ~ %.__. _____-mSf» - Abesinski cesar Hailie Selassie ima trenirane in udomačene leve, katere- uporablja^ za stražo pred svojim stanovanjem v prestolici Addis Ababa. Gornja slika nam kaže dva služabnika, ki jezdita na takih levih. Sobota, 24. augiusta "AMERIKANSKI SLOVENEC" DRUGO PISMO IZ DOMOVINE Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN NEPREMAGLJIVI DENARNE POŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugos'®' vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zaneslj1 direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile na cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarj^j Za $ 2.73 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite gJ-jj Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite Lire: t% Z« $9.35_____100 lir; za $44.50_________500 lir >° $88.20..........1000 lir Vsa pisma in poSiljate naslovit« at'- John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, Za vsak majhen šum dovzetna ušesa leva Jadbalje, so kmalu zaslišala za seboj neki šum. Ustavil se je in obrnil svojo mogočno glavo v smer, odkoder je prihajal šum. Svoja ušesa je lev obrnil in se postavil tako, da je vjel v svoj nos vonji ki je vel od za njima prihajajočih ter začel na lahko renčati. Tudi La se je obrnila in zapazila v precejšnji daljavi veliko četo vojakov oboroženih z dolgimi sulicami, ki so prihajali proti njej. Proti toliki množici, si je mislila La, me tudi Jadbalja ne bo mogel obvarovati. Tako je obstala poleg leva, ki je nemirno opazoval to množico, ki je prihajala vedno bližje. Ko so črni vojščaki prišli do njega, jim Tarzan pokaže v smer proti mestu rekoč: "La!" "In lev Nuda," reče Maviro. "Čudno to, gospodar, da lev ne napade." "On ne bo napadel," odgovori Tarzan pomenljivo. "Zakaj ne, tega vam ne morem povedati. Vem pa da ne bo, ker ta lev je dobro poznani lev Jadbalja." Po veliki ravnini, ki se je razprostirala pred mestom' Opar, je korakala La, nje ob strani pa veliki lev Jadbalja. Zadaj z# njo, na visokem gričevju, je stal velife močan zagorel možak, ki je gledal po planjavi in kmalu opazil žensko z levom ob strani. Za njim je pa bila četa oboroženih črnih vojščakov. tttna SI "" AlMerikanski Slovenec] &vi in najstarejši sloven»M The first and tke Oldest Slovene i list v Ameriki. Uewspaver in Amerien. \ Ustanovljen leta 11H. Bstablkhsd lttl. j Izhaja vsak dan raxtm a*A«l], poM> Issued dally, oxcept Sunday, Mon- 1 •ljkov in dnevov po pašnikih, day tad the day aftw holiday«. x Izdaja in tfek*S Published by i 1 EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. , Naslov uredništva in oprave: Address of publication office: i 849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago j Telefon: CANAL 5$$4 Phone: CANAL 55« -- •- 1 Naročninai Subscriptionl It ce!o leto_____$5.00 Por one year--$5.00 :a pol leta---3-50 For half a year -- 2.50 £ a četrt leta _ 1.50 For three months ---— L50 Za Chicago, Kanada ta *w®po: Chicago, Canada and Europe: 1 la celo leto -----$6-00 For one year -$6.00 la pol leta -3-00 For half a year - 3.00 I la četrt leta ______— 1-75 For three montha--1./5 < ^RA, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani ^ uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Iside list Za j »*dnjo številko t tedn« Je fas do četrtka dopoldne, h- Na dopiae brez podpis« ee ne ozira. — Rokopisov nredntftvo ne *rača. ( Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at .Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._________' Kaj bo z Abesinijo? j To vprašanje si stavi danes marsikdo, ki se bavi z j inevnimi političnimi vprašanji. Pa ne samo ti. Ves svet šleda že z gotovo napetostjo in z nekim nervoznim pogle-ioni tja v Afriko, na severovzhodni in vzhodni del afriške : obale, kjer se že čez pol leta zbirajo italijanske armade in 3d koder se slišijo bojni klici primitivnih, toda za svojo samostojnost vse žrtvujočih Abesincev. Nikdo bi se ne 1 zganil, ako bi aneksija Abesinije po Italiji ne imela posebnih posledic tudi za druge evropske države, tako predvsem za Anglijo in za Francijo, in ako bi se danes čut, da ima j vsak narod pravico do svoje samostojnosti in do svoje lastne države, posebno tedaj, če obstoja ta država že nad 3000 let, ne bil razvil že med vsemi narodi. Anglija se boji za eksistenco svojih kolonij v Afriki, posebno za Egipt, ki stoji še tudi danes pod njeno nad-oblastjo, četudi ima svojo lastno vlado. Egipt pa more, eksistirati samo, čereka Nil poplavi vsako leto celo deželo | in s svojo poplavo vzdržuje bajno rodovitnost te dežele. Reka Nil pa izvira ravno v Abesiniji, v Tanatskem jezeru. Zato Anglija nikakor ne more dopuščati, da bi prevzela protektorat nad Abesinijo Italija, s katero mora radi drugih političnih in diplomatičnih vprašanj ostati v kolikor toliko dobrem odnosa ju. Francija bi izgubila v kratkem! času svoio edino postojanko na obali Rdečega morja, pristanišče Džibuti Italija pa, ki ima severovzhodno od Abesinije kolonijo Eritrejo in jugovzhodno od Abesinije Somalijo, bi po okupaciji Abesinije dobila zelo rodovitno in na rudninah bogato zemljo v Afriki in bi postala s tem najbogatejša država na tem kontinentu. Zakaj v Abesiniji so še danes bogate zaloge premoga, železa, zlata in predvsem petroleja, ki se niti niso pričeli izrabljati. S temi bi se na rudi in na surovinah uboga Italija otresla v gospodarskem ozira odvisnosti od drugih držav. Vsled tega se v zadnjem času sliši, da se za ta konflikt zelo močno zanimajo tudi Japonska, Amerika, Nemčija in Rusija. Italija na podlagi pogodbe iz leta 1906 ne more samostojno početi kakšne akcije proti Abesiniji, temveč mora tozadevno dobiti privoljenje Francije in Anglije. Povod za konflikt je bil napad Abesincev na italijanske delavce in oficirje na spornem ozemlju med Italijo in Abesinijo. Italija je zahtevala zadoščenje, katero pa je abesinski cesar odklonil. Na spomladanskem zasedanju Društva narodov je bilo sklenjeno, da se skliče posebna mednarodna komisija, ki naj ta spor reši. Obe državi pa se dosedaj nista mogli zediniti glede petega člana te komisije, ki bi naj bil obenem tudi predsednik in ki ga tudi Društvo narodov ni hotelo imenovati. Velesile so, da rešijo mirnim potom spor, stavile različne predloge, t. n. pr. 1. Italija dobi upravno nadzorstvo nad nekaterimi abesinskimi pokrajinami, ki ležijo med Eritrejo in Somalijo. 2.. Abesini- HIMEN i Strabane, Pa. Zakonsko zvestobo sta si obljubila v cerkvi sv. Patrika v i Canonsburgu, Penn. dne 19. aug. Mr. Anthony Progar in Miss Meimi Terček, oba iz uglednih slovenskih družin v [Strabane. Ženitovanjska gosti-i ,ia se je vršila na nevestinem domu opoldne, zvečer pa v dvorani društva Postojnska jama. Naj obema veljajo naslednje vrstice: Kolikor kapljic tol'ko let, Bog daj srečnih, zadovoljnih na svet živet. Ženin in nevesta, Srečna, zadovoljna, Bodita si zvesta. Obljubljena zvestoba, bodi neločljiva do hladnega groba. Tovariši in družice . so bili Mr. Frank Progar in Miss Etna Žužek, Mr. Frank Progar in Miss Mary Progar, Mr. Jakob Bevec in Miss Mary Ro-zenberger Mr. Edward Rozen-berger in Miss Mary Drenik, Mr. John Budovih in Stella Grmovšek, Mr. John Subrick in Miss Viktorija Kralj, ter Mr. in Mrs. Anthony Balsamo. .— Ženitovanjske gostije se je udeležilo veliko število bližnjih in daljnih sorodnikov, kakor tudi veliko prijateljev in znancev, kar je umljivo, ker ima Mr. Anthony Progar veli- i ko prijateljev in prijateljic, -j — Mlademu paru želimo rano- j, go zadovoljnosti in sreče ter '< gladko pot v zakonskem sta-¥iu. — Bilo srečno. a. t. : — o--] ZA EVHARISTIČNI KONGRES V CLEVELAND Cleveland, O. Publikacijski odbor za sedmi Narodni Evharistični Kongres objavlja, da je bilo končno veljavno določeno, da bo papež Pij XI potom radija podelil svoj blagoslov množicam, zbranim ob sklepu Evharistič-nega kongresa v mestnem stadionu. Čeprav je ta Narodni Evharistični Kongres bistveno zadeva Združeir/.h držav Ameriških, vendar pričakujejo, da bo prišlo veliko ljudi tudi iz sosednjih držav, iz Kanade in deloma iz Mehike. Da bi imel ♦ V • • kongres tem vec.n mednarodni značaj, je v načrtu, da naj se Udeleže posamezni narodi v svojih narodnih nošah, posebno oni, ki prihajajo iz Evrope. ! Svojo udeležbo so že naznani-, li Slovaki, Poljaki, Hrvatje, Slovenci, Madžari, Litvinci, Irci, Nemci in Čehi. : Skupno z uniformiranimi re-■ j dovi, verskimi in laičnimi, žen-i Iskimi in moškimi. Malteškimi ■jvitezi, vitezi sv. Janeza, vitezi • sv. Gregorja in Kolumbovimi ja dovoli Italiji gotove gospodarske ugodnosti in koncesije, predvsem pravico za izkoriščanje nekaterih dragocenih rudnikov, kakor pravico za zgraditev železnice iz Eritreje v Somalijo. 3. Abesinija odstopi Italiji ozemlja v pokrajini Ogaden, in sicer v smislu svoječasnih italijanskih predlogov. Abesinija odstopi Italiji tudi pokrajino okrog Adue, kjer se je bila pred 40. leti za Italijo tako strašna bitka. 4. Italija bi uporabila čete, ki jih je že poslala v Afriko, "za miroljubno raziskovanje Abesinije", a bi jih po končanem raziskovanju spravila nazaj domov. 5. Italija pa se obveže, da bo z vsemi svojimi silami jamčila za neodvisnost abesinskega cesarstva in njihovega cesarja. Proti temu predlogu je Italija zahtevala, da prepusti Abesinija kontrolo nad ozemljem, ki se razprostira med Eritrejo in Somalijo, da se prizna njej interesna cona, ki je bila predvidena že v pogodbi iz leta 1906 in Italija se zato obveže, da odpravi v gotovem roku suženjstvo, ki je baje v Abesiniji še močno razširjeno. Ti posredovalni predlogi so bili predvsem predloženi, da bi se v tem slučaju rešil prestiž Društva narodov, ki mora po zadnjem sklepu sklicati posebno zasedanje, ako se spor preje ne reši mirnim potom. Za Društvo narodov pa je rešitev tega vprašanja precej težavna, kajti Italija in Abesinija sta njeni članici. Ako Abesinija ne ugodi italijanskim zahtevam, grozi Mussolini z izstopom iz Društva, kar bi veljavo te organizacije močno oslabilo, ako pa bi Abesinija bila obsojena ali vsled suženjstva, in neurejenosti v notranjosti države, — spori med voditelji različnih plemen, ki so včasih zelo krvavi, pomanjkanje pravega državnega aparata itd., bi male države v njej ne videle več nobene prave zaslbmbe in zaščite. Na zadnji predlog, ki ga je stavil Mussolini abesinskemu cesarju, da se skliče razsodišče in se reši spor, je abesinski j cesar odgovoril negativno. —-_----- Že samo hrepenenje, da bi < skoraj videli domače gorice in 1 domače poljane so nas navdaja- i le s skrbjo, kaj bo, kaj bo, ko f bomo prestopili mejo Jugoslavije: treba bo deset robcev in oti-rač. Pravijo, ko stopiš na rodna tla, je najbolje, da se skloneš k grudi in jo v veselju poljubiš, še najhitreje boš premagal v sebi globoko čustvenost, ki te prevzame, ko po dolgih letih domače kraje obiščeš. Toda kaj, ko so nas lepo zaprli v vlak. Prišla je tropa žan- j darjev in financarjev in se je j zgodilo, da smo ob pogledu na te | častivredne može, ki so v zgodo- j vini zadnjih let imeli tako ime-: nitno vlogo v življenju Jugoslavije, kar naenkrat pozabili, da smo doma, na slovenski zemlji. 'Solze niso na mestu, treba bo pokazati ameriško korajžo. Ne bodo nas, ki smo iz dežele stri-čka Sama! Boš kazal korajžo! Pa še spričo takih jugoslovanskih fantov. Lepo smo gledali, kako so nam vse pretaknili. Nam možem je bilo to v tolažbo, da so imeli posebno piko na žene. Tudi poljub rojstne zemlje je šel po vodi. Pač pa je neki civilist v družbi žandarja hodil od ' kupeja do kupeja z električno svečko v roki in poljubljal tla in pregladil ves prostor. Čudili smo se tej ceremoniji. Zgledalo je, kakor da nam hočejo prihra. niti pot iz vlaka k poljubovanju domačih tal, pa so kar tega enega moža poslali, da to mesto nas opravi. Pa je mož le bombe iskal in za orožjem stikal. V vsakem novem potniku vidijo nevarnost bombačev in anarhistov. Veš, • prijatelj moj, da te mora miniti " vse domovinsko čustvovanje ■ spričo takih sprejemov. Pot od Jesenic do Ljubljane je bila svetla pot lepih spominov. Žitna polja, skromne vasice, bele cerkvice in brdki hribi, vse se je vrstilo kakor lepe slike filma. Sam Bog je ta film izdelal in ga je sedaj znova pred nami razvijal. "Bodi zdrava domo- vitezi, je že sedaj organizira-i na procesija, ki sestoji iz 105 skupin. Ves ta ogromni sprevod bo korakal iz mestnega avditorija do stadiona, kjer bo kot zaključek tridnevnega kongresa slovesen blagoslov. Tako poroča publikacijski odbor. Pozivam torej in vabim vse rojake, ki že imajo ali "ki si nameravajo nabaviti narodno nošo, da priglase svojo udeležbo v tem sprevodu na kongresu. Organizacijo slovenske skupine v sprevodu ima Rev. Julij Slapšak. Upamo, da se bo ob naši posebej slovenski slavnosti predi kongresom, od-' kritju Baragovega spomenika, • udeležilo "mnogo naših rojakov v narodnih nošah. Kot zavedni katoličani se bo-1 do gotovo prav vsi ti udeležili tudi kongresnega sprevoda. . Torej, Slovenci, kdor le more. . naj si nabavi slovensko narod- ( i no nošo, da se tem bolj poka-i žemo tudi pred drugimi narodi, i tako ob Baragovi slavnosti, ka- vina, mili nam slovenski kraj..." Vse obraze smo pozdravljali, obraze z rutami obrobljene, ki so . se svetili po poljih, obraze slovenskih purgarjev Kranja, Škofje loke in drugih gorenjskih me- r/. stec, ki so z zadovoljnostjo, ki ji ] na svetu ni para, strmeli v vlak. j I Eno vsem tem ljudem zamerim. 1 Po Švici, Franciji in Avstriji 1 smo pozdravljali iz vlaka ljudi i na polju, odzdravljali so nam. 1 V Sloveniji so se zmenili za ma- t . hanje naše kakor za lanski sneg. { Morda so bili vsi prevzeti novi- J : !ce, ki je ravnokar razvnela ves ] 11jugoslovanski svet, da je dolgo- j . jletni interniranec, Dr. Korošec, . postal vodja najbolj odgovorne-. ga urada v državi, notranjenega ministerstva. To je bila novica, ki je bila res vredna, da bi vse 1 i elektrificirala. Sicer ti pa popi- c . šem, bravec A. Slovenca, vse to | . navdušenje v posebnem pismu. : i So nas pa v Ljubljani rojaki . toliko bolj prisrčno pozdravili. ' Pod vodstvom znanega našega J i P. Kazimirja in njegove Rafae- i i love družbe, ki ji je duša in gla- t va on sam, so organizirali slove- [ » sen sprejem, ki nam bo vsa leta - našega življenja ostal v spomi-l nu. Po kratkih nagovorih in po-) zdravih so nas peljali k zakuski i v bližnji hotel. Ko pridemo iz ! hotela, se nam je pa odprla Ljubljana v vsej svoji krasoti. Kako krasno mestece je ta naša bela Ljubljana. Vsaka dežela bi bila lahko ponosna nanjo, tudi ameriška. Kako se ti je razvila v zadnjem desetletju? Široke, be-tonirane ceste, nove stavbe, veli komestno razpoloženje vsepovsod, ki mu pomagajo do razmaha še avtomobili, ki sicer niso tako pogostni kakor so pri nas, toda dosti jih je za to bivšo "Ljubljansko Vas". — Torej je j le nekaj slovenskega bogastva , ostalo v Sloveniji, ni šlo vse proti jugu . .. Velike so bile tudi te Lazarjeve drobtine. . . Pozdrav. P. Aleksander Ikor še bolj ob Narodnem Ev-harističnem kongresu. Za kon-; 'grešni publikacijski odbor — Rev. M. J&ger. -o- TO FN ONO ANGLEŠKI PREMOG ZA fTALIJO USTAVLJEN London, Anglija. — Ne da bi ga bilo treba uradno proglasiti, se je angleški gospodarski bojkot pr'oti Italiji že pričel, vsaj deloma, ko je več premogarskih izvoznih družb ukinilo izvoz premoga v ' Italijo, in sicer vsled tega, ker ni Italija še poravnala dosedanjih računov, in je dolžna okrog dva in pol milijona dolarjev. -o-- POIZKUS Z OPICAMI PREPOVEDAN Los Angeles, Cal. — Tukaj- ■ jšnje mesto je izdalo prepoved ■ j dr. Willardu, da bi še nadalje 'izvrševal svoje poizkuse z DOGODKI'4 med Slovenci po Ameriki Obiskali so nas sadnjo nedeljo Mrs. Barbar« Pavlakovič s sinčkoma, in Mi^ Mary Pavlešič, sestre, iz Am- v bridge, Penna. Šli so na obisk v j Lemont na ameriške Brezje ins" r med potoma obiskali tudi nflS s Hvala za obisk. — V pondelj^ t 30 nas pa obiskale in si ogledf t tiskarno Miss Gene Prevetz i>' s Miss Fay Vidmar iz Chishol"1 j Minn. — Vsem prav lepa hva'a ? prijateljski obisk. 1 — c Povrnil se je Zadnji torek nas je present' il ' s svojim posetom Vrnivši se obiska in Evharističnega k01 gresa v Ljubljani, preč. g. J0^ Novak, župnik v Abbotsfo' 1 Wis. Preč. g. nam je marsij® zanimivega povedal o domovi"' o kongresu se je pa izrazil, bilo nekaj neprekosljivega iti of movina zasluži javno prizna"-' za tako dovršeno izpeljan vsp® red. Hišo oopravlja Greenwood, Wis. — Naš si ni general s pete ceste, Mr-1 seph Rakovec, prenavlja in 1 pravlja svojo hišo. Po načrtUi ga ima Mr. Rakovec v glavii hiša ko bo gotova, zgledala f kor mala graščina. Smrtna nesreča Ponesrečil se je slovenski trf1 vec Joe Svetič iz Flint, Pred kratkim se je peljal P1^ Calumetu, kjer mu je tekla ' belka pred nekako 40. leti. ^ toma je avto skočil v cestni-rek in rojak Svetič je obl^ ■ mrtev. Zapušča štiri sestre. v večnost so odšli V Waukegan, III. je uj Ana Kuhar, stara 54 let. dpf Kamnika na Gorenjskem, j j V Clevelandu, O. je preir James Trhlin, star 40 let. ; V Lorain, O. je umrla $1 !Kosten, stara 56 let, dofl>^ Ravne pri Blokah na Nori skem. | V Sheboygan, Wis. je f"1 Mary Suhorepec, stara 76 le' . V Reliance, Wyo. je umrla j cija Kalan, stara 53 let, d^ Puštal pri Škof j i loki. Tu ,ie vala 15 let. ________ , . ^ zmrznjenimi opicami. Pi'oi\ silo je njegove poizkuse ^ zakonitim in mu napove^, aretacijo pod obdolžbo n^ Inja živali. -—o- URA IZ PREMOGA Vojni invalid BorussaV j Ileidelberga je izdelal u*'0^. vzbuja med ljudmi velik0 » nimanje. Sestavljena je ^ reč iz samih premogovnih jsov in koščkov, ki jih je •I ! i m russak primerno obdelal' jVzlic čudnemu materiaWj« gre ta ura prav dtobro in 11 no kakor ura iz kovinskimi lov. __^Jl (167) y r*moui powri i-nrt rini"', iif-numm UNITED FEATURE SYNDICATE. INC ! KAKO SEMJ^0™1 m NA$EL j j Napisano drugim v 2gled in korist ! Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. ~~ BtraH 8 ^ ___"AMERIKANSK1 SLOVENEC*' KONTRAST MED DOMAČIM IN JAVNIM ŽIVLJENJEM H - pwffispr^^ jg^/UggS^. '' IPP! ^Sobota, 24. augusta 1935 KOŠČEK SPOMINOV OB 20 LETNICI BOJEV LJUBLJANSKEGA PEŠPOLKA ŠT. 17 (Piše Frank Smo le, Barberton, Ohio) [ (Konec.) Lezemo in jaz sem začel z naj- i !ecj0 hitrostjo kopati zakop. V i lstem hipu se že oglasi na desni ; ''eglanje strojnih pušk in v par 1 ^kundah se je razvil na celi čr- f j1 h«d infanterijski ogenj. Ni bi- s 0 dolgo, ko so se pridružile temu ] jasnemu reglanju in pokanju < topovi, ki so sikali iz sebe ] . mi"tiionosni ogenj vse križem Izza našega hrbta so se glasile naše strojnice in so lile v lcvuioči ogenj preko nas na so-.,azne linije. Z podesetereno j So začele odgovarjati nazaj "v e strojnice in infanterijske ; Niti dober pedenj ni bilo žv'v na^rn' glavami, kjer so vso • 'n brenčale svinčenke z I kakor razdražene ose in Ti«*, ■ : kCal sem se k tlom in gre- natnaprej in naprej v močvir- ^ s^fPjo. Mislil sem, da sem t( v3j,al že toliko globoko, da sem 11 gj f1- Moj tovariš si ni izkopal'.11 ?j;na- In to je bilo usodno , st.0 so prvič zareglale ruske s' fiH ,mice> je bil zadet in mrtev. t( I ? BJe oženjen brez otrok, doma d r Gor1'62''1' 0(1 Marije Pomagaj na ; „ist|;n.i«kem. Tudi ob mojo tor- I If ° so začele praskati krogle, k 11{0' °> te ruske krogle so hujše, r j u'j j!am vrag . . . Kaj bo, nazaj v ^aj naprej tudi ne ... o tijubo po mojem življe- n 8tr'v ez kake pol ure takega d Delt ognja in streljanje k zda°T50 Poleže. Že sem mislil, li 2aj Prilika, zdaj skočim na- |f 8]j|' a!i komaj sem to le samo mi- \ p st'Se že zopet oglasi strahovito.) i ^••^ije. V tem hipu me osujejz li0t ^ na križu sem začutil, ka-|n V podrl na mene hrib . . . j P lzini mene se je razleteli v^l-Tudi krogi je so padale L-1 ^"'gosteje v mojo torni-1G Sedaj jj0 So to, ali so Kozaki ?(K še ubi]. 6 bodo težko ranjenega j r rail> da-ie tekla iz mojih!j ^evit0 leža! ves v krvi. Kr- j, postaja ,Zltn Pu^ko v desnici . . . r Unii-ej.. Z11* vedno bolj slabo . . . s | Pužčen )0rn rnoral • • • tukaj za- \ Moj g ,Sredi strahovitih bojev. \, ^Iheir? °dPUKti mi vse moje g Sati v« ■' bi nii mogel poma- j, tettii a]1 ^ak moj tovariš, sani- 2 Rtrašn elek ne bo PrišeI v ta g bi m; 1 0genj. Ni ga človeka, da t resi i j magal, da bi mi mogel \ V ]m°Je življenje ... i y 4i8iihhu sem se izročal Bo^u>r ie in j, 4 .Sem romal na sv. Višar- i ^ ,iihe-1Zll0Čal Mariji v varstvo, i ''ešj]a .,,e že na tisoče in tisoče i io pfQ^.^b ni. zapustila, ko so \ ja? Klli Pomoči. « J?®?1 dobil v svoj život "sa- 5 fte J)u»1,1'1 ruske krogi je iz stroj- ;i Si]a Moja tornistra pa je ( tele jn ^ avstrijskih, ki so le- ; ^ty i. tčale iz zaledja za nami, s j M w Veliko ruskih. To sem vi- ; ^ti.G„6m'_ko je bil oni del "tor- i H'a h I, ^ kukala izza mo- : >ta Ven iz zemlje ves se- 1 j11 raztrgan od krogel j, : ^ej pLll.(u vse, kar sem imel v,i : ' Vso ; Vibak in konzervirano!' \ ^ bilo razpršeno iz torni- i ISk'8® °kl-og- Prvotno dokler ; S tv. °£ledal moje tornistre : % J1.18111' da je rusko skrivali f V ' bližini, ker sem .• M)nzerViirano meso, pozne-k pa «Poznal, da sem duhal >nzerve, ki so jo razce-\ J1 razpršile krogle iz stroj-JV od blizu nisem zrl '\n 1°braz menda še nikoli. 0 je manjkalo pa bi bilo v 1 • • • i clieUrnem boju, ki je bili 1 k boj nekoli- H 11a obeh straneh. ?N;ai! al 2 lahkim glasom: h! ti- i PTagaj! - Jene, ali S t £ odgovoril. - Da,, jaz 1 ' ne lcin.]en, pomaga.] mi, ^ vsl:itL Ali tudi ik bi mogel odl)eti torni-n e ne .i« odložil od sebe. Pu- i^Jli' d6m Pustiti. V šoli so I fcuŽSSi^ke ne sme vojak | e Sovi v1, tudi če je ranjen, azniku nikdar. Zdaj so začele frčati krogle od naše strani proti nam. Mislili so, da smo morda Rusi, pa so proti nam začeli škrofiti s svinčenkami. Moj letnik, Malnar se je pisal, se je moral menda rešiti od naše straže in je postrelil kakih 40 patron proti nam, misleč, da pu-ca proti sovražniku. Začel sem plaziti, puško pustim iz rok in poskušal sem z vsemi štirimi, da bi se privlekel v naše postojanke. Zopet so začele pokati puške od naše strani, zopet še je razvila bitka, bliže in bliže so padale krogi je. Zdaj skočim pokoncu. Zaženem se z vso močjo kolikor. sem jo še imel proti našim jar-j kom. Tudi Jene se je nekako zagnal. Naši so še vedno streljali proti nama. Kričala sva, da sva ranjen j a . . . Cetovod.ja Lengar iz Žirovnice na Gorenjskem, me je celo hotel prebosti z bajonetom, padel sem v postojanko in niti koraka nisem mogel več napraviti. Četovodja se je nato čudil, kako je mogoče, da sva mi-jdva še živa ostala, ko so vendar toliko časa naju obstreljavali in da nismo vaju še sedajle ubili? K meni je prišel moj letnik Franc Palčič, doma nekje od Rakeka, velik močan fant. V Ameriki je imel dva brata, to mi je večkrat pripovedoval in da tudi on namerava iti za njima. Dal me je na svoj hrbet in me vleče do sanitejcev. Bili so od zadaj, kakih sto korakov zakopani v veliki jami. Tu je bila tudi tele-[fonska postaja. Mene je položil i jpoleg skrivališča. Dobri France, j je zahteval, da so me takoj obve-jzali. Ko so me nekoliko obvezali | mi je prišlo tako slabo, da sem j padel v omedlevico . . . j V ruskih in naših vrstah se bi-i je med tem boj kar naprej. Kro-jgle vrče kakor toča vse križem j na okrog, tu se vlečejo vojaki v j nove pozicije, strojnice regla- j 'jo iz skrivališč proti njim, jih z kose in trgajo, da je groza. Zdaj c namerijo nanj poljske topove, ki c silcajo ogenj iz svojih žrel... s borba tu, borba tam ... to je pe- 3 kel . . . Cemu? Zakaj? Tudi v na- r še skrivališče so našle ruske kroglje pot. Rezko so švigale sko- s zi zrak, vmes so udarjale z oglu-šujočim ostrim rezkim glasom r topovske kroglje, da je človek fc kar glušil. Bolela je od vsega te- t ga glava in ušesa in kako ne bi? r. Tudi sanitejce so obstreljavali r in sanitejci so se umaknili. Me- ; ne so pustili za silo obvezanega c pred postojanko. Vojna je, ne- t varnost, kroglje padajo, kaj za t enega, če me ubije, saj vsak sam 1 zase gleda, pa saj sem zgledal j .res tako slab, da so mislili da iz- <• dihnem predno bi me pripeljali j ali prinesli do bolnišnice. Začel j t sem jih prositi vode, vročica me 1 je kuhala od slabosti. Dali so mi : malo vode, ali da bi me v stran c zanesli, pa ni bilo mogoče, radi J vedno strašnega ruskega topov- ( skega ognja. Medtem je zabren- .< čal telefon. Halo! halo! kdo je? Nadporočnik Krže, polkOvna ko- 1 • manda. Ker sem hodil v telefon- • 1 sko šolo šest tednov in sem izde- n ' lal en poučni tečaj sem prav vsej; ■ razumel v nemščini. Armadno i 1 povelje se je glasilo tako le: "Desno od vasi je vržen nazaj |: I c. in k. pešpol štev. 7. Vse čete • se morajo umakniti na drugo • stran mesta Grodek. Sovražni j I premoči ne moremo prav nič ( . kljubovat. Vsi nazaj, vsa arma- > da nazaj! !< ! Ubogi jaz, kaj bo z menoj. No- , libena prošnja nič ne velja. Sani- ; ■ tejci, sanitejci, pomagajte! Vso J . kri zgubim. Prosim vas obveži- | : te me, nesite me proč od tukaj! j-i Vsi greste stran od tukaj, vsi se | 1 umikate, ali bote samo mene pu- j , stili tukaj, samega ranjenega? j: i:Ne ruske, ne avstrijske kroglje - r/, zaledja me niso ubile, zdaj me - bete pustili, da me pomanda in 3 potepta kopito kon.j ruskih Ko-c.zakov? Tukaj v tem gozdičku, , j odrezanem do celega sveta? Do j sanitejcev je bila vsaka prošnja I zaman, vse ni nič pomagalo. Ali 1 vendar se me je usmilil moj to- r variš Franc Palčič, on me je od-j I vlekel proč, skozi gozd. On se ni;c nič bal, če so prav frčale kroglje. j;: I Ko me prinese do kuhinje 7. peš-1 j polka, je prosil za nekoliko kave j 2 za mene. Dobil ga je in sva vsak! j par požirkov dobila. Srečen sem J -bil, da me je spravil France sko-11 ro do ceste in tudi on je bil za-U dovoljen, da se je rešil nekoliko' 1 bitke. Dal mu nisem za to nič.1/ Bodi pa mu zato ohranjen naj-^ lepši spomin, saj že počiva v do-j a mači zemlji. Takih prijateljev | ima svet malo. France je bil tak, ( tovariš in prijatelj. Bog mu daj .1 vse dobro! t V bližine ceste se je nahajala t druga sanitetna patrola in je bil \ poleg tudi njen komandant, moj 1 prijatelj Miha Janžel.j iz Iga. Fi •anc Palčič me izroči sanitej- j cem. Miha me prijazno nagovo-jj ri, kako je z meno.j, če sem tež-jr ko r'anjen, da ima še za enega j moža prostora na vozu, da me ( odpelja v mesto Grodek v voja- : ško bolnico, da nas obvežejo in j potem bodo poslali naprej v , zdravljenje v zaledje, ker v Gro- , delcu ni prostora za vse ranjen- , ce. Ko so me naložili na voz, sem j se za trenotek kar oddahnil. No, 3edaj bom pa kmalu obvezan, da mi ne odteče kri iz ran. Pa je šlo silno počasi tudi pri sanitejskem oddelku, zakaj vedi sam Bog. Voz se je ustavil in se 1 iii premaknil več ur naprej. Moj ' tovariš poleg mene je bil silno ' težko ranjen, je klical pomoči, 1 da naj mu pomagajo vsaj v zad- : njih zdihih. Ker ni bilo pomoči, moral je umreti. Utihnil je in obmiroval, rešen zemeljskega j > trpljenja za vedno. On ne čuti tega vojnega hrupa, ne ruskih ! krogel j, ki so še vedno udarjale : I po okolici, več ur. Po široki cesti ■ se pomikajo počasi zaradi, velike i gneče. Prve, ki pridejo vpoštev | l j so na cestah in potih artilerijske • 1 municijske provijantne kolone. | Za te se mora napraviti prostor, da vozijo k topovom granate in šrapnele in drugi tak provijant.1 Ob cestah korakajo pešpolki, da1 se dviga prah vse križem. Jaz sem ležal na nosilnicah podobno ležišču, iz platna. Ležal sem v krvi, prosil pomoči, da naj Ime obvežejo. A vse zaman, niko-' j gar ni bilo, ki slišal moje pro-' šnje... I Na tisoče in tisoče broječa ar-'mada se umiče, z tako naglico, da so se ceste in vsa pota kar zajezila. Do 11. ure zvečer nismo, .mogli nikamor naprej in še poltem zelo počasi. Od 11. ure zve-( j čer pa do 9. ure zjutraj je vzelo, jda smo prišli do kolodvora. Po .dve uri dolgi cesti smo se vozili j skoro 10 ur. Mesto Grodek je bi-jlp medtem že vse izpraznjeno. I Vse se umika, vse beži . . . Z ara-j Idi prehudega pritiska ruskih čet I je vse v zmešnjavi. Nas kar je jbilo še živih so hitro pometali v j iželezniški živinski voz, postlan nekoliko s slamo, mrtve pa so odpeljali na vojaško vojno poko-1 pališče. Za obvezavo ranjencev ni bilo časa. Vlak nalahko zažvižga in se začne polagoma premic jkat iz postaje. Z Bogom dragi Itovariši, z Bogom bojevniki, vi ,ki ste pustili svoja mlada življe- c jnja na teh galiških poljanah. Z !\ j Bogom nikdar pozabljeni Gro- \ idek, ti z krvjo prepojena gališka 'j I zemlja. Koliko mojih tovarišev j je moralo umreti na tej tvoji .zemlji. Srečen se počutim, če-iprav ne morem ničesar niti sam , [ nebi pomagati, ali živ sem še . . . j I Ležal sem lačen in žejen na tre-Ibuhu, da ni tekla tako kri iz ran. J Drugi dan so me še le obvezali. 'Zdravniki so nas le površno pre-1 ;gledali, v kakem stanju da smo, i I več se niso zanimali za nas. I Nato smo bili prepeljani na j] .Ogersko v bolnišnico mesta Ko-!] losvor, v Marije Elizabete sani-torium. Težko sem bil ranjen. V '< treh mesecih sem toliko ozdra-vel, da ni bilo več ran. Poprej !f me niso hoteli dati v Ljubljano. V svoj rojstni Rraj sem prišel!; I pred božičnimi prazniki, ne še 'zdrav, niti ne s celimi rebrami, ] J ali zopet smo dobili povelje in 20. , januarja leta 1915., ravno pred > dobrimi 20. leti, srno zopet mo- . rali odriniti na bojišče v Kar pa-'j te. Kaj je drugič iti na bojišče j-ve le tisti, ki je že enkrat umiral L 11a bojišču. Kako bije srce k zad- |j nji molitvi ve le na smrt obso-1 jeni... J3 ---0- i NAJVEČJE ANGLEŠKO VOJNO LETALO |j Novi angleški vojni hidi'o- '! plan "Saraband" je največje j: letalo, kar so jih doslej zgra- ( dili na Angleškem. Tehta 31 t, ima 36.5 m krilne razpetine j in 27.5 m dolžine. Šest motor- : jev mu proizvaja skupaj 5.500 i k. s. in mu d!aje povprečno j brzino 240 km na uro. Vsako minuto se dvigne lahko za 230 m, a njegov akcijski radij | znaša ,2300 km, tio pu s celot-. nim tovorom, ki presega nje-govo težo še za 6 t. Letalo je oboroženo z več težkimi strojnicami in 3.8 cen-Itimetrskim brzostrelnim topom, poleg tega nosi s seboj bombe in municijo. Posadke ima deset mož, ki razpolaga z J udobnimi spalnicami in elek-jtrično kuhinjo. Kot .posebno ■ prednost "Sarabande" nava-, ! jajo, da se more držati tudi na . najbolj viharnem morju. Zgra-J ditelji tega velikega zračnega ' • vojnega broda pravijo, cla bij po tem uspehu lahko brez na- • NA PRODAJ , za preostanek na mortgage' . sledteča poslopja: na 1804 W . 22nd PL Chicago, poslopje iz j t opeke, štiri stanovanja po Šti-j ri sobe, z eno kopalnico, i j Na 1S34 W. Cermak Rd. tri . stanovanja po šest sob 3 kopal-. nicami. J Na 2128 W.,24th St. dve sta-t hovanji s šestimi sobami s ko-; palnicami. j Na 1804 W. 21st PL dve le 1 seni hiši v ozadju po štiri so-3 .be. -j Sprejmem $500 kot naplači-lo ali pa delnice Buildg. - Loan. Preostanek np. lahke ob- - roke. Vprašajte pri K. Ropa & i Son, 1710 W. 21st P!., Chica-i go; Canal S465. daljnjega zgradili 100 tonsko j J vodno letalo, ki bi prevažalo , po 36 potnikov razen posadke J preko oceana. ---o_ I Oglašajte v dnevnik« "Amer- j kanski Slovenec"! PRISRČNA HVALA IN ZAHVALA 1 Greenwood, Wis. j Ne moreva najti dovolj pri-1 mernih besed1, da bi se zaliva-j {lila številnim najinim prijateljem in znancem, ki so naju na tako premeten način presenetili ob priliki najine tridesetletnice skupnega zakon-, .skega življenja. I Bilo je na Veliki Šmaren, 115. augusta, ko naju po večer-'ji povabijo otroci, da bi se ma- | lo prepeljali. Ker je bil pa pri nas ravno tedaj Mr. F. Go- / sar, se nam je tudi on pridru-1 žil in tako smo se vozili okrog ' lin obiskali nekaj najinih pri- . iateljev. Niti na rpisel nama ni i' " ... > jprišlo, da bi se za najinim . hrbtom pletla taka zarota. Ko Ise v mraku vrnemo domov, , [naju -obstopi številna množica in zakliče gromoviti 'surprize.' ' |Ne morete si misliti najinih lobčutkov v tistem trenutku. 'Solze, ki so nam ob tem pri- zbru stopile v oči, so bile scl- jze veselja, kajti vedela sva, da imava prijatelje, toda, da I je pa cela slovenska farrnar- ska naselbina Willafld najin f 'prijatelji sva zvedela šele ta , dan. j Zato je najina dolžnost, da f se s temi skromnimi vrsticami javno zahvaliva posebno šo [vsem tem, kateri so to zami- j slili, 111 ti so: Mrs. Mary Go-'sar, ki je poleg obilnega dela ; ki ga je pri tem imela darovala ( še trinadstropni "cake" s tri- i 1 'desetletnico ; Mrs. Justina Vo- ^ larich \ns Mrs. Johanna Ar-, tach. —- Dalje se zahvalimo ; ; vsem da vo vatel jem za mnogo- ( . brojne darove, ki so jih nama , prinesli. Imen tukaj ne bova navajala, ker se bojiva da bi, ' 'tudi v vsej natančnosti, kate--!rega ne izpustila. Zato pa naj • ivelja vsem skupaj in vsakemu j; i posebej še enkrat prav pri- > . srčna zahvala. Hvalo sva pa tudi dolžna Vsem številnim udeležene-'m, j ki so se te slavnosti udeležili; Sin se z nama veselili. — Uvaja našemu č. g. župniku preč. ; Anzelmu Murnu, za njegov} poset in lepi nagovor. — Hva- ' . I la tudi Mr. in Mrs. Albin Za- | ' krajšku iz Chicago, ki sta na-j " ju presenetila omenjeni večer, j — Ravnotako prijateljem iz j ' Brights, ki s0 naju posetili. 'j Verjemite nama prijatelji, j da kaj takega nisva nikdar pri-'Ičakovala. Vašo naklonjenost' " bova znala visoko ceniti in ob | enakih prilikah tudi vrniti. Zato še enkrat, prisrčna ' if hvala in, zahvala vsem skupaj. I Joseph in Antonija Rakovec (Oglas) (Dalje) e Če pa ni človek v pravem re- z du in v pravem razmerju z Bo- r Igom in samim seboj, če ni v !skladu z vero in nravnostjo, če 1 Ista nemirna njegova vest in sr- k 'ce, pa bodisi po svoji lastni kriv- 1 Vli, po nesreči ali nevednosti ali j {pa od Boga'mu poslani poskuš- t [nji, tedaj pa ni treba nobene i druge težave in nadloge, da .ie s nesrečen. Človek v takem stanju I I je samemu sebi- največja nesre- z lea in najhujše 'trpljenje, brez \ j vse druge, nesreče in trpljenja, t: I Tako sem bil tudi jaz prej v j brez posebnih drugih zunanjih I: težav skrajno nesrečen, med , item, ko se pozneje čutim srečne- v Iga v sredi vsakovrstnih težav in r 'nadlog. i j Da, upam si trditi, da so za v človeka, ki živi in trpi brez Boga n lin vere in verske tolažbe, dnevi, 1 |brez vseh drugih težav, hujši, jkakor pa za vernega in Bogu t ludanega človeka leta z vsemi jr mogočimi težavami. 1. 16. V VARNEM PRISTANU t !■ Kakor, da bi po dolgem blodenju fc j)0 razburkanem in zbesnelem c jmorju prispel v varen pristan, d tako mi je bilo, ko me je Bog po tako čudni poti pripeljal v za-, g konski stan, na katerega jaz sam d prej nikdar mislil nisem. Tako b mi je tudi še zdaj, ko mi že dolgo vrsto let poteka, lahko rečem, n mirno življenje v sredi nemira, d poteka srečno življenje tudi v j sredi vsakovrstnih težav, kajti z sreča človekova ne obsf'.ji v t.m. r da je brez težav in nadlog, no j obstoji v bogastvu, časti, zdrav- . I,ju, blagostanju, temveč obstoji v veri, upanju in ljubezni. Te tri božje čednosti so temeljni stebri sreče za vsako družino, za vsoko hišo, za vsakega posameznika. Trpeti mi je bilo bolezni, smrt v družini, pomanjkanje, brezposelnost, zgubo, krivice, obrekovanje, preganjanje, pravde itd. Vendar vse to ni moglo omajati teh temeljnih stebrov sreče, v katere .je bilo z vstopom v pravi in od Boga mi odločeni stan zasidrano moje življenje. Od tedaj spoznavam in razu- t mevam prečudovito Previdnost c božjo in vem, zakaj mi je dal < Bog toliko trpeti, zakaj je poslal £ nad me take poskušnje, zakaj 1 sem bil v dvakratni krizi, da sem tičal v tako strašni temi, 1 prišel nazadnje v popolni obup, -imel se že za od Boga zavrženega, čutil se že duševno in telesno 1 vničenega. Zato pač, ker je Bog 1 j neskončna ljubezen in me je ho- < tel v tej svoji neizmerni ljubez- s ni potom trpljenja in poskušenj pripeljati na pravo pot, v pravi ' stan, me osrečiti, obogatiti, mi 1 dati spoznati njegovo dobrotlji-1 vest in usmiljenje s tem, da mi ' 1 je dal piti iz keliha bridkosti, 1 ' kar me je vtrdilo in vsposobilo za " nadal.jne borbe in poskušnje živ-. I iljenja, da jim znam in morem i II kljubovati, posebno pa, da sej morem in znam zoperstavljati i viharjem, proti veri, kateri po-j 1 sebno v sedanjih časih tako bes-' ; no divjajo in katerih žrtve so ta-1,1-o^ogromne in strašne, da sem " ise tako trdno in živo prepričal o ■ 'resničnosti vere, o resničnem bi-' i vanju Boga, katerega se seda- j " .nji brez ver ni svet drzne tako ta- j " j iti, da sem spoznal vso ničevost j " [brezverstva in vso praznoto 1 • brezverskih naukov, vso puhlost J - brezverskih učenjakov, spoznal [Vso bedo brezvernega življenja, > ^strašno stanje človeka, ki sovra- - ži Boga, spoznal zmote in naka-t ne verskih sovražnikov in straš-•> ne sadove, katere rodi njih pro- j ti versko delo in boj, spoznal ne-a varnosti, katere pretijo od vseh i. 'strani vsakemu slabo poučenemu e 'kristjanu, da znam in morem pred pjimi svariti, spoznal trpljenje, nesrečo in bolečino tudi = drugih, ki enako trpijo, ki so enako nesrečni, da jih tako razumem in jih zato znam in morem tolažiti in jim svetovati. šola trpljenja in poskušenj mi je bila v korist in srečo, v korist in srečo tudi mojega bližnjega. kolikor mi moči dopušča*-jo. Brez te šole bi ne bilo vsega tega, bi ne bila varna moja vera in z njo vred moja sreča. Dobil sem v tej šoli večje spoznanje Boga in samega sebe, večje spoznanje ljubezni in Previdnosti božje in zato večjo voljnost potrpljenja, večje zaupanje in večjo udanost v voljo božjo, dobil večje umevanje verskih res.. :nic, dobil večje navdušenje in več smisla za delo za Boga. vero in bližnjega, za obrambo vere in resnice in za boj proti boju verskih sovražnikov; dobil »novih moči, novih zmožnosti, novega poguma. Ta šola me je naučila biti ne trst, ki ga veter maje, temveč nepremagljiva trdnjava. Posebno pa me je ta šola trpljenja naučila cuniti vrednost trpljenja. O, blaženo trpljenje! Kako neizrečeno velika dobrota božja si! Trpljenje je najdragocenejši zaklad in biser, največji dar ljubezni in milosti božje. 'O, kako srečni, milosti in.blagoslova polni za me so bili oni dnevi, v katerih sem se čuti) brezmejno nesrečnega! Mislil sem takrat, 'da Bog zame ne mara, da 'me je zavrgel, da je daleč proč od mene, pa mi je ravno takrat največjo ljubezen in milost skazoval. bil mi ravno takrat najbližje. Da: "V varnem pristanu" dam lahko naslov temu odstavku, kajti od časa. ko mi je bilo dano urediti sv6je življenje in nastopiti novo pot, novi stan, novo življenje, v katerega me je Bog pripeljal in za katerega me pripravil, se je naselil mir v mojem srcu, katerega mi nobena zoper-nost življenja ne kali, ker sem se vtrdil v boju z njimi in spoznal, da vse, kar nas zadene, je volja božja v našo korist in srečo. To vse je človeku potrebno vedeti, in ker jaz nisem bil v tem dovolj poučen, je bilo potrebno, da sem vse to -sam skusil, prestal najboljšo šolo, šolo trpljenja in lastne skušnje. "Ker si bil Bogu prijeten, je bilo potrebno, da te je skušnjava skusila", pravi sv. Pismo. V tem mojem prepričanju me poleg lastne skušnje potrjuje še nek drug zgled, zgodba nekega duhovnika, katero sem v poznejšem času čital nekje pod naslovom: "Jaz mu bom pokazal, koliko mu je treba trpeti za Pioje ime." Zgodba tega duhovnika je v nekaterih ozirih slična moja. Tudi njega je Bog enako skušal in po mnogih bojih, duševnih bridkostih in velikem trpljenju pripeljal v srečen duhovski stan. v i katerem so mu bili boji, bridko-|sti in trpljenje in p*oskušnje vir I bogastva, milosti in blagoslova J božjega tako potrebnega rpu v !duhovskem stanu pri delu za Boga in zveličan je neumrjočih duš. Naj bo večna hvala Bogu za , vse, kar mi je poslal, za vse boje, bridkosti, trpljenje in poskušnje, j po katerih me je čudovito vodil, .1 varoval, ohranil in srečno pri-, .peljal v varen pristan življenja, j 1 (Dalje prili.) »a LET IZKD.^M ;R Pregleduje r-či in pn-rtn-Mii*- ijčala ; 1. M L SPtlfill OPTO M 1801 So. Ashto?«! Avenue Te!. Canal .OS*3 i Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj , do 8:30 zvečer. Stran i AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 24. augusta 1935 zem v cvetju, in pozneje, se je začela liberalna zidavi podirati in se je končno Pf dMa. Zdaj je na Nemškem "P0'1* tično tkatolijčanstvo" garje^ okuževalno. K0 morda prej slej pride čas, idia bo zopet nif; ralo to katoličanstvo nastopi'1 ker bodo vsi drugi "štriki" Pj1 pokali, bo vse zopet O.K.- 1 v ll( se kakih slavospevov ne manjkalo na to katoličani j ker bo pač pokazalo, da J edino pravilna smer. Resntf mora marsikdaj in mnogokJ za duri, ampak končno jo '' zopet postavijo za mizo. "Človek bi dejal, da je fant tu doma!..." "Saj je tudi!... Tako je ljubezniv in prijazen!" "Zares, vsega, zaupanja vreden mladenič; smatram ga bolj za gosta kolonije in za desno roko nego za člana kolonije ..." "Ali ga že dolgo Časa poznate?" "O, odkar se zaveda življenja ... Bil sem mu veroučitelj; pripravil sem ga za prvo sv. obhajilo. Preživel je šest let v, zavodu, kjer sem se zelo zanimal zanj... Zelo živahen mladenič je. Sanjal sem nekdaj kratek čas, da bi ga napotil v bogoslovje, da bi ga vzgojil po svoje, za svojega učenca in da bi mu ob svoji smrti poveril vodstvo vseh zavodov, ki sem jih u-stanovil. Ni čuda, da sem tako sanjaril; duhovniku se vsili taka sanja sama od sebe ob pogledu na brezmadežne duše mladih ljudi, ki jih sreča v svojem življenju. Toda žal.. "Zal? ... je ponovila teta Cecilija, ki jo je nenadoma obšla plahost. "Zal, pravim, se mi je zdelo, da pričajo mnoga znamenja dovolj nedvoumno, da Roger ni nedovzeten za čloVeške slabosti.. Bil je izredno ljubezniv napram sestram svojih tovarišev ... izredno sentimentalen in razvajen ..." "Saj ima pravico biti tak ..." "O, — seveda." "Torej?" "No, kaj; opazoval sem ga... in naposled sem se odpovedal svoji sanji v veri, da ni bila tako božja volja." "Prav ste imeli!" "Res? Ali Vam je morda že kaj zaupal o tem?" Obraz tete Cecilije je nenadoma oblila rdečica. Hotela je popraviti svojo napako: "Slovenski katoliški dn^*1 nah druži, da ?e razkrop'JeP •ned tujci, ne izgubimo ^' njimi.— izšel je I. zvezek pesmi pod naslovom "Iz življenja za življenje" zložil Ivan Zupan urednik "Glasila K. S. K. J." CENA LIČNO VEZANE: KNJIGE $1.25 S POŠTNIN0 VRED. Naroča se pri: IVANU ZUPANU 493 E. 120th St., Cleveland, Ohio Dobi se tudi v KNJIGARNI "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. __S Kakovost Teč«'" Požteno»t A. F. W ARH ANIK1 — LEKARNA — Posluje preko 32 let 2159 West Cermak R* ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL "Ne ... gospod Maude mi ni zaupal nič takega. Toda zdi se mi, da se ne motite, če mislite, da se mladi rnož nagiba k posvetnemu življenju. Čeden je, okusno napravljen ... zapeljiv... V Banzeauu je star pomorščak ki pravi — oprostite mi njegove besede — da duhovnik ne more biti drugačen nego umazan, suh in grd?" "No, no, Vaš stari pomorščak pretirava!... Na poslednjih dveh označbah naj bo še nekaj resnice... In če presodimo Rogerja s tega stališča, je povsem jasno, da nima poklica... Na koncu, pravim, bi bil zdaj vesel, če bi mu našel krščansko mladenko in bi ga videl, kako si postavlja svoje lastno ognjišče, kakršno zapoveduje Cerkev in kakršnih je Francija potrebna." "Da, lastno ognjišče... s krščansko mladenko. Resnično bi bilo škoda, če bi premotila tega ljubeznivega mladeniča katera tistih žensk, ki jih je v Parizu gotovo nešteto ... zlasti na Montmartru. Slišala sem, da je baš v tem okraju naravnost strašno!..." "Tudi to je pretirano!... V Parizu in na Montmartru je k sreči prav lepo število izvrstnih žena in zelo pametnih deklet. Seveda, tudi drugačnih je mnogo .. oh, pa nisQ zmerom same tega krive! Poznal sem dekle, ki ni pokusilo hrane osem in štirideset ur, iskaje povsodi dela, da bi si zaslužilo pošteno svoj kruh. Ce pade tako dekle, ni vedno povsem izgubljeno ... Parizu Živi mladina v veliki nevarnosti. To je vosek v ognju . . vosek, ki mu je dolžnost, da se v ognju ne raztopi. Napo- PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGi1 Pi Louis J. Zefra« Km-^&M 1341 W' CERMAK RD" CHICAGO, ILl" Phone Canal 4611 msfcai; Milj Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovft' nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. —' Cene zmerne. Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka ................................................................................................. 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ......................................................... 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest ................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 60c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: dfc ■ W " Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, M« Napačna je misel- mmmmmmmm- «če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za I tiskovine nepotrebni izdatki. DJ^M Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa ^fjfl tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, . Illinois Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois j ^I^I^II^i^IE^I^IMJIMJI^IEJIMIJI^I^ „__ _ _ „ ^ PIERRE L'ERMITE Deklica z odprtimi očmi' ^ ......................................................................................skega izvirnika sled ... ljubi Bog je tam ... Victor Hugo je napisal genljivo pesem: Koliko sem umirati videl deklet!... ... Jaz bi pa mogel napisati poglavje z naslovom: Koliko mladine sem videl umirati !.. "Torej Vas je strah?" "Zmerom me je bilo strah ljubezni vedno strah ženske. . vedno strah, da ne ostaneta oba v določenem redu, ampak da skočita čez ograje. Tak sem kakor tisti znani častnik, ki je dejal preden je napo- 1 čila ura napada na nož ... Tu imam lepe, zdrave, mlade fante, močne in navdušene... čez nekaj minut bodo skočili na j plan. In že bodo ranjenci, pohabljenci, i mrtveci. .' Ne maram, da bi mi kaka ženska ukradla ali umorila Rogerja ..." "Ali je morda prav posebno izpostavljen?" ' ■ "Dovolj, dovolj je izpostavljen . . V banki je seveda v stalnem stiku z ljubeznivimi, dražestnimi in pogostoma tudi zelo izobraženimi gospodičnami..." "In napudranimi?" "Da, napudranimi — zelo napudranimi ..." "Toda to še ni najhujši zločin, kajne?" "In poslikane so tudi. Kako lahko je eni ali drugi zbuditi v viteškem srcu nagnjenje, ki bi trajalo dan, dva ... nagnenje, ki nima druge utemeljitve, druge hrane nego srčkan obrazek." "Oh, in če se kdo v taki zaljubljenosti poroči!" — je teta Cecilija vzkliknila. "To bi bil skoro neizogiben polom, seveda. Že ko mine prvi mesec, se uboga otroka gledata z očmi, s katerih je padla mreža; spoznata se ... in se ne prepoznata več! Kar groza me je, če pomislim, da bi se mogla primeriti Rogerju taka nesreča, ki bi mu uničila vse življenje." "Upajmo, da se ne bo!... "Pred nekaj dnevi sem bil v njegovem uradu, da odideva skupaj nakupovat raznih stvari za 'Staro Rakovico'." "Pa menda ne loncev" "Vi ste okrutni, gospodična!... Vstopil sem torej malo pred Četrto uro v pisarno. Roger se je baš odpravljal domov... Mala strojepiska, sladka kakor srček, mu je pomagala obleči površnik... druga mu je sila ljubeznivo popravljala samoveznico, ki ni bila — tako je izgledalo — točno na svojem mestu ... tretja mu je uslužno prinesla klobuk in paličico ..." "In on, kako se jq obnašal?" "On? ... se je smehljal... Držal se je kakor mlad harambaša, ki se mu ta usluž-nost zdi nekaj naravnega!. ." "Tako se zgodi, da nekega lepega dne postanejo najboljši mladeniči žrtve takih lilik!..." je vzkliknila teta Cecilija, ki se je naposled vendar zgražala. "Da... videl sem že mnogo takih primerov ..." "Mnogo?" "Dovolj, da se v človeku zbudi bojazen." "Evo, zato tudi ponavljam pri vsaki priliki materam, ki imajo sinove: "Motrite vendar z bistrimi očmi!... Bodite previdne! ... Zbirajte okrog svojih sinov ta-, ka dekleta, ki so vredna Vaših otrok, godna za možitev, to se pravi da so v dostojnem položaju, primerna po naobrazbi in verna svoji veri!" (Dalje) Ljudje na — Marsu. Veliki časniki imajo svoje "nedeljske priloge," in med temi navadno tudi kak "znanstven oddelek — scientific section." Navadno je znanstvo uboga Jerica, ker gre pač bolj za to, da se veliko številk »časnika proda, pravo znanstvo pride šele potem na vrsto, ako .je sploh kak0 znanstvo. Na-Itisnjeno je in pomnoženo še s kakimi prav kričečimi podobami, da roba "pade bolj v oči." "Ljudje na Marsu" je posebno priljubljena točka. Zdaj go_ vorimo na velike daljave, in je vrlo aktuelno, če morda "IVlarčani" poskušajo z nami — govoriti. Ta predmet je obravnava] prof. Low, angleški, znanstvenik. Na sebi je vse v redu, saj bi nehal človek biti človek, ako bi se ne zanimal za razne panoge na znanstvenem polju. Navadno pa je znanstvo najmanj pomanjkljivo, in to diskreditira vso stvar. ''Marčani z nami govoriti.." Iprav zanimiva razprava. Am-; pak, ali pa sploh kaki — Mar-čami obstajajte, toraj ali so na Martu kaka nam vsaj podobna bitja, to manj "pade v oči," manj vleče, ne kriči tako, ka-ikor zadeva, če skušajo taki ali taki Marčani z nami govoriti. Možnost kakih nam ljudem podobnih bitij, to je bolj primeren predmet res kakega I znanstvenega razpravljanja, in mednarodna astronomska i unija se je zadnjič v Parizu bavila s tem vprašanjem ter ! povsem znanstveno dognala, da vsaj nam ljudem podobna bitja na Martu niso mogoča, ker zrak vsebuje komaj en od- stotek množine kisika, kolikor ga imamo na zemlji. Pri nas 1 v Leadvillu imamo le kako malenkost manj kisika, pa moramo tupatam malo — sapo loviti, na Martu je le en odstotek, toraj so kaka nam po-dobna bitja nemogoča. S tem odpade tudi vprašanje, ali skušajo Marčani z nami govoriti. i Morda mika človeka tudi I bolj, ali bi bila še taka bitja kje, kakršna smo mi na zem-ilji. Tudi vse v redu, če se za kaj takega zanimamo. Vsaj I jaz bi pa menil, da bi bilo bo-!lje, ako bi se ljudje bolj zase zanimali, za se namreč da bi vsak po svojih močeh in sredstvih skušal priti do pravega pojmovanja svoje lastne nara-1 ve, kaj je namreč človek, ker (eden pravi, da je človek le. .malo bolj razvita žival, drugi j ,pa koraka po zraku, ko se ima, za nekega boga... velika veči-J na pa sploh živi tja v en dan. ! Prvič "Zemljani," potem bi prišli šele kaki — "Marčani." j Stara roba , Celo svetovno časopisje pri-jčakuje v Nemčiji nov kulturni boj. Tak boj je počel Bismarck po francosko-nemški vojski, j iBismarck je moral "iti v Ka-1 noso," on sam je padel, nem-j ški katoličani so se v borbi le ojačili. Sedanji naziji imajo hujšo silo na razpolago. Hitler je tudi mnogim katoličanom pravi polbog, saj ni ravno malo dosegel za Nemčijo, ko je kratkomalo strgal zadnjo mirovno pogodbo, in se ga j nihče ne upa dotakniti. Hitler celo malo zavre, akb njegovi I - brezpogojni hlapčki postanejo preveč prešerni. Na piko so vzeli zdaj — katoličanstvo, ne pravijo ravno katoliške Nemce. Izraz za nastop zoper katoličane je, da gre zoper "politično katoličanstvo." To je stara roba, samo izraz je predrugačen. Kak sličen izraz se rabi vse-■ povsod zoper katoliško cerkev, kjer mora ta cerkev nastopiti, ker ne more in ne sme prepustiti, da-bi kdo izvil iz] njenih rok pravice dane ji pol božji avtoriteti. Kak malo orni-nožen izraz rabijo, pa juriša-jo le zoper cerkev kot ustanovo božjo. I Ob času, k0 je bil v Avstriji in še posebno na koroškem liberalizem v cvetu, je stala posebno slovenska duhovščina pod označbo, da je "politična duhovščin a/' in celo nemški cerkveni krogi so p"o strani gledali na slovensko politično duhovščino, dasi je ta duhovščina delala le za pridobitev j prav naravnih pravic za svoj narod. Označba "politični duhovnik" je vplivala prav oku-jževalno. Pozneje se je precej jizpremenilo, ker ie bila smer ^popolnoma v skladu dobro politiko, in . še marsikaj osebno ugodnega je prinašala ta politika, seve, ako je bila uspešna, ker na zunaj je uspeh | prvi pogoj. Razna in važna mesta so se zasedala prav po !— političnih zaslugah, dasi je bila slovenska duhovščina ra-;di germanskega režima vedno [prikrajšana. Tudi drugje na I Slovenskem ni bilo dosti drugače prej, ko je bil liberali- OR. H. II, PPC-TR DENTIST 2159 West Cermak RfJ (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO PISANO POLJE J. M. Trunk Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Stara domovina klice! Obiščite deželo svojega rojstva! 7 DM D3 JU0SLAVIJE Bremen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane * Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki: DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD 130 W. Randolph St., Chicago^/