KNJIŽNICA CI UE 1919 Slovenija Sreda, 25. maj 1994 Št. 16 - 17 Leto XXVIII Cena 100 SIT 1994 A I 1 Celje - skladišče Per III 127/1994 5000001680,16/17 COB1SS Q Pretep s koli, puškami _____in avtomati______ Na Binkoštno nedeljo so iz cerkve sv. Jožefa zapeli novi zvonovi stran 21 Zasvojenost med gim- Rogaška vrača dobi- Odbojkarice so se od-nazijci stran 13 ček stran 14 bile v svet stran 30 2 Forum Iz vsebine: Zapostavljanje prve slovenske vlade stran 3 Hudiču moramo gledati v oči in mu reči, da je hudič stran 6 - 9 Iz malega raste veliko stran 12 - 13 Legenda se vrača stran 15 Drevo za obešanje stran 16 - 18 Cola Cola želi investirati v žalski IBP stran 19 Zvonovi svetega Jožefa stran 21 Kdo nas gleda z neba stran 22 - 23 Naftna mrzlica na severnem tečaju stran 28 - 29 Zavrnila dva milijona dolarjev stran 31 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p,o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 4.760 HRD, Avstrija 9 ATS,Nemčija 2 DEM, Švica 2 SRF, ZDA 1 USA, Švedska 6 SEK, Avstralija 2 AUD, Italija 1.220 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom, lastoročnim podpisom, po možnosti tudi telefonsko številko, s katero bi bilo mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo ne bo objavljalo pisem, ki sejejo sovraštvo. DOBLJENE BITNE MU ČOFOTANJE M SUHEM T T valjenje o uspehih Obrtne Zbornice Slovenije oziroma njenih predstavnikov v dogovorih z vlado je samo ceneno pridobivanje točk pred volitvami na vseh ravneh te organizacije. Uspeh, kot ga pojmujejo, je v resnici samo tih dogovor rdečih prijateljev brez baze. Navidezno popuščanje ministrov je samo pomik (prestavitev izvajanja zakona o vodenju poslovnih knjig na 1.1. 1995). Take so te zmage. Z^VZS se ni zganila skoraj W do samega sprejetja nove zakonodaje, da bi se sedaj lahko nekateri razglašali za prvoborce in zaščitnike obrtnikov. Ko smo 12. 2. 1994 v modri dvorani na Golovcu zborovali, so bili navzoči “glavni” iz GZS iz Ljubljane, to opisujem za tiste, ki niso bili tam. Zanimivo, da so kritike teh ljudi in g. Graha letele na ministre Tajnikarja, Gasparija in Puharjevo, kar pomeni, da imamo obrtniki še naprej težave s komunističnimi ministri. Prvega je nekoč ob ustoličenju z izjavami g. Grah odločno podpiral. Razložili so nam, da je bil pisec nove zakonodaje dr. Turk, ki pa je žal samo teoretik (po g. Grahu) in je bil dan v pomoč OZS od vlade. Ne čudite se torej, da je omenjena zakonodaja pisana po meri vlade, ne pa nas obrtnikov. G. Grahu je bilo lažje kritizirati zunanjega sodelavca kot pa zato plačanega uslužbenca na OZS. G. Sedovnik je bil tudi sotvorec nepotrebnega preimenovanja obrtnikov v podjetnika posameznika ipd. Ta pogruntavščina je zakonska prisila članstva, iskanje izgubljenih ovčic. Njen cilj je obrtnike, podjetnike spraviti pod streho Gospodarske in Obrtne zbornice, za akterje pa zagotoviti brezskrbno eksistenco. Dejstvo je, da se na OZS o vsem pomembnem odloča med nekaj ljudmi za tapeciranimi vrati. rPemu se bodo zagotovo JL uprli v Tržiču in v Kranju, kjer delujejo neodvisno od OZS, pa tudi posamezniki iz ostale Slovenije se naj ne odzivajo! To stane vsakega obrtnika preko 3000 SIT. Nisem še slišal, da bi finančno ministrstvo v tržnem svetu od zavezancev pobiralo članarino za zbornico, društva, itd. T iberalno - komunistični J—/oblastniki hočejo obrtnikom poleg socialnega bremena naprtiti tudi presežno administracijo iz industrijskih gigantov, iz katerih jo odpuščajo, preden jih bodo olastninili. S širitvijo predpisov hočejo zagotoviti preživetje novonastalih svetovalnih družb, knjigovodskih servisov, consultingov, katerih ustanovitelji so povečini sami in rasejo kot gobe po dežju. X 7 prvem demokratičnem V parlamentu smo imeli obrtniki preko dvajset poslancev. To je bila ekipa, ki je sprožila alarm med libero - komunisti in jo je bilo treba razbiti. To jim je uspelo s pomočjo nekaterih do tedaj privilegiranih in značajsko labilnih obrtnikov -poslancev. S težavo je bil odpravljen zatiralski zakon o dvojnem polnem plačevanju prometnega davka na repromaterial in končni izdelek, kar je obrtnike spravljalo v nekonkurenčnost. V napoto jim je bil minister za drobno gospodarstvo g. Brezar. S pomočjo istih in polno podporo OZS, g. Graha, je bil zamenjan z g. Tajnikarjem, človekom iz ZL (partije), ki je obrtništvu desetletje stala na vratu. Kakšna nelogika. T~7 a nadaljnje razbitje / j obrtništva so poskrbeli ustanovitelji rdečega SOPS-a. V sloviti predvolilni kampanji, v kateri denar ni bil problem, ker je bil naš (obrtniški), s pomočjo Forum 3 “stanovske” revije Obrtnik, so imeli najdražje plakate, takoj za Kučanovimi. ovice v Delu, 19. in 22. 1 14., kakor tudi 7. 5. v Sobotni prilogi, potrjujejo, da je g. Bogo Rogina, ustanovitelj SOPS - a, nosil levji delež pri razbitju in nesporazumih med obrtniki. Onečastil je obrtništvo in ga porinil v afero HIT za judeževe novce. Odgovorov g. Kandriča verjetno ne bo zaradi kosmate vesti akterjev. XTe vem, kaj naj vam še 1 i napišem g. Grah, da bi vam prekrvavil glavo. Vi bi blokirali ceste. Rdeči falangi, ki načenja substanco nam, otrokom in vnukom pa brezperspektivnost, je potrebno vzeti denar. Le tako jo bomo prisilili k razmišljanju. Bojkot plačil, dajatev, kot je takrat predlagal g. Ferlič, je primeren. Tako g. Drnovšek in Kučan ne bi potovala vsak zase na zasebne obiske in neke podelitve medaljonov v Ameriko z vladnim (našim) letalom. In kaj bi bilo treba narediti v Celju? /Celjsko vlado prisiliti v V^/pogovore glede oderuških najemnin in ocenitev vlaganj najemnikov. Sprožiti postopek za vrnitev Obrtniškega doma v Gledališki 2. Kdo je kriv, da se to ni naredilo? T) oskrbeti za vzdušje in 1 razumevanje med obrtniki in narediti konec desetletja trajajočemu sortiranju na po-membe, ugledne, itd. Pa ne mislite, da končujem zato, ker mi je zmanjkalo idej. Marjan Manček Rokodelnica mojstra Drete Celje DRŽAVA JIH JE POVSEM ZAVRGLA XTi treba posebej ugibati, -1 i koga mislim pri tem. To so seveda brezposelni, ki jim je pravica do podpore, seveda denarne, mislim, pošla ali pa je sploh niso imeli. 17~ ako živijo, naše države -LXprav nič ne zanima, pri teh velja seveda pregovor, ki pravi, naj si vsak pomaga sam. r I ’o je res, ampak kako, se X marsikdo vpraša. Določeni imajo srečo, da dobijo pogodbeno delo, veliko-kateri od teh še vedno dela na črno, velikokateri, predvsem mladi, kar javno po mestih prosijo tudi za denar. Na žalost, ko se izjalovi vse to, se pričnejo kraje, razbojni-štva in še marsikatera nečastna dela, ki spadajo tu zraven. ]V /T i smo do teh ljudi zelo lVAčrnogledi. Če le izvemo, da so nekje kaj izmaknili ali podobno, jih znamo tako ograjati, da verjetno tudi človeku niso več podobni. Toda nihče se ne vpraša, kaj jih je prisililo k temu. Velikokrat totalna beda, prazen želodec in prazna steklenica. v /^Te je s tem ogrožena vsa Vv družina posameznikov, je stvar seveda še hujša, če je pa ogrožen le en človek, je le za nekaj odstotkov bolje. Ne bom se zmotil, če bom zdaj trdil, da že vsak dan vse bolj na veliko beremo o tem. anima me seveda, ali o I-j tem berejo tudi naši vodilni v naši vladi in seveda me še bolj zanima, ali sploh kaj naredijo, da bi se vse to, o čemer zdaj pišem, zmanjšalo. Res je žalostno, da država, ki stopa po poti demokracije, teh problemov ne zna in ne zna reševati pozitivno. Močno upam, verjetno ne samo jaz, da se bi tudi za te obupance, seveda upravičene, pričela vsaj iskati rešitev, če se že takoj ne bo našla. X 7se bolj se pa bojim, da V naši politiki poznajo le ta pregovor, ki pravi:”Sita vrana lačni ne verjame!” Zlatko Škrubej, Šmartno 217, Slovenj Gradec DRUŠTVO OBŽALUJE VEDENJE STANOVSKEGA KOLEGA Izjava Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Zapostavljanje prve slovenske vlade V Ajdovščini je bila skromna proslava 5. maja, to je datuma, ki nas spominja na dan, ko je bila pred 49 leti ustanovljena prva slovenska vlada. Nekateri sicer trdijo, da je to bila druga in nekateri celo tretja slovenska vlada, ker da je prva že bila v času naše prve države Karantanije, druga pa leta 1918, še predno se je Slovenija združila z Jugoslavijo. Naj bo tako ali drugače, žalostno je dejstvo, da je ta proslava potekala nekako potiho, brez vsake pozornosti javnih glasil, brez udeležbe naše vlade, brez vodilnih politikov, brez predsednika in celo brez predsednika države. Vse skupaj izgleda, kot da se naši vladajoči sramujejo, da smo se Slovenci sami osvobodili izpod nemškega okupatorja in si v tistih burnih časih celo sami postavili lastno vlado, ki ni bila od nikogar podpirana ali celo blagoslovljena. Zapostavljanje tega zgodovinskega dogodka, ki je izjemno pomemben za slovenski narod, je skrajno neodgovorno dejanje in meče temno senco na vse naše politike. Posebno pa na tiste, ki imajo Slovenijo in Slovence stalno na jeziku, toda kakor je videti, jim je to malo mar, saj se niso oglasili v podporo temu dogodku. Glede na dejstvo, da je naša vlada zapostavila to proslavo, se nujno vprašam, kje je vzrok. Odgovor je verjetno naslednji: leta 1945 smo ustanovili prvo slovensko vlado, ki je delovala proti Nemcem, ki so takrat bili naši sovražniki in okupatorji. Toda leta so tekla, časi so se spremenili in prišlo je leto 1991, ko smo se odcepili od Jugoslavije. Pri tem dejanju so nam prijateljsko pomagali Nemci, kateri nam še vedno pomagajo na političnem pa tudi finančnem področju. To pomoč naša vlada verjetno previsoko ceni, zato je najbrž menila, da se ustanovitev prve slovenske vlade ne sme preveč poudarjati, da se ne bi skrhali odnosi z Nemčijo. Čeprav naša mala država resnično potrebuje zaslombo in razne oblike pomoči, ni pametno, pa tudi ne koristno, da lastno zgodovino zaničuje. S tem dejanjem zmanjšuje ponos naših ljudi do lastne veljave in ustvarjalnosti ter mu vsiljuje miselnost, da kar smo Slovenci državotvornega ustvarili, je malo vredno in še tisto odvisno od velikih tujcev. Torej, nismo hoteli praznovati ustanovitve slovenske države, bomo pa na veliko praznovali neko bitko pri Zemonu, Iger so se pred davnimi tisočletji spopadli Germani (Nemci) za versko oblast. Torej so se na našem sedanjem ozemlju med seboj bojevali tujci, saj naših slovanskih prednikov takrat še ni bilo v naši Vipavski dolini. Ampak za nekatere je pač pomembno, da se proslavljajo boji tujih vojsk bolj svečano kot pa ustanovitev lastne slovenske države. Ali res postajamo to, kar je zapisal naš veliki pisatelj. Iskreno, upam, da se te besede v bodoče ne bodo uresničile ter da bo mlajši rod bolj spoštoval državotvornost Slovencev. Franc Rado Jelerčič, Cankarjeva 17, Nova Gorica 4 Forum '17'er je dejanje Vincija Vo-J\-guea Anžlovarja, ki je nedavno postal član Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev v izrazitem nasprotju s prizadevanji društva in s prakso strpnega dialoga, se nam zdi potrebno, da se kot uradna stanovska organizacija distanciramo od vedenja našega kolega. AT jegovo neotesano 1> vedenje obžalujemo toliko bolj, ker se je zgodilo v času, ko društvo vlaga velike napore v to, da je slovenska kinematografija končno dočakala ustrezno zakonsko regulativo in lahko upa na produkcijsko znosnejše delovne pogoje. "X 7 ta nastajajoči koncept V slovenske filmske produkcije prav gotovo ne sodijo narcisoidni in prepotentni izgredi kolega Anžlovarja; prav nobenih ekskluzivnih pravic mu ne morejo in ne smejo zagotoviti niti država niti stroka in upamo, da tudi politika ne. Obenem pa bi društvo bralce pa tudi ministrstvo za kulturo rado spomnilo na preprosto, vendar še vedno ugotovljivo in preverljivo dejstvo, da se je sporni film kolega Anžlovarja imenoval Pickpocket, Gipsy eyes in podobno, pritihotapil v program za leto 1992 mimo sleherne strokovne verifikacije, še več, ekspertna komisija je scenarij zavrnila. Politika? Ne vemo, štafeta kulturnih ministrov je zabrisala sledi. bstaja pa nedorečeno V/ vprašanje: kako je mogoče, da si slovenska država, ki skopari pri denarju za kulturo in še posebej pri denarju za film, privošči, da v neki pretežno tuj film investira približno tri četrt milijona nemških mark, kar je le malo manj, kot stane povprečen slovenski film, in si pri teh stroških ne zagotovi predvajalne kopije in distribucijskih pravic za Slovenijo? Preprosto nerazumljivo! 'TT'aj je to državo, to minis-X\.trstvo, to politiko gnalo, da je v imenu nacionalne kulture vlagalo v ameriški komercialni projekt? Stroka gotovo ne. Zato upamo, da bo ta neokusna zgodba tudi poučna. Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev Liberalci so padli na glavo Ker so liberalci v Rusiji padli na glavo, je zdivjala hiperinflacija. Nastal je silno tanek sloj mafijaških velikih novih bogatašev in množična revščina, v nekaterih predelih Rusije celo lakota. V treh letih so realne povprečne plače padle za 38%, minimalna plača pa je s 25% zdrknila na samo 7% tako znižanih povprečnih plač. Ogromni vojaško gospodarski kompleksi so žilavi pri prestrukturiranju. Gospodarski zastoj v podjetjih, ki proizvajajo potrošne dobrine in se ne morejo posodobiti, ker ni ne kapitala, ne programov, ne kadrov, je ob naraščajoči brezposelnosti strahoten. Brezposelnost je sicer dokaj majhna, a v zraku je grožnja množičnih stečajev. Država od velikih podjetij ni sposobna prevzeti vrtcev, domov kulture, športa, počitniških kapacitet in njihove storitve narediti dostopne vsem, ki jih nujno potrebujejo, ker je proračun bankrotiral. Ob 20% mesečni inflaciji ljudje Čakajo na plače dva do tri mesece. Povprečne plače v šolstvu, znanosti in kulturi so dvainpolkrat nižje od plač v gospodarstvu. Inflacija je v nekaj mesecih požrla vse prihranke upokojencev: včeraj niso imeli kaj kupiti, danes nimajo s čim.. Nič ni tam, kjer ljudje menijo, da bi moralo biti, nič ni tako, kot je bilo še včeraj, nihče ne ve. kaj bo jutri. To izkušnjo nemoči in negotovosti doživi že bežni obiskovalec Rusije ali tujec, ki v njej začasno živi: privaten iokal, kjer so še včeraj imeli ruske specialitete. Pred vrati paravojaška straža. Vrata zaklenjena. Odpirajo se na zvonjenje. Toda novi gospodar je Američan, lokal je povsem preurejen, strežejo v angleščini, ruske nacionalne specialitete je izpodrinila ponudba ameriškega steak-housea. Cene astronomske... Najhujše ni to, kar je ljudi že doletelo, ali kar jih še utegne doleteti. Najhujše je, da na to, kar je, ali kar še pride, ne morejo vplivati z nikakršno racionalno strategijo. Zato je v Moskvi danes trikrat več umorov kot v New Yorku. Rodnost je upadla za tretjino, za skoraj toliko pa je v enem letu poskočila umrljivost. Prevladujoči vzroki smrti so enaki kot v bednem Ameriškem Harlemu: kap, infarkt, nesreče, samomori, zastrupitve z alkoholom, umori. Otroci so spet začeli umirati za davico, steklino in otroško paralizo - ker so jih nehali sistematično cepiti. Človek iz puščavskega plemena je vzel steklenico cocacole in jo vrnil “bogovom” tako, da jo je zalučal v praznino na koncu sveta. Kaj naj s svojo steklenico, polno dogmatskega, tacherjanskega liberalizma, naredijo Rusi? Ponudbe že prihajajo: Žirinovski, Gorbačov, pra-komunisti Violeta Hoseman ZA SPOŠTOVANJE VOLJE LJUDI Izjava za javnost 'Predstavniki šestdesetih Jl območnih organizacij ZLSD, zbrani na današnji 3. volilni delavnici, odločno protestiramo proti nerazumljivi kršitvi volje krajanov koprske občine. Včerajšnji sklep Ustavnega sodišča RS o razveljavitvi referendumskega območja za predvideno občino Koper postavlja pod vprašaj celotno sedanjo reformo lokalne samouprave. Če predvidena koprska občina ne zadostuje ustavnim in zakonskim opredelitvam lokalne samouprave, kako lahko šele več kot sto majhnih in šibkih občin, ki komaj zadovoljujejo zelo splošne in ohlapne zakonske kriterije, zadostijo tem istim opredelitvam?! Enostranska odločitev je razvidna tudi iz tega, ker Ustavno sodišče razveljavlja jasno izraženo voljo prebivalstva na Koprskem, da oblikuje močno občino, ne postavlja pa pod vprašaj veliko bolj sporne predloge za oblikovanje šibkih občin z minimalnimi možnostmi za normalen razvoj npr. na Goriškem ali v Prekmurju. r7 druženi listi opozarjamo, Z—ida v zgodovini slovenskega naroda, posebno pa Primorske, vsiljevanje volje državljankam in državljanom nikoli ni obrodilo dobrih sadov. Zato predlagamo poslanski skupini ZLSD, da v Državnem zboru sproži zahtevo po ponovni presoji celotne reforme lokalne samouprave. Ljubljana, 21. maja 1994 Dušan Kumer Glavni tajnik ZLSD Varuh pravic 5 Maščevanje slovenske države General Drago Ožbolt in njegova zasramovana družina nista do njegove prezgodnje smrti prejela pokojnine za oseminštirideset let generalove delovne dobe. Zgodovina bo pokazala, ali je in kaj je bil general Ožbolt kriv, ko je prenesel zapoved generala Hočevarja o spravilu 20 odstotkov opreme TO v skladišča JLA in kaj je ta oprema v resnici bila, da bi Slovenci zameglili Beograd. V četrtek popoldne ob 16. uri se je nekaj sto pogrebcev na ljubljanskih Žalah poslovilo od pokojnega generalpolkovnika Draga Ožbolta, ki ga je država Slovenija izobčila kot narodnega izdajalca, čeprav je nesrečni in najmlajši slovenski general bil že pred osamosvojitvijo Slovenije upokojen in na smrtni postelji. Govorci ob preranem grobu so bili le obliž svojcem, da vsi niso sprejeli nezakonite in za slovensko demokratično državo grozljive doktrine o narodni izdaji. Predsedniku sveta za varstvo svoboščin in pravic človeka spoštovanemu gospodu Ljubu Bavconu Cenjeni, v globokem zaupanju v Vas osebno in Vaša nesebična prizadevanja kot vrhunskega strokovnjaka in borca za varstvo človekovih pravic in svoboščin v svetu in še posebej v nedavni zaključni fazi avnojske Jugoslavije ter današnji neodvisni republiki Sloveniji se obračam na Vas po pomoč. Razlog za to moje pismo je zavrnilna odločba SPIZ-a o moji pokojnini in izplačevanju akontacije vojaške pokojnine. Ta sporna odločba temelji na mnenju ministrstva za obrambo češ, da sem posredno vplival na slabitev obrambne moči TO republike Slovenije. Dejstvo je, da sem bil na svoji zadnji vojaški dolžnosti načelnik štaba TO SR Slovenije. V tej vlogi sem, podrejen komandantu, po izrecnem ukazu komandanta TO SRS generala Hočevarja in v njegovem imenu podpisal in razposlal ukaz Predsedstva SFRJ in hkrati generalštaba JLA kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil, o premestitvi dvajset odstotkov orožja in vojaške opreme v skladišča JLA, z ozirom na to, da je bil ta del opreme do tedaj hranjen v neprimernih in slabo zavarovanih prostorih. To je bilo aprila 1990, pred plebiscitom o samostojnosti Slovenije in eno leto pred junijskimi dogodki. Tedaj je še obstajal enotni sistem upravljanja in poveljevanja v JLA in TO kot enotnih oboroženih sil za vso SFRJ. Že pred neposrednimi zapleti med nekdanjimi republikami SFRJ sem pri Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo zaprosil za redno in normalno upokojitev. Vedel sem, da sem bolan. Telo mi je začela najedati resna in nevarna bolezen. Že prvi sistematični zdravniški pregled in njegovi izvidi so opozarjali na rakasto obolenje pljuč. Dokončno sem moral verjeti ob pregledih po srčnem infarktu maja 1990. Vse to je bilo potrjeno z zdravniškimi izvidi na Golniku in prej v UKC v Ljubljani. Operacija na pljučih v avgustu 1990, ki je sledila rahlemu okrevanju po infarktu, je nakazovala metastaze v glavi. Sledilo je zdravljenje s citostatiki in obsevanje glave. To se je dogajalo več kot leto dni pred junijskimi dogodki. V skrbi za biološko preživetje, ležeč v bolnišnicah in doma v bolniški postelji, nisem mogel nadaljevati z urejanjem formalnosti v zvezi s pokojninsko pravico, kar sem že začel pri zveznih organih. Tedaj sem bil zato v odvisnosti od sklepa zveznega predsedstva SFRJ, ki je upokojevalo generale. Bolnik, ki je odvisen od tuje pomoči, si pač nisem mogel urejati zadev iz Ljubljane do Beograda, ko so bile prekinjene celo telefonske zveze. Seveda takšen nisem mogel škodovati oboroženim in drugim obrambnim silam v Sloveniji. Nisem tudi mogel na vrat na nos hiteti z vlogami na SPIZ v Ljubljani, ko pa sem bil podrejen režimu zdravljenja. Saj je najbrž logično pričakovanje, da takšna z delom utemeljena in neodtuljiva pravica ne more imeti roka, vse dokler sem živ, ko pa je vendar zakonito tudi prenosljiva na zakonsko ženo, oziroma šolajoče otroke upravičenca. Sam sem bil brez denarja, finančno mi je pomagala žena. Sedaj prav tako. Ne more biti dvoma, ta primer je kazen, izrečena na domnevi, torej brez dokazil in ustreznega postopka in izven domene procesnih garancij pri ugotavljanju materialne resnice. Takšne moči v pravni državi ne more imeti noben upravni organ. Odvzem pokojnine in pokojninske pravice ter zdravstvenega zavarovanja je nezaslišano protipravje. Kljub vsemu verujem, da bo množično sklicevanje na pravno varnost in stabilnost v pravni državi obrodilo sadove in bom tudi jaz deležen neodtuljive dobrine civiliziranega sveta, ki pa sem si jo sam prislužil z oseminštiridesetimi leti dela. Razumem, da je današnji čas demokracije na Slovenskem obremenjen s protislovnostmi in voluntarizmom, vendar me kljub vsemu čudi takšno flagrantno iznakaževanje prava, ki bi lahko postalo slab pravni vir. Deregulacijska moč odloka se je dvignila nad Ustavo in zakon. Kljub vsem krivicam želim ostati pokončen v osebnem dostojanstvu. Vložil sem ugovore na instančni organ v odprtem roku, vendar Vam zaupam bolj. Vaša javna beseda je poslušana, ima moralno moč in če boste poznali še moj primer, boste vedeli za razsežnost krivic z drugimi in s svojo stojim na Vaši strani. Z globokim spoštovanjem, Drago Ožbololt Ljubljana, 02. 11. 1992 Na podlagi omenjenega ukaza ja, bilo Teritorialni obrambi Republike Slovenije ody:$eto okoli ?OX fartr.Atii jttke in dodatne oboro! i tve. Več Ina odvzetega or-oi ja je v objektih JA ostal a vse do začetka agresije na 'Republiko' atovgiiua, 5Tl*7?iW Je—UTTa borbena p7tprsvj je n ost "Ter i tcrVilijne..obrambe z a i »vaj an j e obrambnih aktivnosti v času agresije bistveno oslabljena. Podpis ukaz a o od v z emu or-oi jA lfeV-1 torTa t n T* Obrambi Republike Slovenije, kol tuoi Tiobpfranje'" 'nadaljnjih aktivnosti proti obrambnTifn Slovenije, je tako pomenilo, ne s is er neposredno*, je v aq r es i ji na Republiko Til oveni To, v "smislu 2. odstavka H ena {c* cTCi r ITpTafev a n JV akontacij vojaikih pokojnin. 6 Zakulisje Zdrava bodi, moja domovina, in glej, da boš pogumno branila svojo Norost! Hudiču moramo gledati v oči Kaj je to, je rekel Janez Drnovšek in vrgel na mizo Novo dobo. Bom moral uporabiti svojo fondacijo Pharos in naša podjetja po svetu, da dobim to redakcijo na svojo stran? Ali naj jo razmažem? Pri tem je podrsal s palcem po mizi. Ministri Rado Bohinc, Ivan Bizjak in Miha Kozinc so molčali. Od kod jim podatki o helikopterjih v Uncu, je vprašal premier? Bohinc si je popravil očala, ki so mu drsela po nosnem korenu. Bizjak je šepetaje vprašal Kozinca, če ve, za kaj gre? Ti bi moral vedeti, ne spraševati, je stisnil ustnice Drnovšek. Tebe natikajo, ker je policija zasliševala tisto Albanko -Tha-nasijevo, je dahnil Bohinc - s pištolo na mizi. A to, je rekel Bizjak, križ božji, saj ni bilo tako, pištolo je samo videla, če je treba, bomo to še enkrat pojasnili, pojma nimam, zakaj to zdaj vlačijo na dan. S Komisijo pravičnost za mir pri Slovenski škofijski konferenci sem imel velike težave, ker je bil njen predsednik, gospod Tone Stres, ves iz sebe, ko je zvedel, kaj počnejo s to žensko v letu družine. Komaj sem ga prepričal, da ni ostro protestiral, čeprav je imel na mizi vsaj nekaj verzij izjave. Slovensko in mednarodno javnost je hotel opozoriti na sum, da gre pri procesu v Novi Gorici za kršenje apriornih človeških pravic. O tem se zdaj učijo že v osnovnih šolah, je bil togoten. To je pouk o človeških pravicah. ABC Teaching Human Rights, je skromno pripomnil Rado Bohinc. Stres je močno razburjen, je nadaljeval Bizjak. Najprej zato, ker si ne more dovoliti, da bi mu v Vatikanu očitali, da nima posluha za in pravičnost. Poleg tega si ga je slovenska javnost vtisnila globoko v spomin, ker je na znamenitem zborovanju v Cankarjevem domu odločno branil človeške pravice. Ne more si privoščiti, da bi mu očitali dvojno moralo. Poleg tega pritiska nanj Združenje za demokratizacijo medijev, vesoljno slovensko novinarstvo pa na urednike. Janša želi organizirati Odbor za zaščito človeških pravic in vanj vključiti Nika Grafenauerja, Rudija Šeligo, Jožeta Snoja, Jožeta Pučnika, Danila Slilvnika, Vido Petrovčič, Jerneja Junga in druge znamenite osebnosti slovenskega visokega poletja. Kozinc se je zibal v trupu. Kot morski lev. Malo naprej in malo nazaj. Bolj v desno kot v levo. Ivo, je zategnil, stran vlečeš. To s pištolo ni tako preprosto. Tvoja policija ima veljaven Kodeks policijske etike, ki je bil sprejet in objavljen novembra 1992. Upošteva pravila, vsebovana v Splošni deklaraciji OZN o človeških pravicah, Deklaraciji o zaščiti vseh oseb pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. To ti je vrgla v glavo Nova doba. Nič drugega. Ampak saj je bila navadna službena pokalica. Zenska je občutljiva. Njen advokat Andrej Stanovnik dramatizira vsako figo. Kot skobec preži na napake. Rado Bohinc se je zmuzljivo zahihital in bliskal proti elegantnemu in hladnemu Drnovšku. Ne moremo se vtikati v pravosodni postopek, je odprl in zaprl usta. Mene zanima samo to, je vprašal Drnovšek, kdo stoji za Novo dobo? Potem je dvignil telefonsko slušalko in ponovil vprašanje. Brez besed jo je odložil: Kučan pravi, da nima pojma. Da se ni treba mešati, če teče vse po postavi in vidikih države. V kaj, se je vznemiril Bohinc. V Novo dobo ali v proces, ki poteka v Novi Gorici? Tega ni povedal, se je zmedel Drnovšek. Poslušajte, je zategnil Kozinc. Nič ne moremo. Kot pravosodni minister verjamem v pravno državo. Res pa je, da nam davkoplačevalci ne bodo odpustili, če bodo morali plačevati njene napake. Tisti tam spodaj vabijo na novogoriški proces priče iz tujine in jim plačujejo potnino in druge stroške. Tujce vabijo z obrazci, da jih bo policija privedla, če ne pridejo pričat prostovoljno. Smo morali iz ministrstva intervenirati. Kozinc pobrska po mapi, 22. marca 1994 smo Temeljno sodišče v Novi Gorici opozorili, da v vabilih, ki se vročajo pričam v tujini, ne sme biti grožnje s prisilnimi ukrepi za primer, če se oseba vabilu ne bi odzvala, kar konvencije o mednarodni pravni pomoči še posebej poudarjajo. Republika Slovenija Ministrstvo za notranje zadeve KODEKS POLICIJSKE ETIKE Ljubljana, november 1992 Zakulisje 7 in mu reči, da je hudič Poleg tega je tudi narok razpisan na prekratek rok. Ker bo v tem primeru vabilo potrebno vročati po diplomatski poti, je potrebno narok razpisati na vsaj 4 mesece, sicer ni pričakovati, da bodo listine pravočasno vročene. Ugotovili smo tudi, da prevod vabila, ki ste ga priložili, ni bil identičen originalu v slovenskem jeziku in prosimo, da to upoštevati pri ponovni priložitvi vabila s prevodom. Krščen duš, se je nekaj nežnega in knapovskega premaknilo v Drnovškovi duši, kot daljni odmev na nejasen spomin: a tudi naša diplomacija je vpletena v te reči? Odločno je segel po slušalki, rekel halo, nato jo je z desnico prekril in za trenutek se je zazdelo, da se bo nasmehnil: Peterleta imam na zvezi. Poje, pravi žena. Ko ga je dobil k telefonu, je premier vprašal, kaj ima slovenska diplomacija s procesom v Novi Gorici ? Lulat, se je zadrl nenadoma, kako lulat, koga so peljali lulat? Pritisnil je na gumb, da je preplavil kabinet žametni glas Lojzeta Peterleta. Naša ambasada v Londonu je povprašala Irce glede dveh, kako bi rekel, no, Ircev, nekega Aidana Mc Governa in Vvonne Allan, se je slišalo. Poizvedovanje bi pomagalo razsvetliti novogoriški proces. Pa nas je njihovo Ministrstvo za zunanje zadeve peljalo, kako naj porečem, lulat. Malo so nas poučili o postavah in drugih vidikih države. 11. februarja 1994 so sporočili, da iz naše prošnje sploh ni razvidno, če jo je izdalo sodišče. Po irskih zakonih mora vse take prošnje izdati sodišče in ne preiskovalni sodnik. Niso našli povezave med Celtic Court Investments Limited in našimi obtožbami v tej prošnji. Mogoče bi veleposlaništvo to pojasnilo, so nas poučili. Narava zahtevanih podatkov bi morala biti bolj podrobno opredeljena. Glede na oba imenovana bančna računa pa bi bilo potrebno narediti vlogo na Bankers Books Evidence. Ta so menda navade v poslovnem svetu, kjer se jaz zelo trudim, da pojasnim naše posebnosti, potem me pa vlačijo po časopisih, da štejem na Islandu pingvine. Glede na prošnjo za podatke o eventuelnih bančnih računih, ki naj bi jih bili odprli štirje imenovani, no, ki jih zdaj malo bolj privijamo v Novi Gorici, so pa navedeni v drugem odstavku na drugi strani naše prošnje, nas opozarjajo, da ministrstvo ne more dati zahteve glede nedoločnih bančnih računov, odprtih v nedoločenih bankah. Zaprosilni organ bo moral točno navesti banko in njeno podružnico in še druge razpoložljive podatke, da bo prošnjo mogoče rešiti. Gornje zadeve je treba pojasniti, preden gre proš- nja v reševanje, so rekli veseli Irci iz zunanjega ministrstva. Vsi ste zabiti amaterji, je zatulil Drnovšek. Bohinc je začel po vseh štirih pod mizo iskat svinčnik, ki mu je padel iz rok. Saj ni tako hudo, je še enkrat zadonel mirni bariton Lojzeta Peterleta. Irsko ministrstvo za zunanje zadeve nam sporoča, da izkorišča priložnost, da ponovno izrazi veleposlaništvu Republike Slovenije svoje globoko spoštovanje. To pomeni, je dejal Peterle, da ne bo prekinilo diplomatskih odnosov s Slovenijo. Janez Drnovšek je brez besed zaprl telefon, z enim samim sunkom izpulil žico, in treščil aparat v zid. Rado Bohinc, vajen izbruhov Janeza Zemljariča, je pod mizo zagodel sve se vrača, sve se plača! Gosto tišino je motilo suho pokašljevanje varnostnika na hodniku. Bizjak je vneto listal Kodeks policijske etike, ki mu ga je vljudno ponudil Kozinc. Drnovšek se je sesedel v stol. Gledal je v strop in skozenj v razkošno majsko nebo. Novo dobo je treba ustaviti, je vzdihnil Bizjak. Pisano z veliko ali malo začetnico, se je kislo nasmehnil Kozinc? VABILO PRIČI Opravilna it. K,------------- Prt vseh vlogah nsvetftte to opravilno Številko? .ex6>xxfxx»zzx.'xztxtxe;<«ozto#.t»<'>.vz»z0..-zv>*z-.'x>*f.>z»x»>;z<».-:x:x\v.- :x z:v»x>.m- t- i »< H v X “ V1 * „ TEhLLJim SODIŠČE V LJUBLJANI 6.NOtA V LitiSUA*# . uufcijana, ® To vMh prinesite > uboji Ofcr. Zfc. |«. H (Vabilo pršil v An RoiNN GNČTHAi Eachtracha DEPARTMENT OF fOR£lGN AFFAIR8 Baile Atha Cliath 2 oueuN z 8 Zakulisje Kaj vem, je resignirano odgovoril Bizjak. Težko razumem. Tiste ljudi so obdolžili suma kaznivega dejanja. Na drugi strani pa Bruno Sacco, ki nastopa kot priča in tožnik, dolguje igralnici v Novi Gorici 750 milijonov italijanskih lir, ki bi jih moral vrniti v celoti, skupaj z 12 odstotnimi obrestmi, že do 20.08.1991. Potem je obdolženemu Kodriču napisal, da mu je žal, ker mora v Afriko, da pa bo vsem povedal, da so oni nedolžni, ker ima težave z vračilom denarja itd. Ne moremo se mešati v delo pravosodnih organov, je odsekal Drnovšek. Saj se ne, pogovarjamo se pa lahko, je vprašal Bohinc, ki je pod mizo bral Russelovo uspešnico o možganih. Potem se je skobacal na stol in povedal, da moramo čimprej opraviti volitve za sodnike po novem zakonu. Tudi sodniki so ljudje, nanje so pritiskali politiki in novinarji. Takšen je moral biti stalinizem. Najprej so žrtve zmerjali po časopisih. Ko so bili v očeh javnosti krivi, jih je bilo treba le še formalno obdolžiti in obsoditi. Kozinc ga je pogledal izpod čela. Bizjak je kimal. Ne, je udaril Drnovšek po mizi. Mene zanimajo dejstva, ne ugibanja (v bistvu je premier samo provociral; tega se je naučil v mladinski organizaciji, kjer so na seminarjih študirali kako voditi sestanke?). Nenadoma se je utrgalo Bizjaku. Vse je farsa. Thanasijevo držimo v zaporu, predsednik senata Zoran Sfiligoj pa je te ne uho pooiscl £vcw v NOVA OOZ-tCA Hr. "ŠFtUCrCn Pfc-Et.U>£.wT PROT £ ST AG,MUi»T *#,. »vite. TOUUft v;■>£-'& rt»v h-cTS. atot*-*** >5. > k> CJE-^) bva. M ^ AV i w . vVtrO H AcVe. "vHtL tU6-H~T TO t»£.v<>c. < TO P^TrAc<. (VLiMAMt A- ? fx,y umfvr 'Suc.vvt ike ahacac v- A LL. UČNE, (VOv^ < S,~ M N u A L t w Af^ t v-U-T 4*y t fv HT C A ivSLA Av^>fVw« A-k> ? ? «S TVilS. fv THE. ALfMVutAKt Mt A ^ TmE meo M-toOCttfT - U>UOk>*U« r6£Ui*-&-S O* M«. ATXOfcf CVEAa.V.-f TmAT v S TTIvl £<'-«•<-> PCiL ?OW - CCUUiKJ O* HOV* TO V« HV* efauEE TO TUOOE. THE OTHC-a. ! I TO U(VM„ tuE»e- TO KS. Nesi^HATO^,,- ntro.o^T V M T‘^OvY> TO TO >rrC w> w< tAco/ HtW v_ V E v C Cl, 1 w ()t M OAL (VTiA-ltt-S ( »bOT rčliiivlvt.va H * ta 5VT ACC, e Iv i »o VAUCH STOŽ>/ VOH SHOvvb T,etO TE^T-a sov^ I H,-, TXt- o*<= ^ tv*-, -pe.<,v2.'i. hoctno.a T.o-v ute. °* rms T>*v 4>E.2,vAwTS At->t> pauo^-^ e.TOiŽ.-b t>? VcmElTuo SOtui# V. Votuofr d-O.O /# TA so v A tik t*v, t*x HlT-oi.a ^ ^,vr C (Vi. f OH a *Pos-r - £x>*w u«sr« <-wa ciz£ tiu A Sf 0*‘ r h-E 3 o vnos. ■ Mft. » UOt TO <*)£ Tt»4S.& SO MUU+ /cCvVc E aotiV *.W#U) CKliU<*X (VU& Svtt-E.v’ iZEMAIM t>6.*.Pa-l Urr«-N (VUCS AS "TTrČ. 5.>v$».£.SSi<:U Or <) S.CA tX vs,.i_5 H>. AtONČ prosil Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici za presojo vloge branilca, če gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, ker je v predlogu za odpravo pripora obdolženi Anili Thanasijevi -Kodrič napisal, da sodišče vzdržuje nezakonito stanje, kar vsebuje vse zakonite znake kaznivega dejanja. Sodišču torej očita kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti. Poleg tega mi ne gre v glavo, da lahko nekomu podaljšujejo pripor na podlagi ustnih izjav in spisovnih podatkov, preveri se pa tega ne. Pogledaš v spis, ugotoviš, zakaj so že prej podaljšali pripor, novih dejstev ne preveriš in sprejmeš odločitev o podaljšanju aresta na lepe oči. Temu se menda reče - papež je govoril in stvar je končana, menda pravijo tako, oziroma nekaj podobnega ... Roma locuta, causa finita, se je zadrl varnostnik na hodniku. Drnovšek je spregovoril počasi. To še ni vse. V Bostonu so me opozorili, da zakonca Kodrič kolektivno obtožujemo za begosumnost. Opozorili so me, da kolektivne odgovornosti ni več. Poleg tega mi je CIA namignila, da bi radi tudi pravosodni organi Italije pretipali obisti Kodriču, zato nima razloga, da bi emigriral. Thanasijeva je medtem prosila za slovensko državljanstvo. Nikjer pa ne piše, da jaz ne bom emigriral iz te države, kjer je vse tako nepregledno in čudno. Kjer se vse rešuje s spornimi zadevami. Litem lite resolvere, je prikimal Bohinc : sporno zadevo Protestiram proti namigovanju in izrazom, ki jih je uporabil gospod Roman Sevšek (javni tožilec na tem procesu) med obravnavo 10. maja 1994 v moji odsotnosti. Kdo je dal gospodu Sevšku pravico, da napada Albanijo? S kakšno pravico na svetu gospod Sevšek napada in namiguje zoper moje osebno življenje v Albaniji in zoper mojo nesporno pravico, da se imenujem Albanko??? Ali je to proces zoper Albanko in Albanijo? Neo-demokratično-nacionalistična čustva gospoda tožilca jasno kažejo, da je še vedno prezgodaj, da bi post-komunistično pravosodje v Novi Gorici videlo resnico in mnogo prezgodaj, da bi sodilo druge države! Želim, da bo gospodu “terminatorju" - tožilcu jasno, da sem ponosna, da pripadam albanskemu narodu, ki se v zgodovini nikoli ni vtikal v zadeve drugih, vendar nikoli pozabil, kdo ga je nepravično napadal. Gospod Sevšek! Toliko bi vaz o zgodovini lahko poučila vaša mati! Vendar pa je s svojim poniglavim govorom gospod tožilec vnovič dokazal absurdnost tega procesa. Služabniki in lastniki firme “Temeljno sodišče N. Gorica d. o. o. ” so hoteli poravnati račune s HIT d. o. o. za nazaj. To je tipično za “post-komunistično državo”, vendar s tem spreminjajo ta proces v Disneyland pravosodja. Gospodu javnemu tožilcu se ni treba toliko truditi, saj je vsakomur znano, da sklepi Nove Gorice in Kopra ostajajo večno nespremenljivi in preprosti kot izrek Oscarja Wilde-a: “Bedaki in mrtvaki nikoli ne spreminjajo svojega mnenja!" Anila Thanasi - Kodrič Zakulisje 9 Helikoperji v tovarniškem poslopju Kovinda v Uncu. Delavci še vedno stavkajo in čakajo na razplet. Preiskava je v teku. razreševati z drugo sporno zadevo. Lahko je velika blamaža, če pridejo te stvari v javnost, je na glas razmišljal Drnovšek. Naj presodi sodišče, toda kršitve apriornih človeških pravic v postopkih in velika šlamparija se zdijo res verjetni. Vendar o tem ne smem imeti svojega mnenja. Zaihtel je. Počasi, kot v sanjah, je nato zavrtel številčnico na drugem telefonu. Tajnico je prosil, naj prikliče urednika. Kako, je vprašal, ko ga je dobil? Čez nekaj minut je slušalko odložil in prosil, naj mu prinesejo leksikon. Ko ga je dobil, je začel listati. Če, če, če, je mrmral, Čehov, Anton Pavlovič, ruski pisatelj in dramatik. Ta je- Urednik se sklicuje na Čehova - Drnovšek je pogledal svoje ministre - da moramo gledati hudiču v oči in mu reči, da je hudič, ne da bi zato lazili h Kantu in Heglu po razlago. Poleg tega je povedal, da mu je popolnoma jasno, zakaj se nam žvižga za človeške pravice in da ga ne zanimajo čvekanja o političnih razmerah v pokomunistični Albaniji ali Sloveniji ter še drugačna ozadja, ker Thana- sijevi ne sodijo v Novi Gorici zaradi njenih morebitnih zvez po svetu, marveč zaradi suma sodelovanja pri goljufiji. Da je frazarjenje o ozadjih procesa, s stališča pravičnosti, zanikrn stalinizem udbomafije in udbo-gverilcev, ki je prepojil temelje slovenske države. Tako je pred nekaj leti Lazar Mojsov šokiral jugoslovansko javnost z nekakšnim štabnim dokumentom, da bo izbruhnila na Kosovu kontrarevolucija. Tega dokumenta ni nihče videl. Nato se je začel peklenski ples. Končal se je z najbolj noro vojno. Tako ravnajo učenci nekdanje sovjetske KGB. Veliki manipulatorji. Zdaj v Sloveniji politiki in novinarji mahajo s podobnimi scenariji. V imenu zaščite delavskega razreda. Kakšna umazana farsa. Da mu gre na kozlanje, je rekel. Mnogi direktorji so najbrž res ocenili družbeno premoženje za 5, 10 in več odstotkov manj, kakor je bilo dejansko vredno, da so ceneje odkupili premoženje in omogočili njegovo prerazporejanje. To je nemoralno. Toda potem sodite sebi, ker ste to omogočili, ne pa da botrujete klasičnim ideološkim procesom, se je drl name. Da zanimajo Novo dobo izključno vprašanja kršenja človeških pravic. Ne pa ideološka ozadja, ki smrdijo po štabnih dokumentih in igrah brez kruha. Nekaj je na tem, je zmečkal Bizjak. Vsi so vstali, ko se je dvignil Drnovšek. Pri vratih je zadržal Kozinca in ga vprašal, če je tisto s pričami res? Res, je pokimal Kozinc. 25. 4.94 je prišel pričat Bruno Sacco iz Kenije. Povedal je, da se mora nujno vrniti nazaj v Mombaso, sicer bo izgubil službo. Predlagal je, da se ga v bodoče vabi z vabilom v angleškem jeziku vsaj deset dni pred narokom za sodišče. Potem so mu izplačali stroške. 3 milijone italijanskih lir. Robert Ayoub in Fred Ayoub pa sta prišla iz ZDA, vendar zaslišanje ni bilo mogoče opraviti zaradi bolezni obtožene Anile Thanasi - Kodrič. Sta pa zahtevala povrnitev vseh stroškov. Skoraj 5000 dolarjev. Zaupaš, je vprašal Drnovšek Kozinca. V pravosodje? V pravično pravno državo? Zaupam. Lauda post finem, hvali na koncu, je pribil Bohinc, ki je vlekel na ušesa. Milan Meden Foto:Vasja Ocvirk P.S.: Zbudil sem se. Sanje so se razblinile. Samo polkrepko izpisani stavki so zelo blizu resnici. Če bo kdo zagnal krik, da ga s temi norostmi žalim, bo le izdal svojo slabo vest. Zakulisje 10 DVE LETI POZNEJE: Ozadje grobe prekoračitve pooblastil zamaskiranih delavcev da bi odvrnili pozornost s pravih prekupčevalcev - v Orbisu je bilo toliko denarja, Zverinski pretep s koli, Nikoli nisva zanikala, da sva nabavljala orožje za SO Slavonski Brod, kar je vidno tudi iz dokumentacije in za kar je nesporno vedelo ministrstvo za notranje zadeve poleg seveda ministrstva za obrambo, ki je ves čas lepo sodelovalo s podjetjem Orbis. Po mariborski orožarski aferi je danes na osnovi pričevanj pred mariborskim sodiščem že tudi najbolj naivnemu Slovencu jasno, zakaj gre. Nama zaradi medijske zapore ni omogočeno, da bi lahko povedala resnico, saj niti midva niti naša stranka ne dobimo v medijih toliko prostora kot Drnovškov pes. Zato poleg ostalega zahtevava, da naj gospoda Bavčar in Janša kot tedanja ministra za notranje in obrambne zadeve povesta, koliko deset tisoč mark sta zapravila davkoplačevalcem, ko sta pripravila in izvedla senzacionalen scenarij o lovu na naju in pozneje o preganjanju Štormana po Evropi zaradi obtožb, zaradi katerih nikoli ni bil obsojen. Druga plat medalje Desetega septembra 1991 sva v podjetju ORBIS na osnovi pooblastila SO Slavonski Brod kupila 110 pištol znamke “Ma-karov”, od katerih sva jih 56 takoj predala omenjenemu organu po ceni 700 DEM, kolikor sva za njih tudi plačala. Drugo polovico oziroma 54 komadov pa bi morala predati nekaj dni kasneje, vendar se je zadeva zakomplicirala s padcem Okuča-nov. Po nekajdnevnem iskanju varnejše poti so naju iz SO Slavonski Brod obvestili, da je podjetje ORBIS cene pištolam medtem znižalo na 500 DEM in da višje cene niso pripravljeni plačati. Ker sva orožje že imela na zalogi, nisva mogla pristati na izsiljevanje in izgubo, zato sva se obrnila na druge občine v Republiki Hrvaški v upanju, da bova dobila nazaj vsaj svoj denar. V začetku leta 1992 se je znenada pojavil gospod Lok-mani, Makedonec, živeč v Mariboru, z obrazložitvijo, da pozna za nakup orožja pooblaščeno osebo SO Daruvar, ki naju bi želela srečati in nabaviti večje količine orožja. Srečali smo se nekaj dni kasneje na Trojanah in ob tej priliki naju je zaprosil, če mu lahko pripeljeva teh 54 pištol v Ljubljano, sočasno pa naju je prosil, če bi lahko k tej količini dokupila vsaj še trideset, kar pa zaradi odsotnosti odgovornih oseb v Orbisu in bližajočega se vikenda nisva uspela. Dogovor med nama in kupcem je bil, da nama bo pred nakupom orožja pokazal pooblastilo SO Daruvar, ki mu dovoljuje nakup orožja, potem pa bi ga midva pripeljala na ozemlje Republike Hrvaške. Pretep po scenariju Tako sva 20. 1. 1992 okoli 11.30 pripeljala omenjeno količino orožja na dogovorjeno mesto pred halo Tivoli. Kupec si je zadevo ogledal, dal zakrinkanim policajem dogovorjen znak (odprl je prtljažnik na svojem avtomobilu, znamke golf, bele barve), nakar so se iz avtomobila znamke Traffic zaletele zamaskirane osebe, oborožene z lesenimi koli, puškami in avtomati. Poudariti je treba, da niso imele na sebi nobenih vidnih oznak, s katerimi bi se dala ugotoviti njihova pripadnost. Kupec je pustil odprt prtljažnik na svojem avtomobilu in kljub obkoljenemu parkirnemu prostoru izginil neznano kam, medtem ko so zakrinkane osebe brez kakršnegakoli povoda začele udrihati po nama z vsem razpoložljivim orožjem. Nesporno je, da so naju zamaskirane osebe preteple na zverinski način, vklenile in predale delavcem UNZ Ljubljana, ki so skupaj s snemalno ekipo pristopali iz vseh koncev. Takoj nama je bilo jasno, kdo je bil kupec in da je policija preko neznane osebe nagovarjala občane, v tem primeru naju dva, na izvršitev kriminalnega dejanja, zato sva takoj zahtevala, da nama zapišejo registracijo kupčevega vozila, na katerem je policija že zaprla prtljažnik. Isti scenarij za Tivoli in Depalo vas Odgovor je bil, da se nama blede, saj na parkirnem prostoru bojda ni nobenega vozila znamke golf, pa čeprav sva ga oba dobro videla. Oba pretepena in telesno poškodovana so naju prepeljali v prostore UNZ Ljubljana na zaslišanje, od tam pa v zapore na Povšetovi, kjer so naju brez sklepa preiskovalnega sodnika pridržali 75 oziroma 78 ur, čeprav zakon in ustava RS določata 24 ur. Po omenjenem času so naju izpustili, vendar pa vsa zadeva še ni našla epiloga na sodišču. Zahtevava, da Komisija za nadzor dela varnostnih služb ugotovi in sankcionira: 1. Prekoračitev pooblastil delavcev MNZ in ugotovi uradno osebo, ki je akcijo vodila. 2. Ugotovi kriminalno dejanje delavcev MNZ, ki so omenjenega dne zamaskirani napadli in telesno poškodovali dva občana, sočasno pa na sebi niso imeli ustreznih oznak, komu sploh pripadajo, s tem pa bi lahko povzročili oborožen spopad, saj bi jih lahko zamenjala za oboroženo skupino razbojnikov. 3. Ugotovi kriminalno dejanje, nagovarjanje h kaznivemu dejanju, kar so delavci MNZ preko “kupca” prav gotovo tudi storili, saj naju je kupec nagovarjal k nakupu še večje količine orožja. 4. Da ugotovi nepravilnosti pri pisanju zapisnika - opis dejanja s strani delavca UNZ Ljubljana, saj je iz zapisnika razvidno, da naj bi naju najprej legitimirali in šele po najdbi pištole za Zupanovim pasom, začeli neusmiljeno udrihati po nama. Ko so pištolo že enkrat našli, ni bilo potrebe uporabiti nobene sile, najmanj pa nad Štormanom, ki ni imel s pištolo Zakulisje 11 MNZ pred halo Tivoli v Ljubljani - S Štormanom so naju kot opici kazali svetu, da so iz banke pripeljali stroj za štetje puškami in avtomati nič skupnega. Poleg tega pa je gospod Darko Maver v TV oddaji “kriminal” jasno povedal, da je bila uporaba sile dogovorjena že pred začetkom akcije. S tem je omenjeni delavec UNZ storil kaznivo dejanje ponarejanja uradnega dokumenta, kar policijski zapisnik nedvomno je. Vsekakor pa bi o dogodku največ povedala video kaseta, ki so jo delavci MNZ posneli na kraju dogodka in jo kasneje prikazovali po policijskih postajah širom Slovenije. Zakaj Bavčar molči 5. Da ugotovi vmešanost takratnega ministra Igorja Bavčarja, menda velikega borca za človekove pravice, v dogodek, ki nima nič opraviti s pravno in demokratično državo, in da se zoper njega uvede kazenski postopek zaradi prekoračitve pooblastil. Da gospod Bavčar tega ne bi vedel, ne verjame nihče, je pa kaznivo dejanje tudi v tem primeru, če nekdo nečesa ni vedel, pa bi moral vedeti. Upava, da bo komisija korektno iri hitro opravila svoje delo, saj meniva, da nama nihče nima pravice razbijati glave, še posebej, če za kaj takega nikomur nisva dala povoda, ali pa morda v Sloveniji obstaja nenapisan zakon nasilja, katerega se bova morala poslužiti tudi midva. Poudarjava, da nimava namena iskati nobene odškodnine za nastale poškodbe, nisva pa pripravljena požreti ponižujočega pretepanja, lažnega prikazovanja javnosti in sramotenja v sredstvih javnega obveščanja. Adolf Štorman in Darko Zupan, prva in edina Slovenca, ki sta za lastni denar nakupila najsodobnejšo in drago vojaško opremo ter se oborožena samovoljno priključila enotam teritorialne obrambe Darko Zupan Adolf Štorman 12 Oder Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo Žalec: “Ljudem hočemo polepšati življenje” Iz malega veliko Žalski Zavod za kulturo postaja vse bolj odmevna institucija v tem delu celjske regije, saj se vedno več kulturnih prireditev dogaja prav v okviru njegovega delovanja. Več kot 50.000 enot velika knjižnica, lepo število razstav, prireditev, kinematografska in galerijska dejavnost in še bi lahko naštevali - vse to so dejavnosti, ki jih Zavod opravlja z minimalnimi sredstvi in skromnim številom delavcev, vendar z veliko predanosti in odrekanja. Direktorico Zavoda Anko Krčmar smo povprašali, kako je prišlo do ustanovitve zavoda pa tudi od kod tolikšna uspešnost. Živahen kulturni utrip “Zavod za kulturo Žalec se je formiral okrog dejavnosti Občinske matične knjižnice Žalec. V knjižnici že vrsto let prirejamo raznovrstne prireditve, srečanja z znanimi osebnostmi-, razstave in podobno. Ker se je področje dejavnosti razširilo, je postala ustanovitev zavoda nujnost. Zavod interno delimo na tri področja: knjižnico, Savinovo hišo in prireditve v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Zavod obstaja dve leti in kljub naporom nam idej ne zmanjka.” Kakšen pa je danes kulturni utrip v Žalcu? “Lahko rečem, da je živahen. Kultura se v žalski občini odvija na dveh ravneh. Ljubiteljska se združuje v Zvezo kulturnih organizacij, ki jo vodi Jožica Ocvirk, na drugi strani pa deluje naš Zavod. O nastanku Zavoda le še to, da je kadrovska zasedba ostala skoraj nespremenjena kot prej, ko so prireditve potekale pod krovom Občinske matične Knjižnice. Edina okrepitev je bila računovodkinja, tako da je sprememba praktično le v razširitvi dejavnosti. Za razvoj kulturnega življenja je bila v veliki meri odločilna tudi izgradnja Doma II. slovenskega tabora in selitev knjižnice v ta prostor, saj se je knjižničarsko delo do takrat odvijalo v ne- Oder 13 mogočih pogojih, tako da se dejavnost kljub vsem naporom ni mogla bistveno razširiti. V tistih razmerah je bil velik uspeh, da so se knjige širile navzven in da se je šest krajevnih knjižnic sploh obdržalo. S finančnimi problemi pa se ubadamo še danes.” Zakaj? “Finančno smo ostali malone na tistem nivoju, s katerim smo začeli, zato si moramo pomagati s sponzorji. Iskanje sponzorjev je zamudno delo, še posebej, če moramo ob tem skrbeti še za redni in izredni program, število zaposlenih pa ostaja isto. Velikokrat nam zmanjkuje časa za sicer spremljajoče, toda po--membne aktivnosti, kot je na primer skrb za konstantno medijsko prisotnost.” Brez ljudi ni kulture Kaj pa je potem vaša osnovna skrb, moto? Ko smo začeli z dejavnostjo, smo hoteli najprej privabiti ljudi, da bodo vzljubili ta prostor, da bodo vzljubili knjige. Prav zato smo pred leti začeli s prireditvami, ki so postale zelo odmevne in so se jih ljudje redno udeleževali, čeprav morda nekatere tematsko niti niso sodile v zasnovo knjižnice. V njo smo namreč vabili na govorne večere poleg umetnikov tudi vse pomembne slovenske politike, kar je bilo takrat, ob spremembi političnega sistema, zelo zanimivo za ljudi. Prišlo je tudi po dvesto obiskovalcev in še danes ne vem, kako so lahko vsi stisnili noter. Ljudje so se tako počasi navadili na knjižnico, mi pa smo se ves držali načela, da mora biti za vsako prireditev v tem prostoru vstop prost. To velja še danes.” Torej ste bili odvisni od sponzorjev? “Da. Slo je za majhne vsote, a vendar. Drugod se takšne prireditve pokrijejo iz občinskega proračuna, mi pa smo si zadali cilj, da jih bomo realizirali s pomočjo sponzorjev. Predstavili smo na desetine knjig, pisateljev, likovnikov in veseli smo, da nam je uspelo.” Kako pa sodelujeta Zavod za kulturo in Zveza kulturnih organizacij? “Naši programi se tu in tam pokrijejo in pri sodelovanju nimamo nikakršnih težav. Imamo skupen cilj, približati kulturo ljudem, in to je dovolj za uspešno sodelovanje, kadar je to seveda potrebno. V glavnem se povezujemo le pri prireditvah regionalno širšega pomena, kot na primer “Zlate citre” v Grižah ali “Družina poje” v Andražu. Sicer pa pomagamo raznim društvom, ki pridejo do nas preko Zveze.” Kaj pa podpora na državni ravni? “Iz republike dobivamo del sredstev za knjige. Razrez pripravljajo v Ljubljani, tako da na količino sredstev ne moremo vplivati. Seveda je ta pod standardi, vendar je v današnjih časih morebiti res nemogoče zadovoljiti vse potrebe. Ves denar, ki ga dobimo iz državnih sredstev, torej namenimo za knjige, imamo pa tudi srečo z Občino Žalec. Ne rečem, da dobimo na občini ravno ogromno denarja, kar je končno razumljivo, toda toliko kot nam ga je obljubljenega, potem vedno tudi pride.” Knjiga na prvem mestu Drugih virov financiranja nimate? “Lani, ko smo bili v hudi stiski, smo napravili dobrodelni koncert z Vladom Kreslinom in zaslužili dvesto tisoč tolarjev ter tako premostili težave. Za knjižnico je dokaj pozitivno, da je v Zavodu, saj se sredstva pre-takajajo, kar zagotavlja manj pretresov. Sicer pa je zame knjiga še vedno na prvem mestu.” # Torej je knjižnica še vedno stičišče in vir žalskega kulturnega dogajanja, ki se odvija pod okriljem Zavoda? “Zame je bila knjiga vedno osnova, čeprav po poklicu nisem knjižničarka. Z druge strani pa je treba omeniti tudi dejstvo, da imajo ljudje do knjižnice bistveno drugačen odnos kot do drugih sorodnih institucij. Ko smo pred leti poslali na republiko prošnjo za finančno pomoč pri odkupu Savinovega klavirja, nam niso niti odgovorili. Hkrati pa vsi vemo, kolikšna sredstva namenjajo za nekatere projekte. Zdi se mi, da se še vedno preveč denarja steka v glavne centre, ostala področja se zanemarja. Skoraj prepričana sem, da s še tako zanimivim projektom ne bi uspela v Ljubljani.” Kljub pomanjkanju sredstev pa je Zavod za kulturo Žalec zelo aktivna in, rečemo lahko, tudi uspešna ustanova. “Naše osnovno gibalo je približati kulturo ljudem in rečem lahko, da smo vsi, ki delujemo v okviru Zavoda, zvesti temu načelu. Če te pogled na dobro obiskano prireditev vzradosti in če veš, da si naredil nekaj dobrega, boš lahko podobno storil tudi naslednjič.” Vasja Ocvirk Oder 14 Rogaška vrača dobiček V rogaško zdravilišče se vračajo tujci - Porast prenočitev in števila gostov - Dobiček vlagajo v glavnem v nove naložbe, del ga bodo razdelili delničarjem - Nova vrtina mineralne vode omogoča širši razvoj in privablja tuje vlagatelje - Lani že skoraj 84 milijonov ostanka dohodka - V nov nadzorni odbor so bili izvoljeni Živko Bergant, Dare Sadar, Tomo Kovačič, Bojan Ratej in Florjan Zorin “Kljub dobremu strateškemu položaju družbe v odnosu do drugih podjetij v turizmu oziroma zdraviliškemu turizmu je bil tekoči tržni položaj zaradi posledic vojne v začetku poslovnega leta relativno neugoden, v naslednjih mesecih pa se že kažejo tendence postopnega oživljanja. Struktura in medsebojna povezanost ključnih zdravstveno terapevtskih in hotelskih kapacitet ter rekreativne in druge dopolnilne ponudbe predstavlja kompetitivno prednost družbe.Dober strateški položaj družbe temelji na novem termalnem viru, dobri programski usmeritvi, imageu in dejstvu, da je v času pred izvedbo lastninjenja Zdravilišče Rogaška glede na svoje vrednostne papirje opažena in zanimiva varianta za vlaganje. Kot takšna je opažena tudi pri številnih tujih poslovnih in finančnih krogih,” je na letni skupščini delniške družbe Rogaška - ZHT v poročilu o poslovanju in položaju družbe v letu 1993 dejal direktor družbe gospod Milan Zagoda. Delniška družba Rogaška ZHT je dosegla v poslovnem letu 1993 dobiček v višini 83.770.000 tolarjev. Na skupščini so sprejeli sklep, da bodo ta dobiček v obliki dividend izplačali delničarjem, in sicer 14 odstotkov kumulativne dividende za preferenčne delnice na nominalno vrednost delnice 50 DEM za leto 1992 in 1993. Preostanek po tem izplačilu bodo izplačali v obliki dividende delničarjem -imetnikom rednih delnic. Skupščina je sprejela ugotovitveni sklep, da so prodali vse delnice druge in tretje emisije. Odločili so se tudi, da bo revizijo poslovanja družbe v tekočem letu opravila revizijska družba ITEO iz Ljubljane. Direktorju in upravnemu odboru so izrekli zaupnico. Za člane nadzornega odbora so imenovali Živka Berganta (ITEO Ljubljana), Dareta Sadarja (DADAS, d. d.), Toma Kovačiča (RC IRRI, Celje), ter Bojana Rateja in Florjana Zorina (oba iz Zdravilišča Rogaška). Po daljši razpravi so potrdili spremembe statuta, ki se nanašajo na uskladitev dosedanjega statusa z Zakonom o gospodarskih družbah. V Zdravilišču Rogaška se je število nočitev v lanskem letu povečalo za 4 odstotke, tujih gostov je bilo za 8 odstotkov več. Povečano zanimanje so pokazali predvsem avstrijski gosti, bilo jih je za 36 odstotkov več, iz Nemčije za 18 odstotkov več, samoplačnikov je bilo več za dobro desetino, število doslej najmočnejše kategorije tujih gostov, gostov iz Italije, pa je upadlo za 8 odstotkov, kar je pripisati gospodarski recesiji. Močno je narasla izkoriščenost hotelskih kapacitet, kar za 70 odstotkov v primerjavi z letom prej .V družbi so denar za naložbe v letu 1993 vlagali v ključne objekte, to je v zdravstvo, v hotela Sava in Donat, kjer so nadomestili in dopolnili rabljeno opremo, izkoristili vrtine termalne vode, izboljšali kakovost komunikacij. Za Zdravilišče Rogaška je tačas zelo pomembna ugotovitev, da so pripravljeni projekti za aktiviranje vrtine termalne vode izvedljivim, kar vzbuja zanimanje med naložbenimi partnerji iz države in inozemstva. S povečanjem kritične mase, ki jo ugotavljajo s številom gostov, ki hkrati bivajo v Rogaški, narašča tudi stopnja donosnosti vloženega kapitala in to sedaj postaja realna možnost. Zatorej je pričakovati, da Rogaška s tradicionalnimi in na novo pridobljenimi naravnimi viri zastoj v razvoju, ki je posledica izrednih razmer v poslovanju v preteklih letih, nadomesti ter tako postane še pomembnejši konkurent na mednarodnem tržišču. Saša Kovač P? Rogaška postaja središče kulturnega in družabnega življenja. Na posnetku g. predsednik Kučan s soprogo Štefko ob podelitvi viteških naslovov, (foto LucaS) §| jam jfllll IHj |;; jlgj - c ■ SŠiil»M Oder 15 Legenda se vrača Rogaški vrelci po dvanajstih letih Slovencem znova ponudili Deit - Povpraševanje že preseglo pričakovanja - Direktor Božo Kolar napoveduje nova presenečenja “Prepričan sem, da je Rogaška predlanskim dosegla kritično dno in da je najhuje za nami. Več kot prepolovljena prodaja zaradi znanih razmer nas je dodobra stresla, predvsem pa izguba embalaže in opreme, saj ni verjeti, da bi ta dva Blagoslov za na pot in uspeh - Novo opremo za polnjenje “pomožnih zdravil iz Rogaške” je blagoslovil dekan Janez Krašovec milijona mark kdaj še dobili nazaj. Toda to je že zgodovina, prodaja se popravlja, tudi DEIT z velikimi koraki znova vstopa na tržišče.” Božo Kolar, direktor Rogaških vrelcev d. d., nikoli ne stavi na enega konja pa tudi precenjuje se ne. “Ko smo načrtovali razvoj na osnovi te prečudovite naravne danosti, mineralne vode, smo se znova ozrli po svetu. Odločili smo se za sodelovanje s firmo KAJO in njen Deit. Ta blagovna znamka je v spominu Slovencev, gre za osvežilno pijačo brez konzervansov in sladkorja in je praktično brez kalorij, zaradi harmonije štirih umetnih sladil pa vseeno ponuja prijetenin polno sladek okus. Ob naši odločitvi so se nekateri zmrdovali, češ, zakaj partner iztujine, vendar so ob tem pozabili na licence, predvsem pa na dejstvo, da samo v razvojnem oddelku firme KAJO dela več kot 60 visoko izobraženih in sposobnih strokovnjakov. Že po dveh mesecih nove proizvodnje Deita presenečeni ugotavljamo, da je povpraševanje preseglo naša načrtovanja in da bomo z vsemi štirimi različnimi napitki Deita za poldrugi milijon presegli načrtovano prodajo. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo z razpadom Jugoslavije ob več kot trideset milijonov litrov, zato že za jesen pripravljamo novo presenečenje. Mlada ekipa na vrhu Rogaških vrelcev d. d. - Vedno smejoči direktor Božo Kolar in pomočnika Andrej Bele ter Franc Križman. Nov proizvod in nova oprema - Skromne svečanosti ob zagonu nove polnilne linije, ki je računalniško podprta, se je udeležila tudi ministrica Jožica Puhar. Oder 16 Danilo Kovačič: “Demokracija ulice in Drevo Zagovor Danila Kovačiča objavljamo, ker nihče razkriva mehanizem delovanja igralnic “Prisegam, da nisem zlorabljal položaja. Svoje delo sem vedno opravljal vestno in odgovorno in to zahteval od svojih sodelavcev. Nikoli si nisem na nelegalen način pridobival kakršnihkoli premoženjskih koristi, ne zase ne za kogarkoli drugega. Petnajst let sem posvetil Hitu, se skupaj s sodelavci odrekal marsičemu, tudi družinskemu življenju, ki ga delavci v turizmu že sicer živimo drugače od mnogih drugih ljudi. Se enkrat želim poudariti, da v celoti zavračam obtožnico in zaupam v pravično sodbo.” Nadaljevane iz prejšnje številke Sporno je naenkrat postalo celotno Hitovo poslovanje, posebej pa še posojilna služba, sporne so postale posamezne poslovne odločitve, ukrepi, posamezne delovne naloge ipd. SDK se je iz kontrolorja zakonitosti materialno-finančnega poslovanja v primeru Hita sprevrgla v kontrolorja primernosti Hitovega poslovanja. SDK je v primeru Hit šla celo tako daleč, da se postavlja v vlogo zakonodajalca in od Državnega zbora zahteva sprejetje avtentičnega tolmačenja 14 let starih zakonov, ki vse doslej niso bili sporni. Poslanec Ivo Hvalica je dosegel, da so se ta avtentična tolmačenja uvrstila na dnevni red Državnega zbora. In to kljub mnenju sekretariata Državnega zbora za zakonodajo in pravdne zadeve, da pomenijo taka uradna tolmačenja zakonov spreminjanje zakonov za nazaj, za kar pa Državni zbor ni pristojen. Tako spreminjanje zakonov pod krinko avtentičnih tolmačenj pa je tudi protiustavno. Prav zaradi afere Hit je Državni zbor ustanovil posebno parlamentarno komisijo, katere naloga je ugotavljanje zlorabe javnih pooblastil. V enoletnem obdobju svojega delovanja ta komisija ni ugotovila v primeru Hita niti ene zlorabe. Toda kljub temu, da je danes že jasno, da takih zlorab v Hitu ni bilo, komisija odlaga s poročilom Državnemu zboru. Nekateri njeni člani zasli-. šujejo in provocirajo osumljence in priče z vprašanji, ki ne sodijo v pristojnost komisije. Na tem mestu bi še posebej rad izpostavil delovanje in nastopanje v javnosti Iva Hvalice. Pri tem gre celo tako daleč, da manipulira z nepreverjenimi in sumljivimi informacijami, jih razglaša za neizpodbitna dejstva in dokaze, jih ponuja tožilstvu in sodišču, ter predlaga vedno nove škodljive zakone. Meja med zakonodajo in pravosodjem je s tako politično prakso povsem zabrisana, saj se parlamentarna komisija ukvarja s stvarmi, za katere ni pooblaščena in ki v celoti sodijo na področje sodstva. To več kot očitno dokazuje, da se je del politike zbal, da sodni organi ne bodo potrdili njihovih pavšalnih trditev in neutemeljenih obsodb in da bi zato potrebovali drugačne arene za merjenje politične moči. Postavljanje določenih poslancev v vlogo zasliševalcev, prevzemanje vloge, ki v demokratičnih družbah Oder 17 metode javnega linča” za obešanje iz Nove dobe ni prestopil praga katerekoli Hitove igralnice ali bil član udbomafije - Tekst pritiče kriminalistom, manipulacije z zaupnimi materiali in njihovo redno pompozno plasiranje v medije, je samo dokaz več, daso dimenzije afere Hit * politične. Da je usoda slovenskega igralništva povsem prepuščena političnim dogovorom, dokazujejo tudi stopnjujoči se pritiski za podržavljenje igralnic po hitrem postopku. Novonasta-jajoči zakonski predlogi so tako nesmiselni in nepremišljeni, da je več kot očitno, da gre za čisto manipulacijo, ki nima z racionalnimi ekonomskimi ukrepi nobene zveze. Ker so se osnutki zakonov za podržavljenje igralnic izkazali za protiustavne, je poslanec Marijan Poljšak izumil celo zakon o državnem upravljanju igralnic, po katerem bi lahko takoj brez kakršnegakoli dokazovanja kaznivega dejanja vodstvo Hita odstranili. Ker ne Hita ne mene vsi ti pritiski niso uspeli uničiti, se igra nadaljuje v parlamentu. Ta naj bi z zakonom, napisanim posebej zaHit, dosegel to, kar z javnim pogromom niso uspeli. To, kar doživljam sam in podjetje, ki ga vodim, presega vse razumne meje.Upam si trditi, da politika tako eklatantno ni posegala v gospodarstvo niti v prejšnjem sistemu. Vendar pa je ne glede na večkratno spreminjanje razlogov za kriminalizacijo Hita jasno, da je pri celotni aferi šlo in še gre za vprašanje, kdo oziroma katera politična grupacija bo imela igralništvo pod svojim nadzorom. Gre torej za eminentno politično vprašanje delitve inte- resnih sfer med politično elito. Igralništvu kot dejavnosti, ki nesporno sodi med najbolj pro-fitabilne, se politika, kot kaže, ne namerava odreči. In zato je bil sprožen obračun s Hitom kot najizrazitejšim predstavnikom slovenskega igralništva oziroma največjim in najuspešnejšim podjetjem v tej dejavnosti. Zato je bil sprožen tudi pričujoči sodni proces proti meni, da me diskreditirajo in prisilijo, da se umaknem. Dovolite mi, gospod predsednik, gospa in gospodje porotniki, da po tem daljšem prikazu, ki je bil potreben za razumevanje delovanja posojilne službe in poslovanja, še v podrobnostih analiziram obtožbo, ki jo je skonstruiral javni tožilec, ki se očitno ni dovolj temeljito seznanil z delovanjem posojilne službe. Obtožbo v celoti zavračam in to tudi utemeljujem: V 1. točki obtožbe javni tožilec zlonamerno in zavajajoče inkriminira navodilo glavni blagajni z dne 26. 6. 1991. Navedeno navodilo je bilo napisano po sklepu kolegija, ki je bil sprejet na osnovi informacije direktorja igralnice Park, Davorina Lozeja, s katero me je obvestil, da sta s pomočnikom direktorja igralnice posodila posojilni službi Ljnclade oziroma Brunu Saccu 750 milijonov lir, tako da sta mu dala za to vrednost ustrezno število igralnih žetonov. Za zavarovanje tega posojila jim je Bruno Sacco dal sliko “Madonna con mambino” italijanskega slikarja Carla Crivellija. Po Lozejevih trditvah naj bi bila ta slika vredna nekaj milijard lir. Lozej je trdil, da bo Sacco sliko kmalu prodal in vrnil Hitu svoj dolg. Prinesel je tudi angleški katalog umetniških del, iz katerega se je dalo sklepati, da je zastavljena slika visoke umetniške vrednosti. Lozej je tudi povedal, da je Brunu Saccu igralec iz Benetk, ki mu je prinesel v zastavo navedeno sliko, dolžan 1 milijardo in 300 milijonov lir, ter da so mu tudi drugi igralci dolžni nad 1 milijardo lir, tako da nima denarja za vračilo dolga Hitu in za nakup žetonov za kreditiranje igralcev. Ta informacija je člane kolegija močno osupnila in zbegala. Zavedali smo se, da sta direktor igralnice in njegov pomočnik Brunu Saccu oziroma firmi Linclade nepooblaščeno odobrila posojilo, firma Linclade pa ni imela denarja za vračilo dolga Hitu in za izvajanje posojilne Danilo Kovačič službe. Posojilna služba je bila zelo pomembna za naše poslovanje. Od njenega delovanja so bili v veliki meri odvisni obisk gostov, konkurenčnost in obseg poslovanja. Zato smo se dogovorili, da o težavah posojilne službe in o dogovorjenih rešitvah ne bomo širili informacij, saj bi to zmanjšalo zaupanje in obisk gostov igralnice. Člani kolegija, ki so bili tudi člani upravnega odbora, so se s predlogi rešitev in z odločitvijo, da se te informacije ne širijoizven kolektiva, strinjali. Tako bi bila le gola formalnost oblikovati in sprejeti sklep upra-vnega odbora, da je vsebina sprejetih rešitev poslovna tajnost. Tega se ni nihče domislil in samo zato ni upravni odbor sprejel sklepa, da predstavlja ta problematika poslovno tajnost. Oder Dogovorili smo se, da omogočimo posojilni službi, da si od Hita sposodi žetone za dajanje kreditov igralcem. Pri tem pa posojilna služba ne sme povečati svojega dolga do Hita. Obstajala je nevarnost, da bi posojilna služba vnovčevala od Hita posojene žetone, namesto da bi kreditirala igralce in s tem na Hitov račun odpravila oziroma sanirala svojo nesolventnost. Da bi to posojilni službi onemogočili, smo določili našega delavca Danila Kodriča, zadolženega za stike z gosti, za kontrolo delovanja posojilne službe. Danila Kodriča smo pooblastili, da je dvigal žetone v glavni blagajni in jih odstopal posojilni službi. Posojilna služba ni imela več stikov z glavno blagajno, ampak z Danilom Kodričem. Zato smo v navodilu določili, da glavni blagajnik priznava popust Danilu Kodriču, ki ga je do takrat direktno priznaval posojilni službi, Danilo Kodrič pa je bil dolžan priznavati ta popust posojilni službi oziroma podjetju Linclade, ki je posojilno službo izvajalo. Zaradi desetdnevne vojne in njenih posledic navodilo z dne 26. 6.1991 ni bilo nikoli uporabljeno do 28. 8. 1991 in tudi zaradi tega ni bil kršen 48. člen statuta, ki opredeljuje poslovno tajnost. 28. 8. 1991 je bilo izdano novo natančnejše navodilo, ki je nadomestilo prejšnje navodilu z dne 26. 6. 1991. Pri tem navodilu in pri vseh nadaljnjih nisem sodeloval in tudi niso nosila oznake poslovne tajnosti. Navodilo z dne 28. 8. 1991 v celoti nadomešča in natančneje opredeljuje opisano problematiko, iz česar sledi, da ni resnična trditev javnega tožilca, da je navodilo z dne 26. 6. 1991 osnovno navodilo, navodilu z dne 28. 8. 1991 in naslednja navodila pa izvedbena navodila. Navodilo z dne 28. 8. 1991 ne določa popusta ob dvigu žetonov Danilu Kodriču iz glavne blagajne, ker ni bilo več potrebno plačevati Brunu Saccu provizije, ker posojilna služba Hitu ni vrnila 750 milijonov lir dolga, kot je obljubil Bruno Sacco, so v glavni blagajni s priznano provizijo Brunu Saccu oziroma Lincladuzmanjševali glavnico Saccovega dolga do Hita, ki je bila do 20. 10. 1991 tudi poravnana. Nikoli nisem nikomur odredil, da plačuje oziroma izroča Danilu Kodriču kakršnokoli provizijo. Zato je ta tožilčeva trditev neresnična. Nadalje je tudi zavajajoča in zgrešena trditev javnega tožilca, Po vseh dosedanjih pogodbah podjetij, v katerih delujejo posojilne službe, tako v portoroški igralnici, od katere smo povzeli način sodelovanja s posojilno službo, kot tudi v pogodbah s posojilnimi službami, ki so delale v Hitovih igralnicah, je bilo vedno določeno, da posojilna služba lahko igralcu obračuna ob izplačilu posojila 5 - odstotno provizijo, imenovano cagnota, katere 3 odstotke voru že opisal, zato so igralnice opustile prakso direktnega dajanja posojil igralcem. Če bi Hit odobril igralcu posojilo v višini 750 milijonov lir, ki ga je odobril podjetju Linclade oziroma Brunu Saccu, bi tega posojila od igralca ne mogel izterjati, medtem ko ga je od posojilne službe izterjal. Zgodilo bi se namreč isto kot v igralnici San Remo, kar sem v tem zagovoru že opisal. Rizik neizterjave posojil, ki jih igralnica direktno daje igralcem, je vzrok, da Hit nikoli igralcem ni dajal posojil, zato tudi ni mogel zaračunavati cag-note igralcem. Zato je tožilčeva trditev, da smo si obtoženi s prisvojitvijo cagnote v višini 3.096.069.985 lir pridobili protipravno premoženjsko korist, neresnična. Se enkrat poudarjam, da cagnota ni strošek in tudi ne prihodek Hita in nima nobene zveze s Hitom. Sedaj, ko je prepovedano poslovanje posojilne službe, leto ilegalno izvajajo fizične osebe, ki posojilojemalcem zaračunavajo nekajkrat višjo cagnoto, kot so jo zaračunavale posojilne službe, ki so imele sklenjene pogodbe s Hitom. Nihče niti ne pomisli, da bi te cagnote pripadale Hitu, kot neutemeljeno trdi javni tožilec v primeru cagnote, ki jo je pridobival CLS S.A. Panama. 2a Obtožba pod 2a me obtožuje, da sem glavnemu blagajniku igralnice 19. 1. 1992 odredil, naj odtlej dalje izplačuje provizijo od izkupička na igralnih mizah Danilu Kodriču. Ta trditev ni resnična, saj nikoli nisem naročil glavnemu blagajniku Milanu Ferletiču, da naj izplačuje provizijo Danilu Kodriču. 2b Trditev pod 2b, da sem vedel za to, da Anila Thanasi ni predstavnica družbe CLS S. A. Panama, s katero sem 20. 10. 1991 podpisal pogodbo o opravljanju posojilne služne, ni resnična. Se nadaljuje da bi moral prejemati cagnoto Hit. Cagnota je provizija, ki jo prejme delavec posojilne službe od igralca ob odobritvi posojila, tako da igralcu ob izplačilu posojila v vrednostnih igralnih žetonih zadrži 5 odstotkov žetonov. Igralec torej dobi le 95 odstotkov odobrenega posojila. pa mora igralcu vrniti, če ta istega dne vrne prejeto posojilo. Hit ni nikoli dajal posojil igralcem zato, ker je upošteval slabe izkušnje drugih igralnic, ki so dajale posojila igralcem v obliki vrednostnih igralnih žetonov. Ta posojila so bila v velikem obsegu neizterljiva, kar sem v žago- Oder 19 Coca Cola želi investirati v žalski IBP Vsako podjetje na svoji razvojni poti pride do spoznanja, da ga meje nacionalnih trgov preveč omejujejo. Zaradi omejene absorbcijske moči domačega trga vodilni menedžment sprejme odločitev o interna-cinalizaciji poslovanja, to je širitvi svojega delovanja preko nacionalnih meja. O Coca Coli lahko govorimo kot o globalnem podjetju, za katerega je značilno, da pojmuje svet kot enotno tržišče. Mimogrede, Coca Cola je že leta 1929 bila na Kitajskem, vendar so jo komunisti leta 1947 preg- nali. Danes ima multinacionalka na tem trgu 13 svojih polnilnic in dva obrata za proizvodnjo koncentrata. Vrednost joint ventures naložb Coca Cole na Kitajskem trgu do leta 1996 naj bi znašala kar 500 milijonov dolarjev. Drobtinico, nekaj milijard dolarjev vredne pogače, naj bi dobili tudi v žalskem IBP-ju. Polnilnica Coca Cole v Žalcu je bila leta 1968 last Hmezada, šest let kasneje jo je prevzel Slovin. V njej so polnili Jupi in pijačo vaše generacije - Co-cto. V začetku leta 1977 je nastalo samostojno podjetje IBP Žalec s sanacijskim programom za odpravo dolgov iz preteklosti. V desetih letih so poravnali vse obveznosti ter zgradili novo polnilno linijo, vredno 5 milijonov dolarjev. Polovico zneska je prispevala Coca Cola. Generalni direktor IBP Žalec Rudolf Cizej z zadovoljstvom ugotavlja, da njegovo podjetje izpolnjuje načrtovano rast v latu 1994, ki naj bi bila kar za 27 odstotkov večja od predhodnega poslovnega leta. V letu 1992 je bila poraba v Sloveniji 29 steklenic na prebivalca, v letu 1993 pa že 69 steklenic na prebivalca. Polnilnica v Žalcu pokriva četrtino slovenskega trga brezalkoholnih pijač in si bo prizadevala svoj delež še povečati. V podjetju je zaposlenih 156 delavcev, lani so na novo zaposlili 66 delavcev, ki skupaj ustvarijo 1,8 milijarde letnega prihodka. Povprečna neto plača je 70.000 tolarjev, najvišja pa je šestkra-tnik povprečne. Jože Jaklin, namestnik direktorja Agencije za privatizacijo, je na tiskovni konferenci pojasnil, da so v Agenciji potrdili program lastninskega preoblikovanja, ki je v skladu z zakonom. Interno bodo razdelili 20 odstotkov navadnih delnic, 30 odstotkov delnic bo namenjeno notranjemu odkupu, preostalih 50 odstotkov pa bo javni prodaji. Vrednost podjetja je glede na otvoritveno bilanco 5,5 milijonov dolarjev, ocenjena tržna vrednost pa znaša 7,5 milijonov Rudolf Cizej dolarjev. Seveda bo večji del družbenega kapitala, razen dela, ki je namenjen interni razdelitvi, prej prišel v lastništvo Sklada, ki si bo, za delnice namenjene javni prodaji, prizadeval najti strateškega investitorja. V podjetju so zainteresirani, da bi preostalih 50 odstotkov kupil njihov dosedanji partner, to je Coca Cola Amatil, s sedežem v Avstraliji (Sidney), s katerim so že prej imeli intenzivne poslovne stike. Verjetno ni domačega podjetja, ki bi bil bolj primeren za nakup delnic kot Coca Cola, ki je že v preteklosti investirala v proizvodnjo in želi svoje sodelovanje poglobiti še z nakupom preostalega deleža podjetja, kar je ekonomsko tudi najbolj logično, saj bi s tem dosegli boljši nadzor nad proizvodnjo, hkrati pa bi delavci zaradi novih investicij v proizvodnjo imeli zagotovljeno delo. Volk sit in koza cela. In tako je tudi prav. Na vse ostalo, zlasti pa na tiste utopične misli o delavskem delničarstvu, pa kar lepo pozabite. Marjan Cvikl Marlboro Coca-Cola Intel Kellogg's Nescafč Budvveiser Pepsi Gillete Pampers Bacardi ■ ' ' ■ . - / • ::c' -'H-' ..Av :Vv;>: * glede na svetovno prodajo, dobičkonosnost in potencialno rast 20 Kronika Nova doba raziskuje Zasvojenost med gimnazijci Že nekaj časa je moč v člankih, ki se ukvarjajo s problemom zasvojenosti z mamili prebrati vse drugo, razen tega, v kolikšni meri je zadeva razširjena med mlajšo populacijo oziroma koliko uporabnikov je med mladimi, še posebej pri nas. Tudi na lokalni ravni. Pisec članka se v anketi zaradi obsežnosti pojava ni lotil vseh mladostniških struktur, ampak ga je zanimala le ena specifična skupina, in sicer gimnazijci. Anketa je bila izvedena med dijaki ene izmed ljubljanskih gimnazij Rezultati ankete so presenetljivi: so precej obrobna zadeva in, mislim, povsem zaprta v krog njihovih uporabnikov, ki o tem širši javnosti ne govorijo. Torej, statistično gledano, je mehko drogiranje štirikrat bolj razširjeno, kot je bilo uradno zabeleženo. Nekateri poznavalci razmer, ki so sicer tudi sami uporabniki trave, pa celo trdijo, da ima s kanabisom izkušnje kar tri četrt gimnazijcev. Se torej polovica ali pa kar tri četrtine prihodnjih intelektualcev drogira?! Temu je treba dodati še dobro polovico občasnih ljubiteljev alkohola in desetino že tako rekoč kroničnih pijancev, pa še štiri desetine kadilcev in osmino uživalcev pomirjeval. 1. letnik 4. letnik Razlika Občasno kadi (cigarete): 14,1 % 7.3 % - 6.8 % Redno kadi: 14.1 % 32.7 % + 18.6% Včasih je vinjen: 34.3 % 50.9 % - 16.6% Vsak teden je nažgan: 11.1 % 10.9 % - 0.2 % Je pomirjevala: 8.1 % 12.7 % + 4.6 % Uživa mehke droge: 12.2 % Uživa trde droge: 1.0 % Na vprašanje “Zakaj uživate te snovi?”, jih je odgovorilo: “Zaradi osebnih problemov.” 3.9 % “Zaradi družabnosti in imidža.” 11.2 % “Zaradi užitkov, ki jih pri tem doživljam.” 25.3 % “Zaradi zasvojenosti z njimi.” 1.5 % 1. letnik 4. letnik Razlika “Ne vem.” 7.2 % “Ne uživam teh snovi” 53.6 % 16.7 % + 9.5 % 38.5 % - 15.1 % Glede na to, da velja statistika za največjo laž, pa je pri vseh teh številkah treba reči še nekaj. Kar se tiče cigaret in alkohola, se mi zdijo podatki še kar realni, s trdimi in mehkimi drogami pa je precej drugače. Anketo sem namreč opravil tudi v svojem razredu in ugotovil, da se med občasne mehko-drogaše prištevata le dva osebka, čeprav sam vem, da je takih vsaj osem. Trde droge pa Ugotovimo lahko tudi, da se kar 61.5 odstotka slovenske prihodnosti vsaj občasno zateka v snovi, ki kratkoročno ali dolgoročno vplivajo na dušo in meso in od katerih lahko postaneš odvisen. Tule sicer ne bi razglabljali o tem, ali so za tako stanje krivi starši, šola, javni mediji, politika, zgodovina, Prešeren, usoda ali pa morda Marsovci, toda nekaj gnilega je v deželi Sloveniji. In na gnilem človeku (ali pa državi) rado / - £3 ^'fff iPvj 11 spodrsne. Tule nas zanima predvsem, kaj to pomeni za samostojno, suvereno, neodvisno in sploh... ljubo nam Slovenijo? Da bosta dve tretjini stebrov slovenstva podloženi s flašo (ostala tretjina pa z ideološkim ali verskim fanatizmom)? In bodo, tako kot Linhartov Glažek, ubogali vsakogar, ki jim bo požvenketal s kozarcem, mošnjičkom ali Idejo(logijo)? Mimogrede, ti bodo zakockali narod, večino zdravega državnega premoženja prodali tujcem, spravili na cesto 150.000 ljudi, manjšine za mejami prepustili kolegom - fašistom, ljudi identitetno izpraznili, razvrednotili narodovo kulturno in jezikovno dediščino in podobno. Na dvorišču nekoč slovenske tovarne bo plapolala avstrijska zastava, na sredi velike dvorane državne galerije pa bo razstavljen drek. Večina podjetij bo imela ameriška imena, čeprav bosta uradna jezika nemščina in slovenščina. Državne meje bodo določali drvarji, obrambne sile pa bodo vodili desetarji. Očetje naroda se bodo namesto z vodo, ki bo ljudstvu tekla v grlo, da je bo imelo že poln želodec, ukvarjali z gordijskim vozlom, kako ostati na oblasti in pri tem poljubno paktirati z božjo ali hudičevo cerkvijo. In Nemec bo končno uresničil svoj dvestoletni nacionalni načrt - raztezal se bo od Baltika do Jadrana. No, ja. Na srečo se še nič od tega ni zgodilo in tudi ničesar podobnega ni videti na obzorju. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, gospodi svetujemo, naj začne ukrepati. Za začetek predlagamo Janeza Ruglja za ministra za šolstvo in kulturo. Gorazd Kovačič Oder 21 Zvonovi svetega Jožefa Foto: Nina 22 Večernice Srečanja z izvenzemeljskimi bitji Do sedaj je vsakdo, ki je verjel v obstoj NLP, veljal za norega; zdaj celo Štiriinšestdesetletni John E. Mačk, ki je mednarodno ugledni profesor psihiatrije na svetovno znani harvardski univerzi in soustanovitelj oddelka cambridgske bolnišnice za klinično psihiatrijo, je še pred kratkim veljal za enega resnih znanstvenikov. Pod nadzorom zunajzemeljskih bitij Toda zdaj mu kolegi profesorji obračajo hrbet, ker se bojijo za ugled elitne harvardske univerze. Vzrok za to je tema o neznanih letečih predmetih in izvenzemeljskih bitjih, ki so zlorabljali Zemljane, s katero se profesor z vso resnostjo ukvarja, medtem ko so z njo v raziskovalnih krogih opravili kot s čisto neresničnostjo. Kar pa je za harvardsko univerzo akademska katastrofa, je za njujorško založbo marketinški uspeh. Komaj je prišla knjiga “Abduction - Human Encounters with Aliens”, kar lahko na kratko prevedemo kot “Srečanja Zemljanov z vesoljci”, katere avtor je John E. Mačk, v knjigarno, že je na seznamu uspešnic. “Če harvardski psihiater razlaga, da so zunajzemeljska bitja zlorabljala Zemlja- ne, potem je čas, da prisluhnemo”, je reklama, s katero vabijo k nakupu Mačkove knjige. Neka profesorica pravi, da ne bi imela nič proti, če John ne bi vsega opisal kot psihični pojav. Tisto, kar je slabo zanj in za univerzo pa je, da resnično verjame v obstoj izvenzemeljskih bitij. Stik z njimi je Mačku omogočil njujorški umetnik Budd Hopkins, ki se tudi sam že leta ukvarja s to temo. Hopkins je psihiatra seznanil s člani skupine za medsebojno pomoč, ki se redno srečujejo v Hopkinsovem ateljeju na Manhattnu, kjer izmenjujejo grozljive izkušnje. 10. januarja 1990 je John E. Mačk doživel nekaj, kar mu je profesor s harvardske spremenilo dotedanje življenje. Hopkins, ki je arhiviral več kot tristo “primerov zlorab”, je možu s Harvarda poročal marsikaj nenavadnega. Pripovedoval mu je o ljudeh, ki so imeli spolne odnose z izvenzemeljskimi bitji, ter o tem, kako so jim za poskuse jemali lase, kožo in spermo. Mnogi so na telesu odkrili rane nepojasnjenih operacij. Nekatere so s snopom svetlobe potegnili v vesoljsko ladjo, kjer so jim v možgane vsadili čipe. Zelo natančno je opisoval zunajzemeljska bitja ter govoril o ženskah, ki so morale donositi njihove zarodke. Zunajzemeljska bitja so predmet raziskav John E. Mačk je bil navdušen. Čeprav kljub štiridesetletnim izkušnjam v psihiatriji ni bil pripravljen na to, kar mu je povedal Hopkins, je takoj začel z raziskovanjem na lastno pest. V treh letih je izprašal, hipnotizital in analiziral približno sto “zlorabljenih žrtev”. Prišel je do zaključka, da so podatki njegovih pacientov resnični. Ob pojavih zlorab je spoznal, da smo del z inteligenco napolnjenega vesolja, od katerega smo se sami odcepili. Mačk pri tem izhaja iz dejstva, da ima samo v ZDA približno tri milijone ljudi izkušnje z zunajzemeljskimi bitji. Zaradi tega obžaluje, ker konvencionalna medicina omenjene primere napačno označuje za psihično prizadete samo zato, ker pojava ni pravilno prepoznala. Večernice 23 z neba univerze trdi, da so izvenzemeljska bitja med nami. Mačk svari pred intergala-ksično apokalipso, opozarja, da je silno nenavadna vrsta s svojim vzrejnim programom vdrla v našo fizikalno realnost in zdaj ogroža življenje sto tisoč, če že ne kar milijonov ljudi. Ameriški politični magazin “New Republic” se mu je takole rogal: “Oliver Stone, prosim, pokličite njegovo pisarno.” Mal-kah Notman, Mačkova šefinja na psihiatričnem oddelku harvardske medicinske šole, pa je povedala: “Želim si, da bi se ukvarjal s čim drugim.” V te stvari nihče ne verjame. Celo Mačkov prijatelj se boji, da Mačk s tem škodi samemu sebi, celotni psihiatriji in svojim pacientom. Philip J. Klaas, ki ne verjame v NLP in je do Mačkovih izjav najmanj prizanesljiv, močno dvomi, da bi bili vsi ljudje, ki so jih zlorabila izvenzemeljska bitka, neumni. To so pač nepomembni ljudje, ki želijo postati slavni. Tudi popularni astronom Carl Sagan zmajuje z glavo: “Poskušal sem mu pojasniti, da nenavadne trditve zahtevajo tudi nenavadne dokaze.” Toda z dokazi John ne more postreči. Popolnoma zaupa zgodbam zlorabljenih ljudi in v svojo lastno zmožnost presojanja. Ameriška revija “Time” je potisnila Mačku pod nos še eno neprijetno odkritje. Raziskovalka z Bostona Donna Basset, 37 let, ki je razglašala, da je ena zlorabljenih žrtev, je navedla: “Pripovedovala sem mu o srečanju z Nikito Hruščevom in Johron F.Kennedyjem v vesoljski ladji v času kubanske krize. Zgodbo je kar požiral, tako kot tudi vse druge, čeprav sama nikoli v življenju nisem videla niti enega NPL.” Vse več je strokovnjakov, ki metode in tehnike Johna Mačka postavljajo pod vprašaj in mu očitajo, da zlorablja hipnozo, po svoji volji oblikuje spomine pacientov ter še naprej izkorišča psihično motene ljudi za svoje namene. Mačk se brani in pravi, da so se napadi na hipnozo začeli takrat, ko je razkril informacije, ki jih naša kultura noče slišati. Nemoč Harvarda Ugledna univerza se je nekoč že prerekala s profesorjem, ki je v znanosti in učenosti ubiral stranske poti. Psihedelik Guru Timothy Leary je leta 1963 izgubil mesto profesorja, ker je svojim študentom za širjenje zavesti domov dajal LSD. V nasprotju z njim pa profesorja Mačka ne morejo tako enostavno odpustiti. Predolgo je že na harvardski univerzi in si je s tem zagotovil doživljenjsko mesto. Prebivalka New Yorka že dvajset let čuti, da jo zasledujejo izvenzemeljska bitja Sherry, stara 27 let, je študirala arhitekturo in je zaposlena v zavarovalnici. Je članica skupine za medsebojno pomoč ljudem, ki verjamejo, da so jih zlorabila izvenzemeljska i bitja. FOCUS: Ali se še spominjate vašega prvega srečanja z izvenze-meljskimi bitji; Sherry: “Da. V svoji sobi sem videla neverjetno igro svetlobe, svetlobo v vseh mogočih barvah z geometrijskimi vzorci na steni in na odeji. Menim, da so se hoteli le predstaviti j in mi sporočiti, naj si ne delam skrbi. Stara sem bila pet let.” FOCUS: Kdaj se je to zgodilo nazadnje? Sherry: Pred kakšnim tednom. Vsakič, ko se zjutraj zbudim z nenavadnimi spomini, vem, da se je zopet zgodilo.” FOCUS: Ste zunajzemeljsko bitje : -že kdaj videli? Sherry: “Čisto neposredno ne. Toda ko sem se v New Yorku peljala s podzemsko železnico številka 2, sem v vozičku videla otroka, ki je bil podoben zunajzemeljskemu bitju. Sploh ni bil podoben človeškemu i otroku. Ko sem otroka pogledala, me i je takoj spoznal.” FOCUS: Kako to mislite? Sherry: “Strmel je vame.” FOCUS: Je bila mati zraven? Sherry: “Da. Vendar je bila popolnoma drugačnega videza kot otrok. Njena podoba je bila človeška.” FOCUS: Ste kdaj pomislili, da bi obiskali psihologa? Sherry: “Nikoli, ker nisem hotela, da bi me imeli za neumno. Skupino za samopomoč pa obiskujem od takrat, ko sem lani nekega jutra tik pod popkom odkrila v obliki trikotnika obarvano kožo. Znaka prej zagotovo ni bilo.” FOCUS: Kaj hočejo ta bitja od vas? Sherry: “Ne vem. Nimam pametne razlage. Vendar mora biti za njih na vsak način nekaj zelo pomembnega, sicer me ne bi tako pogosto obiskovali. To mi povzroča psihične in fizične bolečine.” FOCUS: Občutite torej, da vas obiski zunajzemeljskih bitij ogrožajo? Sberry: “Ta bitja so zagotovo prepričana, da nam hočejo dobro. Vendar temu ni tako, dokler nas ne vprašajo za dovoljenje.” FOCUS: Kakšen vpliv imajo vaša doživetja na odnose do soljudi? Sherry: “O tem doslej še nisem nikomur pripovedovala. Tokrat prvič govorim izven skupine. Pa tudi ne verjamem, da bi kdorkoli opazil tisto, kar še sama pred seboj skrivam.” N. Mom 24 Popotnik Otroška banja za petčlansko družino V Slovenijo je prišla po kos svojih sanj pred petnajstimi leti. Danes je Milica Kovačevič mati štirih otrok, brezposelna četrto leto, po moževi smrti odeta v črnino. Družina ima dom na Stari Dečkovi v Celju, v sivem poslopju so si uredili prostore za bivanje, kot da bi starikav obraz naličili z lepotili. Njihova zgodba je precej običajna ali pa tudi ne: življenje ni bilo prijazno, pa se nad njim ne pritožujejo. Največji problem vidi mati v tem, da nimajo kopalnice. V zaprašeno stavbo, ki daje s ceste lepši videz, kot si ga zasluži, je mogoče vstopiti s podolgovatega ozkega dvorišča, na katerem stojijo drvarnica, zapuščen štedilnik, kosi perila nekam v nebo, pod njim pa brskajo kokoši. Otrok ni videti. Nad lesenim, precej strmim stopniščem je stanovanje Kovačičevih, zvonca ni nikjer, pač pa Milica, ko zasliši korake, pogleda skozi priprta vrata. Po betonskem hodniku stopimo do kuhinje, ki preseneti z urejenostjo, saj je okolje napovedovalo slabše razmere. Kmalu vidim prostor drugače. “V tem stanovanju smo osem let, za silo smo ga postopoma uredili, prebelili in uredili dom, kolikor smo finančno zmogli. A propada starih in odsluženih zidov ne moremo zaustaviti,” pravi Milica. Vlaga in umazanija vsako leto udarita skozi stene, četudi so na novo pobeljene, z njih pa bode nespretno zamaskirana električna napeljava. “Treba bi bilo popraviti okna, steklo bo sicer izpadlo. Počila nam je straniščna školjka, pa si ne moremo privoščiti nove. Tudi prav, vse to bi še bilo znosno, a naša največja težava je v tem, da nimamo kopalnice!” bratca Nikolo, kmalu zatem pa svojo smrt, ga je v februarju je njihov oče umrl v prometni vleklo domov, v bosanske Pišta-nesreči. Ob devetih se je odpe- niče pri Ključu. V istem mesecu ljal na vrt, naslednjič so ga je sprejel v življenje edinega videli v krsti. Kot da bi slutil sina in se, ne da bi vedel, poslovil od rodne grude. Malo pred tem je prišlo opozorilo: pri delu ga je doletela še nesreča, udarilo ga je železo; potem dokončno most, na katerem je umrl. “Nesreča nas je v zadnjem letu prav lovila. Tudi meni se je v petem mesecu nosečnosti zgodila prometna nesreča, v kateri sem imela zlomljeno medenico. Rodila sem 6. februarja, 27. aprila pa izgubila moža.” Milici je dvaintrideset let; deset let je delala kot snažilka v bolnišnici, najprej v Ljubljani, Ko se morajo umiti, Milica segreje v dvajset litrskem loncu vodo in tam, sredi kuhinje, se v majhni rumeni kadi očedijo, štirje otroci in ona. Milena že hodi v šolo, v prvi razred, Sanja je v mali šoli, petletna Milka ne hodi v vrtec in je doma pri materi. Tri sestre so dobile pred tremi meseci Popotnik 25 Oče štirih otrok je zaprosil za ugodno posojilo, da bi lahko sezidal kopalnico, potem pa žalostno končal v razbitinah starega fička potem pa se je preselila v Celje in si ustvarila družino. “Ko je bil mož še živ, smo živeli lažje. Bil je zaposlen v gradbenem podjetju in smo lahko zase tudi kaj načrtovali. Dobili smo dva dodatna prostora, enega naj bi preuredili v kopalnico. Uredili smo si sobo in mož je že zaprosil za kredit, da bi se končno lotili še kopalnice. Sama je ne bom mogla sezidati, kako, ko dobim mesečno dvaindvajset tisoč tolarjev?” Za svoje otroke si želi drugačno okolje, v katerem bi lahko odraščali: “Niti na dvorišče jih ne upam spustiti, strah me je. Vsako noč razgrajajo spodaj pijanci, včasih so še stopnice pobruhane. Ponoči pa poslušamo še miši in podgane...” Najtežje je pozimi, ko okna popustijo pred mrazom. Stanovanje ogrevajo sami, pravzaprav samo kuhinjo, v kateri prezimi noči kar cela družina. Pomlad jih potolaži. Z mislijo, da so brez očeta, se bodo le mukoma sprijaznili. Ko se spusti noč, deklice sprašujejo, zakaj ga ni. Njihova mati usmerja pogled v stvarnost, za otroke mora poskrbeti. In pred njimi se ne sme jokati. Še v mesecu januarju so ji obljubljali, da se bodo lahko preselili v drugo stanovanje, imelo naj bi kopalnico. Potem iz te moke ni bilo kruha, in kot kaže, je tudi ne bo. Hišo so najprej nameravali urediti za brezdomce, sedaj pa je v denacionalizacijskem postopku, skoraj gotovo bo vrnjena nekdanjemu lastniku. Prihodnjemu po- biralcu najemnine in potencialnemu vzdrževalcu poslopja. Plačilo za življenje v starih prostorih bo višje, zgodba o kopalnici pa se bo nadaljevala. Na celjskem stanovanjskem skladu pravijo, da imajo Kovačičevi stanovanjski problem rešen, celo zelo veliko stanovanje imajo... Pa kopalnica? Pa še hujše stiske in težave? V ilustracijo povedanega tudi naslednje: od 11.115 stanovanj na Celjskem jih je 1200 brez kopalnice. Zakonitost življenja je za zdaj takšna, da živi vsakdo zase, tujo nesrečo lahko le obžaluje. Če je mogoče, naj pomaga. Sebi privoščimo različne reči: prvi golo življenje, drugi potrebuje mir, tretji občutek sitosti, četrti vedno več denarja, peti potarna, ker nima kopalnice. Navade in razvade z roko v roki, bogastvo in revščina. Slednja je zmeraj sramota bogatih. Ksenija Lekič V prostornem stanovanju, a brez kopalnice. Je stanovanjski problem rešen? UGANKA SALOMON AVTOR MARKO BOKALIČ KDOR SE UKVARJA S ŠPORTOM OVČICA GRŠKA BOGINJA ZMAGE LJUDSTVO V SEVERNI ŠPANIJI ŽRTVENIK ŽENSKA POSTAVA V MOITTVI ŠEF V ANG. OKOLJU PRVA GRŠKA ČRKA OSEBNI ZAIMEK GL MESTO NORVEŠKE IGRALEC ŽIGON ČAKALNA DOBA RIMSKA BOGINJA JEZE NIZEK ŽENSKI GLAS HINDUJSKI SVETI SPISI KNJIŽICA ZA VPIS ŠOL USPEHA JAR SABU. UMETNOST ANG. TEKAŽ (SEBAST1AN) DEŽELA V INDOKJNI PRIKLJUČENO TOVORNO VOZILO POTRDILO, SPRIČEVALO KVARNERSKI OTOK PEVEC PESTNER NEMŠKA DENARNA ENOTA VISOK LISTAVEC NIZOZEMSKI FIZIK (FRfTS) UMETNO VLAKNO NAJVEČJA NEMŠKA REKA ZBIRANJE JAVNEGA MNENJA PESNIK KRAKAR SL JEZ1KOSL (KAREL) THOMAS MANN UDAREC Z NOGO VRSTA PIHALA CERKVENI PEVSKI ZBOR AFR. GOZDNA ŽIRAFA NEKD. AVSTR DIRKAČ LAUDA PRIMORSKA ZDRAVILNA RASTLINA, OŽEPEK ŠETINC MILE NAJVEČJI HRV. OTOK ŠUMI NACE BOLEZEN ŠČITNICE SALOMONOV VANOROVEC! BOJA- ZUVOST KRAJ NAD DOUNO DRAGONJE SL ARHITEKT (EDVARD) IVAN LEVAR KRAJ POD FRUŠ. GORO FRANCOSKO FILMSKO MESTO PELIN- KOVEC GOZDNA ŽIVAL DEL CILINDRA IT. DIRIGENT (CLAUDIO) KRAJ MED SEVNICO IN KRŠKIM ŽLAHTNI PLIN DIVJA RACA ODPRTINA V STENI GR. BOG VETROV LATINSKI VEZNIK RIHARD JAKOPIČ OHIŠJE SLOV. PIANIST (ANTON) STARO ULIČNO GLASBILO NAGRADNI KUPON ŠT. 4 PRIIMEK IN IME: ULICA: POŠTA, KRAJ:____________ Pravilna rešitev nagradne križanke št. 3: Vodoravno: Abas, Mader, Nova Gorica, trtar, anos, bikoborba, Meka, sik, SK, stari ata, Kamčatka, korinta, Danae, Hor, Amanda, garant, Ava, Laba, draga, rob, ani, Cook, moral, RI, start, Belerofon, Katon, oča, estrada, Olinka, Oran, Adrar, makiavelizem, anakreontiki. Izid žrebanja in razpis na strani 39 Horoskop 27 Oven: Kdor čaka, dočaka. Tudi vam se je tako zgodilo in verjetno ste v zadnjih dneh nekoliko potolaženi in malce bolj strpni do okolice, ki vam je vendarle stala ob strani, ko za vas ni bilo lahko. Partner vas bo navdušil in ob tem užival. Srečne številke: 2, 6, 9, 19, 23. Bik: Kakor ste si zamislili, tako se bo uresničilo. Res je že skrajni čas, da se stvari na delovnem mestu uredijo, vi pa nekoliko sprostite in si oddahnete od vloženih naporov in načetih živcev. V ljubezni si boste želeli več spontanosti. Srečne številke: 1, 5, 8, 15, 21. Dvojčka: Pa ste se le umirili in vsaj za hip pogledali resnici v oči, ki vam neusumiljeno pravi, kako prazno ste živeli. Le potarnati ste še znali, s prijatelji in svojci pa ste se kaj hitro zapletli v prepir. Sedaj ste pripravljeni napake popraviti. Srečne številke: 6, 7, 9, 11, 28. Rak: Ker vas ljubezensko življenje trenutno osrečuje, ne mislite, da vam bo zmeraj z rožicami postlano. Za svojo srečo boste morali sami poskrbeti. Res imate dobrega življenjskega sopotnika, strpnega in razumevajočega, a ne zanemarjajte ga. Srečne številke: 3, 7, 8, 16, 25. Lev: Še kar vas daje pomlad, a zaradi tega se nikar ne obremenjujte. Izkoristite življenje do zadnje kapljice, kar ste do sedaj tudi počeli. Partner bo z vami zelo zadovoljen in kar ne bo mogel verjeti, da vama je lahko tako lepo. Srečne številke: 1, 7, 9, 13, 22. Devica: Prav ste se odločili in kmalu boste želi sadove svojega ravnanja. - Na delovnem mestu se boste odlično izkazali, prav tako, kot ste že dolgo načrtovali. Nekdo vam bo zavidal, a ne bojte se, ob vseh, ki vam želijo dobro, so vedno nevoščljivci. Srečne številke: 2, 6, 7, 19, 20. Tehtnica: Upoštevali ste prijateljev nasvet in odšli v družbo, kjer ste se prav lepo zabavali. Sedaj razmišljate, da je življenje hitelo mimo vas, vi pa kakor da tega niste opazili. Ni še prepozno, partner vas že dolgo čaka z odprtimi rokami. Srečne številke: 3, 5, 8, 10, 26. Škorpijon: Predali ste se delu, a pojdite malo bolj počasi, kajti delovna vnema ne bo večna, pa tudi vse se ne bo tako izteklo, kot pričakujete. Poglejte malo okoli sebe in spoznajte, da ste svoje najdražje zanemarjali. Posvetite jim nekaj časa in ljubezni. Srečne številke: 2, 7, 9, 14, 28. , Strelec: Razmišlja- '■feLIt te o tem, ali je vaše JjflLnarm delo vredno naporov, ki jih vanj vlagate in še prav imate. Dobro pretehtajte vse možnosti, ki jih imate na razpolago, potem pa se odločite, a ne le hladno razumsko, skušajte upoštevati tudi partnerjeve želje. Srečne številke: 1, 6, 8, 12, 24. Kozorog: Življenje ste si popestrili z bolj dinamičnim ritmom, pa tudi drugače gledate na ljudi okoli sebe. Vse se je obrnilo bolje, kot ste pričakovali, kar pa še ne pomeni, da lahko brezskrbno počivate. Za ljubezen in naklonjenost se morate boriti. Srečne številke: 3, 7, 8, 16, 25. Vodnar: Posli vam bodo šli od rok, kar bo dvignilo vašo samozavest in voljo do dela. Še vedno oklevate v želji, da bi naredili nekaj velikega, kar vas že dalj časa preganja. Cilj poznate, poti pa se ob ustvarjalnem razmišljanju vedno odpirajo. Srečne številke: 2, 3, 5, 11, 29. P* <2 Ribi: Odločili ste se, da boste manj občutljivi in bolj odprti za življenje in ljudi. To se vam lahko dobro obrestuje, saj ste do sedaj tavali v grenkih razmišljanjih, da vam življenje neprestano kaže ostre zobe. Partner vas bo razumel in kot vedno podpiral. Srečne številke: 1, 7, 8, 10, 22. T LJUBEZEN T OVEN § d BIK n DVOJČKI 8 S RAK LEV 8 m DEVICA 9 n TEHTNICA 8 n SKORPION ffr / STRELEC (• Cpns <0 KOZOROG 8 VODNAR K RIBI 8 BIOENERGIJA “Avre so pasovi obarvane svetlobe, ki verjetno žarijo okoli človeških teles, živali in rastlin, vidijo pa jih le jasnovidci in zelo občutljivi ljudje. Različno obarvane avre označujejo telesne, čustvene, mentalne ali duhovne lastnosti njihovih lastnikov. Možne so tudi razlage, da zlata barva označuje duhovnost, svetlo modra in škrlatna zdravilno moč, rožnata čisto ljubezen in naklonjenost, rdeča željo in jezo, zelena razum, rjave in temno umazane sence pa bolezen. Avru, ki se zmanjšuje, je znak bližajoče smrti," tako je o energetski ovojnici zapisano v Enciklopediji nepojasnjenega (Ljubljana: Tehniška založba, 1991). Enciklopedija magičnega in mističnega, avtorja Francisa Kinga, jopojasnjuje na podoben način: "Nekateri okultisti trdijo, da ima avro vsako živo bitje, pa naj je drevo, mačka ali človek. Z avro poimenujejo emanacijo skrivne, nefizične energije, ki naj bi bila nevidna zasnova fizičnih teles vsega, kar živi. Že od začetka devetnajstega stoletja spiritisti trdijo, da lahko razznajo avre, ker premorejo čut, ki je podoben vidu.” Kar oživlja materijo in ji daje moč, je vitalna energija, le-to lahko poimenujemo tudi avra. Pri zdravem človeku je energetsko polje čisto in svetlo; pri bolnem je kalno in umazano; zaradi omenjenih značilnosti lahko bioterapevti uporabljajo značilnosti avre tudi pri ugotavljanju, kaj je z bolnikom narobe, torej pri diagnosticiranju. Zdravitelji videnje avre različno interpretirajo: prvi govorijo o več slojih, drugi le o treh, tretji menijo, da je avra povezana z izvirom življenja z nekakšno srebrno nitjo. Priznana in širše sprejeta je teorija o sedmih slojih avre, vsak med njimi naj bi bil povezan z določeno čakro, prvi s prvo, drugi z drugo in tako naprej. Kako so avrična telesa razvrščena in kakšne značilnosti imajo, o tem pa prihodnjič. Naftna mrzlica na Pod morji severnega tečaja se nahajajo ogromne količine nafte in plina, ki so bile doslej nedosegljive Pri minus petdeset stopinj Celzija divja čez arktično morje vihar s sto kilometri na uro. Ledene gore se kopičijo do petnajst metrov visoko in zdrobijo vse, kar jim zastavlja pot. V tej neprijazni puščavi ledenih plošč naj bi se dogajal ruski gospodarski čudež - na dnu morskega tečaja se nahaja devetdeset odstotkov vseh doslej dosegljivih zalog ruske nafte in zemeljskega plina. Čeprav je postavitev vrtalnih plošč v takšnem okolju silno nevarna in tvegana naloga, se namerava Vjatčeslav Kusnezov, ki je nekoč že izdelal rusko atomsko bombo, postaviti po robu silam narave. Pri tem pa mož, ki pravi, da bodo tovarne z osebjem obratovale na mors- vanje naftnega bogastva, ki leži pod ledom, njihovi načrti pa na prvi pogled res spominjajo na utopične romane Julesa Verna. Celotne vrtalne in transportne naprave naj bi namestili na morskem dnu, tristo metrov pod ledenimi ploščami, kjer bodo ločevali nafto in plin in iz njiju jočih nakladališč in prevzel dragocen tovor. Naftovode naj bi polagali s podmornicami in roboti na daljinsko upravljanje, potreben gradbeni material pa bi proizvajali v podvodnih tovarnah. Pri oskrbi in zamenjavi osebja si bodo pomagali s helikopterji, ki bodo pristajali na gobastih platformah in jih bodo po potrebi zvrtali skozi ledene plasti. Nafta in plin pod ledenim morjem Strokovnjaki, ki ocenjujejo zaloge nafte pod arktičnimi raziskave stojijo pred neizmernimi zalogami. Medtem se je namreč pridobivanje nafte v Rusiji v primerjavi z letom 1988 več kot razpolovilo. Stari naftni viri v zahodni Sibiriji so zaradi nemarnega in nenačrtnega izkoriščanja domala usahnili, iskanje novih je bilo le redko uspešno. Veliki koncerni, ki so za konvertibilne devize prodajali zemeljski plin v Zahodno Evropo, zaradi centralističnega vodenja niso mogli izvoziti s pogodbami dogovorjenih količin. Priliv deviz je upadel, kar je deželo pripeljalo v kronično energetsko krizo. Za licence o pridobivanju kem dnu, nikakor ni osamljen njač, saj je v samem vrhu močnega koncerna največjega svetovnega proizvajalca plina “Gaz-prom” in v eliti ruske industrije. Vojaška tehnika in investitorji se že pripravljajo na pridobi- odstranjevali vodo. Različni deli bodo med seboj povezani s cevovodi. Če bo pot do kopnega predolga, bodo surovine shranjevali v podvodnih rezervoarjih. Tanker ledolomilec si bo od časa do časa utrl pot do plava- morji na Nafta in plin pod ledenim ledomenajst milijard ton, k temu dodajajo še šestinštirideset bilijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Po besedah sveta direktorjev moskovskega inštituta za naftne nafte na gigantskem območju Barentsovega morja so se že zanimali konzorcij ameriškega naftnega velikana Conoco, norveški Norsk Hydro in finska družba Barent. Silno so bili razočarani, ko jih je lani na natečaju premagalo podjetje Rosshelf, mega kombinat, ki je obljubil, da bo rusko državno blagajno potem, ko bo črno zlato pričelo vreti na dan, letno zalagal s štirimi milijardami dolarjev. Ta obljuba je odločila o izvoru. Strokovnjaki inženiringa v Nišnij Novgorodu so se že lotili izračunov zapletene statistike podvodnega mesta. Po njihovih izračunih naj bi bil vsak kvadratni meter konstrukcije obremenjen z vodnim pritiskom tristo ton. Preiskujejo materiale, raziskujejo morsko dno, previdno izbirajo najprimernejše mesto. Preden bodo avtomatske pilotske naprave v Karskem morju pričele obratovati, bodo v desetih letih opravili vse potrebne teste. Za risalnimi deskami konstruktorjev sedaj vlada mrzlična podjetnost. Če njihovi izračuni ne bodo točni, se lahko v delčku sekunde sesuje vse, kar se na morskem dnu nahaja. Nenavadne aktivnosti Nenavadno živahno je tudi v murmanski ladjedelnici Nje-pra, kjer graditelji ladij eksperimentirajo s konstrukcija-mi naftovodov najnovejšega tipa. Cevovodi iz več plasti jeklenih cevi in iz betonskega plašča naj bi zagotavljali arktično varen transport nafte in plina. Šeststo kilometrov dolga neprepustna trasa, ki je cilj načrta, bo najdaljša podvodna napeljava na svetu. Kusnezov, ki mamutski projekt tako očarljivo in preprosto razlaga, pravi, da je gradnja mesta pod morjem cenejša in bolj enostavna od gradnje konvencionalne transportne tehnike, pri tem pa upa tudi na ameriško pomoč. Ameriška vlada je pripravljena intenzivno podpirati “demilitarizacijo ant-arktike” in sodelovati pri spreminjanju vojaških objektov v civilne. Jevgenij Veihov, član Akademije znanosti in predsednik družbe Rosshelf, ki se je že lani z ameriškim podpredsednikom Gorejem pogajal o gradnji podmornic, je prepričan, da bi pri tem projektu lahko koristno uporabili znanje, ki so ga štiri desetletja vlagali v gradnjo vojaških podmornic. Četudi je to dobra zamenjava za izdelavo ponev, je bila ameriška stran doslej pripravljena vložiti le milijon dolarjev. Vendar je pričakovati, da se bo odtajala. Načrtovano pridobivanje nafte ni namreč le gospodarski zalogaj, ki bi bil tesno povezan z vojaško tehniko, gre tudi za čuvanje tajnosti. Ross-feltovi družabniki so namreč razvili tudi atomske reaktorje za celotno podmorniško ladjevje, ki bi mesto oskrbovalo z energijo. Čeprav neradi odgovarjajo na konkretna vprašanja, so zagotovili, da reaktorsko obratovanje pod vodo ne bo nevarno. Tankerji na jedrski pogon Z dvestoosemintrideset metrov dolgimi tankerji bi lahko nadomestili težavno pot po ledenih ploščah, saj bi z njimi lahko prevažali trideset tisoč ton nafte pod ledom tudi do petdeset dni. Za ekologe je to grozljiva vizija, že dosedanje pridobivanje nafte na kopnem v Sibiriji je povzročilo dovolj škode. Poročilo ruskega predsed- niškega svetovalca in ekologa Alekseja Jablokova pravi, da iz netesnih naftovodov dan za dnem v večno sibirsko zmrzal steče stopetdeset milijonov litrov surove nafte. Če bi se pri ustreznih količinah kaj takega zgodilo iz podmorskih vrtin, bi vsakih šest ur prišlo do nesreče. Že zdaj Barentsovo in Kar-sko morje onesnažujejo radioaktivni odpadki. Na morskem dnu ležijo ob šestih potopljenih jedrskih elektrarnah tudi dotrajani reaktorji podmornic in ledolomilcev, pred Murmanskom razpadajo tovorne ladje z jedrskimi odpadli. Velike reke naplavljajo v arktična morja ostanke jedrskih poskusov in industrijske odpadne vode, ki so kot zapuščina hladne vojne nastale pri proizvodnji atomskih bomb. V Laptevskem morju, ki je tudi potencialno območje za pridobivanje nafte, so izmerili doslej največje količine kemikalije PCB (polikloriranih bife-nilov) na svetu. Vse to vzbuja pomisleke. V nobenem od devetdesetih ruskih obratov koncerna Rosshelf doslej ni imel nobenih izkušenj s pridobivanjem nafte iz morja. Zahodne forme so edini dobavitelji znanja. Ruski strokovnjaki pa kljub temu napovedujejo, da bodo v arktičnih morjih letno načrpali od osemdeset do sto milijonov ton nafte in proizvedli od dve-stopetdeset do tristo bilijonov kubičnih metrov plina. S tem bi se Rusija povzpela v sam vrh proizvajalk nafte. O teh številkah nekdanji ameriški geolog pravi, da so bolj tihe želje kot pričakovana dejstva. Kljub vsem dvomom pa je črpanje nafte v arktičnem morju le vprašanje časa; investitorjev ne manjka. Zahodni konzorcij ocenjuje stroške komunalne ureditve za Barentsovo naftno polje na osem milijard dolarjev, Rosshelf zatrjuje, da bo zadostovalo že pet milijard. Vendar se bo komercialna korist pokazala šele po obsežnih poskusih. Denar naj bi pričel pritekati v blagajne šele po letu 2004. Rosshelf ob tem obljublja, da bodo z milijardnimi dobički odprli tudi dvestopetdeset tisoč novih delovnih mest. O možni ekološki katastrofi vsi molčijo. N. Motil Šport Odbojka Celjanke presenetljive prvakinje Kolektivno predsedstvo za Atletsko društvo Kladivar Cetis V torek, 17. maja 1994, so atleti in delavci Atletskega društva Kladivar Cetis nadaljevali letno skupščino, katere prvi del so opravili v aprilu. Ker v prvem delu skupščine aprila meseca ni bil prisoten predsednik predsedstva društva, je dr. Rudi Caja-vec, ki je to funkcijo opravljal do zdaj, podal poročilo o delu društva v njegovem mandatu. Nato so člani društva dali razrešnico dosedanjemu vodstvu in izvolili novo. V petnajstčlanskem predsedstvu so od zdaj naprej naslednji člani: Jože Zimšek, Drago Vračun, Marjan Poznič, Marjana Toplak, Jože Smodila, Branko Semolič, Franc Pangerl, Ivan Mirnik, Mirko Kolnik, Peter Privšek in Henrik Dvoršak, po funkciji pa še poslovni sekretar društva, katerega dela začasno in brezplačno opravlja Roman Lešek, ter predstavniki zbora atletskih sodnikov, atletov in trenerjev. Upamo, da bo novemu predsedstvu uspelo pripeljati društvo iz težke situacije. V razpravi so zgladili razprtije, ki so zadnjega pol leta pretresale društvo, pozitivno ocenili dosedanje delo društva in skupščino zaključili z upanjem na boljše čase. Časa za počitek pa novo vodstvo nima, saj v tem tednu organizirajo kar pet atletskih prireditev: v soboto je bil drugi dan kvalifikacij za atletski pokal Slovenije, včeraj občinsko in področno prvenstvo srednjih šol ter mali in veliki atletski pokal za osnovne šole, v petek, 27. maja, bo ob 9.30 uri olimpijski tek na 3 in 5 kilometrov na travniku v Novi vasi, ob 16,00 uri pa veteransko prvenstvo Slovenije. Mitja Ocvirk S prihodom tria trenerjev Jovič, Kibirjeva, Tolmačova se je odbojkarski klub Celje zavihtel na slovenski vrh - Uspeh kljub finančnim težavam - Do naslova zaradi dvojne registracije koprske tujke Shkurnove Petek, trinajstega, je bil tokrat srečen dan za celjske odbojkarice. V tretji, odločilni tekmi končnice državnega prvenstva so premagale favorizirane tekmice iz mariborskega kluba Paloma Branik in s tem prekinile njihovo večletno premoč. Po besedah trenerja Bore Joviča so tekmo brez dvoma dobile, ker so bile psihično močnejše in ker so si zmage želele bolj kot Mariborčanke. Sicer imata tako Koper kot Paloma Branik po trenerjevem mnenju močnejši ekipi, vendar je ravno želja po naslovu prinesla tisto malenkost, da je zmaga odšla v Celje. Zanimivo pri vsem skupaj je, da Celjanke sploh ne bi nastopile v finalu, če se ne bi pritožile na registracijo Ukrajinke Shkurnove za OK Koper, ki jih je izločil v polfinalu. Boro Jovič je od trenerja Mladosti iz Zagreba, Nikolaja Karpolja, izvedel, da je Shkurnova hkrati registrirana v Sloveniji in Švici, kar ni mogoče brez dovoljenja naci- onalne, se pravi Ukrajinske odbojkarske zveze. Tega dovoljenja pa ni imela. Tako je bil OK Koper diskvalificiran, celjskim odbojkaricam pa odprta pot v finale. Vendar se bodo z naslovom državnih prvakinj prave težave šele začele. Že med sezono je bil klub večkrat popolnoma brez finančnih sredstev, tako da trener in igralke niso dobili plačanih pogodbenih premij tudi po več mesecev. Domače odbojkarice zamerijo trenerju njegovo vsakodnevno vožnjo iz Zagreba, tudi premije za Rusinji se jim zdijo previsoke. Vendar so tik pred drugo tekmo končnice notranje težave in nesoglasja zgladili. Zdaj se pripravljajo za nastope v Evropi, v pokalu državnih prvakinj, tu pa se začenjajo nove težave. Problem so finančna sredstva, kajti poleg tega, da bi morali obdržati obe Rusi- nji, bo treba poiskati še dodatne okrepitve. Ker bo Pihlerjeva prenehala z aktivnim igranjem, že tečejo dogovori z Mojco Možič - Voh, odbojkarico iz Šempetra, eno najboljših slovenskih igralk, pa še kakšno dobro igralko bi potrebovali. Upamo, da jim bo uspelo in da se jim ne bo zgodilo podobno kot Atletskemu društvu Kladivar Cetis, ki se zaradi finančnih težav ne more udeležiti evropskega klubskega prvenstva. Pa še istega generalnega sponzorja imajo. Mitja Ocvirk Šport Paul Gascoigne, šestindvajsetletni angleški nogometni reprezentant, ki igra za rimski Lazio, zdaj ve, kaj se pravi biti poškodovan in zasmehovan hkrati. Po poškodbi, ko si je zlomil nogo, je vrhunec angleškega humorja dosegla karikatura v časopisu Sun: Sloviti nogometaš je upodobljen v invalidskem vozičku z mavcem na nogi pred rimskim Kolo-sejem. Pred njim in plakatom, na katerem piše “Rimske ruševine”, stoji režeča se skupina turistov. Zarnik dm milijona Tonya Harding, triindvajsetletna ameriška drsalka, je znana predvsem po “atentatu" na kolegico iz reprezentance Nancy Kerrigan. Poslej bo znana tudi po tem, daje zavrnila dva milijona dolarjev, kolikor so ji ponudili, da bi nastopila na rokoborski turneji na Japonskem. Prestar za Svetovno prvenstvo Plavanje in reklame Navijači ga želijo videti na Svetovnem nogometnem prvenstvu, reprezentančni kolegi pa ga nočejo ob sebi. Napadalec Kameruna, Roger Mil la (41) je ponovno nastopil na reprezentačni tekmi proti Zambiji. Za osvežitev spomina: Milla je na Svetovnem prvenstvu leta 1990 v Italiji pripeljal Kamerun v četrtfinale. Zanj reprezentančni tovariš pravijoi: "Za Svetovno prvenstvo je kot napadalec veliko prestar." vrhunskem športu Gerhard Berger, štirintride-setletni avstrijski voznik Formule 1, zadnje čase, še posebej po nesrečah v Imoli in Monte Carlu, občuti hladnost v vrhunskem športu podobno, kot Pete Sam-pras, ameriški teniški igralec. Ta je potožil: "Sedanji vrhunski šport je tako hladen, športniki smo osamljeni". Berger, eden zadnjih šaljivcev v avtomobilskem športu, je povedal nekaj podobnega: "Scena je postala tako trda, neizprosna, skoraj ničesar, čemur bi se lahko smejal, ni več." Hladni odnosi v V zadnjem času se v Nemčiji nikakor ne morete izogniti obrazu Fran-ziske van Almsick, šestnajstletne plavalne su-perzvezde. Na plakatih po vsej Nemčiji koprneče gleda tablico čokolade, hkrati pa se na televiziji vrti njena druga čokoladna reklama. Ker je ta akcija tako dobro uspela, so povedali poslovneži od Milke, si lahko Franzi, kot jo popularno kličejo, oddahne do jeseni, ko bo ponovno snemala, tokrat tretji čokoladni spot. 32 Glasba Četrt stoletja Radia Študent Na valovih rock n rolla Nič čudnega, če ime Radia Študent vedno povezujejo z naprednim in liberalnim. Že leto ustanovitve, 1969, pove dovolj. Radio Študent si je v petindvajsetih letih delovanja ustvaril in obdržal imidž enega izmed najbolj naprednih in svobodoumnih medijev pri nas. Na njem se je kalilo toliko danes znanih imen, da v tedniku Mladina objavljajo seznam sodelavcev v nadaljevanjih. Kar tudi pove nekaj. Je pa bil Radio Študent predvsem medij, ki je svoje ciljno občinstvo redno zasipal z obilico nove in drugačne glasbe ter bil tudi sicer znan po tem, da je na njegovih valovih moč slišati godbo, ki jo poslušajo tudi drugod po svetu. Svetovljanstvo v glasbeni in jedka ostrina v politični usmeritvi radia, bi lahko na hitro povzeli. In če so v prejšnjem režimu zaradi preglasnih vzklikov, da je cesar pravzaprav nag, leteli nekateri glasbeni uredniki, se jih današnji oblastniki lotevajo kar po milo-ševičevsko: Lani je Marjan Vidmar Radiu Študent namreč za nekaj časa ukinil dotacijo zaradi kolaboracionalizma z gibanjem za Metelkovo. Kar spet pomeni, da so takšni in podobni mediji še kako aktualni. In potrebni. Še najbolj pa o radiu samem govorijo številke. Rednih 30.000 parov ušes in vrhunec med afero JBTZ, ko je Radio Štu- Aida na RŠ vodi priljubljeno oddajo Ja nišam odavde dent poslušalo neverjetnega pol Vsaj dokler ima ta godba mo-miljona ljudi. Med drugim tudi žnost spremljati dobro vsebino, zaušnica tistim radijskim ur- To pa Radiu Študent ni bil ednikom, ki ne verjamejo, da nikdar problem, se v etru dobro sliši tudi godba, Čestitamo za jubilej. Roli on! ki ni uglašena na frajtonerico. < LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE > TOP 10_______EVROPA 1. MARIAH CAREV - Without You 2. HADDAWAY - Rock My Hart 3. BRUCE SPRINGSTEEN - Streets Of Philadelphia 4. ACE OF BASE - Don’t Turn Around 5. DR ALBAN - Look Who’s Talking 6. CAPELLA - Move On Baby 7. ENIGMA - Return To Innosence 8. RONETTE - Sleeping In My Car 9. JAM & SPOON - Right In The Night 10. DOOP - Doop TOP 10________AMERIKA 1. MARIAH CAREV - VVithout You 2. BECK - Loser 3. ALL 4 ONE - So Much In Love 4. COUNTING CROVVDS - Mr Jones 5. SNOOP DOGGY DOGG - Gin & Juice 6. SMASHING PUMPINKS - Disarm 7. R KELLY - Bump’n Grind 8. METALLICA - One 9. GUNS’N ROSES - Since I Don’t Have You 10. CRACKED - Low ZVOK IZ KONZERVE SONIC YOUTH, “Experi-mental Jet Set, Trash And No Star”, CD, Geffen Sonic Youth so v zadnjem intervjuju v britanskem glasbenem časopisu New Musi-cal Express izjavili, da jim je dovolj kompromisov in da so se odločili to ploščo posneti natanko takšno, kot so si jo zamislili. Verjemite jim na besedo. (CD smo dobili v prodajalni Lajna v veleblagovnici T v Celju) VIDENO TROMATISM se imenuje francoska punk-noise skupina, ki te dni gostuje v Sloveniji in s svojo impresivno pra-postholokavstovsko scenerijo navdušuje domače občinstvo. Koncert na Metelkovi v Ljubljani je kljub baklam, ognju in na pol golim moškim minil brez težjih posledic. Naivna umetnost v pravem pomenu besede, žagajoče kitare, močno nafrizirana ritem mašina in nespogrešljivi vonj izpušnih plinov kakšnega Mad Maxa, so navdušili dobrih sto obiskovalcev torkovega koncerta. Spomini na tisto prihodnost, v kateri bo bencin plačilno sredstvo, mutanti najcenejše prostitutke, božanstvu, ki bo zaposlen-a na resorju za glasbo pa se bo reklo Roland ali Vamaha. Glasba 33 Deset let festivala Druga Godba Godba drugačnih not Mednarodni festival Druga godba praznuje deseto obletnico obstoja. Za to priložnost so organizatorji pripravili obsežnejši progra, ki bo prvič potekal v dveh tednih. Festival ohranja svoj dosedanji programski koncept, ki se vsako leto znova potrjuje. Ob jubileju Druga Godba premierno predstavlja novo slovensko folk - revival skupino, tradicionalno keltsko - francosko glasbo, južnoafriško vokalno glasbo, ameriški hip hop jazz in polke na ameriški način, Rossinija v jazz preobleki, legendo evropskega bobnanja ter najpopularnejšo afriško pevko. Glavno prizorišče Druge Godbe ’94 so tudi letos ljubljanske Križanke., kjer bo sedem koncertnih večerov. Eden bo v KUD France Prešeren, festival pa se tudi prvič širi v Okarino na Bled. Prireditelji so pripravili tudi mimohod francoske skupine Bagad Kemperle po ljubljanskih ulicah. Organizator festivala je četrtič zapored Glasbena mladina Slovenije. Po izredno uspelem nastopu na lanski Drugi Godbi, je programski odbor ponovno povabil sibirsko pevko SAI-NKHO NAMCHY-LAK, ki je nastopila 20. maja. Na slovesni otvoritvi, Dan kasneje, so nastopili slovenski folk re-vivalisti TOLOVAJ MATAJ in 30- čla- nski BAGAD KEMPERLE. 22. maja je na Bledu nastopila osemčlanska skupina BLACK UMFOLOSI iz Zimbabveja, ki so dan kasneje nastopili tudi v Križankah. V sredo, 25. maja bo v Križankah nastopili eden najatraktivnejših ameriških jazzovskih bobnarjev, CORNEL W. ROCHESTER s svojimi THE N.P. BOYS. Tri dni kasneje, 28. maja, bo v poletnem gledališču Križank koncert 20 - članskega orkestra BIG BAND ROSSINI, ki ga sestavljata MIKE WE-STBROOK ORCHESTRA in pevka KATE V/ESTBROOK. Gre za deset let star projekt, ki pa se je v današnji obliki pojavil šele pred dvema letoma ob 200 - letnici Gioacchina Rossinija. V torek, 31. maja, bo v preddverju Križank prvič v Sloveniji nastopil “Slovenec” GUY KLUCHEVSEK s svojim ATNT NOTHIN’ BUT A PO- LKA BAND-om. V KUD France Prešeren bo 1. junija nastopil TRIO CLUSONE, nizozemsko - ameriška zasedba, ki je v zadnjih letih nastopila na vseh pomebnejših svetovnih jazz festivalih. Drugo Godbo bo 4. junija zaključila malijska pevka OUMOU SANGARE s svojo skupino, ki na izjemen način spaja tradicijo in sodobnost. ZURKA ANSAMBEL LOJZETA SLAKA praznuje pomembno obletnico. Trideseti rojstni dan namreč, čeprav se je zgodba o Lojzetu Slaku začela že prej, ko je še kot mladenič iz Jordankala s harmoniko na prireditvi Pokaži, kaj znaš dvignil na noge dvorano v Mirni peči in si odprl vrata v radijsko hišo in studie. Uspešno nadaljevanje začete poti je poleg mnogih priznanj, gostovanj, zlatih in platinastih plošč ter množične priljubljenosti med občinstvom prineslo še osupljivo število izdanih nosilcev zvoka in slike. Ansambel Lojzeta Slaka je izdal kar 46 glasbenih programov na tridesetih LP ploščah, petih dvojnih LP ploščah, dveh singlih in dveh maxi singlih, dvajsetih kasetah, sedmih dvojnih kasetah, treh video kasetah, dveh CD-jih in enem dvojnem CD-ju. Zadnji, “Diamantnih 30” je pred kratkim izšel pri založbi Helidon. Jubilejni koncert bo 4. julija v Cankarjevem domu, Lojze Slak pa pripravlja v tem v sodelovanju z založbo Helidon še več presenečenj. Karikature kot opomin Arhitektka, karikaturistka, obli- Celju na ogled postavila mikavno kovalka in tudi pisateljica za otroke razstavo z naslovom Architectura Lilijana Praprotnik - Zupančič se domestica, opus karikatur, ki so zadnje čase vse pogosteje pojavlja s kritičnimi bodicami usmerjene k v javnosti in postaja prava celjska sodobni slovenski gradnji in k medijska osebnost. Minuli teden našemu zmaličenemu odnosu do je v Muzeju novejše zgodovine v okolja, njegovega ravnovesja in zakonitosti. Predstavljene karikature opominjajo na nehuman blokovni način gradnje, na napihnjeno slovensko samovšečnost, na nizko stanovanjsko kulturo, nekritično kopiranje tujih vzorov, na postavljanje arhitektonskih spomenikov, ki kazijo stara zaokrožena mestna jedra. HOROR ŽUR KI SE. JE OB SVEČMt IN CAREEN-TERJEVEM SOUNDTRACKU ZA NOČ ČAROVNIC ZGODIL EREJŠNJO SOBOTO V CELJSKEM KUUB-U, JE REDAKCIJO Nove dobe erieeljal do dveh ERESENETLJIVIH ZAKLJUČKOV. PRVIČ, DA SO MAŠKARADE ŠE VEDNO “IN” IN DRUGIČ, DA JE BILA NAJBOLJ GROZLJIVA MASKA ERAVZAERAV NE- ZAMASKIRANA. VSEKAKOR EA ZA NJO NISO ZAOSTAJALI RAZNI OBEŠENCI, VAMEIRJI, PEHTE, JAGA-BABE IN KAR JE E0D0BNEGA IZ ONOSTRANSTVA. V KATEGORIJI ZAMASKIRANIH JE EO NAŠEM MNENJU ODNESLA ERVO NAGRADO KREACIJA NA FOTOGRAFIJI, S EOLURADNIM NAZIVOM “tiOROR-KEMBO”. > n n m n m m m n m n m n m m n m u ZURKA Lorenin mož v zaporu O nenavadnem dogodku, v katerem sta bila glavna akterja zakonca John Wayne in Lorena Bobbit, smo pred nedavnim veliko brali. Gotovo se spominjate zgodbe, ki govori o pretepanja in spolnega izkoriščanja naveličani ženi, ki ji je v trenutku prekipelo in je svojemu soprogu s kuhinjskim možem odrezala moškost, ga pustila krvavečega na postelji in zbežala proč z avtomobilom, tudi z odrezanim moževim penisom v roki. Odvrgla ga je, ko se zavedla, kaj pravzaprav nosi s seboj. Johna so takoj po dogodku operirali in mu prisili spolni ud. Primer se je nadaljeval pred sodiščem, ki pa je Loreno oprostilo, z obrazložitvijo, da se je nad spečim možem znašla v trenutku neprištevnosti. Življenje pa je nadaljeval tudi iznajdljivi mož, ki je po znanem razpletu potoval iz mesta v mesto in radovednežem predaval o svoji izkušnji, seveda je ob tem še dobro zaslužil. Pred kratkim je poslušalcem povedal, da postaja na kočljivem mestu vedno bolj občutljiv in kdo ve, morda bo lahko tudi... V tem času si je poiskal tudi novo dekle, z zaročenko Kristino Elliott pa je ubral, tako kaže, podobno taktiko kot pri Loreni. Svojo moškost ji je doka- zoval s pretepanjem. Nekega večera se je tudi Kristina naveličala.—Sicer ni krenila po Koreninih stopinjah pač pa je odšla na policijo in nasilneža prijavila. Nekdanjega marinca so takoj aretirali in odložili v zapor. Trudil se je in skušal dokazati, da ne ravnajo prav, da svojo zaročenko vendar ljubi, da se namerava z njo poročiti takoj, ko se bo uradno razvezal od Lorene. Kakorkoli že, Bobbit je moral za izpust na svobodo odšteti 7.100 dolarjev. Bomo videli, morda si bo omislil tretje dekle, saj Kristina pravi, da ne bo dovolila, da bi jo še kdaj pretepal... Družinske težave zaradi mamil Lepa in gola in fatalna in nasploh popolna Sharon Stone- se* boginja, rešuje življenja. Navkljub njenemu super življenju ima punca... no dobro, ženska, velike družinske težave. Pa ne s svojo družino, ker te še nima, pač pa z bratom Michaelom, ki je sedem let starejši od nje, a zelo nezrel. Tipa so namreč dobili, ko se je nekje po ulicah New Torka sprehajal s kilogramom kokaina, in ga za dve leti spravili na hladno zaradi prekupčevanja. Sodnik očitno ni bil moški, ki bi videl prvinski nagon... Toda odločna Sharon si je kaj hitro opomogla in takoj prešla v napad. Michaela je spravila iz zapora pod pretvezo, da bo igral v njenem filmu. Upa, da se zaradi te njene potuhe bratovo početje ne bo le še poslabšalo. Tudi hollvvvoodski filmski scenaristi bi bili ZADOVOLINI Z DRAMO, KAKRŠNO |E UPRIZORIL IGRALEC VlNCENT D'ONOFRIO, KO |E ZASLEDOVAL SVOJO SOPROGO GRETO SCACCHI. V KRATKEM NAJ BI SE TUDI URADNO RAZVEZALA, PA SO MU POPUSTILI ŽIVCI IN |E ŽENI NA POTI DO TRGOVINE ENOSTAVNO UGRABIL — IZTRGAL IZ ROK — NIUNO DVELETNO HČER LEILO. Na MATERINE KRIKE SO PRI PRIČI REAGIRALI PAZNIKI V TRGOVINI, GA ZGRABILI IN LOČILI OD DEKLICE, KI JE NA VES GLAS VREŠČALA. Policija ga je odpeljala v zapor, od koder pa so ga kmalu MORALI IZPUSTITI; ČE PA GA BODO OBSODILI, BO V ZAPORU PREŽIVEL NAIMANJ LETO DNI. ODKAR STA Z ŽENO ŽIVELA LOČENO, JE VZTRAJNO SKUŠAL DOSEČI, DA BI HČERKICA ŽIVELA Z NJIM ŠE PREDEN SE FORMALNO RAZVEŽETA. GRETA SCACCHI NA TO NI PRISTALA IN PREPIRI SO SE KONČALI Z UGRABITVIJO. V PREDSEDNIKOVO HIŠO Michael Jackson želi kupiti Kennedyjevo hišo v Palm Beachu na Floridi. Nekdanjo zimsko rezidenco pokojnega predsednika prodajajo že dobro leto, pa ne ravno poceni, kajti zanjo pričakujejo kar sedem milijonov dolarjev. Mnogi potencialni kupci so že odnehali, medtem ko kaže, da Jackson misli povsem resno. Na dan, ko se bo vanjo vselil, pa bomo morali še malo počakati. Igre brez meja Slovenci prvič na tovrstnem druženju mladih - Za Portugalsko je bila izbrana Rogaška - Marko Tišma, kapetan pisanega moštva, verjame v svojo ekipo - Nestrpnost pred poletom v Portugalijo V nedeljo je doživela svoj krst prva slovenska ekipa na Igrah brez meja v portugalski Batalhi.Ob izboru Rogaške za pravico do sodelovanja so v tem zdraviliškem kraju napeli vse sile, da bi krstno udeležbo Slovencev dostojno zastopali. Po skrbnem izboru, zvečine gre za študente, najstarejši je star 25 let, najmlajša pa 19, so določili ekipo desetih, ki se je z vrstniki iz Evrope pomerila v spretnostnih igrah. Ob dejstvu, da te igre, ki jih prenašajo največje in najodmevnejše televizijske družbe, predstavljajo eno izmed najbolj gledanih oddaj, je razumljivo navdušenje vodstva kraja, prihodnje občine in tamkajšnjega Zdravilišča, ki se spreminja v mondeno središče našega turizma. Priprave na tekmovanje je vodil Marko Tišma, pisana ekipa pa je dvakrat tedensko skušala nabrati moči in znanja, da bi se enakovredno kosala z bolj veščimi vrstniki. Največ težav so imeli z opremo, saj gre za posebne kostume, ki so jim jih sešili domači sponzorji, v ekipi so poleg vodje Robert Firer, Primož Vodušek, Boštjan Ivanoš, Vid Petovar, Marko Herček, Špela Sedminek, Lavra Lorber, Alenka Vodušek, Petra Polajžer in Petra Šmerc (na posnetku zgoraj) ter sprejem pri vodstvu Zdravilišča ter pri županu (posnetka spodaj). Foto: A s. Jurkovič ZURKA Lepotice na motorjih “Ni boljšega občutka, kot če se na križišču spogleduješ s tipom v mega avtomobilu, potem pa pri zeleni luči na svojem velikem motorju zahrumiš in ga pustiš daleč za sabo.” Tako supermodeli, zvezde, pevke in igralke kot tudi preproste, moderno možate gospodinje imajo rade ta občutek, da so boljše na svojih lepih jeklenih konjičkih. Cher, superzvezda,'igralka in pevka, na primer, obožuje Har-ley Davidsone. S Harlyjem se je pripeljala na oder pri podelitvi nagrad Brit’ in na njem jo lahko vidite v spotu z Beavisom in Butt-headom I’ve Got You Babe’. Graham Sandersom, šovinist (moški), iz moto zveze, pravi, da navkljub vsemu ni nič boljšega, kot če vidiš res dobro grajeno mrho, ki se spravlja dol z lepega motorja in se ji izpod čelade vsujejo dolgi lasje. In čeprav imajo motociklizem za moški šport, je čas, da pride na ulice nekaj več žensk. “Rada imam, ko mi veter mrši lase,” pravi 25-letna natakarica iz Londona. Tanja Patitz, privlačna manekenka, meni, da jo usnje in motorji v fotoserija naredijo silno seksi, in tudi nekdanja igralka Zsa Zsa Gabor uživa v črnih usnjenih pajacih, ko jo moški poželjivo gledajo. V Veliki Britaniji je med nekoč počeli le moški, ko so milijon motoristi 150.000 žensk ustanavljali bande na motorjih, in še jih ni dovolj. Pojavljajo Videti je, da ženskam res ni nič se tudi prave skupine, kar so več zabranjeno. vadcn pojav, ki vznemirja tamkajšnje živali. mirja, stvar je dosti hujša - zivah se SPOL* * N0 vzburjajo! Basildonski pazniki in veterinarji so opazili čudno obnašanje sesal- cev, kot so levi, leopar- di, risi in podobni, * 'ji očitno predvsem mač- kice. Ob intenzivnih parfumskih vonjih ali močnih bolonjskih vodicah postanejo ,e žival, neprijetno opol- Gre za vonje, kt so j zelo podobni vonja-vam živali v času par-jenja, zaradi njih začnejo iskati partnerje in so prav vznemirjene, pravi lastnik enega od živalskih vrtov. RFF InF o ■n • ■ Izjemna ostrina Nov radarski sistem v vesolju omogoča posnetke zemlje v podrobnostih, kakršne so bile doslej nedosegljive Pri zadnjem poletu z ameriškim vesoljskim plovilom Endeaovour ni bilo možno iskati oddaljenih zvezd ali študirati breztežnosti. Rolet je spadal k misiji "Planet Zemljo" in naj bi na Zemljo pošiljal le posnetke z njenega površja. Vsa vprašanja o tem, kako debele so snežne plasti ledenikov, koliko vlage vsebujejo brazilske obdelovalne površine ali katere rastline rastejo v michigenskih gozdovih, bo v prihodnosti pojasnil nov radarski sistem iz vesolja z enim samim posnetkom Zemlje. Sistem "SIR - C/ X - SAR" je iz višine 222 kilometrov že posnel približno sedeminštirideset milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Čeprav bodo še več mesecev potrebovali za obdelavo digitalnih podatkov, je ostrina slike že na prvih posnetkih podrobnosti velikosti do deset metrov izjemna. Vrhunski tehnični dosežek je dvanajst metrov dolga in štiri metre široka antena, ki se deli v tri območja in lahko simultano oddaja radarske impulze različnih frekvenc. Nov radarski sistem je plod sodelovanja med Naso ter nemško in italijansko agencijo za vesoljske polete. Ker se refleksija radarskih valov zemeljskih tal, rastlin ali voda močno razlikuje po valovni dolžini radarskih žarkov, bi lahko iz podatkov različnih kanalov z računalnikom razlikovali celo tipe rastlin ali stopnjo dozorevanja poljskih pridelkov. Iz vesolja bo dobro vidna tudi klimatska zgodovina našega planeta, saj so astronavti odkrili na nekaterih radarskih posnetkih sledi strug presahnjenih rek, ki so danes zakopane dva metra globoko pod egipčanskim puščavskim peskom. Nina Mom Prva prava žurka Foto: Sherpa Foto: Nina Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve cele križanke, ki bodo v uredništvu najkasneje do ponedeljka, 30. maja 1994, do 10. ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 2. Med reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko, bo žreb razdelil 5 nagrad, ki jih tokrat prispevajo: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer Celje v vrednosti 5.000,00 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič "Zadnji grofje Celjski v deželah sv. krone" - Nova doba 3. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba 4. nagrada: 1.000,00 tolarjev - Nova doba 5. nagrada: 1.000.00 tolarjev - Nova doba Do roka je v uredništvo prispelo 428 rešitev, od tega 393 pravilnih. Nagrade prejmejo: 1. nagrado: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 SIT Cvetko Smolič, Kidričeva 7, 61330 Kočevje 2. nagrado: Gostinske usluge v vrednosti 1.500 SIT - Mera Gostinstvo in turizem Celje Tončka Nampelj, Celovška 30, 61000 Ljubljana 3. nagrado: Knjigo Nade Klaič “Zadnji knezi.....” Nova doba Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, 63000 Celje 4. nagrado: Četrtletno naročnino na časopis Nova doba Ivan Strmole, Goriška 4, 63000 Celje 5. nagrado: 1.000 tolarjev, darilo Nove dobe: Anica Poredoš, p.p. 61, 63000 Celje Čestitamo nagrajencem. Izžrebani reševalci naj se javijo uredništvu, da se dogovorimo o prevzemu nagrad. ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA KATEDRA • po daljšem premoru spet na svojem mestu. V novi številki lahko preberete o: - kulturniško-politikantskih elitah - fašizmu proti (udbo)mafijsko-korupcijski navezi - igricah okrog ljubljanske “Mladike” - zlu na zemlji in v etru - alter kulturni sceni v Evropi in pri nas - intervju: Res Nulius, Jean Derome - slovenska tehno scena... V ENEM OD ČLANKOV JE SKRITA NAGRADNA IGRA! n n\ d-d. kONHkcne W Ttf4A/M/ V PEOOA7ALNAh VOLNA, VSCNA, MANOFAKTOEA, CTAEt TEG, TESNO, &A&V, PfONtE ?N FOEM/LA SL 40 Marinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. ___________________________________________________________________ Mreža Tako prijazno povabilo, pa nobenega odziva! Vam rečem, dragi prijatelji, škrat je užaljen in se kuja. Ne vem, kaj ga bo zbezalo iz tečnobe. Zameri pa kaj hitro, ta nadebudnež. Namreč, vse uporabike trženjsko informacijske mreže je pobaral, naj mu vendar pišejo o svojih izkušnjah: kakšne težave jih tarejo kot potrošnike, ali bi jim morda trženjska mreža kot vir informacij pred nakupom vendarle lahko koristila? Pričakoval je kup pošte, pa ni bilo niti enega samega pisemca. To ga je sprva potrlo in še zmeraj ni povsem potolažen, ampak zgrabili sta ga trma in delovna zagnanost. Pa je napravil veliko delo, potem ko je zaupal idejo Marinetu. Odločili so se, da skupaj prerešetajo cene, kvaliteto in različnost talnih oblog. Leseni podi (parketi in ladijski), topli podi (itison in druge različice), keramične in kamnite ploščice, plastične obloge in tako dalje. Vse po tleh. Vse cene, različne kvalitete in različni proizvajalci ali dobavitelji. To lahko skrčimo na en stavek: v Marinetu UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI ♦ Telefonski podaljšek v LJ (Zakaj pa niste kupili raztegljivega telefona?) ♦ Generalni zastopnik za Replay (Oprostite, ne znam angleško.) ♦ Nakladalka za seno (Opozorilo: pred nakladanjem preverite, če ni nikogar v senu. Po navadi jih najdete v parih.) ♦ Enodnevni piščanci za pitanje (Ali imajo radi Čokolino?) ♦ Sojina moka (Ni napaka: sojina moka, ne Sonjina) ♦ Palčnik - mešalnik za hrano (Pri delu z njim lahko uporabljate le palec.) ♦ Oprema za fotolaboratorij (Pravijo, da so stvari bolj razpoznavne, če jih fotografiram, kot če jih narišem.) ♦ Glavni uvoznik klima naprav Panasonic (Ozračje v Sloveniji je vedno bolj zadušljivo.) ♦ Pianino (Jaz bom igrala, mož bo pa plesal.) ♦ Biota sokovi (Po možnosti z dodatkom vodke.) ♦ Proizvajalec kozarcev za vlaganje (Vlagali bomo črve. Mnjamm...) ♦ Pralni stroj Candy (Rabim za pranje umazanega perila, ker se ločujem.) ♦ Nezastekljeno okno (Želimo olajšati delo vlomilcem.) ♦ Senčnik čim večjega premera (Uporabili ga bomo namesto strehe, ki nam pušča.) Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Še posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži.___________________________________________________________________ so zbrani podatki o talnih oblogah, ki jih je moč kupiti na Slovenskem. No, pa vas je škrat presenetil. Tudi on je včasih hiperaktiven in da vse od sebe. Še posebno pa bo vesel, če boste njegovo trženjsko. mrežo redno uporabljali, saj podatkov ni zbiral zase. Njegova tla so svetlo modre barve z lila pikami in zaenkrat jih še ne misli spreminjati. Morda bi jih morali vi? Četudi so tla še dobra in lepa, pa prav gotovo nekaj kupujete. Trženjska mreža pa ima informacije o vseh izdelkih in storitvah. Če ste v zadregi in ne veste kje kaj kupiti ali bi radi kupovali ceneje, potem pokličite Marinet. Škratu pa, bodite tako prijazni, napišite par vrstic. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINETOVE BAZE PODATKOV ♦ Izdelava in prodaja slik na porcelanu za spomenike (Ali naj se na sliki smejim ali držim resno?) ♦ Ekskluzivno zastopstvo in stalna zaloga metraže “VIS” TKANINE d.d. Varaždin (Prodaja metraže?! Kakšen pa je ta meter Že?!) ♦Embalaža in oprema za zlatarstvo, optiko in urarstvo (Zlatarji, optiki in urarji v ponudbo niso všteti.)- ♦ Tečaji karateja za otroke (Tovarišice, pazite se.) ♦ Lesna embalaža, izdelava ostrešij, rezan les... (2 kg desk, prosim.) ♦ Prodaja, popravila, čiščenje in montaža senčil, žaluzij, lamelne zavese... (Čiščenje opravimo na domu. Pogoj: hišo prinesite s seboj) ♦ Obnova avtoplaščev za poltovorna, tovorna vozila, avtobuse (Obnavljate samo plašče ali tudi jakne?) ♦ Čiščenje steklenih površin in prostorov (Prosimo, če bi še nam očistili kozarce s sinočnje žurke.) ♦ Servis audio video naprav (Tudi za boljši vid?) Pripravila Sabina, pripombe je dajal škrat Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti Marinet @ vsltde®ržH,„,= ■ ■ ■ 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.44. in 19.-24. ure slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 Celje *** sejemsko mesto 12, POMLADANSKI OBRTNI SEJEM V CELJU, OD 23. DO 29. MAJA 1994 VZO IDEJA INTER-GAST vse za otroka invencije, inovacije ostinska, hotelirska, trgovinska oprema in gastronomija BIO -bio LINEA 1 1 -steklo, keramika, porcelan, metnost in poslovna darila, ozmetika, nakit in bižuterija ČLOVEK IN PROfTI ČAS .turizem, Šport, prosti čas in blago široke potrošnje INTER-GRAD -interier in gradbeništvo m CHOt KB# -#1 W;.,i m " i ^ €La Oo O Podjetje za najemni management 5%f/V Iskra BATERIJE ,j=J» SE MERCATOR HAN MiHMHM liwe ImNUI %9MHz^ liMOMMI IaSIS kwu» 959MHz6« v? ^bafični studio mpi u v# nco /M 05* S fcSle It Jr tiUnk* IjlOiSf GRAFIČNA PRIPRAVA • DESIGN OSVETLJEVANJE z DISKET 1 DESIGN«FILMI * TISK: POSLOVNI OBRAZCI (štampiljke, ! ] vizitke, računi, dopisi...), PROSPEKTI, CENIKI, PLAKATI, ! BLOKIJOKETE, jZDELUJEMO TUDI ČRTNEKODEi J j VSI, KI SE UKVARJATE Z RAČUNALNIŠKIM OBLIKOVANJEM j I NUDIMO IZPIS VAŠEGA DELA NA PAPIR, PAUS, FILM: | I COLORJE - BARVNE SEPARACIJE, SCANNIRANJE RAZLIČ- f I NIH PREDLOG: BARVNIH FOTOGRAFIJ, DIAPOZITIVOV, SKIC. I ZE PRI NAROČILU VIZITK DOBITE ŠTAMPILJKO ZASTONJ! GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 iOVfl DOBA Naročilnica Ime:....................... priimek:...................... naslov:................................................... naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte..izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika /SL MALI S5 OQLASI # VEDEŽEVANJE! S pomočjo egipčanskih tarok kart, kave. Naročila na telefon 063/ 773-524, od 7. do 9. ure in od 20. do 22. ure • SODNE CENITVE NEPREMIČNIN, najem ter prodaja in nakup nepremičnin. GRAMES, d. o. o., Ptuj. Tel.: 062/32-395, 069/ 617-899. Prodamo več sobnih stanovanj v Mariboru in Ptuju, vikende z vinogradi v Cirkulanah, stanovanjske hiše v Zlatoličju, Dražencih, Ptuju -Zagrebška cesta, damo v najem gostinski lokal v Murski Soboti, stanovanjsko hišo v Limbušu. GRAMES, d. o. o., Ptuj • DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju prodam. Cena 1100 DEM kvadratni meter, 53 m2. Tel.: 064/ 215-232 • NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi, Naselje Prekmurske brigade, prodam. Tel.: 069/ 70-072 • PLETILNI STROJ Singer na kartice in vso opremo prodam. Tel.: 063/ 736-269 • EMO CENTRAL (23), novo, enofazni motor 2,2 Kw, hidrofor, prodam. Drago Centrih, Trnovlje 232, 63000 Celje • HIMALAJSKI MUCI, cepljeni, z rodovnikom, prodam skrbnim ljudem. Tanja Podlipnik, Puhova 10, Ljubljana, tel.: 061/ 345-303 • MOTOKULTIVATOR- fre-za Mio Standard 360, samohodni, s koso širine 1 meter, in plugom ter termoakumulacijsko peč, 3,5 KW, rabljeno 1 teden, staro 4 leta, prodam. Tel.: 069/ 31-000, interna 307, dopoldan, in popoldne na domu: Rudi Ogorevc, Cankarjeva 50, Murska Sobota • KOKOŠI NESNICE prodajamo za zakol ali nadaljnjo rejo po ceni 200 tolarjev za kos, vsaka enajsta zastonj. Farma Lahonci, 62259 Ivanjkovci, tel.: 062/ 714-126 • STAREJŠO HIŠO ali nadomestno gradnjo na večji parceli v Kranju kupimo. TRGO-AGENT, d. o. o. Tel.: 061/ 15-99-686, 061/ 15-99-729. Uradne ure: vsak dan od 9. do 17. ure • TRI TONE PREMOGA, polvelenjski in laški, nasekana drva in peč Kiperb. prodam. Rado Kovačič, Trubarjeva 40, 63000 Celje, tel.: 063/ 24-293 • JUGOAMERIŠKE ČINČILE za razplod ali ljubiteljsko rejo ugodno prodajam. Tel.: 064/ 631-411 • MAJHNO PRIJETNO POSESTVO, vinograd in stanovanjsko hišico v Gradiščah pri Borlu ugodno prodam ali zamenjam za vikend na morju ali stanovanje v Zagrebu. Tel.: 042/ 47-517 • KOMBAJN ZMAJ 142 z adapterjem prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 069/ 23-552 • STARINE, drobne izdelke, pohištvo, stenske ure, odkupujem. Tel.: 063/ 31-162 MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov: • Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Namesto pol kilograma zlata Avto za naročnike Nagradno vprašanje Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS: Jože Pučnik James Gleick Janez Janša Ime in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Sloveniji končali z odličnim uspehom. Vsi sodelujete v žrebanju za osebni avto. Stari naročniki so že v igri. POZOR! Vsi odličnjaki letošnjih zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol, katerih starši ali sorodniki so ali se bodo naročili na Novo dobo, in nam bodo poslali fotokopije zaključnih spričeval do 1. julija, sodelujejo v žrebanju prve in vseh ostalih nagrad. Ne pozabite, prva nagrada je AVTO! Žrebanje že julija! GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). PONUDBE TUJIH PODJETIJ: SL003-02596 AGENT JE ZAINTERESIRAN ZA VZPOSTAVITEV POSLOVNEGA SODELOVANJA NA PODROČJU POHIŠTVA, PREDPRAŽNIKOV, VRTRNIH GARNITUR TER DELOV ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - IŠČE UVOZNIKE - GROSISTE ZA PRODAJO V SLOVENIJI. Naziv: SAKARI LOHI AGENCV Država: AVSTRIJA Kraj: KLOSTERNEUBURG Pošta: A-340 Naslov: LEOPOLDSGRABEN 14 Telefon: 02243/33-714 Telefaks: 02243/33-714 Kontakt: MR. SAKARI LOHI SL003-02607 ITALIJANSKI PODJETJI FOTOLITO IN STUDIO DR. SABBADIN - LISSONE ŽELITA SODELOVATI S SLOVENSKIMI TISKARNAMI, ZALOŽBAMI IN DRUGIMI DRUŽBAMI, KI UPORABLJAJO OFFSET SVSTEM PRODUKCIJE. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: STUDIO DR. SABBADIN - LISSONE Država: ITALIJA Kraj: LISSONE Pošta: 20035 Naslov: VIA MATTEOTTI 82 Telefon: /039/ 461-563; 483-533 Telefaks: /039/ 464-982 SL003-02608 ITALIJANSKO PODJETJE JE ZAINTERESIRANO ZA SKUPNA VLAGANJA V PODJETJA, KI UPORABLJAJO OFFSET SISTEM PRODUKCIJE. Naziv: STUDIO DR. SABBADIN - LISSONE Država: ITALIJA Kraj: LISSONE Pošta: 20035 Naslov: VIA MATTEOTTI 82 Telefon: /039/ 461-563; 483-533 Telefaks: /039/ 464-982 SL003-02613 PONUDBA: SIME-NON DELAVNICA DELA V SEKTORJU OBDELAVE META-LOV PO NAČELU “NA KLJUČ” ZA INDUSTRIJSKO UPORABO ZA GRADBENIŠTVO, TELEVIZIJSKI STOLPI, ELEKTRIČNI TRANSFORMATORJI ETC. Naziv: EUROSPORTELOO IT 377 UDINE Država: ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33700 Naslov: VIA MORPURGO 4 Telefon: 0432/273-289 Telefaks: 0432/509-469 Kontakt: VALENTINE ZOFFERLI SL003-02614 NUDIMO: OBLAČILA - MODNA, ZA NOVOROJENČKE, ŽENSKE, MOŠKE, INTIMNO PERILO, PLETENINE, TRIKOTAŽA, ŠPORTNA OBLAČILA, DIŠAVE, DEŽNIKI, SENČNIKI, PAPIRNA GALANTERIJA, DARILA, SVETILA, ELEKTRIČNI MATERIAL ETC. PRODAJAM GROSISTIČNO DROB-NOPRODAJI. Naziv: EUROSPORTELOO IT 377 UDINE Država: ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33700 Naslov: VIA MORPURGO 4 Telefon: 0432/273-289 Telefaks: 0432/509-469 Kontakt: VALENTINE ZOFFERLI SL003-02616 NIZOZEMSKO PODJETJE, KI SE UKVARJA Z ODSTRANJEVANJEM IN UNIČEVANJEM AZBESTA NUDI TEHNIČNO POMOČ IN TEHNOLOGIJO. ZAINTERESIRANA PODJETJA LAHKO DOBIJO PREDSTAVITVENI KATALOG V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: SMU - COMMISIEHANDEL Država: NIZOZEMSKA Kraj: GEMERT Pošta: 5421NX Naslov: HAGENHOT 22 Telefon: 04923-65965 Telefaks: 04923-66739 Kontakt: SASI MACHIELS SL003-02618 ANGLEŠKO PODJETJE ŽELI SOINVESTIRATI V SLOVENSKO POHIŠTVENO INDUSTRIJO PRIJAVE Z OSNOVNIMI PODATKI POSREDUJTE NA NASLOV: GZS, INFORMACIJSKA PISARNA /ZA M. OSOJNIK/, SLOVENSKA 41, 61000 LJUBLJANA. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02621 FRANCOSKO PODJETJE PONUJA STORITVE TRŽNIH RAZISKAV, MEDNARODNEGA SVETOVANJA, VODENJA PROJEKTOV, STRATEŠKEGA PLANIRANJA, ITD. Država: FRANCIJA Kraj: FERICV Pošta: 77133 Naslov: 18 BIS, RUE DU MONTCEAU Telefon: +33 1 64 23 68 99 Telefaks: +33 1 64 23 69 22 Kontakt: MR. CHIRSTIAN V. KAFKA SL003-02622 ČEŠKO PODJETJE PONUJA PO KONKURENČNIH CENAH VARNOSTNE SISTEME ZA ZAŠČITO BLAGA V TRGOVINAH, DOMOVIH, CERKVENIH OBJEKTIH ITD. KATALOG JE NA RAZPOLAGO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: MARVBELL CO. Država: ČEŠKA Kraj: TRINEC 1 Pošta: 739 61 Naslov: P.O. BOK 19 Telefon: 0042-659-24-566 Telefaks: 0042-659-21-404 Kontakt: MR. VLASTISLAV LINZER SL003-02623 FRANCOSKI ŠTUDENT MEDNARODNEGA TRŽENJA IŠČE POLETNO ZAPO- SLITEV KOT PRAKTIKANT SLOVENSKEGA PODJETJA V FRANCIJI NA PODROČJU IZVOZA/UVOZA. NASLOV JE V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02626 FRANCOSKA FIRMA ŽELI IZVAŽATI V SLOVENIJO ŽE POTISKANO BLAGO /IŠČE PROIZVAJALCE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA/. Naziv: BOUSSAC Država: FRANCIJA Kraj: PARIZ Pošta: 75002 Naslov: 27, RUE DU MAIL Telefon: 1 42 21 83 00 Telefaks: 1 42 33 57 87 Kontakt: MRS. CORINNE RANDU SL003-02629 FRANCOSKA FIRMA ŽELI ZASTOPATI PROIZVAJALCE KEMIČNIH PROIZVODOV OZ. KOMPLEMENTARNE PROIZVODE TEM, KI JIH ŽE ZASTOPA. Naziv: CHIMIRAV Država: FRANCIJA Kraj: RUEIL - MALMAISON Pošta: 92500 Naslov: 3-5-7, AVENUE PAUL DOUMER Telefon: 1 47 08 30 60 Telefaks: 1 47 49 28 63 Kontakt: ANDRE CALLEWAERT SL003-02630 GERARD ALLAIN - AGENT COMMERCIAL - ŽELI ZASTOPATI PROIZVAJALCE S PODROČJA AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE IN DODATNE OPREME VOZIL. Država: FRANCIJA Kraj: LE PIN Pošta: 14590 Naslov: ROUTE DU HAUT FAULQ Telefon: 31 64 70 16 Telefaks: 31 64 80 13 Kontakt: GERARD ALLAIN -AGENT COMMERCIAL GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SL003-02632 FRANCOSKA FIRMA ŽELI POSREDOVATI PREKO SVOJEGA ROMUNSKEGA PODJETJA V TRGOVANJU Z ROMUNIJO. Naziv: TRANSILVANIA ACTIUNE Država: ROMUNIJA Kraj: CIMPIA TURZII Naslov: 152 STR LAMINORISTIOR Telefon: 9 5 367 556 Telefaks: 9 5 367 556 Kontakt: LUCIA CAMPIAN SL003-02633 FRANCOSKA FIRMA SE ZANIMA ZA MOŽNOST DOLGOROČNEGA SODELOVANJA IN SKUP- NIH NALOŽB NA PODROČJU MEHANSKE OPREME /MECHANICAL CON-STRUCTION EOUIPMENT/. Naziv: FEDERATION DES INDUSTRIES MECHANIOUES Država: FRANCIJA Kraj: PARIŠ LA DEFENSE Pošta: 92038 Naslov: CEDEX 72 Telefon: 1 47 17 60 64 Telefaks: 1 47 17 60 62 Kontakt: MRS. CATHERINE DAUXERRE SL003-02635 FRANCOSKA FIRMA PONUJA BAZE PODATKOV /90.000 EVROP. PODJETIJ, FRANCOSKA IN BELGIJSKA PODJETJA S F1NANČ. PODATKI, 125.000 ANGLEŠ. PODJETIJ, ITD./ NA CD-ROM DISKETAH. Naziv: ARGOS Država: FRANCIJA Kraj: PARIŠ Pošta: 75019 Naslov: C/O ASA, 212, AVENUE J. JAURES Telefon: 1 42 38 64 08 Telefaks: 1 42 38 23 65 Kontakt: MR. REMY PECOT SL003-02636 FRANCOSKI POSREDNIK PONUJA POSREDOVANJE PRI POSLOVANJU Z JUŽNO FRANCIJO. Država: FRANCIJA Kraj: NICE Pošta: C/O C.I.I. Naslov: COTE D’AZUR Telefon: 93 13 73 04 Telefaks: 93 13 74 71 Kontakt: PIERRE DECREUX SL003-02638 FRANCOSKA GOSPODARSKA ZBORNICA PONU-. JA POSREDOVANJE PRI POSLOVNEM SODELOVANJU S FRANCOSKIMI PODJETJI. Naziv: CHAMBRE DE COMMERCE ET DTNDUSTRIE DE REIMS ET D’E PERNAT Država: FRANCIJA Kraj: REIMS, BP 2511 Pošta: 51070 Naslov: 5, RUE DES MARMOUZETS Telefon: 26 50 62 50 Telefaks: 26 50 62 26 Kontakt: MR. ANDRE GARCIA SL003-02645 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Z DESETLETNIMI IZKUŠNJAMI PONUJA SODELOVANJE SLOVENSKIM ZOBOZDRAVNIKOM. SODOBNI NEMŠKI MATERIALI IN TEHNIKA. Naziv: LAB. ODONTOTECNICO Dl ROMANELLO LORENZO Država: ITALIJA Kraj: CAMPOFORMIDO - UDINE Pošta: 33030 Naslov: PIAZZA IV. NOVEMBRE NO 3 Telefon: 0039-4325-06-348 Kontakt: LORENZO ROMANELLO SL003-02659 PODJETJE IZ TAI-WANA NUDI VARNOSTNE ALARMNE SISTEME. Naziv: GOLDMORE TRADING COMPANV LIMITED Država: TAJVAN Kraj: TAIPEI Naslov: P.O. BOX- 21-25, TAIPEI, TAIWAN R.O.C. Telefon: 886-2-5959-305 Telefaks: 886-2-5919-896 SL003-02663 AMERIŠKO - ITALIJANSKO PODJETJE NUDI -PROFESIONALNA ORODJA ZA VRTANJE, REZANJE IN DEMO-LIRANJE - ELEMENTE ZA PRITRJEVANJE /OD PLASTIČNIH VLOŽKOV DO KOVINSKIH SIDER IZDELKE ZA GRADBNO DEJAVNOST - KEMIJSKO PRITRJEVANJE, SIDRANJE ALI UTRJEVANJE. Naziv: VLADIMIR ŽNIDERŠIČ Kraj: NOVA GORICA Pošta: 65000 Naslov: BORISA KALINA 49 Telefon: 065/22-156 Kontakt: ŽNIDERŠIČ VLADIMIR SL003-02664 JAPONSKO PODJETJE NUDI RAZLIČNO ME-TERSKO VOLNENO BLAGO, CIF KOPER. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: NAN SHOKO & CO. LTD Država: JAPONSKA Kraj: OSAKA Pošta: 545-91 Naslov: P.O. BOX 15, ABENO OSAKA Telefon: /06/ 651-6357 Telefaks: /06/ 651-6357 Kontakt: MUNEVUKI SL003-02666 ČEŠKO PODJETJE NUDI JEKLENE ŽICE, ZAJLE, KOMPLETE KOLES, JEKLENE MREŽE ZA INSEKTE, KOVINSKE FILTER TKANINE, ŽICE ZA INDUSTRIJSKE GUME. PODROBNEJŠI OPIS JE V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv : POSH CO. Država: ČEŠKA Kraj: PRAHA 2 Pošta: 120 00 Naslov: LUBLANSKA 13 Telefon: 42-2-2698-776 Telefaks: 42-2-2698-776 SL003-02667 AMERIŠKO PODJETJE NUDI NUDI MOŽNOST NAROČILA NA BREZPLAČNO REVIJO IZ PODROČJA RAČUNALNIŠTVA, KI OMOGOČA BREZPLAČNO OGLAŠEVANJE NOVOSTI /V HARDNVARE IN SOFTWARE/ S PODROČJA RAČUNALNIŠTVA IN PROG- RAMSKE OPREME. Naziv: CURRENT COMPUTER, INC. Država: ZDA Kraj: CASTRO VALLEV BLVD., Pošta: 3300 Naslov: CASTRO VALLEV, CA 94552 USA Telefon: 510-727-0442 Telefaks : 510-727-1147 Kontakt: JASON MCDONALD SL003-02671 MADŽARSKO PODJETJE IZ BUDIMPEŠTE NUDI PREVOZE Z RAZNOVRSTNIMI VOZILI NA RELACIJI MADŽARSKA - SLOVENIJA. Naziv: GENERALCARGO INTERNATIONALE SPEDITION UND HANDELSG ESELSCHAFT m.b.H. Država: MADŽARSKA Kraj: BUDAPEST Pošta: H-1151 Naslov: SZEKELV ELEK STR. 13-15 Telefon: /361/ 160-3211/26 Telefaks: /361/ 169-8705 Kontakt: GEZA SZENTIDAV SL003-02674 NEMŠKI PROIZVAJALEC AGREGATOV OD 3,4 DO 4,6 KVA, TRIFAZNIM PRIKLJUČKOM IN PRIKLJUČKOM NA 220 V NUDI SVOJE PROIZVODE. SAMO V KOLIČINAH VEČJIH OD 1.000 KOMADOV. Naziv: SISCHKA & WERMKE Država: NEMČIJA Kraj: GERGISCH GLADBACH 1 Pošta: 5060 Naslov: STEIN STR. 19 Telefon: 02204/54781 - 82 Telefaks: 02204/57605 Kontakt: G. SISCHKA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA 48 Panorama Začel se je Giro d’Italia V nedeljo so najboljši kolesarji startali na eni najbolj prestižnih kolesarskih dirk Giro dltalia, ki je bila pred mnogimi desetletji italijanski odgovor najstarejši kolesarski dirki Tour de France. Dolga leta so na njej zmagovali le italijanski mojstri, doslej edini, ki so mu uspele tri trojne zmage na Giru in Touru, je bil v sedemdesetih letih Bel-gijec Eddy Merckx, ljubitelji kolesarjenja pa se letos sprašu-jejo, ali bo njegov podvig uspel ponoviti sloviti Miguel Indu-rain. KANSAS - v zaporih so se nadzorniki morali soočiti s situacijo, ki je bila po eni strani resna, po drugi strani pa prav zabavna - šlo je namreč za špinačo. To sicer zdravo hrano so umaknili z jedilnika, saj so jo iznajdljivi zaporniki zavijali v straniščni papir in kadili kot cigarete, ki so tam prepovedane. Špinačni cigareti so imeli le to slabo stran, da so grozovito zaudarjali. Volitve v Nemčiji Volitve v Nemčiji potekajo brez zapletov in zdi se, da je vi e skupaj za nekatere zelo zanimivo. Stranka krščanskih demokratov se veseli, kajti njihov kandidat za predsednika, Herzog, v prvem krogu volitev vodi s 604 glasovi, poroča tiskovna predstavnica parla-menta Rita Suessmuth. Žrtev bogovom V hindujski indijski ločini, kjer še vedno polagajo krvni davek svojim bogovom, je prišlo do grotesknega dogodka. Fanatični častilec je kot žrtev daroval svojo mladoletno hčerko, ki ji je odsekal glavo. Pred sodiščem se je zagovarjal, da mu je božanstvo v snu naročilo, naj daruje človeško kri, pograbil je hči, jo odvlekel v tempelj in jo z ostrim rezilom ubil. GOGA STEFANOVIČ - ERJAVEC koreografinja sodobnega plesa: “Ples je umetnost, ki ji ni enake. S človeškim telesom je mogoče izraziti domala vse odtenke človeške duše. Prvič indijska lepotica Na bleščeči prireditvi v filipinski prestolnici Manili so v soboto po dvournem posvetovanju izbrali miss sveta 1994. Laskavi naslov je propadel osemnajstletni manekenki Sušmito Sen iz Indije, prvi Indijki, ki se je povzpela v sam vrh ženske lepote. Njeni spremljevalki sta postali Carolina Gomez Correa iz Kolumbije in Minorka Merca-do iz Venezuele. Svetlolaske očitno niso več v modi. LONDON - Barbara Ka-rtland, sicer mrzla babica škandalozne princese Di, 94-letna angleška dama in predvsem avtorica več sto ljubezenskih romanov, je nenadno oslepela. Najhuje od vsega je, pravi, da ne more več opazovati svojega prelepega vrta, toda navkljub bolezni se stara gospa ne vda in obljublja, da bo na dan kmalu prišel njen šeststoti ljubezenski roman. Cestnina na nemških in avstrijskih cestah V Nemčiji in Avstriji navkljub hvaljenju, da vse gradnje avtocest financirajo z davki, ne prenesejo navidezne blaginje in so prisiljeni vpeljati cestnino. Priključuje se jima tudi Češka, kjer nameravajo po vzgledu Švicarjev tujcem zaračunavati enkratno vsoto letne pristojbine, plačila bodo preverjali v računalniku, vozniki pa dokazovali z nalepkami. Tudi Muslimanke pretepajo može Tudi Muslimanke imajo hitro roko, njihovo uporno ravnanje pa je v nasprotju s Koranom. Funkcionar Abdul Hamid Otman je ves zgrožen ob dejstvu, da ženske, ki so si že tako v nasprotju s tradicionalnimi vrednotami omislile izobrazbo, postale so intelektualke z dobrimi službami, uživajo v nočnem življenju, sedaj pa za nameček še pretepajo moške in uživajo v njihovih depresijah.