Posamezna številka 6 vinarjev, Slev. 220. Izven Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v sredo, 25. septembra 1912. Leio XI. =3 Velja po pošti: as Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za oatalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12 — za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2'— V opravi prelomiš neteSno K 1-70 Inseratl: — Enostolpna petltrrata (72 mm): ia enkrat . . . . po 16 t za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat. Poslano ln reki. notice: enostolpna petttvTsta (72 ara) 30 vinarjev. s Izhaja:; vsak dan, izvzemil nedelja ia praznike, ob 5. ari popoldne. KB* Uredništvo Jo v Kopitarjevi nliol štev. 6/111. Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. I. naj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Dartasnia številka obsega 6 slrani. Vsem, ki so dobre volje. Vsa javnost vc, za kaj sc gre. Na letošnji veliki skupščini Ciril - Metodove družbe se je konstatiralo, da druzbini dohodki zadnji čas konstantno padajo, oziroma, da niso v nikakršnem razmerju z vedno naraščajočimi potrebami. Vse družbine. reči menj neso. Deficit izkazujejo računski zaključki in proračun, in sicer razmeroma veliko. Treba je jemati od družbinega kapitala, ki ga tvorijo znane velike zapuščine. Kaj bi bilo, ko bi teh ne bilo? Narodna požrtvovalnost narodnonaprednih krogov, ki danes edini tvorijo Ciril-Metodovo družbo, družbe ne more vzdrževati. Ko bi na tej slonela, bi družba danes nujala malo veselo sliko. In zato jc pač vredno, da si stvar bližje ogledamo. Ako bi bila Ciril-Metodova. družba Kplošna slovenska narodnoobrambna organizacija, kakor ni, potem bi na podlagi teh dejstev prišli do zaključka, da Slovenci splošno za narodne namene premalo žrtvujemo in bi iskali potov ter načinov, kako družbine dohodke zvišati. Toda od Bohinj-?ke Bistrice sem smo ločeni, pristaši S. L. S. so v zgolj narodnem oziru organizirani v - Slovenski Straži«, ki, dasi je mlada, stalno napreduje in svoj delokrog čedaljc-bolj razširja, in zato pade odgovornost za stanje družbe sv. Cirila in Metoda izključno le na liberalce. Mi smo še danes mnenja, da je pri tako majhnem narodu, kakor je slovenski, ena sama narodnoobrambna organizacija bolj idealna kakor dve. Ako bi se ta narodnoobrambna organizacija strogo omejevala na šolstvo, v katerem nima prvič, dokler velja sedanji šolski zakon, politika nič govoriti, drugič pa ni mogoča nobena druga vzgoja kakor krščanska — potem bi sodelovanje obeh strank v tem oziru bilo samonasebi mogoče. Tudi vprašanje, kako skrbeti za šoli odrastli naraščaj, ki se s kmetov preseljuje v mesta in tam po do* bršnem delu potujči, bi se dalo skupno reševati, pravtako strokovno kmetijsko in obrtno šolstvo, katero je za ohranitev slovenskega ljudstva največjega pomena, ua-dalje skrb za ljudsko higijeno in pa za ljudsko izobrazbo, v kolikor se nevtralnih polj tiče. Liberalci pa lega niso razumeli. Kakor so Slovence drugod razdrli, so jih tudi tu. Nastopili so mladini in zagnali velikansko vpitje. Narodnoobrambno delo se mo- ra postaviti na popolnoma drugo podlago, tako so v Omladini« pisali. Klerikalce* je treba od narodnoobrambnega dela izključiti. »Klerikalci« niso narodnjaki, tako so kričali. V družbi mora zaveti svobodomiselni duh. Le to bo naš narod rešilo. Starini pa, ki so verjeli, da narodni radikali-zem to res zahteva, so slepo capljali za znanimi mladimi narodnoradikalnimi kapacitetami, in na bohinjski skupščini so brez povoda naše ljudi vrgli iz oclbora. S tem da so svobodomiselni elementi vodstvo družbe popolnoma v roke dobili, so storili le prvi korak za uresničenje svojih namenov. Da so namreč s tem gotov namen imeli, je jasno. Povedali ga seveda niso, pokazal se jc pa kmalu. Začeli so z veliko intenzivnostjo snovati podružnice, v njih zbirati liberalne pristaše, zlasti na deželi, družbino glasilo prepojili sovraštva proti S. L. S., in čez njo zabavljali. Sedaj seveda tudi mi nismo mogli držati roke križem in smo obrnili na to početje pozornost javnosti. Vpitje, ki so ga ob tisti priliki liberalci zagnali, je bil jasen dokaz, da smo pravo zadeli. Rekli so, da smo dobili naročilo od vodstva stranke, da delamo po direktivah Rima in Berolina, kvasili, da smo podkupljeni in podobno. Na bistveno vprašanje, čemu so nas od vodstva družbe izključili, pa so previdno molčali in molče še danes. Prišli so pa z izgovori. Da smo storili prav, da smo družbo »klerikalnih« elementov izčistili, so dejali, to bodo pokazala dejstva. Dohodki družbe bodo zrastli, saj »klerikalci« za družbo lakointako niso nič žrtvovali, sveže narodno delovanje se bo začelo na vseh koncih in krajih, družba bo pokazala velikansk napredek. In ko je družba podedovala one milijone, ni bilo v liberalnem časopisju nc konca ne kraja ba-hanja. In rezultat? Rezultat je la, da družbini dohodki nikakor ne odgovarjajo potrebam, četudi se vrste neskončne veselice po različnih gajih, cvetlični dnevi, velika reklama in neprestano hujskanje proti naši stranki. Kako so se širokoustili liberalni listi zlasti zadnji čas, kako veliko liberalci za družbo žrtvujejo, kako celo svoje ^strankarske namene zapostavljajo za narodnimi«, kako se njihovo delovanje omejuje skoro izključno le na skrb za mili narod, in zdaj kako majhen je uspeh v primeri s tolikimi pričakovanji! Če gremo stvari do dna, in v tem oziru nam mora dati prav vsak človek, čeprav je liberalec, da ima le pet zdravih čutov in normalno mero pameti, je bila največja neumnost na tem svetu opreti narodno- obrambno delo na stranko, ki je v slovenskih deželah politično v manjšini. Le če stojijo za narodnoobrambnim delom vse stranke naroda ali pa če temelji saj na politično najmočnejši in najveljavnejši stranki, potem gre. Tako delo more uspešno voditi le stranka, ki ima politično moč. Govorimo konkretno! Slovenski narod se da ohraniti in njegov napredek sc da osigu-rati le, če se kmetsko ljudstvo gospodarsko utrdi. Potem se omeji izseljevanje v Ameriko, preseljevanje z dežele v mesta, iz kraja v kraj, in s tem sc izkorenini prvi in glavni vzrok potujčevanja, ki ima svoj izvor v gospodarski šibkosti. Potem je treba povzdigniti nivo ljudske izobrazbe, vzbudili v ljudstvu zmisel za zdravstvo, je moralno utrditi, začeti resen boj proti alkoholu, urediti bolniško strežbo, pametno negovanje otrok itd. itd. Ali naj naštejemo vse probleme, ki tu v poštev pridejo? Skrb za import? Za melioracijo zemljišč? Izrabo vodnih sil? Demokratizacijo javnega življenja? Ni treba; to vsak izobraženi človek ve, Vc pa tudi vsak človek, da more na tem polju uspešno delovati v prvi vrsti S. L. S., liberalna pa razmerno sodelovati. Zdaj pa prosimo liberalne inleligente, ki imajo dobro voljo: Ali ni liberalna stranka vsem tem stvarem, ki jih je resno in sistematično šele S. L. S. v roke vzela, z vso kratkovidnostjo omejenega strankarstva nasprotovala? In ta stranka naj bi narodnoobrambno delo uspešno vršila? Saj bi ga spričo svoje politične nemoči niti ne mogla, če bi hotela, kaj še, če niti noče! Če ne ve. kje prijeti? Par šol se lahko ustanovi, če se ljudje žrtvujejo, par časopisov lahko na mejo pošilja, par posestev lahko v slovenske roke spravi, par fantov lahko spravi k slovenskemu mojstru — to so pa vse pljunki v morje, da sc nekoliko drastično izrazimo. Dasi bi vsak razsoden človek to moral uvideti, liberalci zoper S. L, S., ki ima politično moč v rokah, naprej zabavljajo. Med nobenim drugim narodom na svetu bi to ne bilo mogoče. S tem seveda večinoma le sebi škodujejo. Družba sv. Cirila in Metoda je navezana sama nase. Svojo moč črpa iz politično propadajoče stranke. Njeno delo zato ne more iti do dna, nosijo je liberalni sloji, ne ljudstvo, ne more tam prijeti, kjer bi bilo najbolj treba. Narodu pa liberalci ne škodujejo toliko. Res, da bi združeni v narodnem oziru tupatam Slovenci več dosegli, kar vedno povdarjamo, toda do ločitve je vsled nastopa radikalnega svobodomiselstva moralo priti in kdor zdaj še o tem toži, ni mož. Naloga S. L. S. je, da nc glede na liberalno zabav* Ijanje, sumničenje in nagajanje s svojo politično močjo pridobi narodu veljavo, ga gospodarsko okrepi in kulturno dvigne. Liberalci niso bili tega zmožni, zato je narod od leta 1880 v mnogem oziru nazadoval. Zdaj se kaže povsod napredek •— seveda pa S. L. S. tudi nima čarobne palice, da bi vso Slovenijo v eni noči v raj izpremenila, Kdor pa ima oči, ta vidi, da gremo naprej. Liberalec pa, ta žalibog nima oči, je slep, še danes ne vidi, da je liberalna politika največja zmota in največje škode za slon venski narod. Mi skušamo pošteno liberalce izpametovati, če se ne, je njihova krivda. »Imajo oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo.« (Izaija.) Resen položaj. Naš zunanji minister grof Berchtold jc poročal včeraj o ogrskem dele-gacijskcm odseku za zunanje zadeve o zunanjem položaju. Njegov govor je pokazal, da jc zunanji položaj zelo resen. Med drugim jc tudi izvajal: »Razmere naše države nasproti našim zveznim in prijateljskim državam se niso izpremenile.« Minister se nata peča z raznimi dogodki, ki so se od zadnjega zasedanja delegacij pripetili. Laško turška vojska še ni končana. Neka j časa se pa obe dr« žavi zasebno pogajata. Upajmo, da sc vsled teh pogajanj omogoči mir. Mi. ki smo se izpočetka toplo zavzemali za vsako mirovno akcijo, pogajanja vese-lo pozdravljamo. Zadovoljnost mora pri nas vzbuditi, če se konča vojska držav, katerih jc ena naša zavei!< niča, z drugo pa živimo v prijateljstvu. Če odpadejo zunanji zapletljaji, so, tudi hitrejše reši notranja kriza v Turčiji. Balkanske zadeve ln velevlasti. Dogodkom na Balkanu smo bili kot neposredni sosedje Turčijo prisiljen ni, da smo jim vso pozornost posvetili. Nismo si prikrivali, da lahko nastanejo nevarnosti za zunanji in notranji mir Turčije zaradi nasprotstva turške vlade in Albancev, ki so se čutili okrajšane v svojih starih svobodščinah. Ko se je nato v Carigradu vlada izpremenila in je nova vlada izjavila, da. hoče ugoditi Albancem,'a so se istočasno po več krajih pojavili dogodki, kakor turško črnogorski obmejni spor, bulgar-sko razburjenje vsled po bombnem na- LISTEK. Roža sveti. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Nato so se obrnili in stopili v staro cerkev — eno prvih, kar jih je bilo zgrajenih na Britanskem, preprosto zgrajena iz rimskega kamena z rokami saksonskega svetnika Čada, pred več nego petsto leti. Tu so pokleknili pred preprostim oltarjem in molili; zatem so se prekrižali, vstali ter se podali k svojim konjem, ki so jih privezali zunaj pred lopo. Do steeplskega gradu sta držali dve cesti ali pravzaprav dva kolovoza — prva jc vodila skozi vas Bradwell, druga, krajša pa ob obrežnem robu do ozke ožine znane pod imenom Mrtvaški zaliv; ob njegovi najvišji točki sc je moral obrniti vsak, ki jc bil namenjen v Steeple od morja v notranjo deželo, in pustiti samostan Stangate na svoji desni. Naša družba jc izbrala drugo pot, ker jc bila ob morskem odtoku pot za konje zložnejša. in ker so ♦udi želeli biti doma do večerjjc, da bi ne bil stari vitez sir Andrej D' Arcy, oče Rozamundin in stric osirotelih bratov, preveč v skrbeh zanje. Dobre pol ure so jezdili ob morskem bregu, večinoma molče; samo tupatam je pretrgal tišino glas puščinske sloke in pljuskanje vračajočega sc pritoka. Nikjer ni bilo videti žive duše; ta kraj je bil zares samoten, in le ribiči so ga, obiskali semintja. Približali so se obrežju Mrtvaškega zaliva, ravno ko je solnce zahajalo; ta zaliv je segal dobro miljo daleč v deželo in se vedno bolj zoževal. Imeli so dobro, konje. Rozamundin konj, bil je visok sivec, slove) je v tistih krajih po svoji hitrosti in krotkosti, da bi ga mogel vsak otrok jezditi; konja bratov pa sta bila krepka. dobro izvežbana bojna konja, vajena stati, stopiti ali skočiti, kamor jima jc ukazal gospodar, tudi čc je bilo še toliko trušča okrog nju. Kakih sedemdeset korakov od obrežja. Mrtvaškega zaliva in vzporedno z njim jc segal v morje pomol, na katerem je rastlo grmovje in nekaj hrastov. Med tem pomolom in obrežjem se jim je obrnila pot v notranjo deželo. Bila je starodavna pot. Stoletno izmivanje je precej razdejalo ta pomol, tako da je ležal deloma pod vodo, ob bregu pa jc bil skoro nepokvarjen in raven. Dospevši do malo vzvišenega sveta ob vznožju poraščenega pomola, je Wulf, ki je jezdil prvi po tej ozki poti, s svojimi bistrimi očmi ugledal velik, prazen čoln, ki jc bil privezan k železnemu obroču v pomolovem zidu. »Tvoji ribiči so stopili na suho, Ro-zamunda,« je rekel »in šli brez dvoma gor v Bradvvell.« »To je čudno,« je odgovorila, plašno, »semkaj nikoli ne prihajajo ribiči.« In ustavila jo svojega konja, kakor da bi se hotela obrniti. »Naj prihajajo ali no, gotovo je, da so odšli,« je rekel Godvin in se nagnil naprej, da bi se ogledal naokoli, »in ker so nam od praznega čolna ničesar ni bati, pojdimo svojo pot dalje.« In jezdili so dalje in dospeli do vznožja kamenitega pomola; tu jih prestraši glas, ki so ga čuli za seboj. Ko se ozrejo nazaj, zapazijo, da. je za njimi skočilo na ozko stezo kakih šest do osem oboroženih mož z golimi meči v rokah, kojim so platnene krinke zakrivale obraze. »Zaseda! Zaseda!« jc zavpil VVulf in potegnil svoj meč. »Hitro! Za menoj po poti proti Brachvellu!« In vzpodbo-del jo svojega konja. Konj je skočil dalje, ali takoj ga je moč mogočne roko, vrgla skoro na kolena. »Usmiljeni Bog!« je vzkliknil, tu jih jo še več!« In res jih je bilo še več, kajti druga tolpa podobno oboroženih in zakrinkanih mož je skočila dol na brad\vell-sko pot; med njimi je bil krepak človek, ki jc Hi videti neoborožen, nosil I je samo zakrivljen nož za pasom in obročkasti oklep, ki se je bliščal pod razgaljenim plaščem. »Proti čolnu!« je zaklical Godvin. in oni krepki človek se je zasmejal tako glasno, da so ga vsi trije slišali. Odjezdili so ob pomolu, kajti drugam niso mogli, ker jim je bila pot na obe strani zaprta; na eni strani sa imeli močvirje in vodo, na drugi pa strmi, poraščeni breg. Dospevši do čolna, so spoznali, zakaj da se je oni človek smejal; čoln je bil namreč privezan z močno verigo, ki je ni bilo mogoče prerezati, in vrhu tega ni bilo niti jader niti vesel. »Le stopite vanj,« se jo rogal nek' glas, »ali saj gospica naj stopi vanj; to nas reši truda, da. jo nam samim ne bo troba spraviti v čoln.« Hozamunda se je močno prestrašila, Wulfov obraz pa je obledel, a zopet zarudel; VVulf je zagrabil za meč. Vedno mirni Godvin pa je jezdil nekaj korakov dalje in rekel: »Povejte nam, česa želite od nas? Ako denarja, vedite, da ga nimamo — druzega nimamo kot svoje orožje in konje, ki pa vas utegnejo mnogo veljati.« Mož z zakrivljenim nožem stopi nekoliko naprej; spremljal ga jc nek drug človek, visok človek lizunske zu- padu v Kočanf povzročenega klanja fn spopadi med Grki in Albanci v Epiru, ki so otežkočili, čo ne onemogočili spravo, smo se obrnili na velcvlasti z željo, da bi se posvetovali o položaju na Balkanu. Pred vsem smo nameravali s skupnim postopanjem velcvlasti vzdržati na Balkanu mir in sedanje posestno stanje, da pridobi Turčija čas in da bi ji, če bi bilo to umestno, prijateljsko svetovali, kako naj uveljavi svojo nameravano politiko in uredi razmere v evropski Turčiji. Vsi kabineti so pritrjevali, vsled česar sc jc dosegel med velevlastmi stik in dragoceno jamstvo, da se mogoče prepreči rešitev krize s silo. Osobito ruska vlada se z nami resno trudi, da zagotovi mir. Nevarnosti na Balkanu niso odstranjene. Zelo bi se tisti motil, ki bi mislil, fla so nevarnosti sedanjega položaja na Balkanu odstranjene. Nezadovoljive razmere v pokrajinah evropske Turčije so zelo neugodno vplivale v sosednjih državah in morajo v njih vodilne osebe rešiti tržavno nalogo. Upajmo, da bo državniška modrost in zavest velike odgovornosti odvrnila vodilne osebo, da nc bodo sledile, kar hočejo doseči neodgovorni krogi. Pričakujemo tudi, da Turčija vpošteva resnost položaja in da dobi pot, po kateri prepreči nevarnost zapletljajev. Kakor smo poučeni, dela sedanja turška vlada na to, da zagotovi pravične življenjske pogoje svojim narodom. Mladoturki in grof Aehrenthal. Zunanji minister se nato peča s svoječasnim Aehrenthalovim govorom, v katerem jc prisrčno pozdravljal turško ustavo in Mladoturke. Naglaša, da je naše zunanje ministrstvo prijazno Turčiji ne glede na to ali drugo stranko, ki je na krmilu, marveč, ker gre za to, da se ohrani Turčija nedotaknjena. I pravičene zahteve narodov, ki žive v Rumeliji, naj bi se izpolnile in naj bi vsaka turška vlada resno delala na to, da se to vprašanje reši. Mi in naši zavezniki. V naši politiki nas podpirajo tudi naši zavezniki. Ob posvetovanju z me-rodajnimi državniki v Nemčiji in ob obisku Bethmann-Holhvega, osobito glede na balkansko politiko, smo kon-štatirali popolno soglasje naših konservativnih načel. Meseca oktobra se predstavim italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu. Olj toj priliki se bova tudi z di San Giulianom posvetovala. Po osebnem občevanju voditeljev dunajske in rimske zunanje politike se zagotovi jasnost in zaupanje. Ko sem obiskal na Sinaiji rumunskega kralja, sem se prepričal, da živimo z Rumuni-jo v prisrčnih razmerah in da zasleduje Rumunija miroljubno politiko. Napet političen položaj. Iz poročila lahko razvidite, da sedanji položaj, dasi delajo vlade vele-vlasti sporazumno na to^ da se vzdrži mir, ni nikakor tak, da bi mogli biti pomirjeni. Trajno bliskanje na Balkanu dokazuje, da je politično ozračje zelo električno napeto in da bliskanje teme nerešenih vprašanj ne more razsvetliti. Diplomacija stoji na straži, da prepreči grozeče spore in da v kali zaduši nevarnosti požara na Balkanu. Po naši zemljepisni legi smo zelo blizu vročih tal in gr* za velike koristi naše monarhije. Le, če smo na suhem in na morju pripravljeni, moremo mirno gle-da v bodočnost. Vtis Berchtoldovega govora. Listi soglasno naglašajo, da je Berchtoldov govor pred vsem zato važen, ker odkrito priznava, da je zdaj na dnevnem rodu balkansko vprašanje in da je položaj tako napet, da lahko nastane na Balkanu vojska. Berchtold ni izdal nobene skrivnosti, saj Bulgarija, Srbija in Grška komaj čakajo, da prično s Turčijo vojsko. Bojaželjni so pa balkanski narodi osobito Še zato, ker dobro znajo, da so velcvlasti kljub Berchtoldovim izvajanjem neetline. Na eni strani stoji trozveza, na drugi pa ententa: Anglija, Francija, Rusija. V Carigradu samem pa obstoja močna struja, ki želi, da bi nastala na Balkanu vojska. Berchtoldovo sklicevanje na armado in mornarico tolmačijo tako, da če nastane vojska na Balkanu, bo znala naša monarhija čuvati svoje koristi. Na člane ogrsko delegacije je napravil Berchtoldov govor zato zelo dober vtis, kor jo poročal mažarsko. Kršč. soc. korespondonca »Austria« beleži, da je Berchtold glede na Italijo govoril zelo rezervirano. Nemško nacionalni delegati sodijo o Borchtoldovcm poročilu zelo pesimistično, kor je bodočnost nejasna. Hvalijo pa, kor je odkrito govoril. Sodijo, da bo vojna uprava zahtevala višje izdatke. »Živimo v težavnih razmerah!« Velikansko senzacijo povzroča sledeče poročilo lista »Zeit«. Ob sprejemu delegatov »Na gradu« je po cesarjevem govoru odpadel »cercle« z delegati. Pač pa je vladar zelo ljubeznjivo govoril s predsednikom Dobernigom, katerega je vprašal za spored. Nato je pa rekel cesar naglašaje vsako besedo: »Das sind jetzt schwirrige Verhalt-nisse«. (»To so sedaj težavne razmere.«) V dvorani jc bilo popolnoma tiho. Nato je cesar nagovoril podpredsednika grofa Merveldta. Za to poročilo je seveda odgovorna »Die Zeit«. Seja avstrijske d:legacije. V včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije so izvedli v odseke nadomestno volitve. Delegat Spinčič je in-terpeliral radi razmer na Hrvaškem. Huber je interpeliral vojnega ministra, ker je železni kartel povišal ceno dobavam vojne mornarice. Prihodnja seja avstrijske delegacije sc kliče pisnieno. Za predsednika finančnega odseka je izvoljen delegat Korytowsky, njegov namestnik je grof Walterskirchen. Določili so tudi poročevalce. Ogrska opozicija zapustila Dunaj. Včeraj ob tretji uri popoldne so ogrski opozicionalni poslanci zapustili Dunaj irt se odpeljali nazaj v Budimpešto. Grof Karolyi je še izjavil časnikarjem, da je nasproti skupni vladi morala zavzeti opozicija drugo taktiko, kakor pa proti Lukacsu in Tiszi. Zelo umevno. Saj je na primer žona našega zunanjega ministra rojena grofica Ka-rolyi. — Včeraj opoldne so aretirali na dvorišču cesarskega gradu ogrskega živinozdravnika Szerdahelyja, ker je zakiicai: »Delegacija ni postavna«.'Policija ga je obsodila na 50 K globe, nato ga je pa izpustila. : Naimajte ..Slovenca".: nanjosti, ki mu je prvi zašepetal nekaj na uho. »Moj gospod veli,« je odgovoril visoki človek, »da imate seboj tisto stvar, ki jo večjo vrednosti nego vse kraljevo zlato — jako lopo gospico, ki jo nekdo nujno potrebuje. Izročita nam jo, pa pojta s svojim orožjem in svojima konjema svojo pot; hrabra mladeniča sta vidva, in nc želimo prelivati vajine krvi.« Zdaj je bila na bratih vrsta, da sta se zasmejala. »Vam naj jo dava,« je odgovoril Godvin, »ter greva dalje brez časti? Da, z najinim življenjem, prej ne. Kdo pa žoli tako nujno našo gospico Rozamun-do?« »Moj gospod pravi,« se je glasil odgovor, »da jo po njegovih mislih potrebujejo vsi, ki jo vidijo, saj taka ljubkost je redka. Ako pa bi radi slišali kuko ime, no, eno mi prihaja na misel; ime mu je vitez Lozelle.« »Vitez Lozelle!« jc zamrmrala Rozamunda in še bolj prebledela. Ta Lozelle je bil mogočen človek in doma iz Eseksa. Imel je več ladij in o njegovih činih na morju in na jutrovem so pripovedovali slabo stvari; svoje dni je snubil Rozamundo; ker ga je pa zavrnila, je izustil tako grožnje, da se je Godvin kot starejši obeh bratov boril z njim in ga ranil. Za tem pa je izginil •— nikdo ni vede! kam. i »Torej je sir Hugli (Hugon) Lozelle tukaj ?« je vprašal Godvin, »s krinko podobno vam, prostaškim strahopetcem? Ako je, potem bi ga rad srečal, da končam delo, ki sem ga pričel v snegu eno loto pred Božičem.« ».Poizvedite, ako morete,« je odgovoril veliki človek. Wulf pa je rekel tiho med stisnjenimi zobmi: :>Brat, samo eno rešitev vidim. Vzeti morava Rozamundo v sredo in jih napasti.« Glavar tolpe je očividno uganil njihove misli; zopet je zašepetal svojemu tovarišu na uho, ki je nato zakiicai: »Moj gospod veli, da bi bila bedaka, ako bi nas poskusila napasti; zabodli bomo vaše konje, jim porezali žile in vaju pri tem čisto lahko zajeli. Udajto so, nam; brez sramote lahko to storita, saj vidita, da ni nobene rešitve in da sc dva moža ne moreta ustavljati celi četi. Eno minuto časa vam damo, da se premislita in podasta.« Zdaj se je prvič oglasila Rozamunda. »Bratranca,« je rekla, »prosim vaju, ne pustita mc pasti v roke sir Hugha Lozella ali onih mož tam, da me od vedo v neznano mi usodo. Godvin me naj usmrti, da reši mojo čast; saj jc šele ravnokar dejal, da želi rešiti mojo dušo; vidva pa sc poskusita presekati skozi, da ostaneta živa in da mo maščujeta.« (DaUc.) Dnevne novice. 4 Dcželnozborske volitve za Ljubljano. Včerajšnje dopolnilne volitve v deželni zbor so izpadle tako, kakor je bilo že naprej videti in nas niso čisto nič osupnile in razočarale, kakor hočejo liberalni listi svojim bralcem natvezti. Misel, ki so jo liberalci trobili, da je deželnozborska večina zato okoličanske volilce pritegnila k tej volitvi, da bi liberalce porazila, se je ravno sedaj izkazala kot velika laž. Šlo se je samo za načelo, ali volijo volilci iz mestne okolice s kmečko kurijo ali z mestno kurijo v deželni zbor. Deželni zbor je določil, da imajo ti volilci pravico voliti z mestno kurijo, ker plačajo tudi mestni davek. Misliti, da bodo okoličanski volilci dali volitvi drug izid, bi bilo naivno in stranka ni tega tudi nikoli pričakovala. Z ozirom na številke, ki so jih dobile stranke pri včerajšnji volitvi, pravimo sledeče: Naša stranka je od zadnje volitve, ko je dobil Rojina 770 glasov, poskočila na 1002 glasova. Torej napredek! Pripomnimo pa, da je bilo lepo število naših volil-cev izpuščenih iz volilnega imenika in da jc precejšnje število naših znanih volilcev doma ostalo, kar je vsekako graje vredno. Pravi volilec bo vedno volil, četudi ne upa na zmago. Nadalje je velika večina okoli-čanskih volilcev S. L. S. sploh doma ostala, ker je bil lep dan in so imeli ljudje delo na polju. Kdor je včeraj z našo s tran-ko volil, je storil čisto prostovoljno brez vsake agitacije, brez vsakega prigovarjanja. Očigled teh dejstev nas število naših glasov čisto zadovolji. Tudi število liberalnih glasov je naraslo, in sicer od 1719 do 1942 glasov. Liberalci so kakor drugikrat, tako tudi topot razvili vse sile in spravili do zadnjega moža na volišče, samoobsebi umevno tudi vse okoličanske volilce. Poleg tega so za liberalce volili tudi socialni de-mokratje, ki so padli topot od 214 na 133 glasov. Ljubljanski socialni demokratje sc od liberalcev itak veliko ne razlikujejo, glavna reč jim je boj proti »klerikalizmu«, drugo jim je deveta briga. Nemci dobijo v tej kuriji približno vedno enako glasov, par manj par več! Presenetljivo jc pa število praznih glasovnic! Tc so oddali večji-dcl c. kr. uradniki in pa oni inteligentni ljudje v liberalni stranki, ki so hoteli s tem demonstrirati proti temu, da je stranka postavila take kandidate! Liberalci so si torej izvolili svoja poslanca, prav, naj ju imajo taka, kakor so ju hoteli. Prav posebno dobro znamenje za liberalno stranko pa to ni, da se dobi v nji toliko ljudi, ki voli za poslanca moža takih zmožnosti in takih vrlin kakor je g. Ribnikar, pa tudi Reisner! Je pa imela gospa Gobel skoraj boljši okus kakor liberalni volilci. r+ Kmečka zveza za novomeški okraj je priredila v nedeljo shoda v Zalogu pri Prečni in v Šmi-h e 1 u. Na obeh je poročal državni poslanec Evgen .Tare. Možje so soglasno odobrili dolo S. L. S. Vodil je oba shoda župan Zurc. + Slomškove slavnosti so se včeraj vršile skoro po vseh ljudskih šolah na Kranjskem. Na tisoče mladih src se je vne-malo za Slomškove ideale. Na mnogih šolah so otrokom razdelili prekrasne podobice Antona Martina Slomška, ki jih je založila »Slovenska Straža«, Na razna vprašanja odgovarjamo, da se te podobice nc dobe v trgovinah, ker je »Slovenska Straža« nastavila ceno podobic tako nizko, da pokrije le svoje stroške, v trgovinah bi se pa podobice morale podražiti. Doslej je bilo razposlanih 20.000 takih podobic. Naročite Slomškove podobice z najlepšimi reki Slomškovimi (izvod samo 5 vin.) tudi za one šole, kjer še niso bile razdeljenel Razdelite jih lahko naknadno. Naročila sprejema »Slovenska Straža« v Ljubljani. Prosimo, naj se vsa ta naročila izvrše zadnji čas do 1. oktobra. — Slomškova slavnost na gimnaziji v Kranju. Na cesarja Franc Jožefo-vi državni gimnaziji v Kranju sc je včeraj praznovala na slovesen način SOletnica smrti lavantinskega škofa Antona Martina Slomška. Ob osmi uri je daroval gimnazijski katehet g. dr. Franc Perne, v zavodovi kapeli slovesno sveto mašo, pri kateri je dijaški pevski zbor popeval pod vodstvom g. profesorja Ivana Mastena. Po maši se je zbralo dijaštvo s profesorji v telovadnici, kjer je bila v ospredju krasno z zelenjem in zastavami okrašena Slomškova slika. Osmošolec Ivan Zore je deklamiral z umevanjem in primernim navdušenjem slavnostno pesem, ki jo je zložil IJmek - Okiški na smrt Slomškovo. Četrtošolec Anton Kobljcr pa jc predaval Slomškovo »Materino besedo«. Nato je g. profesor dr. Ivan Pregelj opisal v zgovornih in značilnih besedah življenje in delovanje Slomškovo. Omenjal jc uvodoma tudi, da praznujemo letos dvojni spomin: 501ot-nico Slomškove smrti in 701etnico kar je izšlo znano Slomškovo delo »Blaže in Nežica«. Govornik je slavil uspešno Slomškovo do'o kot učitelja in vzgojitelja ter povdarial, da je naša nalo* ga, pridno brati Slomškove spise in slediti njihovim naukom. Govor, ki je bil prepleten s primernimi citati Slomškovih del, je bil sprejet z velikim odobravanjem. Končno je pozval g. ravnatelj Ignacij Fajdiga mladino, naj si izvoli Slomška za vzor v vsem svojem delu in življenju. — Ljudsko šolstvo. Imenovani soi Bivša prov. učiteljica v Prežganjah Marija Flander za prov. učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Primskovein; bivša prov učiteljica v Gori pri Sodražici Elizabeta Zupančič za učit. v Banjaloki; učit. Marija Nosan za začasno voditeljico šole v Banjaloki; na mesto iz šolske službe izstopivše učiteljicc Ane Ogulin bivša suplentinja v Semiču Antonija Krašovic za provizorično učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Črešnjevcu; bivša prov. učiteljica v Sla-pu Ivana Kobal za prov. učiteljico v Št, Vidu pri Vipavi; na mesto obolele učiteljice Marije Bole za suplentinjo Ivana Čuk v Št. Vidu pri Vipavi; na mesto obolelega nadučitelja Ivana Vuga bivša suplentinja v Grahovu Pavla Cigoj za suplentinjo na ljudski šoli v Planini; za začasno voditeljico ljudske šole v Planini učiteljica Ljudmila Vuga-Zazafura; na mesto obolelega nadučitelja Jurija Erkerja za voditelja ljudske šole v Srednji vasi pri Kočevju učitelj Alojzij Erker; bivša suplentinja v Črešnjici Leopoldina Kos za prov. učitcljico na ljudski šoli v Blokah; ubs. učit. kandidatinja Antonija Trpin za prov, učiteljico v Zg. Kameljah; abs. učit. kandidatinja Hermina Kobal za prov. učiteljico v Grahovu. —< Kranjski deželni šolski svet jc pripustil k brezplačni šolsi praksi prov. učiteljico Marijo Kramar na ljudski šoli na Viču in bivšo prov. učiteljico v Doiu Ivano Korbar na ljudski šoli pri Št. Petru pri Ljubljani. — Letos stroga zima? Vreme je bilo v zadnjem mesecu (ako abnormalno, kot ni bilo nikdar prejšnja leta. V pasjih dneh, ki so navadno vroči, je vladala letos zelo hladna temperatura in le malo dni je spominjalo na poletje. Pri tem pa je bilo vreme zelo deževno in nezanesljivo. Viljem Krebs z vremenske opazovalnice v Schnel-senu (Holsteinsko) sklepa z ozirom na gotova opazovanja v preteklih letih, da bomo letos doživeli v srednji Evropi huda zimo. — Nesreča ali samoumor? V nedelja popoldne so našli med Ojstrim vrhom in Debelim hribom na nekem pobočju truplo kakih 55 let stare ženske. Na osem metrov visoki steni, nad mestom, kjer so našli žensko, so dobili predpasnik, dva žepna in 2 naglavna robca. V enem je bila zavita denarnica s 5 K 60 vin. denarja, v nekem drugem robcu pa je bilo zavezanih 79 vin. Truplo ima na glavi več poškodb, bržkone od padca. Ženska je bila oblečena v belo srajco, modro in belo črtano krilo, sivo barhasto spodnje krilo, rdeče nogavice in dobro ohranjene Črevlje. Ne ve se, ali se je ženska ponesrečila, ali pa je izvršila samoumor, — Sam sebi zvonil smrtno uro. P r em. Na kvaterno nedeljo pri po< poldanski službi božji je med molit« vami za rajne zvonil Miha Masla (Šprohar), cerkovnik smrske podružnice. Koncc zvonenja in molitev pa je veljal že njemu; kajti od kapi zadet so je zgrudil in umrl, ko mu je gospod župnik hitro podelil sveto poslednje olje. — Slovenec »burš« seda-« njega laškega vojnega mi* n i s t r a umrl. V Kilovčah na Kra* su je bil v četrtek pokopan Janez Fa-tur (gostilničar Jeranda). Z veseljem je pripovedoval, kako je bil kot vojak na Laškem >burš« sedanjega laškega voj-nega ministra, tedaj avstrijskega častnika in kako se je ta z njegovo pomočjo učil z vnemo slovenščine. Lep zgled avstrijskim častnikom, ki slovenščina tudi v službi pri naših polkih tako radi prezirajo. + — »Človekoljubje« načelnika gasilnega društva. Iz Sostrega, 24. septembra. Danes opoldne se je vnela iz neznanega vzroka hiša Franc Habiča v Sostru. Pogorela je do tal. Rešiti se je dalo le nekaj hišne oprave. Zavarovalnina daleč ne pokrije škode. Na kraj nesreče so prišli ga-silci iz Zgor. Kašlja in pozneje tudi iz Zaloga. Založani pa niso stopili v akcijo, ker je bila nevarnost že odstranjena. Zelo čudno je bilo obnašanje načelnika Fr. Grada iz Zgor. Kašlja, ker je ukazal enehati z gašenjem, čeravno je bilo šc potrebno ogenj popolnoma udušiti in je na prošnjo, da naj se še nekoliko pogasi, ošabno odgovoril: »Kar pa še gori, naj pa pridejo pogasit Orli!« To pa menda zato, ker je naj. več oškodovan vrli član Orla v Sostru Fr. Habič, kateremu je pogorela vsa obleka. Pri nabiranju darov za gasilne veselice se pa vedno povdarja, da gasilstvo ne pozna strank. — Tele s šestimi nogami je vrgla krava v Štepanji vasi pri Florijanu po domače pri Vovku. — Novoustanovljena podružnica Slov, plan nskega društva ▼ Vipavi priredi v soboto, dne 2R. septembra 1912 koncert v prid koče na Nanosu z zelo obširnim pro- gramom v dvorani Hotela »Adrija« v Vipavi. ■— Slovenec — učitelj na črnogorski gimnaziji. Za srednje šole izprašani učiteljski kandidat g. Evgen Vav-ken iz Cerkelj na Gorenjskem je imenovan za učitelja nemškega jezika in klasične filologije na kraljevi črnogorski višji gimnaziji v Cetinjah ter nastopi svojo službo 1. oktobra. VOJNA NEVARNOST NA BALKANU. Skupen nastop balkanskih držav. Iz Sofije se brzojavlja: Gotovo jc, da bodo slovanske balkanske države podpirale diplomatično posredovanje Bolgarije, da se reši makedonsko vprašanje. Zagotovljena je v resnem slučaju vojaška zveza Srbije, Črne Gore in Grške. Vsako uro pričakujejo, da bolgarska vlada odločilno nastopi. kar še pomnožuje javno napetost. — »Vjedomosti« pa poročajo iz Sofije: Če uspehi Sazonovega potovanja nc zadovolje Bolgarije, prične najkasneje 14. oktobra vojsko. Makedonski Bolgari so brzojavili bolgarskemu kralju, ker se je zadnji čas zelo bojevito izrazil. Bolgarska vlada jc sledeče odgovorila: Kralj nas pooblašča, da se za domoljubne pozdrave prisrčno zahvaljuje in da Vašim upom pridružuje svoje čestitke. — »Alemdar« poroča: Bolgarija je odposlala deset v kmečko obleko preoblečenih bolgarskih častnikov v Makedonijo, da špionirajo, Črna Gora pa razdeljuje ob meji prebivalstvu strelivo in ruske uniforme. Pašič o položaju. Poročevalcu korespondence »Slavija« fe izjavil srbski ministrski predsednik Pašič, da poročila časopisov o obisku kralja Petra na Dunaju niso resnična in da ni ni-k&kega znamenja, da bi se v bližnji dobi sestal z grofom Berchtoldom, Glede na balkanski položaj je izjavil, da vsi mero-dajni faktorji v Evropi in na Balkanu delajo na to, da ne postane sedanji položaj kritičen. Srbska vlada se trudi, da bi srbska javnost ne vznemirila Evrope. Naloga Srbije nasproti zmedam evropske politike je, da se zagotovi življenje in premoženje, kakor tudi svoboden narodnokulturni in gospodarski napredek Srbov, ki žive v Turčiji. Na to delujemo in upamo, da se le £e morebiti ▼ zadnjem trenutku najde pot, ki dovede do miru. ____ Me novice. k Koroški deželni zbor. Včeraj je zboroval koroški deželni zbor. Deželni glavar prečita dopis koroškega deželnega predsednika barona Heina, ki javlja, da mn njegovo zdravje ne dopušča, da sc udeležuje deželnozborskih razprav in da ga bo izastopal dvorni svetnik Lobmeyer. Med drugimi predlogi predlaga poslanec Wieser, 'da naj se izpremeni občinski volilni red. Predlog se utemelji v današnji seji. Odsekom se nakažejo posamezni predlogi, med njimi tudi proračun za leto 1913. Proračun izkazuje potrebščin 7,557.063 kron, 634 tisoč 619 kron več kakor lani. Iz lastnih sredstev je pokritih 1,102.332 kron. Primanjkljaj, ki naj se pokrije z dokladami in t drugimi dohodki, znaša 6,454.731 kron. Doklade in naklade kakor tudi nakazila države znašajo v dosedanji odmeri 4,946 tisoč 762 kron, tako da bi znašal primanjkljaj, če se doklade ne povišajo, 1,506.969 kron. Posamezne postavke so sledeče pro-računane (v oklepaju so navedene letošnje proračunane postavke): Deželno zastopstvo 71.794 kron (69.554 kron), uprava 303.231 kron (289.980 kron), javna varnost in vojaški izdatki 110.111 kron (97.935 K), javne stavbe 1,119.521 kron (956.315 kron), šolstvo 3,463.858 K (3,264.111 K), poljedelstvo 649.298 (468.083), zdravstvene in dobrodelne zadeve 1,486.473 kron (1,437.666 kron), pasivne obresti 180.000 K (150.000 kron), razno 41.475 kron (52.800 kron), kreditne operacije 102.710 kron (102.710 K), doklade, naklade in takse 28.592 kron (33 itUoč 290 kron). k Umrl je v Velikovcu trgovec z živino in deželnimi pridelki g. Sebastijan O b e r-[h a m m e r, star 57 let. — V Celovcu je omrl trgovec Hans G ii r t n e r, star 37 let. VČERAJŠNJA NADOMESTNA DRŽAV-1NOZBORSKA VOLITEV NA DUNAJU. Včeraj je bila nadomestna državno-zborska volitev v okraju Landstrassc. Ob prvotnih' volitvah leta 1911 so dobili v tem okraju krščanski socialci 5784, socialni demokrati 6602 in razcepljeni nemški nacio-nalci 2508 glasov. Pri ožji volitvi so nemški nacionalci glasovali za socialnega demokrata, ki je bil tudi izvoljen. Včerajšnje volitve na Dunaju so bile jako živahne. Socialni demokratje so nastopali zelo silovite, napadali in pretepali kršč.-soc. agitatorje. Na Paulus trgu so se ob dveh popoldne stepli krščanski socialci in socialni demokrati. Socialnodemokraški posl. Polke •e je tako obnašal, da so ga aretirali. Oddanih je bilo 16.543 glasov, 958 glasovnic ie bilo praznih, 33 neveljavnih. Socialni demokrat Rudolf Miiller je dobil 6718, kršč. socialec Julij Prohaska 6072, nemški na-cjosa!?p Vctter 1503. nemški liberalcc Kulka 585, nemški socialec 82 in Češki kandidat Maly 543 glasov. Potrebna je med krščanskim socialcem in socialnim demokratom ožja volitev. Z MIROM NI NIČI »Wiener Allgemeine Zeitung«, ki izhaja lc z visoko podporo naše vlade, objavlja razgovor z nekim visokim diplomatom, ki je o laško-turških mirovnih pogajanjih izjavil, da sodi o njih zelo pesimistično in ne veruje, da se sklene mir. Dobesedno je rekel: »Z mirom ni nič!« »Giornale d' Italia« piše, da se hočejo poverjeniki Turčije izogniti vprašanju o suvereniteti in o od-poklicanju turških vojakov iz Afrike, ker se zanašajo na velevlasti, da z ozirom na splošen političen položaj pritisnejo na Italijo. Italija je z ozirom na neugodno stanje mirovnih pogajanj odposlala pred Smirno 7 vojnih ladij in napoveduje, da laško vojno brodovje v Egejskem morju zopet prične nastopati. Ljonske novice. GG. DE2ELNOZBORSKIM VOLILCEM V LJUBLJANI! Za častno število glasov, ki so jih zavedni in prepričani volilci združili pri včerajšnji volitvi za S. L. S. se podpisana najiskr:nejša zahvaljujeva. Za rasnico in s poštenim delom naprej I V L j u b 1 j a n i, 25. septembra 1912. Ivan Kregar. — Dr. Lovro Pogačnik. lj Dopolnilna deželnozborska volitev v Ljubljani. Danes dopoldne se je sešla v Mestnem domu« glavna volilna komisija, ki je konstatirala: Oddanih je bilo v vseh volilnih komisijah 3673 glasov, od teh je bilo veljavnih 3501 glas, neveljavnih oziroma praznih 172, razcepljenih 13. Od teh je dobil dr. Lovro Pogačnik 1002 glasova, Iv. Kregar 999 glasov, Kristan 133, Bartol 125, dr. Eger 403, Pammer 394, Reisner 1952, Ribnikar 1917. Število vseh volilnih upravičencev je bilo 4313, volilo ni torej 640 volilcev, ki skoro gotovo niso liberalci. lj Vsi somišljeniki S. L. S. ki so bili izpuščeni iz volilnega imenika za deželnozborsko volitev, naj se sigurno oglase v tajništvu S. L. S., hiša Ljudske posojilnice, II. nadstropje. lj Kaj so včeraj izvolili liberalci? Če Čitaš liberalne liste, misliš, da sta včeraj zmagala najuglednejša junaka svobodomiselstva in narodnjaštva. Pa ni še dolgo, ko je eden izmed njiju pisal pobožne članke v »Rimskega Katolika«, drugi je pa na Dunaju obljubo-val varovati nemški značaj »Dunaja«. Nas pa mora le veseliti, da liberalno Ljubljano zastopajo take veličine, kakor so: Josip Turk, Josip Reisner in Adolf Ribnikar. lj Ljubljanski občinski svet ima izredno sejo v petek, dne 27. septembra 1912, ob šestih popoldne v mestni dvorani. — Dnevni red: Naznanila predsedstva. Odo-brenje zapisnika zadnje seje. Nadomestna volitev po enega člana: a) personalnoprav-nega odseka, b) šolskega odseka, c) obrtnega odseka in d) naborne komisije. Stavbnega odseka poročili: 1. o ponudbah za zgradbo kanalov zbiralnikov ter oddaji del za to zgradbo, 2. o ponudbah za dobavo kamnitih izdelkov ter drenažnlh cevij za zgradbo kanalov-zbiralnikov. lj Peter Pavel pl. Radics umrl. Včeraj je preminul v svojem stanovanju, Erjavčeva cesta št. 4, znani pisatelj P. P. pl. Radics. Rajnik je bil tipična podoba, naših mestnih ulic in istotako tipična osebnost v domoznanski literaturi, osobito tam kjer je bilo treba obelodaniti notice iz arhivskih virov. Porodil se je pl. Radics v Postojni, dne 26. septembra 1836; pogreb bode imel torej ravno na svoj 761etni rojstni dan. Po svojih vseučiliških študijah je učil na ljubljanski gimnaziji kot suplent v letih 1859 do 1862, ter je zapustil koncem prvega polletja 1862 gimnazijsko kariero. Potem se je posvetil pisateljevanju in preiskavanju zgodovinskih virov, tičočih se naše ožjo domovine. Iz njegovega peresa jc poteklo nešteto zgodovinskih člankov, spisov in razprav. Pomenljivejše so bile na primer Herbart VIII. Turjaški, 1862; liber drei alte Stammbucher, 1862; Geschichte Krains, 1862; Die Frauen in der Sage. und Geschichte Krains, 1862; Archaol. Karte von Krain, 1864; Die Gegenabte Albert und Peter von Sittich, 1866; Valvasor, 1866; Die Freiherrn von Grimschitz, 1871; Anast-. Griin und seine Heimat, 1876; Frau Musica in Krain, 1877; Verschol-lencs und Vergilbtes aus Grtins Le-ben, 1878; Maria Theresia. und das Land Krain, 1881; Unterkrainer Bah-nen, 1893; Zur Siegfeier der Schlacht bei Sissek, 1893; Die Fursten zu Win-dischgratz, 1894; J. W. Frh. v. Valvasor, ISSti; Der Advl Krains, 1897; Christoph von Rauber, 1900; Alte Hauser in Lai-bach, 1908; J. W. Freih. von Valvasor, 1910; Die Entwicklung des deutschcn Buhnemvesens in Laibach, 1912 in poleg teli še nebroj člankov v nemškem in slovenskem jeziku v raznih periodičnih publikacijah. Radics je bil tudi dolgo časa tajnik dijaške ljudske kuhinje, za katero je delal z vso vnemo. V muzeju je urejeval dalj časa knjižnico in jo tudi pridno izrabljal v znanstvene svrhe. Za svoje zasluge je bil večkrat odlikovan, naposled z naslovom cesarskega svetnika. 7. njim je stopil s pozorišča nmogostransko delaven mož, Kranjec stare korenine in .smeri. N. v m. p.! Ij 501etnico smrti Slomška je proslavila včeraj dopoldne tudi c. kr. I. državna gimnazija v Ljubljani s Slomškovo »Besedo«. Mešani zbor pod vodstvom g. profesorja Bajuka jo z globokim čustvom zapel znano »Preljubo veselje, oj kje si doma?«. Po kratkem, a prisrčnem nagovoru g. gimnazijskega ravnatelja dr. Požarja sta sledili dve deklamaciji iz Slomškovih »Zbranih del« I. zvezka (Pesmi); prvi dekla-mator, Božič Fr., III. a, je prav lepo izvršil svojo nalogo (Pred šolo, Angelj varih). Nato je nastopil g. profesor dr. Debevec ter zbrani mladini razložil Slomškove zasluge za slovenski narod; primerjal je neumrlega vladiko dobremu gospodarju, ki skrbi za mejo svojega zemljišča, zarana prižiga luč in odpira vrata svojega hrama (prim. »Materina beseda je ključ, sveta vera pa luč do prave omike«), potem budi družino, jo tiči delati, ji skrbi za hrano (»Drobtinice« itd.) in tudi privošči kako veselje (petje). V Četrt ure trajajočem govoru smo tako vsaj zaslutili veličino Slomškovo. Končno je moški zbor zapel pesem »Slovenec sem«. Lepa slavnost nam gotovo ostane v prijetnem spominu. Dan je bil prost šolskega pouka. lj Ob priliki 50Ietnice smrti nepozabnega A. M. Slomška so proslavili njegov spomin tudi na tukajšnjem c. kr. učiteljišču. Poseben odbor, ki je bil v ta namen od g. ravnatelja Černivca sestavljen, jc poskrbel v zelo kratkem času, da se je proslava vršila jako prisrčno. Vadniške učenke so deklamira-le par Slomškovih mladinskih pesmi, dve deklamaciji, sestavljeni v namen Slomškove proslave pa sta z vnemo govorili gojenki c. kr. učiteljišča. Pevski zbor, kakor tudi otroški zbor sta zapela nekaj lepih Slomškovih pesmi. Končno pa je skupni mešani zbor dovršeno zapel Gregorčičevo: Naša zvezda. G. profesor M o d i c pa je v krasnem govo-| ru slikal A. M. Slomška kot nepozabnega rodoljuba in enega največjih ljubiteljev svoje domovine. Eno vrlino Slomškovega značaja je g. govornik pokazal in povdarjal še posebej v jasni luči, namreč ljubezen do domovine in materinega jezika. Slikal je, kako je to svojo ljubezen kazal Slomšek v neutrudnem delu za narod. Naj bi Slomškov duh in njegova ljubezen do domovine napolnila srca tistih, ki so poklicani, da bodo delovali nekoč kot vzgojitelji med svojim narodom. lj Kupujte Slomškove razglednice. Slomškove razglednic) prodajajo v Ljubljani: Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva (Ničman), Ana Ja-nežič, Florijanska ulica li; Ana Okru-pa, Resljeva cesta; Iv. Podboj, Sv. Petra cesta; A. Škulj, Poljanska cesta; trafika Šoukal, Pred škofijo; trafika Fr. Štrkovič, Dunajska cesta; A. Suš-nik trgovec, Zaloška cesta. Razglednice se dobe tudi v pisarni »Slovensko Straže« na. Dunajski cesti. lj Evharistična slavnost pri čč. nr-šulinkah v Ljubljani, bo jutri to je 26. t. m. (četrtek). Ob pol šesti uri slovesna pridiga. Govori č. g. p. žužek S. J., potem slovesna sveta maša. Cel dan izpostavljeno sveto R. T. Druge svete maše ob 8. in 9. uri. Popoldne ob peti uri nemški govor, č. g. p. Volbert, S. J, potem litanije, Te Deum, blagoslov. Ča-stivci se uljudno vabijo, da se v prav obilnem številu udeleže tega češčenja. lj Poročena sta bila danes v kne-zoškofijski kapeli g. Rajko Maren-č i č, tovarnar in trgovec v Kranju iz znano ugledne rodbine Mohorjeve z gdč. Mici A1 j a n č i č iz Križe v pri Tržiču. Poročal je ženinov brat č. g. dvorni kaplan Janko Marcnčič. 1) Gostilna pri »Srbskem kralju« v Sp. Šiški. Mož, ki je združeval v sebi dvoje uredniških lastnosti »Jutra« in njega lastnik — Miha Plut bode pričel, kakor se čuje, pri ^Kankertu« v Spodnji Šiški s svojo taščo Veselijevo gostilniški obrt. Mesto peresa začne zdaj vihteti kredo. Pravijo, da bodo sedaj gostilno pri »Kankertu« imenovali »Pri srbskem kralju«. Ali ste že obnovili naročnino? Razne sivarL Stavka tobačnih delavcev v Nw Torku. V Ncw Yorku je pričelo 11.00C tobačnih delavcev stavkati. — Dunajski mesarji groze, da zopel zvišajo ceno mesa za 10 vin. oziroma za 20 vin. kilogram. — Gospodarstvo nižjeavstrijsk h krŠZ. socialcev. Danes so bili nižjeavstrijskemu deželnemu odboru predloženi razni računski zaključki. Blaznica na Steinhofu izka« zuje 70.000 K prebitka, deželna železnica v Marijino Celje ima 375.304 K prebitka Deželna zavarovalnica proti požarom ima 106.496 K prebitka, deželna življenjska zavarovalnica ima 660.637 K prebitka, deželna zavarovalnica proti toči 45.918 K zavarovalnica proti nezgodam 73.872 K prebitka. Deželni hipotečni zavod ima svojih dveh oddelkih 192.320 ozir. 157.341 kron dobička. Deželni zbor bo rešil cel«i vrsto predlog o regulaciji rek. Telefonsko io brzojavna poročilo. EKSPOZE VOJNEGA MINISTRA. Dunaj, 25. septembra. V vojnem odseku ogrske delegacije je imel danes vojn: minister svoj ekspoze. Pri normalnih potrebščinah za armado leta 1912. zahteva 18'2 milijona K, za vojno mornarico 3"S milijona K več, izredne potrebščine za l 1912 so 19 milijonov, za delo v puljski luki en milijon kron. Za nove topove zahteva vojni minister 4 milijone kron. Te zahtevt so v soglasju avstrijske in ogrske vlade, Obravnave za nastavljanje podčastnikov še niso gotove, ker se bodo plače zvišale, za dalje služeče podčastnike se bo pa poskrbelo, da bodo nastavljeni pri zavodih! ki dobe od države subvencijo. NAŠA MORNARICA. Dunaj, 25. septembra. V vojnem od< seku avstrijske delegacije je poročal mor« narski poveljnik Monlecucolli, da se sučejo zahteve mornarice le okoli najpotrel* nejšega. Izjavil je, da je »Viribus Unitis* izkušnje sijajno prestal, je hitrejši, kakot je bilo v pogodbi sklenjeno, da gre pa 4 cn> globokejše v vodo, kot je bilo proračunje-no, pa nič ne pomeni, kajti to je tudi pn angleških in laških ladjah. »Tegetthof« se pridruži mornarici spomladi, tretjo nove veliko ladjo spuste v morje meseca no-vembra, četrto pa julija. Zgradba šestere novih torpedovk jc nekoliko zakasnela. ARETACIJE V DUBROVNIKU. Dubrovnik, 25. septembra. Državne pravdništvo je dalo aretirati danes tri dijake. Stvar je v zvezi z nedeljskim prcu testnim shodom proti Cuvajevi strahovla. di na Hrvatskem. Aretiranci so obtoženi veleizdaje. BOJ OB BULGARSKO - TURŠKI MEJI Sofija, 25. septembra. Od meje je prišlo poročilo o krvavem boju pri obmejnem iortu Batak. AVTOMOBILNA NEZGODA PRINCA PARMA. Dunajsko Novo Mesto, 25. septembra^ Princ Rene Parmski se vedno bolje počuti, Pri tej priliki spominja knez Thun na svoje avtomobilno nesrečo pri Ljubljani, ki ni imela takih posledic kot nesreča kneza Parmskega. Njegov avtomobil je takrat zadel v voz sena, na katerem je voznik spal Knez zahteva, naj se ustanovi posebna po< licija za državne ceste. NESREČA NA DONAVI. Budimpešta, 25. septembra. Pri kon. kurenci na Donavi je zgorel motorni čoln^ last inženirja P. Hocka z Dunaja. FRANCOZI NA KRETI IN SAMOSU. Pariz, 25. septembra. Francoska vla« da je odposlala en bataljon kolonialne in-fanterije na Kreto in Samos. KONKURZI NA HRVAŠKEM. Zagreb, 25. septembra. V Krapini je v konkurzu tvrdka L. Koričan, ki se je ba-vila z izvozom jajc in kuretine. Pasiva tvrdke znašajo 800.000 kron. DUNAJSKI KONKURZI. Dunaj, 25. septembra. Listi poročajo, da je znana dunajska Mariahilf-ska »Centralna trgovska palača« ustavila plačila. Pasiva lastnika tvrdke, I. Wohlschlagcrja, presegajo tri milijone kron. Ako se sanacija ne bo posrečila, bodo »Centralno palačo« znatno preuredili. Baje se zanima za poslopje neka dunajska pivovarna, ki namerava napraviti veliko zabavišče. Zanimati se pa za poslopje tudi 2 veliki tvrdki, ki bi celo poslopje preuredili v moderno tržišče (Wahrenhaus) po vzorcu drugih velikih mest. ODSTOP TISZE IN LUKACSA. Glasilo Košutovcev poroča, da se je Tisza v Velikem Varadinu razgovar-jal s svojimi najzanesljivejšimi pristaši. Izjavil je, da po končanem zaseda-, nju delegacij z Lukacsem odstopita. Položaj da bo rešil naučni minister prof Zichy kot homo regius. Izključeno ni, da zasliši vladar tudi opozici-onalne politike o položaju. OŽJE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM. Vodstvo nemške krščansko socialne. stranke, je sklenilo priporočati svojim volilcem, da naj ob ožji volitvi v devetem moravskem volilnem okraju volijo nemškoradikalnega kandidata dr. Bodirskega. POSLANEC GOSPA KUNETICKA V BOJU ZA PRIZNANJE MANDATA. Na ženskem volilnem kongresu v Monakovu je izjavila v češki deželni zbor izvoljena Kuneticka, da ni res, da Nemce sovraži. Apelirati hoče marveč tudi na nemške deželne poslance čo-škega deželnega zbora, da skupno s češkimi deželnimi poslanci potrde njeno izvolitev. NAŠ CESAR ZASLIŠAL BIVŠEGA PORTUGALSKEGA KRALJA. Cesar Fran Jožef je dne 24. t. m. ob 3 uri popoldne zaslišal v Schonbrunnu v zasebni avdienci bivšega portugalskega kralja Manuela. Ko se je Manuel pripeljal, je grajska straža nastopila, bobnal in trobil se je generalni marš. Kralja so cesarju takoj javili in je bil takoj sprejet. Avdienca je trajala četrt ure. Tudi ko se je Manuel odpeljal, je straža nastopila. Primorske vesli. p Brezobrestna posojila vinogradnikom na Goriškem. Vlada jc dovolila ravnokar 75.000 K, dežela pa 50.000 K tako, da se bo razdelilo skupno 125.000 kron brezobrestnih posojil za napravo vinogradov. Lani jo dovolila vlada samo 60.000 K. Letos je dovolila večji znesek radi škode, ki jo je lani povzročila suša. p Vinska letina v Istri. Letos bo vino v Istri še precej dobro, dočim bo v drugih deželah slabo in kislo, ker ne bo moglo grozdje dozoreti. Te dni je v Istri burja in lepo vreme. Ako to vreme stalno ostane, bo grozdje lepo dozorelo. p Trgatev. Včeraj se je začela po Vipavskem trgatev, pa nc še splošno. Ako bi bilo vreme suho in ugodno, nameravajo mnogi vinogradniki čakati s trgatvijo. Kakor smo že poročali, prodalo se je po Vipavskem že vse polno vina. Na železniških postajah se nahaja vse polno vinske pohode, katero so poslali vinski trgovci, da se napolni z moštom, katerega odpošljejo koj na določene kraje. p Premeščenja v orožniški službi. Postajevodja g. Josip Colner je premeščen iz Gorice v Ajdovščino, g. Vinko Križaj, postajevodja, je premeščen iz Kanala v Gorico, g. Josip Kroner, postajevodja, je premeščen iz Ajdovščine v Cerkno, g. Kari Pahor, postajevodja, je premeščen iz Gorice v Kanal. p Pobegla blagajničarka. Iz Trsla je pobegnila blagajničarka tovarne »Pastificio triestina« Antonija Pappo. Poneverila je 30.000 K. Živela je jako razkošno. Merske novice. š Izpred mariborske porote. Uboj. Na zatožni klopi je sedel 311etni v De-vinu pri Slovenski Bistrici rojeni Janez Šoba, sedaj delavec v Pobrežju pri Mariboru, ki je ubil hlapca Frangesa. Vsled krivdoreka porotnikov so Šobo obsodili na 5 let težke ječe. — P o ž i g. Kot 2. slučaj je bil na vrsti požig. Na zatožni klopi je sedel sivolasi mož, 69-letni samski prevžitkar Matevž Bohak iz Verhol pri Slovenski Bistrici. Dne 28. junija t. 1. proti polnoči je izbruhnil ogenj pri zakonskih Križanec v Vrho-lih. Oeenj je uničil hišo z vsem, kar se je nahajalo v njej. 2000 K znašajoča škoda je bila pokrita z zavarovalnino. Sum požiga je takoj letel na Bohaka, kateri je oktobra leta 1909 prodal svoje imetje zakonskima Križanec za 2400 K in izgovorjenim stanovanjem ter hrano. Ker bi pa bil svoje posestvo pozneje lahko boljše prodal, se je začel kesati in jc vsled tega med njim in zakonskima Križanec nastal večkrat prepir. Iz maščevanja je Bohak nato zažgal Kri-!anecovo hišo. Porotniki so vprašanje požiga potrdili in sodni dvor je Bohaka absodil na tri in pol leta težke ječo ter v povrnitev škode. š Od juine železnice. Na novo jc sprejet Bastl Friderik, uradniški aspi-rant za Zidan most. Prestavljeni so: Navvratil Ludcvit, nadrevident iz Bru-rka ob Muri v Maribor; Nadler Viktor, stavbni komisar iz Celja na Dunaj (centrala) ter Franc Kub, stavbni ad-junkt iz Zidanega mosta na Dunaj (centrala). š Ponesrečen zidar. Iz Radgone: Blizu Radgone stanujoči 751etni zidarski pomočnik N. Majer jo te dni zidal neko hišo. Stal je na odru, ki se je podrl in je padlo tramovje na Majerja. Majer j a, kateri je dobil težko rano na glavi iu pretresenje možganov, so spravili v nezavestnem stanju v bolnišnico. š Mariborska gimnazija šteje v počet ku tekočega šolskega leta z ravnateljem 31 rednih učnih moči in 17 razredov. za enega več, nego lani. Dijakov je 611. š Umrla je v Ptuju lastnica tovarne mila gospa Josipina R e m i c. š Zajca s petimi nogami je ustrelil pri Šoštanju g. Adolf Orel. š Lokomotiva je usmrtila v Donawitzu železniškega delavca Janeza Huberja. Zvečer je bil zaposlen z mazanjem koles pri železniških vozovih. V temi ni zapazil pri-šedšega vlaka, ki je šel preko njega in mu odtrgal obe roki in nogi. š Tatvina. Dninar Alojz Bevc je svojemu gospodarju v Liscah pri Celju ukradel iz zaprtega kovčeka 500 K denarja in ž njim neznano kam pobegnil, š Napad. Iz Brežic: Posestniški sin Fr. Voglez je šel te dni s svojimi tovariši iz neke gostilne v Selah proti domu. Med potjo so srečali posestniškega sina Martina Petelinca, ki si je pel in šel mirno po cesti. Spravili so se takoj nad njega in mu prepovedali petje. Ker jih ta ni ubogal, so ga napadli z noži in poleni ter ga tako dolgo pretepali, da se je smrtno nevarno ranjen zgrudil na tla. Peteline ima poleg drugih ran zlomljenih tudi več kosti. Spravili so ga takoj v brežiško bolnišnico, kjer leži v obupnem položaju. š Agnoscirani ropar. Iz Konjic: V ponedeljek so bili pri tukajšnjem sodišču kon-frontirani z baronom Bajem trije v Reki aretovani roparji, in sicer Anton Svetozar, Alojz Bogovič in Tomaž Placibat. Kakor se je svoječasno poročalo, je bil baron Baj v svoji vili v Lussinpiccolo v spomladi t. 1, napaden od treh roparjev, kateri so mu z napetim samokresom grozili, če jim ne izroči denarnice z 500 K. Baron Baj je v Bo-goviču spoznal onega, ki mu je grozil z revolverjem. Drugih dveh ni mogel agnos-cirati. Mnenje gospoda dr. Kambosefie, zdravnika bolnišnice v S I i v n u. Gospod J. Serravallo Trst. Čast mi je Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizkuševal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konstatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu, Seravallo-vega Kina vina z železom, vse to mi potrjuje njegovo nadvladje nad vsemi krepilnimi pomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konvalescentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah in malokrvnih ženskah. S 1 i v n o , 22. oktobra 1908. Dr. Kamboseff. Cesarice Elizaiiefe loterili za - vdovski in slrolinskt dom. - Žrefeanfe dne 4. oktobra 1912. Glavni dobitki 25.000 K, — 5000 ln 1000 K na zahtevo v gotovini. — Društvo tiskarjev na Kranjskem naznanja, da je njegov član, gospod Karol Pauiinič črkolivar in stereotypeur danes ob na 3. uro ponoči mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v Četrtek, dne 26. septembra ob >/2 5. uri popoldne iz hišo žalosti, Verhovčova ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! V Ljubljani, 25. septembra 1912. (r 'i Katoliška tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen zgledni, deloljubni in nad vse vestni ste-reotiper, gospod Karol Pauiinič Mil// danes ponoči dne 25. t. m, ob 3/4 na 3. uro po daljši bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se vrši v četrtek, dne 26. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz Vrhovčeve ulice št. 3 na pokopališče k S/, Križu. Počivaj v miru, blaga duša! Ljubljana, dne 25. septembra 1912. \\W 'i Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 25 septembra 1912. Pšenica za oktober 1912 . . . 11-23 Pšenica za april 1913.....1P75 Rž za oktober 1912.....9 57 Rž za april 1913.......101)7 Oves za oktober 1912 .... 1025 Oves za april 1913......10-43 Koruza za september 1912 . . 957 Koruza za maj 1913.....« 7-67 Proda se harmonij evrop. sist., 4 '/2 oktave, 3 registre, dobro ohranjen za 120 kron in nov iiarmonff 3046 2 am. sist. s 14 reg., pripraven za kako malo cerkev. Ponudbe j e poslati pod »Harmonij", poste rest. Ljubljana. Odda se v najem s 1. ali 15. oktobrom že več let idoča 3049 3 mlekarna v prometnem kraju na Gorenjskem blizu železniške postaje. Eventualno se tudi proda. Kje, pove upravništvo pod št.3049. GLASOVIR dobro ohranjen se proda radi preselitve prav po nizki ceni v Rožni dolini št. 13B nasproti restavracije Rožna dolina. 3047 Pošten mladenič, star 16 let, ki je dovršil 5 razredov ljudske šole in eno gimnazijo, želi vstopiti kot nar VAJENEC 1» v kako večjo trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbo pod št. 3048 na upravo lista. 3048 MOJA STARA izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Stecken-pferd l!ll)lno mlečno milo Bcrginanna & Co , Teiiti ob Labi. Komad po 80 vin. se dobiva povsod. 441 ——I Proda z vrtom in vodnjakom, stoječa pri farni cerkvi v šmartnem. Kupni pogoji so izvedo pri A. Zaverlu, Cerovec, Šmartno pri LitijL 3055 2 Grem!] trfiooceo o LfiiMfasi naznanja, da se bo vršilo uplsooanie v gremijalno trgousko naisallssalsig Solo dne 20., 27. in 23. t. m., osakikrai od treh do Šestih popaldne, e grerrjljaln! ptearnl, Krojaška ulica St. 5/11. Novo vstopivši vajenci naj prineso s seboj krstni list, izpustnico iz šole, ali pa zadnje šolsko spričevalo. 3052 Poduk se prične i. oktobra t.!. Načelnik: HI. Lilieg 1. r. Svarilo. Svarim tem potom vsakogar, naj mojemu sinu Viktorju Korsika ne daje denarja ali drugih vrednosti, ker nisem plačnik za njega. Dalje naznanjam, da moja tvrdka Al. Korsika ni v nobeni zvezi s tvrdko Viktor Korsika. 3051 5 spoštovanjem AL. KORSIKA. brez kuhinje, sredi mesta, primerne za pisarno ali za stanovanje višjim privatnim osebam sc takoj odda. Več 29S4 pove uprava tega lista pod št. 2984. Krepkega dečka Iz poštene IriSe, s prim. Šolsko izobrazbo in pridnega trgovskega pomočnika sprelme vetja eksportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki rozumejo neka i ncmSkl in imajo prakso v rneSanl stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 3H1, poste resiante Kamel. V konkurzu gospoda Ljudovika Dollenza, trgovca v Ljubljani, Prešernova ulica št. 12, se proda trgovinska zaloga, obstoječa iz perila, nogavic Galanterijskega in sploh mešanega blaga v inventurni vrednosti 25.001 K ofertnim potom v celoti en bloc. Ponudbe za inventurno vrednost ali nad njo in tudi 10% pod inventurno vrednostjo se brezpogojno uvažujejo in sc sprejme najvišja ponudba O ponudbah, ki bodo nižje nego 10o/0 pod inventurno vrednostjo, si pridržuje upravništvo konkurzne mase posebno odobritev; sprejela se bo povsod le najvišja ponudba. Vsak ponudnik je vezan na ponudbo do 1. novembra 1.1. in ima ob izročitvi ponudbe položiti za vadij 2500 K. Vse ponudbe je izročiti konkurznemu upravitelju gospodu dr. Fran Tomlnšeku, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica št. 8. . , ,Uosle ponudbe se odprejo dne 25. oktobra. Sprejeti najvišji ponudek je založiti Slogo" Zt1Cm upravitel,u v g°tovini d0 novembra 1.1. in potem takoj prevzeti celotno Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti. Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju; isti izkazuje na zahtevo zalogo m podaja vsa potrebna pojasnila. Dr. Fran Tominšek. konkurzni upravitelj. knjigotrštvo. * H. Sienkiewicz. V pustinjah In puščavi. Roman iz Mahdijevih Časov. Iz poljščine prevedel dr. L. Lenard. 2 K 80 vin., v platnu 3 K 90 vin. Roman je izšel kot XVII. zvezek »Ljudske knjižnice« ter sc dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Sienkiewicz je pač tako znan kot najslavnejši poljski in sploh eden prvih svetovnih pisateljev, da je odveč na tem mestu o tem govoriti. Kdo ne pozna njegovih romanov »Quo vadiš«, »Potop«, »Križarji« itd., ki so prestavljeni v vse svetovne jezike in so njegovo slavo takorekoč v poletu raznesli po celem svetu. Med tem so pa njegovi po celem svetu. Med tem ko so njegovi zgodovine poljskega in drugih narodov, krenil je v romanu »V pustinjah in puščavi« na drugo pot ter dokazal, da zna tudi tu naravnost mojstrsko sukati svoje pero. Torišča tega romana so namreč tajnostne in razsežne pokrajine srednje Afrike in iz njega diha živ-vljenje divjih in doslej še malo znanih afriških rodov: Arabcev in zamorcev. V romanu nastopi obljubljeni mesija mohamedanski Mahdi, ki je znal fana-tizirati divje Mohamedanske rodove severne Afrike ter je pred par desetletji oblil s krvjo celo severno Afriko ter je napolnil s strahom in trepetom Sudan, Arabijo in Egipt, dokler mu ni angleška sablja zadala zadnjega udarca. Z njemu lastno mičnostjo slika pisatelj tekom povesti čudežne dogodi ja-je dveh otrok, katera divji Mahdijci odpeljejo v sužnost ter zahtevajo, da zatajita sveto vero. Otroka pa ostaneta zvesta svoji veri in deček — 14 leten Poljak — pove samemu Mahdiju v obraz, da bo do konca življenja spoznaval Kristusa, ne pa Alaha za svojega Boga. Mahdi priseže radi tega obema otrokoma pogin, ker si pa iz sebičnih vzrokov noče sam svojih rok omadeževati z njiju krvjo, odpošlje ju s posebnim, nad vse hudobnim spremstvom naprej v divje puščave, kjer gospodari lev, mrzlica in smrt. Deček pa s svojo moško neustrašenostjo in razumnostjo reši deklico ter jo srečno vodi skozi ti-boč strašnih nevarnosti — otrne jo takorekoč iz levjega žrela — dokler jima največji sovražnik človeškega življenja, neznosna žeja sredi širokih brezvodnih afriških pustinj, ne zažuga z neizogibnim poginom, katerega ju otme le srečno naključje. Zaključek romana je izredno zanimiv. Pisatelj nas popelje skozi Saharo in druge strašne puščave ter nam slika neverjetno živo divje življenje in še bolj divje šege tamoš-njih prebivalcev. V romanu se seznanimo z rastlinstvom in živalstvom vročih tropičnih krajev ter se mimogrede veliko naučimo. Ker je roman pisan z izredno mičnostjo in prijaznostjo, katero premore li silni duh Sienkiewiczev, ga bo vsak gotovo večkrat prebral Kratko rečeno jc to eno najvabljivejših Sienki-evviczevih del, katero podaja »Ljudska knjižnica« v XVII. zvezku svojim naročnikom. Izredno nizka cena bo po-mogla, da se bo kar najhitreje splošno razširilo med slovenskim ljudstvom. »Mladini«, knjigo, ki je bila izdana ob priliki petdesetletnice Slomškove s m r t i, je pripravljena »Katoliška Bukvama« izdati v novem natisu, ako se oglasi primerno število naročnikov. Tem potom opozarjamo slavna šolska vodstva in krajne šolske svete, da takoj prijavijo svoja naroČila. Knjižica bi bila dotiskana v kakih šestih dneh. Vajenca v mizarski pouk sprejme Anton Kregar, Vižmarje, p. St. Vid nad Ljubljano. ir 'ista pod št. 2983. dobro ohranjen in popolnoma nova železna peč se takoj proda. Kje, pove uprava 2983 na prodaj! Proda se iz proste roke hiša z lepim sadnim vrtom v Zg. Šiški št. 52. Več se poizve ravnotam z enim ali tudi več stanovanji, najraje na periferij' mesta Ljubi aue. — Kupna cena kakor tudi natančnejši popis (tise, nej se pošlje na upravništvo lega lista pod šifro ..Kmet 12" do 15. okt. 3023 ^ajko ff^areričič ir<»OYec in posestnik ffl ctrica ff^arenčič roj. ^Jjančio poročena. V Sjubfjcmi, 25. septembra 1912. /^riže pri Tržiču P. n. gg. sodavičarjem priporoča svoje prvovrstne • • sie nate 11 — brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagoclovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali-iiovka itd. Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim spoštovanjem Potnih SreCko, destilacija rastlinskih in sadnih arom ter ekstraktov itd. 2360 1 Ljubljana, Slomškova ulica št. 27. poštenih staršev na deželi; želi vstopiti kot učenka v kako trgovino z mešanim blagom. Najraje v takem kraju, kjer bi še lahko obiskovala trgovsko šolo. Stara je 13 let, je dovršila ljudsko šolo z dobrim uspehom, ter ima veselje do trgovine. Naslov pove upravništvo «SIovenca" pod št. 3023. 3023 Zajamčeno pristno Slfvovko Hruševec Brinjevec Tropfnovec Vinsko žganje iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja 959 (52) m. Rosner 4 Co., Ljubljana, poleg pivovarne „Union". Biser vseh žitnih kav je Flranckova peri = rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. Da se pa doseže dober okus in lepa slastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo pwe$a mmm: franehovesa: navija uma. Obe vrsti dobiti je v vsaki specerijski 1252 trgovini. m. Od dobrena najboljše! .stroit LJUBLJANA Sv. Petra cesta 4. KBANJ KOČEVJE Glavni irg St. 79. Glavni trg št. 53. NOVOfflESTO 1197 Vel. trg št. 88. razpisuje mesto upravitelja. Nastop takoj. Pismene prošnje je vložiti pri odboru, (pisarna v Vegovi ulici št. 5. v hiši Glasbene Matice.) 3042 Elektrotehniška delniška družba prej 1018 Kolben in dr. Pra ga -11 ysoča ny. Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-ijaoo in prenašanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. lfentiiatorji. Turbo-generatorfi, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice vseh vrst. Vodne turbine vseh sestav, (Francls, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drngih tvrdk. Vse potrebe za InStailranJe. Naprodaj je poceni šiunlni stroj (najnovejšega sistema) (versenkbar). Popraša naj se pismeno pri lastnici Irma Senčar, pošta Vič pri Ljubljani. 2978 Iščem zanesljivega delavca 3011 za barvarijo. Plačilo po dogovoru. Služba stalna. Barvarija Josip Reich. Učenec! 3017 H Sprejme se takoj krepak deček poštenih starišev v trgovino spe-cerije in železnine pri Antonu Butara, trgovcu v Novem mestu. na Vrhnike blizu farne cerkve je na prodaj; pripravna za vsako obrt ali za trgovino oziroma še bolj za pekarijo, ker ni nobene v kraju. Več pove Ivan Kos, niesar in gostilničar, g 3008 na Vtbulkl. V službo se sprejme takoj izpod 30 let staro kmetsko dekle iz poštene družine, ki ljubi snažnost, se razume vsaj nekoliko v kuhi ter zna opravljati poljska dela. Kje, pove uprava „Slovenca" pod Snaga 3029. se on»nap gostilno. Eventuelno se tudi ista hiša proda. Natančnejši podatki se izvedo pri Bršlinski graščini. 3027 mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom. 1842 eno !>laaucifj iuc. ccuc. - §FL ; 'i pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami. | Stanke zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. * B Rezerve „ „ 112 „ 452 m gjjjj Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, g B kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. ■ Jt^T Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4. B KBBBBBBBBBBBBBB^BBIBBHBBBBHIBBjBBBBBBBBBffiRillGinBBBBBBB Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim il/.Aoam.ZObo- 7la/iol/. kosm. Zobo čistit trt liste o Izdelovatel) O. <3*ydl Ljobljana, Stritarjeva ulica 1 Fini Iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosncr & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union. 960 (52) priporoča tvrdka svojo bogato zalogo vsakovrstnih %am9 PreSernoua ulica 9 izgotovljenih dečke in IZPELJHVH TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE: 3559 Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazldke turbin Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice Obisk strokovnih Inženirjev na željo vseh poslovnih transakcij. Izdajanje Čekov, nakaznic, in KREDITNIH PISEVH za vsa glavna in stranska mesta tu- in Inozemstva. t j ♦ ♦ ♦ C. KR. PRIIIIL. BKMCIIH in IHEIUHLIIICVIH DELfliSRH DRUŽIM Akcijski kapital: 50,000.000 kron. Rezervni zakladi: 22,000.000 kron. M F mi lin« OSREDNIH MENJALNIC« : m £ K KIIK DIHIH J I., VUOLLZEILE Steu. f. Rartcn. Češka Kamilica, Čcika t.lpa, Brno, Ciahlonz, N. ftravlltz. Inomnat, Krakov. Mlomerlec, Moravski Zumprrk, Miidllnn, Meran. Novi Jlčln, Plzen, Praga, Llbercc, Trpllcc. Senov, Duna|ako Novumcnlo, Cvllava VI ♦ X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ NHKUF in PRODHJH vseh vrst rent. obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk Itd,, itd. Zavarovanje proti izji pri žrebanjih srech in vreflo. papirjev Prospekte in cenike premij zastonj in frankn Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Mih« Moikaro.