O B A O N I VESTNIK O K B A J I LJUBLJANA LJUBLJANA, 5. FEBRUARJA 1965 LETO XII., ŠT. 4 SKUPŠČINA OKRAJA t AfiHTK Vjr JLil.9 IVI I Im. 3 Na podlagi 106. člena zakona o Proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 62-847/59) je Skupščina okraja Ljubljana n^ 23. seji dne 29. januarja 1965 sprejela ODLOK 0 ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva na območju okraja Ljubljana. 1. člen Sklad za pospeševanje kmetij-•tva, ki je bil ustanovljen z odlokom (Glasnik okraja Ljubljana, št. 12-61/ ®3), se z dne 31. decembrom 1964 ukine. 2. člen Neporabljena sredstva, terjatve ln obveznosti tega sklada s stanjem P° zaključnem računu za leto 1964 86 Prenesejo na proračun okraja Ljubljana. > 3. člen Ta odlok velja od 8. dneva po ob-lavi v »Glasniku«, uradnem vestniku »kraja Ljubljana. Številka: 320-1/65 Datum: 29. jan. 1965 Podpredsednik skupščine okraja Franc Puhar 1. r. 4 Na podlagi 109. člena zakona o uanciranju družbeno-političnih ®kupnosti v SRS (Ur. 1. SRS, št. G4) je Skupščina okraja Ljublja-■l na 23. seji dne 29. januarja 1965 »Prejela SKLEP: jc^kupščina okraja Ljubljana na j, a pri Komunalni banki v Ljub liion *cratk°ročno posojilo do 200 mi skih'°V t3*nnrJev za kritje proračun pri) Potrob zaradi neenakomernegi v-n° Jnta dohodkov. Posojilo bi 3000 do konca leta 1965. Številka: 402-9/65 Datum: 29. jan. 1965 Podpredsednik skupščine okraja Franc Puhar 1. r. Je Svet na s za kmetijstvo in gozdarstvo svoji 17. seji razpravljal o predlogih in pripombah okrajne skupščine, ki jih je sprejela na svoji 21. seji dne 11. dec. 1964, ko je razpravljala o »Osnovnih problemih kmetijstva v letu 1964«. Na osnovi sklepa sveta za kmetijstvo in gozdarstvo sprejema Skupščina okraja Ljubljana na 23. seji dne 29. januarja 1965 naslednja PRIPOROČILA 1. Ob analitičnem pregledu stanja kmetijstva v okraju se ugotavlja, da so se občinske skupščine in kmetijske organizacije v okviru možnosti v glavnem pridrževale sklepov in priporočil skupščine okraja iz 1. 1963. Odstopanja so ugotovljena pri sprejemanju odlokov o preživninskem varstvu kmetov, pri vsklajevanju razvoja kmetijstva s programom ostalih panog, pri kooperaciji in izgradnji družbenega standarda. 2. Družbeno kmetijske organizacije naj še nadalje vključujejo zemljišča v svojo proizvodnjo in to predvsem v obsegu, kot ga narekuje organska povezanost med živalsko in rastlinsko proizvodnjo. S tem se bodo organizacije omejile na minimalen nakup močnih krmil in tako znižale proizvodne stroške mesa in mleka. Proces pridobivanja zemljišč naj teče vzporedno z urejanjem zemljišč. V zvezi s tem naj gospodarske organizacije formirajo' stalno službo za pridobivanje in urejanje zemljišč, v kolikor je še nimajo. Pri podružb-ljanju zemljišč pa je potrebna izdatna pomoč občin in političnih forumov, kjer je to akt gospodarsko političnega značaja, ki več ali manj spreminja tudi strukturo zaposlitve prizadetih in odpira socialne probleme, ki jih gospodarske organizacije brez pomoči navedenih ne morejo same ,*6ševati. Zato naj občine med ostalim sprejmejo tudi odloke o ustanovitvi skladov preživninskega varstva zasebnih proizvajalcev povsod tam, kjer podružbljamo kmetijska zemljišča in pri tem nastajajo socialni problemi, posebno sedaj, ko se z arondacijo ponekod že zajema celotna kmetijska posestva. Kmetijske organizacije so dolžne v čimkrajšem času urediti ^pravne odnose v zvezi s pridobljenimi zemljišči in te čimprej usposobiti za intenzivno proizvodnjo. Zato naj izdelajo investicijske elaborate za melioracijo zemljišč. Oddajanje zemljišč iz že arondi-ranih kompleksov kmetom je načelno zgrešeno in protizakonito. Le v izjemnih primerih se lahko od tega odstopa.. V takih primerih pa se morajo sklepati kooperacijske pogodbe in dobiti predhoden pristanek občinskih družbeno-političnih organov. 3. Zaradi pomembnosti koriščenja travniških površin za govedorejo je potrebno, da strokovna služba pri gospodarskih organizacijah in znanstveno-raziskovalne institucije pričnejo z načrtnim delom proučevanja tehnologije proizvodnje na travnikih. Proizvajalcem družbenega in zasebnega sektorja pa naj se omogoči nabava ustrezne mehanizacije za obdelavo travnikov in spravilo krme. Zasebnim proizvajalcem je treba zagotoviti stroje preko kmetijskih organizacij. 4. Večina novih plantažnih nasadov nima sredstev za dograditev in vzdrževanje nasadov do rodnosti. Da se prepreči nadaljnja gospodarska škoda, je treba v 1. 1965 vsem prizadetim organizacijam zagotoviti manjkajoča investicijska sredstva za dograditev in za vzdrževanje nasada do rodnosti. Gospodarske organizacije, ki imajo plantažne sadne nasade, si morajo preskrbeti potreben strokovni kader. Prav tako je treba pripraviti načrte in zagotoviti sredstva za gradnjo skladišč in ostalih objektov v'plantažnih nasadih. 5. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala v sadjarstvu je. treba povečati proizvodnjo v obstoječih drevesnicah ali pa organizirati nove, in izpopolniti sortiment skladno s potrebami za obnovo družbenih nasadov ter za potrebe zasebnih proizvajalcev. 6. Za nadaljnji razvoj in obnovo vinogradništva morajo kmetijske organizacije na območju Novega mesta in Bele krajine zagotoviti ustrezni sortiment cepljenk z organiziranjem lastne trsnice ali v kooperaciji s trsnicami izven okraja. Prav tako naj izdelajo program in način obnove vinogradništva, upoštevajoč pri tem nadaljnji razvoj turizma. 7. Da se izboljša ali vsaj obdrži sedanje razmerje v strukturi črede, posebno pa da se prepreči nadaljnje upadanje števila plemcnic goveje živine, je treba nujno predvideti enotne ekonomske pogoje za proizvodnjo mleka in mesa. Zato je potrebno uskladiti tržne cene mesa In mleka vsaj v razmerju 1:7, kar približno odgovarja vrednosti porabljene količine mleka za kg prirastka telečjega mesa. Tako formirana odkupna cena je najsigurnejši in tudi najhitrejši ukrep za spremembo strukture črede govedi v korist povečanja števila krav, kar je tudi družbeno-ekonom-ski interes in se zaradi tega ne bi smelo tega vprašanja prepuščati v odločitev samo delovnim kolektivom mlekarskih obratov. Zasebni proizvajalec bi tako imel ekonomske pogoje za rejo krav in proizvodnjo mleka, na družbenih obratih pa bo potrebno z izboljšanjem tehnologije proizvodnje mleka in krme stalno delati za znižanje proizvodne cene. Zato morajo kmetijske organizacije vložiti dodatna sredstva za mehanizacijo proizvodnega procesa v hlevih in v pridelovanju krme. 8. Povečanje proizvodnje govejega mesa in preskrbljenost pitallšč z zadostnim številom telet je ozko vezano s pasemsko strukturo plamenic. Najbolj pereče vprašanje zboljšanja osnovne črede s pretapljanjem in zamenjavo je območje Gorenjske. Za zboljšanje stanja je nujno, da skupščina občin in kmetijske organizacije sprejete sklepe na simpoziju v Kranju dosledno izvajajo. Občine naj izvajanje programa podprejo tudi s sredstvi, ker sicer program ne bo izvršen. 9. Se v nadalje naj se izboljšuje služba reprodukcije govedi in zdravstvene zaščite živali. S tem je možno znatno povečati število rojstev, zmanjšati pogine in dvigniti proizvodnost živali. 10. Zaradi izboljšanja ekonomike proizvodnje mesa morajo družbeni obrati še boljše izkoriščati , svoje proizvodne kapacitete in vpeljati čimintenzivnejšo tehnologijo proizvodnje. Vsako odstopanje od tega močno zvišuje proizvodno ceno. 11. Za povečanje in izboljšanje proizvodnje v prašičereji naj obstoječe farme prašičev: — v celoti uvedejo tehnologijo, ki se je v dosedanji praksi pri nas že uveljavila kot najboljša, — razširijo kooperacijsko rejo pujskov za zagotovitev lastnih potreb. Da se obdrži pasemska vrednost krškopoljske in bele oplemenjene svinje v zasebnem sektorju, naj kmetijska zadruga Novo mesto vpelje selekcijsko službo. KZ Stična pa naj nadaljuje s selekcijo oplemenje-ne svinje in vzrejo plemenskega materiala. 12. Svet za blagovni promet kot tudi svet za kmetijstvo in gozdarstvo sta ugotovila, da se klavna industrija nahaja v težkem finančnem stanju zaradi nesorazmerja med prostimi odkupnimi cenami klavne živine in administrativno določenimi prodajnimi cenami mesa. Da bi se finančno stanje klavne industrije izboljšalo, je nujno potrebno proučiti možnost čimhitrejše sprostitve prodajnih cen mesa, v kolikor ni druge rešitve. 13. Za dobro organizirano kooperacijsko proizvodnjo je potrebno pri gospodarskih organizacijah ali pa v občinskem merilu predhodno izdelati analizo proizvodnih zmogljivosti posameznih zasebnih kmetijskih gospodarstev ter na osnovi tega izdelati načrt proizvodnje po strokovno tehniških kriterijih, ki veljajo za družbeno proizvodnjo s tem, da se upošteva načelo rajonizacije in specializacije proizvodnje. Gospodarske organizacije naj sklepajo kooperacijske odnose predvsem s tistimi kmeti, ki imajo možnost proizvajati tržne viške. Kooperacijsko proizvodnjo pa je treba postaviti na enakovredne ekonomske pogoje, kot veljajo za družbeni sektor. S tem bo kmet imel tudi interes razvijati in izboljševati svojo proizvodnjo. Nujno pa je, da banke zagotovijo poleg obratnih sredstSv tudi sredstva za najnujnejšo investicijsko izgradnjo in vzdrževanje proizvodnih kapacitet kooperantov. Brez navedenih sredstev se kooperacijska proizvodnja ne bo mogla uspešno razvijati. Začeti bo treba reševati tudi vprašanje obsega optimalnih obdelovalnih površin, odpravljanje razdrobljenosti zemljišč kmeta — kooperanta, posebno še, ker mu moramo zagotoviti za visoko produktivnost in povečano blagovno proizvodnost najnujnejšo mehanizacijo, ki pa mora biti ekonomsko izkoriščena. Manjše površine v hribovitih predelih onemogočajo zaradi težjih in slabših proizvodnih pogojev eksistenco proizvajalcev in s tem tudi trajnejšo kooperacijo. Kooperacijo na določenem območju naj vodi samo ena organizacija, in to tista, ki ima za to materialne in kadrovske pogoje ter zaledje v družbeni proizvodnji. Kooperacijski odnosi in smer proizvodnje naj bodo predhodno obravnavani pri občinskih svetih za kmetijstvo. Za razširitev kooperacijske proizvodnje je važno, da kmetijske organizacije vzpostavijo primemo notranjo organizacijo. Glede na zmanjšanje aktivnega kmečkega prebivalstva so nastale potrebe po spremembi tehnološkega procesa tudi v zasebni proizvodnji. Zato je treba: — specializirati proizvodnjo, — omogočiti nabavo us nežne mehanizacije, — urediti vprašanje kreditiranja, — uvesti stalnost v strokovni službi. Glede na usmeritev kmetijske proizvodnje v ljubljanskem okraju naj kooperacija usmerja kmeta predvsem v rejo goveje živine — krav, pitancev in plemenske živine, rejo pujskov za farme prašičev, rejo piščancev, semenskega in mer-kantilnega krompirja ter jagodičevja. 14. Kljub temu, da je bil v letu 1964 osnovni namen investicijskega vlaganja v kmetijstvu dograditev obstoječih obratov in ureditev zemljišč, pa zaradi pomanjkanja sredstev to ni bilo povsod dokončno izvršeno. Zato je potrebno, da se tudi leta 1965 pri investiranju daje prednost izpopolnitvi obstoječih obratov in dokončni ureditvi zemljišč. V ta namen je kmetijskim organizacijam treba zagotoviti udeležbo. 15. Skupščina okraja je že v 1. 1963 pri razpravi o kmetijstvu sprejela priporočila, da se da kmetijskim organizacijam ugodnejše kreditne pogoje. Ta kreditna politika pa se kljub temu dosedaj ni bistveno spremenila in ni v skladu z zmogljivostjo kmetijskih organizacij. Banka ne daje niti dovolj sredstev za agromelioracije, za ureditev kbmunika-cij itd. Poleg tega so roki vračanja v večini primerov prekratki in niso usklajeni z amortizacijsko dobo objekta, kar otežuje finančno stanje kmetijskih gospodarskih organizacij. Te morajo uporabiti celotno amortizacijo za kritje anuitet, ki večkrat niti ne zadostuje. Zato bi morale banke dajati kmetijskim organizacijam kredite pod posebno ugodnimi pogoji. Prav tako je treba poenostaviti in pospešiti postopek pri najemanju ter odobravanju kreditov. 16. Kljub temu, da davčne olajšave ne bodo v celoti rešile težkih problemov zasebne kmetijske proizvodnje, ker te povzročajo predvsem neskladni ukrepi ostalih ekonomskih instrumentov, priporočamo občinskim skupščinam, da naj pri odločanju o višini prispevka posameznih proizvodnih okolišev vodijo nasproti zasebnemu proizvajalcu tako politiko, ki bo spodbudna za krepitev in razširitev proizvodnje na sploh, posebno pa še v III. in IV. proizvodnem okolišu, za katere ni neposredno zainteresiran družbeni sektor. Zaradi tega naj o davčni politiki proti zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu odločajo pristojni sveti za kmetijstvo in gozdarstvo in ne finančno 'upravni organi občine, ki vidijo v davku samo proračunski dohodek, ne pa instrument politike oz. regulator, ki naj vpliva na večjo kmetijsko proizvodnjo. Vsako pogojno sproščanje davkov bo gotovo terjalo novo administrativno obremenitev, vendar če bodo pred- logi razumno obravnavani, se bo lahko v teku leta na osnovi izkušenj dobilo dobro obliko reševanja, ki nam bo koristila za nadaljnje ukrepe. V zvezi s tem priporočamo občinskim skupščinam, da naj ponovno prouče meje dosedanjih proizvodnih okolišev in jih po potrebi tudi popravijo: — da upoštevajo olajšave, ki jih predvideva osnutek zakona o prispevkih in davkih občanov, — da se v celoti ali delno odpovedo prispevkom iz dohodka od gozdov v IV. in III. proizvodnem okolišu, — da se oproste plačila davka kmečke stavbe v IV. in III. proizvodnem okolišu, — da se da kmetom proizvajalcem — udeležencem NOB ustrezne olajšave pri plačevanju prispevkov od kmetijstva, — da se kritično oceni in odpiše davčne dolgove iz preteklih let, če so nastali zaradi preobremenitve z občinskimi dokladami. 17. V zvezi z razpravo o stanju, posebno pa še zaradi perspektivnega razvoja kmetijske in gozdarske, kot tudi lesnoindustrijske dejavnosti svet priporoča, da se prouči sedanje stanje in izdela analiza, ki naj prikaže probleme navedenih gospodarskih panog.' Take analize naj bi se izdelale tudi v občinah, kjer so slični pogoji in problemi, kot v občini Cerknica. Številka: 320-2/65 Datum: 29. jan. 1965 Podpredsednik skupščine okraja Franc Puhar 1. r. 6. Skupščina okraja Ljubljana je na podlagi 50. in 78. člena zakona o sodiščih na 23. seji dne 29. januarja 1965 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnikov občinskih sodišč v Radovljici, na Jesenicah, v Grosupljem, Domžalah in v Kranju ter o izvolitvi sodnikov občinskih sodišč v Radovljici, Novem mestu, Ljubljani II in na Jesenicah. I. Razrešijo se: 1) Lojze UDE kot sodnik občinskega sodišča v Radovljici 2) Metoda ŠETINA kot sodnica občinskega sodišča na Jesenicah 3) Tatjana LOKOVŠEK kot sodnica občinskega sodišča v Grosupljem 4) Živko LUKIČ kot sodnik občinskega sodišča v Domžalah 5) Breda LOKAR-GASPARI kot predsednica občinskega sodišča v Kranju II. Izvolijo se: 1) Metoda SETINA za sodnico občinskega sodišča v Radovljici 2) Magda KOLAR za sodnico občinskega sodišča v Novem mestu 3) Tatjana LOKOVŠEK za sodnico občinskega sodišča Ljubljana II. 4) Anton ŽITKO za sodnika občinskega sodišča na Jesenicah. Številka: 4/8-3/64-64 Dat"~v 29. I. 1965 Podpredsed nik skupščine okraja Franc Puhar s. r. 7. Skupščina okraja Ljubljana je na podlagi 85. člena statuta okraja Ljubljana na 23. seji dne 29. januarja 1965 sprejela SKLEP o razrešitvi člana komisije za narodno obrambo in o imenovanju novega člana komisije. I. razreši se: Tone KOPRIVNIKAR kot član komisije za narodno obrambo. II. Imenuje se: Franc PUHAR, podpredsednik skupščine okraja za člana komisije za narodno obrambo. številka: 020-1/65 Datum: 29. 1. 1965 Podpredsednik skupščine okraja Franc Puhar s. r. 8. Skupščina okraja Ljubljana je na podlagi 84. člena statuta okraja Ljubljana na 23. seji dne 29. januarja 1965 sprejela SKLEP o razrešitvi predsednika komisije za maloobmejni promet In o imenovanju novega predsednika komisije. I. razreši se: < Tone KOPRIVNIKAR kot predsednik komisije za maloobmejni promet. II. imenuje se: Franc PUHAR, podpredsednik skupščine okraja za predsednika komisije za maloobmejni promet. Številka: 020-1/65 Datum: 29. 1. 1965 Podpredsednik skupščine okraja Franc Puhar s. r. 9. Skupščina okraja Ljubljana je v skladu z odlokom o organizaciji upravnih organov in drugih služb skupščine okraja (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št 65-107 * 29. 12. 1964) sprejela ) SKLEP • razrešitvi starešin temeljnih In drugih organov in inšpektorjev uprave skupščine okraja Ljubljana. Razrešijo se: 1) Ludvik TRAMTE kot načelnik oddelka za inšpekcijske službe 2) Anton KLEMEN kot načelnik Oddelka za skupne službe 3) Stefan MIKEC kot načelnik oddelka za upravno pravne zadeve 4) Milan IVANUŠ kot vodja urada za vloge in pritožbe 5> ing. Jože PUST kot kmetijski inšpektor 81 Srečko HLEBEC kot tržni inšpektor 7) Stane UDRIH kot Inšpektor dela 6) ing. Dušan BUTARA kot gozdarski inšpektor 9) ing. Jože VIDRIH kot gozdarski inšpektor 10) ing. Hugo HOFBAUER kot elektroenergetski inšpektor 11) ing. Virgtiij GRBEC kot elektroenergetski inšpektor 12) ing. Georgij ASSEJEV kot cestni inšpektor 13) Marija UZELAC kot sanitarni inšpektor 14) Franc MERZELJ kot sanitarni inšpektor. Številka: 020-1/65 Datum: 29. 1. 1965 Podpredsednik skupščine okraja Franc Puhar s. r. te. Skupščina okraja Ljubljana je na podlagi 165. člena zakona o javnih uslužbencih na 23. seji dne 29. januarja 1965 sprejela SKLEP Ludvik RAPOSA, uslužbenec uprave skupščine, doslej zaposlen na delovnem mestu samostojnega pravnega svetovalca se imenuj«. za načelnika oddelka za upravno pravne zadeve in inšpekcijske službe uprave skupščine okraja. Številka: 020-1/65 Datum: 29. jan. 1965. . Predsednik skupščine okraja Franc Puhar s. r. MESTNI SVET IX POPRAVEK °dloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani y °dloku o ureditvi cestnega pro-cta v Ljubljani, objavljenem v uradnem vestniku okraja ^Ubjjana, ŠL 2/65, z dne 19. I. 1965, - * a Pomotoma izpuščena, oz. nc- j.av‘'no objavljena določila iz 4., odi v 37., 47. in 48. člena tega °ka; pravilno se glasi: 4. člen flerfa ]izpo*nitev nalog iz prejšnjega jja"i a *ahko občine ustanovijo komu-Pa n ®°^P°darsko organizacijo ali IKiverijo opravljanje teh nalog s Gosrv h° po8odbo določeni komunalni njern arski organizaciji (v nadalj-Cija, osedilu: komunalna organiza-fe 5 ^Sodbi se določijo naloge opravi .°na te®a odloka, ki naj jih 23 Goto v-8' komunalna organizacija in jih m 1J0 materialna sredstva, ki voj jn°r; določi statut. 9. Direktor vodi poslovanje zavod9'( izvršuje sklepe delovne skupnosti‘h DO, skrbi za zakonitost poslovanj9' j, ter predstavlja in zastopa zavod. D'-, rektorja imenuje svet zavoda javnem razpisu na predlog razpis”* komisije. 10. Zavod ima svoj statut, v katere”1^. morajo biti zlasti natančnejša dol°fj. čila o nalogah, notranji organizacij;, načinu volitev in odpoklicu član0 i samoupravnih organov, ki jih v° t delovna skupnost, o pravicah 1 > dolžnosti njegovih organov, meds* j, bojnih razmerjih, skladih in nači”j financiranja. K statutu dajeta glasje skupščina tiste občine, W*. ima zavod svoj sedež in Mestni s' v«*- ) i Zavod posluje po predpisih, veljajo za financiranje samostojfll zavodov. 12. ritve Dohodki zavoda so plačila za ve in usluge, ki jih doseže zaV u s svojim poslovanjem, dotacije drugi dohodki. 13. — organizira in prireja razne mednarodne in tradicionalne športne prireditve, nastope propagandnega, kultumo-prosvetnega in drugega značaja z namenom, da bi bilo izkoriščanje športno rekreacijskih objektov čim boljše; Zavod ima te-le sklade: 1. Poslovni sklad. 2. Rezervni sklad, 3. Sklad skupne porabe. Ta odločba velja od dneva ■ ve v »Gldsniku«, uradnem vest*11 okraja Ljubljana. Štev.: 030-06/65 Datum: 13. jan. 1965 Poleg tega zavod opravlja znanstveno raziskovalno delo na tem področju. Predsednik Mestnega sveta LjubU'f Ing. Marjan Tepina !• GLAiNIK OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA CERKNICA Na podlagi 9. člena uredbe o ure-in upravljanju dimnikarske elu&e (Ur. L LRS, št 21/110-50), 6. ločko 42. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS. št 49/57), 10. člena uredbe o izravnavi posebnih Predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisov vlade LRS in nje-hih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških (Ur. liat 1JW, lt 14/52) ter 3. ki 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. Ust FLRJ. št 2/59) Je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. januarja 1965 sprejela ODLOK • najvišjih tarifah sa dimnikarske storitve na območje občine Cerknica 1. člen Na območju občine Cerknica se predpisuje najvišje tarife, od katerih lahko dimnikarji določajo cene za te-le vrste dimnikarskih storitev: 1. Odprto kuhinjsko ognjišče 2- Kmečka kuhinja z dvojnim stropom 150 din 200 din 8. Plezalni dimnik: a) kurilnih naprav, štedilnikov gospodinjstev za vključno 4 etaže b) nad 4 etaže (povprečno 6 etaž) c) centralnih kurilnih naprav, štedilnikov v restavracijah, hotelih, pekovskih pečeh tel podobno do vključno 4 etaže d) nad 4 etaže (povprečno 6 etaž) 120 din 126 din 300 din 350 din e) v zavodih, ustanovah, menzah zaprtega tipa in podobno do vključno 4 etaže I) nad 4 etaže (povprečno 6 etaž) Ozki ali valjkasti dimniki: a) etažnih peči, štedilnikov v gostiščih, zavodih, ustanovah, menzah zaprtega tipa in podobno do vključno 4 etaže b) štedilnikov v restavracijah, hotelih, centralnih kurilnih naprav in podobno do vključno 4 etaže c) nad 4 etaže (povprečno 6 etaž) d) gospodinjskih kurilnih naprav do vključno 4 etaže e) za več kot 4 etaže *) akunt dimniki K) priključki na skunt dimnik 210 din 220 din 126 din 70 din 132 din 70 din 84 din 129 din 60 din 5. Dimne cevi do 2 metra dolžine za vsak nadaljnji meter 6. Štedilniki: a) v zasebnem gospodinjstvu z eno peEoo b) z dvema pečicama In kotMčem ali c) v zavodih, restavracijah, menzah im podobno: mah srednji veliki d) v restavracijah, hotelih In podobno! srednji veliki • n&f 3F! <9 š 8* i din i din 190 din a«