SL 3 V vtorek 10. i; N. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na doni za vse* leto d g. — k. „ pol Ista 4 „ — „ .etrt „ S „ '20 „ |'<» p.. hI i « vsi« leto 10 tf. pol četrt leta 00 Omi«n i lit! Za navadno tristopno vrsto d t plačuje : 0 kr. Če ae tiaka lkrat, & n n n n akrat, 4 ,, ,, „ 'lkrat veče pisineuke se plačujejo po prostoru. Za vsak tiaok je plaćati kolek (stttinpelj) ca 80 kr. Viedniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj ie blagovoljno franknjejo. Vladne o»ebiio*ti. V Avstriji je vse mogočo — tako nam je proti nekterimi dnevi pisal zunanji sodelavec našega lista, in pač ni mislil , da bomo k njegovemu izreku tako hitro mogli dodati dejanskih dokazov. Ni tega te teden dni, ko se je v hrvatskem deželnem zboru bralo cesarsko pismo, v kterem deželni zbor hrvatski dobiva najvišo pohvalo ca svoje delovanje. Poznavajo vsi» korupcijo sedanje vlade na Hrvatskem in njenega sluyo --deželnega zbora uismo se čitnjo to pismo mogli načuditi, kako more ogersko ministerstvo tako malo ozira jemati oa krono in nasvetovati jej pohvalo za delovanje, čegar oevrednost se je morala po človeški razsodbi vsak dan pokazati in do čistega razkriti. Razkrila se jo pruj, nego smo sami mislili. Pred nami leži telegram, kterega smo 7. t. m. pozno na večer dobili iz Petrinje v vojaški granici. Telegram je kratek , a zdi se nam, tla že dolgo Slaveni na jugu niso tako važne novice brali v lastnih zadevah. Glasi se : „Z a t o č n i ku in dr' Mrazovič od Raucha tožena v 1 o n j s k o-poljski zadevi sta denes pri konečni razpravi proglašena za nedolžna." C. kr vojaška soduija s to sodho ni nič novega izrekla : javna sodba o Rauchu je bila storjena , predno je Hauch z nesramnim licem stopil pred sodnika tirjaje, naj ae kaznujejo poštenjaki , ki so z osebno nevarnostjo raz krivali Rauchove lopovosti. Dvojno pak je s to sodbo doseženo. Hrvatska, kteri je bil Rauch zadnja lata, prava šiba — no božja, ampak hudičeva, bode pri prihodnjih volitvah za de želni zbor svobodno dihala, ker jej vsaj moralično iz prs odpade mora; ki jo je ovirala v vsakem svobodnem gibanji, da ki je morila vse narodno, gospodarsko in nravno življenje na Hrvatskem, iu drugič bode v pri hod nje vsak lopov smel stopiti pred Raucha in mu podati roko kolege — saj je govorila c. kr. vojaška sodnija. Kakor nas ta sodba tudi v nek-terih ozirih veseli, toliko žalosti nam prizadeva v drugih ozirih. Mogli bi morebiti pozabiti, da je Hauch b i 1 ban na Hrvatskem , namestnik vzvišene osebe cesarjeve; pozabiti pa ne moremo, da tudi zdaj še na tem mestu sedi mož , ki bi pri pravilnih razmerah moral sedeti v Lipoglavi, kamor že dolgo sodi. V Avstriji je vse mogoče ; dokler je sedanji Rauch ban hrvatski, smemo se nadejati še kaj h njega nego smo doživeli dozdaj. Besede Rauch iu lonjsko polje ue potrebujejo nobenega komentara. Kakor ogerska vlada krono prav nalašč kompro-I m i t it a. na Hrvatskem, tako jo hočo menda cislajtanika vlada kompromitirati pri nas. Našemu svetu je menda še neznano, da jo celjski Schonvrettor zagovorjajc svoje nepostavno ravnanje proti slovenski narodnosti rekel, tla se pri vsem svojem ravnanji postavlja le na vladno stališče in da le to izvršuje, kar mu vlada veleva. Naši poslanci naj si to zapomnijo in po tem sodijo, koliko resnice je v vladnih zagotovljanjih, tla hoče biti pra J vična vsem narodom, koliko resnice je v teh besedah, j dokler sme Schbnvvetter govoriti, da stoji na vladnem j stališči. Mi ta Schbnvretterjev izraz tu posebno naglasa rno, in bomo nanj verovali, dokler vlada sama Schbnvretterja ne oglasi za lužnika. In menda bomo na to dolgo še čakali. Tako vsaj sodimo po dejanjih, ki so nam vselej več kakor prazne besede. Za Trst zdaj iščejo c. k. namestnika na mesto umrlega Moringa. Kake luBtnosti bi moral imeti namestnik, ki bi bil v Trstu na svojem mestu, je znano brez razlaganja in je bilo našem listu žo tudi obširno dovolj razloženo. In vlada ga je res našla moža, ki nima nobene teh lastnosti. Primorski vojaški komandant je te dui v/. Dunaja prinesel vest, da jo za to mesto izbran sedanji doželni predsednik na Koroškem g. Ceschi. Ceschi je na Koroškem jako nepriljubljen — kaj bo v težavnem Trstu! Res je itulijanissimus od nog do glavo, bil jo italijanski delegat v Padovi, a slovenski ne zna čisto nič , uemški prav mulo, od njegovih uradnih sposobnosti svet nič ne ve iu vlada ga bodo zarad teh negativnih lastnosti posadila na c. k. namestniški stol v Trstu, da zopet enkrat Slovence in Nemce udari po obrazu. Tako dela vlada in se pozivlje na našo žrtvoljubnost. V Avstriji je res mnogo mogoče; nli da bi se navduševali iu hoteli žrtvovati za tako vlada no državo, to je s mogoče, dokler se ue bodo čudeži godili, Slovenci padli na glavo. kratka ne-ali pa mi Dopisi. Is Iajubljane 2. januarja. [Izv. dop.J - R. — Letni zbor Sokolov dne 29. minulega meseca je bil v marRikterem oziru zanimljiv. Najprej moramo grajati, da se je zbora udeležilo v primeri tako majhno število družabnikov. Staroste namestnik g. G r a s e 1 i je to v začetnem govoru po pravici obžaloval ter pristavil, naj bi to Sokolovcom oči odprlo, da bi vzrokov društvenega hiranja ne iskali vedno bog ve kje, ampak tam kjer tiče, namreč v društvu samem. Nuj bi si Sokolove! globoko v Brce vtisnili govornikov svareči spomin, da je skrajni čas skrbeti in delati za to, da si društvo spet opomore. Kdor je poslušal samo tajnikovo, sicer po polnem objektivno poročilo in bi le po tem sodil, utegnil bi si misliti: Saj je vse v redu, kaj pa hočete še več ?! Da, da! To je vse res, tudi vse prav lepo : Sokol je napravil toliko izletov, toliko zabav, je bil na teh in teh taborih, je tu ,za narod" pel iu pil, tam „za narod" plesal! Pred vsem pa — kaj je dozdaj Sokol storil za dosego glavnega svojega smotra? O tem je poročilo moralo molčati in to molčanje je dovolj podučno. Zato je nas v tajnikovem poročilu najbolj razveselilo, da so bo poskusilo novo ouergično zdravilo proti nevarnemu, skrivnemu raku, ki izpodjetlu mozek društvenega života. To zdravilo nam jo novi telovadni učitelj, kteremu bo ležavui nnlog, da zopet zbere in združi stare rastresene, zbegane telovadce ter privabi nove tako potrebne moči. Bog daj, da bi tajnik pri letošnjem rednem občnem zboru mogel poročati o si jajnem vspehu — poslednje medicine! Da se tla društvu še zmerom lehko — in prav lehko — zdravo gibanje in stara krepost vrniti, temu so porok — številke Društvo ima zdaj s podružnicami vred (ua ktero odpade okolo 90 udov) 250 družabnikov; pri takem številu pač ni še obupati. Najhujše je to, da naši .na-depolui" mladini — tako izobraženi kakor tisti, kteri bi Sokol iu narodna društva sploh imela biti učilnica omike — manjka tesnobe, da jej manjka pravi pojem o pomenu in namenu, o faktorjih in sredstvih narodnega delovanja. Pa denes ničesa več o tej stvari, ostanimo pri svojem predmetu. Naj omenimo, da mej pod-družnicami Sokokolovimi je najkrepkejŠa planinska, ktera neki šteje 40 udov. Denarni stan društva je jako ugoden in to je še edino dobro; konci lota 1870. ostalo temuč lepo premoženje v orodji in v obligacijah Z blagajnikovim poročilom tedaj sme društvo prav zadovoljno biti. Kako grozno marljivi so neltteri .narodnjaki" v spolnjevanji prevzetih dolžnosti, kazalo je prvomestnikovo oznanilo, da pregledovalci računov od leta 1869. niso izvršili svojega naloga, da bo torej novo izvoljenim pregledovalcem treba preiskovati račune od dveh let! — Prva debata unela se je pri predlogu, kterega je v odborovem imenu stavil dr. K. B 1 e i w e i s , „naj se Sokokovci razdele v podporne in delavne ude". Po živahni razpravi je bil ta predlog z ogromno večino sprejet; nasprotniki navajali so tako puhle razloge, da je bilo prav lehko z efektom jih zavračati. Po glasovanji so trije oponenti telovadnico nekako ostentativno z nepotrebnim, še bolj pa nedostojnim hrupom zapustili: to jasno dokazuje, da je drugi, so ve da zelo „popravljeni in pomnoženi" natis „Olikanega Slovenca" živa potreba. — Drugi odborov predlog, naj se leto* izda zgodovinsko-statistično poročilo od društvenega začetka sem, je bil brez debate enoglasno sprejet. Predno se je začel razgovor o tretjem odborovem predlogu, je bil naznanjen izid volitev za odbor. Za starosta je bil izvoljen dozdanji staroste namestnik g. G raseli, za namestnika g. M u r n i k , za odbornike gg.: dr. K. B 1 e i vr e i s , J. L. Č e r n y, Drenik,P. K a j z e 1, S r. N o 11 i, Ravnikar in J. T i s e n. — G. G r a s e 1 i se je s srčnimi, gorkimi besedami zahvalil za častno zaupanje, ktero mu je občni zbor skazal, pa obžalovaje naznanil, da mu razne okolnosti branijo prevzeti društveno vodstvo, ktero je opravljal skozi vsa tri leta društvenega obstanka. Prvosedstvo občnega zbora jo prevzel novoizvoljeni namestnik g. Murni k; sklenilo se je, da se volitev staroste denes opusti in preloži na izredni občni zbor, kteri bo sklican, da odobri v smislu gori navedenega sklepa prenarejena pravila. Potem je g. T i sen z lepim, poetičnim govorom priporočal predlog, naj bi se skušalo, leseni spominek, kterega društvo vsako leto na vseh Svetnikov dan umrlim družabnikom na pokopališči stavi , nadomestiti ■ stalnim kamnenim spominkom ; predlagal je ob enem načrt tacega spominka in proračun stroškov , kteri bi gotovo znašali nad 400 gld. Po precej obširni debati pritrdil je zbor nasvetu, da se ta stvar za zdaj odloži, novemu odboru pa naroči, preudarjati in o svojem času poročati, kako bi se dala ta misel najugodnejše izpeljati. Naj nam bo dovoljeno tu izreči, da bi po našem mnenji društvena blagajnica, kteri bo zdaj treba skrbeti za važnejšo reči, nikakor ne smala trpeti za izvršitev tega namena ; premisleka vredno je pa tudi, ali je v dru-štvcuem interesu nakladati udom tako silni davek. — Pri poslednji točki dnevnega reda (posamezni predlogi) oglasil se je g. če mj za besedo in, češki govoreč, s prepričevalno besedo odkril razne napake in pomanjkljivosti Sokolovega društvenega življenja. Da bi se odstranile te maroge, stavil in zagovarjal je več predlogov. Med drugimi je nasvetoval, da bi sc za ložje vzdrževanje reda razdelili Sokolovci v manjše čete, kterih vsaka bi imela svojega poveljnika in nad vsemi bi ukazoval načelnik. Dalje bi bilo treba najti način, po kterem bi se družabniki nekako zavezali, da bodo vselej v polnem številu se zbrali, kader društvo javno nastopi, da pri takih priložnostih nobeden brez veljavnih vzrokov ne izostane. Ostro se mora gledati tudi na to, da se družabniki samo in izključno v društvenem življenji poslužujejo društvene obleke. Pred jo v blagajnici gotovine blizu 300 gld., dolgov ni nič, Deuašnjerau listu je priložen prvi broj „Sudslavische Zeituugu. ki naj bode našemu občinstvu ie enkrat prav živo priporočena. 1812 75 vtem pa bi bilo skrbeti, da se demokratični duh, ki je I nižim urailuikom vseh oddelkov v Celji popolnoma ne-podlaga telovadnim društvom, pozorneje« goji in v no- razumno, da pride človek, ki deluje za prask« politiko, v preiskavo. Saj je vendar po sebi razumno, da je, kdor je nemškega m i š 1 j e n j a , Avtrijec, nemško in prusko sta pa identična pojma, tedaj je pojem pruskoavstnjsko eden in isti. Razloček je v istini le trenjem društvenem gibanji krepko izrazu}«*. V- • svoje z občno pohvalo sprejete predloge izročil jo g. Černy pismeno odboru. G. G raseli, podpirajo nasvete g. Ceniva, je končno še sprožil željo, da bi se z ozi-rom na Sokolsko vzajemnost vendar uresničila popolna enakost Sokolske noše, in nasretoval, da bi se ta zadeva po porazumljenji s praškim Sokolom v rodila. — Pred razhodom je občni zbor po predlogu g. M u r-nika bivšemu staroste namestniku g. G rasel iju zahvalo izrekel ^a njegovo triletno marljivo delovanje. / S tem je bil sklenen Sokolov tretji rodni občni zbor. Is Celja 8. januarja. I Iz v. dop.| V raznih čn-Bopisih so se omonjali odbori, ktere so Pru9i v Avstriji ustanovili, da bi nekdaj k nemški zvezi pripadajoče dežele pripravljali za Veliko-Prusijo, No morem povedati za gotovo, je li tu tudi tak odbor, ker so v Celji le c. k. uradniki sredstva za take reči in ker oni za Bedaj, ko svoja plačila še prejemajo iz c k. bla-gajnic, vse to tajno za se obdrže. Najodličueji prijatelji Prusov so tu: c. k. okrajni glavar Schbnvfetter, c. k. svetnik deželne sodnije Tomschitz in c. k. ravnatelj Schuch. Prva dva nosita ob nedeljah belo-črne klobuke, zadnji pa oskrblja dopisovanje, kader se nabrani zneski pošiljajo za ranjene Prttse. Tudi volilce je ta gospod iz Pomeisl a na Češkem teroriziral ; poslal je namreč svojega uradnega sluga Heritsch-a k hišnim posestnicam in vdovam gg. Nolli, Mortl i. t. d., kteri jih je prašal, je li res, da so one pri zadnji volitvi svoja pooblastila za narodne kandidat.' podpisale. Uboge vdove so se jako prestrašile, ko so čule tnVn vprašanje iz ust biriča pri kriminalni sodniji, mislihj so v prvem hipu, ka so veleizdajo zagrešile. Tem načinom plašijo ustavoverneži volilce in to so v Celji brez izjeme gospodje, ki prejemajo plačiln iz cesarskih blagajnic, svoj vpljiv pa za Prusijo porabljajo. Čemu bi se tedaj pravi patrijot zavzimal za državo, ko je vendar C. k. namestniji v Gradcu dobro znano, kaj počne c. k. okrajni glavar Schonwetter, kakor tudi to, ka Schbn-vretter, odkar je okrajni glavar, uiti enega referata i '■ delal ni, še celo opravila uradnikom ne razdeluje, ampak izključljivo prusko politiko goni. Kaj čuda tedaj, da je bilo za časa preiskave proti dr. Hoslinger-ju ta, ka v novi Nemčiji ne bodo vladali Habsburžani, ampak Hohenzolerni. Is Dunaja, 6 želni šolski sv« Ta izgled na južnem TiroUkem je prevažen tudi za južno ali slovensko Štajersko Politični razgled. Mini sterska kriza se je menda primrznila, ne more ne naprej ne nazaj. Nemške novine so vedo, kakor da bi se bilo bati federalizma; mi do zdaj ne moremo razsoditi, iz časa se to skleplje. Federalistična jan. [Izv. dop-1 (Kranjski de t pa narodni Šolski nad z orni k.) Kranjski d. š. svet se je '24. nov. pr. 1.1 stranka menda še nobonkrat v državi ni bolj pasterko-posvetoval o znanih treh prašnnjih, ki mu jih je mini-1 vala nego ravno zdaj. Kako daleč sega naše vlade sterstvo za uk poslalo. G. Pogačar je o njih sporočal. O tem poročilu se ne da lebko soditi, ker je je uradna Lnibacherca št. 275 preveč po vrhu posnela ; tudi .Novice" so je str. 389 le ob kratkem omenile. Gotovo pa je dotični nasvet prevažen za razvitek narodnega šols'va. Graška dva nemška ali nemčurska nadzornika naših srednjih šol nista nikakor pripravna za naše deželne razmere. To sta že pri premnogih prilikah pokazala. Narodni odborniki kranjskega d. š. sveta bi imeli odločno tirjati. da vlada za Kranjsko postavi posebnega nadzornika za srednje šole. To bi žo poprej imel sto riti krani9ki deželni zbor, prav za prav njegova velika narodna večina. Ti narodni zastopi bi imeli vlado primorati k uresničenju njih nasveta kazaje na druge enake razmere v naši Cizlajtaniji. K starim naj pri stavim še eno novo. Južno ali italijansko Tirolsko dobi za svoje šolstvo posebnega nadzornika s s e d e ž e m v T r i d e n t u, Kdo bi pri tem ne tožil, da vlada različnim narodom z različno mero meri? Tam bo južno Tirolsko s komaj 330.000 stanovnici do bilo posebnega šolskega nadzornika, ko se naša Kranj «ka s 463.000 prebivalci zadovoljuti mora s nemškimi šol. nadzorniki v Gradcu. Vigilnntibus jura ! Ta dogodjaj, ki se ima v kratkem oficielno izvršiti, tu posebno poudarjam. Vsaj takrat se mi ne bo tako godilo . kot pri Imenovanji istersk«ge nadzornika SI. Nar. dopis je že 22. okt. izrecno imenoval določenega nadzornika ?a Istro; črez 3 ali 4 tedne pa pravj neki gor. dopisnik v „Nov." da se je zgodilo, kar so listi prerokovali1 sega loslednost. vidi so iz tega , da njeni časopisi prav su rovo pobijačo čosko tirjatev po lastni češki armadi , in in vendar Cehi le to tirjajo, kar se je ravno kar dovolilo Tirolcem. Sicer se temu ni čuditi: v Avstriji se je vedno merilo po različnih merah — le pravica se ni mogla še udomačiti kot edino in izključljivo merilo. Delegacije so ae zopet ssšle v Pešti. V 4 sejah bodo cislajtanska dognala ves redni vkupni proračun. Izvanredni proračun bo prišel prihodnji teden na vrsto. Cislajtanjska delegacija, ki se je s početka vedla, kakor da bi vojnemu ministru ne hotela dovoliti pretiranih njegovih tirjatev, jo med prazniki postala krotkejša in bode bržkono po stari navadi dovolila, kar se bo tirjalo. Ravno tako je po vodi splavala vsa opozicija, ki so jo cislajtanski ustavoverueži hoteli delati proti groiu Beustu. Njegovo ljubkovanje z Bismarkom in 1 novo Nemčijo ga je popolnoma sprijaznilo z našimi Nemci, ki bodo mir sklenili z mnogo obrekovanim vodjem naše zunanje politike. Ali mu bodo Ogri kaj opo nirali, to je še vprašanje. Beust in Bismark se slepnrita z nekim prijateljstvom med Nemčijo in Avstrijo in naši nemški časniki so postali čisto poskočni zarad tega novega prijateljstva. Avstrija nima razlogov veseliti se te uaj-novejše Beustove nesrečne politike, kajti nasledki take zveze za Avstrijo na nobeno stran ne morejo biti ugodni. Čisto res je, kar v tej zadevi piše .Pol.": „Avstrijsko-pruska zveza bo vsigdar matematično gotovo imela dva nasledka: najpred od strani Ruske resno rešitev slavenskoga vprašanja in rusko-francosko zvezo. Kar se tičo resnega reševanja slavonskega vpra- Iz Rusije. (Konec.) Moskva je središče ruske kupčije, in torej je zunanji značaj mesta čisto trgovski- Po vsem mestu vidiš prodajalnico pri prodajalnici in hiše so neredko do strehe pokrite s firmami in naznanili, kaj in kako ceno se prodaja. Za to skrbe kupci, da so videti morajo prodajalnice. Zraven tega neredko postavljajo človeka pred prodajalnico, ki vsakega že od daleč vabi k sebi, in če le količkaj postojiš, začenja ti razhvalje-vati svoje blago s celim potokom svoje trgovsko zgovornosti. Tu moram omeniti tako rekoč narodno slabost, ki so jo ttujci že davno opazili, in domači pogostouia bičali: pomanjkanje vestnosti. Čem slaje ti govore, čem bolj se ti hvali blago, tem huje za te; če ne umeješ kupovati, gotovo te oslepe. Ta slabost jo tudi mnogo kriva, da imajo do sedaj ruski trgovci v obče malo kredita zunaj Rusije, in da je velika kupčija le bolj v rokah tujcev. Ni mi treba opomniti, da je ta napaka razvila se vsled nizkega obrazovanja ali bolje vsled pomanjkanja vsakega obrazovanja pri večini kupcev. A po drugi strani se mora priznati, da sami trgovci in vlada zelo skrbe, da bi se kupčija in kupci povzdignili s pripomočkom dobrih šol. Sploh se zgodi večkrat, da bogati trgovci dajo mnogo za šole, knjižnice in druge blage namene. Da so pa med trgovci še pravi originali, to posamezni dokazujejo neredko. Tako n. p. je pred dvema ali tremi leti palo v glavo pravoslavnemu moskovskemu kupcu bogatinu spraviti v smeh Petrograd in Moskvo. Nabaše Bi moi mošnjo z rublji, odpelje ae v Petrograd, najme sam celo drhal godcev, pevcev in drugih, kogar je veselilo zastonj jesti in piti in veselo živeti. Z vso ti urno roma mo/. na parobrod, ki je ravno namenjen bil odpeljati se nekam daleč, in po vsej sili hoče ravno na tem parobrodu s svojimi tovarišči broditi po morji. Lastnik ga sprva ne posluša, potem v šali zahteva za vsak dan strašno ceno. Naš kupec mahne z roko in hajd na parobrod z vso drhalijo. In ukazal jo modri kupec broditi po morji in zajesti in zapiti, zaveseliti in zavoziti 25 tisoč rublje v, ter je dosegel, česar je želel, da so v Moskvi in v Petrogradu en celi dan govorili o njeni. Šolska poslopja, vseučilišča, gimnazije itd. se štejejo med najlepše v mestu, in so tudi postavljena na lepih mestih. Tudi znotranja uprava šol je lepa, kakor si pri nas v Avstriji sanjati ne moreš. Po.sodi je čisto, vso se sveti, tla itd. (Celo v malem gubernskem mestu Vladimiru je gimnazija najlepše poslopje v mestu). Zunaj vseučilišča, gimnazij, progiinnazij, .tehničeskoj školy" je še množica privatnih gimnazij, inštitutov, pen-sionov. Pri farah ko farno šole. Ker je malim činovnikom skoraj večidel nemogoče izrejati svojih otrok pri pičli plači, ima vlada razno institute, stipendije, da tako polajšuje statišom skrb za odrejo otrok. Na vseučilišči ju n. p. Bkoraj ziuiraj več ko polovica Študentov stipendijatov. In vendar so bili slučaji, da so študentje lakoto trpeli, pa saj to je povsodi. Ker v gimnazijo postopajo, da le dobro luski brati in uekuj pisati umejo, iu ker je le sedem razredov do sedaj: učenci na vseučilišče ne prihajajo tako prigotovljeni ko pri nas. Na vseučilišči je treba učiti se mnogo. Mladina ruska je prav sposobna, to smem naravnost reči, in ne enkrat sem se čudil obiirnosti znanja študentov, čeravno se bojim, da tako znanje, ki ne moro biti globoko, ne prinaša pravega sadu. Iu morebiti je to tudi nekaj krivo, da se je pogoBtomu slišalo do sedaj, da mladi ljudje pokazavši bliščeče sposob- nosti na službi vse daljno obrazovanje in vso delavnost opuščajo. Takega šumuega življenja, kakoršnje je po naših vseučiliščih, tu ui. Večidel se drže vkup samo ti, ki so prišli iz iste gimnazije. Pa ne smem reči, da ne začenjajo čutiti so kot člene ene almae matris. Ža-libog do sedaj sama vlada stavi zaprek« temu čutju. Profesori vseučilišča so, kakor so mi zagotovljali študentje, zunaj avditorija bolj starejši tovarišči, kakor profesori, iu študentom pomagajo radi v vsakem oziru. Moskovskega življenja ne morem opisati, ker ga premalo poznam. Više občestvo ima svoje salone, in pravijo, da tam sedaj prihaja v modo ruski jezik. Glo-dišča sta d*a glavna. Opera je bolje v Petrogradu, drama pa ima po občem mnenji bolja zastopnike tu. Poleti Moskviči kdor more žive po dačah, večina pa si išče zabave v raznih ra/.veselivnih mestih zunaj mesta seveda le o praznikih, ker drugo dni hodi vsačdo po svojih opravkih. Prijetno je gledati o praznikih kupco s svitlimi bradami, dolgimi kaftanami, kako se oni počasi sprehajajo s svojimi ženami, ali gibčne gizdalinčke niže vrsto, kako bistro švigajo sem ter tje. „Lopi spol" se ne odlikuje s posebno lepoto, kolikor sem saj jaz opazil. Na konci pisma nekoliko besed o kulturnem stanji ruskega naroda! Turgenev imenuje v znanem romanu skorej vse sploh, kar se misli in dela v Rusiji, dim. Da, tu je gotovega malo za rusko kulturo, tu vse postaja, vbo se le kali, poganja, in ne vidi se ne cvet ne sad, in v tem smislu so popolnoma resnične besede znamenitega pisatelja, ki jih je izgovoril gotovo le iz globoke ljubezni k svojemu narodu iz tako razumljivega hrepenenja, da bi skorej prenehalo omahovanje na levo in na desno, da bi narodu zajasnila ae skorej pot do vredne prihodnosti. Ne da se pa tajiti, da rusko oli- / ianja od strani Ruske, nam ni treba obširnega razlaganja. Obrnilo hi se to v prvi vrsti proti Avstriji ter jej skoro točno v plavo vtolklo, kako veliko hibo je zn-grešila, da je za novo Nemčijo prevzela udarce Ruske. To morebiti previdni Mapjari že sedaj dobro ruti jo Glede rusko-frnncoske zveze nam tudi ne treba obšir-nosti. Ta bi imela sedaj, ko še vojska po Francoski vihra, za Nemčijo v resnici strašne nasledke. Pa tudi ko bi se kedaj pozneje, vsled še le pozneje dovršene avatrijsko-pruske zveze, uresničila, bi imela vsakako dovolj moči, da bi zabranila motenje „evropskega ravnotežja". To je menda grofu Bismarku prav dobro znano in zbog tega ne bo njegova sija po avstrijskem prijateljstvu in zavezni pomoči ravno požrešna u —« Tomu je le še dostaviti, da bi so avstrijski Slaveni nikdar ne mogli sprijazniti z ožjo zvezo z Nemčijo in da bi poleg zunanjih sitnosti naši m politikarjem nastala še hujša domača opozicija slavenske večine v državi. Pruski kralj, ki svoji soprngi z bojišča nima poročati o vojnih vapehih, zdaj telegrafuje, da jo na francoskem nastalo južno vreme. Prusom sploh menda gre za kožo, na Pariz res atroljajo, n to jo prazen ropot, kakor je bilo zlagano, tla bode Pariz • kratkem udal se. Francozi se vedno pripravljajo na splošno ofenzivo, ki se bode iz Lo Mansa obračala proti Parizu, in iz Dijona ter Besanijone proti Belfortu. Prusi morajo biti v velikih zadregah, kajti princ Friedrich Kari je moral popolnoma svoji osodi prepustiti generala Werderja in je skušal pO lastni inicijativi rešiti sobe in svojo armado. Ker se je Bourbaki obrnil proti vzhodu Garibaldiju na pomoč, lotil se je princ Friedrich Kari fr. generala Chancv blizo Vendome in videti je, kakor da bi se tudi nadvojvoda meklenburški po mikal proti Le Mans. 6, t. m. so se tolkli pri St. Cyr, Villeparcher in VilUuhauvre (Loir in Cher). O vspehih se ne da določiti. Prusi trde, da so sovražnika vrgli jrt vzeli Montoire. Francozi nneprotno trde, da so oui zmagali, da SO bili sicer s prva na zgubi, da pa so kasneje vse nazaj dobili in vrgli Pruse za St. Arnaud nazaj, kamor so Francozi po noči C. t. m. se ustanovili; telegrami pripovodujejo, da štejejo Prusi mnogo ranjenih, ubitih in da je tudi dosti ujetih, Francozi pa da so le malo trpeli. Odlično se imenujeta francoska generala Carten in Jouffrov. Me3ta Mezieros so Prus 3 četrtine razdeli, Werder se je moral umakniti iz Dijona in tam pustiti 306 ranjenih. Bourbaki ima povelje pomakniti so v Vogeze in napredovati do Naticj. Ako se mu to posreči, potem jc Nemcem zveza i domovino pretrgana in za nje nastane pogubne doba. Vsakako odločivoi časi ne bodo dolgo izostali. Ka/JHk stvari. * (»Naprej"), pol. - gospd. društvo v d mar ji ima v nedeljo, 15. jauuarja ob 4ih popoldne svoj drugi občni zbor v društveni dvorani. Program: 1) Volitev predsednika in 9 odbornikov. 2) Pogovor o jugo-slavenskein programu. B> Posvetovanjo o načrtu nove postave za krajne in okrajne občine. — veselica z godbo, petjem in tombolo, okraja smejo vstopiti lo društveniki. i/ tudi gostje. * (Iz Šmarja 6, j a n u a r j a.) okraji to vendar dobili o novem letu Po zboru je Iz šmai skega drugih krajev Odbor. Učitelji našega svoje plače iz plačane in sicer pri c. k. davkariji. Poslednje dni sta-| lega leta prišlo je povelje od c. k. finančne okrajne direkcije v Mariboru na tukajšno davkarijo, naj sa| mesec januar 400 gld. izplača učiteljem in te 40O gld. knjige zapiše kot posojilo okrajnemu bolskomu fondu. Kak o se bo v našem okraji ta fond napravil, nam ni jasno ; menda se nam bo godilo kakor ua Ceskem in bo okrajno glavarstvo šiloma naložilo našemu okraju kacih 13 do 14% šolske priklade. Učitelji ho plačani le za ta mesec, kdo jih bo v prihodnjem mesecu izplačal, se še ne ve ; kajti povelje finančne direkcije je preklicano od finančn. ministerstva, ktero noče dovoliti, da bi c. k. davkarije vodile račune okrajnih šolskih fondov. * (Občina J a n ž. i v r h - A r 1 i c a) v maren-berškem okraji je gg. dež. poslanca M. H o r m a n - a in dr. J. V o š n j a k - a izvolila za častne občane. Veseli dokaz , da tudi marenberški okraj kljubu nem-škutarskemu okrajnemu zastopu, kteri je sicer ubogim občinam naložil 25*/c priklade, še ima narodne županije, ki vedo ceniti zasluge svojih neustrašljivih braniteljov in zagovornikov v deželnem zboru. V Arlici je zdaj izvoljen za župana znani rodoljub, ». L. Dr- istoik in tndi svetovalci in odborniki so večidel vrli narodnjaki. * (Narodna ravnopravnost in c. k žandarmerija.) Občina Janživrh - Arlica je knjige za pojiisovanje služabnikov in prenočevanje tujcev, ktero so bilo nemške, nazaj poslala vodju c. k. žandarmerijsko stajne v Marnberzi in v slovenskem pismu prosila, naj se jej pošljejo slovenske knjige. Vodja stnjne slovensko pismo ni hotel prevzeti, rekši občinskemu služabniku, da on slovenski ne uraduje iu da ne bo za Arličano p >iobno klobase pekel; grozil se je, da bo občina kaznovana, če takoj ne napravi zapisnika poslov i. t. d. — Županstvo so bo pritožilo zoper tako samovoljno in nepostavno ravnanje c. k. žandarmerije. — Naj bi si to dosledno in pogumno postopanjo arliške občine v i/gled jemalo drugo slovenske občine in brez-ozirno tirjale svoje narodne pravice. * (I z Cernomlja) nam piše star prijatelj: Učitelji černomaljskega šolskega okraja so poslali častivrednemu, znanemu gospodu J. Kapele-tu zahvalnico, ker se v okrajnem šolskem svetovalstvu tako vrlo poganja za učitelje in šolstvo sploh. Do zdaj je to storil, upamo, da bo Še tudi zanaprej, in da se nad njim ne motimo. Slava mul * (Ljubljanski „S o k o 1.") Vsled odborovega poziva oglasilo seje za službo telovadnega učitelja šest prosilcev, izmej ktenh je bil za učitelja in telovadnega načelnika izvoljen g. Jan Zdirad Vesel / iz Prage, mlad in inteligenten me ž, ki je bil dalj časa že učitelj praškega Sokola in je v vseh vrstah telovadbe temeljito, teoretično in praktično, izurjen. Njegovo vsestransko sposobnost spričujo najbolje velika naučna kujica o telovadbi , ktero spisuje v češkem jeziku in ktere prvi zvezek je že prišel na svetlo , drugi pa se tiska. Ker je društvo zdaj dobilo tako izvrstno učno moč, se je nadejati , da se bo telovadba pri .Sokolu" kmalu spet krepko udomačila. * (Nov organ slovanskih telovadcev.) Od novega leta sem izhaja v Pragi pod vredništvom slavnega češkega telovadca dra. Miroslava Tyrša te-li adoi čaBopis .Sokol.* Izdaja se 1. in 15. dan ssacega meseca na celi poli in quarto, velja pa 30 kr. za mesec, 1 gld. 50 kr. za pol leta. Prva Šterilka je prinesla obširno razpravo o slovenskem .Nauku o telo- Čestvo skrbno išče te poti, in ker po pravici vidi, da bo drugi evropejski narodi že daleč pred njim, spoznava jih hvaležno za svoje učenike ter se uči od njih. Nikdo ne more ugovarjati, da se ruski uarod bistro znani s zapadno kulturo. Vsaka kolikaj zanimiva knjiga bodisi nemška, francoska ali angleška ne čaka dolgo ruskega prestavljavca, in prevodi se ne delajo ravno iz patriotizma, ampak ker si z njimi lepo denarje služijo pre-atavljavci in knjigoprodajavci. Sploh pisatelj v Rusiji no stradajo. In čem bolj se trudi narod popraviti zamujeno preteklih stoletij, t. j. razrušiti kitajski zid, s kterim so ga obzidali, tem bolj čuti, da bo s časoma mogel tudi sam kaj, tem redkeje se slišijo taki, ki nočejo vedeti o evropejski kulturi kot potrebnem faktorji pri razvitji ruskega obrazovanja, tem menj je tudi teh ob-upajočib, da bi kedaj mogel stopiti njihov narod iz uniževalne role večnega poBuemalca. Ni težko prepričali se . da je že omenjeni v teh pismih uihilizem nezreli sad nezrelega drevesa. Omenil sem ga zopet, ker ga slediš lehko ŠQ 1»> raznih kotih Buaijfl , pa sedaj je že le jek in sicer slabi jek prejšnjega, in sme se upati, da bo tudi njegu vse-stran sk napredek oglušil. Zanimiv fakt iz sedajoosti je sterstva narodnega prosveŠčenija za za vpeljavo latinskega in grškega tudi podpirajo ..klasicizem" „Mosk. Ved.u, li vpljivom, če tudi za njimi sledo tudi .Golos." trda borba inini-.klasicizem" t. j. v gimnazije. Ce t z silnim itd., našli 80 se silni sovražniki .mrtvih jezikov." Praktični ruBki se hoče učiti lo to, kar so da porabiti v življenji, in starih jezikov med te predmete podučavanja ne šteje. Najbolj smešno ali žalostno — kakor hočete — ja to, da so sami učeniki teh jezikov neredko zakleti jim sovražniki. Pa ker se je miuisterstvo, kakor se kaže, odločilo trdno za ^klasicizem", ki cvete pri uaj- bolj omikanih narodih, bodo pač omolknili sčasoma nasprotniki, posebno če bodo videli dober sad. Tudi je bilo že omenjeno, da se žensko vprašauje razvozljuje. V obeh stolicah je po več ženskih gimnazij, po gubernijah je .zemstvo" t. j. zastopniki gubernij (nekaj podobnega našim zborom) večidel povsodi že na svoje stroške odkrilo ženske gimnazije, po vseučiliščih se dopuščajo k lekcijam ženske, in nedavno je vlada predložila na razsodbo neki komisiji v Petrogradu vprašanje : more li biti ženska advokat? Rusko ženstvo ni podobno nemškemu, ono je tako rekoč veliko bolj možko, In želja po samostojnosti, po nezavisnosti od moža ni fraza. Telegrafistok , poŠtaric, kasirek po kolodvorih imamo tu že precej. V Petrogradu in v Moskvi celo aristokratke in zraven bogate postopajo kot .načalnice" v magazine ženskih del, in celo žene se selijo od svojih mož, da bi živele, kakor govore, od svojega .truda." Ruska duhovščina jo občo revna in neomikana, iu trpi torej vse, kar prinaša s seboj revščina in ne-vednoBt. Ker duhovni oče mora dosttkrati orati in kopati, zauemarja svojo ubogo čedo in med narodom se plode kakor gobe o dežji razno sekto. Da celo stari pagani se še nihaja jo. Kavno te dni so pisale „Mosk. Ved.", da sta nekje dva kmetica vrnila se v pravo-slavje in obljubila „ne moliti iu ne obhajati praznikov ua čast bogov, ki so jih čestiii naši predki." Armija je, kakor povsodi, ločena od uaroda. Kdor brati in pisati ne ume, in teh je bilo lani še nad »0 pret., se tega nauči v dolgi vojaški službi. Stari vojaki so neredko opravljali za vsakdanjo jed službo vaških učeni-kov. Oficiri znajo mnogo, ker instituti, kjer so do sedaj večidel od mladega učili *e kadetje, so dobri, in skušnje na oficirja prav težke, kakor se vidi iz programov, po kterih sprašujojo. Nemcev oficirjev je več ko dovelj. — Najvažnejši za narodno obrazovanje bo narodne šole. Kakor tudi di ugodi so se nanje zmislili na zadnje, in najprej odprli vseučilišča, potem gimnazije in druge šole, in nazadnje narodne. Zemstva jih odpirajo in skrbe za nje. V zemstvih so zastopniki vseh stanov, pa po Bvojem obrazovanji imajo največo veljavo dvorjanje, in z veseljem poročam, da se ravno oni najbolj pečajo za narodno obrazovanje. .Mužiki" so prevarčni in le neradi glasujejo za šolo. Bogati dvorjenje celo na svoje stroške kmetom najemljejo učenike. Nemara ravno to, da po vsej Evropi obrekujejo ruski narod, sili aristokrate ne ločiti se od svojega naroda, skrbeti za povzdigo omiko in tako osramotiti svoje ljubeznjive obrekovnlce, in dokazati, da razumejo naš vek. In Kuska vlada, kaka je ona, kar se tiče notranjih zadev ? No enkrat se jo že omenjalo, da bo zakoni v Rusiji prekrasni, da jih pa ne izpolnujejo. Tudi sedaj še se slišijo tožbe, da birokracija rada kvari nektero lepo misel vladino. Da so v gubernijah sem ter tje še prav čudne navade, dokazni je oni dan dopis .Mosk. Ved.", ki se vredujejo s znanim taktom, in bi no vzele dopisa lažnjivega. Dopis ta toži, da v neki guberniji ne sme ziniti nikdo, naj delajo činovnik i kar hote, če ne ga brž posade ua drug konec gubernije, sevoda v njegovo škodo. — Da domača obrtnija še ne more in ne bo mogla kmalu spodriuiti tujega blaga, pokazala je lanska Bma-nufakturnaja vvstavka". Pa tudi tu se vidi napredek, in kar jo glavno, želja pospešiti ga. Na zadnje: „Bo-li kaj iz tega ljudstva?1 Da, bo, I to je trdna vera. V borbi za omiko in svobodo, ki i se je že začela čeravno no šumno, v borbi za-te naj-blaže rezultate zgodovinskega življenja narodov se bodo obrusile slabosti tega naroda, da bo mogočna njegova desnica in njogov um. vadbi," ktorega prvi del je bil i/dal „Južni Sokol," druzega pa „Slovenska Matica." Voenja oprara novega lista je jako ukusna, njegovo geslo : »Naprej!" Pozdravljamo ga tudi slovenski telovadci s srčnim : Na zdravja 1 * (Zapovedana p r i s e gn.) Okrožnica braru-bovskcga ministerstva 19. okt. 1870 je ukazala, da so mora kot nepokorščina po disciplinarni poti kaznovati, ko bi kdo ne hotel priseči zapovedano deželno-brambovsko priseg« in da mora kazen tem veča biti, čem veča bi se nepokorščina dozdevala in čem bolj bi kazalo ustanoviti strašilen izgled. Predno „nepokorne/." kazen nastopi, mora so mu ako med proste vojake šteje v pričo posebne komisijo prebrati deželno-brambovska postava potem pa vojni članki (kriegsartikel) I—IV, oziroma XVI—XVIII, na dalje se mu morajo ti članki razložiti, in napraviti zapisnik, ki ima za dotičnoga vojaka isto pravne nasledke kakor v istini prisežena prisega. — Naši lažiliboralci vedno zabavljajo Rusiji, kjer jo car ob enem najviši duhovnik, iu vendar naša najnovejša era Rusijo no lo posnema, ampak tudi prekosuje, ker je prisego, ki jo po poj-movih vseh krščanskih verospovedanj sveto dejanje, ponižala mod -- regimentsko „ premike". Ne vemo. zakaj cerkvene oblasti molče, ko vidijo, kaj bo dela s prisegami - o kterih bi imela cerkev kolikor toliko govoriti, ali vsaj oddati svoje mnenjo o njeni zloporabi pod korporalsko palico. * (Novi šolski nadzorniki na S t i r-s k e m.) G. Domiukuš, profesor na mariborskem pri-pravnišči jc na mesto odstopivaega g. Furegga imenovan za okrajnega šolskega nadzornika okraja mariborskega, št. lennrskega in sloveujebistriškega. Ravno tako sta na mesto okrajnih nadzornikov gg. Kranjca m Fabijaniča imennvnna gg. Kapun in Končnik. * (V Konjicah) se je osnovalo katoliško-kou-servativno društvo. * (Iz Metlike) se nam piše 4. januarja: Program predpustnih veselic v naši čitalnici je ta-le: 8. januarja: Ples v domači obleki, za domačo ude. 15. jam: Bal. '29. jan.: Tombola in ples. 12. februara: Bal z maškarami. 19. feb.: Jux-tombola in ples. V pos • 5. marca: Tombola in igre. 19. marca: Tombola in igre. f (Davorin G r i z o l t), znani rodoljub v Smol-niku, v Ruškej župi, jo 5. t. m. zjutraj ob pol petih po dolgi bolezni umrl v 51. letu Bvoje starosti. Dne 7. t. m. je bil slovesen pogreb, kterega se je udeležilo veliko znancev in prijateljev rajnega. Več o tem prihodnjič. remo, kakor mnlo vemo, ali bodo Slovenke Vašim obljubam tako rade verovale kakor mi. Naj pa bode s Slovenkami kakor hoče, pošljite svojo ponu i bo naši administraciji; če tudi ne najdete prostora v ženskem srcu, naš administrator bode zanesljivo toliko rahločuten, da Vašemu srčnemu klicu privošči prostorček med inserati. Vinska dražba. Dne 12. januvarja t. 1. so bo pri vinovi gradu podpisanega v zgornjej Polskavi okolo 90 štartinjakov lastnega pridelka, deloma izvrstno blago iz tečajev 1863—1870 iz Polj ekavskih in Ljutomerskih goric po javnej dražbi prodajalo, k k te rej se vabijo kupci. (2) Dr. Dominkui. V Razprodaja siikneiieRa, platnenega in druzega ma-nufakfuriiega blaga v prodajalnioi Henrika Skodlar-ja na velikem trgu v Ljubljani. C7) Javna zahvala! Podpisani, kteremu je požar uničil stanovanje, hišno orodje in sploh vse, kar jo imel pod streho, spoznava za svojo dolžnost, da izreče zavarovalnemu društvu , VIKTORIA'posebno pa njegovemu dirigentu v Trstu, gospodu Petru R a d 1 - u , za pravično cenitev in točno izplačanje škode znašajoče 3100 gold., — svojo zahvalo. Pri tej priliki gorko priporoča vsem posestnikom omenjeno zavarovajnico. Peter Požega, zavarovauec in poštar v llosiljevem. Svedoki: Mijat Mileč, Jure Pavlešić, Franjo Ber-nadič, županijski sodeč. Dunajska borsa 9. januarja. Knntni drz. dolg v bankovcih . . . 54 II 40 k r 18U0 drž. posojilo.......94 ,*jo Akcije narod, banko .... 7 tta Kreditne akcije........047 5^ Enotni drž. dolg v srebru . . . . tiC 40 London...........123 * 8g " Srebro...........121 „ :ir, „ Napol............ 9 „ «4 „ listnica vrediilAtvu. „Zakonska zvestoba": Drugod res Vaša pot iskati si drugaricu za življenje ni voč nenavadna med nami nam ni znan noben primcrljaj. Neizverieni' r srčnih zadevah Vam mi radi verujemo, dn Vam jo z Vašo ponudbo resnica, a svetovati Vam tako malo mo- .'Kitmtoli in VNlđntE Uvioti TntuiU Vsem zuancem in žlahtnikom, ki so mojemu ljubemu možu, oziroma našemu nepozabljivemu očetu !VIai-tiii\i Grizoltu, skazali pri njegovem pogrebu 7. t. m. v Rušah zadnjo čast, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. V S m o I n i k u poleg Ruši, 8. jan. 1871. Marija Grizold, rojena (ilazer, vdova; Marija, Franc, Marka, Fliza, Terezija, Vincenc, Julija, otroci. Xa tisoče ljudi ima zahvaliti svoje lepo laso edinemu, n aj z a n e s 1 j i v e j 5 e m u in najboljemu pripomočku za lanuo v nm t (haarwuohsm i t to 1). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in v rastenji podpirala, kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. privilegijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav iu VBeh ogerskih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810/1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje (lt< ^04l;i-l4 0ailN4J l*OI||U(l4 >^ pri ktero redni rabi se celo najbolj gola mesta na glavi popolnoma z lasmi obrastejo, sivi in rudeči lasjo dobe temnejšo barvo ; ona lasna tla čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojak oprhljanje in luskinanjn, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje las, daje lasom naravno svetlobo, lasjo dobijo kakor po vsem svetu tako znana in sloveča, od mediciničuih avtoritet preskušena, z najsijajnejšimi in čudovitimi vspohi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskega velidastva cesarja Franza Jožeta I. avstrijskega, in jih brani, da v pozno starost no ohivc. Zarad svojo jako prijetne vonjave in krasne zunanjo oblike jo poleg vsega kinč najfinoji toaletni mizi. I Cena ene steklice s podukom (v 7 jezikih) I gld. 50 kr., s postnim pošiljanjem I gld. 60 kr. a. v ■T Prodajalci dobe dostojne odstotke. T| Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri Karlu Polt-u parfumeur-ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals, Annagatse 15, v lastni nisi i.i II-, I UR I II 1UI I 'I I 1 . VOH l,l'v'in,,l,u •» n •>.. m, '. .. i '_____ .'1 • . kamor naj ae pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer se naročila iz provinc '/n poslan gotov denar nli proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo. -o.w^>coo---- G I a v u e zaloge so edino pri gospodih: Viktor GrablOVVitZ, lekarju „mm Mimren" v <1 rad cu, Murvoratadtplatz; na dalje pri Eduardu Mahni, Matija Furstov sin, diiavarakomu kupcu v Lj ubijani, trgovec z nirnberSkim blagom v Beljaku in A. Hudelist v Celovcu. (0) \ H !*akor l)ri.V8akem. '^vrstnem fabrikatu, poskušajo te tudi pri tem le ponareiania in nafrnia-. , S.-** torej prosinio, naj so kupci obračajo le na gori omenjene zalogo in CL" ' •nado .a krav/ljanje od Karla Polta na Dunaji izrecno zahtevajo, kakor naj tudi f««ijo ^SSffSA !.»Bt»iki Or. Joie Voinjnk »m dragi. Ti«k»r: Hdnnrri .lameli 11*