»"»arak, JatMak laaolota /iuaja •« '»•'J4 T *•»"-boro trot poitljanjt nt dem ia lato 8(1. - k, it pol lata . . « ., — .. ,» ietrt laU . 1 .. *0 ., Po po* ti I Za m Ml 10 gi - k it pol 1*U . 6 i. — ,t iatrt lata K ., «0 .„ Vredniitro oyr*Tni»t»o „ ni ttolaam trgufDom-platt) hit. at. UD. Oznanila: ■'. h.) drtatopna-rrito ta pltJoja « kr., ta a« natiina I krat I kr. fa aa tinka »krat » kr. t» ta tiaka 3krat, »tVa pitmtnka ta plaću-jajo pu prmtura. Za Tulr titek ja pladtt-kolak (»tenipalj) it jo k. Rokopisi it na Tra(tjo, dopiai naj ta >u«.» |JU , frtnkujajo. St. Tla V Mariboru ld. Junija 18G9. Konefni nameni slovenske politike. V zadnjem listu smo omenjali raniraljivega članka, kterega je pod predstojećim napisom prinesla praška „Politik1". Treba je, da se o tej zadevi zopet prične resen dogovor. Za denes naj oglasimo, kako naši bratje Cehi sodijo o prihodnji slovenski politiki. „Politik" piše: „Znano je, da so jo gospod minister Giskra v početku letošnjega meseca marca po temeljitih študijah, ktere je nekoliko ur v Trstu posvetil naiodno-političnim razmeram tega mesta iu njegove okolice, vračaje se na Dunaj ustavil — ne vemo ali eno ali več ur — tudi v Ljubljani , da bi se tudi tukaj z lastnimi očmi do dobrega podučil o vseh razmerah vojvodine Kranjske. Znano je tudi, da se je gospod minister Giskra v Ljubljani razgovarjal z dr. Bleivveisom. Vladni listi so o tem razgovoru tedaj pisali, daje bil „jako zanimljiv". Tej sodbi vladnih listo? je ves svet prikimoval, ko so so bile razvedele posaraezn sti tega razgovora. Svet se ni le čudil „zanimljivi" dišavi, ktero je slovenska stvar zadobila vsled najneposrednejše dotike z ministrom, ampak čudil se je tudi resnično Kantovi logiki, 9 ktero je gospod minister — če tudi najsmelejše skakajo z logiko — svoje bistroumne opombe o slovenskih tirjatvah podpiral in s kterimi si je edino pridobil nekoliko pravice do nesmrtnosti. S kratka g minister je do pike dokazal, „da je nemogoče zvršiti narodno slovenski program, zlasti pa nemogoče ustrojiti slovensko upravno in zastop niško skupino, kakor tudi nemogoče vpeljati uarodno ravnopravnost v šolo in. urad". Odsehdoh natanko poznajo Slovenci mišljenje in namere dunajske vlado glede slovenskih zadev, ako vsega tega niso že popred poznali. Ali praktični politiki ne zadostuje razmere samo spoznavati in pozuati, ona tirja tudi činov iu dela, in odkler Slovenci vedo, da s koristolovno politiko, kteri so se pred več ko dvema letoma vdali, njih deželni in državni poslanci niso niti od vlade niti od državnega zbora najmanjšega dosegli in da tudi v prihodnjo nimajo ničesar pričakovati, obhaja jih dolžnost premisliti ali 9e naj njih zastopniki dosedanjo s voje politike tudi še zana-prej drže, .ali pa naj krenejo na drugo pot. Deželni zbori, v kto-rih so zastopana slovenska prebivalstva, v kratkem 90 snidejo in treba ho v teh deželah priti do resnega sklepa. Slovenski državni poslanci so zdaj že nekoliko tednov doma in do zdaj šo nismo niti čuli niti brali, da bi bili oni svojo politiko kakorkoli prod svojimi volilci opravičevali. Toliko je gotovo iu to moramo pred vsem javno izrekati, da so s svojo politiko — njih domoljubje ostane nedotakljivo — ne le popolnem na cedilu ostali, ampak da glede nje tudi niso enih in istih misli z mišljenjem in ti rja t vami s 1 o v e ns k o ga lj ud-stva. To je čisto naravno. Kdor kljubu vsemu slovenskemu časopisju, kljubu resolucijam mnogoštevilnih slovenskih taborov, bodisi vodoma, bodisi neredoma ali naravnost podpira cislajtanizem ali pa se k većemu sem pa tjo Tcoi^] II. popne do kake medle opozicije, ali se pusti z ničemurnimi navideznimi obljubami zazibkati ali zapeljati, on ne moro nikakor več veljati kot tolmač slovenske politike. Po vsem tem mora nastati vprašanje: Kaj je Slovencem storiti/ Mi smo preodkritosrčni prijatelji slovenskega naroda, za nas imajo slovenske zadeve ne le zarad slovansko narodnosti, ampak tudi zarad sodr-žavnosti premnogo zaniniljivega, da bi nam mogli Slovenci v greh šteti, ker to vprašanje stavimo in nanj tuli po naiboljšem prepričanji odgovarjamo. Pred vsem je toliko jasno, da po sedanjih skušnjah ne smo več vladati sedanja n e s k r b n o s t in mlačnost, ne več d o s e d a n j a z a p r i n e s i j i v o s t. S tem so do zdaj ni nič doseglo in bi se tudi v prihodnje nič ne doseglo. Slovenska opozicija se mora notrajno složiti iu napraviti gotov program, in vsakdo, kdor hoče v javnem življenji kot ljudski tolmač postopati in delati, mora biti odgovoren, da se drži tega programa. Dakako bi bilo najdoslednejše , ko hi izrekli vsi slovenski poslanci naj bodo voljeni že v tej ali oni deželi, da v prihodnje v dunajski državni zbor niti ne volijo niti ne pojdejo. S tem bi se popravila napaka, ki se je storila pred dvema letoma s tem, da so šli v državni zbor. Tak korak bi so denes stokrat laže in bolja mogel opravičiti, kakor ravno pred dvema letoma. Nobenega Slovenca v državnem zboru — to bi najjasneje razkrilo, kakovšna je slovenska opozicija, in ker bi tudi ćesko-mo-ravskih Slovanov ne bilo v državnem zboru, razkrivalo bi to tudi na dalje, kakovšen je cislajtnnski konstitucijonalizem. Ko bi pa po kaki nerazumljivi osodni trmoglavosti ne obveljal ta uajnaravuejši in najdoslednojši pripomoček, potem bi morali po našem prepričanji slovenski poslanci vseh š e s t e r i h upravnih o b1 a s t i j n a s v e t o v a t i, naj se sklene resolucija, v k t o r i bi so izrekalo vse t i tj at ve, o kteri h so jo na taborih že razgovarjal« in sklepalo. Pri tem hi naj sn ne gledalo na to, ali so slovenski poslanci v tem ali onem deželnem zboru v večini ali v manjšini, kajti s tem nasvetom volja dokazati, da vsi Slovenci eno in isto tirjajo, naj že tu ali tam prebivajo. Ako bi so ne hoteli poslužiti prvoomeujenega pripomočka, naj bi so slovenski voditelji no obotavljali žo zdaj se porazumeti, kako naj bi so besedno glasili ti nasveti glede resolucije in kakor naj hi se po krajnih okoliščinah posameznih upravnih oblastij morebiti nekoliko spremenili nasveti. To hi tem meuj težav delalo, ker je glede slovenskih tirjatev ves slov. narod povsod enih in istih misli. Enakolićnost nasvetov hi se smela tako daleč raztegniti, da bi so celo motiviranje (razlaganje nagibov in razlogov) povsod enako glasilo. To bi tem jasneje kazalo, da so nasveti delo vzajemnega prepričanja in skupnih tirjatev. Naj so nihčo ne briga za to, da hi nasveti razen kranjskega zbora nikjer ne obveljali. Po tem, da so bodo strinjale vse manjšine, tem 14. IflavliiVk UorovMii) Slovanska politika po Havlićkoviti nazorih. (Dalje.) Južni Slovani imajo s Cehovi mnogo skupnega, kar je 1848. leto očivestno pokazalo, zato je treba trdno se držati zdravih načel češke politiko, ter pomisliti , ka so Čehi no samo mnogo omikanejši in značajnejši od nas, nego dosti više v izobraženosti nad vsemi drugimi narodi v Avstriji brez iznimke. Glavna osnova slovanske politike in jedini pravi pot k resnični zmagi je, da drug drugega ne zapustimo, tudi te ue, čo bi iz kakše druge zveze so leščal hipni dobiček ; našo načelo mora biti : ali vsi dobimo svoja narodna prava iu ustavno svobodo, ali vsi propademo. Proti temu načelu so hudo grešili Poljaki boreči se v vrstah madjarskih proti Jugoslovanom in Slovakom. Jedina modra in za bodočnost zdačna politika naša je oporoka, ktero jo moravski knez Svotopolk zročil svojim sinovom — sloga. Kaj bi nam pomagalo, ako bi eno slovanskih pokolenij opustivse in izdavše druge za čas si nekoliko pridobilo, došla bi doba, in vzpet bi mu 80 odvzelo, in poslednjič bi vsi ostali na cedi.u. Le skupna obvezanost vseh slabših plemen slovanskih V dobrem iu zlom obeta nam trdno upazen, vendar jako se progresa, kar na ves glas pričajo najnovejše prikazni in dogodki. O poljsko-rusinskem vprašanji molčimo, le toliko omenjamo : Poljaki! hodite prvič pravični Rusinom, ne mrzite na Ruse, ki so Slovani, in gotovo v kratkem se pri njih porodi in prisveti denica svoboda ; jeli Poljak ruski aH Rus poljski živclj sprejme, ni zguba za vseslovanstvo; skrbite za svoje bratove na Poznanjskem, da jih uenasitljivo nemško žrelo ne požre, vsaj že je vtelaži kakor kača koranta, ondi bodi ognjišče poljske brauivnedelavnosti: drugič hodite Slovani, brez slovnnstva ni več rešitve za Poljake, — zgodovina je učiteljica. Preostaja še na kratko omeniti Slovane bivajoče izvunaj Avstrijskega, in sicer Slovane pod ruskoj, tursko in nemško vlado. Pod nemškoj vlado se sedaj Slovanom najhuje godi, in očivestno že se kaže pohot pruske vlade, da popolno po-nemči ne samo Lužićaue nego i Poljake poznanjske in šlezko. Nemški živelj se res javlja kot pomor slovanskemu, kar stoletja očitno svedočijo. O Slovanih pod turskoj vlado ne da se nič krajše in razložnejše reči nego to, ka se Rusovi na vso moč trsijo zakotviti med njimi svoj vpliv, ter naposled zrušiti tursko drŽavo, pa kar se zniiroin bolje pripravljajo, a podjarmljeni narodi se naglo dramijo in hrabrijo na rešilno delo, na borbo za svojo samostalnost in na podir tursko krvoločnosti iu samovoljnosti. Rusko jo res povse slovanska država, vendar motil bi se, kdor bi mislil, ka je ruska vlada resnično vse porabila, česar hi so mogli ukoristiti iz pomisli slovnnstva. Unsko državuištvo hodi pri vsem po jako dolgi cesti ali gotovi, ru»ki orel ne zaseka lehko kdehte svojih krepkih krempljev, toda kder jo zasoska, ondi navadno ostanejo zasekani. Po našem mnenji najde Avstrija le v pošteni in pravični ustavni vladi, takisto v pravičnem in resničnem vršenji narodne ravnopravnosti vredno zaslobo in stalo za bodočnost. Inači se no da zagatiti. da ne hi prvljo ali pozneje o prvem kakem prevratu v Evropi pripadel veči del Avstri|skega k Ruskemu ; sedanja ra/dvojna politika avstrijska menda nehote in nevede silno podpira Rusko v hitrejšem dospetji velikanskih namenov. Politika liemško-madjnrska jo sevsema protivna slovanski, in zato morajo neogibno vsi Slovani biti V uporu. Kan naše slovanske politike je privesti vsa slovanska pokolenja v zvezo, in po tem zagotoviti vsakteremu izmed njih svobodo, samostalnost in popolni razcvet narodnega življenja. Ta namen v Avstriji doseči je toliko leže, ker žo najveći del teh slovanskih plemen skupno prebiva, gnati le moramo na to, da so državni ustroj v Avstriji tako pretvori, kakor je treba za naše uhlaženje, in da bi drugi naši sorodniki doslo izvunaj Avstrije živoči mogli si želeti zvezo z nami. Pokihdob pako naša Avstrijska vlada nam no pomaga k doseženji omenjenega kana, nego še ga ovira in duši, Moramo tedaj skrbeti, da po upornem poti dospejemo v zaželeno svetišče kljubu vla-linemu prečenju. Pot, po kterem sedanja nemško-madjarska vlada klesti m hodi. je razdvojeno središćenje s prividno svobodo in lažljivo ravnoprav-nostjo narodno : naš pot pa je prava demokratiška in svobodna ustava z i- 'lično narodno ravnopravnostjo. Ta poteva sta si navpik nasprotna, nikdor I ij ne more obenem hoditi z nami in z vlado, kakor nikdor ne more hiti laže se bo dalo soditi, kako so priljubljene in koliko opravičene so one naprave, proti kterim bi bili nasveti resolucij obrneni. kdo resnico krivi? U bodoljubem nemškem listu. Pošteni „Tagblatt"! će ti kterega tacega veš, imenuj ga! Hic Rhodus, hic salta. Kdor v stekleni hiši prebiva, naj ne meče kamenja! „Tagblatt" dalje piše : „trditev, da Ljubljane niso razsajači vrgli v i slabo ime, nego tisti, kteri o teh razsajačih niso molćali, nam se taka zdi, i kakor če o gozdu, v kterem so razbojnici, kdo reće: razbojnici niso gozda Tagblatt" 16. dan t. m. piše: »vse nemško svobodoljubo novinastvo'spravili v slabo ime, ker ne store nič zaleg«, razen da popotnike plenijo in boroviško" dogodlio, če jo bila res taka, kakor jo popisuje „Politik", obsoja, Lore ; v slabo ime so ga spravili haš popotnici, kajti ako bi ne pripovedo-in soglasno govori : krivca Mileni kazen. A duhovsko-narodno novinarstvo!vali, da jih razbojnici napadajo in more, Živa duša ne bi vedela, da je gozd ne da bi prc-tepn brez milosti obsodilo ter se s tem postavilo na stališče nevaren." pravnega svestja in od sebe odvalilo vsako duSno odgovornost, nego nalašč Ta klasična razbojniška primera, za ktero slovenski narod Dežraaou vse poišče, kar koli more. samo da razgrajače pere, a napadence izreka zaslužeuo zahvalo, nas hi res usopila, ako bi resnična bila, samo to nareja za prave začetnike. To zasiikavanj«-. laganje, olepšavanje, prikrivanje je dobro, da resnična ni. „Tagblatt" je v gozdu videl toliko razbojnikov, torej očitno, č« tudi molče, oznanja svetu, da narodnjaki razgrajačem v srcu (kolikor je v Borovnici bilo srditih kmetov zbranih vrstomn ob železnici, v niso nič posebno srditi." Imirao gredoči vlak bruseč iz najetih pesti debelo kamenje, ko je v resnici Mi odgovarjamo: vso slovansko novinarstvo je izreklo, tlajanjško do-'0n sam raztrgan, nodorasel pastirček s kamenčkom vračal kravico. Dei-godbo odločno obsoja, a da vendar o njej tako misli, ka Slovenci, ako bijmnn je vajen v svojem naravoslovskem preiskavanji stvari gledati s pove-oni na svoji zemlji vsemu prerokavanju vprek, vsem svarilom nazlic po silijčilom, ktero iz prašne stanice s seboj nosi tudi na politično polje, posebno šli tepež narejat, gotovo no bi ostali brez kazni, kakor ostanejo nemšku- kader misli v deželnem zboru ali v „Tagblattu" pretresati slovensko raz-tarji, kteri vse smejo, ker sablje in bajonete komendirajo ; izreklo je dalje,' merje. To in poleg tega njegov peklenski slepi fanntisem ter njegova slaba ka žaluje o velški krvi, ktero vendar no vali narodu na glavo, ker je dokazano, da je tekla zaradi razkačene preširnosti nemškutarskih paglavcev pod okriljem vojaške breztaktnosti . kakor je pritrdil sam general .1 o h n. Tega vest dela, da iz enega bosega pastirčka naredi precej celo armado kmetov, iz enega oglarja četo razbojnikov, iz enega sajastega dimnikarja celo peklensko vojsko hudičev. Ali je morebiti res, da je kdaj bilo treba po noči Ali morebiti ni res , da se čudi vsak se našo novinarstvo drži še zdaj, ker to je resnica, in za tega de!j ni trebaj* revolverjem hoditi po Ljubljani? lokajo in prikrivajo tujec, kteri je po nemških novinah bral, kakšen strah je po naši deželi, ko nič lepšati, sukati in prikrivati, kajti lepšajo, nemškutarski listi s „Tagblatoin" na ćelu. Slovenke novine so tedaj samo resnico odkrivale ter odbijale in še zmirom odbijajo laži, ktere so iz teh dogodeb nam na sramoto molzle vse sovražne novine: „Presse" in „Figaro," — „Tagblatt" in „gerader Michel," ter kakor »o še druga imena teh listov, kterih število je tema. In to jo bila naša novinarska dolžnost, ker mi pišemo v obrambo slovenskega naroda, a no v sramoto njegovo, kakor piše r Tagblatt." Kar se tiče tega, kako novine, ktero ste num sovražne, sodite o boroviškem pretepu , v kterem so Nemci planili na Slovane, ne pozabite, kako ste pisale takrat, kader so bili štajerski nemškutarji udarili po mariborskih ćitalnićarjik , o kterem dogodku „SI. Narod" 15. dan t. m. piše, da je po njem v sludkem spanji počivala zadnja uradna miš, ker so bili Slovenci napadeni , a ne nemškutarji, ter da še le zdaj mariborski okrajni glavar po kavarni povprašuje, kdo in kako je tepel, če tudi so o tem že zdavnaj govorile celo dunajske novine. Torej se jasno kaže, da nemški listi o boroviškem dogodku samo zato tako sodijo, semkaj piido in vidi, kako je vse mirno? Ali morebiti ni res, da so se celo ogerski konjiki čudili trdnemu pokoju v deželi, v kteri so mislili, da bode treba dušo Bogu priporočiti, pa mahati in streljati, brž kakor pridejo črez mejo? Ali je tedaj na Kranjskem res tako, kakor po svetu razglaša Dež-man in njegova drhal? Ali niso nemškutarji celo srditi na ces. namestnika, da na Duuaji ni hotel njih laži potrditi? Kdor toliko laie, temu niti sn takrat ne moro verovati, kader čisto resnico govori. Torej vse „Tagblattove1* novice, kako se tu in tam kmetje ustavili tega ali onega nernškutarja, naj verjame, kdor sam hoče ali utegne; kajti novine, ktere iz enega pastirčka izmulfiplicirajo celo kmečko vojsko, ter potlej te laži veudar ne popravijo, morejo lagati, kader zinejo, ter jasno pričajo, da za eno laž več ali menj jim ni nič, samo da se prokleti slovenski narod črni po svetu. To je početje tisto svojbine, ktera se ne ustraši nobene grdobe, uo-beuc nesramnosti, ne boji nobenih laži, če so tudi šo tako debele, da bi se malo no lažnjivec sani nad njimi zadavil, — samo da si ohladi svoj poklen- ker vendar no morejo pred vsega sveta očmi denes v nebesa povzdigovati, jski žolč in oblati uarod, v kterem no more gospodovati, kar so včeraj v pekel metale, nkoprani smo že dostikrat tudi kaj tacega dovčakali, ter gotovo še dovčakamo, nko na Slovane zopet kje planejo Nemci malo pozneje, kader nekoliko poleže dim janjško-velškegn ognja. A mi zaradi tega vendar šo ne obsojamn vsega nemškega naroda, ker o njem tako slabo no mislimo, da bi ga smeli zastopati plačani novinarski najemniki, kteri tolikokrat brez okoliša sami sebe imenujejo lažnjivce, nko )im ukaže gospod, iz čegar jasli zobl jejo. Zatorej smo do dobrega prepričani, da ako bi nasprotni časniki ne bili toliko vpili o Jaujčem in Velčem, vso drugo pesen bi zdaj krožili, tisto znano pesen, ktero so takrat, ko so poročali o napadenih mariborskih čitalničarjih, o kterih so pisali tako, da kar se je godilo, ni bilo napak, nego potrebno in dobro. Če tudi je bil ta napad res po črteži osnovan (organisirt), razsajači podkupljeni (ge-dungen), vendar nobeno besedice kake grajeni nismo čitali v nobenem svo- Tako mi nikoli ne budemo delali; mi bodemo vselej branili resnico, ter ne bodomo laganega rodoljuhja iskali v hudobi, ne v nesramnostih, ne v zasukavanji, ne V prikrivanji, ue v lnžeh, ne v osumljevauji, ne v obrekovanji, ue v policijskih ovadah, ne v vojaških sabljah in žandarskih bajonetih, ne v lažnjivih promemorijah, no v peklenskem fanatismu hudičevega so-tisiijvraštva ; mi bodemo grajdlnc besede iu zaničevanjo pripravljeno imeli vsa-cemu, kdor združbo dela zaradi zdražbe same I i) o p i s i. Is Iijubljane 17. junija. [Itv. dop.J „Tagblatr 15. dan t. m. piše, da, kakor dunajski „Tagblatt" govori, ukazal je minister uka našemu ces. uamestniku, naj hitro oznani tiste učitelje, kteri so se udeležili agitacijo ter ob enem v ognji in v vodi. Kdor ni z nami, proti nam je, na to načelo prisezamo, vse drugo je inotlanje, smrtna bolezen značajnosti. Hočemo li na upornem poti dognati do kakega uspeha, treba je naj-popred dobre uredbe in somernega preračunjenega delovanja. Do neke dobe nas jo vezal bolje prirodni nagon, čut skupne pogibeli in skupno naklonosti, sedaj pa smo dolžni dalje delati s popolnim zavedenjem o svojem kanu in o pomočkih, kakor umno urejetM stranke. Odšle si poiščimo sredstva, kterimi zdržimo stalno zvezo med sebo, ravnajoči se drug po drugem v vseh stopinjah, in ni j eno pokolenje ne pooiuaj nič znamenitejšogu brez vedenja in odobrenja drugih. Koristno tudi hode, da se sporazumelim z Uumuni, ktere šiba enako trpka osodfl, .klrnovši z njimi prijateljstvo na vzajemno podporo. Slovenski razumniki ne smejo več biti cioljavci iu šušljeki, ktere vsaka najmanjša neprijazna sapa povali, ktere vsako neprijetno betva zmoti in odvrne od pomaganja na napredek, nego možje značajni brez ozko-praja in predsodkov, neprestrašeni delavci na korist iu osrečenje našega zatiranega iu tlačenega naroda ; kdo ne zna , ka jo narod toliko svobode in toliko pravic vreden , kolikor si jih sam pribori in braniti ve ? Kakor slepcu pogleda nam je treba, da mi avstrijski Slovanjo bržje bolje ustanovimo politiško-narodno društvo, ktero bode kot zbor stalo na čelu vsega narodnega početja. Združiti moramo svoje moči v eno središče ter skupno delati po enem crteži; neurejena in razkosana delavnost pojedinčev nikoli ne opravi toliko, kolikor urejena. Za tako društvo jo zlata Praga najpripravnejša in najprimernejša Masti zarad bistrih zvedencev in vele-umov politiških. Iskreno ua srce polagamo vrlim, znaČHJnim in neopešanim bratom Čehom, naj se nemudoma lotijo posla. Vzajemna [»odpora in hramba mod avstrijskimi Slovani je edina prava podloga in zagotovilo narodnih pravic iu »vobodfl pruti močnim kvar-nikom in nasilnikom, opiraje se im skupno spoštovanje in bratovsko ljubezen. Slogom rastu male stvari a uesloga sve pokvari; sloga jači a nesloga tlači. Rusko. Prvo kolo Ruska ima . . . P. Štroi. Velikanska država ruska rasprosfirajoča se po veći poslovici evropsko planote, po vsej severni, vzhodnji iu že tudi srednji Aziji šteje vsled stavopisnih podatkov od 18t3iJ. leta na 394.004 štirjaških miljah 74,532.200 ljudi, in sedaj že gotovo 78 milijonov ljudi na 400.000 štirjaških milj. Glede na to, ka se na tem obširnem prostorji narodi vsako leto 2,800.000 otrok, umrje pa 2,300.000 ljudi, tedaj preostaja 500.000 t. j. pol milijona na leto, kaže se znaten presežek porodov nad rarljivostjo, in ljudnost raste nngloms. V tej razmeri napreduje, podvoji se v 80. letih bivalstvo. Tengoborski je preračunil, ka se zgodi v 70. letih, kar bi dajalo častoo številko stanovni-kov slovanske države. Take stavopisno prikazni obetajo drugo bodočnost nego li madjarsko-tursko kvurstvo. Vedro se spominjam, kako je 1848. lota dr. Steiner na ves glas zolil v vseučiliščui dvorani graški: Hrvati nam hočejo vvesti Rusove, tedaj ui-kakše zvezo z njimi. Rusi so sicer došli 184D. leta, toda na pomoč poklicani od nekoga drugega a ne od Hrvatov ali poprek od Slovanov. Še mi živi pred očmi podoba, kako vojvoda Giirgev pri Vilagoši izročajo sabljo ruskemu povelitelju Riidigerju, in na to je pokojni Paskievič javil v Petro-grad ponosnemu Nikoli : „Veličanstvo! Ogrska loži pred vašimi nogami." Koristno jo toliko znamenite dogodke včasih si v poraneži ponoviti. — "M (Ines je med inorodniki v navadi občna napaka, ktora vsacega Slovana razumnika ne hotečega biti Nemcem ali Madjarjeui oziroma nemškuterjeoi ali madjaronom, običaje imenovati častitelja in klanjavca ruskemu kuutu; toda resnično ne bi čuda bilo, ako hi Slovani res častili in sa klanjali knutu, ker kuut je menda na svetu edina reč, kteri so v strahu provzetni avstrijski Nemci in pouemčenci, in naduti in bahati Madjarje ter njihovi zvesti oprode, ki ne znajo nikako pravičnosti, ki se niti Boga no boje, kterim «' nič svetega, razve einiges Deutschland in Magvarorszag na potroške drugih uarodov. Ako ne bi hilo to bojazni od Rusov, kako še le bi metlah z nami ! Ne kanim obširno govoriti o Ruskem, nego samo čitateljem p°nu" diti drobne črtice za vodilo , da nikogar nemško-poljski nauk o Rusih n« zvodi v zmote. j pokvarili Šolsko mladino , da se deoo iz sluibe. kar je najhitreje mogoče, ^ko je to res, vprašamo, kterim učiteljem je postavljen nož na grlo? Ali tistim, kteri so se agitacije udeležili sploh? Če je to, potem bodo morah iUa in kopita pobrati prvi: Heinrich, Konšek in Pirker. Da bi kteri Slovan bil ščuval mladino, tega nikakor verjeti ne moremo , ker so nam okolnosti ljubljanskih učilnic dovolj znane. Za zdaj ne govorimo dalje, nego pnhra-njamo si, povzeti besedo, kader sn ta stvar do čista razmnfa. niti no moremo misliti, da o tem nedelavno ostane posebno gimnazijsko voditeljstvo, ktero, kakor je čutiti, pripravlja protest Dežmanovi promemoriji , kajti včerajšnji Tagblatt1 (16. dan t. m.) nekako strahotna govori, da tega no more verovati, ker je sata vladni zastopnik Hočevar pritrdil , da so učilnice res tako, kakoršne črta promemorija. Če tudi je torej g. Konrad pl. Evbesield realnemu in gimnazijskemu voditeljstvu rekel, da deželna vlada o srednjih učilnicah ne misli tako, kakor g. Hočevar, vendar so „Tagblatt" naslanja samo na Hočevarjove besede, in prav dela , ker te so bile javno izrečene, n gosp. Konrad je voditeljstvouia nejavno govoril. Iz tega naj se vlada nauči, prihodnjič v zbore pošiljati boljše zastopnike. Il Ijjutomera, 14. junija. [Izv. dop.] Še zdaj se ne morejo naši nemškutarji poptdnem osupnosti otresti, v ktero jih je poraz od 5, junija vrgel. Mislite si strašno blamažo: možje gredo v slov. Bistrico na vse pre-tege „der evvig griinen u n t r e n n h a r e n Steiermark" „hoch" kričati: par dni pozneje se pa tisti postavni okrajni zastop, v kterem kakor matadorji sedijo, zu zedi njeno Slovenijo izreče I To je, mislim, prvo okrajno jiastopuištvo, ktero se je za najvažnejšo točko našega programu odločno izreklo, kajti izpovedalo je graškemu deželnemu odboru, da se mu zarad tega njegov poduk z obžalovanjem vrne, ker proti 1. točki slovenskega programa govori iu greši. Imeli smo pri nas 1. tabor; naše zastopništvo se j« prvo za zediujeno Slovenijo izjavilo; — prosimo prav lepo posnemanja! Se ve, ta sklep ima dozdaj samo demonstrativen pomen, zatorej je pa iz praktičnega obzira mnogo bolj važna volitev okr. šolskega soveta. Okr. šolski sovet je za 6 let voljen, ima tako rekoč šolo popolnem v svoji roki in ima v I. instanciji odločiti učni jezik za vse šole celega okraja. S to volitvijo smo odgovorili vladi na famozni dekret lanske jeseni, kteri je bil predmet dr. 1'relogove interpelacije. Naši nemškutarji se jezijo, da smo pri tej volitvi „inteligencijo" — po domače rekoč: neinškutarjo — popolnem prezrli! Vprašam jaz noše protivnike, ali nista morebiti gosp. Kuko-vec in dr. Klemenčič kteremu koli si hodi od protivne stranke, kar se razumuištva tiče, popolnem v vsaki zadevi ravnovažna? Jurinec, Mohorič in božič so res kmečki posestniki, ali taki posestniki, ki prebirajo vse slovenske časnike in ki so udje slov. matice in društva sv. Mohorja; možje, kteri več v enem mesecu berejo , nego naši navadni purgarji celo leto ! Ti novi kmečki šolski svetovalci — posebno pa Dožič — govorijo iu pišejo lepšo in pravilnejšo slovenščino, nego marsikteri slovenskih hotečih —• biti prvakov. Tudi so to še same mlade, odločno narodno sile, zn ravnanje šol kakor nalašč ustvarjene. — Po naši zmagi so se v prvi strašni jezi in razkačenosti naši nem-škutariji ustili, da bodo za se nove nemške šole ustrojili. Ali možje so v svoji strašni uaglici prozreli, da ima okrajni šolski sovet nadzorništvo nad vsemi javnimi, privatnimi in posebnimi šolami celega okraja. Oni trdijo, da bomo zdaj nemščino čisto iu popolnem do zadnje pičico izkoreninili in izruvali, kar je jako abotno in bedasto obrekovanje. Gotovo ho imela slovenščina zdaj prvo mesto, ali nemščina se ho tudi toliko učila, kolikor je v resnici nušemu narodu potrebna; — toda več pa tudi gotovo ne. — Naša zmaga, ae ve, nam ni iz nobes padla, ampak storilo se je od narodu« strani vse, kar nam je bilo v stanu zmago zagotoviti, — pohvaliti se moramo tu javno drugim v izgled, da nismo rok križem držali in mirno gledali, ko se je eden protivnih okrajnih zastopnikov po kmetih vozil in kmečke zastopnike jako prijazno in prilizljivo nagovarjal, da hi z i.eniškntnrji glasovali. Akora vno so so kmečki zastopniki ^r od početka vedno kakor narodnjaki obnašali, mislili smo le vendar, da sv. evangelij pravi, ka je satan po noči na polje prišel in je med pšenico tolika zasijal.— Pred enim mesecem, ali kali, ste se v uvodnem članku strašno tožili, da se skoraj nobeni udje za naše mariborsko politiško društvo ne prijavljujejo in pitali sto elegično: in ti „slavni" Ljutomer, ali so tudi tvojo čete onemogle? — Prav ste imeli, ker vašo pitanje nas jo zbodlo iu spodbudilo, Povem vara, da sem v naglici včetaj nabral J4 udov in zagotovljam vas. (In jih bomo v kratkem imeli i/ našega okraja vsaj 50. Ako bo raak okraj le •/« trga koutigenta dal, smemo popolnem zadovoljni biti. Is Zagreba 17. junija. [Izv. dop.J Te dni se vsa govorica pri nas suče okoli pomanjkanja, ki so je v mestni blagajni prav slučajno našlo. Kolik je ta man jek, to se do goldinarja iu krajcarja šo no da reči. Sploh se govori, da 15 tisoč, pa brž ko ne bo mnogo veži, ker so so mestni računi že već let v najvećem neredu nahajali, Dotičnadva uradnika, obadva sivolasa in očeta že odraščenih otrok, sta bila takoj iz službe odpuščena in pod preiskavo dejana. Nuši vladi je ta slučaj gotovo zelo nevšečen, ker ni po tem, da hi njen ugled poviksal, ampak ravno nasprotno, Eden dotičnih magistratnih uradnikov je celo s Zlatarovićem v svašćioi. — Naša deželna vlada šo zmerom ni ustrojenu, razen naittieno vauja treh oddelnih poglavarjev se še ni nič storilo. Uaiich potuje venomer zdaj v Peš to , zdaj na Dunaj, zdaj zopet nazaj v Zagreb. Da to neprestano potovanje stoji v zvezi z ttstro-jaujem našo avtonomne deželne vlade, to je skoro gotovo. Zdaj so govori, da jo 1. julij dogovorjeni obrok, kterega so ima deželna vlada kot konstituirana proglasiti. En dan preide za drugim, iu vendar se nič ne stori, iz česa bi so povzeti moglo, da ustrojevanjo naše vlade napreduje. Pravijo, da se bo ves posel pri uašem ministerstvu v Pešti razsuoval, kar bi bilo proti nagodbi. Iz vsega se čuti, da vladajo tajni vplivi, ki razvitak ovirajo. Pa naj že bo, kakor si hoče, kajti pri nas je svetina strašno apatična postala, ter jej je vse eno, ali jo tako ali inako. Ta apatija se je pokazala posebno pri nabiranji dobrovoljnih bonvedov. Kolikor so do zdaj ve, se v celi Hrvaški in Slavoniji ni 50 houvedov javilo, iu še ti so samo desparatne prikazni. Ne zamerite mi, da je moj dannšnjni dopis tako kratek. Nimam Vam bogme le količka važnega poročiti. Pri nas vse nekako spi. Opozicijoiml-nega lista nimamo nobenega, in zato raje beremo kaj o parižkih hoinatijah, o praških petardah iu o turnarskih pretepih, nego u domačih kruhoborci!) in službolovcih, kterih jo celi gornji zngrefiški grad poln. Nikoli se šo na Markovem trgu ni videlo toliko črno obučenih s žoltimi rokavicami naroka-vičenih podob semtertje letati, kakor zadnjo pretočene dni; in kaj je gonilo te črne podobe po Markovem tergu semtertje? Lov za službami, s kte-rimi so skopčano debele plačo pa malo posla. Taka je pri nas denes situacija 1 Politični razgled. Iz Ljubljane se „Pol." piše, da dunajsko ministorstvo ne bodo potrdilo v poslednjem deželnem zboru kranjskem sklenene postavo o ravnopravnosti slovenskega jezika v šoli in uradu, t. j. da jo no misli cesarju v sankcijo predložiti. Minister Hasner baje kot razlog navaja novo šolsko postavo, po kteri deželni zbori ne bi imeli več pravico glede učnega jezika zakonov dajati. Znano je, da je bila ta postava pred sklenena, nego šolska Rusko je od vseh drugih narodov iu dežel tako različno, vsaj izvirno v svojih uredbah, pismu, običajih in verstvu, ka je tujcu težko si priskrbeti pravi pojem o tem slovanskem narodu, čeravno bi ondi prebil nekoliko let in križem prehodil vso državo. Tujec bivajoči na Ruskem druži se skoro izključiva vzpet s samimi tujci, ali največ če obči z nekterirai vrstami ruskega občinstva, prijemšega zvečine inozemne običaje : s pravim ruskim narodom se skoro nikdar ue sreča, a kar ve o njem, pozvedel je od sli-Šanja iz ust takih ljudi, kteri toliko znajo Rusko, kolikor on sam. K temu še prihaja, ka se večina tujcev izlasti Nemcev z neko zavistjo ozira na vse rusko, tedaj gledi skoz očali sajami poličene, in še cesto navlašč marljivo prevroča in nevošćljivostjo pokali istino. Odtod motni pojem, kakega ima Evropa o uajveći državi na vzhodu. Nam Slovunom so ne spodobi /ajimati mnenja o Uuskem iz tak-ših kalnih izviruic, ker dobro vemo, ka kriva misel je vsele podloga krivega dejanja. Stvari bi je treba predstavljati, kake resnično so. Najptvlje moramo vsekdar deliti ruski narod od njegove vlade. Drugo »o Rusovi, naši slovanski bratje, narod velik, dohromiseln, jako sposoben in bister, ohranjen v dobrih staroslovanskih običajih, narod veliko bodočnosti, "iu ; v tem pa si ineju bisurmansko gnječo neznanega sovražnika trumica klesti širok pot k gradu, nastilja si ga s turškimi trupli, zato da jim konji no padajo na poti — polzkem od same krvi. Po trdnjavi okrog gradu na enkrat oživi vse: mož vštric moža stopajo oroženi in daljšajo vrste okrog in okrog gradu. Nad velikimi vrati, ki jih brani močen stolp in nad kterimi plapola Hercegovinsko bandero. nad temi vrati s« prikaže veličastne postave ženska; ker jo poljublja rana zora na viaki. podobna je prorokiuji davne minulosti. 19 v državnem zboru, cU se takrat vlada ni protivila, in da so Poljaki in Slovenci protestovali zoper šolsko postavo ter iz zbornice odšli. Če se postava iz omenjenega razloga res ne bo potrdila, dokazano je, ka so Slovenci in Poljaki prav imeli, da so bili iz narodnih ozirov in iz ozirov varjenja samouprave proti šolski postavi. Dokazano pa bode tudi, kako čisto nič ni zdanja vlada pri nas Slovencih zaslužila, da jo naši poslanci v državnem zboru sicer podpirajo. Tabora v t rž as k i okolici, pri Frnctiču, vlada ni dovolila, kakor se brzojavlja v dunajske novine. (Morda pa je le kak dopisnik slabo umel razglasilo taborskega odbora.) O ,1 a roti" na Češkem piše vladna „VViener Abendpost": „Prcis-kavanje, kdo je položil in zapahi petardo pred praško policijo, vodilo je hitro do osobe nečega Vincenc Kerberja, ki je bil knjižničar delavskega društva ,.Oul--a in najden ter prijet v svojem skrivnem Stanovanji. V tem stanovanji je policija našla tiskalnico, mnogo pisanj in knjig, delavnico za vlivanje črk, več pečatov, dva funta smodnika in kos zažigalnice (lunte). Pisanja in korespondence, kar se jih je našlo dajo baje bogato zbirko Ker-beijevih skrivnih zvezin kažejo kako daleč se njegove veleizdajne namere razlegajo. Našle so se poskušnje gnlvaiioplastičnih stiskov penezov, in nektera znamenja, da se je nameravalo papirnat denar ponarejati. Najdena pisma in posebno zapiski Kerberjevi kažejo mogoštevilne zvezo, kterih niti se plfctd. razen po Češkem, V fivajco (Mazzini). Pariz, Berlin. Dresden , da celo v severno Ameriko. — »Politik* pravi o tem: »Potrditi so mora, ka je mogoče, da razdraženi ljudje take reči počenjati morejo, posebno če se pomisli čas v kterem živimo in splošno razdraženje. Kdo pa je kriv tega napada? ... Mi živimi V ostrih (ekstremnih) razmerah, da, zelo ostre razmere so v kterih žo več let češki narod tirja svojo pravdo. Voditelji (ieskega naroda so na zgoraj odkrito in prosto svoj glas povdignili pri vsaki priliki, in kazali dokler stvari v tacih razmerah lahko pridejo. Če pa je zastonj razletel se njih glas na zgoraj, ne smemo so čuditi, če se razleti na spodaj, kader kličejo in opominjajo k zakonitosti. . . . Krogla se je zavrtela in se vrti dalje." — Češki listi dalje povedo, da bodo Kerber in z njim zaprta gg. Fiala in Halupa toženi zavoljo velike izdaje. Pri KerbiTjevem bratu je policija iskala skrivnih pisem, ktere je mislila najti pod podnicami, pa jih ni našla, vendar pa ga zaprla. Delegacije se bodo na željo ogersko vlade odprlo okrog 15. (no pa 4.) julija. Potovanje podkralja egiptovskega po Evropi se pokazuje kot politično dejanje, ki glede vzhoda no bode brez pomena. Vidno je, da se hoče egiptovski kralj svojega vrhovnega gospoda, turškega sultana, oprostiti in Egipt samostojen storiti. Za ta svoj namen bi rad pridobil evropske mogočneže. To čutijo v Carigradu in turški listi se jako hudujejo. Italijanska zbornica je v dolgem pričkanji zarad podkupljivosti nekterih poslancev pri oddaji tabakovega snmotržja storila enkrat en korak in sklonila, da se ima znčeti proti onim poslancem preiskavanje . na ktere leti sum podkupljivosti. Za preiskavanje se je volila komisija, v ktero pridejo trije odborniki levice, trije desnice in tlijo središča. Kaj bodo ti možje DOlvedeli , ne da so zdaj še soditi, kajti do zdaj še ni nič znanega o krivnji obdolženih, nego izrek enega poslanca, da „nekaj ve" in pa dva zapečateni pisma drugega poslanca, ki pravi, da je v pismih dokazana krivnja enegi zastopnika. O ruski poli ti k i v vstoku je general Ignatiev govoril V Odesi: „svet ne loči donašnje Rusijo od poprejšnje; z reformami ponovljena Kuska ne rabi in ne želi pridobiti dežel; ne hrepeni po bojni slavi; v miru hoče živeti z vsem svetom, a rnzž uliti se ue bo dala nikdar. — •"■ ■inmmr>r « ■—■ jiiMlMliill.il s.sjmjtucw^a.-^.-ija»jai».awrt -n-frf-jg-.-— ..«••.' Tomažević, ko zagleda to žensko postavo, kar stresne se precej. „Kosarevna !"— šepne in ne moro svojih oči obrniti od nje tako dolgo časa ne, dokler ga zopet vskril; : „Bosna na bisurmana I" ne zdrami -- ter zamakne v to bojno prikazen. Malo poprej je bilo vse zamotano še, zdaj pa so turške jate že razvrščeno po robu postavljajo nasprotnikom, in da-si so prišleci srčno pomi-čejo naprej, vendar-le pomalem zamerjajo krvavo pot: podobni so barki, ki se bori /. nemirnim morjem. Na enkrat jim prapor zavihra nad glavami — to je močna pest, ker jo tako lehko suče v zraku ; zopet in zopet jo pozdravi krščanskih vojščakov trumica. „Bosna!" — radostno klikne Tomažević po prvem vskriku, precej pa nezaupno odmnje z glavo, rekoč: „Nisem dobro slišal, saj Bosne ni več!" Ko pa drugič njih krič prevpije bisurmanski vriča . iu ko zopet zaplapola prapor, potlej pa toliko, da se je vzdržal, ka z njimi vred ni zakričal : „Še hosniško znamenje veje nad svojimi vojščaki!" — Vendar pa se bistrejše ozre naprapor in šepne: ,.To jo „„Vecciciuicem"J paladij , pod kterm Radič načelujo mojim perjanikom. Bogme, ali so to sami !" — bistro strmi v da-lećiiio, „prav teh slavnih junakov orožje je to, teh junakov, s kteri mi vred jaz nisem znal umreti, kakor umrje ta vojvoda. Radić jo zvest svojo obljubi: vojvoda umrje, junaški pogine pod rojstnim znamenjem, vpričo svoje ljubimke, ki na slavo njegovi smrti pozabi na minolost, in ki se jej solzo vtrinjajo na spomin na-nj, jaz pak —" — ni še izgovoril, privro mu solze iz oči in z obema rokamo si zastre obraz, Krščanskih vojščakov krič bolj in bolj slabi, naposled celo ne more več prodreti bisurmanskih jat vpitja: „Allah! Allah !u „Že umirajo kraljevino poslednji junaci I" — zopet spregovori kralj ki se je vnovič bil ozrl na borišče. Še Radićev prapor v zraci trepeče tako, kakor orlova porot! Ali na enkrat zvebra, zopet prikaže se. po nekoliko trenotjih pa se pripogne k zemlji in ne vskloni se več. (Dalje pri.) Razno stvari. * (Ptujska realna gimnazija). Deželii zbor stirski je naročil deželnemu odboru, naj se glede ptujsko realne gimnazije pravoveljavno dogovori s ondotnim srenjskim zastopom in naj vpraša vlado, ali bi hotela ona stroške, kterih mesto no moro plačati, prevzeti na državni račun. Vlada je obljubila za Ptuj 3000 gl. na leto. * (Izlet mariborsko čitalnice.) Tukajšnja čitalnica napravi v nedeljo 20. t. m. svoj drugi letošnji izlet k št. Tilu. Družabniki in prijatelji društva so uljudno vabljeni, naj se obilno udeleže izleta. * (Deputacija kranjske kupčijke in obrtni j sko zbornice) poljana od preds. njenega V. C. Zupana seje brž po dohodu g, c. kr. deželnega predsednika pl. Konrada Evbesfeldskega iz Dunaja mu poklonila ter mu glede na kupčjske in obrtnijsko razmere zahvalo izrekla, da je presutlemu cesarju in ministrom razložil stan na Kranjskem tako, kakor |0 v resnici, in no tako, kakor ga spomenica mestnega odbora zvijačno popisuje, in da jo prepričalni njegovi besodi obveljalo, odvrniti izjemni stan z vsemi njegovimi nasledki, v kterega so po časnikih tiščali liberalci zarad do-godeb v okolci ljubljanski. Vsacega domoljuba mora tedaj veseliti, da se kljubu vsemu nasprotnemu napenjanju poravnajo stvari po taki poti, da se spet pomiri dežela. Ze so namreč hudourniki šumeli po časnikih, naj tudi kranjska dežela se dene v obsedni stan, naj dobi generala za deželnega glavarja itd. In ker so z vso silo zahtevali, da bi se odstranil sedanji deželni predsednik, je „Pest. Lh>ydu že imel trojico na zberi, vendar jo vsem trem slovo dal, češ, da pl. dr. VVurzbah je prevehljav, grof Coronini ume 9icer jezik slovenski, a ne pozna dežele, dr. Suppan pa jo ves strančan. Tako smo tadaj spet na starem mestu, in menda da tudi ostanemo. Naj se — to je tudi naša želja —• le ostro na to gleda, da se vsak doli in gori ravna po drlavnih temeljnih postavah. Naj pri tej priliki še eno željo, od več strani nam oznanjeno, razodenemo si. deželni vladi: naj namreč blagovoli pozvedeti iz nepristranskih virov in prevdariti: ali je še treba ali no v prvem hrupu poklicanih vojakov v okolici ljubljanski, in če jih treba ni, naj bi se okolica oprostila tega bremena. Nov. * (Državno sodišče,) Državni zbor je imel cesarju, kteri piisedniko postavlja, za vsacega 3 možo predložiti. Iz tega namena se je poslanska zbornica, kije imela za G prisednikov 18 mož predložiti, razdelila po deželah na 6 grup, in poslanci vsake grupe so se imeli zmeniti med seboj za 3 može, ktero hi bila potem cela zbornica volila. Naši poslauci so bili v 0. grupi, ki je zapopadalu Kranjsko, Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo. Oni so so zmenili za dr. Razlaga, dr. Hortis-a in dr. Petroviča, za namestnika dr. M. Dolenca, iu so se trdno nadejali, da jih bo tudi vsa zbornica volila, kakor so nasproti tudi oni enoglasno volili tiste, ki so si jih druge grupe izbrale. Ali — v dan volitve jo začel „nekdo" za hrbtom naših poslancev za dr. Suppana proti Razlagu agitirati in je tako na skrivnem res dobil Nemce večidel na svojo stran. Tako jo prišel dr. Suppan z malo večino glasov namestu dr. Razlaga v predlog. Nov. Mi i j Blagajnice (kase) za cerkve in srenje. : Ker se boni v kratkem preselil v Gradec, dobivajo I cerkvene in srenjske kase po prav nizki ceni pri meni. I Tin. Kandutli, i H mnetovalni ključar v drevoredni ulici j * (Aleegasse) hif. M. 167 v Mariboru. J pohištvu, lesenega, pletenega, hišnega in kuhinjskega orodja in pn posteljnega blaga v Grašlco predmestje v novo Smidererovo hišo. Ob enem p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da pohištvo po želji tudi i z p o s o j u j e m. Kupljeno blago za svoje stroške zavijam in kamorkoli na dom pošiljam. Cela pohištva, za najmanjšo sobico kakor za velike salone in cele hiše se lahko takoj v moji zalogi iebero" in odpošljejo. Priporočam svoje po najnovejših šegah ukusno izdelano blago p. n. občinstvu in obetam najboljšo postrežbo in kolikor mogoče nizko ceno, kteta se mi — ako bi to kdo želel — tudi v polletnih obrokih izplača. V Mariboru maja meseoa 18CD. Janez I^aolier*. *ietf «<£Yw If.datolj in vrmJuik Autun Toninič. Umi,,: :i. lir. .lo/i- VoNlljak in uruaJ. Tinkar liilnard Jhii/.Ič