2 d r L' L ritmi GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI GO BLED OB 30-LETNICI ZMAGE Meseca maja pred 30 leti je kapituliral nemški fašistični režim, ki je pahnil človeštvo v drugo svetovno vojno. Za ljudstvo, ki je v tej vojni izbojevalo zmago nad okupatorjem in osvobodilo narode Jugoslavije, je še posebno pomembna zmaga ljudske revolucije za socialistične družbene odnose. Narodno osvobodilna borba, ki jo je vodila komunistična partija s Titom na čelu in v kateri se je združilo ljudstvo v Osvobodilni fronti, je izvojevala svobodo naših narodov. Druga svetovna vojna je terjala 1,700. 000 življenj jugoslovan- skih državljanov. Povzročila je ogromno materialno škodo. Veliko strahot in trpljenja je prestalo ljudstvo v času, ko je o-kupator s svojimi pomagači dušil vstajo naših narodov in zatiral vse, kar ni služilo njegovim nameram. Veliko borcev je dalo življenje za svobodo, za narod, ki si sedaj sam gradi svojo bodočnost. Nikoli ne smemo pozabiti, kako dolga, težka in krvava je bila pot do svobode. Mladi rod naj spoznava tradicije revolucionarnega boja, da bo znal ceniti priborjene vrednote - svobodo, neodvisnost, enako- pravnost in našo samoupravno notranjo družbeno ureditev in da bo te vrednote varoval, krepil in se odločno uprl vsem težavam v razvoju samoupravnega socializma. Za obletnico osvoboditve smo letos predvideli v družbeno političnih organizacijah številne manifestacije s slovesnimi kulturnimi prireditvami. Z našim sodelovanjem v teh programih in udeležbo na proslavah bomo krepili revolucionarne pridobitve in utrjevali pot nadaljnjem razvoju samoupravnega socializma. 2 S sej samoupravnih organov Sklepi 11. skupne seje DS im CSKLG ter 14. seje DS z dne 11.4. 1975. 1. Določili smo predlog statuta delovne organizacije GG Bled s tem, da damo v 15 dnevno razpravo vsem delavcem GG Bled in obratu za kooperacijo. 2. Prošnji direktorja Tolar Pavla za razrešitev dolžnosti direktorja GG Bled ugodimo in ga razrešimo z 11.4. 1975. Za vršilca dolžnosti direktorja je imenovan Čuk ing. Cveto. Primopredaja poslov mora biti opravljena najkasneje do 15. maja 1975. Razpisati je treba prosto delovno mesto direktorja GG Bled in navesti pogoje po 143. členu statuta podjetja. Kandidati morajo imeti družbeno-politične in moralno-etične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v sposobnosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, v čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi ter v osebni poštenosti. Za člane razpisne komisije so imenovani: DS podjetja - Košir ing. Janez, Jekler Ivan in Reš Janez. CSKLG - Zupanc Martin in Sitar Filip. 3. Prošnjo tov. Korošec Janeza TOZD gozd. Pokljuka in prošnjo tov. Rozman Tončke TOZD gozd. Bohinj za dodelitev izjemnega posojila (gre za izjemno težka primera) naj stanovanjska komisija ponovno prouči in poda predlog DS na naslednji seji, kjer bo predlog rešen v okviru možnih finančnih sredstev. 4. Prošnji tov. Deankovič ing. Tončija za dodelitev posojila za gradnjo hiše v bližini Splita po Pravilniku o dodeljevanju posojil ne moremo ugoditi. 5. Prošnja tov, Strgar Lovra za dodelitev posojila za grad- njo garaže zavrnemo, ker tu ne gre za povečanje stanovanjske površine. 6. Takoj je treba pričeti postopek za spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju posojil za gradnjo stanovanjskih hiš. Obvestiti moramo vse TOZD, naj dajo nove predloge in dopolnitve. Upoštevati je treba merila za posojila v občinskem okviru. Pravilnik naj bo s spremembami in dopolnitvami sprejet do 31. decembra 1975. 7. Predlog za spremembo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede nadomestila OD zaradi vremenskih neprilik damo v 14 dnevno razpravo. 8. Sprejmemo predlog za spremenjeno sistemizacijo delovnih mest v mehaniziranem lesnem skladišču v Boh. Bistrici. 9. Predlog izobraževalnega programa v celoti sprejmemo s tem, da odobrimo sredstva v višini 671. 614,00 dinarjev. 10. Podpisati je treba pogodbo oz. sprejeti družbeni dogovor o kulturni akciji za leto 1975 in odobriti sredstva v ta namen (na 427 zaposlenih na dan 31.3. 1975 ä din 4,00) v višini 1. 708, 00 din. 11. Prošnji "Slovenijales" Ljubljana - LI Radomlje za odpis zamudnih obresti delno ugodimo tako, da bomo zamudne obresti za leto 1974 obračunali po 5 % obrestni meri. 12. Potrdili bomo samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju s podjetjem "Jadran" Sežana za izdelavo in prodajo drogov za napeljavo. Pooblastili bomo direktorja podjetja, da podpiše samoupravni sporazum. 13. Cestnemu podjetju Kranj bomo dali soglasje za uporabo dveh družbenih parcel št. 454/12 k. o. Gozd v površini 272 m2 in parcelo št. 509/3 k.o. Gozd v površini 320 m2. 14. V trajno last in upravljanje bomo oddali Elektro Kranj - DE Žirovnica kabelski priključek upravne stavbe TOZD gozdarstvo Jesenice. Investicijska vrednost zgrajenega objekta znaša din 12.011,00 dolžina kabelskega priključka je 111 m. Elektro Kranj DE Žirovnica pogodbeno prevzame v svoja osnovna sredstva omenjeni kabelski priključek in s tem prevzame dolžnost, da na lastne stroške tekoče vzdržuje .r redno in izredno popravlja. 15. Stanovanje v Kranjski gori bomo dodelili tov. Smolej Jerneju, 16. Odobrili bomo izplačilo 665,00 din delavski menzi na Rovtarici. Do stroškov je prišlo ob pohodu "Svobodna Jelovica 75", ko so vsakemu udeležencu dali skodelico čaja. 17. Odobrili bomo prispevek za proslavo 100 - letnice ustanovitve gozdarskega društva v Sloveniji v višini 5. 700, 00 din. 18. Razredni skupnosti 4. letnika Gozdarske tehnične šole v Postojni bomo za ekskurzijo ob zaključku šolskega leta odobrili 1.000, 00 din. 19. Društvu invalidov iz Radovljice bomo za njihovo dejavnost in kot članarino odobrili 1.000,00 dinarjev. 20. Prošnjo KS Slatina za prispevek pri gradnji ceste naj obravnavajo TOZD gozdarstvo Bohinj, Pokljuka in Jesènice, pri čemer naj se o tem pogovorijo šefi omenjenih obratov. piseli_____________________________3 S 23. seje odbora za medsebojna razmerja z dne 19.3. 1975: Za dodelitev stanovanj na Jaršah so zaprosili: Jeklar Ivan, 1. Posojilo za gradnje in adaptacije stanovanjskih hiš je bilo deljeno naslednjim prosilcem: do- Korošec Darko, Tolar Pavel, mlajši, Ambrožič Rajko, Cuznar Mira, Polak Jaka, Jakopič Pa- 1. Zahič Ilija TOZD gozd, Jesenice 10.000, - din vel in Pretnar Rozka. Polak Ja- 2, Pejič Marko II 10.000, - n ka je predvideno stanovanje od- 3. Bučič Joso tl 10,000, - n povedal. Komisija za stanovanj- 4. Cvijič Dušan (1938) " Boh. Bistrica 10. 000, - n ska vprašanja predlaga, da sta- 5. Lučič Anton " Pokljuka 10.000, - n novanja dobijo naslednji sode- 6. Marič Milan M Pokljuka 10.000, - n lavci: 7. Jozipovič Marko " Radovljica 10.000, - n 8. Bolčina Jože Gozdno gradben. 10.000, - n 1, Jeklar Ivan - Pokljuka 3 sob- 9. Rac Marija gozd. Boh. Bistrica 10.000, - n no 10. Petrovič Džuredž " Boh. Bistrica 8.000, - H 2. Korošec Darko - Skupne 11. Klarič Juro " Boh. Bistrica 7.000, - II alužbe 3 sobno 12.Bučič Marko 11 Boh. Bistrica 7.000, - II 3, Tolar Pavel, mlajši - Pok- 13,Kostreš Jožo " Pokljuka 7.000, - tl ljuka 3 sobno 14. Marič Petar " Pokljuka 7.000, - II 4. Ambrožič Rajko - Transport- lö.Ereiz Anto " Pokljuka 7.000, - II ni obrat 3 sobno 16.Ercarac Nikola " Jesenice 6.000, - II 5. Cuznar Mira - Gradbeni ob- 17. Lončarevič Anton " Pokljuka 6.000, - II rat 2 sobno 18.Paurevič Mijo 11 Pokljuka 6.000, - II 19.Stojčevič Jago " Boh. Bistrica 6.000, - II Komisija predlaga, da enega 2 20. Peranovič Džordžo " Boh. Bistrica 6.000, - 11 sobnega stanovanja zaenkrat ne 21. Klarič Mijo " Boh. Bistrica 6.000, - II dodelimo. Če bo predlog komi- 22.Bijelčevič Mirko " Boh. Bistrica 6.000, - II sije odbor sprejel, je treba ta- 23.Radakovič Lazo " Jesenice 5.000, - II koj objaviti prosta stanovanja 24. Cvijič Gojko " Boh. Bistrica 5.000, - II Jeklar Ivana in Korošec Darka. 25,Balurčič Juro " Pokljuka 5.000, - II 1. Zalokar Slavko g. grad. obrat 55. 000, - din Predlog komisije za dodelitev 2. Urh Janez transp. 53. (JPO, - n stanovanj je bil brez pripomb 3. Žerjav Franc skup. službe 51. 000, - n v celoti sprejet. 4. Urh Andrej Pokljuka 51. 000, - n 3. O prijavljenih kandidatih za 5. Arh Janez B. Bistrica 51. 000, - n 6. Dijak Franc B. Bistrica 50.000, - it delovno mesto "vodja avto- 7. Fartek Geza B. Bistrica 46.000,- n prometa" naj najprej razpravlja 8. Potočnik Marjan Radovljica 47.000,- n DS TOZD "Gozdno avtoprevoz- 9. Bizjak Peter transp. 45. 000, - n . ništvo z delavnicami". 10, Meglič Franc Pokljuka 45. 000, - n 4. Na predlog TOZD "Gozdar- 11. Beznik Slavko Pokljuka 40. 000, - n 12. Pretnar Franc skupne službe 23. 000, - n stvo" Pokljuka je odbor za 13. Košir Janez skupne službe 42. 000, - n medsebojna razmerja odločil, 14. Toman Valentin skupne službe 42. 000, - n da s 1.4.1975 razporedimo na- 15. Arih Andrej skupne službe 42. 000, - n slednje delavce: 16. Slivnik Janez transp. 42. 000, - n 17. Žvegelj Jerca transp. 30. 000, - 11 1. Podlogar Jožeta dokončno na 18. Por Marjan skup. službe 40. 000, - n delovno mesto "vodje pripra- 19. Konc Janez skup. službe 38.000, - 11 ve proizvodnje". 20. Klinar Andrej skup. službe 37. 000, - n 2. Na delovno mesto revirnega 21. Špenko Bogdan skup. službe 37. 000, - n '22. Mežan Helena skup. službe 36. 000, - n gozdarja na revirju Mrzli 23. Fabjan Jožica skup. službe 38. 000, - n Studenec Mulej Jožeta, gozdar- 24. Podlogar Jože Pokljuka 36. 000, - n skega tehnika, doslej zaposlene- 25. Šeliga Jože B. Bistrica 35. 000, - n ga na revirju Boh. Bela. 26. Slivnik Marjan Pokljuka 31.000, - n 3. Na gozdni revir Boh. Bela 27. Šmid Ludvik B. Bistrica 11.000,- n 28. Tolar Franc B. Bistrica 20. 000, - 11 Brodnik Jožeta, gozdarskega 29. Torkar Miha Skup. službe 28.000,- n tehnika. 30. Peterman Jože transp. 28.000,- n 4. Na gozdnem revirju Mežaklja 31. Torkar Vinko transp. 28.000,- it 32. Žnidar Anton Adaptacije: Radovljica 19. 000, - it Skumavec Rudolfa, gozdarskega tehnika, kot v. d. revirnega gozdarja za dobo 3 mesecev, Kavčič Zvonka, sedaj zaposle- 1. Medja Janez B. Bistrica 20. 000,- 11 nega kot pomočnika revirnega 2. Štern Slavko Jesenice 5.000,- 11 gozdarja na Rudnem polju, pa 3. Krive Matevž B. Bistrica 20. 000, - ti za pomočnika na revirju Mežak- 4. Sorč Cilka B. Bistrica 13. 000,- n lja. 5. Velikonja Milka Jesenice 20. 000,- ti 4_____________________________preseti_ Kako uresničujemo ustavna določila V prvi številki letošnjih "Presekov" je uredniški odbor objavil članek z naslovom "Kako uresničujemo ustavna določila". Vsebina članka obsega dobeseden prepis dela Poslovnega poročila 1974, ki sta ga 27. 2. 1975 obravnavala in sprejela DS podjetja in centralni svet kmetov -lastnikov gozdov in sicer gre za tekst Poslovnega poročila z naslovom Samoupravna organiziranost. O članku je razpravljal delavski svet TOZD Gozdarstvo Bohinj dne 10.4. 1975 in to v okviru točke dnevnega reda: Priprave na zbor delavcev in ocena razvoja samoupravnih odnosov. Citiramo po zapisniku: "Nepodpisani avtor navaja v časopisu Preseki št. 1/75, da nismo sprejeli na zboru delavcev Pod Voglom 3. odstavka dodatka k samoupravnemu sporazumu. V resnici pa nismo sprejeli celotnega dodatka, ker je bil naknadno dodan k Predlogu samoupravnega sporazuma in zato ni bil v 15 - dnevni Javni razpravi, kar pa je v nasprotju z zakonom. Tov. ing. Deankovič prečita ugovor na nepravilno objavo, katerega smo nameravali predložiti na DSP dne 11.4.1975. Sekretar tov. Konc je priznal, da je on dal to poročilo v Preseke, katerega je prepisal iz letnega poročila za leto 1974. Pripravljen je dati popravek v naslednjo številko Presekov, zato ne bi dali ugovora na DSP, pač pa naj tov. sekretar v naslednji številki Presekov prekliče objavo v zadnji številki in objavi tozadevni sklep zbora delavcev TOZD Gozdarstvo Bohinj". Delavski svet TOZD Gozdarstvo Bohinj je v tej zvezi sprejel sklep: "DSDE zahteva, da tov. sekretar Konc objavi v naslednji številki Presekov popravek članka Kako uresničujemo ustavna določila in naj se podpiše. Kot sekretar in pravnik bi moral drugim TOZD-om pojasnjevati, ker niso delali pravilno pri sprejemanju samoupravnega sporazuma in v ostalih trenjih med TOZD-i ne pa, da je posloval ravno nasprotno. " V poslovnem poročilu oziroma v spornem članku je zapisano: "V predlaganem besedilu so sporazum sprejeli vsi zbori delavcev in zbori kmetov - lastnikov gozdov, razen zbora delavcev TOZD Gozdarstvo Bohinj, ki ni sprejel 3. odst. 186. člena. Zato je treba ugotoviti, da predlog ni bil sprejet v enakem besedilu na vseh zborih in bo treba opisano formalnost hitro odpraviti". Predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Bled je bil priložen dodatek z naslednjo vsebino: "V 50. členu se v 1. odst, namesto številke 32 vnese številko 33; 2. odstavek pa se spremeni in se glasi: Vsak TOZD in delovna skupnost skupnih strokovnih služb ima v svetu delovne organizacije po 3 delegate, obrat pa 12 delegatov in sicer po 3 iz vsake enote z določenimi samoupravnimi pravicami. V 186. členu se doda nov 3, odst., ki se glasi: Dosedanji direktor Gozdnega gospodarstva Bled obdrži funkcijo do izteka mandatne dobe po dosedanjih predpisih. Ta dodatek je bil sprejet na seji združene komisije za organiziranje TOZD in delovne organizacije dne 9. decembra 1974". Zbor delavcev TOZD Gozdarstvo Bohinj, ki je bil dne 14.12. 1974,- je sprejel samoupravni sporazum, ker ni bil v javni razpravi (podčrtal Konc). No, in pojasnilo oziroma popravek je na dlani. Niti v poslovnem poročilu niti v spornem članku ni zapisan točen sklep zbora delavcev TOZD Gozdarstvo Bohinj. Zatorej je informacijo treba dopolniti s tem, da zbor delavcev TOZD Gozdarstvo Bohinj ni sprejel celotnega dodatka in ne le 3. odst, 186. člena (podčrtal Konc). Odgovorni urednik: Konc Janez Sneg nas je presenetil v Radovni na pragu pomladi .preseli NESREČE PRI DELU Vztrajno prizadevanje za manjše število nesreč pri delu je tudi v gozdarstvu rodilo uspešne sadove. Do leta 1960 smo v naši delovni organizaciji imeli veliko več nesreč in težkih telesnih poškodb, ki so zahtevale tudi življenje in povzročile trajno invalidnost. Z odpravljanjem nevarnih ključnih točk v tehnologiji dela ter z izvajanjem varnostne vzgoje pa se je stopnja varnosti pri delu znatno dvignila. Kljub manjšemu številu so posledice nesreč še vedno velike. Navajamo nekaj podatkov o nesrečah pri delu v lanskem letu in primerjavo s prejšnjimi leti. Zelo zanesljiv pokazatelj stopnje varnosti pri delu je resnost in pogostnost nesreč. Sem štejemo tudi vse nesreče, ki se zgodijo na poti na delo in z njega. Taka evidenca je predpisana, čeprav ne daje prave slike nesreč pri delu. Resnost je odnos izgubljenih dni do vseh 'opravljenih ur. Pogostnost je odnos števila nesreč do opravljenih delovnih ur. Resnost se je povečala za 27, 7 % glede na preteklo leto, število nesreč pa je nižje za 13 primerov in s tem tudi pogostnost. Resnost poškodb se je najbolj znižala v Radovljici in Bohinjski Bistrici, najbolj pa povečala na Pokljuki, v avtoprevozništvu z delavnicami in na Jesenicah. K temu veliko prispevajo dolgi bolniški staleži, ki se vlečejo skozi vse leto. Takih primerov je največ v vseh treh navedenih obratih. Pogostnost nesreč se zmanjšuje, ker je sprejem novih delavcev dosti manjši. Veča se delež delavcev z delovnimi izkušnjami. Število nesreč, ki se pripetijo na poti, je vedno večje. Takih primerov je bilo 17 in sicer največ na Jesenicah in v avtoprevozništvu z delavnicami. Zaradi posledic nesreč na poti je bilo zgubljenih 565 delovnih dni od skupno 2,635. Glede na mesece je bilo največ nesreč v drugi polovici leta. Nesreče so še vedno pri poseku in spravilu najpogostejše. Število nesreč pri spravilu narašča, pri poseku pa že močneje pada. Tudi pri nakladanju in razkladanju lesa se število nesreč zmanjšuje zaradi bolj izkušenih ekip in sodobnejše opreme. Jesen z obilo dežja je premaknila dela v zimske mesece brez snega. V tem iščemo tudi glavni vzrok za sorazmerno visoko število nesreč na poti zaradi razmočenih ali pa zmrznjenih tal. Sindikat delavcev Sindikat delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije je 11. aprila 1975 sklical sejo republiškega odbora sindikata teh delavcev. Razpravljali smo o problemih, ki tarejo to gospodarsko področje, 1. Pred nedavnim so bili organizirani regijski posveti, na katerih so razpravljali o razvoju samoupravnih odnosov v okviru združenega dela v lesni industriji in gozdarstvu ter o vlogi sindikata na tem področju. Bistveni del razprave na tej seji je bil posvečen prav tej temi. Na regijskih posvetih so ugotovili, da je bil akt konstituiranja temeljnih organizacij v nekaterih organizacijah le formalna oblika, ne pa dejanski odraz zahtev delavcev. Formiranje novih temeljnih organizacij mora biti rezultat okrepljene vloge delavcev in uspešnejšega gospodarjenja. Konstituiranje temeljnih organizacij v gozdarstvu je potekalo počasneje kot v drugih panogah. Osnovna problematika na tem področju je predvsem organiziranje obratov za kooperacijo. Tudi za te obrate je potrebno angažirati strokovni kader. Brez ustrezne organizacije in kadrovske zasedbe ni mogoče pričakovati aktivnega vključevanja kmetov. Problem predstavlja tudi lastništvo. Nadalje so na posvetih ugotovili, da si delavska kontrola kot eden temeljnih samoupravnih odnosov prepočasi utira pot. Pozabljamo tudi, da delavska kontrola ni le revizijski organ, ki bdi nad razsipništvom in samovoljo. Njena vloga, ki ji jo zagotavlja ustava, je tudi preventivna, zato mora obravnavati predloge in osnutke samoupravnih aktov. Naloga sindikatov je, da vzpodbuja delovanje delavske kontrole ter da si prizadeva za hiter sprejem konkretnega programa dela, ker bo delavska kontrola lahko le tako uspešna. Prizadevati si mora tudi za izobraževanje članov ter za enotno pojmovanje funkcije delavske kontrole. Potrebne so tudi ustrezne informacije, ker so le te pogoj za uspešno kontrolo. ------------------------------ 6 preseki POGOSTNOST IN RESNOST NESREČ PO DELOVNIH ENOTAH Delovna enota TOZD Opravlj. delov, ur Štev. Pogo-nesreč stnost Primer, z letom 1973 Izgub. Res-Smr. dnevi nost pr. Boh. Bistrica 251.331 25 99. 5 - 10. 5 311 1.237 - Pokljuka 292.020 18 61.8 - 48. 0 1. 055 3.612 - Jesenice 201.049 20 99. 6 - 32. 3 650 3.233 - Radovljica 69.391 5 72. 0 - 97.4 73 1.052 - Gradb. obrat 116. 193 11 95.0 - 0. 5 146 1.256 - Avtoprevozn. 179.041 9 50.2 -11.0 400 2. 234 - Skup. službe 121.444 - - - 10. 3 - - SKUPAJ: 1. 230.469 88 71. 7 - 20, 1 2. 635 2.142 - Leto 1973 1.099. 662 101 91.8 + 18.7 1. 845 1.677 - Najbolj se je znižalo število nesreč na Pokljuki in v Radovljici. Med vzroki prevladujejo pritiski, udarci, urezi po rokah in nogah. Zgubljeni dnevi pomenijo za 421,600,- dinarjev manjši dohodek. Na eno nesrečo odpade 29, 9 dni bolniškega stale-ža. Delež izgubljenih ur glede na vse opravljene je 1,7 % (lani 1,3 %). Osebna zaščitna sredstva dodeljujemo po pravilniku o varstvu pri delu. V ta namen smo porabili 457. 172,48 dinarjev. Pri dobavi je bilo največ težav z zaščitnimi sredstvi, ki jih dobiva- mo iz uvoza, posebno gumijastih škornjev, termos posode, švedskih jopičev, ipd. Največ sredstev smo porabili za obutev (155. 000, -), rokavice (105. 000, -) obleke (54. 000, -). K nekoliko nižjim izdatkom so prispevali omejitev uvoza in doba trajanja zaščitnih sredstev. Zadnja 3 leta je poraba znašala: Leta 1974 457. 172,48 Leta 1973 510.228,60 Leta 1972 280.810,45 Vaje z gasilnimi aparati na centralnem skladišču v Bohinju Kritika se je nanašala tudi na samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, ki so se že konstituirale po posameznih regijah, vendar niso aktivne. Republiška samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo pa še ni konstituirana. Ocenili smo tudi integracijske procese, ki dokaj uspešno potekajo. 2. Druga točka dnevnega reda se je nanašala na nove predpise o potrošniškem kreditiranju. Novi predpisi (uradni Ust SFRJ 14/75) dajejo prednost nabavi avtomobilov, močno pa priza-danejo industrijo pohištva in stavbnega pohištva. Obvezni polog za nabavo pohištva oziroma stavbnega pohištva je 30 %, kar je za 20 % več kot pri nabavi avtomobila. Tudi plačilni rok je pri nakupu avtomobila daljši za leto dni. To je povzročilo plaz negodovanj v lesni industriji. Za razširitev prodaje, ki je življenjskega pomena za 37. 300 zaposlenih, sindikat predlaga: 1. enoten rok odplačila za vse vrste blaga in enoten polog v višini 10 % 2. izdelki pohištvene industrije in industrije stavbnega pohištva naj veljajo kot garnitura, če presegajo kupljeni predmeti vrednost 2. 000 din. S tem naj bi pospešili prodajo proizvodov lesne industrije, ki že dlje časa stagnira. 3. Pod naslednjo točko dnevnega reda smo izvoUli delegate v medrepubliški odbor za gozdarstvo in lesno industrijo, ki je pri zveznem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Potrdili smo tudi sklep, da bo junija 1975 v Beogradu 4, kongres Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. 4. Pod točko "razno" smo raz-pravljaU o delovnem času v trgovini in o nočnem delu žensk in mladine. Nekatere delovne organizacije s področja trgovine so se obrnile na sindikat s prošnjo, da prouči vprašanje njihovega delovne- velika udeležba delavcev v izobraževalnih akcijah ga časa. Zavzemajo se za ukinitev obratovalnega časa ob sobotah popoldne. Sindikat se s tem predlogom načelno strinja, seveda ob ustreznem organiziranju dežurne službe. Izobraževanju posvečajo naši samoupravni organi že vrsto let posebno pozornost. Uvajanje mehanizacije v gozdni proizvodnji in gradbeništvu in uporaba znanstveno raziskovalnih dosežkov na področju gojenja, varstva in urejanja gozdov zahtevajo nenehno usposabljanje proizvajalcev, dopolnjevanje znanja in nove kadre. V podjetju smo organizirali sledeči - tečaj za motoriste - tečaj za traktoriste - tečaj iz prve pomoči - seminar za revir, gozdarje - seminar o metodah dela v TOZD - predavanje za samoupravlj. - predavanje o varnosti prometa - seminar o gojenju gozdov - obnova in preizkus znanja VD Izven podjetja: - tečaj za Johnsereds dvigala - tečaj za delo s Timberjackom - tečaj za polkvalificirane kuh. - tečaj za instrukt. trakt, poseka - tečaj žičničarjev v Lokvah - tečaj za dvigala HIAB - tečaj za minerje - tečaj za težko gradb. meh. - predavanj o uporabi informatike v TOZD - seminar o problematiki izo-braž. in VD - seminar o delavski kontroli Vrsto izobraževalnih akcij z vzgojno vsebino smo posebej odobrili ali pa vključili v redno izobraževanje vodilnih, vodstvenih in strokovnih kadrov. To so: tečaj za poslovno korespondenco, podimplomski seminar, dopisno poslovanje, ogled sejma gozdarske mehanizacije v Mün-chnu, urejanje razmerij delavcev v združenem delu, predavanja za strokovne izpite, predavanja o nevarnosti dotika pri visoki napetosti, strokovna ekskurzija v SZ, tekmovanje iz prve pomoči, posvetovanje o strokovnem izobraževanju. Usposabljanje z zaključnim, iz- Potrebe po izobraževanju pa niso posledica novosti v proizvodnji, ampak tudi našega samoupravnega razvoja, ki zahteva od slehernega delavca več znanja za reševanje problematike in za zavestno odločanje. Kot ilustracijo obsega izobraževanja v naši delovni organizaciji navajamo nekaj podatkov iz preteklega leta. izobraževalni program: Število Udeleženci Čas trajanja 2 28 6 dni 1 8 14 dni 1 21 3 dni 2 36 3 dni 2 24 6 dni 1 30 1 dan 1 31 1 dan 1 7 3 dni 0 150 1 dan 335 1 1 2 dni 1 2 5 dni 1 2 14 dni 3 2 15 dni 1 1 21 dni 1 18 4 dni 1 2 250 ur 1 2 8 ted. 1 2 3 dni 1 1 12 dni 1 3 1 dan 36 pitom za organizatorja Izobraževanja, tečaj iz higienskega minimuma in predavanja o varstvu gozdov. Vse akcije je izvedla ali pa organizirala služba za strokovno izobraževanje v podjetju s pomočjo svojih sodelavcev. Na šoli za gozdarje - gozdne delavce v Postojni sta vpisana dva vajenca, ki bosta po teoretičnem delu nadaljevala s praktičnim poukom v podjetju. Dva vajenca sta končala šolanje, od katerih je eden uspešno opravil zaključni izpit. Drugi bo polagal izpit potem, ko bo odslužil vojaški rok. Mednarodna organizacija dela je leta 1948 sprejela konvencijo o prepovedi nočnega dela žena in mladine do 16 leta starosti. Konvencija pa istočasno dovoljuje, da posamezne države v izjemnih primerih lahko vpeljejo začasno nočno delo te kategorije. Sindikat si že vseskozi prizadeva za postopno ukinitev nočnega dela žensk. V ta namen so sprejeli posebne kriterije za u-gotavljanje pogojev nočnega dela žensk; s temi pogoji bodo v kratkem seznanili osnovne organizacije sindikata, organizacije združenega dela ter ustrezne organe in institucije. Veber Ivan, dipl. ing. NOVA VLOGA GOJENJA GOZDOV Pred kratkim je bil v Postojni republiški seminar o gojenju gozdov. Slovenski gozdarski strokovnjaki so izrazili enotno stališče ob novi metodi načrtovanja gozdnogojitvenih ciljev, ki veljajo za področje varstvenega, socialnega in proizvodnega značaja. Nova vsebina dela naj zagotovi, da gojenje gozdov ne bo le samo sebi namen. Metoda ciljnega načrtovanja je matematične, zahteva poglobljen pristop, obširno znanje in veliko prizadevnosti v trenutku, ko na tem področju orjemo ledino. Vodilna ideja načrtovanja proizvodnih ciljev pa je največ ji vrednostni prirastek. Nova vloga zahteva od gojitelja znanje ekonomike. Računati mora na odnose med naložbami in pričakovanimi rezultati. Le gojitelj lahko realno oceni rasti-ščne zmogljivosti, katerim je treba prilagoditi ekonomsko najustreznejši cilj - metodo gospodarjenja, ki pa še obenem zadošča varstvenim in socialnim 8 Solo za avtomehanike so končali 3 učenci, v uk pa ata bila sprejeta 2, Praktični pouk v Transportnem Obratu opravlja skupno 7 učencev: v I. letniku 2, v II. letniku 2 in v III. letniku 3 učenci. Na visokih ln srednjih Šolah imamo skupno 13 Štipendistov: Na visokih ln srednjih šolah imamo skupno 13 Štipendistov: - Biotehnična fakulteta - absol. 3 - IV . letnik 1 - Gozdarska srednja šola - I. letnik 2 II. letnik ■ III. letnik 1 IV. letnik 1 - Ekonomska srednja šola - I. letnik 1 IV. letnik 1 - Gradbena srednja šola - II. letnik 1 - Uprav, admin, šola - II. letnik 1 IV. letnik 1 V izredno šolanje je vključenih 9 članov naSe delovne skupnosti: foto Veber I; - Na Ekonomski fakulteti, III. stopnja - na Gozdarski fdt ulteti, III. stopnja - na Višji ekon, komercial, šoli, I. stopnja - na ViSji šoli za organiz. dela, III. stopnja - na Tehnični srednji šoli, IV. stopnja - na GSŠ- dopisno šolanje, I. stopnja 1 delavec 1 delavec 1 delavec 2 delavca 1 delavec 3 delavci Zadnje čiščenje gošče v odd, 11 na Rovtaricl ___________preseti ciljem. Poznati mora potrebe po lesu čez več desetletij in v zvezi s tem tudi komercialno problematiko. Zato ni nič čud-• nega, če slišiš na gojitvenem seminarju, da v letošnjem letu ni priporočljivo sekati kvalitete, ker nima cene; da smo tudi gozdarji krivi "indblentnosti" lesne industrije, ki ne zna izkoristiti kvalitete Pokljuke in Jelovice; da je snovanje enako gostih nasadov na različnih rastiščih ekonomska napaka. Kritiko smo slišali tudi na nizke etate v privatnih gozdovih. Slaba struktura kmečkih gozdov zahteva intenzivno ukrepanje, posledica tega pa je višji etat. Zavedamo pa se, da pri tej gostoti prometnic ni ugodnih možnosti za bistveno izboljšanje stanja, ker je v tem primeru proizvodnja neekonomska. Politika vlaganj v gozdne prometnice je bila doslej pomanjkljiva. Nova spoznanja ugotavljajo napake, ki izvirajo v slabo proučenem stanju. Gojenje gozdov ima dolgoročno proizvodnjo, ki otežuje hitro prilagajanje potrebam in se mora zato ozirati v bodočnost. Trajno vzajemno optimalno delovanje gozda je možno le. če je gozd v ciljnem stanju. Ciljno stanje ni šablona, temveč se spreminja skladno z ukrepi in potrebami v naravi in družbi. Iskalni mehanizem "naj bo pripomoček v naravi in družbi". Iskalni mehanizem naj bo pripomoček za dinamično postavljanje cilja. Tako razume- L vanje gojitvenih nalog pa zahteva "ozemljenega gozdarja". Izvleček iz glasila »Poročevalec« V teku je akcija za naročilo glasila "Poročevalec", ki ga izdaja Skupščina SR Slovenije. Ker prejemamo sedaj le nekaj izvodov poročevalca, objavlja pa zanimiva dogajanja o zborih in drugih telesih republiške skupščine, smo se odločili, da bomo nekatere zanimivosti v izvlečku glasila objavili v našem glasilu. 1. REGISTRACIJA TRAKTORJEV Republiški sekretariat za notranje zadeve je v osnutku repub- liškega zakona o varnosti cestnega prometa predlagal za registracijo kmetijskih traktorjev naslednjo rešitev: Kmetijske traktorje naj bi registrirali samo enkrat in sicer ob nabavi. Ob registriranju kmetijskih traktorjev niso predvidene nikakršne dajatve. Za evidentirani traktor je predvidena zelena evidenčna tablica in posebno dovoljenje za uporabo vozila. Lastnik vozila bo moral po tem predlogu opravljati le redne letne tehnične preglede, kar bi služilo tudi za podaljša- nje dovoljenja za uporabo. 2. MATERIALNA POVRAČILA ZA DELO DELEGATOV Zbor združenega dela 26. 3. 1975 - odgovor na delegatsko vprašanje. Temeljne organizacije združenega dela nosijo vse stroške, ki nastajajo v zvezi s funkcioniranjem njihovih delegacij. Sporazumno z drugimi TOZD pa nosijo tudi stroške za konference delegacij, ki so se sestajale za- 9 nreseki skupnosti na sploh, razpravljajo pa tudi o morebitnem normativnem urejanju tega področja. Predvideno je, da bodo do pol- letja razpravo končali ter sprejeli kot skupen dogovor ustrezne sklepe o urejanju financiranja krajevnih skupnosti. Gozdarska fakulteta v Ljubljani Milena Čelik ZA NAMI JE 8. MAREC to, aa so delegirale delegate v zbor združenega dela občinske skupščine. Občinske skupščine nosijo vse stroške za delo delegatov v zborih občinske skupščine oziroma v telesih teh zborov in v telesih občinske skupščine. Občinske skupščine nosijo tudi stroške za delo skupin delegatov, ki se sestajajo zato, da delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin SR Slovenije. Za delo na sejah zborov in teles Skupščine SR Slovenije je povračilo urejeno s predlogom družbenega dogovora in sicer tako, da je udeležencem priznan pavšalni strošek do višine ene dnevnice. 3. FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na vprašanje o financiranju krajevnih skupnosti je na republiškem zboru združenega dela odgovorila republiška sekretarka za finance in članica izvršnega sveta Milica Ozbič. V krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in pri drugih zainteresiranih družbenih dejavnikih je na pobudo SZDL Slovenije stekla intenzivna dejavnost za ureditev materialnega položaja na novih osnovah s samoupravnim sporazumevanjem, na podlagi neposrednega odločanja delavcev in občanov o programih krajevnih skupnosti in o sredstvih, ki so potrebna za izvedbo programov. Za sedanji potek akcije je značilno, da delavci in občani široko podpirajo prizadevanja za izboljšanje materialne podlage delovanja krajevnih skupnosti, saj žele ustvariti boljše pogoje za zadovoljevanje skupnih potreb v svojem kraju. Neposredna akcija zainteresiranih družbenih dejavnikov je v sedanjih pogojih najuspešnejša pot za izvedbo te družbene naloge. Pri zveznem svetu za družbeno ureditev analizirajo in usklajujejo stališča republik in pokrajin o položaju in vlogi krajevnih Morda je res preveč govora o 8. marcu. Vendar menim, da se moram tukaj zahvaliti delavskemu svetu GG Bled, ki je ženam naše organizacije združenega dela omogočil izlet za njihov praznik, ko je na svoji seji dne 27.2.1975 odobril sredstva za plačilo stroškov izleta. Koordinacijski odbor sindikata je prosil, da se v ta namen odobri 9. 000, 00 din. Za srečanje smo porabili 9. 034, 00 dinarjev, V soboto, 8. marca se nas je odpeljalo proti Štajerski 47. Za zabavo je poskrbel tov. Mlakar Silvo, predsednik DS. Šofer avtobusa pa ima vse zasluge za srečno vožnjo. Čeprav je nekatere spremljala slabost, smo se dobro razpoloženi že ob deveti uri ustavili pred Slovenskim domom v Rogaški Slatini.' Tu smo dobili novih moči in se kmalu odpeljali mimo Podčetrtka, Kozjanskega do Kumrovca. Začudeni smo bili ob tako velikem obisku Jugoslovanov v Titovem rojstnem kraju, saj je bilo še parkirni prostor težko dobiti. Avtobus nas je zato za- peljal do spominskega doma ZB in mladine in nas počakal v vasi v bližini Titove rojstne hiše. Spominski dom stoji na hribu ob sami vasi Kumrovec, kamor je speljana lepa asfaltna cesta in peš poti. Nasadi okrog doma še niso urejeni, saj je bil dom dokončan in odprt šele za 29. november 1974. Graditelji doma so začeli z delom 9. avgusta 1973 in svoje delo zaključili do 29. novembra 1974. V tem kratkem času so za obsežno gradbeno delo porabili 105 milijonov 500 tisoč dinarjev. To je velik uspeh ne samo izvajalcev del, temveč tudi naše družbe, ki je zbrala tako velika sredstva. Pri tem je sodelovalo preko 10 milijonov darovalcev. Pri gradnji sami pa je bilo poleg glavnega izvajalca del GP Tehnika iz Ljubljane udeleženih še preko 50 delovnih organizacij s področja gradbeništva in instalacij ter obrtništva iz vse Jugoslavije. S tako veliko akcijo je nastala stavba s preko 7. 000 m2 pokritega in preko 2. 500 m2 odprte- marca v Kumrovec ga gradbenega prostora. Stavba je praktiCno razdeljena na tri sestavne dele, ki so arhitektonsko povezani v eni zgradbi, Ti deli so: Studijski, družbeni in stanovanjski. Študijski del obsega kongresno dvorano z 270 sedeži in kinoprojektorjem, dve mali dvorani po 40 in 60 .sedežev, knjižnica, čitalnica, kinoteka, fonoteka in vsi ostali prostori, ki so potrebni za študijsko delo. V družbenem delu je kuhinja s kapaciteto 300 obrokov, zaprta restavracija s 150 mesti, samopostrežna restavracija s 70 sedeži, na terasah pa je prostora za 100 sedežev. V tem delu je tudi zaprt bazen za kopanje. Zelo prijeten je tudi a-peritiv bar, kjer smo tudi me s težavo dočakale ob preveliki gneči nekaj okrepčilne pijače. V stanovanjskem delu pa je 62 sob s 130 posteljami. V tej stavbi se bodo zbirali borci NOB in mladina Jugoslavije, kjer bodo obujali spomine na naše težke in slavne dni narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Tam bodo proučevali in naprej razvijali marksistične misli in razpravljali o nadaljnjih poteh razvoja naše socialistične' in samoupravne družbe. Ogledali smo si tudi Titovo rojstno hišo, ki je bila za takratne čase, ko je Josip Broz preživljal svojo mladost, lepa stanovanjska hiša z lepo razporejenimi prostori. Danes je stavba muzej, v katerem so predmeti iz časov Titove mladosti še dobro ohranjeni. Z ogledom Kumrovca smo sorazmerno pohiteli, saj nas je avtobus ob 12,30 uri že odpeljal proti Stubicam. Želeli smo sl ogledati spomenik Matije Gubca. Presenečeni smo občudovali lepo Hrvatsko Zagorje, To je krasna pokrajina z mnogimi novimi stanovanjskimi hišami in vikendi. Lastniki vikendov so po vsej verjetnosti Zagrebčani, ki se želijo v prostih dneh ogniti mestnemu vrvežu in naužiti svežega zraka. Peljali smo se mimo Stubiških toplic; to je majhna vasica z mogočnim novim hotelom "Matija Gubec". Kmalu smo z glavne ceste zavili do nizke, dobro ohranjene Gubčeve rojstne hiše, pred katero še danes stoji košata lipa. Pod njo so se zbirali vaščani na vsakdanji klepet in iz njihove srede se je kasneje pod vodstvom Matije Gubca rodil tudi kmečki upor. Od tu smo se odpeljali še k spomeniku kmečkim uporom, ki stoji na nasprotnem hribu, tja je speljana lepa asfaltna cesta. Ko smo izstopile iz avtobusa, smo ostrmele nad veličastnim spomenikom, ki ga je obsevalo prijetno zimsko sonce. Takrat smo si zaželele odnesti s Beboj spominski posnetek naše prijetne družbe. Žal doma nismo pomislili na fotografski aparat. Prosila sem prijaznega obiskovalca z Reke, ki je prav tako kot mi občudoval ta spomenik, da nas je fotografiral. Naglo smo se postavile skupaj in čez štirinajst dni sem že dobila negativ z Reke. Danes ima vsaka udeleženka sliko oz. spomin na prijetno srečanje ob Gubčevem spomeniku. Pot nas je potem peljala mimo Zagreba v Catežke toplice. Tu smo se ob napovedanem času znašli v restavraciji ob lepo in dobro pripravljenem kosilu. Nekatere smo se po kosilu preoblekle v kopalne obleke in se kopale v zelo čistem bazenu z različno toplo vodo. Čeprav smo nameravali ogledati še del Dolenjske, nam je zmanjkalo časa. Ob povratku smo se ustavili še na Otočcu, kjer smo nekaj časa posedeli v prijetni grajski restavraciji in se preko temno zelene Krke vrnili v avtobus. Prepričana sem, da tudi na vožnji proti domu ni bilo nobenemu dolgčas, saj sta naš Silvo in Rezka neutrudno skrbela za kratkočasje. Vsem možem, ki so na delavskem svetu dali svoj glas za uresničitev našega prvega izleta, ki je bil posvečen le ženam, se še enkrat najlepše zahvaljujem. Igr* j Prvo redčenje v odd. 15 c na Rovtarici - foto Veber I. Skumavec Jože, dipl. ing. Vsako novost v vsakdanjem življenju ali v službi sprejema Človek z veliko opreznostjo in dvomom. Boji se: - novosti - spremembe vpeljanega načina dela - nezaželjenih ugotovitev - izgube položaja v hierarhični lestvici - nezaposlenosti. Večina delovnih organizacij v Sloveniji, ki uvaja ali že obdeluje podatke z računalnikom, je notranjo organizacijo le malo spremenila. Najpogosteje organizirajo samostojne službe za obdelavo podatkov, v nekaterih organizacijah pa je ta služba podrejena kateremukoli formiranemu oddelku, odvisno od subjektivnih vplivov in rasti računalniške službe. Delo tako organizirane AOP službe se po usposobitvi delavcev prične pri uvajanju računalniške obdelave v informacijskem podsistemu ali le v delu podsistema. Po določeni dobi priprav in uvajanja je prvo delo izdelano tako, da je primerno za praktično uporabo. Ker pa uporabnik informacij (komerciala, računovodstvo itd..) nè pozna računalništva, mora redne obdelave z izdelanimi programi obdelovati AOP služba. Isto se dogaja pri nadaljnjih obdelavah, le da priprave novih obdelav trajajo dalj časa, ker se nekaj delavcev AOP službe ukvarja z rednimi obdelavami. To traja toliko časa, dokler AOP služba ni popolnoma zasičena z rednimi obdelavami in dokler ne zmanjka časa za pripravo novih. Do te zasičenosti ne pride tako kmalu, če se povečuje število delavcev v AOP službi. Uporabniku, ki podatke pripravlja, ostane računalnik enako tuj kot v samem začetku, zato dela izključno po navodilih izdelovalca projekta. Navodila pa so vedno le okvir za vsebino kreativnega dela posameznika. Ker pa uporabnik premalo pozna delo z računalnikom, se v teh ok- Predlog za organizacijo AOP službe virih giblje togo po dodatnih navodilih. S podatki izpolnjene obrazce prejme AOP služba, ki pa ne pozna trenutnega stanja poslovnih dogajanj pri uporabniku. Zato sprejemanje sprememb in vnašanje teh v programe porabi veliko časa. Podatke pripravlja uporabnik, obdeluje pa jih AOP služba. Tu nastajajo izgube. Zaradi napak in počasne priprave podatkov rezultati kasnijo. Vzrok temu je nepoznavanje problemov za pripravo in zbiranje podatkov AOP službe in nepoznavanje dela z računalnikom uporabnika. Delo uporabnika se je z vpeljavo računalniške obdelave spremenilo, zato je v takem primeru treba izdelati novo sistemizacijo delovnih mest. Drugačen pa je način pripravljanja, vpisovanja in popravljanja napačnih podatkov. Karkoli želi uporabnik ugotoviti na osnovi arhiviranih podatkov, mu mora pomagati AOP služba. To pa je gotovo manj primerno kot pri ročni obdelavi, kjer je vse lahko opravil uporabnik sam. V bližnji prihodnosti se bomo pri taki organizaciji srečali z naslednjimi težavami: - dostop do podatkov bo imela samo AOP služba - ker bo AOP služba opravljala redne obdelave, ji bo zmanjkalo časa za nove projekte - zaradi nevsklajenosti zbiranja in obdelave podatkov ne bo za-željenih uspehov - želja vseh služb po takojšnjih informacijah bo pritiskala na AOP službo, zato bodo fluktu-acije pogoste, to pa lahko povzroči propad obdelav in arhiva. Zaradi tega predlagam naslednjo organizacijo AOP službe: XXX - delovno mesto, ki zahteva osnovno znanje o računalništvu (samostojna u-poraba izdelanih programov) Delo službel - proučevanje informacijskega sistema - izdelava novih projektov za računalniško obdelavo podatkov - izboljšava že vpeljanih obdelav z računalnikom - širjenje računalniškega znanja uporabnikom - priprava hardware za normalno delovanje - prenos podatkov na računalniške kartice. Tekoče obdelave pripravlja in izvaja uporabnik na računalniku z izdelanimi programi. Zato tudi sam uporabnik vodi evidenco o arhiviranju podatkov in ostalih zbirov. V. ta namen mora AOP usposobiti vsaj enega delavca pri uporabniku. Usposabljanje naj poteka med izdelavo določenega projekta za delavce, ki na tem področju že delajo, za pripravnike s srednjo šolo pa naj 12 bi predpisali določeno dobo za delo v AOP službi. Tako bodo delavci povečali svoje znanje o računalništvu in bodo sami usposobljeni za pripravo tekočih obdelav uporabnika. Prav tako bodo nosilci informacijskih podsistemov, ki bodo skrbeli za zbiranje, opisovanje in obdelavo podatkov. Tako bo delo, ki bi ga pri današnji organizaciji opravljala uporabnik in AOP služba, v celoti prevzel uporabnik. Ta pa je seznanjen z vsemi tekočimi problemi pri zbiranju podatkov in s spremembami, ki lahko vplivajo na obdelave. Isti bo poznal tudi potek obdelave in bo vse spremembe in tok podatkov laže in bolj smiselno vključil v informacijski podsistem in s tem pomagal k ažurnim In toč-nejšim rezultatom. Uporabnik bo tako sam imel dostop do vseh podatkov in informacij in vse delo ostane v okviru službe (sektorja). Pri fluk-tuaciji bo nadomestitev lažja, ker bo znanje o računalništvu razširjeno v vseh službah in ne samo v AOP. AOP služba pa bo imela čas za izdelavo novih in izboljšavo že vpeljanih projektov. «n» - • — - rs» Majda Loncnar, dipl. agronom Gospodinjski tečaj V okviru lanskoletnega programa o izobraževanju kmečkih žena smo morali organizirati gospodinjski tečaj za kmetice iz Bohinja. V letu 1974 tečaja nismo mogli pripraviti, ker ni bilo predavateljev in primernega prostora za izvedbo tečaja. Dne 24. januarja 1975 smo poklicali na informativni sestanek kmečke gospodinje in predavateljici, ki sta tečaj vodili. V šoli dr. Janeza Mencingerja se je zbralo več kot 70 kmečkih žena. Take udeležbe nismo pričakovali. Kaj storiti, ko vemo, da za uspešen in kvaliteten potek tečaja ne moremo sprejeti več kot 30 tečajnic. Odločili smo se, da 37 udeleženkam omogočimo začetni tečaj iz gospodinjstva v spomladanskem času. Ostale smo poslali domov z obljubo, da pridejo na vrsto jeseni. Visoko udeležbo lahko pripisujemo dejstvu, da tovrstnih tečajev ni bilo že od NOB in da kmečka žena čuti potrebo po napredku. Tečaj sta vodili tov. Podjedova in tov. Kapusova. Pestro pripravljen program je obsegal 60 ur dela. Gospodinje so se učile sodobnega kuhanja, pripravljanja pogrinjkov za goste, sestavljanja obrokov. Poučili so jih o smotrnem izkoriščanju doma pridelane zelenjave, o uporabi hlodovine, o uporabi hladilne skrinje, seznanili so jih z novostmi gospodinjskih aparatov in o organizaciji dela v družini. Ing, Korber je tečajnicam predaval o turizmu na vasi, o njegovem pomenu kot dodatnem viru dohodka na usmerjeni kmetiji. Kmečke žene so vestne obiskovale tečaj, brez izostankov. Konec marca so tečajnice pripravile slovesen zaključek tečaja. Nanj smo povabili tovariša direktorja GG Bled, ravnatelja os- novne šole Bohinj, nekatere predstavnike občine Radovljica in člane Centralnega sveta kmetov - lastnikov gozdov. Tovariš direktor je pozdravil vse navzoče. Zahvalil se je tečajnicam za skrbno pripravljen in bogat pogrinjek, povedal nekaj o pomenu tega tečaja za Bohinj in podelil gospodinjam diplome za opravljeni tečaj. V prijetni družbi smo se zabavali Na zaključku so kmečke žene prosile, da jim organiziramo enodnevni izlet. Na CSKLG smo sprejeli sklep, da jim željo izpolnimo. Ob koncu zapisa naj povemo, kako smo finančno izpeljali tečaj. Sredstva za tečaj smo rezervirali že lansko leto na skladu skupne porabe zasebnega sektorja. Celotni stroški so bili 13.446, 30 din. 1/3 stroškov krijejo gospodinje same, 1/3 sklad za kmetijstvo pri Sob Radovljica in 1/3 sklad skupne porabe obrata za kooperacijo. Priloga: obračun stroškov _presBkl____________________________________________is OBRAČUN TEČAJA ZA KMEČKE GOSPODINJE V BOH, BISTRICI Milenkovič Boro, dipl. ing. 1. Uporaba prostorov v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja 1. 700, 00 din 2, Predavateljske ure: Podjed Metka 50 ur à 50, - din 2. 500, 00 din Kapus Mara 50 ur ä 50,- din 2. 500, 00 din Korber Branko, dipl. ing. 5 ur & 5o, - din 250,00 din SKUPAJ: 5. 250, 00 din 3. Družbene dajatve (20, 5 % prisp. intelekt. storitev) 1.076, 25 din 4. Prevozni stroški: Podjed Metka 140 km ä 1,30 din 182,00 din Kapus Mara 704 km & 1,30 din 915,20 din SKUPAJ: 1.097,20 din 5. Vrednost nabavljenega materiala za tečaj": V trgovini (po računih) 2. 269, 25 din Vrednost prinešenega materiala 2. 053, 60 din SKUPAJ: 4. 322, 85' din SKUPAJ STROŠKI: 13.446,30 din RAZDELITEV STROŠKOV: 1. Lastna udeležba tečajnic (37 x 130,- din) 4. 810, 00 din 2. Sklad za kmetijstvo pri Sob Radovljica 4. 318, 15 din 3. Sklad skupne porabe obrata za kooperacijo pri GG Bled 4. 318, 15 din SKUPAJ: 13.446, 30 din Rasingerjeva domačija je v notranjosti pripravljena na sprejem gostov S potovanja po Sovjetski zvezi Zbralo se nas je sedem iz vseh TOZD in odpotovali smo na strokovno - poučno ekskurzijo v Sovjetsko zvezo. Radovedni in nestrpni, da bi se seznanili z razsežno deželo, smo oblačnega 1. aprila odleteli preko Beograda v Moskvo. Skrb, če smo zadosti napravljeni za hladno rusko pomlad, je bila odveč. Ko smo prileteli v Moskvo, ni bilo ne snega in ne mraza. V severnih krajih Rusije je bil letošnji začetek aprila najbolj topel v zadnjih 100 letih. Na letališču smo dobili še ruskega vodiča, ki je govoril srbsko-hrvaško. Takoj nam je postal simpatičen, ker je znal jedrnato in duhovito pojasnjevati, kar smo videli ali vprašali. Ker je bil osnovni cilj našega potovanja ogled lesnega kombinata v Petrozavodsku, smo se iz Moskve že isti večer napotili s spalnikom preko Leningrada v glavno mesto gozdnate republike Karelije. Po dvojezičnih napisih v finskem in ruskem jeziku smo ugotovili, da živi v mestu veliko Fincev. Kombinat, ki leži na obali jezera Onjega (ki je po velikosti drugo v Evropi), oskrbujejo s surovino pretežno borovi gozdovi. Les splavarijo po rekah, kanalih in jezeru do kombinata. Ker so vodne poti od oktobra do maja zamrznjene, nakopičijo pred zimo zalogo 200. 000 m3 lesa, tako da brez zastoja predelajo 1.000 m3 dnevno. Večji del lesa predelajo v gradbene sorti-mente in izvažajo največ v Holandijo. Celo k nam zaide nekaj karelijskega lesa. Kombinat izdeluje tudi pohištvo, vendar izključno za nezasiten domači trg. Po ogledu smo imeli konferenco s prijaznim direktorjem 2. 100 članskega kolektiva, ki je rad odgovarjal na vsa naša vprašanja. Tekom dneva smo si ogledali znamenitosti mesta, čigar okolica in otoki privabljajo poleti na stotisoče izletnikov. Če ne bi bilo ledu, bi se tudi mi zapeljali z eno od belih ladij po jezeru. Po povratku v Leningrad smo se nastanili v 14 presekL to. Gradnje individualnih hiš tudi v Moskvi nismo opazili. Po parkih je pogosto videti pse, ki jih gospodarji vodijo na sprehod. Ljudje zelo kupujejo in je v trgovinah gneča kot pri nas pred desetimi leti. V urejeni vrsti tujih turistov, ki so ji dali prednost pred vrsto domačinov, smo stopili v 1-eninov mavzolej iz temnordečega marmorja. Lenin leži v steklenem sarkofagu, ki ga dnevna svetloba razsvetljuje od zgoraj. V temnem marmornatem prostoru je vtis nepozaben. Obisk v Kremlju in njegovih 6c živih "car-jev : car - topa in car - zvona", smo posvetili nekaj ur. Za nas gozdarje je vodič organiziral natančen ogled paviljona gozdarstva, ki zavzema poseben prostor med paviljoni, kjer prikazujejo dosežke sovjetske tehnike. Po velikih fotografskili panojih smo ugotovili, da so največjo pozornost posvetili sodobnim, velikim strojem in načinom dela, ki zahtevajo najmanj delavcev (v Sovjetski zvezi je pomanjkanje delovne sile problem in so zaposlili naknadno 7 milijonov upokojencev). Stroj št. 1 pri izkoriščanju gozdov je veliki traktor goseničar z enim voznikom, ki sam podira, veže in naloži več celih dreves. Sečnja poteka v kulisah ali robno. Film, ki so ga zavrteli o delu tega stroja, je im-presioniral slavonske gozdarje, ki so bili z nami in so takoj povpraševali o možnosti nakupa. Na Gorenjskem in sploh v hribovitih krajih pa takšnega stroja brez ozira na način Bečnje ni moč uporabljati. Od motornih žag je omeniti 12 kg težko žago z amortizerjem proti tresljajem. Makete prikazujejo številne možnosti in konstrukcije pri gradnji centralnih skladišč. Pri vseh pa se računa le na zelo dolg les, ne glede na to, ali prihaja po vodi ali po kopnem. Vsaka rešitev pa predvideva velik premični kran za raznašanje deblovine. Ker so ob skladiščih tudi predelovalni obrati, ki predelujejo tudi lubje v gnojila, je izkoristek dovoženega lesa 100%. Pri vzgoji in negi širnih gozdov uporabljajo poljedelske metode. Kvalitetno seme obirajo s pomočjo kamiona, ki dvigne obiralca na jamboru tudi 30 m visoko. Kulture čistijo s traktorji, tako da je mlad gozd po- centru (čeprav je težko reči, kje je v štirimilijonskem mestu center), v nekoliko zastarelem hotelu z lepo kitnjasto fasado, kot jih ima večina leningrajskih palač, ki so bile zgrajene pred I. svetovno vojno. Mesto ni staro. Dal ga je zgraditi znameniti car Peter Veliki, ki ga vsled naprednih idej še danes cenijo. Urbanistični načrt so v 18. stoletju naredili francoski arhitekti. Zaradi širokih pločnikov in ulic s palačami v glavnem enako visokimi so mesto poimenovali Severni Pariz. Na obeh o-balah reke Neve so številne znamenite stavbe, spomeniki, muzeji, ki so zaradi visoke vlažnosti zraka večinoma opremljeni s klimatskimi napravami. Tudi bogato okrašene stare cerkve so lepo ohranjene, vendar pretežno služijo v druge namene (v eni je zimsko drsališče). Nepozaben vtis nam je pustil obisk nekaj meBtnih znamenitosti: zimske palače carjev Ermitaža, križarke "Aurore", trdnjave Petropavlovsk in pokopališča padlih Leningrajčanov. Ob vhodu v Ermitaž nas je vodič opozoril, da se držimo skupaj, če se nočemo zgubiti med številnimi tujimi turisti. Dve url smo porabili, da smo bežno ogledali samo del dragocenih likovnih, kiparskih in obrtniških umetnosti po pozlačenih dvoranah in hodnikih. Na drugi strani reke Neve je kot pandan Er-mitažu petropavlcrvska trdnjava s hladnimi celicami, v katere je carski režim zapiral svoje politične nasprotnike. Nekoliko stran od trdnjave smo sc čez most vzpeli na belo križarko "Auroro" (Zarja), čigar mornarji so veliko pripomogli k zmagi Oktobrske revolucije. V ladji, ki je še sposobna za plovbo, so slike, vsakdanji predmeti, oblačila in orožje posadke iz 1917. leta. Na velikem pokopališču, kjer je pokopan 1 milijon žrtev vojne, smo oddali pošto padlim Leningrajčanom v borbi proti fašizmu. Po povratku v Moskvo, ki je tako velika, da bi zajela vso Ljubljansko kotlino, saj jo je v premeru 40 km, smo se nastanili v hotelu ob najvišjem televizijskem stolpu na svetu, ki ga vidiš z vseh koncev mesta. Ob hotelu je botanični vrt s 360 ha površine, tako da smo imeli najboljši zrak v mestu. Za razliko od Leningrada, ki je v ravnini, leži Moskva na položnih vzpetinah. Na eni je 1812 leta čakal Napoleon na ključe mesta. Namesto ključev pa je dobil sporočilo, da so Rusi Moskvo zažgali. S sprehajališča pri univerzi Lomonosova je izreden razgled na mesto preko reke Moskve in na rekreacijske in športne objekte. Ulice in pločniki so zelo široki, tako da ni gneče kljub številnim taksijem, avtobusom in kamionom. Privatnih avtomobilov, "Lad", je za naše pojme malo, ker se večina meščanov raje odloči prihraniti 8.000 rubljev za nakup stanovanja kot za av- Rešitev za odvoz lubja na central, skladišču v Pivki pri Postojni _presek1______________ đoben koruznemu polju. Zraven paviljona gozdarstva je stal paviljon lovstva, kjer smo občudovali malo in veliko preparirano divjad, ki živi na teritoriju Sovjetske zveze. Posebno zanimanje je veljalo živalim iz skrajnega severa, ki slovijo po dragocenih krznih. Polni vtisov in že nekoliko naveličani velemestnega vrveža smo 9. aprila zvečer pristali na lepo in mirno brniško letališče. Vaje za gašenje z vodo Seznam prireditev SEZNAM PRIREDITEV IN PROSLAV OB 30 - LETNICI OSVOBODITVE V OBČINI RADOVLJICA V LETU 1975 APRIL 2. ,3. april 25. april 26. april 26. april konec me s. SPREJEM ZVEZNE ŠTAFETE MLADOSTI Časovnico in organizacijo prireditev je izdelala OK ZSMS Občinska proslava in podelitev PRIZNANJ OF Program skupaj z ZKPO izdela OK SZDL Orientacijsko tekmovanje mladinskih ekip od spomenika do spomenika, združeno s proslavo ob zaključku tekmovanja Pohod bo v Bohinju, program izdela OK ZSMS, Proslava OF in 30-letnice osvoboditve na Bledu Proslava in svečan sprejem mladih v članstvo ZK Program pripravi komite OK ZKS MAJ 1. maj 4. maj 16-25. maj April, maj TRADICIONALNO SREČANJE DELAVCEV na Šobcu Program pripravi skupaj z ZKPO občinski sindikalni svet PROSLAVA OB OSVOBODITVI ZAPORNIKOV IZ BEGUNJSKIH ZAPOROV Program pripravijo DPO Begunje Proslava v okviru dneva mladosti - KVIZ TEKMOVANJE, na katerem bodo mladi občine Radovljica odgovarjali na vpreganja "30 LET SOCIALISTIČNE OSVOBODITVE" Program pripravi OK ZSMS Športna srečanja v raznih disciplinah v okviru praznovanja meseca mladosti Program pripravi OK ZSMS JUNIJ 15-25. junij SREČANJE PEVSKIH ZBOROV v Zasipu v okviru praz-novanja 50 - letnice KPD Zasip SREČANJE GODB NA PIHALA na Šobcu v okviru praznovanja 20 - letnice godbe na pihala Lesce Organizator ZKPO 22. junij ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV v Domžalah JUUJ 4. julij OSREDNJA GORENJSKA PROSLAVA V OKVIRU PRAZ- NOVANJA 30 - LETNICE OSVOBODITVE v Begunjah Imenovan je organizacijski odbor iz predstavnikov DPO občine in predstavnikov Begunj 20. julij PARADA OB PRAZNOVANJU 90 - LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA BLED 22. julij PROSLAVA V DRAŽGOŠAH in polaganje temeljnega kamna za spomenik v Dražgošah AVGUST 5. avgust OBČINSKI PRAZNIK SLOVENSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU NA KREDARICI Organizator SK Radovljica 30 - LETNICA POŽIGA RA D OVNE Program pripravijo DPO iz Gorij 80 - LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA RADOVLJICA in otvoritev prenovljenega Roblekovega doma na Begunjščici 20. avgust OBČINSKA DELOVNA BRIGADA izgradnja ceste na Podjelje - organizator CK ZSMS Radovljica in KS Srednja vas SEPTEMBER 9. september KOMEMORACIJA OB SMRTI JOŽETA GREGORČIČA v Radovljici in na Vodiški planini NOVEMBER 1.november" KOMEMORACIJA OB SPOMENIKIH PADLIH Program pripravi obč. odbor ZZB NOV in OK ZSMS 29. november OSREDNJA PR06LAVA OB DNEVU REPUBLIKE DECEMBER 22. december AKADEMIJA V POČASTITEV DNEVA JLA Program pripravi OK ZSMS s predstavniki JLA iz Boh. Bele POPRAVEK Na platnici "Preseki" štev. 1/75 smo natisnili delovni koledar GG Bled za leto 1975. Ker se je vanj vrinilo nekaj napak objavljamo ponovno delovni koledar 1975 in vas prosimo, da prejšnjega ne uporabljate. Uredništvo 00 BLED DELOVNI KOLEDAR 1975 ZA DELO NA TERENU 21 20 23 22 20 Pl 21 21 22 23 20 22 ZA DELO V DELAVNICAH IN PISARNAH 22 21 22 23 21 22 22 22 23 24 20 25 O nedelje □prazniki Oprosti dnevi Izdaja delavski svet GG Bled, ureja uredniški odbor: odgovorni urednik Konc Janez, tehnični urednik Lakota Franc in člani: Hafner Zdravko, Korbar Branko in Teankovič Tonči* Tisk Delavska univerza Tomo Brejc Kranj. Naklada 500 izvodov.