ZGODOVINA PLANINSTVA Mojca M. Peternel Uradno glasilo DÖAV Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins V letošnji tretji številki Planinskega vestnika smo lahko prebrali zelo zanimiv prispevek o vzponu in propadu Kranjske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV), v tokratnem prispevku pa bomo na kratko prelistali njihovo uradno glasilo. DÖAV je svojo dejavnost želel približati kar najširšemu krogu ljudi, zato je tudi do 70 odstotkov iz- datkov društva namenil izdajanju publikacij; časopisa Zeitschrift des deutschen und oesterreichischen Alpen- vereins in, lahko bi zapisali uradnega lista društva, Mittheilungen des deutschen und oesterreichischen Alpenvereins. Posamezne številke Mittheilungen so spete v zvezke in so na spletnih straneh innsbruškega arhiva dosegljive sodobnim raziskovalcem planinske zgodovine. Za slovenski prostor je časopis zanimiv predvsem iz dveh vidikov. Prvi se nanaša na dejstvo, da časopis, tako kot društvo, sprva ni bil političen. Pri prizade- vanjih društva in časopisa je šlo za geografsko pove- zovanje in alpsko stvar, ne za politično pehanje, kar objava novic tudi dokazuje. Zaradi družbeno poli- tičnih sprememb pa sta zlasti pred začetkom druge svetovne vojne društvo in časopis postala sredstvo v rokah velikonemške ideje. Drugo dejstvo je povezano s široko razširjenostjo društva in časopisa. Pregled novic namreč kaže, da je poznavanje gorskega prostora segalo geografsko zelo široko. Če vemo, da je glasilo pokrivalo nemško go- voreči srednjeevropski prostor in da sta bili v društvo vključeni tudi podružnici iz Anglije in Egipta, smemo zapisati, da je védenje o takratnem slovenskem vzpetem svetu močno preseglo okvire današnjega skupnega evropskega prostora. Oblika časopisa Kot preberemo na naslovnici prve številke iz leta 1875, je časopis začel izhajati v Frankfurtu, kjer je bil takrat sedež društva. Izhajanje je bilo predvide- no šestkrat letno. Člani naj bi ga brezplačno dobivali v svojih društvih, sicer pa ga je bilo v sedemdesetih letih 19. stoletja moč kupiti tudi v knjigarnah po ceni 4 marke oziroma 2 fl. Če vemo, da je bila istega leta polletna naročnina z dostavo po pošti za osrednji La- ibacher Zeitung 7,50 fl, vidimo, da cena društvenega časopisa ni bila nizka. To in dejstvo, da je bil pisan v nemščini, je pomenilo, da je bil namenjen omejene- mu krogu bralcev v slovenskem prostoru, ozkemu delu meščanstva, ki se je zanimalo za planinstvo. Zaradi vse širše dejavnosti društva in podružnic je od leta 1881 naprej časopis izhajal vsakega 20. v mesecu, z letom 1885 dvakrat mesečno, v zadnjem obdobju pa le še enkrat mesečno. Uredništvo Uredniki glasila takratnemu slovenskemu prostoru niso bili neznani, o čemer je poročal tudi Planin- ski vestnik. Prvi urednik Mittheilungen je bil nemški kemik in alpinist dr. Theodor Peterson iz Frankfur - ta, sicer tudi prvi predsednik DÖAV. Leta 1877 ga je nadomestil raziskovalec Alp alpinist Theodor Trau- twein, ki je dal glasilu bolj literarni značaj. Še bolj v to smer je glasilo vodil novinar Johannes Emmer, ki je urednikoval štiri leta, od 1885  dalje. Najpo- membnejši pečat pa je glasilu dal alpinist in trgovec Heinrich Heß, ki je leta 1889  prevzel uredništvo, in ga vodil vse do leta 1919. Po pisanju Planinske- ga vestnika je časopis v tem obdobju začel "zavze- Naslovnica uradnega lista nemško- avstrijskega planinskega društva DÖAV iz leta 1875 Vir Historisches Alpenarchiv 61 junij 2022 PLANINSKI VESTNIK mati stališče do slehernega pojava v planinstvu in alpinizmu, postal je planinska dokumentacija, ki je tvorila osnovo sleherne planinske knjižnice." Heß je bil s srcem predan alpinizmu, leta 1877 je brez vodnika osvojil Veliki Klek, pozneje tudi Matterhorn. Kot alpinistični pisatelj je deloval 42 let in imel pri tem najstrožje zahteve glede izražanja in čistosti jezika. Imel je prirojen občutek, da je med prispelimi dopisi in eseji vedno izbral pravega. Leta 1920 je uredništvo glasila prevzel alpinist Hans Barth, ki ga je vodil do njegovega zatona leta 1938. Morda gre pred podrobnejšimi zapisi o novicah iz slovenskega prostora zapisati, da je bil med sodelavci tudi šolnik Josef Vesel, član glavnega odbora kranjske podružnice v obdobju 1892−1901. Življenje glasila društva bi lahko razdelili na tri obdobja, in sicer na obdobje do prve svetovne vojne, obdobje prve svetovne vojne in obdobje med vojnama. Pred prvo svetovno vojno V prvem obdobju je glasilo tiskalo okrožnice cen- tralnega odbora, različne znanstvene in potopisne prispevke, poučne spise za gorohodce, denimo o prehranjevanju, planinski opremi ipd. Časopis je sorazmerno s povečanimi prizadevanji centralne- ga odbora in podružničnih odborov vse pogosteje prinašal poročila o gradnji koč, planinskih poti ter njihovem markiranju in postavljanju smerokazov. V glasilu najdemo marsikaj, med drugim sezname nesreč, sezname preminulih članov društva in sezname planinske literature. Novice iz slovenskega prostora so se kljub obstoju več podružnic DÖAV najpogosteje dotikale delova- nja Kranjske sekcije. Spekter novic je od prvih skro- mnih in precej enoznačnih prispevkov, v skladu z vse bolj razvejano dejavnostjo društva, postajal pestrejši. Če je bila v prvem letu izhajanja časopisa objavljena le novica o predavanju, ki ga je podružnica pripra- vila na temo koliščarjev, se je število novic z leti po- večalo in je leta 1893 doseglo številko dvanajst. Leta 1882 je bila večina novic v zvezi s Kranjsko sekcijo povezana z organiziranimi predavanji, zadnje novica pa se je nanašala na vzpon na Grintovec. Potem ko je bila leta 1877 zgrajena prva koča Marije Terezije pod Triglavom, je bilo s tega območja bistveno več obvestil. Nasploh se je z odpiranjem koč v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških Alpah število pri- spevkov povečalo. Poleg obvestil, ki so se dotikala konkretnih dejavno- sti, so gotovo omembe vredni daljši prispevki Johan- nesa Frischaufa in Juliusa Kugyja. Med naslovnimi članki gre zagotovo omeniti tudi leta 1901 objavljeni prispevek davčnega strokovnjaka, sicer pa dolgole- tnega predsednika Kranjske sekcije, dr. Rudolfa Ro- schnika o poteh, ki so vodile k Vosshütte (današnja Erjavčeva koča na Vršiču) in od nje. Čeprav pisci novic v tem obdobju niso znani, gre domnevati, da je avtor večine prav Roschnik. Znan je denimo njegov dopis o prvem vodniškem tečaju na Slovenskem, ki ga je Kranjska sekcija organizirala leta 1894 v Moj- strani. Med vojno Časopis med prvo svetovno vojno ni prenehal izha- jati, saj je uredniški odbor menil, da "… čim dlje traja vojna in čim dlje naši člani ne morejo biti aktivni v Alpah, tem bolj je potrebno, da občutek skupne pri- padnosti krepijo naše društvene publikacije." Izha- janje glasila je v tem obdobju oteževalo povečanje Del zemljevida obsežnega območja iz leta 1891, na katerem so označeni sedeži sekcij DÖAV. Na Kranjskem (desno spodaj) so tedaj delovale Kranjska sekcija v Ljubljani, Küstenland v Trstu, Görz v Gorici, Cilli v Celju in Marburg v Mariboru. Vir Mittheilungen des DÖAV 62 stroškov tiska in dela. Da bi dobili potreben papir in ostala sredstva, je bilo treba precej napora in iz- najdljivosti, mnogokrat je bil natis odvisen celo od podarjenega materiala. Delo je hromilo pomanjka- nje usposobljenih delavcev, ponavljajoče se blokade pošte in tovora ter neizmerna rast cen. Številke ča- sopisa v tem obdobju odražajo duh časa in resnih sprememb v združenju. V primerjavi s časom pred vojno je prišlo tudi do radikalizacije jezika in vsebine. Časopis je omejil izhajanje, namesto 24 številk jih je izšlo 12, poleg tega je bil vsebinsko podvržen cenzuri, ki je omejevala poročanje in upočasnjevala produkcijo. Informacije o boju, življenju in dejavno- stih vojaških uniform v visokogorju, ki so jih zahte- vali bralci, je bilo kljub koncesiji najvišjih vojaških oblasti mogoče posredovati le delno. Poleg vsega se je spremenila zunanja podoba, saj so Mittheilun- gen od začetka vojne do svojega zatona izhajale v tiskani gotici. Časopis je za čete, ki se bojujejo v gorah, pozival k prostovoljnim prispevkom. Predvsem so potrebovali gojzarje, palice, cepine, vrvi, očala, nahrbtnike, svetil- ke itd. V glasilu najdemo imena članov DÖAV, ki so padli v bojih. Kranjska podružnica oziroma novice, povezane z njo, so bile redke, redno pa v objavljenem seznamu podružnic. Iz slovenskega prostora gre med redkimi objavami omeniti novico o nesreči 55-letnega vodnika Franca Urbasa iz Mojstrane. Z njim je bil namreč pokopan zadnji član iz skupine prvih (izobraženih) vodnikov na Slovenskem. Poročanje med obema vojnama V obdobju med vojnama so se poleg rednih rubrik pojavljale nove, ki so se navezovale na mlade po- hodnike, v glavnem pa se je časopis skušal držati ustaljene poti in še naprej tiskal poročila podružnic društva, se spominjal pomembnih članov, pisal o planinski opremi, varovanju okolja, nesrečah itd. V časopisu je bilo natisnjenih vedno več oglasov o planinski opremi, gostinskih obratih, transportnih sredstvih, zavarovalnicah, fotografskih aparatih, sončnih kremah, farmacevtskih firmah itd. Nasploh je bilo tudi več slikovnega gradiva. Po koncu prve svetovne vojne so novice, povezane s slovenskim prostorom, po pričakovanju redke, saj podružnic DÖAV v našem prostoru ni bilo več. Zadnje obvestilo Kranjske sekcije je bilo namenjeno članom, in sicer ravno v zvezi z obravnavanim glasi- lom, za katero je bilo nemogoče organizirati razde- ljevanje, zato so ga člani prijeli po pošti iz Münchna. Med daljšimi zapisi o naših gorah izstopata dva. Prvi je potopis nekega dunajskega turista na Vrtačo. Drugi, verjetno privlačnejši za takratne bralce, je iz leta 1926 in je nastal na podlagi osebnih izkušenj člana münchenske podružnice. Avtor je z zapisom želel preprečiti, da bi nekdanje avstrijske alpske pokrajine na Kranjskem (v Sloveniji), torej Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške Alpe, ki so jih pred vojno odprle in urejale aktivne podružnice Alpen- vereina, šle v pozabo. Poleg opisa lepot, ki se lahko merijo s katerim koli drugim območjem Vzhodnih Alp, in natančnih geografskih opisov, je navedel vse koče, izhodišča in čas, ki je potreben za hojo do koč. V zvezi s hrano je poudaril, da so cene nižje kot v Nemčiji in Avstriji, količina in kakovost pa precej boljši. Zanimive so tudi njegove izkušnje s prebi- valci. Po njegovem gre večinoma za slovenski živelj, razen v Bohinju, kjer se zdi, da ljudje bolje govorijo nemško kot slovensko. Kljub slovenskemu poreklu prebivalstva se nemško govoreči planinec povsod lahko precej dobro znajde. Zaton časopisa S priključitvijo Avstrije k Nemčiji 12. marca 1938 in s preimenovanjem društva je tudi glasilo poslej iz- hajalo kot Mittheilungen des deutschen Alpenvere- ins. Sprememba imena in naklonjenost velikemu dogodku je že v prvi številki nakazovala prihodnjo politiko glasila. To se je postavilo izrazito na stran uradne nacistične politike in lahko bi zapisali, da so bile Mittheilungen do svojega zatona politično glasilo oblasti, ki je bilo sicer še vedno namenjeno objavlja- nju planinskih vesti, a strogo v velikonemškem duhu. Zadnja številka glasila je izšla 5. decembra 1938. Po ustanovitvi Avstrijskega planinskega društva (ÖAV) leta 1945 je prva številka Mittheilungen des Oester- reichischen Alpenvereins izšla na Dunaju, od leta 1948 naprej pa je izhajala v Innsbrucku. m V navezi – razgled na gore vsako prvo nedeljo ob 14.30 na Prvem PLANINSKI VESTNIK junij 2022 63