Sten. 347. ms. Letnik XI. 17'raja vsaH dan, tudi ob nedeljah in prazniki*, ob 5 zjutraj. Lrctiniftvo: Li ra Sv, Fri^liška A»ikega SL 20, 1. r d«ptsl naj se pcSljajo uredništvu lista. Ne*r«nfetranJ nidstr. -/Vri p'.s*ni /fe'"«t % prejemajo In rokopisi se ne vračajo ::disntei: n odrororni urednik Štefan Godina. Lastnik ^J"*0**! ! - .Edinost« — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t t ~ »jenim poroitvoffl v Trstu, ulica Sv. Frančiika A*sfce*a M. Telefon uredniltva in oprave #cev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo leto.......K 24.— Z* pol leta ...».................• IZ.— za fri mesece......................S"-- m nedeljsko izdajo aa cdo leto....... /a pol leta .............. P»iiacsir ItIke .Edinosti* se prodajajo po ? vinarjev.-zaslarde. ttertike po« 10 vtnajje* Oglasi se rafunaro na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.- vaaka nadaljna vrsta.......: ... . 1-» Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnl oddelek .EdinosU«. drobil«* ta reklamacije se pofiljajo upravi lista. PlaCuje se |J »pravi .Edinosti". - Plača in to« se v Trku! Uprava In mseratnl oddalek se nahajata v u^d Sv PniJlflra Asilkega S- 20. - PoStnohranitaltei t^unl 84 L i" Pregled najnovejših dogodkov. Italijanska fronta. — Italijanske akcije v .1; dikarijah. Posamezni napadi odbiti. Ob-i- rcljevanje Gorice. Srb>ko bojišče. — Naše čete z nasko-V rn zavzele črnogorsko postojanko pri \ jni Gori. 2.300 ujetih. Popoln poraz I -ancozov in Angležev v Macedoniji. Rusko bojišče. — Nič novega. Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih <: ^odkov. f jirška bojišča. — Položaj v splošnem iieizpremenjen. Razno - Grška umakne ćete iz solunskega okrožja. — Juanšikaj kitajski cesar. I avsfrilsko-ltaliia&skega bojišča. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se objavlja: I i. decembra 1915, opoldne. Delovanje Italijanov v Judlkarijah se nadaljuje. Posamezni manjši napadi sovražnika so bili odbiti. Ob cesti v St. Petru se nahajajoči del Gorice je bil zopet obstreljevan. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. Italijanska zbornica. ki vi 13. (Kor.) Zbornica je nastopila počitnice do 1. marca 1916. Pred odgo-ditvijo je izjavil ministrski predsednik Sulandra, da je prepričan, da žele vsi potnici brez izjeme časten in vreden mir, ki ga je mogoče doseči samo potom zmage. Vsi morajo v dosego končnega cilja složno prispevati po svojih močeh. Vlada bo delala neutrudijivo, da napravi dušo naroda odporno. Ministrski predsednik je končal s pozdravom na čete, brodovje in kralja. ___> naši letalci na Jugozapadu. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Krajevne razmere na naši bojni fronti proti Italiji so stavile letalskim poizvedovanjem naloge, ki pripadajo pač najtežavnejšim vse svetovne vojne. Povprek preko letalne smeri ležeča pogorša Alp, ki se v dozdevno nepremagljivih kulisah zoperstavljajo vsakemu poizvedovalnemu poletu, silijo naše letake, da morajo opazovati iz višav, ki so biie dosiej popolnoma nove za vojno poizvedovanje. Poleg gorskih višin, ki se dvigajo povprečno do 3000 metrov, je treba računati tudi s sovražnikovim delovanjem.' ki prihaja do veljave s svojo artiljerijo s postojank, ki so nad 2000 metrov visoko gori, in s pehotnimi ter stroj-nopuškniini oddelki, ki se nahajajo na najvišjih vrhuncih. Ob normalnih razmerah, kakor so n. pr. na soški fronti, se vrše poizvedovanja iz višine 1500 do 2000 metrov. Ce se računa ista višina za polete čez Alpe, bi bila to povprečna letalna vi-šii t okoli 5OO0 metrov. Ker piloti seveda ne lete vedno v takih višavah, temveč se morajo spuščati globoko doli, so tudi posebno izpostavljeni nevarnosti, da jih zadenejo. Terenske razmere tudi zahtevajo brezpogojno zanesljivo delovanje motorja Aro bi motor odpovedal kedaj iz tehniških vzrokov, ali bi ga sovražne krovlje pokvarile toliko, da bi ne mogel vee delovati, potem je skoraj popolnoma izključeno, da bi mogel letalec pristati za silo. Doline so v dnu povprečno široke komaj 200 metrov in rastejo po njih gosti gtzdovi; planot na vrhovih apnemških hribov ni. tako, da more letalo zdrkniti na tla samo v širših dolinah, ki pa se nahajajo največkrat šele v veliki razdalji od fronte. Metereologične razmere v gorovju so take, da se kar naenkrat stvarjajo megla in oblaki, pilota, ki se vrača domov, pojavlja večkrat pred popolnoma nepričakovano nalogo, da mora iz višave 4000 metrov nrodreti skozi oblake, kar lahko po v z roči veliko nevarnost, da se letalo razbije ob strmih gorskih grebenih. I udi na severu \elikega povprečnega razora, ki ga tvorita Rienza in Drava, so gorovja, ki seeaio daleč v normalno lego oblakov in so povod, da se morajo letala spuščati na tla v tem ozkem prostoru med severom in jugom. Vpliv vetra povzroča popolno negotovost hitrosti in poletne smeri. Skladi oblakov, ki so debeli do 600 metrov, ne dopuščajo druge orijentacije, kot one s kompasom. Letanje po onih redkih povprečnih dolinah, kjer je polet mogoč v manjših višavah, pa je izključeno zaradi velike razsežnosti zasedenih podolžnih grebenov in tudi zato, ker se mora zaradi hribov, ki omejujejo delinc, tudi tu trajno letati v velikih višavah. 2e meseca oktobra, v času, ko so bile večinoma Še vse gore brez snega, je bil mraz tako velik, da je bila razlika med temperaturo v dolini in v višavi 31 stopinj. Meseca novembra, ko je sneg obležal že do višave 800 metrov, je temperatura znatno padla in je prihajala vedno bliže ininimu 37 stopinj. Kake zahteve stavi potem v takem mrazu takle vijakov veter pilotom in opazovalcem, more i>ojmiti sar » iisii. ki p^zna letanje v gorovju. P idnoma različno ogreva solnce sever. jo in južna pobočja gora, preko kate- rih se mora vedno letati zaradi ozkih do-. lin. To neprestano pretakanje zraka je vzrok najhujšim vetrovnim sunkom, vsled katerih so padci po 150 metrov nekaj vsakdanjega. Tudi nepremagljiv pritisk odzgor preprečuje večkrat vsak vzlet in tako tudi potem opazovanje. Iz teh tehtnih vzrokov se tudi doslej ni noben Italijan upal čez pravo gorovje in se pač tudi ne bo upal nobeden, če popolnoma ne iz-premene svoje navade, da poizvedujejo samo toliko preko fronte, da morejo v sili še zdrkniti na tla za svojimi črtami. Težave, s katerimi se morajo boriti o-pazovalci, so tudi v najožji zvezi s talnimi razmerami. Vsled narinjene nam velike letalne višine se vidijo postojanke zelo zmanjšano in obrisi zaradi pogostoma nastopajoče gorske megle zelo nejasno. Globoke doline od severa proti jugu in zapada proti vzhodu zahtevajo za poizvedovanje v majhnem obsegu po dva poleta ob popolnoma različnih dnevnih časih, ker so, če jih ne obseva solnce, v temni senci in se ne vidi dosti v njih. Široki predeli so pokriti z gozdom, ki na južnih pobočjih sega do 1900 metrov visoko in tako večkrat zakriva sovražne postojanke. Ledniške groblje in griže imajo večkrat take oblike, da se človek lahko moti, ali so naravne ali pa umetno narejene. Plaz poleg plazu, laberja, vrhunec poleg vrhunca, dolinice poleg dolinic, vse to silno otežuje podrobno orijentacijo. Opazovanje s strani je nemogoče zaradi velike letalne višine in zaradi globoko zarezanih dolin. Letalec je zato prisiljen, da mora večkrat napravljati isto pot. in ne more niti poizkušati, da bi se tudi le za las izogibal ognju sovražnih odvračalnih topov, ki ga obstreljuje z velikansko porabo municije. Razmere ,v katerih delujejo naši letalci v Alpah, so pač take, kakor jih gotovo ni na nobenem drugem bojišču sveta. Srbsko bojišče. DUNAJ. 14. (Kor.) Uradno se objavlja: 14. decembra 1915. opoldne. Južno Plevlja so naše čete zavzele z naskokom črnogorsko postojanko na Vrani Gori. V ozemlju severno Bera« je bilo ujetih zopet 2.300 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni sta«. 14. decembra. Jugozapadno in južno Plevlja so avstrijske čete vnovič omajale sovražnika. Tamkaj in v vzhodnih črnogorskih gorah je bifo ujetih 2500 mož. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA* 13. (Kor.) Uradno poročilo o operacijah dne 12. t. m. pravi: 12. december bo zgodovinski dan za bolgarsko armado in bolgarski narod. Na ta dan je zasedla naša armada zadnja tri mesta, ki so se še nahajala v rokah sovražnika: Doj-ran, Gjevgjelijo in Strugo. Srbi. Angleži in Francozi so dobili zadnje udarce na bregovih Dojranskega in Ohridskega jezera. Macedonija je sedaj odrešena. Noben sovražni vojak se ne nahaja na mace-donskih tleh. Operaclie na ta dan so se vršile sledečem Fo včerajšnjem porazu Angležev in Francozov na levem bregu Var-darja in razhiiju njihovega centra pri Furki, so se umaknili nasprotniki na nevtralno grško ozemlje, zasledovani do grške meje. Okoli poldneva je bil zavzet Dojran. Naše čete so bile pri vhodu navdušeno pozdravljene in posute s cvetlicami. Tu izvršeni ujetniki in mrtvi in ranjenci pripadalo v glavnem 10. in 22. angleški diviziji ki definitivno razbiti in ste ostavili pri umikanju topove, puške, municijo itd. Plen se šele sešteva. Ujeli smo 200 mož. Naše na desnem bregu Vardarja Francoze zasledujoče kolone so vrgle sovražnika na grško ozem!je. Ob 51!* popoldne je bila zavzeta Gjevgjelija. Francozi so zažgali in razstrelili pri umaknitvi kolodvor, vojašnice, bolnišnice in železniški most čez Vardar. Armada generala Sarraila je južno črte Gjevgjelija - Dojran vržena na grško o-zemlje. Pravičnost zahteva, da se konstatira, da se bojujejo Francozi mnogo hra-breje kakor pa Angležu Dosedanjih operacij proti nam se je udeležila cela ekspe-dicijska armada, obstoječa Iz 97.000 Francozov in 73.000 Angležev s 600 poljskimi topovi. 130 gorskimi topovi ia SO težkimi havbicami. — Zadnji ostanki srbske armade, ki se umikajo preko Bitolja, Ohride in Struge v Albaniji, so se po porazu pri Ohridi umaknili na levi breg Ornega Drina. Danes ob jutranjem svitu so naše čete prekoračile pri Strupi Drin in energično napadle Srbe, pri čemer so ujele 400 mož in uplenile 3 topove. Zasledovanje proti Flbasanu se nadaljuje. Zasledovanje Angležev in Francozov je bilo začasno ustavljeno. CFT1NJE. 12. (Kor.) Uradno poročilo z dne 10. decembra: Na vsej fronti se nadaljujejo predstražni boji. tekom katerih smo ujeli .V) mož. RIM, 12. (Kor.) Crnogorski generalni konzulat objavlja sledečo brzojavko s Ce-tinja: Sovražnik je dne 9, decembra zopet srdito, a brezuspešno napadel naše posto- jauke pri Metarugi. Ujeli s:::o 30 mož. V smeri Sjenica - Brodarevo se je nadaljeval boj ves dan brez uspeha sovražnika. CETINJE, 13. (Kor.) Uradno črnogorsko poročilo z dne II. decembra: Dopoldne ste vrgli Cvt avstrijski letali 7 bomb na Skader, ne da bi povzročile kako škodo. Popoldne je 5 drugih letal vrglo 16 bomb na Bar. Dve ste padli na vrt prestolonaslednika Danila, ena je eksplodirala v skladišču tobačne režije, a je napravila le neznatno škodo. Dve bombi, vrženi na Ulčinj, ste ubili par vpre/nih živali. RIM, 13. (Kor.) Crnogorski generalni konzulat objavlja sledečo uradno brzojavko s Cetinja: Dne 12. decembra boji prednjih oddelkov na vsej fronti brez rezultata. Ujeli smo pri tem 35 mož. Delovanje naSU in nemških poavodnihov v Sredozemskem mana. DUNAJ, 14. (Kor.) Kakor se poroča c. kr. brz. kor. uradu z merodajne strani, je bilo od pričetka angleško - francoske solunske ekspedicije v Sredozemskem morju potopljenih: 2 francoska prevozna par-nika s četami, skupno 11.051 ton, 6 francoskih parnikov z vojnim materijalom, skupno 22.135 ton, 6 angleških pomožnih križark in prevoznih parnikov za čete. skupno 37.612 ton, 19 angleških prevoznih parnikov z vojnim materijalom, skupno 71.567 ton in 1 japonski prevozni parnik z vojnim materijalom, skupno 5.118 ton. Skupno naložbena zmožnost teh 34 sovražnih ladij je znašala okoli 200.000 prostornih ali 150.000 utežnih ton. Za prevoz tega blaga bi. bilo potrebnih okoli 200 vlakov po 50 tovornih vozov. Iz delnega prikrivanja teh izgub po sovražnem časopisju je mogoče sklepati, da so bile v vojaškem oziru zelo pomembne. Počasno izvrševanje solunske ekspedicije je v nema-lem oziru pripisovati uspešnemu delovanju avstrijskih in nemških podvodnikov v Sredozemskem morju. Ne oziraje se na direktne izgube, je bilo težko računati, s kolikim delom za Solun določenega blaga ie mogoče priti tjakaj. To je moralo povzročiti veliko negotovost in zmešnjavo in to bo tudi vnaprej, ker podvodniki uspešno nadaljujejo svoje delovanje. Vrh tega so podvodniki centralnih držav v oktobru in novembru pravočasno potopili še več parnikov, ki niso imeli na krovu niti čete niti vojni materijal za Solun in sicer 2 ruska, 5 francoskih 14 angleških, 2 grška (s ken-trebando), 1 norveškega (s kontrebando), skupno 79.650 ton. Končno so potopili naši podvodniki še 10 italijanskih parnikov, skupno 25.325 ton. Avstrijski in nemški podvodniki so torej v imenovanem času potopili v Sredozemskem morju sovražnih in nevtralnih ladij za okoli 300.000 ton. fiiiln - ententiL LONDON, 13. (Kor.) Reuterjev urad doznava, da ie grški kralj pri sprejemu diplomatičnega zbora v soboto dal osebno zagotovila, ki se smatrajo za zadovoljiva. Grška umaknila mejne čete na solunski fronti. PARIZ, 13. (Kor.) V senatnem oddelku za vnanje zadeve je podal ministrski predsednik Briand izjave o položaju na Balkanu. Zagotavljal je, da vlada "lede potrebnih odredb in njenih izvedb med aliiranci popolna edinost. RIM. 13. (Kor.) »Giornale d' Italia« poroča iz Aten z dne 12. t. m.: Grška vlada se je na pritisk zaveznikov in vsled težavnega položaja francosko - angleške armade v Macedoniji odločila definitivno, da umakne grške mejne čete. Zadržani gr-ški parniki bodo spuščeni. MILAN, 13. (Kor.) »Corriere della Sera-poroča na podlagi dozdevnih izjav generala Sarraila, da se grška armada zasle-dujočim Bolgarom in njihovim zaveznikom ne bo upirala. Ton italijanskih in francoskih listov proti Grški je zelo obziren. Z ovstrQsko-raske§o tolifto. DUNAJ, 14. (KorJ Uradno se obavlja: !4. decembra 1915. opoldne. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HSfer. fml. Z nemSko-roskesa tojttča. BERLIN. 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. decembra 1915. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Z ZiPBlflttfl ftOlIftL BERLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan. 14. decembra 1915. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 13. (Kor.) Angleški parnik »Pinegrovs« (2847 ton) je bil potopljen. 22 mož posadke je rešenih. Pristop Belgije h londonski pogodbi. MILAN, 13. (Kor.) Pariški korespon-dent »Corriere della Sera« javlja: V kratkem je pričakovati privolitve belgijske vlade v londonsko pogodbo. S turških bojišč* CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: Nobenih novih vesti. — Kavkaska fronta: Odbili smo vse nepričakovane napade, ki jih je izvršil sovražnik na raznih mestih z majhnimi oddelki. — Dardanelska fronta: Anaforta: Sovražne oklopnice, podpirane po balonih, so trenotek obstreljevale naše postojanke. Naša artiljerija je odgovarjala in uspešno obstreljevala strelske jarke in eno baterijo sovražnika. Ari Burnu: Precej srdit boj z bombami in mestoma topovski dvoboj. Seddil Bahr: V noči od 11. na 12. t. m. je vrgel sovražnik na naše levo krilo ^liko število bomb. Dne 12. t. m. je sovražnik, potem ko je nad eno uro metal na to krilo bombe in torpede vseh vrst in vzdrževal tudi srdit infanterijski in topovski ogenj, izvršil napad, ki ga je naša artiljerija s krepkim odgovorom popolnoma odbila, pri čemer je bil sovražnik prisiljen, da se je ob velikih izgubah vrnil v svoje strelske jarke. Amerikanska nota naši vladi v zaSei/i potopitve „Antone*1. DUNAJ. 14. (Kor.) Od ameriškega poslanika ministru vnanjih zadev, baronu Burianu v zadevi potopitve italijanskega parnika »Ancona* izročena nota pokazuje na to, da je, dasi je avstro-ogrska vlada dobro vedela za naziranje ameriške vlade glede uporabe podmorskih čolnov za napade na trgovske parnike, ki ji je ameriška vlada jasno razložila Nemčiji ter mu je le-ta tudi pritrdila, poveljnik podmorskega čolna, ki je napadel »Ancono«, opustil, da bi spravil na varno moštvo in potnike ladje, ki jo je nameraval uničiti, menda ker je bilo nemogoče, da bi ladjo kot plen spravil v kako pristanišče. Ameriška vlada je mnenja, da je poveljnik podmorskega čolna kršil načela mednarodnega prava in človečnosti, ker je »Ancono« obstreljeval ter jo torpedira!, predno so bile na krovu se nahajajoče osebe spravljene na varno in ne da bi se jim bilo pustilo vsaj toliko Časa, da bi bile lahko zapustile ladjo. Postopanje poveljnika se more označati samo kot samovoljno usmrtitev neoboro-ženih nekombatantov, ker se ladja, kakor se zdi, ni niti upirala niti ni skušala ubežati in ker ne zadostuje noben drug vzrok, da bi opravičil tak napad. Ameriška vlada je zato primorana, da izvaja iz tega, da je poveljnik podmorskega čolna prekršil svoje instrukcije ali pa da je zamudila avstro - ogrska vlada, da bi dala poveljniku podmorskega čolna mednarodnemu pravu in načelom človečnosti primerna navodila. Ameriška vlada noče domnevati- zadnjega slučaja ter raje misli, da je zagrešil poveljnik ta težki izgred brez pooblastila in v nasprotju z dobljenimi in-štrukcijami. Ker morajo dobri odnošaji med obema deželama sloneti na skupnem spoštovanju pravice in človečnosti, se od ameriške vlade ne more pričakovati, da bi postopala drugače, kakor da zahteva, da avstro - ogrska vlada potopitev »An-cone* ožigosa kot nezakonito in neopravičljivo dejanje, da se dotični častnik kaznuje in da se odškodujejo svojci na ladji u-bitih ali ranjeni ameriški državljani. Ameriška vlada pričakuje, da bo avstro-ogrska vlada, uvažujoč težo slučaja, takoj izpolnila njeno zahtevo, ter opira svoje pričakovanje na mnenje, da avstro - ogrska vlada ne bo odobravala ali zagovarjala dejanja, ki ga svet preklinja kot nečloveško in barbarsko, ki se vsem civiliziranim narodom in ki je povzročilo smrt nedolžnih ameriških državljanov. Jaoniikai - kitajski ce ar. PEKING. 12. (Kor.) .juanšikaj je sprejel prestol pod pogojem, da ostane vladna oblika neizpremenjena. Vprašanje zopetne otvoritve dunajske borze. DUNAJ, 13. (Kor.) Ze dlje časa so se vršila v dunajski borzni komori posvetovanja o vprašanju zopetne otvoritve borze, katerih vspeh vsebuje spomenica, ki jo je komora danes izročila finančnemu ministru. Kakor javlja Korespondenz Wilhelm je finančni minister zagotovil vodstvu borze, da se nikakor ne odteza v spomenici uveljavljenim momentom. Ni nasproten vzpostavljenju borznega prometa v omejenem obsegu, toda pri tem bi se morale ustvariti vsa zagotovila, ki bodo odgovarjala sedanjim izrednim razmeram. O posameznih podrobnostih si pridržuje odločitev, izda pa skoro primerne odredbe. Finančni minister je dodal končno, da za slučaj otvoritve omejenega borznega prometa računa na izkušeni patrijotizem vseh udeleženih krogov in Časopisja, da se izogne vsemu, kar bi moglo provzročiti pretiravanja v spekulaciji. DUNAJ, 13. (Kor.) Spomenica, ki jo je dunajska borzna komora izročila finan- čnemu ministra glede vzpostave borznega prometa, opozarja na nepriličnosti, ki so nastale iz privatnega prometa, ki ne zadošča obilno pričujočemu kapitalu, ter omenja zgolj blagajniški nromet pod nadzorstvom komore in ob dejanjskem sodelovanju zapriseženih posredovalcev na kako poldrugo uro dnevno. S prometom brez aranžma in brez vsake terminske kupčije bi se odgovarjalo sedanjim legitimnim potrebam in bi se odpravile najhujše zlorabe. Dovoljevanje kredita naj bi se omejilo čim najbolj. Zbornica ne misli za sedaj na objavljanje kurzov. Najko-ristneje bi utegnila biti vzpostava omejenega blagajniškega prometa za devize in trgovino z valutami, ki je sedaj prav za prav brez vsakega vodstva in je nje saniranje kričeča potreba že v interesu naše veljave (vrednote). t Vit. Hahn. DUNAJ, 14. (Kor.) Soustanovitelj in bivši generalni ravnatelj avstrijske Liin-derbanke. dvor. svet. vit. Hahn, je danes tu umrl. Povodenj na Ogrskem. MAROS U J VAR, 13. (Kor.) Reka Ma-ros je danes ponoči zopet prestopila bregove in poplavila cigansko kolonijo in bo-senski mestni del. Poplava je privedla s seboj izruvano drevje, dele poslopij in skednjev in poginulske živali. Razglas. Na podlagi § ,34., odst. 1., brarnbnih predpisov I. dela, se naznanja, da bodo imeniki črnovojniških obvezancev, rojenih leta 1898,, razpoloženi v javni vpogled v ul. SS. Martiri št. 4 I. nadstr. vrata št. 2, od 17. do vštetega 24. dec. 1. 1915. Kdor bi opazil, da se je kaj izpustilo ali vpisalo napačno, more svoje reklamacije v zgoraj omenjenem roku vložiti na mestnem magistratu. Trst, 14. decembra 1915. MESTNI MAGISTRAT. Položaj. 14. decembra. Angleško - francoski ekspedicijski zbor na Balkanu je poražen in se umika na grško ozemlje. Bolgarji so izvojevali veliko zmago. Trenutek je T)lizu, ko bo še zadnji košček srbske zemlje zaseden po avstrijsko - nemško - bolgarskih četah. Angleško - francoske čete so baje tako pobite in razbite, da četverosporazum ne more več računati nanje za kake eventualno namerovane nadaljne operacije. Posebno da so trpele angleške čete. Poročila trde, da je. od 150.000 mož te skupne armade več nego polovica mrtvih ranjenih, pogrešanih in ujetih. S to vojsko ne bodo mogli Angleži in Francozi držati Soluna. Seveda pod pogojem, da bodo mogli Bolgarji preganjati premaganega sovražnika tudi na grškem ozemlju. Govori se pa, da se tudi avstrijske in nemške čete bore z Bolgari. Glede vprašanja operacij na grških tleh, mora torej pasti odločitev v malo dneh. Viri četverosporazuma javljajo pa, da je vojni svet četverosporazuma sklenil, določiti Solun kot prihodnjo operacijsko bazo; Tla prihajajo tja neprestano nove sveže čete in da je francoski general Sar-rail silno zagrizen ter zastavlja vso energijo v to, da reši svojo armado. O sedanjem razmerju med četverospo-razumom in Grško poročajo iz Aten, da vlasti četverosporazuma zahtevajo nemud-no rešitev glede defenzive in glede odredb, ki so potrebne vsled umika angleško - francoskih čet. Tozadevna pogajanja v Solunu se vrše med francoskim generalom Sarrailom in grškim generalom Pallisem. Diplomacija četverosporazuma podpira z vsem poudarkom nazore generala Sarraila. Potemtakem hoče četverosporazum še poizkusiti svojo srečo na Balkanu. To domnevo potrja tudi dejstvo, da priva-žajo transportne ladje v Solun neznanske množine živil in drugega vojnega materijala. Pa tudi na drugih točkah grškega teritorija se vrše izkrcavanja. Tako vsaj zatrjajo ententna glasila. Isti viri trde. da se pogajanja z Grško vrše uspešno in da je pričakovati, da bo odločitev Grške u-godna za četverosporazum. Poslednja da je že privolila, da se Solun postavi v o-brambno stanje. Tudi drugim zahtevam da hoče Grška ugoditi ter da je sporazum med grško vlado in entento blizu gotov. Agence Mavas (francoska korespondenca) se sklicuje celo na vesti iz uradnih grških krogov, ko trdi, da končna uravnava vprašanj, ki jih je še rešiti, ne naleta več na nobene resne težave ter da se je na zadnjem sestanku med grškim ministrskim predsednikom Skuludisem in odposlancem četverosporazuma ugotovilo soglasje v naziranju v temeljnih potezah. Tudi general Pallis da je brzojavU iz Soluna, da dogovori napredujejo in da se bližajo povoljni rešitvi. Tako poročajo glasovi entente. V koliko pa ta zatrdila odgovarjajo tudi dejstvom, se mora — kakor smo že rekli — pokazati v malo dneh. Sfran fl. „EDINOST" štev. 347. V Trstu, dne 15. decembra 1915. fileđe pomoči od strani Itafije poročajo v -Kolnisehe Zeitung% da italijanska poročila iz Valone oporekajo vestem, ki so govorile o velikih masah tamkaj izkrca-nega italijanskega vojaštva. Došlo da je k nekoliko tisoč mož in nekaj delavskih Če*. Podpora Italije da se omeja za sedaj le na doposiljanje provijanta in materijala. Za kako balkansko ekspedicijo nima J\.!:ja čet na razpolago, istotako kakor jih n ';ia za Libijo, da-si jej tam že teče voda Sredozemskega morja v grlo. N tjnuveji konflikt med Nemčijo in Ze-dinjenimi državami radi po teh poslednjih z: htevarega odpoklica vojaškega in mor-narišktKa atašeja pri nemškem veleposlaništvu v NVashingtonu se reši mirnim potom, ker je Nemčija odnehala in je že u-stregla ameriški zahtevi. Sedaj zahteva le še zagotovitev svobodnega spremstva za rečena funkcijonarja. Glede vzrokov za to zahtevo Zedinjenih držav se ne more doznati nič konkretnega, ker je v tem pogledu uashingtonski državni departement trdo zapet gori do grla, in naglasa le toliko, da rečena nemška funkcijonarja nista bila v zvezi z nikako zaroto in da se zahteva odpoklica nanaša samo na njiju mi-fitarično delovanje. Nekateri menijo, da je ta konflikt nekaka posledica afere z avstro - ogrskim poslanikom Dumbo, ki je bil nedavno tudi odpoklican vsled zahteve Zedinjenih držav._ Promet zavitkov v božičnem časa 1915, kadi pomanjkanja uradniškega in služabniškega osobia, kakor tudi prevoznih sredstev, bo povečani promet s poštnimi zavitki, ki ga je pričakovati o letošnjem božičnem času, prav posebno otežkočen. Zato. da se zvišanim zahtevam kolikor mogoče ustreže, je treba tudi marljivega sodelovanja občinstva. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu se torej obrača do javnosti s prošnjo, da ga pri njegovem stremljenju, završiti večji del božičnega prometa s poštnimi zavitki po možnosti že sredi meseca decembra, dejansko podpre ter vpo-števa sledeče določbe iu nasvete, ker bi sicer bila neizogibna zastajanja v prometu. ki bi enako občutno oškodovala stranke in poštni zavod. Predvsem naj se vsak prizadeva, da odda božične zavitke na pošto nekaj dni poprej, nego je to običajno delal v normalnih razmerah. To velja tudi za zavitke z živili vsake vrste, torej tudi za divjačino v splošnem in posebej za vse na Ogrsko namenjene pakete. Pri obstoječih tež-kočah je nemogoče dajati zavitkom z živili kakršnokoli prednost. Zlasti zavitke, naslovljene v velika mesta, je treba predati poprej, nego sicer, ker se v teh krajih dostavitev navadno še bolj zavleče. Ker nadalje zavitkom med vožnjo ne bo mogoče posvečati one pozornosti, kakor se jo ob drugih okoliščinah še lahko zahteva, je neizgibno potrebno, da je o-mot brezpogojno trpežen in dovolj odporen. Ravnateljstvo priporoča pošiljateljem. da rabijo za omot v svojo lastno korist po možnosti edinole lesene zabojčke. Ako pa se vendarle upotrebljajo za omot koši, valovita lepenka, ali platno, morajo biti ti omoti prav posebno trpežni. Zavijanje v navaden papir ali škatlje iz lepenke (kartona) naj se sploh opusti. Zavitke — tudi lesene zabojčke — je treba krepko prevezati in po možnosti o-premiti z ročaji. Pošiljateljem predmetov, ki se drugače razpošiljajo z naslovnimi zastavicami brez omota, kakor divjačina in podobno, se nujno svetuje, da predajo o božičnem času tudi take pošiljke v omotih, ker se sicer lahko izgube naslovi. Sveže meso ali predmeti, ki puščajo maščobo ali vlago, posebno tudi ribe, se morajo djati v lesene zaboje, ali k večjemu še v koše. Na pošiljkah z živimi živalmi in na dotičnih poštnih spreinnicah mora biti navedena predodredba pošiljatelja, kakor: a) Če se takoj ne sprejme, nazaj! b^ Ce se takoj ne sprejme, prodati! c) Ce se takoj ne sprejme, brzojavno obvestiti na moje stroške! Pošiljke morajo imeti čisto jasen in po-polen nas!ov( bivališče, mestni okraj, cesta, ulica, hišna številka, zadnja pošta). Priporoča se, da se vloži v pošiljke prepis naslova. Zavitek in poštna spiemnica morata biti popolnoma enako naslovljena. Naslovi se morajo napisati neposredno na omot: če to ni mogoče, se napiše naslov na papir, ki se z vso površino prilepi na omot. Ako se pošilja v koših, vrečah in slično, je treba naslov prišiti na omot, ali pa rabiti naslovne zastavice. Naslovne zastavice morajo biti iz lesa, čvrste lepenke, usnja, pergamenta itd., in pritrjene na pošiljke tako, da ne morejo odpasti ali pa se odtrgati. Pri pošiljkah, ki so podvržene užitnini in namenjene v večja mesta, je treba točno navesti vsebino na poštni spremnici kakor tudi na pošiljkah samih in sicer po kakovosti in količini (v kilogramih, kosih, litrih itd.) Pri pošiljkah s povzetjem se mora »povzetje in xpovzetni#znesek* označiti tudi na njih samih. ^ Vrednost, navedena v naslovu zavitka in na spremnici brez strugotin in popravkov, se mora ujemati v črkah in številkah. V kolikor so vrednostni zavitki sedaj sploh dopuščeni, se ti morajo zapečatiti po predpisih. Končno se opozarjajo odpošiljatelji zavitkov v inozemstvo na obstoječe prepovedi o izvozu blaga. Pripominja se, da mora škodo, ki nastane iz tega, da se niso nvaževale prepovedi, razglašene v državnih zakonikih, trveti vselej le odpo-šiljatelj sam. i Zatorej je nujno potrebno, da se pred predajo zavitkov za inozemstvo vsak pouči o dotičnih predpisih. DomaČe vesti. Bodoča češka univerza na Moravskem univerzalni dedič. Bivši, te dni umrli kne-zo-nadškof dr. Kolin v Olomu c u ie določil za univerzalnega dediča svojega premoženja — ki znaša kake tri milijone kron — bodočo češko univerzo na Moravskem, a to po smrti tistih oseb. ki jim je pok. knezonadškot določil dosmrtne rente. Pokojni cerkveni dostojanstvenik je dajal v zadnjih letih svojega pastirovanja več nego preveč povodov, da se je velika javnost bavila žniim. Poprej miroljuben, blag in posebno velik prijatelj.in pospe-ševatelj umetnosti, je postal naenkrat razdražen in nestrpen, da si je nakopal toliko nasprotstev na vseli straneh — ne iz-vzernši duhovščine — da se je moral slednjič umakniti z nadškofijske stolice. No, sedaj se oglašajo glasovi, ki pojasnjujejo to njegovo vedenje. Bil je bolan na živcih in videl je povsod sovražnike. Bilo pa. kakor bilo: s svojo oporoko si je postavil najlepši spomenik prijatelja in pospeše-vatelja kulturnega dela češkega naroda, ki bo blagoslavljal njegov spomin. t Profesor Anton Bezenšek. Iz Sofije je prispela vest, da je 11. t. m. umrl tam doli mož, katerega smo Slovenci s ponosom mogli prištevati svojim najboljšim možem. Bil je to naš spodnještajerski slovenski rojak, profesor in vseučiliški docent Anton Bezenšek. — Pokojnik se je rodil leta 1854. v mali vasici Bukovju v celjski o-kolici. Gimnazijo je pohajal v Celju, a dokončal io je z zrejostnim izpitom v Zagrebu leta 1874. Leta 1879 se ie preselil na Bolgarsko, kjer mu je vlada poverila sestavo bolgarske stenografije. Obenem je bil imenovan za voditelja stenografskeea urada v bolgarskem sobranju in za profesorja na sofijski gimnaziji. Po večletnem delovanju je bil premeščen v Plovdiv, kier je imel njegov brat knjigotržnico, in je tudi na tamošnji gimnaziji deloval kot profesor, dokler ga niso leta 1910. zopet poklicali v Sofijo in ga imenovali za docenta na vseučilišču. \ tej službi ga je sedaj dohitela smrt, starega komaj 61 let. — Pokojnik je širšim siojem našega naroda znan po raznih svojih spisih, katerih je precej objavila tudi Družba sv. Mohorja in veliko tudi razni slovenski časopisi. Največje so pa njegove zasluge za razvoj stenografije med nami Jugoslovani sploh in posebej tudi še med Slovenci. Pokojnik ie izdajal dalje časa strokovni list » Jugoslovanski Stenografa in se je tudi prav rad udeleževal jugoslovanskih stenografskih. sestankov in kongresov, na katerih se mu je brez pridržka priznavalo najodličnejše mesto. — Vrlemu možu, ki je v vsakem oziru delal čast slovenskemu imenu, bodi lahka zemlja bolgarska. v kateri je našel drugo svojo domovino, v svojih delih pa si je postavil trajen spomenik, časten zanj in za naš narod, iz katerega je izšel. Junaške smrti je padel v bojih na soški fronti kadet v rezervi bosansko-lierce-govskega polka g. Peter Bolonić, sin nadučitelja Petra Boloniča v Sv. Petru v šumi in bratranec g. Ivana Boloniča, c. k. uradnika pri tržaški finančni direkciji. Bil je dne 30. novembra težko ranjen v trebuh. Odnesli so ga v bolnišnico v Renčali, kjer je vsled zadobljene rane izdihnil svojo dušo in so ga pokopati na tamošnjem pokopališču. Junak je bil in junaške smrti je umrl v obrambo svoje domovine. Padlemu junaku časten spomin, a rodbini njegovi naše najiskreneje sočutje. V nedeljo, 19. t. m. se ponovi v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu na korist ženske podružnice CMD prireditev v proslavo 671etnice Njegovega Veličanstva. ki je pri svoji prireditvi dne 1. decembra dosegla tako časten uspeh. Izvajal se bo natančno isti spored kakor zadnjič: 1. Slava cesarju Francu Jožefu L, živa slika. 2. Slovenske narodne pesmi. 3. Hrvatske narodne pesmi, 4. »Habsburški rod«, spevoigra s pet je,n, deklamaciia-rni in skioptičnimi slikami. Začetek točno ob 5 popoldne. Cene: sedeži v dvorani po K 1 '20, 1, in 80 vin., na galeriji 80 vin., stojišče v dvorani 50 vin., na galeriji 30 vin. za otroke 20 vin. Lože po 5 K. Prireditev, ki je po soglasni sodbi najlepša, kar jih je bilo dosedaj v Narodnem domu, in prepotrebna blagajna CML) vabi vse Slovence, da pridejo v nedeljo ob 5 popoldne v Narodni dom. Predprodaja vstopnic je od danes naprej pri vratarici Narodnega doma v Trstu. Pomagajte revnim in potrebnim! Tiho, a smotreno in uspešno vrši svojo vzvišeno nalogo tržaško »Društvo sv. M. M. za varstvo deklet«. Več kot 6.000 njih, ki imajo svojce pod orožjem, se je zateklo od začetka vojne k nam, in dobili so potrebnih nasvetov in podpor. Mnogo, mnogo bi naredili vsem potrebnim, če bi imeli zadostnih sredstev. Obračamo se torej do imovitejših družin, posebno do gospa, z iskreno prošnjo, da bi nam blagovolili darovati kako oblačilo (tudi perilo), ki ga morebiti ne rabijo tako nujno. Dobrodošlo je vse, kajti potrebe so velike. DruStvo razdeli došle darove najrevnejšim družinam vpoklicanih. »Društvo sv. M. M. za varstvo deklet«, Trst, ul. delle Acque št. 14 III. ure: od 10 zj. do 3. pop. Otroški vrtec v Rocolu priredi v nedeljo 19. t. m. ob 4 pop. svojo običajno božič-nico z obširnim vzporedom. Razpis štipendija. Za šolsko leto 1915/16 je oddati gimnazijski štipendij letnih 210 K za dijaka tržaške gimnazije, lu je avstrijski državljan in rimsko-katoliškega veroizpove-danja. Tozadevne prošnje opremljene z običajnimi dokumenti, je oddati najkasneje do 31. decembra t. I. v vložnem uradu mestnega magistrata. Mestna zastavljalnica. Danes ob dopoldanskih urah se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 135., zastavljeni meseca junija na zelene listke, in sicer od št. 165.500 do št. 167.400, ob popoldanskih urah pa nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija na bele listke in sicer od št. 72.600 do št. 74.000. Kdo ve kal 7 Josip Erzetič, 5. sto ta i je, &7. pečpolka. vojna pošta &t. t*3, iiče svojega očeta, doma iz Visiy fizika št. 39, Kojskega županstva na Goriškem. Pogrešan cc je odšel dne 20. majnika 1915 kot rožnik za armado — isti čas, ko je sin odšel k vojakom. Kdor bi kaj vedel, naj sporofti na gornji naslov. Izpred sodita. Nevarno dopisovanje. Vkljub temu, da vojna traja že nad šestnajst mesecev in se je že takoj ob začetku vojne uvedla pisemska cenzura, se vendar še sedaj nahajajo ljudje, ki mislijo, da smejo pisariti po svetu vse, kar bi se jim zljubilo. Da stvar ni taka, se je prepričal tudi tržaški dopisnik ljubljanskega »Slovenca«, g. M. K., ki je zaradi nekega svojega pisma, ki ga je pisal uredništvu omenjenega lista, stal včeraj pred tržaškim okrajnim sodiščem, obtožen, da je okrivil cenzuro na tržaški pošti zlorabe uradne oblasti. Stvar je bila namreč takale: Dopisi, ki jih je pošiljal g. K. v Ljubljano, so se marsikedaj precej zakasnili, in to je dalo g. K. povod, da je začel razmišljati o vzrokih teh zakasnjenj. Kakor je izjavil tudi na razpravi, je predvsem dolžil naš list, da ima tu svoje prste vmes, in je navedel kot dokaz celo naslednje ^dejstvo*. Dne 4. novembra zvečer da je odposlal iz Trsta neko pismo ljubljanskemu ^Slovencu-', v »Edinosti« 5. novembra pa da je bil v »listnici uredništva že -odgovor« na ono njegovo pismo. Kako bi bilo mogoče drugače, kot pa da je kdo od cenzure na pošti sporočil še isti večer stvar uredništvu »Edinosti« — tako si je mislil g. K. in tako tudi pisal potem v Ljubljano. Cenzura na pošti pa je seveda čitala tudi to pismo in je potem izročila državnemu pravdništvu. Posledica je pač bila. da je g. K. stal potem včeraj pred sodnikom Comelom in se moral zagovarjati zaradi one obdolžitve. Pripomnimo naj še, da je g. K. v svojo obrambo trdil ceio, da je nekega dne oddal v Stadionovi ulici pismo, menda tudi namenjeno v Ljubljano, v poštno Skrinjico in da je takoj za njim prišel potem neki uslužbenec »E-dinosti« in vzel ono pismo iz poštne Skrinjice. No, gospodu K. vsi ti izgovori niso pomagali dosti, kakor mu menda tudi ni preveč pomagal od g. dr. Robbe zaprošeni pouk, kajti sodnik ga je obsodil na 20 K globe. Zastopnik državnega pravdništva je prijavil vzklic zaradi prenizke kazni. Ker je obtoženec, kakor smo že poročali, v svrho svoje obrambe mešal v svojo stvar tudi naš list in tudi nekatere člane našega uredništva, češ, da niso »dobri ž njim«, bodi povedano tu, da ga ni člana našega uredništva, ki bi gospoda K. ne poznal prav do obisti in mu ne privoščil \seh dobrot njegovega začasnega Časnikarskega zanimanja. Da bi kdo morda zlito ne »bil dober ž njim«, pač ne vemo. Prepričan pa je lahko, da ga ni med njimi prav nobenega, ki bi se hotel toliko poniževati. da bi ali sam vohunil ali dal po kom diiigem vohuniti za njim, kam in kako dopisuje. Naravnost zlobno in obrekljiva pa je trditev, da bi naš list poizkušal s krajo pisem gospoda K., ali celo zlorabo cenzurnih organov dobivati menda tako silno zanimive njegove dopise. Tako zlebno obrekovanje si prepovedujemo kar najodločneje in si pridržujemo pravico, da se zmenimo z gospodom K. zaradi te obdolžitve na drugem mestu. Glede zgoraj omenjenega »dejstva« naj pripomnimo, da hranimo v uredništvu dopis, na katerega smo v »Edinosti« 5. novembra t. 1. odgovorili v listnici: »Štiri strani....« Na dopisu je podpisan dopisnik, ki nam je pozneje tudi še odgovoril na oni naš odgovor v listnici. Oba dopisa je ta dopisnik sam vrgel v Skrinjico v naši veži, tako da ju pošta niti videla ni. HALI OGLASI. Mflfafl kaT° se napravi samo z spccijaliteto HUUIU „AMERIN0-. Gospodinje pokusijo lahko to kavo pri tvrdki .,AXA" d. z. o. z., ul. M nam ar (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO" K 1-35. 610 DA] Itj fodbini ki ima malo aJi nič otrok in bi Ovijal imela Ca« in voljo po roditeljsko skrbeti za šolo obisknjočo deklico, bi se ji oddalo začasno hčerko radi vojaških zadev. Ponudbe z navedbo f ovojev pod ».Skrbna rodbina" na Inser. oddelek Edinosti. &18 išče se zanesljivega vajenca /a trgovino jest~Ln. Ulica Stadion 17. 610 Postrežnlco ali služkinjo pridno, snažno, z dobrimi .spričevali išče se — Ulica Sau Nicolo 27, n. nad. 615 Fino kislo zelje leno m®SO prodaja Fr. Cvek v Kamniku. 601* Veliki stenski skladni fflMi koledar izda kn^igar. a J. ŠTOKA. Za božične praznike izide na elegantnem kartonu edini slovenski koledar te vrste, ki bo obenem služil tudi kakor beležili koledar. V oklepu bo imel hrvatska imena mesecev. Nedelje in prazniki bodo tiskani rdeče. Z ozirom na praktično t bo ta edini slovenski koledar neizogibno potreben vsem občinskim in žup nijskim uradom, vsem odvetnikom in notaijem, trgovcem, obrtnikom in privatnikom. Cena mu bo K J2-40, po pešti K 2 60. Naročila nuj se izvoli pošiljati: J. Stoka, knjigarna in trgovina s papirjem. Trst, Mol ino piccolo št, 19. 700 Fotograf štev. 10. Anton Jerkifi posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste 2436 N fifll s* preselil y ulico S. Sebastiano ftt. H. VHI 2. Specijaliteta gumijevih in higijenič nih predmetov. Ceniki zastonj. Cđ7 MeMtrana sfc^fcSJSUMrer levo. 517 60.000 kron znaša glavni dobiček srečk „Avstrijskega rudečega križa", kojih prihodnje žrebanje se vrši dne 2. januarja 1916. Zahtevajte prospekt. - Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana. Ceni In redilnn hrano (v Mali.) Proda se velika partija sardin V Clju cd i00/4 in 100/6 po nizki ceni, in dalmatinsko vino na debela. Skl?c'fšvarovaf» sebo»exni.nego joujravifi. t olehča naduho- k a/arom brertkijav, I S krofu z ni ofroci, pri kafierih učinkuje Sirolin » z. ugodnim vspanom na splošni počufek. Se. dob) r vseh lekarnah 6 K.V - X Osebe S kroničnim ki s Sirolinom ozdrave.