Telefon % (0601)21-358 j 26-056 1 26-333 I 1 Telefax (0601)26-228 J ‘ImIhhIP TRBOVLJE Oddajnik Oddajniški center KUM j Slišnost Rogaška Slatina, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, 6» Mežica, Kamnik, Domžale, “llgjlgp Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Metlika,.Zagreb, Krško. m 99 J * Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke... ■■ Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje r Dodatne dejavnosti | Organizacija glasbenih in drugih | prireditev, ozvočenja, izdelava 1 propagandnih sporočil, snemanja... | mmtfmmmmmm— ; Z X KZi poslovalnico M€D€H tel.: 0601/73 696 Na zalogi že novi modeli iz kolekcije DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV UGODNO: - otroški čevlji ... 2.741,00 SIT - otroški športni copati ... 1.700,00 SIT - ženski salonarji modnih ban/ za maturantske plese ... 2.325,00 SIT - modne torbice ... 3.360,00 SIT - športni copati adidas in rebbok MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! * nad 3.000 SIT... 2 ČEKA * nad 5.000 SIT... 3 ČEKE * nad 8.000 SIT... 4 ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! • -.v.:.-. .v.-.-.- ■ • • • . ' TT- T’"' y!y!y!y!;!v : seVaS;kiOTutes^j . Trgovina za nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: & KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, $f Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, a Aleša Kaplje 6 ^Pragi bralci, drage bralke! 'u Za nami je 8. marec, pred nami materinski dan, pa mučeniki bodo tudi doživeli svoje. Ne porabite preveč denarja za predrago cvetje in darila, ki potem ne vedo kaj početi na policah. Ob vejici ali drobni cvetici, ki jih narava ponuja vedno in ničkoliko, podarite drug drugemu polno mero ljubezni, ki vzbuja in krepi mir, prijateljstvo, razumevanje. Te vrednote naredijo življenje lepo. Ko že imate časopis v rokah in ga berete, je res brez pomena vabiti Vas k branju, saj ste se za to že odločili. Naj pa Vam danes povem prikupno pripoved mojega sogovornika, ki mi je razložil, koliko berete naš časopis. Takole je pripovedoval Trboveljčan: "Zasavca bere veliko ljudi, mislim pa, da ga manj kupujejo. Kupi ga eden, prebere pa deset. Iz rok v roke gre. Meni pa takšno podajanje ni všeč. Zasavca vedno kupujem, pa tudi veliko drugih časopisov. Če bi bral za kom drugim, bi se mi zdelo čisto tako, kot da bi so kdo slekel 'gate', pa jih ponujal meni." Veseli smo, da je v Zasavju in tudi okoli veliko bralcev našega časopisa. Seveda pa si jih želimo še več, ne tistih naključnih in mimogrede, pač pa temeljitih in zvestih. Prav zaradi tega smo se pred kratkim odločili natisniti nekoliko več izvodov, pa ob izidu nove številke izvode prejšnje razdeliti med občane. Najprej je na vrsti Hrastnik, potem se bomo sprehodili po Trbovljah in nato še po Zagorju. V vsako ulico bomo zašli, v vsako naselje. In zakaj smo se odločili za to obliko? Zato, da z našo vsebino in obliko nekoliko seznanimo tudi tiste, ki se za nakup in branje Zasavca še niso odločili. Saj morda ne boste verjeli, tudi mi smo komaj, toda ko smo pred časom delali anketo, so nekateri naši sogovorniki dejali, da sploh ne vedo, da Zasavc izhaja. Prijetno branje Vam želim. Oglasite se kaj ali po telefonu ali v uredništvu, pa tudi na cesti se ne bomo obrnili, če nas boste podrezali. Veseli Vas bomo. Lepo preživite teden, jaz pa Vas do prihodnjič prisrčno pozdravljam. "Zmeraj so se ozrli, preden so zavili okrog vogala, kajti mati je vedno stala ob oknu, jim pokimala, pomahala in se jim nasmehnila. Zdelo se je, kot bi brez tega ne mogli preživeti dneva, kajti kakršnokoli je bilo njihovo razpoloženje, ob zadnjem pogledu nanjo so vedno občutili, kot bi jih obsijalo sonce." (Louisa May Alcott) In memoriam Branko Bebar Kolikšne bodo letos izgube? Naj ciciban Zvončki za Savo "Pri Dežman" Nesreča nikoli ne počiva Steklarna Hrastnik v Frankfurtu Pogovor: Marija Kotar Pozornosti ni nikoli preveč Kaj je ljubezen Miš maš Številka 8282 - Ravvensbruck Izziv umu Gasilsko društvo Zagorje mesto Vici za v vice Likof f& KOLEDAR DOGAJANJ 28. februarja - Le kako drugače naj mineva pustni torek, kot v znamenju norčavosti, veseljačenja, prijetno dišečih krofov ter z maskami, med katerimi pa je vse več hudičev, spak in srhljivih obrazov. Kot da niti Pust ne pozna več pravljic, ko dobro premaga zlo. 1. marca - Pepelnična sreda, dan, ko Pusta položijo k večnemu počitku. Nekoč so tak pogreb pripravili v vsaki vasi, zdaj le še tu in tam. Na primer na Dolu pri Hrastniku, kjer se stari šegi niso izneverili - jočejo in utapljajo bolečino. 2. marca - Bankomat na Trgu Franca Fakina že deli denar - žal ne vsakomur in vsepovprek. Tudi zaposleni v MIT bi dvignili kak tolar, če bi lahko, pa kaj, ko so se znašli v tisti množici, kjer delo več mesecev ni bilo sprotno nagrajevano. 3. marca - Še zadnji zimski počitniški dnevi se iztekajo prav tako hitro, kot se menja vreme. Po dveh dneh pravega spomladanskega sonca že spet dež, ki preide v sneg. Smuka v Medvednici za najbolj zagrete pa še kar ugodna. 4. marca - Spet ena od tistih sobot, ko se za vsakega najde kaj. Mlade, pa tudi malo manj mlade pritegnejo Karaoke Deje Mušič. Čečani napolnijo dvorano gasilskega doma in prisluhnejo MePZ Svoboda. Prav tako gasilski dom, vendar na Dolu pri Hrastniku, pa je prizorišče kviza mladih kmetovalcev. 5. marca - Zvrhane vrečke regrata na okoliških travnikih in zvrhana mreža golov na Rudarj evcm stadionu. Za nameček zvrhana gneča avtomobilov v času tekme in bolnišničnih obiskov. Naj seve, daje nedelja. 6. marca - Za mnoge Zasavčane spet vsakdanja vožnja z avtom po savski cesti do Ljubljane. Z vmesnim postankom pri polovični zapori cestišča pred Litijo. Pa brez nejevolje - nekoč bo bolje. Mateja Grošelj In memoriam Branko Bebar Če med nami ne bi živeli ljudje, kakršen je bil Branko Bebar, bi se hitro izgubili v sivini povprečja. Delo bi nam bilo nujno zlo in ne užitek, kot je bilo pokojnemu Branetu, hotenja in cilji bi bili odvečno breme in ne življenjsko vodilo, kot so bili njemu, poštenost vrednota brez cene in ne ideal, kot je bila pokojnemu, skrb za rod in dom prazna beseda in ne osrečujoči navdih, kot je bila zanj. Ljudje, kakršen je bil magister Bebar, so bili in bodo porok, da sivini in malodušju nismo in ne bomo podlegli, da nam je bilo in je delo dolžnost in ponos obenem, da se je vredno razdajati in misliti bolj na druge kot nase. Generalni direktor družbe ETI Elektroelementnasjetako nepričakovano zapustil, da smo vsi, ki smo ga poznali, resnično pretreseni. Ko je bil pred osmimi meseci soglasno izvoljen za naslednika Staneta Gošeta, je z vso vnemo, pogumom, znanjem in spoštovanjem nadaljeval tam, kjer je bila pot prekinjena in vera v nadaljno uspešnost firme pri nekaterih morda omajana. Magistru elektrotehničnih ved Branku Bebru je uspelo, da je uspešno delo v družbi ETI nadaljeval. Njegova kratka, a uspešna kariera se je pričela leta 1982, ko je diplomiral in se zaposlil v Elektroelementu kot razvojni inženir, leta 1989 je postal direktor razvoja. Živel je z razvojem tovarne in ob delu opravil magisterij stroke. V njegovem obdobju vodenja razvoja je tovarna dobila veliko pomembnih znakov kvalitete, a najvažnejše zanj je bilo, da so bili s kvalitetnim znakom ocenjeni izdelki tudi v proizvodnji kakovostno brezhibni. Razvojni program podjetja ETI je zaznamovan s pokojnikovimi trdnimi načeli in svetovno poslovno miselnostjo. Ko je maja lani družba ETI izgubila direktorja, ki ga je Brane Bebar izredno cenil, je bilo to mesto sogladno zaupano 36. letnemu magistru Branetu, za katerega smo vedeli, da je vreden našega zaupanja. Najbolj odgovornega dela v družbi ETI se je oprijel s polno odgovornostjo. S poglobljenim znanjem in uglajenim obnašanjem je dvigal ugled firme. Bil je temeljit v presojah, imel je pravi čut do dela in okolja, bil je trden in razgledan, izkušen vdelustujimi partnerji, priljubljen med delavci, strog do sebe in pošten do drugih. Sodelavci smo videli v njem kljub mladosti zanesljivega gospodarstvenika, ki ve, kaj hoče in mu je uspeh in ugled tovarne več kot lastno udobje. V vsakdanjem življenju je hotel ostati preprost občan, ki mu je vzvišenost tuja in ki ve, da življenju dajejo lepoto in smisel tudi drobne stvari in preprosti užitki. Da bi vzpostavil čimbolj neposreden stik s poslovnimi partnerji, je v kratkem prepotoval vso srednjo Evropo in del Daljnega vzhoda. Pri potovanjih po tujih cestah in drugih krajih je bila sreča vedno z njim. Izdala ga je na ovinku blizu domačega kraja in vzela prijatelja, sodelavca, ki nam je naredil življenje manj sivo, kot je sivo okoli nas. Izgubili smo človeka, ki je rasel z nami, nam dajal iskrenost, moč in pogum, vztrajnost in doslednost, srce in razum človeka, ki je že zgodaj mnogo obetal in obete izpolnjeval. V tolažbo nam je misel, da je del njegovih vizij in energije postal del naših vizij in energije, tako bo še naprej v nas tiho živel. ETI, d.d. B FttTfl tedna Za nami je dan žena, približuje se materinski dan. Vendar taki šopki sploh niso potrebni, le droben šopek s travnika in veliko ljubezni. Foto: Denisa Huber 0 statutu, zaključnem računu... Hrastnik - Hrastniške svetnice in svetniki so na prvi marčevski seji veliko pozornosti posvetili predvsem zaključnim računom za leto 1994. Ob tem so govorili še o poslovanju KOP Hrastnik za preteklo leto, se spoprijeli z osnutkom statuta občine Hrastnik ter imenovali odbor za izvedbo proslave 50-letnice osvoboditve. Sejo so pričeli z minuto molka zaradi smrti najstarejšega člana sveta Ivana Urbajsa. Zaključni račun proračuna in namenskih sredstev občine Hrastnik, zaključni račun Upave, realizacija posebnih računov pri proračunu in upravi ter ukinitev starih žiro računov občine Hrastnik je bila tokrat točka, ki je izzvala največ zanimanja svetnikov. Medtem ko člani ZLSD in LDS niso imeli bistvenih pripomb na zaključne Zamamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 24. februarja do 2. marca sredstva prispevali: Ivana Brinar, Trbovlje, 1.000, Alenka Vodeb. Trbovlje. 1.000.ETI d.d., Izlake, 120.000, Zeleni Zagorje, 13.980 SIT. V tem tednu je bilo zbranih 135.980 tolarjev, skupaj zbranih sredstev 12.121.758,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. račune, je predvsem svetnica SDSS Sanja Bočko -Logar terjala nekaj odgovorov na svoja vprašanja in ugotovitve. Očitno odgovori niso bili dovolj popolni, saj je glasovala proti sprejemu proračuna. Zaradi moralnih razlogov, kot je pojasnila svojo odločitev, seje glasovanja vzdržala tudi Ljudmila Deželak (LDS), glasovanja pa so se vzdržali tudi štirje člani SNS. Svetniki so se želeli še pred sprejemanjem proračuna spoznati s poslovanjem KOP Hrastnik. V uvodu sta prejšnji predsednik IS Stane Kirn in direktor KOP Viktor Ramšak povedala, daje KOP lani sicer posloval pozitivno, vendar se še vedno vleče izguba iz preteklih let. Podjetje je obremenjeno s krediti, trenutno pa imajo največ težav zaradi tega, ker je cena vode v občini po njihovem izjemno nizka - kar enkrat nižja kot v večini slovenskih občin. Vrtnarijo, kjer so delali z izgubo, so skupaj s cvetličarno že oddali v najem. Med svetniki je posebej završalo, ko so izvedeli, da na dolskem pokopališču v kratkem ne bodo mogli več pokopavati, če se ne bodo čimprej lotili naložbe in pripravili prostor za nova pokopna polja. Svetniki so bili nad takšnim obnašanjem odgovornih ogorčeni. Sprejeli so sklep, da bodo zagotovili v okviru proračuna denar za projekt začasne ureditve pokopališča, ki jih naj strokovne službe pripravijo že do naslednje seje sveta. Na osnutek statuta občine Hrastnik svetniki niso imeli bistvenih pripomb, največ je bilo redakcijskih. Še najbolj so se vrteli okrog predloga SNS. da bi ustanovili več odborov pri občinskem svetu, saj je po mnenju skupine SNS v svetu sedanja sestava odborov preširoka za kvalitetno delo. Ker se na seji sveta niso dogovorili, kaj bi bilo boljše, ostaja to delo sedaj na plečih komisije. Osnutek statuta morajo seveda dopolniti tudi z novimi sklepi državnega zbora okrog pristojnosti Kolikšne bodo lanske izgube? Na odgovor bomo morali še nekaj časa čakati, čeprav se v glavnem ve, da se jim marsikje kljub najboljšim rešitvam v vsakdanjem poslovanju niso mogli izogniti. Med organizacijami, ki že nekaj let na koncu vsakega leta pod sešetevek gospodaijenjaizpišejo številke zrdečilom, so poleg premogovnikov tudi javna komunalna podjetja. Zamrznitev cen najpomembnejših komunalnih storitev že tam od 1991 leta je znatno pripomogla k neuspešnemu poslovanju. Četudi to ni edini vzrok, je pa zagotovo med poglavitnimi. Spremembe v delu teh služb so očitne, le embargo na cene se ne spreminja, razen enkrat, največ dvakrat na leto, ko vlada dovoli rahlo povečanje cen za vodarino, odvoz smeti in druge komunalne storitve. V zagorskem komumilnem podjetju se prav tako niso mogli izogniti rdečim številkam, vendarje znašalalanskaizguba le 3,8 miljona tolarjev, kar je v primerjavi z letom 1992 nekajkrat manjša Lanska izguba v celotni realizaciji ne presega 2,3 odstodka in tudi sicer pregled zadnjih nekaj let kaže, da se kolektiv uspešno spopada s to nadlego in upa, da bo letos zlezel na zeleno vejo. Racionalizacija vsega poslovanja seje začela že pred leti, vendarje predlani in lani dobila najširši obseg. Vse to jim je omogočilo znatno zmajšanje vseh stroškov in prav v tem tiči največji uspeh lanskega gospodarjenja. Zanimivo je, da z vodarino ne bi imeli nikakršne izgube, če bi lahko odjem vode podražili le za dobrih 10 odstodkov, odvoz smeti celo samo za 3 ali 4 odstodke. Danes je v javnem komunalnem podjetju zaposlenih le 66 ljudi, še pred dobrim letom pa vsaj 40 več. Vendar delavce niso enostavno pognali na cesto, marveč jim z najrazličnejšimi prijemi zagotovili kolikor toliko znosno socialno varnost. Z lansko jesenjo je podjetje prevzelo kotlarno v Svei. Dosedanji rezultati kažejo, da s cenami ogrevanja niso pretiravali. Milan Vidic organov v občinah. Statut bodo premleli še na javnih razpravah po KS, svetniki pa ga nameravajo sprejemati že na naslednji seji. Na seji sveta so imenovali tudi odbor za izvedbo proslave 50-letnice osvoboditve. Vodil ga bo župan Leopold Grošelj, v njem pa so še: Danijel Babič (ZLSD in predstavnik ZZB), Marjan Dolanc (LDS), Bojan Kirn (SNS) ter Stane Kirn (v. d. načelnika upravne enote). Svetniki so ugotovili, daje Ivanu Urbajsu (SLS) zaradi smrti prenehal mandat in obvestili Občinsko volilno komisijo Hrastnik, da izpelje postopek za imenovanje drugega svetnika. M.P. L Klemen Pirnat Lepo je, ko pride dan, ko se človek odpravi nadopust, pravi mali Klemen, ki bo v juliju dopolnil štiri leta. Patricija Premec Patricija je prava mala dama. V decembru jedopolnilatretjeleto. Doma je na Dolu pri Hrastniku. (331 Simon Urbanija V / Simon bo v mesecu marcu upihnil prvo svečko, zato mu zaželimo vse najboljše. Doma je na Izlakah. m v— Barbara Božič Ja, tudi to je potrebno. Očitno pase Barbara pri svojem opravilu dolgočasi. Doma je v Trbovljah. §> Zagorju. Mišel Beganovič Če to počne Barbara, bom pa še jaz, pravi Mišel. Triletni ciciban stanuje v Maja Klančar ‘36) V n/ Kot večina deklic ima Maja rada rože. Septembra bo Maja dopolnila šesto leto. Doma je v Zagorju. Pred vami so slike nasled njih šestih cicibanov, za katere boste lahko glasovali na podlagi kupona. Za vse, ki ste že ali pa še niste zasledili, kako sodelovati, naj pojasnimo ponovno. Cilj natečaja Naj ciciban Zasavja je v tem, da igrivost, simpatičnost in navihanost vašega otroka razkrijete tudi vsem bralcem Zasavca. K sodelovanju vabimo tudi vas, dragi bralci. Sodelujete lahko tako, da sc boste odločili za cicibana, ki sc vam zdi najbolj simpatičen. Izmed vseh, ki boste glasovali, pa bomo ob zaključku akcije izžrebali enega, ki bo prejel nagrado. Da ne bi imeli prednost otroci, katerih slika bo objavljena ob začetku akcije, boste lahko vsak teden glasovali le za tiste otroke, katerih slike bodo objavljene v tekočem tednu. Z glasovanjem bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še velik paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5 Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavja. Izžrebani bralec bo prejel kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. Vse nagrade pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja. Objavili bomo vse slike cicibanov, ki smo jih prejeli do roka. OŠTIR ^ trgovin3 MA • •OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ' OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE /rfOdCCZ •OTROŠKE, ŽENSKE IN HOŠKE BUNDE •LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Jerebov. 2, UTUA tel.: 061/884 032 PMtbmmk. 5, TBBOVUE Nej KVALITETA za NAJNIŽJE OBME! Pri naki^ju nad 5.000 SIT DARILO ! OOPFITO: od 6.00 -19.00, eobcto 8.00 -13. um a V sak teden sproti bomo preštevali tudi glasove, ki bodo v naše uredništvo prispeli do petka. Vendar pa pošiljanje glasovnic ni časovno omejeno. Upoštevali bomo vse, ki bodo v uredništvo prispele do izteka naše akcije. Tako bodo objavljeni rezultati le začasni in se bodo spreminjali vse do konca. Trenutni rezultati se bodo odslej objavljali le za prvih 12 cicibanov, ki bodo prejeli največ glasov. r ........................... ■■.. Trenutni rezultat: 1. Tjaša Šmid 58 2. Tim Mlakar 37 3. Timotej Tomažič 36 4. Mateja Gračner 29 5. Aljoša m Mnša Rcnčof 25 6. Boštjan Košir 23 7. Kristina Drnovšek 21 ::: Špela Princ -Ja,,. «■: 21 , 9. Pia in Kaja Golobič 20 ia Klara RurtoviS 18 Urška Gekon 'G Lig A 12. Janja Kajina 16 ■ Hauptman Tadej . 16 V_________________________________________y aKEKHEl m IMD 31 32 33 34 35 36 I SfjEMUKO 8 I i d ; t > a ; 1 ■ ■ ■ i : h : < ■ r ■ y A k i | Vaše ime in priimek ^ Naslov: Posebno obvestilo: Nekaj staršev je želelo, da bi slike njihovih malčkov po objavi vrnili. Žal ne moremo pošiljati vsakemu posebej, ker imamo ogromno pošte. Vendar pa razumemo, da bi slike želeli nazaj, zato vse že objavljene slike hranimo, dobite pa jih lahko na sedežu podjetja Zasavc. Objavljene slike bomo hranili vse do konca akcije. Ker je to natečaj, bo poleg vsakega navihanca naključna zaporedna številka, ki jo boste obkrožili na kuponu. Nakuponu obkrožite samo eno številko, tako da bomo lahko preštevali glasove. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon nalepite na dopisnico ali pa pošljite v kuverti ter napišite svoj naslov, da boste lahko sodelovali v zaključnem žrebanju, kjer bomo nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali za Naj cicibana Zasavja. Romana Benko Pustno veselje hrastniških otrok Pust je čas veselja in norenja. Da je temu tako, so na vso moč dokazovali otroci v prvi počitniški nedelji. Kulturno rekreacijski center je skupaj z društvom prijateljev mladine organiziral pustno rajanje, s katerem so si dale duška pustne šeme ob skrbnem nadzoru njihovih staršev, starejših bratov in sester ter prij atelje v. Organizatorji so se potru dili, da nikomur ni bilo dolgčas. Športna dvorana je prijeten in predvsem funkcionalen ambient za takšne prireditve. Prisotne so zabavali dvorni norček Ferdo s svojimi domislicami, Jani in Mojca z RGL-a s Calimerčkom in lutkama Modrim dirkačem in Pujsiko. Za resen potek dogajanja so skrbele simpatične in prikupne vzgojiteljice vrtca Rudnik v Hrastniku, ki so organizirale kotiček za risanje in ostale oblike likovnega ustvarjanja. Organizator tudi ni pozabil odžejati mladih nadobudnežev in jih posladkati z bomboni in to na način, da se ni obremenjevalo denarnic staršev. Nihče ni bil prikrajšan za sladki sok in bonbone. Za ples, in to brez običaj nih premorov, sta poskrbela Roman Dolanc in Bogdan Grahek. Tudi brez sladke pene in balonov ni šlo. Vse je bilo tako organizirano, da ni bilo nikomur dolgčas in da so bili vsi zadovoljni. Po treh urah zabave so se pustne šeme počasi poslovile in v spremstvu staršev odšle na tople domove. Pogledati je bilo potrebno še večerno risanko na televiziji, nato pa so se otroci pogreznili v spanec in prijetne sanje. Drugače pa tudi ni moglo biti, kajti kadar je človek zadovoljen, je svet vedno rožnat in prijeten. Trdno smo prepričani, da se bomo čez leto in dan zopet srečali in se prijetno zabavali. KRC, Marina Heric Preganjanje dolgega časa Center za socialno delo v Trbovljah je tudi v času zimskih počitnic pretekli teden organiziral in izpeljal program koriščenja prostega časa učencev vseh šol. V prostorih doma Svobode so šolarji od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure preživljali proste dni ob likovnem delu, družabnih igrah, zabavnih točkah, udeležencem so nudili tudi učno pomoč. Pri izvajanju programa je bilo šolarjem na voljo pet odraslih sodelavcev. Prva dva dneva so namenili pustnemu času - izdelavi mask in pustnih šem. Vse kaže, da se je tak način preživljanja počitniškega prostega časa obnesel ne le v glavnih poletnih počitnicah, pač pa tudi v zimskih. T.L. Razstava pokrival V OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah so 23. in 24. februarja pripravili zanimivo razstavo izdelkov učencev te šole. Na ogled so postavili pokrivala najrazličnejših oblik in zvrsti, tako ženskih kot moških ter za razne priložnosti. T.L. S Francijem sva kljub razliki v letih ( ki je sicer ni bilo) ali pa ravno zato veliko drugovala. Nekaj zaradi čisto prozaičnih skupnih točk, v tistem času sem za radio Trbovlje spremljal kulturne dogodke, hodil na razstave, jih otvarjal..., še bolj pa zaradi tega, ker je bil Franci Franci. Zadnjikrat sva se videla čist zares mesec dni, natančneje 26 dni, na pokopališču v Trbovljah ob Hočijevem grobu, kasneje pa še večkrat. In tudi tistikrat sva zavila h Kurnik na prvih dvadeci. Ni bil v dobri koži in nič veselega ni povedal, kot je bilo sicer v navadi. Mračne misli in vdanost v težave. Kratki stavki, kakšen medmet ali še to ne. In kmalu sva šla vsak proti svojemu domu. Kakšen mesec dva po pogrebu je na parkirišče pred delavskim domom pripeljal star vartburg in ustavil točno pod kostanjem in ven je stopil isti Franci. Pogledal sem Maco, saj je bila obmejena proti oknu in videl sem tudi v njenih očeh preblisk in začudenje. In še več četrtkov okrog poldne se je to zgodilo. In vedno sem moral odmisliti podobo. Najbržje bilo tudi tako trebaohranjati stik s prijateljem, saj je ostalo veliko neizrečenega in neopravljenega. Neizrečene so bile njegove vojne zgodbe; povojne je začenjal pripovedovati v redkih trenutkih še bolj brezbesed. Ostala je nepopravljena slika z razo čez akril (pa kar naj ostane taka), nisva spravila skupaj knjige o jesenskih meglah, ni mi povedal, kako se je končal izlet s tisto gospo v Moravče, nisva uredila njegovih dnevniških zapiskov iz zapora in študijskih let, nisva šla skupaj ne na Sveto goro in ne na Kum in nisva postavila razstave v sevniškem gradu. Kdo ve... ali pa je prav, daje tako. Da je njegovo tam, kjer je hotel, daje; daje tisto, kar je in da je takšno, kot je v njegovi čezbivanjski zavesti. Iz oči v zavest, iz nje skozi ne zavedno v roko in potem v podobe zasavske krajine, večne Save, v megle in v moteče količke ob cestah, v podobe žensk in deklet, v stihe in besede, v druge ljudi, vame in skozme naprej. Še se srečujem s Francijem: v nočeh, ko čakam, da bo jutro; ko pridem domov in me pogleda izza rečnega ovinka. Drug ovinek, ovinek s slike v pisarni me odpelje od ponovljenih ponovitev v smisel in lepoto otožnosti. Savo sedaj gledam vsak četrtek tudi s Francijevimi vzorci. Zadnjič, ko je tako snežilo, sem se ustavil tam pred Renkami, da bi nabral izpod snega nekaj zvončkov. Iz megle so se v svetlobi žarometov bleščali kosmi in zvončki in v vsej temini, belini, sivini so bile žive barve čmobelih podob. Bilo je kakor kaj lepa Francijeva slika. Preden sem šel tole pisati, sem poiskal fotografijo s Francijem, da bi bilo lažje. Franci je v sivem usnju, v karirasti srajci, s pečatnim prstanom na roki in pogledom v oči, na mizi je polič in v njem je ostalo ravno za seme cvička, cigaret začuda ni v rokah in ne dima vsepovsod naokoli, in mislim, da mi Franci nekaj govori... V Trbovjah, po šestih letih. Aleš Gulič 0071 Generacije Trboveljčanov dobro poznajo trgovino Dežman sredi Trbovelj, točneje na Ulici 1. junija 23. Čeprav je skozi zgodovino spreminjala lastnike, je vendar med ljudmi, sedaj pa ponovno tudi uradno, ohranila svoje prvotno ime. V začetku tega stoletja, ki se že počasi približuje novemu, je trgovec Franc Dežman zgradil trgovino. Takratni rudarji in delavci so trgovca Dežmana zelo spoštovali še iz rudniškega konzuma, pa so mu pri gradnji prostovoljno pomagali. Delavske družine so bile pri ujem tudi najštevilnejši kupci živeža. Tudi zemljišče vse do Partizana in tam okrog j e bilo Dežmano vo in zanimi vaj e gesta trgovca, kije Sokolskemu društvu za postavitev doma (sedanji dom T VD Partizan) podaril zemlj išče. Po drugi vojni je bila Dežmanova trgovina nacionalizirana. Poslovalnica trgovskih podjetij je nosila različna imena, ljudje, kupci, pa so vseskozi ohranili ime "Pri Dežman". Tako sta se za ta naslov odločila tudi nova lastnika, pravnukinja trgovca Dežmana Simona Kralj in njen mož Mene. "Kaj ponuditi Trboveljčanom", sta se spraševala ob prevzemu trgovine. Simona je kot zaposlena ženska, pa še gospodinja poleg, vedela, da ji je bila v Ljubljani ob domu najljubša trgovina, ki je bila odprta vse dni. Odločitev j e bila tu: 365 dni od 7. do 21. ure, pa vedno mleko, kruh, delikatesa, pa vse tisto, kar je potrebno v gospodinjstvu. Tako smo v Zasavju dobili prvo trgovino, ki je še danes na določen način edina. Simonin mož Zdene sije poleg dobre delikatese želel še mesarijo z veliko dobrega, izbranega mesa. Zeljojekmalu uresničil. Kupce so tu razveselili tudi s pečico, iz katere prihaja lepo zapečeno in dišeče meso. Tako je kosilo hitreje na mizi ali pa je zadrega ob nenadnem obisku manjša. Tudi dela s peko mesaob različnih hišnih praznovanjih, ko seže tako mudi z mnogimi opravili, je veliko manj. Novosti so se v Trbovljah prijele in k Dežman ljudje radi zahajajo ob vsakem času. Kako so zadovoljni? V večini da. Seveda pa se zgodi, da kdaj tudi ni tako kot bi si kupec želel. Lastnika sta uvidela, daje to predvsem odnos do kupcev, ki se ga morajo prodajalci še kako zavedati. Prav tu pa sta, novinca kot sta bila, prevečkrat naletela na hude težave, ki pa smo jih seveda kupci opazili prej kot onadva. Vsak človek je seveda svoja osebnost, različna od druge, tako tudi prodajalci. Toda odnos kupec - prodajalec je le na relaciji kupovanje - prodajanje, kjer osebno nezadovoljstvo nekoga nima prostora. Žal je bil tudi čas takšen, daje bilo na pretek premikanja trgovk od vsepovsod. Z ukinjanjem trgovin je prihajalo do velike ponudbe kadrov, do izbire na videz, kjer pa lahko prihaja do napak. Pa vendar se je končno to nehoteno premikanje ustalilo, kot z veseljem ugotavljata Kraljeva, in prepričana sta, da sta končno našla pravo ekipo. V trgovino Dežman vas torej vabijo vsak dan, 3 65 dni v letu, od 7. do 21. ure. Vabijo vas tudi, da jim poveste, kaj bi v tej trgovini poleg naloženega še radi videli na policah, pa tudi pričakujejo, da jim boste povedali, s čim ste zadovoljni in kaj vas pri njih razjezi. Posebej vas vabijo za njihov pult z mesom. Pravijo tudi, da za prihodnost pripravljajo novosti v nj iho vi kleti. Seveda so to še načrti, ki pa jih bodo gotovo uresničili. Kralj eva imata za seboj že mladi rod, dva sinova, ki sta rada v trgovini. Pri Dežman pravijo: "Tu smo zaradi 1 Uudi." N 5? CQ O E £ Ivana Laharnar TRBOVLJE RADIO TRBOVLJE Kmetijsko i|ozil;irsk;i z;nlrmj;i Dol pri Hrastniku - V Kmetijsko gozdarski zadrugi na Dolu je v začetku januarja mesto v. d. direktorice prevzela Martina Vajdič. Kmetijska zadruga skrbi za organiziran odkup mleka in živine pri kmetih, ki so člani zadruge. Trenutno je vanjo vključenih 84 članov, med njimi je tudi dvajset zaposlenih delavcev. Martina Vajdič pravi, da so lani odkupili le 86 glav govedi in telet in 299.105 litrov mleka. V Hrastniku imajo tri zbiralnice mleka in sicer v Prapretnem, Savni peči in na Marnem. Dva kmeta kooperanta imata kokošjo farmo, eden pa se ukvarja z vzrejo brojlerjev. Kmetje zaradi nizkih odkupnin cen neradi oddajo živino in morajo poleg tega tri tedne čakati na plačilo. Nova zakonodaja dopušča odkup živine tudi zasebnim mesarjem in konkurenca postaja vse ostrejša. Dosti bolje je z oddajo mleka. Zbrano mleko odvažajo v Hmezadove celjske mlekarne. Kmetijsko gozdarska zadruga ima v lasti tudi sadne površine v Turju. V postopku denacionalizacije so morali lastnikom vrniti 4 hektarje sadovnjakov, na enem in pol hektarju pa bodo letošnjo pomlad na novo zasadili sadno drevje, jablane sorte jonatan, jonagold in gloster, saj gredo dobro v prodajo za ozimnico. Pod okriljem ima zadruga tudi samopostrežno trgovino in cvetličarno s semenarno na Dolu pri Hrastniku, v Hrastniku na tržnici pa imajo trgovino z domačimi kmečkimi dobrotami in pridelki. Kljub celotni ponudbi pri kmetijsko gozdarski zadrugi na Dolu ni tolikšnega zaslužka kot bi pričakovali. Likvidnostne težave niso neznanka, vendarle pa si 20 članski delovni kolektiv prizadeva po svojih močeh in sposobnostih krmariti med čermi. Vojka Povše Krasnik Rudnik Velenje praznuje Novembra lani je Rudnik Trbovlje praznoval 190 letnico rudaijenja. Tako visoka obletnica bi zaslužila večjo pozornost, kakor jo je, saj je bila v domačih medijih bolj na kratko omenjena. Rudnik Velenje pa bo letos slavil 120 letnico, odkar so v Šaleški dolini začeli kopati lignit. In prav za to obletnico so pripravili poseben program prireditev. V ta namen je velenjski premogovnik imenoval poseben odbor. V teku je izdelava celostne podobe premogovnika, s katero nameravajo zaznamovati novo obdobje v razvoj u visoko strokovnega in tehnološko usposobljenega podjetja svetovnega merila ter nove lastninske odnose. Marca bodo širši javnosti predstavili strateški načrt razvoja do leta 2004 in projekte, ki jih snujejo. Maja bo osrednji kulturni dogodek - koncert Rudarske godbe. Junija bodo na kulturnem večeru predstavili novo knjigo o zgodovini rudnika Velenje ter pripravili razgovor z avtorjem -Antonom Seherjem, dipl.ing rudarstva. Osrednja prireditev bo 3. julija, na dan rudarskega praznika. Pripravljajo tudi vrsto športnih tekmovanj. T.L. Obevestilo republiške uprave za javne prihodke Hrastnik - Republiška uprava za javne prihodke izpostava Hrastnik obvešča občane, da poteka sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1994 v rednem delovnem času vsak delavnik (sreda 7. do 17. ure) v prostorih izpostave Hrastnik, Cesta 1. maja 56. Sprejem napovedi bo od 27. marca 1995, tudi v podaljšanem delovnem času, in sicer od ponedeljka 27. do petka31. marca od 7. do 19. ure. J.V. 4.10 let trboveljske župnije Raziskovalci trboveljske zgodovine so ugotovili, da je trboveljska župnija sv. Martina imela stalnega duhovnika od leta 1330 do 1545. Leta 1545 pa je prvič pisno omenjena samostojna župnija sv. Martina v Trbovljah. To je omembe vreden dogodek, saj je bila občina Trbovlje ustanovljena šele 1850, po nekaterih podatkih nekaj let prej, po drugih pa celo kasneje. Trboveljski župnijski svet seje na zadnji seji odločil, naj trboveljska župnija to pomembno obletnico posebej obeleži. V vseh stoletjih, odkar deluje, je opravila veliko dela v številnih pogledih, ne le v verskem in duhovnem, pač pa tudi na področju začetkov šolstva, kulturnega udejstvovanja, širjenja in utrjevanja slovenskega jezika, vzdrževanja in obnavljanja sakralnih in drugih objektov, povezovanja slovenskih ljudi, širjenja in utrjevanja domoljubja slovenskega, posebno še trboveljskega človeka. Okvirni program praznovanja tega jubileja predvideva pripravo in izdajo priložnostne publikacije z najavo prispevkov iz zgodovine in sedanjosti, načrtujejo tudi srečanja vseh še živečih duhovnikov, ki so delovali v Trbovljah. Predvidevajo še razne duhovne akcije oz. duhovno obnovo, vključno s pripravami na obisk papeža v Sloveniji. Obnoviti nameravajo fasado cerkve sv. Marka, ki je že stala v času ustanovitve trboveljske župnije. Novembra, na Martinovo nedeljo, načrtujejo blagoslovitev in otvoritev novega (zgrajenega na temelju starega objekta) župnijskega doma. Tine Lenarčič Čečani so se spet izkazali Trbovlje - Da so res veseli vsakega obiska in kulturne prireditve, so v soboto zvečer znova potrdili Čečani. Kljub dežju in snegu ter blatnim potem, so napolnili dvorano gasilskega doma in pozdravili že stare znance, pevce in pevke MePZ Svoboda. S pesmijo so še enkrat počastili že minuli mesec kulture in hkrati voščili sokrajankam ob prazniku žena. Niso presenetile zahteve zadnj ega aplavza, ki so pripravljen program zbora še podaljšale. Za prijetno slovo in pridite še kdaj, so nastopajoči in obiskovalci ob spremljavi harmonike skupaj zapeli kar cel venček domačih. M.G. Dezam na Partizanskem vrhu Trbovlje - Klub mladih Dezam je 3. in 4. marca organiziral zimo vanj e za vse stalne člane, večinoma učence OŠ s prilagojenim programom Franc Vresk. Zimovanje je potekalo na Partizanskem vrhu, priljubljeni in znani izletniški točki nad Trbovljami. Otroci in njihovi mentorji so bili nastanjeni v gostilni Planina, ki z okolico ponuja obilo možnosti za sankanje in druge dejavnosti na snegu, kar je bil tudi njihov osnovni namen. Popoldan so otroci popestrili z izdelovanjem mask in v njih zaključili prvi dan zimovanja z družabnim večerom. Žal je naslednji dan nekoliko pokvarilo vreme, vendar so si urice, ki jih niso mogli prebiti na snegu, otroci popestrili z družabnimi igrami. Tudi tokratje bil taborza otroke brezplačen, stroške je klil Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije. B.B. Dnevi dalmatinske kuhinje Trbovlje - Gostinsko podjetje Rudar prireja od 7. do 12. marca Dneve dalmatinske kuhinje s klapo Maraska iz Zadra. V torek, 7. marca so v hotelu priredili degustacijo pijače Vino - Koper. D.H. altiste E©w©©m nikoli m© b@#Iwe Ob svetovnem Dnevu Civilne zaščite, 1. marcu, je bila 2. marca v sejni sobi Delavskega doma Hrastnik podelitev republiških in občinskih priznanj civilne zaščite. Za izredno angažiranost, u činkovito organizacijo in vodenje zaščitno-reševalnih akcij v Sloveniji je Republiški štab za Civilno zaščito nekaterim posameznikom, enotam in štabom CZ ter drugim organizacijam in ppdjetjem podelil znake in plakete CZ. Občinski štab CZ Hrastnik je že konec lanskega leta podelil večje število posebnih priznanj Civilne zaščite. Z njimi so nagradili pripadnike posameznih enot, organizacij in podjetij ter tudi angažiranost posameznikov ob izvajanju akcij zaščite, reševanja in pomoči ob neurju. Bronasti znak republiškega štaba za Civilno zaščito sta prejela: Leopold Grošelj - je že od leta 1982 predsednik IS SO Hrastnik in odleta 1990 do 1994 predsednik skupščine občine Hrastnik. V vseh teh letih je aktivno sodeloval pri razvoju sistema CZ v Hrastniku in Stanislav Kirn - kije od leta 1986 do lanskega leta opravljal funkcijo predsednika izvršnega sveta. Sodeloval je pri razvoju v občini in pri zagotavljanju raznih pogojev za celovito opremljenost vseh subjektov, vključenih v sistem zaščite in reševanja. Srebrni znak republiškega štaba za Civilno zaščito so prejeli: GD TKI - letos slavi 90. letnico delovanja. V vseh teh letih je bilo izredno aktivno v vseh segmentih gasilstva in reševanja. Gasilci tega društva se udeležujejo vseh vrst tekmovanj, v zadnjem desetletju pa dosegajo najboljše rezultate. GD Praprotno - letos praznuje 50. letnico delovanja. Člani tega prostovoljnega društva aktivno delujejo na področjih: usposabljanja, preventivnih in neposrednih akcijah gašenja in reševanja ljudi in premoženja. Skrbijo tudi za podmladek in se redno udeležujejo tekmovanj. Vojka Železnik - za aktivno delo v CZ že od leta 1980. Izredno velik je bil njen prispevek in angažiranost za oskrbo prebivalst- va ob različnih nesrečah, tudi pri izvajanju zaščitno - reševalnih ukrepov med agresijo na območju hrastniške občine. Priznanje CZ za prispevek pri razvoju zaščite in reševanja v občini Hrastnik so prejeli Joži Brilej, za dolgoletno delo v civilni zaščiti. H Jože Drugovič, za dolgoletno in uspešno delo mentorja v GD "Mladi gasilec" in OŠ NH Rajka. Jani Fabjan, za dolgoletno delo v civilni zaščiti. Boris Kreže, za dolgoletno delo v civilni zaščiti in vodenje reševalne enote "Klor" v TKI. Ivan Senegačnik, za dolgoletno delo v civilni zaščiti. Zlati znak republiškega štaba za Civilno zaščito je prejel: Viktor Ramšak - zelo aktivno sodeluje v OŠCZ Hrastnik že od leta 1980. Sprva kot član, kasneje kot namestnik poveljnika in od leta 1992 kot poveljnik OŠCZ. Sodeloval je pri vseh zaščitno -reševalnih akcijah večjega obsega, angažiranosti delovanja in opremljenosti članov CZ. Denisa Huber Foto:Branko Klančar sme IB Pisma, bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisji-iff mnenja bralcev o življenju to dogajanju v ZasavjiLSkrpodplsanih pisem ne objavljamoTSolzina pisem je zaritcU prostora omejena na največ StMlpkaniŽMtratic^JJrcaništvo^i pridržuje pravico skrajSetitekst ali pa objaviti daljšega, čeoeepi, da bi s skrajšatijem preveč okrnili zanimivo vsebino. Nekaj je narobe Sem redni bralec in kupec tednika Zasavc že vse od njegovega rojstva. Še vse doslej pa se ne morem odločiti, da bi postal tudi prednaročnik. Popolnega odgovora na ta pomislek ali dilemo še vedno nimam, nekatere od vzrokov pa želim opisati. Mnogi menimo, da bi moral biti tednik Zasavc tisti, ki odslikava in poroča o dogodkih in ljudeh Zasavja. Žal sedanja vsebina preveč odstopa od pričakovanj bralcev. Razumem, da naš tednik ni in ne more biti novinarsko pokrit s profesionalci -pa kljub temu menim, da bi bilo za list bolje, če bi ga dodatno pokrili z informacijami po ljubiteljski in interesni plati bralcev, ki imajo interes za sodelovanje. To bi bilo seveda možno samo, če uredniška politika ni drugačna. Konkretno mislim, da si občani Dola pri Hrastniku in okolice želimo več člankov in informacij o delu in življenju tega delaZasavja, da bi se lahko primerjali s širšim okoljem regije. Več bi želeli vedeti tudi o delu lokalne samouprave na vseh področjih. Žal le redko kdaj zasledimo v Zasavcu te vrste informacij. Kot redni čitalec Zasavca se vedno zgledujem po informacijah in člankih vašega sodelavca - za katerega vem, da to dela ljubiteljsko - T.L. in žalosten iščem prispevke F.M., ki verjetno za vas in nas pokriva naše področje. Ali se da na tem področju kaj urediti in dopolniti? Na koncu naj poskušam skupaj s še mnogimi somišljeniki ugotoviti, da je verjetno tudi res - da imajo nekdanji bralci Zasavskega tednika verjetno prav, ko trdijo, da je bil takratni Zasavc bljižji in bolj informativen od sedanjega. S tem ne želim trditi, da je sedanji Zasavc zanič, verjetno pa bi bil bolj prodajan 'n čitan, če se bo približal željam občanov. Pa še nekaj specifičnega je imel nekdanji tednik. Izbor prispevkov je pokukal v vse sredine, ki morajo biti na očeh bralcev. S članki je znal pohvaliti in tudi kritično obdelati vsa področja javnega življenja. To sicer poskušajo sedanje Jetemice pa Rdeči revir in tudi Kratke domače, menim pa, da prispevki v teh rubrikah spominjajo prej na žalitve kot pa na namen, da bi se očitane stvari popravile. Toliko za danes. Upam, da bomo bralci iz Dola pri Hrastniku dobili s strani uredništva kakšno pojasnilo v zvezi z našimi razmišljanji, saj imamo Zasavca radi in če bo boljši, ga bomo tudi naročili. Drago Kozole, Dol pri Hrastniku Buržuji se množijo Zelo lepo od gospe urednice, da se je spomnila narodnega heroja Toneta Okrogarja, ki se je boril proti okupatorju in proti buržoaziji. Danes pa nimamo nobenega, ki bi se boril proti novo nastalim buržujem, kot jih imenuje gospod Tone Ahac st., ki si za denar siromakov kupujejo drage avtomobile, ladje, helikopterje in spuščajo v zrak na miljone raket, kot so to storili ljubljanski župan Jože Strgar, Dimitrij Rupel in še nakateri drugi. Da gradijo Pentagon in še bi lahko našteval. Sliši se, da nameravajo narediti zločin nad delavci in za njihov denar kupiti zelo drag avion. Iz družbe enoumja smo prišli v družbo, kjer ni prostora za otroke, inavalide, bolne in stare ljudi. Delavci pa so izkoriščani in zaničevani kot pred nekaj stoletji. Gospod Tone Ahac st. je optimist, ki misli, da ti novi buržuji ne bodo več izvoljeni. Zato so poskrbeli z volilno zakonodajo. Bodo pa še tako, da poštenih na kandidatnih listah sploh ne bo. Drugače se je pa v Sloveniji pokazalo, da je samo osel tako pameten, da gre samo enkrat na led, če izzvzamem tistih 38 odstodkov, ki so vse prečrtali ali na volišče sploh niso šli. To se je pokazalo na lokanih volitvah. Nekateri se celo norčujejo iz svojih volilcev. Tov. Kučan je na Pohorju dejal, da ni pošteno, da se nekateri spotikajo ob visoke pokojnine, nekatere presegajo 250 tisočakov. Ne spomni se pa tistih, tudi svojih volilcev, ki dobijo za umezana dela po 20 tisočakov ali pa še teh ne. To je jasno pokazal, da je s figo v žepu pred volitvami izjavljal, da želi biti predsednik vseh Slovencev. To se vidi, da za astronomski dohodek ni pripravljen nič narediti, za uboge matere, delavce in našo mladino tudi ne. Slovenci bi rabil i take pol itike in zdravnike kot je dr. Uranič, ki je z vsemi prijazen. Kljub temu, da je eden izmed najboljših zdravnikov, ima nekajkrat manjšo plačo kot najslabši poslanec, ki ima samo srednjo izobrazbo ali pa še to ne - saj je razen vodij poslanskih skupin tudi ne potrebuje. Nekateri zdravniki stresajo slabo voljo zaradi nizkih plač na svoje bolnike, in bolne pošiljajo na delo, za kar ni potreben šest ali večleten študij, temveč bi zadostoval enomesečni partijski tečaj ali nedokončana kmetijska šola. V meni pa se vzbuja optimizem, da imamo vsaj nekaj takih zdravnikov in zdravnic, ki zdravijo s prijaznim odnosom do bolnikov, kot je dr. Uranič in še nekateri. Poštenih politikov pa še ne bomo tako kmalu imeli. Vsaj v samem vrhu ne. Spoštovana g. urednica, želim vam obilo poslovnega uspeha, da bo tednik Zasavc še naprej tako privlačen. Izjemno ga popestri rubrika, ki je namenjena bralcem. Srečno! Andrej Hafner, Dol pri Hrastniku Neporavnani računi K pisanju me je vzpodbudilo pisanje Branka Kneza v tedniku Zasavc, ki je bilo objavljeno 23. 2. 1995 pod naslovom Neporavnani računi. Rad bi, da izveste tudi mojo stran resnice te zgodbe. Sploh ni res, da bi kdajkoli spolno nadlegoval njegovo ženo, kar mi B.K. očita. Da med nama ni bilo nikoli ničesar, je zatrdila tudi njegova žena vpričo moje žene in tašče. Pri B.K. sem delal na črno od 1.8.1993, saj nisem bil redno zaposlen. V začetku meseca septembra, ko sem se vrnil z letnega dopusta, mi je B.K. obljubil, da mi bo izplačal letni dopust, regres in en dan dela na Turbo inštitutu vLjublja-ni. Do danes mi tega še ni izplačal. Kot delavca me B.K. ni imel nikoli prijavljenega, torej mi ne more dokazati, da sem kdajkoli prejel redno plačilo. Njegova žena mi je 6. januarja nato izplačala decembrsko plačo. 1.1. 1995 sem prišel voščit Novo leto h K.B. in njegovi družini, na obisk pašo prišli tudi njegovi sosedje. Kar precej smo popili in bili dobre volje. V hecu sem prijel njegovo ženo, da bi jo odnesel v kuhinjo in K.B. vprašal, če jo lahko. On mi je odvrnil, da lahko, vendar sva takoj prišla nazaj. To sem storil dvakrat. Poleg nje sem sedel na kavču, on pa je kasneje trdil, da sem se valjal po njej in jo poljubljal, kar ni res. Tistega dne me ni nagnal iz hiše, kot trdi, ampak sem jo zapustil prostovoljno z opravičilom, da mi ne bi zameril, kar sem v hecu storil. On je odvrnil, da je vse v redu. Čez dva dni sem izvedel, da je pretepel svojo ženo in jo nagnal k svojim staršem. Povedal mi je tudi, da ne bom več vozil zanj in da ima izplačilo za decembrsko plačo njegova žena, kar je bil le izgovor. Čeprav sem vsak dan zahteval svoj denar, se je vedno izgovarjal na ženo in otroke, da naj pridejo domov. B.K. tudi v svojem prispevku ni omenil, da me je dvakrat napadel z nožem (to lahko potrdi priča K.M.) in me enkrat tudi pretepel, kar lahko potrdim z zdravniškim spričevalom. B.K. trdi, da se dogodka dne 5. 1. 1995 ne spominja. Morda se ga bo spomnil na sodišču, saj sem proti njemu vložil dve kazenski ovadbi: za nasilniško obnašanje in za poskus umora. Darko Weis, Litija ZAHVALA ob smrti naše matere, babice, sestre in tete PAVLE JAVORŠEK roj. BRVAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v času bolezni stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dr. Novaku in dr. Kralju za skrb, patronažni službi ZD Zagorje, zlasti negovalki ga. Vidi, dekanu g. Čampi za opravljen obred, go. Milanu Savlju za poslovilne besede ter kolektivoma Delozi iz Zagorja in Zavarovalnici Triglav Trbovlje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni M Jaša Drnovšek Zasavje -nova Abdera? Slovenci smo, odkar živimo v novi državi, s polnim odprtjem trga preživeli tudi manjši šok, ki v Zasavju še ni pustil posledic; dopustili smo vdor tujih, predvsem germanskih in anglosaških slengizmov, ki so osrednjo Slovenijo z Ljubljano vred dobesedno preplavili. Verjetno ni izobraženega Slovenca, ki ne ve, kako kul je lahkoful, kljub jezikovnim pregradam ter poskusom izpodrivanja slovenskih izrazov in besednih zvez pa se osrednja ljubljanska kultura z jezikom uspešno razvija naprej. Obpasivniprisotnostitujkse, karjeboljmoteče, vZasavjukuha nekaj povsem drugega. V revirjih postaja slovenski jezik, ki naj bi združeval vse slovenske jezikovne skupine, vse bolj okrnjen in reven. Prejšnji teden sem povsem po naključju dobil v roke Magazin firme Kalisto d.o.o.,kikupce sezanja z novimi zasavskimi trgovskimi ponudbami. Poleg ponudb lahko bralci v Magazinu preletijo tudi stran, kije namenjena humorju. Ne vem, kdo piše šale, vsekakor pa tisti, kijih ureja, ne pozna nobene od petihjezikoslovnih ravn in, kar lahko opazi vsak, ki je dokončal vsaj osnovno šolo. V vseh šalah kar mrgoli slovničnih napak, najbolj pa so očitne stalne napake iz besedotvorja, oblikoslovja in skladnje. Da me boste razumeli, zakaj se ob niti eni šali nisem smejal, sem za vas iz Magazina prepisal odlomek iz šale, v katerem lahko sami poiščete najbolj privlačne napake: 'Haso je moral dati operirati slepo črevo, ampak ni pustil nobenemu kirurgu, da ga operira, samo njegov prijatelj Mujo.' Povsem me je presenetilo tudi nepoznavanje oblikoslovne ravine oziroma nepopravljivo opuščanje mestnika, kjer je potreben: Mujo je bil aretiran, ker so pri njemu našli brzostrelko.' Slovenščina je eden najbolj kompleksno grajenih jezikov, kije do danes ohranil dvojino, pregibnostne vzorce besednih vrst ter ogrmono izjem, ki kvaliteto slovenskega jezika le poudarjajo. Vsak slovenski državljan naj bi se v času šolanja naučil uporabljati ne le zvrstnosti jezika, temveč tudi pravilno uporabljati vse jezikoslovne ravnine, od glasoslovja do skladnje. Sramotno je, da je sploh dovoljeno izdajati list kotje Magazin f čeprav zastonj), ko pa ne vsebuje kvalitet slovenskega jezika, s katerimi bi se vsak bralec ob prebiranju javnih občil moral seznaniti in z njimi le še bogatiti svoj besedni zaklad ter vedenje o materinem jeziku. Upam, da list Magazin v Zasavju ne bo potegnil plazupodobnih poniževanj zbornega jezika. Le-to bi namreč pripomoglo k nagli redukciji slovničnih prvin, s tem pa bi lahko Zasavčani kaj kmalu izgubili lastno etnično, kulturno identiteto. Menda sev 21. stoletju ne bomo več spraševali, kako se piše kaša, kakor se je leta 1832 na abecedarje, Metelka in Kopitarja, obrnil dr. France Prešeren. Prav tako upam, da zasavske občine po novi sistemizaciji sektorjev ne bodo ostale brez oddelkov za kulturo. Po več kot stotih letih od smrti našega naj večje ga pesnika bi Zasavčani že morali preprečiti, da postane Zasavje nova Abdera, mi v njej pa - Abderiti. (op. Abdera: v stari Grčiji je bilo mesto Abdera poznano zaradi preprostosti in omejenosti svojih prebivalcev) Milan Vidic * § I l,IT|Hlteiltli:i I |M»l*nllSI Očitki, da smo vse preveč delitveno usmerjeni, niso od včeraj. Vendar se dandanašnji pogosteje pojavljajo, razumljivo, najbolj v gospodarstvu, ker se začenja, lahko bi rekli, ena najpomembnejših parlamentarnih debat - o letošnjem državnem proračunu. Ne bi ponavljali znanih ugotovitev, da so bile namreč zahteve po proračunskem denarju za okoli sto do stopetdeset milijard tolarjev večje, kotjih bo omenjeni proračun letos zmogel. Ne bo pa pra v nič napačno, če bomo ponovili to, kar gospodarstvo že lep čas terja: večji posluh zanj in njegovo stanje ter potrebo, da se bo ležje spopadalo z vse ostrejšimi pogoji vsakdanjega poslovatija. Zasavska podjetja, pravzaprav delniške družbe, podpirajo zahteve slovenskega gospodarstva o umiritvi porabniške mrzlice; opozarjajo, da celo tam, kjer so se razmeroma naglo prilagodili širšim izvoznim tokovom in večino svojega blaga prodajajo na zahtevne tuje trge, tam nenehno izgubljajo. Ne glede na to, da nikjer ni bila potrjena ugotovitev, da je lani gospodarstvo zaradi zaostajanja tečaja izgubilo nad šest milijonov nemških mark, ni nobenega dvoma, daje nekaj na tem. Koliko dohodka so resnično izgubili, bo vsaj še nekaj časa bolj ali manj zanimiv predmet razprav. Vendar lanske napake letos ne bi smeli več ponavljati, če Želimo uresničiti nekaj osnovnih ciljev, ki so bili malodane soglasno sprejeti v okviru letošnjega poslovanja. V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da nam bi zaradi prevelikih porabniških apetitov zdrsnilo med rokami nekaj sila pomembnih obveznosti s področja razvoja. Še pred dvema letoma, morda nekaj več, smo ugotavljali, da vse premalo vlagamo v razvoj podjetij; lani se je naposled kazalec začel obračati v pravo smer. Zanj smo namreč po nepopolnih podatkih namenili poldrug odstotek domačega bruto proizvoda, skupaj z raziskavami. Res še ni povsem znano, za kaj smo toliko dali in kakšen je rezultat teh vlaganj. Letos bi vsekakor morali nameniti za to vsaj toliko kot lani, kar pa bo postalo vprašljivo, če se nekateri sistemski ukrepi gospodarjenja ne bodo vsaj še toliko izboljšali. Res da ni nikakršnih napovedi o tem, da naj bi gospodarstvo še malce privili z večjimi prispevki ali dajatvami, vendar če bi obveljale samo nekatere pretirane zahteve po znatno višjih proračunskih dohodkih, bi se kaj hitro zgodilo, da bi skušali del denarja za to dobiti v gospodarstvu. Spričo tega bomo prihodnje dni in tedne z nedeljenim zanimanjem spremljali dogajanja v državnem zboru. Merjenje moči posamičnih strank se bo v proračunski razpravi še bolj razgalilo; vsekakor bodo konec koncev le morali poiskati skupen jezik in se odločiti za manj porabniško različico državnega proračuna. Po domače: brez takšnega ali drugačnega kompromisa zagotovo ne bo šlo. Lahko pa se zgodi še kaj slabšega. V tem primeru bi se utegnili znajti celo pred tistim scenarijem, ki gaje malodane vsak dan zaslediti v enem delu poslanskih vrst - namreč odstopu vlade in razpisu novih, predčasnih parlamentarnih volitev. I f' Steklarna Hrastnik je februarja na frankfurtskem sejmu "Ambiente 1995", prvič po propadu jugoslovanskega trga, predstavila nove serije izdelkov, ki so nastale na podlagi temeljitega preučevanje tržne ponudbe predvsem v Nemčiji in Italiji, poglobljene analize oblikovanja stiskanega in pihanega stekla v stotih letih hrastniškega steklarstva ter osvojene vrhunske tehnologije hrastniške Steklarne. Serije Medica (stiskani kozarci, sadna kupa), Classico (skodelice, sadna kupa), Ultra (skodelice in krožniki) in drugi izdelki predstavljajo sicer majhne, a pomembne ter tržno preverjene korake Steklarne Hrastnik na poti k prepoznavnosti in višjemu cenovnemu razredu v Evropi. Prodor na evropski trg Medtem ko je Steklarna Hrastnik na področju stekla za namizni program prej, ko je še izvažala na jugoslovanske trge, predvsem kopirala uspešne izdelke zahodnoevropskih steklarn in ponudnikov, je po propadu jugoslovanskega trga pričela na novo oblikovati svojo programsko zasnovo. Evropske uspešnice so v Steklarni Hrastnik delno preoblikovali in jim nadeli imena, ki so spominjala nanje (naprimer sadna kupa RIO, Steklarna Hrastnik TRIO, sadna kupa PRIMAVERA, Steklarna Hrastnik VERA). In ko se je Steklarna Hrastnik pojavila na evropskem trgu, se je ta korak izkazal za pravilnega. Delno zaradi tega, ker pravega lastnega programa Steklarna še ni imela, delno pa zato, ker tudi sicer ni njenih izdelkov v Evropi nihče potreboval. Steklarna Hrastnik sejetako lahko izkazala na tehnološkem področju, saj je v kratkem obdobju pridobila sloves kvalitetnega proizvajalca namiznega stekla. Seveda so bili njeni izdelki nižjega cenovnega razreda. Originalna sadna kupa Primavera italijanskega porekla, naprimer, je bila na evropskem trgu višje ocenjena, kot njena preoblikovana "sestra" iz Slovenije. Vendar trg jo je sprejel, jo danes potrebuje in kar je najvažnejše- od Steklarne Hrastnik pričakuje novo, lastno sadno kupo. Program namiznega stekla Evrope, kamor sodijo tudi izdelki Steklarne Hrastnik, je namenjen masovni uporabi. Gre za izdelke avtomatske proizvodnje iz navadnega, torej ne kristalnega stekla. To dejstvo na eni strani odvzema ekskluzivnost designu in programskim izhodiščem, oblikovalci si ne morejo privoščiti nenavadnih oblik in se tako tudi osebno promovirati (v Sloveniji je to kar pogost pojav). Na drugi strani pa sta ob kreiranju takih programov odgovornost in zadovoljstvo neizmerno večja, saj gre za Steklarski muzej v Hrastniku. masovno proizvodnjo, ki zagotavlja delo precejšnjemu delu prebivalstva hrastniške doline. Seveda je tu design popolnoma vpet v tržne in tehnološke komponente - toda, ali ni to pravi industrijski design? V družbi najboljših Evropsko tržišče namiznega programa je res odprto vsem potencialnim ponudnikom, vendar je prav Evropa izredno zahtevna pri izbiri kvalitete, designa, rokov in drugih bistvenih lastnosti steklenih izdelkov namiznega programa. Sama proizvodnja teh izdelkov, še posebej avtomatična, pa je specifična in ima izjemno visok vstopni prag. Tako tehnološko, ker gre za neprekinjen in kontinuiran proces taljenja stekla in izdelovanja izdelkov iz steklene mase, kakor tudi kapitalno, ker so potrebni zahtevni talilni objekti, strojna oprema in ostala proizvodna infrastruktura. To vsekakor pomeni, da se ne more vsakdo ukvarjati s to proizvodnjo in da je le ta področje steklarn. Ponudniki teh izdelkov v Evropi so, poleg nekaj večjih dekoraterjev (Cerve, Glaskoch, Fischer, Rastal, Bockling, Sahm, itd.), večje steklarne: Duran, Bormioli Rocco, Ravenhead-Durobor, Borgonovo, Fidenza, Covetro, Sisecam Pasabace, Avir, Kedavn, Libbey,... Te v bistvu simbolizirajo ponudbo stekla na evropskem tržišču namiznega programa. Sadna kupa VERA, ki jo je evropski trg dobro sprejel. m Koncept razstavnega prostora Steklarne Hrastnik letos v Frankfurtu. Osrednji evropski, pa tudi svetovni dogodek na področju tovrstne ponudbe je gotovo sejem v Frankfurtu, ki se odvija dvakrat letno in s svojim pomenom zasenči vse ostale podobne prireditve. V Frankfurtu Odločitev, da se Steklarna Hrastnik udeleži frankfurtskega sejma, ni bila slučajna, uresničitev te odločitve pa ne preprosta. Vsekakor je šlo po eni strani za strateško opredelitev pomembnosti in nujnosti udeležbe na tem sejmu kot bistvenega elementa prodajne politike, po drugi strani pa za potrditev konkurenčne sposobnosti podjetja, ki mu je sejem omogočil, da se postavi ob bok drugim najbolj priznanim ponudnikom. Zato udeležba Steklarne Hrastnik na sejmu Ambiente 1995 ni bila stvar prestiža, temveč tržna potrditev kvalitete hras tniških izdelkov. Prav kvaliteta pa je kriterij, ki omogoča udeležbo na sejmu, na katerem ne more strmenje za čim večjim pokritjem in ostale aktivnosti, ki vplivajo na kvaliteto izdelkov. V ospredju strategije prodaje namiznega programa je tržišče Nemčije kot trg z izjemnim tržnim potencialom, veliko absorbcijsko močjo, zanimivo strukturo prodajnih poti in nenazadnje kot tržišče, ki omogoča nadaljno kvalitetno rast prodaje. Tako je večina ukrepov podrejena zahtevam tega tržišča, ki ga relativno uspešno obvladuje tudi Steklarna Hrastnik s pomočjo zastopnika dr. Franza Plaiknerja. Tržišče Italije, ki zaenkrat še igra pomemben delež v prodaji, je izredno problematično zaradi politične krize in neprestanega padanja vrednosti Lire. To zmanjšuje zanimanje in seveda dohodek prodaje v Italijo. Omeniti velja še Slovenijo, ki jekljub majhnosti zanimivo tržišče, in Hrvaško, ki je kljub svojim težavam ostala zanimiva za Steklarno Hrastnik. viri - to je razvidno tudi iz proračunskega memoranduma. Potem je tu velika inflacija, ki omogoča prerazdeljevanje v korist monopolistov in nemenjalnih sektorjev. To izvoznikom povišuje stroškovno bazo, ker inflacijsko pogojenih stroškov ni mogoče vgrajevati v cene. To pa slabi konkurenčni položaj. Zaradi enormnih apetitov države so tudi obremenitve plač previsoke, saj predstavljajo najlažji način polnjenja tako državnih kot občinskih proračunov. Lahko bi še naštevali posamezne težave, s katerimi se soočajo izvozniki, tudi obresti, ki jih morajo plačevati, so nerazumljivo visoke, pa kaj, ko je takšne in podobne izjave moč zaslediti v skoraj vseh medijih, odziva nanje pa ni. Upamo lahko le, da bosta v Sloveniji v času vrhunca moči najrazličnejših političnih in drugih lobijev prevladala razum in zavest, da gospodarstvo za svoj e delo vanj e potrebuj e normalen življenjski prostor, kar pomeni stabilne in definirane pogoj e poslovanja danes in v bodoče. Tekst: Slavko Marčen in Aleksander Mirt Foto: Slavko Marčen Razgovor na razstavnem prostoru Steklarne Hrastnik v Frankfurtu. Z leve proti desni: Matija Koritnik, Aleksander Mirt, dr. Franz Plaikner, Slavko Marčen in Vili Petrič. razstavljati kdorkoli. Težave izvoznikov Tržišča Steklarne Hrastnik Steklarna Hrastnik prodaja steklene izdelke namiznega programa v kar osemnajst dežel. Seveda je pomembnost posameznih trgov različna in je položaj podoben, kot pri večini slovenskih izvoznikov, katerim so najpomembnejša tržišča sosednjih in bližnjih dežel. Temu je tako zaradi tradicionalno dobrih meddržavnih in poslovnih stikov, kakor tudi zaradi operativnosti obdelave, saj so ti izdelki relativno obsežni in prostorni ter kot taki bolj primerni za krajši transport. Za razliko od lani, ko je bila v ospredju prodajne politike zaradi pospeševanja novih kapacitet predvsem kvantiteta izdelkov, je letos trg bolj usmerjen h kvaliteti, kamor štej e tu di koncipiranj e u strežnega prodaj nega asortimana, pozitivna selekcija kupcev, Dandanes se žal _ celotna gospodarska politika vrti okrog mačehovskega odnosa vlade do izvoznikov in sicer, kar se tiče nerealnega tečaja tolarja do tujih valut. To je sicer izjemen problem, vendar je problemov več in niso vsi v domeni banke Slovenije, kot se rado posplošuje. Javna poraba je predimenzionirana in je niti ne zanima, kje so realni proračunski Na sejmu v Frankfurtu ni manjkala niti prenovljena serija Ultra z embalažo za evropsko tržišče. Marija Kotar se je rodila novembra 1921 v Polšniku in se svojega otroštva z veseljem spominja. V svojem življenju je preživela marsikaj. Bila je socialna delavka v Zagorju, ima zasluge pri izgradnji Doma starejših občanov na Izlakah in šole Slavka Gruma v Zagorju. Delo socialne delavke ni bilo lahko. Biti moraš nepopustljiv, če želiš, da te ljudje upoštevajo, je dejala v pogovoru Marija Kotar. V svojem delu je bila zelo požrtvovalna, saj je peš hodila v vasi okoli Zagorja in reševala probleme in stiske ljudi. Nekateri soji mogoče tudi zamerili njeno delo, saj je reševanje osebnih problemov ljudi zelo občutljivo področje. Ko je pričela z delom socialne delavke, je bila sama za vse, danes na področju sociale v Zagorju dela sedem ljudi. Zagorjani jo še vedno poznajo kot socialno delavko Kolarjevo. Kakšno je bilo vaše delo socialne delavke v Zagorju? V vseh teh letih seje prepletalo dobro in slabo. Na občini so me nekateri tudi obsojali, da sem socialno delo v občini poosebila. Socialno delo se je v letu 1955 preneslo z okraja Trbovlje na občino. Naslednje leto sem prevzela referat za varstvo družine in otrok. Leta 1975 pa je bil ustanovljen SIS in seje socialno delo osamosvojilo od občine, v občinsko skupnost socialnega skrbstva. Ljudje so mi zaupali in so upoštevali moje nasvete in to je najbolj pomembno, kar mora doseči socialni delavec. Kako vam jc uspelo, da vam niso problemi, ki ste jih reševali, zlezli pod kožo in vas prizadeli? Pomembno je, da si trden in ne popuščaš, sicer te ljudje prinašajo okoli. Če je prišlo do problema, sem se mu temeljito posvetila in ga rešila. Vedno moraš naj ti srž in ga razdreti. Čejebilo potrebno, sem vzela s seboj policista ali rešilca, odvisno od problema. Zasavje postaja vse bolj znano po svojem mladostnem prestopništu, alkoholizmu in tudi drog je čedalje več. Ste tudi vi imeli pri svojem delu probleme s tem in kako ste jih reševali? Položaj seje precej spremenil od takrat, ko sem bila jaz socialna delavka. Mogoče se z mladimi tudi premalo ukvarjajo. Problemi so bili, toda reševala sem j ih takoj. Obiskala sem družino, pogovorila sem se s starši in učitelji, ugotovila vzrok za njegovo uporništvo in probleme. Vzgojni ukrepi pa so se izvajali širše s strokovnimi službi. Kriminal med mladimi je bil tudi že takrat. Srečala sem se tudi z mamili, ko so nekoč prišli po pomoč k meni starši najstnika, ki si je že vbrizgaval mamila. Alkoholizma je bilo v Zagorju že od nekdaj veliko in težko je narediti karkoli, če se človek ne želi sam ozdraviti. Lahko sem se samo trudila ublažiti situacijo. Tiste, ki so bili pripravljeni, semjih vključila v klub k dr. Ruglju, ki je takrat delal še v Škofljici. Do ljudi je bil včasih sicer tudi malce preveč grob. Precej je obsojal ženske, ki se niso uprle alkoholiku in so ga trpele. Alkoholizem je zelo težko ozdraviti in dr. Rugelj je bil pri tem najbolj uspešen pri nas. Dr. Rugelj jc trenutno zelo popularen v Sloveniji in se o njegovem protestu z gladovno stavko veliko govori in piše. Kaj menite o njem in njegovem protestu? Dr. Ruglja spoštujem kot strokovnjaka in menim, da so njegove metode dela z alkoholiki pravilne. Pri ljudeh s problemi moraš biti avtoriteta, če želiš, da te upoštevajo, sicer te prinašajo okrog in ne moreš doseči nobenih uspehov. To, kar pa sedaj počne z gladovno stavko, mi pa ni všeč. Za zdravnika to ni pravi način, saj mora spoštovati življenje. Obzorje človeka mora biti malce bolj široko in ne smeš gledati samo z enega vidika ter vpletati svojo osebno prizadetost. Če želiš pomagati ljudem, se moraš včasih tudi malce prilagoditi, obenem pa to tudi ni v skladu z zdravniško etiko. Verjetno vas je kdaj tudi kaj prizadelo in vrglo iz tira. Kako ste reševali spore s svojimi varovanci? Včasih je prihajalo tudi do sporov in so mi ljudje zamerili. Takrat sem jim pustila, da so se zdrli in sprostili svojo energijo, potem pa smo se lahko pogovorili in rešili probleme. V edno sem tu di ocenila, kakšen j e posamezen problem in če je bilo potrebno, sem vzela s seboj policista ali rešilca. Najtežje je bilo pri odvzemu otrok. Starši niso želeli oddati svojega otroka, čeprav niso mogli skrbeti zanj. Toda, če je bil izrečen pravnomočen ukrep, je bilo otroka potrebno odvzeti in ga dati v rejo. Slovenci se težko ločijo od svojih otrok. Toda moje delo je bilo učinkovito, kajti če sem v nekem kraju izpeljala en takšen ukrep, potem najmanj pet let ni bilo tam nobenih problemov. Če problemi nastanejo, jih je potrebno rešiti takoj in odločno. Če ljudi samo dražiš in nič ne narediš, se nič ne razreši. Kaj ste doživeli lepega pri opravljanju svojega poklica, kar vas je spodbudilo? Ljudje so mi bili hvaležni in so me tudi cenili. Moja beseda je nekaj veljala in so upoštevali tisto, kar sem jim rekla. Čeprav ljudje niso vedeli, koliko dela sem vložila v opravljanje svoje službe. Poleg dela sem se sedem let tudi izobraževala. Končala sem srednjo ekonomsko šolo in strokovni izpit za socialnega delavca v Ljubljani. Veliko se zadnje čase govori o velikem številu samomorov med mladimi, čeprav se na tem področju ne naredi praktično nič. Kako vi gjedate na ta problem? Včasih ni bilo tega problema. Razmišljala sem o tem in poskušala ugotoviti, zakaj toliko mladih obupa in naredi samomor. Mogoče je razlog za to tudi v tem, da so mladi pod stalnim pritiskom. Včasih so tisti, ki se niso dobro učili, dobili službo in so delali. Sedaj pa služb ni, starši pa pričakujejo, da se bo otrok izučil vsaj nekega poklica. Psihični pritisk je velik, otroci se nimajo na nikogar obrniti in potem posežejo po tem najbolj skrajnem sredstvu. Tudi name se je včasih obrnil kdo, ki je želel narediti samomor. Človek, ki obupuje, vedno najprej išče v svoji okolici pomoč in če je ne najde, naredi samomor. Tisti, ki jim samomor preprečiš, ga le redko še kdaj poskušajo narediti. Kako pa ste organizirali skrb za starejše občane? V tistem obdobju še nismo imeli doma za starejše občane v Zagorju in veliko je bilo tudi nasprotovanja, da bi dom sploh imeli. Kasneje mi je uspelo izpeljati načrt, da smo dobili sredstva iz republiškega sklada upokojencev za gradnjo domov in z občinskim samoprispevkom, da se je zgradil dom na Izlakah. Politiki šo mi takrat precej nasprotovali in me poskušali onemogočili. Bila sem tajnica iniciativnega gradbenega odbora za izgradnj o doma na Izlakah, ki je deloval več let. Organizirano smo imeli pomoč na domu in tudi ni bilo toliko potreb za nastanitev v domove. Plačali smo ljudi, ki so pomagali starejšim, plačani so bili iz sredstev za nego starejših. Potem pa ženske niso želele več pomagati injebilo vse večpotreb ponas tani tvi v domsko skupnost. Zaradi tega je bila vse bolj potrebna izgradnja doma v občini. Kako gledate na življenje? Življenje sprejemam takšno, kot je. Probleme rešim in jih prebrodim. Če samo razmišljaš, zakaj se ti nekaj zgodi in stalno jamraš, te to ne pripelje nikamor. Človek se tudi ne sme zapirati vase in se preveč sekirati, potem pa gre. Imate kakšen poseben spomin iz svojega življenja? Med vojno smo bili z družino izseljeni v taborišče izgnancev, najprej v taborišče Bruchal, čez dve leti pa v Maria Tann v Schwartzwald in ob koncu vojne, ko so nas osvobodili, sem prevzela skrb za 450 ljudi. Nismo imeli hrane in spremenila seje oblast, osvobodila nas je francoska vojska. Proga je bila poru šena in se nismo mogli vrniti domov. Povezala sem se z našimi ujetniki iz Jugoslavije in priskrbela pri francoskem guvernerju v mestu Vilingen hrano za taboriščnike po nakazilih. Zanje sem skrbela kar pet mesecev, da so usposobili železniško progo in smo se vrnili nazaj domov. Kaj pa menite o poravnavanju vojnih krivic, s katerimi se sedaj ukvarjajo naši poslanci? V vojni je težko najti krivdo, saj so vse strani pobijale. Kot primer lahko vzamem samo našo vas Polšnik, v kateri sem odrasla. Kdojebil kriv, je težko reči. Vsakdo seje pač postavil na eno stran in nismo vedeli, kdo bo zmagal. V vojni smo vsi trpeli in plačali nek dolg, po vseh teh letih bodo le stežka popravili narejene krivice. V svojem življenju ste bili zelo aktivni in ste prejeli tudi veliko priznanj... Od leta 1982 do 1990 sem prostovoljno opravljala v občini 14 funkcij. Prejela sem priznanje Skupščine občine Zagorje, Občinski sindikalni svet mi je podelil srebrni znak, Krajevna konferenca KS Jože Marn priznanje OF, Društvo za boj proti raku Ljubljana zlato plaketo Zveze slovenskih društev za boj proti raku, priznanje mi je podelila tudi OŠ dr. Slavka Gruma in Dom starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake. Kaj počnete danes, ko ste upokojeni? Še vedno sem v nekaterih društvih, na primer v Društvu zaboj proti raku sem članica izvršnega odbora, v Društvu upokojencev sem članica upravnega odbora in predsednica Zbora lastnikov v Stolpnici, Cesta zmaga 7. Redno tudi že- trideset let vsak dan telovadim in skrbim za svoje zdravje. Zdi se mi tudi pomembno, da ženska skrbi zase in se ne zapusti na starost. Več kot trideset let že hodim redno v Narta Studio v Ljubljano na nego obraza. Redno delam tudi kuro s prosom, ki je zelo dober za obnovo las, nohtov in kože. Čc bi živeli še enkrat, bi kaj spremenili in naredili drugače? Mislim, da ne bi ničesar spremenila in sem s svojim življenjem kar zadovoljna. Počela sem tisto, kar sem želela in zdi se mi, da sem to delala dobro. Ljudje me še vedno ustavljajo na cesti in mi povedo svoje probleme, čeprav sem že upokojena. Svetujem jim še vedno lahko, kako naj delajo naprej in kaj naj spremenijo. Nekateri so se name kar precej navezali. Čeprav se vsak človek potem ravna po svoje, ampak še vedno imam občutek, da moram pomagati in svetovati ljudem. Barbra Renčof Foto: Tomo Brezovar Delovanje Društva invalidov Trbovlje Društvo invalidov Trbovlje je imelo svojo redno volilno skupščino v soboto, 4. marca, v Hotelu Rudar v Trbovljah. Iz njihovega poročila je moč razbrati, da so zelo aktivni in si prizadevajo olajšati in polepšati dneve, saj družba zanje prevečkrat nima posluha. Društvo invalidov Trbovlje šteje 561 članov. Članstvo se je v preteklih štirih letih zmanjšalo, kar je posledica gospodarske krize, predvsem številnih stečajev v občini. V preteklem letu so proslavili 20. obletnico delovanja društva. Najbolj zaslužnim so podelili priznanja društva, pripravili pa so tudi kulturni program in družabno srečanje. Udeležili so se proslave ob 25 - letnici Zveze društev invalidov Slovenije (ZDIŠ) v Kranju, kjer so Rudi Janežič, Rasim Murtič in Rudnik rjavega premoga Trbovlje (soustanovitelj in pokrovitelj) dobili priznanja Zlati znak ZDISa. V društvu skrbijo tudi za razvedrilo članov. Tako imajo v marcu družabno srečanje članic, v juliju pa srečanje invalidov in njihovih družinskih članov. Organizirali so nekaj izletov po Sloveniji, predvsem pa je veliko zanimanja za kopalne dni v Termah Čatež, kamor so v poletnihmesecih odhajali dvakrat mesečno. Ker j e skrb za ohranjanje zdravja njihovo glavno vodilo, so sofinancirali tudi zdraviliška in klimatska zdravljenja. V letu 1992 so organizirali predavanje na temo bronhialna astma pri odraslih in otrocih, pa tudi šolo proti bolečinam v križu. Žal pa so takšna predavanja povezana z velikimi stroški, tako da je teh bolj malo. Pri reševanju stanovanjskih problemov članov sodelujejo skupaj z Društvom upokojencev Trbovlje. Tudi v naslednjih štirih letih nameravajo delati "s polno paro". Predvsem pa si želijo, da bi avtobus vozil tudi na Terezijo, saj bi jim to zelo olajšalo življenje. Na skupščini so volili tudi organe društva. Predsednik enajstčlanskega izvršnega odbora je Rudi Janežič, podpredsednik Rasim Murtič, tajnica pa Ivanka Malovrh. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Šalijo Vesela. Mateja Leskovšek Živali iščejo dom: - kokeršpanjelka, stara približno dve leti, črne barve, primerna za stanovanje - mešanka, stara približno leto dni, čokoladno rjave barve, primerna za stanovanje - mešanka, koker španjelka, stara približno leto in pol, črno bele barve, primerna za stanovanje - mešanka, stara približno sedem do osem mesecev, črne barve, podobna ovčarki, manjše rasti, primerna za stanovanje - dva mešanca, stara približno šest mesecev, sive barve, srednje rasti, podobna ovčarju - labradorka, stara približno leto dni, mešanka - mešanček, star približno šest mesecev, rjavo sive barve, podoben nemškemu ovčarju - pudeljček, star šest do sedem mesecev, črne barve - dve muci, rjave in tigraste barve - kratkodlaki nemški terier, star približno leto dni, črne barve, srednje rasti - mešanka med šnavcerjem in terierjem, stara približno štiri mesece, primerna za stanovanje - mešanec med škotskim ovčarjem in ovčjakom, star dve leti, rjavo črne barve, čuvaj - mešanček med tibetanskim terierjem in pudeljčkom, star tri mesece, črno - rjavo - bele barve, primeren za stanovanje c- —— Konferenca PD Dol in glasilo Dol - Planinsko društvo Dol je imelo v nedeljo redno letno konferenco na Gorah. Ob tej priložnosti so izdali svoje glasilo Naš planinec, ki vsebuje uvodno razmišljanje predsednikadruštvaTonijaPauličao celoletnem delu. Ob zaključku vabi na četrtkova srečanja v društvenih prostorih, da bi lahko delo še bolje načrtovali. Gospodarsko poročilo ugotavlja, daje bilo gospodarjenje uspešno. Navajajo številčne podatke, pohvalijo pa se lahko tudi s konkretnimi deli. Izdelali so novo fasado na SV delu, obnovili izolacijo na terasi, zamenjali okna v kletnem delu, prepleskali vse zunanje lesene dele, popleskali žlebovje, obnovili strelovodni sistem, zgradili so kegljišče in balinišče, povečali spalne kapacitete, zamenjali večji del kuhinjske opreme in še vrsto podobnih del. Milan Čadež navaja v imenu vodniškega odbora opravljene izlete v letu 1994 in število udeležencev. Teh je bilo 1009 - od tega 490 šolarjev. Franci in Jožica Dovjak poročata o delu markacistov, Mari Hudina pa objavlja statistično poročilo, ki pove, daje bilo lani 719 članov PD. Roman Suša in Branko Mravljak sta objavila program izletov mladih planincev za leto 1995, vrstijo se še programi za člane, upokojence in predlog finančnega načrta. S kratkimi sestavki se spominjajo poletnega tabora, krajših izletov in izleta v neznano. Naš planinec je izšel v 250 izvodih, uredila pa sta ga Božena Tušar in Bojan Kraus. Fanči Moljk Izpopolnjevanje planinskih vodnikov Planinska zveza Slovenije ( pdbor Planinskih vodnikov) bo od 17. do 19. marca v domu v Tamarju organizirala republiško izpopolnjevanje planinskih vodnikov v zimskih razmerah. V programu so razne zimske planinske ture s praktičnim delom na terenu, govorili pabodo o podhladitvi in prvi pomoči, osebni zimski opremi, tehnični opremi pohodnika in turnega smučarja ter o nevarnostih v gorah pozimi. Prijave zbira PZS do 10. marca. Vsak pa bo moral imeti popolno zimsko opremo, cepin in dereze. T.L. Na Limbarsko goro Pohod "Po nagelj na Limbarsko goro", ki se ga bo udeležila tudi planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje, bo 19. marca. Trboveljska skupina bo odšla na pot s Trojan. K.B. Težave upokojitve otrebno, da v življenju in s : dejavnosti ali se vrnejo k tistim Jalovo misel, da živ^enje bedela „i bodo odms« M, »«*>,»,:« * MSmhE;:,,=dno, so ovrgli že vegkrat zahtevat, vec gnlozno«, za uživanj« ,? *.s=s= ^"e*vLr?dUa^4» »iosporeL^ml. sss ..rSasiiiiieiiiiiEiP ... ■ življenjskimi interesi; drugi gojgo nove • r . .g: . e športnih sekcij društev upokojencev iz Zagorja, Hrastnika, Radeč, Senovega, Krškega, Brežic, Sevnice in Trbovelj. Razgovor je vodil Dušan Perpar. Razgovor je bil organiziran z namenom dogovoriti se o regijskem tekmovanju upokojencev-športnikov v letu 1995. Dogovorili so se, da bodo tekmovanja potekala takole: - 13. marca bo šahovsko tekmovanje v Sevnici, prijavljenih je osem ekip, ki štejejo po štiri člane in eno rezervo - 25. marca bo tekmovanje v streljanju z zračno puško v Zagorju, pripravljenih je šest ekip, ki štejejo tri člane in eno rezervo - 8. aprila bo tekmovanje v kegljanju v Hrastniku, prijavljenih je osem ekip, ki štejejo šest članov in eno rezervo - 10. maja bo tekmovanje v balinanju v Trbovljah, prijavljenih je šest ekip, ki štejejo štiri člane in eno rezervo -10. junija pa bo še tekmovanje v ribolovu na Senovem, prijavljenih je osem ekip, ki štejejo tri člane in eno rezervo Področna društva upokojencev so dolžna poskrbeti, da bodo tekmovanja potekala kar najbolj disciplinirano, strokovno in nepristransko. T.L. Upokojenci planinci pustovali Trbovlje - Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje je tudi letos organizirala pustovanje. Tokrat so ga pripravili na pustni torek, ob 18. uri v prostorih kantine Svobode Dobrna v Hohkrautovi koloniji. Kot vedno je bilo tokratno pustovanje prijetno, vedro, zabavno, prijateljsko in polno smeha. Najboljše maske so nagradili. T.L. Klub upokojenih trgovcev Upokojenci bivšega trgovskega podjetja 1. junij iz Trbovelj so že pred štirimi leti ustanovili svoj aktiv upokojencev. Vseh upokojenih delavcev iz tega podjetja je 150, vendar jih je bilo v aktiv vključenih le 50. Sedaj, ko se je staro trgovsko podjetje 1. Junij reorganiziralo v dve manjši samostojni trgovski podjetji ABC Tehnohit in ABC Agrohit, so se tudi upokojenci preimenovali v Klub upokojencev trgovskih delavcev Trbovlje. S to organizacijsko spremembo želijo sčasoma vključiti v svoj Klub tudi vse druge upokojenetrgovske delavce, ne glede na to iz katerega trgovskega podjetja izhajajo, prav tako pa tudi privatne upokojene trgovce. Ker pa brez denarja nikjer ne gre, tudi upokojenska organizacija ne more delovati. V ta namen sta nova trgovska kolektiva ABC Tehnohit in ABC Agrohit obljubila, da bosta za minimalno delovanje Kluba upokojencev prispevala določena sredstva po mesečnih obrokih. Upokojenci pa so obljubili, ds bodo poleg osmrtnice v dnevnem tisku, na grob umrlega upokojenca položili šopek cvetja in sveč, ali pa svojcem umrlega poklonili denarno nadomestilo 10.000 SIT. V letu 1995 želi Klub upokojencev trgovskih delavcev organizirati za svoje člane izlet, v mesecu juliju pa bodo imeli s kolektivoma aktivnih delavcev družabno Pust - polnih ust Danica Hren socialna delavka srečanje v Domu pod Javorjem na Vrheh. Ivan Muhič upokojenec iz Trbovelj Tekmovanja se pričenjajo Pred kratkim so se pri Društvu upokojencev Trbovlje sestali predstavniki V domu upokojencev v Trbovljah so se v februarju s polno paro pripravljali na pustovanje. Ideje o kostumih za maškarado so se rojevale pri upokojencih, pa tudi pri delavcih doma. Težko pričakovani ponedeljek pred pustnim torkom so se oskrbovanci popoldne zbrali v jedilnici doma, ki je bila pustno okrašena, mize pa so bile bogato obložene. Skupine za samopomoč Komet, Liščki in Prijatelji. kulture so skupaj pripravljali klobučke za oskrbovance in goste na pustnem rajanju. Ostale skupine za samopomoč so izdelovale okraske za dom. Pustno rajanje jim je popestril ansambel Kreže iz Trbovelj. Prišle so tudi prave maškare. Pustno rajanje se je nadaljevalo tudi na pustni torek. Za prijetno vzdušje sta poskrbela oskrbovanec Florijan in Franci Matko z igranjem na kitaro. Po pustnem rajanju se oskrbovanci niti oddahniti niso mogli, kajti pripraviti so se morali na 8. marec. Pri nas je praznovanje 8. marca, dneva žena, bolj površinsko. Čas in ljudje smo ga spremenili v navado, ki nima veliko skupnega s prvotno vsebino praznika. Poleg tega je ta praznik že od vsega začetka izrazito politični dan, sprva seveda čislan in hvaljen, danes in že kar nekaj časa oziroma let, pa bolj odrinjen in zaničevan. Pred več kot osemdesetimi leti je Klara Zetkin na drugi mednarodni konferenci socialistk na Danskem predlagala ženski dan, ki seje razširil skoraj po vsem svetu. V javnosti so se takrat pojavile zahteve po volilni pravici za ženske, saj je v mnogih državah še niso imele, enako plačilo za enako delo in zahteve po drugih pravicah žensk. Prav 8. marca leta 1909 so bile v ZDA javne demonstracije, ki so nosile ta sporočila. Dan žena naj ne bi bil le spomin in podoživljanje dogodka v Ameriki v prejšnjem stoletju (ko je lastnik tovarne stavkajoče žene zaprl v tovarno in tovarno zažgal), ampak tudi opomin ženskam samim, da ne pozabijo na svoje bistvo - dostojanstvo človeškosti. Ženske nimajo v življenju samo vlogo matere in s tem objekta, ki ohranja človeško vrsto. Lepa beseda, skromno darilce ali ljubezenska izpoved - pa nič zato, če ni izvirna - ni nikoli odveč, celo nasprotno, lahko je žarek sonca v siv in otožen dan. "Matije njihova zemlja... je njihova hrana, postelja in dodatna odeja v hladni noči; je njihova toplota, zdravje in zavetje..." (Katherine Butler Hathaway) Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! Ne bom ga za klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej... (odlomek, Karel Destovnik Kajuh) "Nikoli ne bom pozabil svoje matere, saj je zasejala in vzgojila prva semena tistega, kar j e v meni dobrega. Odprla mi je srce za naravo; prebudila moje razumevanje in razširila moje obzorje in njene zaznave so za večno vplivale na smer mojega življenja." (Immanuel Kant, 1724 -1804) "Otrok v odločilnih prvih letih svojega življenja doživlja mater kot vseobsegajočo, varovalno in hranilno moč. Matije hrana, je ljubezen, je toplina, je zemlja. Ko te ona ljubi, pomeni, da si živ, ukoreninjen, da si doma." (Erich Fromm, 1900-1980) Veš, mama, rad bi ti napisal pismo, poslal bi rad vsaj kak pozdrav. Že dolgo je, odkar več skupaj nismo, da bi le to lahko ti rekel, da sem zdrav... (Kje si, mati, Kajuh) Mati razume, česar otrok ne pove. (judovski pregovor) "Materi povem resnico. Nimam misli ne čustev, ki jih ne bi mogel deliti s svojo materjo; ona je moja druga vest, njene oči so ogledalo, ki odseva mojo podobo." (VVilliam Gerhardi, 1895-1977) Moški najmočneje ljubi svojo ljubico, najbolj svojo ženo. najdlje pa svojo mater. (irski pregovor) Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav, in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal... (Kje si, mati, Kajuh) "Štiriinpetdeset let ljubezni, nežnosti, slabe volje, vdanosti in neomajne zvestobe. Breznje bi dosegel samo četrtino tistega, kar sem dosegel, ne samo kar zadevauspeh in kariero, temveč tudiosebno srečo... Nikob ni stalamed menoj in mojim življenjem, nikoli me ni poskušala trdno držati, vedno mi je pustila svobodo..." (Noel Covvard, 1899-1973) Trenutek pomnim dragoceni; pred mano blisnila si ti, kakor lepote čisti genij, privid, ki nagloma mini... (A.P. Kernovi, Puškin) Zbežala so z menoj Ti mnoga leta, A v njih si vse preveč tegob užila; Modrost prastara bi te poučila: Osamljena je ljubica poeta. Je vredno časa, kar si ga zbubila Ob možu, ki se v vabe rad zapleta. Željan omame, dasi ta obeta En sam trenutek sladkega slepila? Neutešena sla me včasih je vklenila, Odvračala s poti, kjer naj bi hodil, Mi marsikdaj s prividi smer meglila. In če sem mimo Tebe kdaj zablodil, Je vendar nekaj, kar bo Tebi v hvalo: Ostal sem Tvoj, pripet na trdno skalo. (Žena, Rado Bordon) Denisa Huber ZABELotO Marec v znamenju GŠ Trbovlje Trboveljska Glasbena šola bo letos slavila 50 letni obstoj. V tem času je opravila ogromno dela na področju glasbenega prosvetljevanja občanov Trbovelj, še posebej mlajših s poučevanjem raznih instrumentov, petja, plesa ipd. Mnogim gojencem je dala temeljno znanje, ki so ga s pridom izkoristili pri nadaljnjem študiju glasbe oz. v raznih glasbenih orkestrih in ansamblih. S svojo dejavnostjo so nenehno navzoči v kulturnem življenju Trbovelj in skorajda ne mine prireditev, v kateri ne bi sodelovali. Tudi za mesec marec so pripravili bogat spored. 6. marca je v dvorani GŠ nastopil pianist Marko Hribernik. Njegov recital je bil namenjen učencem OŠ Ivana Cankarja. Že naslednji dan, 7. marca, so v GŠ Hrastnik nastopili pianisti tekmovalci iz vseh zasavskih glasbenih šol, ki bodo tekmovali na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Dan kasneje,8. marca, so se predstavili še v Trbovljah. Istega dne so učenci GŠ nastopili na proslavi v Delavskem domu v počastitev dneva žena. V četrtek, 9. marca ob 9.30 uri bo recital pianistke Veronike Hauptman za učence OŠ Tončke Čeč. Nadaljevali bodo 16. in 17. marca, ko bodo snemali program za izdajo kasete ob 50 letnici GŠ Trbovlje. V sredo, 22. marca, bo osmi interni nastop učencev ob 17. uri. 29. marca pa bo v dvorani GŠ nastopil kitarist Tvrtko Sarič. Zadnja prireditev bo v petek, 31. marca ob 18. uri, ko bo XXI. instrumentalna revija zasavskh glasbenih šol. T.L. ■S- .... — Trbovlje V prostorih Slavčka v DD je bil 22. februarja občni zbor kulturnega društva Svoboda Center Trbovlje. Za to društvo je značilno, da je zadnje čase preživljalo neko krizo, predvsem v pogledu vodenja društva, kar se je poznalo tudi v dejavnosti društva. Svobodo Center sestavljajo MoPZ Zarja, MePZ Slavček ter gledališka in folklorna sekcija. Lansko jesen se je iz društva izločil Relik Dadas in postal samostojno društvo. Na občnem zboru so govorili o preteklem in bodočem delu, predvsem že o pomanjkanju članstva v posameznih sekcijah, o vnovični oživitvi dela gledališča. Izvolili so novo vodstvo društva, ki ga odslej vodi Zdravko Stradar, dipl. ek., kot predsednik. V čitalnici Knjižnice Toneta Seliškarja je bila 22. februarja predstavitev nove knjige Tilke Jamnik z naslovom Knjižna vzgoja. Avtorica je govorila o vsebini knjižničarkam in učiteljicam elementarkam (vseh je bilo okoli 30). Avtorica je zaposlena kot knjižničarka v Pionirski knjižnici v Ljubljani, sicer pa se ukvarja s pravljičarstvom. Ljubezen do knjige, posebno še slovenske, je treba vcepiti mlademu rodu zgodaj, saj se s knjigo v življenju srečuje na vsakem koraku. In v vsaki knjigi se vedno in ob vsakokratnem branju najde kaj novega, koristnega, navdušujočega, nekaj, kar nas bogati in osrečuje. MePZ Svoboda iz Trbovelj je 4. marca v gasilsko prosvetnem domu na Katarini pripravil celovečerni koncert. Zbor je pod vodstvom Alenke Ramšak pel priljubljene slovenske narodne, domoljubne in umetne pesmi raznih skladateljev. V programu sta nastopila harmonikarja Andrej Potrbin in Boštjan Štrajhar. TL. Akademski slikar Janez Knez razstavlja v galeriji hotela Elizabeta V Lendavi. Otvoritev je bila v četrtek, 2. marca. T.P. Popravek Poročali smo že, da seje MoPZ Zarja iz Trbovelj pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka udeležil 13. srečanja petih moških pevskih zborov v Braniku. Srečanje je potekalo pod geslom od Kor otana do Jadrana in ne pod geslom Pesem ne pozna meja. Ljubitelji grozljivk so prišli na svoj račun 7. marca, ko so obiskali že 35. filmsko gledališče v zagorskem DD. Ogledali so si ameriško uspešnico Intervju z vampirjem. V zvezdniški igralski zasedbi so blesteli Tom Cruise, Brad Pitt, Christian Slater. D.H. Spevoigra Oče nebeški, glej Pestro kulturno življenje se v Radečah tudi to leto nadaljuje. Po uspešni otvoritvi razstave likovnih del Bebe Zakonjšek prejšnjo soboto, 4. marca, v galeriji Radeče papir, bo v petek, 10. marca, še ena zanimiva prireditev. Ob 19. uri bo v Domu Kulture v Radečeh na ogled zborovska spevoigra pod naslovm Oče nebeški, glej. Spevoigrajenarejenapo motivih zdravic in vinskih pesmi, zasnoval jo je Stane Peček. V igri nastopajo pevci MoPS Svoboda z Emilom Adamičem iz Mokronoga in pevke ŽePZ Svoboda z Mirne. Karte bodo na voljo pri blagajni Doma eno uro pred koncertom. Rudi Špan Hrastnik - Kessler: Poslov-na angleščina, Hill: Piki peče torto, Brejc: Vmesni čas, Slovenske ljudske pesmi za otroke, Pavlin: Sodobni kmetijski nasvetnik, Kordigel: Mladinska literatura, otroci in učitelji, Caudron: Poslikavanje obraza, Gibson: Maske, Gibson: Domišlijske preobleke, Renčelj: Kruh na slovenskem. Trbovlje - Košir: Vračanje, Petrišič: Fortran, Benčar: Baseball, Ališič: Poet hitrosti, Žižmont Kofol: Animus, Smole: Pripoved komunista novinarja, Artaud: Gledališče in njegov dvojnik, Frančič: Škorpijonova balada, Čelik: Na južni strani, Cankar: Uvod v umevanje likovne umetnosti. Zagorje: Jurič: Športni humor, Havel: Živeti v resnici, Poniž: Šolski esej, Tek na smučeh, Rot: Republika odmevov, Zadnikar: Kostanjeviški klošter, Humar: Jezus med resnico in legendo, Človek in njegovo okolje, Janez Pavel II, papež: Prestopiti prag upanja, Pravila iger. Litija: Glasser: Učitelj v dobri šoli, Heine: Prijatelji, Karlovšek: Klan, Kutin: Dežela belih golobov, Lainšček: Čemele in Agasi, Mederndorfer: Čas brez angelov, Nastran Ule: Temelji socialnepsihologije, Neuman: Viharni valovi življenja, Pečk: Svet, ki čaka, da se bo rodil. Severina j e ime, ki ga vsi ljubitelji hrvaške glasbe gotovo poznate. Verjetno vam nista nepoznani njeni uspešnici Dalmatinka in Paloma Na naših straneh se večkrat odločimo za predstavitve (zaenkrat)manj znanih, obetavnih pevcev. Ena izmed takšnih je tudi pevka Mika. Pred kratkim je pri založbi Amadeus izdala svojo dmgo kaseto z naslovom Kaj je ljubezen. Njena prva je pred leti izšla pri Helidonu, vendar je založbo zaradi nezadovoljstva zamenjala. Z zdajšnjo je več, kot zadovoljna, saj ji nudi pravzaprav vse, karpevec od založbe pričakuj e. Sicer ima Mika izredno dober vokal in ni dvoma, da jo čaka lepa prihodnost na slovenski glasbeni sceni. Tako kot marsikatero dekle pred njo je tudi Mika svojo glasbeno pot začela pri različnih skupinah. Še najbolj znana je verjetno ljubljanska zasedba Ten. Po nekaj letih in nekaj zamenjanih skupinah se je odločila za samostojno pot. Sama pravi, da je tudi s pesmimi na prvi kaseti zadovoljna, vendar pa se ji zdi, da je zdaj našla pravo ekipo. Pri nera. Severina nam je zaupala nekaj stvari o svojem glasbenem in zasebnem življenju. Petije začela s štirimi leti, ko jo je oče vrgel v morje in je tako kričala, dajo je slišala vsa okolica in tako seje vse skupaj začelo. Svojo pevsko kariero je začela v gledališču, kjer je bila ena izmed najbolj talentiranih otrok. Toda Severina ni nikoli študirala petja. "Bilasempri mnogih pevkah v Splitu in Zagrebu, ki so mi pomagale, da sem izoblikovala glas. In ko enkrat obvladaš neko tehniko, lahko vadiš doma in to kar sam." Severina je mnogo ur preživela z Zrinkom Tutičem, ki ji je pomagal pri glasbi, besedilih in je za Severino velik mojster. "Počutim se odlično, ko vem, daje ljudem všeč moja glasba, da jim je všeč tisto, kar naredim. Meni osebno pa je najbolj všeč pesem Dalmatinka, ki je obeležila moje življenje." Kadar Severina ne poje, je doma, ker se mora naučiti kuhati, včasih se odpravi na teniško igrišče ali v plesni center, vsak dan pa pogleda tudi po pet filmov. Njen najljubši film je Štiri poroke en pogreb, in tudi pesem Love is ali araundji je zelopri srcu. Januarja seje Severina odpravila v Italijo, kjer je neizmerno uživala na smučarskih strminah. V tujino se ni odpravila samo na počitnice, je tudi nastopala. Imela je že vrsto koncertov v Avstriji, Švici, Sloveniji in Nemčiji. Ljudje so bili navdušeni nad njenimi nastopi in prav zato bo Severina izdala tudi kaseto za nemško tržišče. Meseca maja bo izdala tudi nov projekt na hrvaškem tržišču, kajti pravi, da je bilo dve leti, ko sta se verteli Dalmatinka in Paloma nera dovolj in mora ustvariti nova besedila in glasbo, drugače seje bodo ljudje naveličali. Severina ima veliko oboževalcev, prijateljev..., ki jo spremljajo na nastopih, nosijo rokavice in kape z njenim imenom, jo spodbujajo in navijajo zanjo. Vsi, ki bi radi Severini pisali, imate tukaj njen naslov: Športna dvorana Trešnjevka Vetrinačka 16 41000 Zagreb za Severino Saša Grobljar snemanju in pisanju pesmi so ji pomagali Tomaž Borsan (Michelangelo) ter Marko in Mirko Vuksanovič (Avtomobili). Nekaj pesmi pa je napisala sama. Tudi v prihodnje bo sodelovala z njimi, saj po njenem mnenju nima smisla menjavati nečesa, kar zelo dobro uspe že pri prvem poskusu. Ob pesmih avtorjev, ki smo jih omenili, sta na kaseti tudi dve priredbi. Fading like a flo wer (skupine Roxette - v prevodu Venim kot cvet), ter Take a chance on me (Abbina pesem, v slovenščini Objemi me). Na vprašanje, ali so to njeni idoli, je odvrnila nikalno. Dodala je, da ima od vseh najraje skupino Queen in pevca Freddyja Mercuryja, tistih klasičnih idolov, po katerih bi se zgledovala, pa nima. Na naslednji kaseti priredb nebo, saj "jelastnih idej dovolj." Po turneji, ki jo Mika že ima, se bo (po vsej verjetnosti, op.p.) začela pripravljati na letošnji MMS. Nekaj idej seje že porodilo, tako da bo Mika gotovo nastopila na tej prireditvi. Če jo bodo seveda organizatorji uvrstili na festival. Po mojem skromnem mnenju bi jo morali. Tomaž A. Štojs Čas NEdolžNOSTi (CF) New York, nekje proti koncu 19. stoletja. V eminentni družbi je čisto običajno, da se poroke & zaroke sklenejo vnaprej, po ključu prestiža, finančem stanju in rodovniku. Zakoni so kot meddržavni dogovori, brez čustev, s strogo določenim nemenom prenosa družinskega premoženja in statusa iz roda v rod. Visoka družba označuje za neprimerno vsakršno postavljenje individualnih želja nad potrebe njihovega sloja. Sicer se redki posamezniki le poročajo iz ljubezni, vendar je ta pojav označen kot vulgaren in nevaren. Dovolj uvoda. Mladi odvetnik Newland Archer (Danijel Day -Lewis) je zaročen s čedno May Welland (Winona Ryder). Nevvland je pravzaprav precej navezan nanjo, pa čeprav se zdi, da je ona sicer medla, dobro vzgojena a brez "duhovne višine". Vsi se strinjajo, da je oz. bo njuna zveza zakon med dobrima družinama in Arcker je zadovoljen. Dokler nekega dne v operi ne vidi sestrične, ki je bila poročena v Evropi. Ime ji je Ellen, grofica Olenska (Michclle Pfeiffer) in ima na njegovo presenečenje precej svojih idej in izrazito izoblikovan & markanten svetovni nazor. Ob pogledu nanjegov svet se zabavain z oddaljenostjo tujca opazuje vse kolobocije in vsakodnevna Danih Day-Lewis Michhm Pfeiffer Winona Ryder S.UIIOU STRASTI',* "y-. . IN MJMOČNKjSl FIIJH lili 1 MARTINA SCORSISUA č ()| 1NN0CENCE pgAfllA mešetarjenja med družinami. Lepa je, res, vendar to ni glavni razlog, ki je Nevila pritegnil k njej. Celotno njegovo bitje je vzburjeno & navdihnjeno z življenjem ob prisotnosti ženske, ki drzno razmišlja s svojo glavo. Film je bil narejen po noveli Edith Wharton, preminuli nekje v tridesetih letih tega stoletja Čas nedolžnosti oz. The age of innocence, kot je to obdobje imnovala s pridihom ironije v glasu, je bilo končano precej preden je napisala knjigo, a vendar je razumela, da so imeli takratni ljudje iste oz. zelo podobne želje in pričakovanja kot mi, pa čeprav so jih skušali še tako prikriti. Čas nedolžnosti je bil po krivici izpuščen pri nominacijah za Oskarja. Katerokoli drugo leto bi bil Martin Scorcese zagotovo nominiran za najboljšega režiserja, vendar so bili v letu 1993 kandidati v tej kategoriji še posebno močni (Jim Sheridan, James Ivory in Robert Altman). Drugo razočaranje je doživela Winona Ryder. Njej je Oskarja odnesla Anna Paquin za stransko vlogo v Klavirju. Zato pa sta bila Scorsese in (bivši filmski kritik) Jay Cocks nominirana za adaptacijo scenarija. A še tega Oskarja jim je odnesel nekdo drag (Števen Zaillian za Schindlerjev seznam). Kakorkoli že, film je definitivno vreden ogleda Tommy V soboto, 4. marca, je dvaindvajseti rojstni dan praznovala naša zelo uspešna alpska smučarkaŠpela Pretnar. Kako soji čestitale njene prijetaljice iz ekipe in njen fant Jurc Košir, pa nismo izvedeli. Špela, vse najboljše in veliko smučarskih zmag! Deja Mušič, priljubljena voditeljica popularne televizijske oddaje Karaoke, je prejšnji teden v Trbovljah posnela dve novi oddaji. In kaj Deja najraje počne, kadar ne dela? Zelo so ji pri srcu gore, v katere izredno rada zahaja, za svoj band Deja Mušič pa večkrat skuha kakšno okusno kosilo ali večerjo. Včasih pa se odpelje v Kresnice, kjer obišče svojo mamico. Jan Plestenjak je posnel video spot za skladbico Ker te ljubim, ki je konkurirala tudi za evrovizijo. Jan je spot posnel skupaj s fotomodelom in priznano slovensko manekenko Martino Kajfež. Upajmo, da bomo video spot lahko kmalu videli tudi na televiziji. Priljubljena pevka iz Zagreba - Severina je po rodu Dalmatinka, ki je velik del svojega otroštva preživela v Splitu. Tudi Severina je zaljubljena in sanja o srečni ljubezni ter upa, da bo fant, o katerem zaenkrat le skrito sanja, njene sanje uresničil in se skupaj z njo sprehajal po ulicah, gozdovih... Tudi zvezde so nesrečno zaljubljene! Skupina Stonitra je gimnazijski band, ki smo ga na straneh žuriramo že predstavili. Član benda Stojan Glavač pa se ne ukvarja samo z glasbo, temveč se večkrat odpravi v fitnes studio, kjer krepi svoje mišice. Žal pa vsem oboževalkam še ne moremo zaupati, ali je Stojan že oddan ali še vedno čaka na svojo princeso. Obljubim, da boste, drage dame, tudi to kmalu izvedele. Te dni pa praznuje rojstni dan tudi Matjaž Vlašič, klaviaturist priljubljene slovenske skupine Pop design. Matjaž bo svoj rojstni dan praznoval skupaj z ostalimi člani benda v kakšni diskoteki, kjer bodo fantje igrali, prav tako pa bo priredil slavje tudi za svoje domače in prijateljico Nušo. Vse najboljše, Matjaž! Moji ljubezni Tole pismo pišem v času, ko mi je najbolj hudo. Saj ne vem, če ga boš kdaj dobil v roke, če ga boš kdaj prebral, ampak pravijo, daje mnogo lažje, če svoje občutke zliješ na papir. Svoje občutke in svoja čustva. Želje, upanja, pričakovanja. Pravijo, da potem v srcu ne boli več tako močno. Mogoče je res tako. Ti bom povedala, če mi je bilo lažje, ko bom zapečatila pisemsko kuverto in nanjo napisala tvoj naslov. Rekel si, da vedno obstaja če. Nisi rekel ne DA, niti ne NE! Ampak dal si mi upanje. Menda je upanje neka želja, ki se ponavadi ne uresniči. Zame pa je upanje tista tanka nitka, na kateri visi moje življenje. Le ti lahko nitko pretrgaš ali pa jo močneje zavežeš. ljubezen, ki jo čutim do tebe, je tako močna, da kar boli. Saj veš, zdravilo zanjo si ti. Moraš reči le DA in me imeti vsaj malo rad. Čeprav so besede le besede, bo to čisto dovolj. Ljubim te in ljubila te bom - vedno! Petra Lipec ||l|||rorada vidi Aljoša S.(Šport. Boy & Girl Kaj so ti storili, človek? V čute svoje se zazri in glej, ko kamen tvoje je srce. Le kje so časi, ko z njim omrežil si dekle? Kaj so ti storili, človek? V misli-svoje se ozri in glej, ne misliš ti. Le kdo, le kdo misli s tvojimi mislimi? Kaj so ti storili, človek? V ude svoje se zazri in glej, kot meduza svoje lovke naokrog razpletaš in ožigaš z njimi soljudi. Kaj so ti storili, človek? Le kaj so ti storili, da daješ mi čutiti, kot bi bil zasvojen s pohlepom po prevladi? Robi Kukemberg Razpotja življenja Mnogokrat se v življenju mladih ljudi pojavijo črne misli in razmišljanja. Včasih ne vemo, zakaj živimo, zakaj se borimo in zakaj je sploh vredno živeti. Vsak dan se borimo z novimi "nasprotniki", premagujemo raznotere ovire, sanjamo o lepšem življenju in upamo na boljši jutri.Zaradi vse večje revščine, bede in nezaupanja so se mnogi najstniki že odpravili na kriva pota, spremenili svoje življenje, ga prepojili s trpljenjem. In tukaj se postavi vprašanje. Zakaj tako? Saj je na svetu vendar veliko lepih stvari, dogodkov, trenutkov, dobrih ljudi... Toda te lepe stvari niso namenjene vsem. Nekateri zaradi prevelikega bogastva zaidejo na kriva pota, pri nekaterih je krivec za takšno življenje revščina. Toda vsi živijo v upanju, da bo nekega jutra tudi za njih posijalo sonce, da bodo tudi oni zopet srečni, da bo tudi njih kdo poslušal in razumel. Nekateri se lahko oprejo na prjatelje, starše, znance..., drugi se borijo in trpijo sami. In zaradi tega se vse več najstnikov odloča za samomor. Nemalokrat sije kakšen najstnik skušal prekiniti življensko pot s tabletkami in alkoholom. V se večje tudi droge, ki preprečuje srečno in normalno življenje. Toda zakaj je tako? Zakaj si tako mlade osebe, polne optimizma, življenskih načrtov in še neuresničenih sanj skušajo vzeti življenje? Katera pot vodi do takšne odločitve? Dragi prijatelji! Verjemite mi, da bo tudi za vse vas oziroma nas posijalo sonce sreče, da bomo tudi mi dihali in živeli normalno, da bodo tudi nas nekega dne ljudje razumeli. Vedno se bo našel kdo, ki bo pripravljen spregovoriti kakšno lepo besedo, ki nam bo vlil upanja in nade za lepši jutri. Skupaj se bomo borili in dosegli konec, kakršnega si vsi želimo. Ne skušajte svojega življenja utopiti v steklenički tablet ali prekomernih količinah mamil in alkohola. Skušajte poiskati pot, ki vas vodi iz tega pekla. SašaGrobljar Popravek V prispevku S.februar - slovenski kulturni praznik, katerega avtor je Rado Fele iz SŠ za elektrotehniko, smo pri prepisu naredili dve napaki: - Sosedje so namreč na praznične (pravilno različne) načine izkoriščali prijeten dan za vsa mogoča in nemogoča, nepotrebna dela okrog hiše... - Ce se ne bomo nemudoma zavedli (tega, kar so gospodarsko nekoliko šibkejši) - napačno Pravilno: ...(tega, kar so ugotovili že prenekateri narodi pred nami, a jih imamo za zaostale, ker so pač gospodarsko nekoliko šibkejši). Avtorju prispevka in bralcem se opravičujemo. Uredništvo Naša družina Našo družino sestavljamo mamica Bernarda, oči Miha in jaz, Katja. Vsi se imamo radi. Včasih pomagam mamici kuhat kosilo. Včasih tudi očku. Očka in mamica mi pomagata pri učenju, če se mi kaj zatakne. Rada berem knjige. Najrajši pa rišem. Rada nabiram rožice. Z očkom in mamico gremo na sprehod in opazujemo ptice in cvetlice. Vsi se radi smejimo. Katja Drnovšek, 1 .razred Čemšenik Moja mama Mami ima rada čokolado. Mami ima rada očka. Mami rada zaliva rože. Helena Marinko 1.b Moja mami rada hodi na sprehode. Zelo rada ima pse in muce. Preseneti me takrat, kadar naredi sadno kupo. Mamica me ima rada. Špela Planinc 1.b Moji mami je ime Stanka. Imam jo zelo rada, ker mi kuha, lika, ker mi pospravlja sobo. Katja Duh, 1.a Mamo imam rad zato, ker mi daje za sladkarije. Mami hodi v službo v Kemično tovarno. Mitja Pap. 1.a Moja frajerska mama Moja mami se oblači po zadnji modi. Rada se liči, vendar velikokrat pretirava. V službo se vozi z motorjem. Drvi kot strela. Domov se pripelje pozno popoldne. Dovoli mi, da greva zvečer skupaj v kino. Vedno hoče sedeti v prvi vrsti. Komaj se predstava prične, že prižge cigareto in puha v zrak gost dim. Takrat me je kar malo sram in se skrijem pod stol. Ogorke spravlja v torbo, doma pa jih strese v smeti. Toliko jih je, kot bi metal pleve z njive. Včasih si nadeneva rolerje in greva nakupovat. Po trgovini se težko prebijava in ljudje naju čudno gledajo. Imam jo zelo rad, čeprav se včasih tudi meni zdi čudna. Matej Petek, 3.c Moja frajerska mama se oblači kot hipi, s preveliko majico in raztrganimi kavbojkami. Ima razkuštrano frizuro in vedno v ustih cigareto. Po hiši vpije brez vzroka, kot da bi ji nekaj manjkalo v glavi. Skuhati zna le konzerve, pa še tisto največkrat prismodi. Velikokrat vzame mojo rolko in se vozi po asfaltni cesti. Najraje se krega s sosedi, še rajši pa se dere nad otroki. Najbolj je srečna, kadar gre v disko in se proti jutru privleče domov. Potem ves dan spi in jaz moram skrbeti zanjo. Kristina Dobravc, 3.c Moja mama je res tip. Kadar se grem rolat, gre z menoj in čisto nič ji ni nerodno, ko jo vsi gledajo. Široka srajca, dolge hlače in šibava skozi Trbovlje. Velikokrat zavijeva v pivnico - tam pa se že ve - cigareta in pivo v roki. Včasih zaspi za mizo. Po deseti uri zvečer se odpravi v disko. Obleče raztrgane kavbojke, obuje adidaske, uhan v nos, počesana ni nikoli, in taka gre. Zjutraj ob petih se pripelje domov in avto, ki ga vozi, je že ves "razštelan". Taka je moja frajerska mama, a jo imam vseeno rada, ker je moja mama. Dijana Jurjevič, 3.c Prizadela sem jo Nikoli nisem razmišljala o pomenu prijazne besede. Darečem prosim in hvala ter dober dan in nasvidenje, mi je čisto samoumevno. Tako so me učili že od majhnih nog. Največkrat so bile te besede namenjene starejšim, saj so besede v slengu drugačne in zdi šemi, da tudi manj prijazne. Redko pazim, kaj rečem mlajši sestrici, saj so najini skupni trenutki polni sestrskih prepirov. Vendar sem spoznala, da lahko nepremišljena beseda prizadene še tako majhno in nedolžno srce, ko je srce osemletne deklice in ga lahko ozdravi le prijazna beseda. Dan je pust, vreme je muhasto. Taki dnevi mi grenijo življenje, saj nimam nobene volje. Moja miza je polna zvezkov in knjig z domačimi nalogami. Kadar se učim ali pa se poskušam učiti, me dekoncentrira prisotnost kateregakoli živečega osebka, kaj šele, če od njega pade kakšna beseda. Tišina je smrtna, čeprav čutim bližino sestrice. Podzavestno se ozrem in jo opazujem. Njeni dolgi, plavi kodrčki, rjava lička in kot biser modre oči me spominjajo na podobo iz pravljice. Iz razmišljanja in nepremičnega opazovanja me predrami ura, ki mi pove, kako malo časa še imam. Z vso vnemo se vržem na delo. Sestrica pa, nič hudega sluteč, nežno izreče moje ime. Ne odzovem se ji, ona pa ponovi. Grobo in glasno rečem: "Daj mi mir, nimam časa zate!" In šele čez trenutek ali dva se zavem grobosti. Vstanem od mize, se nekaj časa obotavljam, nato pa sedem na rob njene postelje. Dotaknem se bele, žametne ročice. Izmakne jo. Ne pomaga ne božanje, ne nežen poljubček na lička. Zagledam prvo solzico, pa drugo in še tretjo. Ni me gledala, ni me gledala do trenutka magične besede. "Oprosti", končno izustim, njene ročice pa se počasi oklenejo mojega vratu. Stisnem jo k sebi in izdavim tiste tri lepe besede, ki lahko človeku spremenijo življenje: "Rada te imam.""Tudi jaz tebe", mi prijazno odgovori. Ajda Klanšek, 8.b OŠ IC Kjaje to ljubezen? Ljubezen je kot žarek sonca, kot petje ptic na drevesu. Ljubezen je kot ptica selivka, ki pride in gre. Da, to je ljubezen, ptica selivka, komaj jo vidiš, pa že izgine. Elvisa, 7.b, Dol R * Trboveljska strelca, člana strelske družine Alojz Hohkraut, Sašo Korbar in Oto Strakušek sta kot smo poročali že v naši prejšnji številki, odlično nastopila na evropskem prvenstvu v v streljanju z zračnim orožjem v Helsinkih. Oba sta v tekmovanju z zračno puško osvojila 11. mesti - Korbar pri članih, Strakušek pa med mladinci. "Začel sem odlično in v prvih desetih strelih zadel same desetice. •Drugo serijo sem končal z 98, tretjo z 99, četrto spet s 100, peto pa z . 98 krogi. S tem sem držal neverjetno 2. mesto, takoj za fantastičnim Nemcem Torstenom Krebsom, ki je v tem obdobju samo dvakrat zadel devetico, v vseh ostalih poizkusih pa čisto sredino. Temu je dodal še 99 točk v zadnji seriji in s 597 krogi postavil nov svetovni rekord. Zame sta bila za uvrstitev v finale usodna prva dva strela zadnje serije, ko sem dobil dodatno tremo in obakrat ustrelil v osmico. Nadaljeval sem odlično, še osemkrat zadel center in tekmovanje končal s kar 591 krogi. S tem rezultatom, vendar boljšo zadnjo serijo, se je Nemec Riederer prebil v finale, Norvežan Rolland pa z 9. mestom še ujel olimpijsko kvoto. Kljub zamujeni priložnosti sem lahko povsem zadovoljen. Bil sem namreč najboljši Slovenec, prvič na tako pomembni preizkušnji pa sem uspel premagati tudi svetovnega rekorderja v tej disciplini Rajmonda Debevca, kije bil na Finskem šele 16. Poleg tega sem računal na 585 krogov, končni izid pa je za kar 6 krogov boljši," je po prihodu dejal najboljši zasavski športnik lanskega leta Sašo Korbar, ki je ob Debevcu premagal tudi olimpijskega prvaka Armenca Petikiana in svetovnega prvaka Izraelca Polaka, za njim pa sta zaostala tudi Francoza, lanski evropski prvak Badiou ter sorekorder na 60 strelov Amat. V ekipni konkurenci so Korbar, Debevec in Ravnikar zasedli 6. mesto. "Naš rezultat je bil samo za en krog slabši od državnega rekorda. Za medaljo smo zaostali samo 7 krogov, za zmagovalno norveško ekipo pa 12," je na temo ekipnega nastopa dejal Korbar, ki je nedvomno na dobri poti, da zares nastopi na največji športni prireditvi - olimpijskih igrah. Korbarjevo uvrstitev je pri mladincih ponovil njegov mlajši klubski kolega Oto Strakušek. "Tudi jaz nisem pričakoval tako dobrega rezultata in tako visoke uvrsitve. Tako kot Sašo sem finale zapravil v zadnji seriji s 96 krogi, pred tem pa sem dve seriji končal z 98, tri pa s 97 točkami. In še ena podobnost s Sašom: finale sem zgrešil le za en krog," je kljub zamujeni veliki priložnosti z nameškom razlagal Oto Strakušek, razočaran le nad finsko hrano in tamkajšnjo arhitekturo. "Kot da bi prišel v Rusijo," je še dodal tekmovalec, ki počasi končuje z nastopi v mladinski konkurenci. Nadaljeval bo z bojem za uvrstitev v člansko reprezentanco. Le kaj bi bilo lepšega za skromne trboveljske strelske delavce, kot da bi bila kar dva varovanca naj boj šega zasavskega treneij a preteklega leta Janija Hrena člana državne selekcije. Kot vse kaže, pa SD Alojz Hohkraut ne bo tudi brez mladinskega reprezentanta. Na vrata državne izbrane vrste namreč že trka Uroš Javorič, veliko pa obeta tudi mladinka Gordana Jurič. Trboveljski strelci torej nadaljujejo z uspehi. Njihovi naslednji cilji so vezani na slovensko ligo in državno prvenstvo v Portorožu. Ob tem bi Sašu Korbarju radi pomagali pri sodelovanju na svetovnem prvenstvu v japonski Hirošimi in olimpijskemu Seulu v Južni Koreji, kjer bi si lahko ob sedanji formi tudi resnično pristreljal nastop v Atlanti '96. Nastop na tako veliki prireditvi ne sme biti samo Korbarjeva želja in cilj "hohkrautovcev". Z njim mora živeti celo Zasavje. Zatorej: pomagajmo našemu najboljšemu športniku. Pa še nekaj: tako kot si Trbovlje zaslužijo boljšo športno dvorano, si tudi SD Alojz Hohkraut zasluži bolj urejeno in predvsem večje strelišče. Ali vsi skupaj storimo dovolj, da bi prišli do bolj sodobnih športnih prizorišč? Sašo Fabjan Oto Strakušek "Jjj '•Žj ff '^551 M Naj nogometaš Zasavja Nogometno prvenstvo seje znova začelo, mi pa še vedno izbiramo najboljše nogometaše Zasavja. Trboveljčani in Zagorjani so prepričljivo osvojili obe točki, medtem, ko so Radečani pustili točki v Novem mestu. Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Holešek, pri Zagorjanih Petrušič, pri Radečanih pa se je najbolj izkazal Mitič. Ocene: Zagorje - 16. kolo: 5 Petrušoč, 3 Uranič, 1 Grčar; Rudar - 16. kolo: 5 Holešek, 3 Alič, 1 Breznikar; Radeče: - 16. kolo: 5 Mitič, 3 Kapušin, 1 Kačičnik. Skupaj: 32 Petrušič, 31 Zaimovič, 30 Kelenc, 26 Holešek, 19 Žibret, Barič in Kačičnik, 17 Pirc in Kem, 16 Buovski, 15 Drobne, 14 Uranič, 12 Breznikar, 11 Stankovič, Cetin, Sotenšek, Žganec,9 Poglajen, Mešanovič in T rebše ,7B.Guček in Ahlin, 6 Hadžič, Ranzinger, Kapušin, D. Guček in Dizdarevič, 5 Mitič, Tutič, Kurež in Haralovič, 4 Florjane, Grčar in Alič, 3 Turšič, Ki c, F. Krajnc, Žlak, Gršak, 2 Čeč, 1 Plazar in Košak. Strelci: 13 Petrušič, 11 Holešek, 8 Drobne, 4 Kačičnik, Zaimovič, Žganec in Poglajen, 3 Hadžič, Breznikar in Žlak, 2 Žibret, Barič, Jesih, Pirc, Cetin in Ranzinger, 1 Uranič, Barbek, D. Guček, Alič, Turšič, Haralovič, Buovski, Kem, Mešanovič, Sotenšek, Kirbiš in Knavs. g- ----- ^ NOGOMET Učinkovito po odmoru Rudar - Železničar 6:0 (1:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 800, sodnik Zirenstein (Portorož), strelci: 1:0 Jesih (19), 2:0 Holešek (47), 3:0 Holešek (53), 4:0 Jesih (55), 5:0 Zaimovič (59), 6:0 Sotenšek (62-llm). Rudar: Dizdarevič, Grešak (Kic), Tomše, Zaimovič, Kurež, Žibret, Alič, Sotenšek, Holešek (A. Ranzinger), Breznikar, Jesih. Železničar: Dukarič, Šemrl, Fanedl (Lekš), Robnik, Karanovič, Harc, Levar, Fridauer (Plošnik), Stanič, Marič, Makragič. Trboveljčani so znajvišjo zmago uvodnega spomladanskega drugo-ligaškega kroga napovedali boj za eno od dveh mest, ki vodita v kvalifikacij e za prvo ligo. V tekmi z Mariborčani so imeli vseh 90 minut terensko pobudo, zmaga pa bi lahko bila celo še višja. Prvo priložnost je v 15. minuti zapravil Jesih, kije s treh metrov po podaji izvrstnega Aliča streljal mimo gola. Štiri minute kasneje so "zeleno-črni" povedli. Holešek je lepo sprejel žogo, še lepše diagonalno podal Breznikarju, ki je preigral tudi vratarja in s strani po tleh žogo poslal proti vratom, zadetek pa je na golovi črti potrdil Jesih. V končnici prvega polčasa so imeli zelo lepo priložnost tudi gostje, vendar Makragič ni znal izkoristiti Dizdareviče vega "darila". V začetku drugega dela so naračun prišli številni gledalci. Razigrani Ocvirkovi varovanci so namreč povsem nadigrali tekmeca in v pičlih 17 minutah dosegli kar pet zadetkov. Najprej je bil po kotu Breznikarja pred vrati najvišjiHolešek. Isti igralec se je nekoliko kasneje izvrstno znašel v gneči in še enkrat premagal Dukariča, nato pa "kot na krožniku" podal Jesihu za četrti gol. Holešek je asistiral tudi pri petem zadetku, ko je po Breznikarje vem kotu s "prve vratnice" žogo preusmeril v sredino, kjer je Zaimovič dosegel še Rudarjev tretji gol z glavo, končni izid pa je po prodoru Aliča in igranju z roko Karanoviča v kazenskem prostoru z naj strožje kazni postavil kapetan Sotenšek. Rudar je z igro v drugem polčasu zares navdušil, najboljši na igrišču pa so bili povsod prisotni Alič, Holešek, kije sodeloval kar pri petih zadetkih, agilni Breznikar (bil "zraven" pri prvih treh golih) ter Zaimovič, ki je uspešno razdiral nasprotnikove napade in se ob tem še uspel vpisati med strelce. Gledalci so bili z razpletom seveda sila zadovoljni, tako da so po tekmi z aplavzom domače igralce pospremili v slačilnico. S.F. Odličen št a rt Beltrans - Zagorje 0:4 (0:2) Veržej igrišče NK Beltrans, gledalcev 50, sodnik Vivod (Dolič). Strelci: 1:0 Puklavec (15 -avtogol), 0:2 (41), 0:3 (58) in 0:4 (86 - 11 m) Petrušič. Beltrans: Rajh, Slana (Hošpel), Modlic, Berendijaš, Puklavec, A. Osterc, Vozlič (Makoter),Z. Osterc, Brunec, Zri m, Stojko. Zagorje: Hace, Kurež, Haralovič, Kranjc (Stariha), Buovski, Uranič, Šink, Bajič, Barbek (Borštnar), Petrušič, Grčar. Le malokdo je mislil, da bodo Zagorjani tekmo, ki so jo odigrali že v soboto brez Hadžiča, Kerna, Poglajna in Žlaka odigrali tako dobro. V prvih minutah so domači pritisnili proti golu domačih. Tako je Puklavec v 3. minuti nevarno streljal na vrataHaceta, kmalu nato pa se je poskusil še Zrim, vendar je njegov strel švignil visoko nad gol. Že v 15. minuti -pa se je pred vrati domačinov zgodilo nekaj zapletenega. Barič je s sredine igrišča streljal nagol Rajha, le - ta je žogo prijel. Petrušič je krenil na vratarja, ta pa je z žogo zadel svojega igralca Puklavca, od njega pa se je odbila naravnost v gol. Naslednjih 30. minut je minilo v priložnostih tako domačih kot gostov. V 41. minuti so Zagorjani izvedli znano akcijo s kota. Po podaji s kota je Buovski zadel prečko, žogo pa je nato "servirano na pladnju" na glavo prejelPetrušič, ki mu ni bilo težko premagati zmedenega vratarja. Tudi v drugem delu srečanja so domači v prvih desetih minutah stopili na plin, toda očitno jim je zmanjkalo goriva. V 58. minuti so Zagorjani izvedli enega od mnogih protinapadov in tako je Petrušič po čudoviti podaji Barbka dosegel še drugi zadetek. Domači so se nato le zbrali in tako je Hošpel takoj po vstopu v igro zapravil enkratno priložnost, ko se je sam znašel pred Hacetom. Žoga pa je namesto v mreži končala med kokošmi na sosednjem travniku. Kasneje sta se v priložnosti znašla še Buovski in Petrušič, vendar sta bila premalo zbrana v zaključnih strelih, prav tako pa tudi Brunec, ki mu je Hace strel ubranil. Malo pred koncem srečanja je domača obramba v 16 meterskem prostoru podrla Petrušič, ki pa je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni. P.M. Medla igra Elan - Papirničar 2:1 (1:0 Novo mesto, stadion v Portovaldu, gledalcev 250, sodnik Kos (Prevalje). Strelci: 1:0 Veličanin (30), 2:0 Martinovič (65), 2:1 Žganec (76). Elan: Hrovat, Kroni, Črnivec, Sever (Ucman), Perše, Kostrevc, Mesojedec, Martinovič, Veličanin, Mrak, Juršič. Papirničar: Kolenc, Kapušin, Janev, Stankovič, Mitič, Guček, Glinšek, Kačičnik, Drobne (Cetin), Pirc, Žganec (Tutič). V uvodni tekmi nadaljevanj a drugoligaškega, prvenstva so Radečani prikazali bledo igro proti razpoloženim domačinom iz Novega mesta. Ob premajhni borbenosti in zavzetosti za igro, kar je bila sicer v jesenskem delu prvenstva odlika Radečanov, je bila ob koncu zmaga ekipe Elana povsem zaslužena. V prvem polčasu si Radečani niso priigrali nobene resnejše priložnosti. V nadaljevanju identična slika prvega dela, vse do trenutka, ko sta bila pri Radečanih zamenjana napadalna igralca in sta v igro vstopilaTutič i n Cetin. Igraje postala bolj borbena, oživel je napad, dosegli so zadetek in ob uspešni realizaciji Kačičnika bi lahko izid celo izenačili. Sodnik Kos iz Prevalj je pokazal kar pet rumenih kartonov, tri domačinom in dva Radečanom. F.Č. PRIJATELJSKE TEKME Bilje - Zagorje 1:2 (0:1) Petrušič 2, Moravče -Zagorje 0:4 (0:2) Petrušič 2, Barbek 1, Hadžič 1, Zagorje - TIM Laško 8:3 (4:0) Petrušič 3, Poglajen 2, Šink 2, Barbek 1. Zagorjani so bili v prijateljskih srečanjih zelo uspešni. Zadnjo preizkušnjo pred 1. krogom spomladanskega dela prvenstva so imeli v torek v Litiji. Pred gostovanjem v Veržeju pri Beltransu se v zagorskem taboru bodejo z mnogimi težavami. Med pripravami so se poškodovaliHerman, Žlak, Dornik in Jože Kranjc (poškodba kolena, obstaja možnost operacije), Nekateri nogometaši imajo težave s kartoni, največji problem pa je vsekakor igrišče. Namreč glavno igrišče v Zagorju (še) ni pripravljeno za treninge, saj bi se travnata površina v primeru treniranja takoj uničila Tako se treningi pod budnim očesom trenerja Vinka Žibrcta in trenerja vratarjev Darka Ahlina v večini odvijajo v okolici igrišča in na t.i. "pomožnem igrišču". P.M. ROKOMET Poraz Zagorjank Lisca Sevnica - Zagorje 21:19(12:10) Sevnica, igrišče ŠD Sevnica, gledalcev 40, sodnika Kneievič in Leskovšek (oba Sevnica). Lisca: Strgaršek, Smrgut 1, Držanič 1, Sinkovič 10, Radej, Ernesti, Halapija 2, Pozderec 5, Jazbec, Dražetič 2, Senica, Sotošek. Zagorje: Žerko, Bolte 8, Sedej 1, Klopčič 2, Čibej, Zupančič, Smole. Kovačič 5, Poglajen 3, Lebar, Remic, Peško. Rokometašice Zagorja so v okviru priprav na nadaljevanje sezone odigrale prijateljsko tekmo z Lisco v Sevnici. Rezultat je bil ves čas izenačen. Pri rezultatu 18:18 so gostje popustile in domačinke so hitro povedle. Prvenstvo naj bi se začelo predvidoma okrog 25. marca, do takrat pa bodo Zagorj anke odigrale še nekaj prijateljskih tekem. P.M. KOŠARKA Trojka Jovičiča Iskra Litus - Koper 110:70 (45:26) Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Povše (Lj) in Špendl (Mb). Iskra Litus: Peterlin 23, Narat 20, Bošnjak 16, Deležan 16, Polanec 11, Šiško 11, Jocovič 4, Japič 4, Jovičič 3, Stojakovič 2. Koper: Ritonja 34, Mauravec 10, Kukič 8, Hercegovac 7, Lazarevski 5, Cvitan 2, Vučenovič 2, Ritoša 2. V prvi tekmi razigravanja zavstopvAl ligo, so domači po daljšem času znova zaigrali v popolni postavi, saj seje na parket vrnilŠiško. Gostitelji so srečanje začeli s hitro igro. učinkovitim napadom in dobro obrambo, kar je bilo za goste veliko presenečenje. Že v osmi minuti so Lilijani vodih za 19 točk in v 13. minuti kar za 27. Trener domačih je nato dal priložnost tudi mlajšim, kar so gostje izkoristili in velikansko prednost znižali na že omenjenih 19. točk. Tudi v drugem polčasu domači niso popustili in so se kljub veliki želji gostov dobro upirali. Tudi v zadnjih minutah srečanja je domači trener na parket poslal mlade igralce. Trije 16-letni kadeti Stojakovič, Japičin, lovi čič so več kot odlično nastopih in vsi trije tudi dosegli zadetke. M.Š. Odločil Stevens Interier Krško - Iskra Litus 60:50 (29:33) Leskovec pri Krškem, dvorana OŠ, gledalcev 500, sodnikaKavčičin Turk(oba Lj). Interier: Rozman 2, Stevens 19, Zaturovski 7, Ademi 15, Šantelj 3, Kraljevič 13, Samar 1. Iskra Litus: Kandžič 10, Bassin 4, Peterlin 6, Polanec 10, Narat 9, B ošnj ak 7, Šiško 4. V drugem kolu boja osmerice za vstop v A1 SKL ligo sta se srečah stari znanki, saj sta obe ekipi sodelo vah v A21igi. V srečanju, kije bilo obojestransko borbeno, tako v napadu kot tudi v obrambi, so Lilijani v 14. minuti vodih že 8:14. V nadaljevanju so domači siceruspeliizenačiti, kaj več pa jim do odmora ni uspelo, kljub temu, da seje poškodoval Kandžič. V drugem polčasu, pa so domači lovih Lilijane in jih v 27. minuti tudi ulovih. Nato so pred vsem po zaslugi Stevensa Krščani prišli do vodstva, ki ga do konca tekme niso izpustih. M.Š. Poraz v gosteh Tekstil Cerknica - GD Hrastnik 91:89 (49:40) Hrastnik - V preloženem srečanju 3. kroga "C" lige so košarkarji GD Hrastnik gostovah v Cerknici in po seriji desetih zmag doživeli prvi poraz. Začetek je bil za goste kar ugoden. Z mimo igro so povedh 6:0, nato pa nerazumljivo popustili in agresivnim domačinom dopustih, da so jih s pomočjo sodnikov, povsem vrgh iz tira. Očitno nenaklonjenost sodnikov so gostitelji seveda s pridom izkoriščali in si že do odmora priigrali prednost devetih točk. V 25. minuti je prednost znašala že 17 točk. Kljub temu, pa Hrastničani niso vrgh puške v koruzo. Prednost domačih so počasi izničih in povedli za eno točko. Nato pa so gostitelji do konca zadeh še tri proste metein zmagah. Hrastničani so po grobem srečanju ostali brez dveh igralcev. Lucu je ostal brez nekaj zob. Štefane, ki je bil ob Kellnerju in Leskovarju eden najboljših igralcev v hrastniški ekipi pa je staknil hujšo poškodbo gležnja. Dodajmo še strelce: Leskovar 19, Lucu 18, Kellner 16, Lapornik 15, Štefane 14. Deželak 5 in Lazar 2 točki. J.P. KEGLJANJE Hitra odločitev Žalec - Dadas Rudar 2:6 (4994:5070) Dobrajc - Gantar 795:868, Mileč - Goljuf 857:866, M.Kompan -Hribar 806:837, B.Kompan - Vrabič 802:825, Podkrajšek -Mažgon 869:819, Jakopovič - Stoklas 866:855. Srečanje na zelo zahtevnem kegljišču v Žalcu je bilo odločeno že po nastopu štirih kegljačev. Trboveljčani so namreč povedli s 4:0 in imeli ogromno prednost v skupnem številu podrtih kegljev, tako da tudi Mažgonov in Stoklasov poraz nista mogla bistveno vplivati na razplet. Najboljši med "borzniki" je bil tokrat po daljšem času Marjan Gantar, ki se kot vse kaže v zaključku prvenstva vrača v staro formo. S.F. Dokončno tretje Korotan - Rudar 2:6 (2379:2434) Fink - Hočevar 403:432, Žlak v Litiji Trbovlje - Nekdanji golgeter SNL Trboveljčan Jani Žlak ni več član drugohgaša iz Zagorja. Ta nogometaš, ki j e bil v začetku priprav na nadalj e vanj e prvenstva bolan, potem pa je opravil le nekaj treningov, seje odločil, da bo v naslednji polsezoni nosil dres tretjeligaša Litije. " Najprej sem mislil nogometne čevlje celo obesiti na khn, zaključiti s kariero ter se posvetiti družini. Lilijani so me vendarle pregovorih, tako dajim bom pomagal v boju za obstanek v tretji hgi. Zagorjani so bili do mene izredno korektni. Nogomet bom odslej igral bolj za zabavo, nekako rekreativno," je dejal Žlak, ki je zadnjo tekmo v dresu Zagorja odigral 13.11.1994 proti Dravi in v zadnjih trenutkih tudi dosegel zmagoviti gol. "Od navijačev sem se tako poslovil na najlepši možni način," je še dodal napadalec, ki je jeseni pri trenerju Žibre tu igral v "vezni liniji", ima pa izkušnje tudi na mestu "libera", najbolj občutljivem nogometnem položaju. S.F. ■I I li MM-. i ..wi.. .„,1, M lili! 1 * *11 MUHI : hudih n,»m»v m r^očaran,. To ,c brin predvsem skupina so bila ztflo zanimiva in nemalokrat so odločali ncu vrstična državno prvenstvo in pakromenineuspch strdi is frih, metrov in pr«,v pri teh je imelo (tekaj »a največjem turna;,,, tj. Kodeljevo, kjer ,»kakor ne Branik Talci. Elektro Rogljič, Izvor mar,nor Stripi in jeseni. Še prej pa bo potrebno preko ljubljanske lige to Inženiring Sarbck, Zmagali so Elektro Rogljič, aktualni uvrstitev potrditi, saj v prve, lipo vodi le 1. mesto, to pa isaiiiiaeeis: ssioo Rogljičem in Inženiring Sarbkotn. ki so odlično zaigrali kot kakšno letokasneje. Zato so se že pričeli popravljat,, predvsem v obrambo Tako je edini zadetek Indoiit v treninge imajo dvakrat tedensko, liga pa se prične 15. :t druei minuti prinesel zaslužen« zmago domače ekipe. muren. Ker v jem sistemu nessmejo igrali aktivni Pltsebna komtsija je .zbrala md, najboljšega rmrja in , umne,asi B rh ki morali i m, mio s,, b. ,n igralca. Oba sta bila elana zmagovalne ekipe m s,ver dvojčka Robert in .lože Gačnik. zanje že mikaj easa .v. S". s-.-e. s*.'. s-.', ve.v.s v. v. ve. s:-;........ ^................s^...*.i.-....^s t-eir. r-s "...v. s v.-i....-e.-.SV-SSI-S' Aidniem času. £kipi se ba priključil tudi Vrhovec, če mu bodo zmanjšali te zau,inl fretier in tudi se igralec ejpe Dušan « ‘ „ v tv „ j. V_„ _______>;___um Oinon voi^k »odiSHl ..tekem, Od tega .Sojih 28 dobili, )0 odigrali neodločeno : Stane Kokalj Saberčnik - Mlakar 400:410, Žagar - Tušek 375:417, Petek - Sobočan 409:401, Verbole - Lopan 384:391, Sabljar Podlesnik 408:383. Kegljavke Rudarja so si z zmago proti predzadnjemu Korotanu dva kroga pred koncem dokončno zagotovile izvrstno tretje mesto. V Prevaljah je bila naj bolj šal vi Hočevar. Tudi ostale varovanke trenerja Rudija Mlakarja so nastopile zelo uspešno, tako da so v povprečju zrušile več kot 405 kegljev kar je za žensko kegljanje lep dosežek. S.F. Nova zmaga E HO Hrastnik Domžale 8:0 (5158:4819) Tomše-Grčar 865:837, Duh - Starc 874:731, Z. Drame - Leben 882:784, Mijatovič-Tome 863:833, Šeško - Kovič 851:822, J. Drame (Medvešek) -Cukrov 823: 812. Tudi srečanje 16. kroga druge državne lige so morali Hrastničani, zaradi težav s kegljiščem, kot gostitelji odigrati v Trbovljah. To pa seveda ni vplivalo na novo in visoko zmago proti zadnjeuvrščenim Domžalčanom, ki so se že poslovili od drugoligaške druščine. Nasprotno njim,pa so si kegljači EHA dva kroga pred koncem že zagotovili 4. mesto. J. P. SMUČANJE Mladi zelo uspešni Zagorje - Mladi smučarji smučarskega kluba Zagorje so se na pokalu S ki open v Kranjski gori zopet odlično uvrstili. V kategoriji "cicibani mlajši od 9 let" je bil Martin Topole odličen tretji, Žiga Drgan četrti, Anže Kranjc 9., Denis Isič 12., Aljaž Meznarič 21. in Primož Relič 32. V kategoriji "cicibanke mlajše od 9 let" pa je bila Katja Resnik odlična četrta. K. B. NAMIZNI TENIS V Portorožu Trbovlje - Čas počitnic so za intenzivne kondicij ske treninge in strnjeno vadbo namiznega tenisa izkoristili mladi tr boveljski člani NTK. Na enotedenskih pripravah v Portorožu je bilo enajst dečkov in deklic ter kadetov in kadetinj, kijih treniraTina Zalezina. Pospešeno delo najbolj obetavnih igralcev namiznega tenisa je toliko bolj dobrodošlo, ker se bližajo spomladanske tekme in turnirji. Stroške bivanja in prevoza so krili, kot smo v kulturi in športu že kar vajeni, sponzorji, za kar se jim klub in mladi športniki zahvaljujejo. M.G. ALPINISTIČNE NOVICE Ledeni slap Trbovlje - Član AO PD Trbovlje Dušan Košir je skupaj s Silvom Maurijem iz Idrije opravil prvo ponovitev ledenega slapa Psihoanaliza z oceno VI v vznožju Bavha v Loški steni. Stena je bila dobro zaledenela, vendar pa je bil led že mehak. Še posebej pa se je ta slaba kakovost ledu poznala v izstopni sveči. Preplezani slap je visok 150 m, za plezanje pa sta potrebovala tri ure in pol. T.L. KOŠARKA Kadeti: Iskra Litus -Elektra 81:66 (36:28). Prvenstvo OŠ: OŠ Litija - OŠ Ivan Skvarča 49:41 (23:22). KEGLJANJE Trim liga Zagorje I. liga: Piramida I - ETI EEI1115:1058, Te-Ve Varnost - Rudnik 1132:1113, Avtopla-stika - Medijske toplice 1057:1159, Piramida II - Avtomotor 703:683. Trenutni vrstni red: Priamida I 17, ETI EEI 11, Avtomotor 11, Medijske tpolice 10, Te - ve Varnost 9, Rudnik 7, Piramida II 6, Avtoplastika Koželj 5 točk. II. liga: ŠD Invalid - Buldožer 1110: 1017, ETI EE II - Amaterji 1025:1032. Alnex - Udarnik 1095:974. Trenutni vrstni red: Amaterji 17, ŠD Invalid 12, Alnex 10.JKP7, Udarnik 7, Buldožer 3, ETI EE II 2 točki. ŠAH Griže open - 6. kolo: Kotnik - Zalokar remi, Skobe -Krajnc ml. 0:1, Krstič -Kuzmič preloženo, Goršek -Tomažič 1:0, Novak - Jaz-binšek 0:1, Blatnik - Dušak 0:1, Niki - Zdole remi, Trebežnik - Černelič 0:1. Trenutni vrstni red: L Zalokar 5.5, 2. Urisek 3. Kotnik, 6. Krajnc 4.5, 7. Goršek vsi 4.5, 8. Skobe 4 točite.. Mesečni hitropotezni turnir: skupina A: L Bajda, 2. Kuzmič, 3. Kotnik, 4. Kotar vsi 8 točk, 5. Gračnar 7, 6. Grčar , 7. Skobe, 8. Jazbec vsi 6.5, 9. Jurič, 10. Regancin oba 5,11. Dušak 4.5 točk... Skupina B: 1. Nosan 10, 2. Vodeb 9, 3. Rupnik, 4. Benko, 5. Knez vsi 8.5, 6. Kovač, 7. Jerman oba 7.5 točk ... ELEKTRONSKI PIKADO Zasavka liga: Kolar Mirna-Jolly 10:6, Jelen - Mane bar 4:12, Mojčin hram - Bar 91 10:6, Kovač - Čipo 7:9, Metuljček - Grajska Pristava 7:9. Trenutni vrstni red: Mojčin hram Trbovlje 10, Kolar Mirna Mirna 9, Mane bar Hotič 8, Metuljček Krmelj 6, Bar 91 Trojane 5, Grajska pristava Gabrovka 4, Čipo Trbovlje 4, Jelen Trzisce 3, Kovač Dobovec 1 in JoUy Litija brez točk. Promet Hrastnik -1. marca ob 16.30 uri je voznik motornega kolesa M.D. iz Hrastnika vozil po naselj u Aleša Kaple proti Trgu Franca Kozarja. Pri skladišču STPje zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad motorjem, med zaviranjem in zanašanjem pa trčil v garaže. Motorist je vozil brez vozniškega dovolj enj a in čelade ter se lažje telesno poškodoval. Motorno kolo - Gillera je uničeno. Zagorje - 4. marca ob 11.40 uri je R.H. iz Ljubljane obvestila policijsko postajo, daje na cesti med Zagorjem in tuneli na zasavski cesti zapeljala na kamenje in poškodovala oljni rezervar - karter na vozilu. Policisti ob tem ponovno opozarjajo na padajoče kamenje na tej cesti, saj je v tem času teren zelo namočen in je padanje kamenja še bolj intenzivno. Povečana previdnost ne bo odveč. Kradejo kot srake Tatinski gradbinec Trbovlje - Direktor podjetja ISCO d.o.o. Koper je 28. februarja obvestil policiste, da je neznanec ukradel 22 poliuretanskih sendvič plošč, ki jih je podjetje imelo na gradbišču v Cementarni, in jih oškodoval za 300 tisočakov. Tatinsko iznajdljivega "gradbinca" še iščejo. Odnesel cigarete Trbovlje - L.V. je 4. marca obvestil policiste, daje neznanec preko noči vlomil v okrepčevalnico Kantina. Storilec je vlomil skozi vhodna vrata in odnesel zavoj 10 škatlic cigaret Maribora. Strastnega kadilca še iščejo. Pobegli voznik Zagorje - Dežurni policist litijske postaje je 4. marca ob 19.30 obvestil zagorske policiste, da njihova patrulja zasleduje voznika osebnega vozila, kije povzročil nezgodo. Zagorski policisti so kasneje izsledili iskanega A.V. iz Zagorja. Privedli so ga na postajo in opravili z njim razgovor. Med razgovorom je A.V. začel razgrajati in se hotel poškodovati, s tem daje z glavo udarjal po radiatorju in vratih. Ker je bilo videti, da je dobil napad epilepsije, so ga odpeljali v zdravstveni dom, kjer so postopek nadaljevali in ga prijavili sodniku za prekrške. Motoristi, kolesarji,... Spet je na pragu pomlad, manjka le še nekaj več sonca, vendar so ljubitelji motorjev, mopedov in koles že privlekli svoje konjičke iz kolesarnic in garaž. To pa pomeni, da se je promet neopazno povečal. Neopazno zato, ker so tovrstni udeleženci v prometu velikokrat neopaženi, saj zahtevajo večjo pozornost. Vsemjeznano, da je kolesarja na cesti težj e opazi ti kot na primer voznika s tovornim vozilom, zato bodo morali vozniki bolj pozorno gledati v vzratna, stranska in še kakšna ogledala ter predvsem pred sabo. Seveda tudi kolesarji in motoristi ne smejo misliti, da so sami na cesti. Upoštevati morajo predpise in biti skrajno previdni. Predvsem morajo poskrbeti za svojo varnost, ki jo dosežejo z nošenjem varnostne čelade - tudi na kolesu ne bo odveč. Zato starše prosimo, naj jim ne bo težko odšteti nekaj tisočakov za varnostno čelado in s tem vsaj malo zaščititi svoje otroke, saj se ti v svoji igri in razposajenosti največkrat ne zavedajo nevarnosti, ki preži nad njimi. S tem boste pripomogli k večji varnosti svojega otroka in tako zmanjšali krvni davek, ki ga terjajo naše ceste vsako leto. Tistim malo starejšim, mopedistom in motoristom pa svetujemo, naj čelade ne nosijo za okras, ampak zaradi varnosti, predvsem na glavi, četudi si s tem pokvarijo frizuro!!! "Čudim se, da še živim," so bile besede Antonije Trampuž, ki je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan. Štiri leta je preživela v tem koncentracijskem taborišču. Njeni otroci so bili doma pri očetu in sorodnikih. Pred drugo svetovno voj no j e sodelovala pri stavkah z naprednimi delavci, s svojim možem. V aprilu 1941, takoj ob kapitulaciji, sojo zaprli - izdaja. V Starem piskru v Celju sojo zasliševali, nato pa odpeljali v Mariborske zapore. Tam je bila s štirimi političnimi zapornicami postavljena na strelišče. Zadnji hip je prišel ukaz, teh žensk ne bomo ustrelili. Nato v Gradz in na dolgo pot v Rawensbruck - novembra 1941. "Dobila sem številko in nič več nisem bila Antonija, samo številka. Prvi kruh, ki sem ga dobila, sem morala dati paznici, da sem dobila cokle. V letih 1941 -1942je bila železna disciplina. Pozneje ni bila več mogoča, ker nas je bilo preveč. Hrana je bila - če se lahko reče temu, kar smo morale jesti, hrana - obupna. Obupno je bilo - ne morem povedati. V začetku smo pletle, nato sem delala vsa dela v bloku - na cesti. Slamnati izdelki, slamnati copati, šivalnica, domača obrt, kar je katera znala in starinarnica - to so bili veliki in številni objekti, kjer je bilo ogromno blaga, ki smo ga morale razvrščati. To delo ni bilo nikoli končano, ker so se vedno znova pojavljali novi kupi. Ob nedeljah smo dobivale pašteto. Bila je slastna, toliko časa, dokler nisem našla v njej - prav jaz, konec prsta z nohtom, kije bil še lakiran. Krematorij pa je delal, delal, nazadnje ni več požiral. Zato so skopali jarke in vanje zmetali omamljene, polili s tekočino in zažgali. Nekaterim je celo uspelo splezati ven in se rešiti. Tudi sama sem stala v vrsti pred kramatorijem. Štiri so še bile' pred menoj, pa j e prišla pomožna paznica, me začela pretepati, brcati in vpiti, da moram še v bunker. Šef krematorija je odobril, da grem še v bunker. Slovenke smo imele organizacijo, kije poskrbela, daje ostalo zapisano, da sem kremirana. Ušla sem smrti. Marija Potočnik iz Jesenic je bila vodja organizacij e, toda ni se vrnila z nami, ostalaje v tujini - tamjenjen grob. Maja 1945 je nastala panika. Poklicali so nas v zbor in odpeljali v koloni ven iz lagerja. Višji pazniki so kar izginjali med potjo. Nekaj nas je pobegnilo iz kolone in smo se potuhnile, ostale pa so na travniku postrelili. Nekaj dni smo nato tavale, nato smo odšle v mesto, kjer so že bili Rusi. Takrat smo zvedele, kar smo slutile - konec vojne." V Rawensbrucku šobili ljudje22 narodnosti. Leta 1945, ob kapitulaciji, nas je bilo še 188.000. To je bila še množica za uničenje, 188.000. Ljudmila Tolar srednji dnevi pa so samo izmišljeni. Najbolj pravilen in stalen je zvezdni dan - to je čas, v katerem se zemlja enkrat polno zasuče okrog svoje osi. In ker se to določuje po navideznem gibanju zvezd, se imenuj e zvezdni dan. Dolg je 23 ur 56 minut 4 sekunde srednjega časa, ali za 4 minute krajši kot srednji dan. Zato šteje zvezdno leto en dan več kot solnčno leto. Ceh m Skoraj vsi izobraženi narodi štejejo čase po tednih: ko poteče sedem dni, začnejo z osmim dnem šteti nov teden, z istim imenom, kot gaje imel prvi dan. Odtod slovensko ime (teden = ta dan). Tedna ni odločilo nebo. Tedne štejemo brez popravljanja vedno naprej, to ima izvir pri Stvarniku, kije od vsega človeštva dal človeku ravnilo: šest dni delaj, sedmi pa počivaj. Imena sedmerih dni so pri posameznih narodih različna. Judje so samo šteli: prvi dan, drugi itd. Sedmemu dnevu so rekli šabbat -počitek. Krščanska cerkev j e ohranila to štetje, brez posebnih imen. Le prvi dan j e dobil častno ime dan Gospodov, dies dominica. Pri sedmem dnevu je obdržala judovsko ime "sabbatum" (sobota). Ponedeljek j e krščanski cerkvi drugi dan, torek tretji dan itn. Slovenci smo to štetje zasukali, saj štejemo delovne dni zase. Tako je ponedeljek prvi dan, torek drugi, tretji dan je sreda, ker je na sredi celega tedna itn. Na dan Gospodo v pa se ne sme delati, ta dan imenuj emo Slovenci po glavnem znaku - nedelja. Priredila: Denisa Huber •Pouk o kolebat ju $omen "O času je rekel sveti Avguštin, da ve, kaj je čas, če ga nihče ne vpraša; a če bi imel komu povedati, da ne more." Pisec pratikedr. Gregorij Pečjak pa pravi, da človek čas toliko spozna, da ga razločuje od drugih pojmov, a do dna ga ne more razumeti. Modrost človeka uči in nagiblje, da čas hoče lepo porabiti, pri tem je potreben koledar. Koledar človeku meri in razdeljuje čas. V urejeni družbi človek živi po časih, ki so razdeljeni po koledarju. V še tako preprosti obliki je koledar sad tisočletnega truda modrecev in civilizacij. V istem pomenu kot besedo koledar mnogi uporabljajo besedo pratika. Pratika (practica) po izvoru besede in zgodovinskem razvoju pomeni na vod, kako je treba delati. In če se govori samo o časih, uporabljamo besedo koledar, kar pa nas seznanja poleg časov še z drugimi koristnimi stvarmi (kako naj se dela, živi), je primernejša beseda pratika. Dan Včasih z besedo "dan" zaznamujemo samo nebno svetlobo; kadar je toliko svetlo, da lahko človek zunaj opravlja opravila. Najdaljši dan j e pri nas dolg 17 ur 10 minut, najkrajši 9 ur 26 minut. Pri štetju daljših časov z besedo dan razumemo dan in noč skupaj. Ker dolgost in kakovost dneva določuje naše razmerje do solnca, ga imenujemo solnčni dan. Solnčni dan je čas od poldne do drugega poldne. Vsi solnčni dnevi niso enaki. Srednji dan. Izračunali so ga zvezdoslovci, zaradi nenatančnosti oz. različne dolžine sončnih dni. Srednji letni dan je za 30 sekund krajši od najdaljšega, ali 21 sekund daljši od najkrajšega. Štirikrat v letuje solnčni dan enak srednjemu. Ure razdeljujejo čas v 24 delov. Uporabljamo ure, ki kažejo srednji čas. Te se žal ne skladajo z resnico; ko kažejo poldne, v resnici ni pol dne, ker ne razdelijo dneva v dve enaki polovici. Zvezdni dan. Solnčni dnevi so nepravilni, Mmc Ali k na relaciji joga - sreča mogoče poiskati. miti, obfrržati m uobariti vse to? SreČA je stvAr človekove notranjosti Kolikokrat v življenju smo se že vprašali: zakaj gre sreča vedno mimo mene, zakaj se to dogaja ravno meni, zakaj je nesreča izmed šest miljard ljudi izbrala ravno mene...? Lahko dodate še svoje dvome in zakaj e. Poskusite se spomniti, kdaj ste bili nazadnje srečni. Se ne spomnite ali pa ne veste, kaj je sreča. Vsak jo interpretira po svoje. Srečen si, če dobiš stanovanje, novo pohištvo, če zadeneš veliko denarja, če kupiš nov^avto... Dodajte sami še vse tisto, kar mislite, daje sreča. Sedaj vas bom vrgla na realna tla. Vse to je "lari fari" in takšno srečo si lahko zataknete za klobuk. Srečo večina povezuje z zunanjimi dejavniki. Mislimo, da je naša sreča odvisna od drugih, da mora nekdo drug storiti nekaj, da bomo srečni: državni proračun bi moral biti večji, da bi bili srečni; direktor bi moral biti bolj človeški; partner bi moral to in to in bili bi bolj srečni; otroci bi morali... in bili bi bolj srečni. Če vse to strnemo v kratek stavek, bi zvenelo približno takole: Pripravljen sem biti srečen, če imam to, ono in tretje, oziroma pripravljen sem biti srečen, če bi oni bili takšni in takšni. Ker pa se oni ne bodo spremenili, in ker ne bom dobil to in ono in tretje, bom ostal vedno nesrečen. Ob tem se počutimo nemočni, brezvoljni, depresivni, izigrani, izkoriščani... Ampak mi si želimo biti srečni, uspešni, zdravi... Želimo imeti zdrave, srečne in uspešne otroke. Kako? Rešitev je zelo preprosta, tako zelo, da je zaradi njene preprostosti ne vidimo in drvimo kar naprej mimo nje. Naredimo nekaj zase! Začnimo se imeti radi, začnimo se spoštovati. (Vendar pozor! Tudi tu se lahko zelo zapletemo in izhod je potem vedno težji.) Če hočemo spremeniti svet, moramo spremeniti najprej sebe. Tubi misli matu krojijo usobo Kaj pa naše misli? Kolikokrat na dan se vam porajajo slabe, negativne misli in skrbi? Kolikokrat na dan se vam porajajo dobre in pozitivne misli? Vzemite list papirja in se spomnite na današnji dan. Na eno stran lista si napišite vse negativne misli, ki so vas obšle, na drugo stran pa pozitivne. Katerih je več? Če je več negativnih in slabih, je skrajni čas, da storite nekaj zase. Misli (tudi tiste, in še posebno tiste, kijih ne izrečemo na glas in se jih le bežno zavemo) imajo energijo, ki deluje na nas in na vso našo okolico. Neverjamete? Naredimo poskus: Sproščeno sedite ali lezite, zaprite oči in si recite: "Moje življenje je ena sama norija in borba, ljudje okrog mene so neiskreni in komaj čakajo, da se me lotijo". Kako se počutite? Zopet se sprostite in iskreno, brez dvomov, verjemite vse, kar si boste rekli sedaj, četudi se vam zdi, da ni tako. Iskreno verjemite: "Moje življenje j e čudovito, z lahkoto me vodi do mojih ciljev in vsi ljudje so prijazni in me podpirajo". Kako se počutite sedaj? Skušajte prepoznati ta občutek in ga zadržite v sebi. Misel j e energija in vedno, kadar bomo jezni, prestrašeni, in mislili na kaj slabega, bomo v sebi prebudili negativno energijo in obenem postali izreden prevodnik - (v tem primeru) negativne energije - naše okolice. Od tu tudi izrek, da ima hudič zmeraj mlade. Enako velja tudi za lepe misli - postali bomo prevodnik pozitivne energije v okolici. Kako preusmerjati svoje misli, kako začeti iskreno verjeti v tisto, kar si želimo? Kako ostati zdrav, mladosten, gibčen, veder...? Z 1050 bo liArmoMijc Osnova vsega tega, o čemer sem pisala in še mnogo, mnogo več, se skriva v jogi. Joga je beseda oziroma izraz iz sanskrta in njen dobesedni prevodpomeni "vpetost", "zveza". Sicer pa je joga indijska praksa duhovne koncentracije in meditacije ali sproščanja, ki želi s popolnim obvladovanjem telesa in psihe obvladati duha. Deli se v več smeri: hata joga (telesna joga), bhakti joga (joga ljubezni), karma joga (joga dela), džana joga (joga filozofije spoznanja) in najvišja -radža joga (kraljevska joga), ki združuje vse druge. Poleg teh glavnih jog so še druge klasične joge: mantrajoga, džapajoga, kije sestavljena iz telesnega in duhovnega dela. Telesni del je sestavljen iz položajev ali asan in vodenega dihanja - pranajame. Hata jogo lahko uspešno goji vsak, ne glede na vero ali prepričanje, saj ni vera in ne zahteva ter ne predpostavlja pripadnosti nikakršni posebni filozofiji, cerkvi ali verstvu. Lahko jo štejemo za psihosomatsko disciplino, edinstveno v svoji veri ali vsaj kot nepresegljivo v učinkovitosti. (Andre Van Lysebeth). Ko govorimo o jogi, mislimo tudi na povezavo s sproščanjem, zavedanjem in gibčnostjo. Torej lahko rečemo, da joga pomaga pri sožitju in povezanosti telesa, duše in duha ter prebudi duhovnost. Dragi bralci, nikar šene ustrašite te besede. Duhovnost ne povezujemo z religijo. Biti duhoven pomeni biti del univerzalne energije. Dovolite, da zaključim z mislijo Dave Brauna, ki jo je posvetil knjigi Louise L. Hay: "Odpovejte se vlogi žrtve. Prevzemite odgovornost za svoje življenje v svoje roke. Vse bolezni in težave, ki vas mučijo, so tu, ker stejih sami priklicali, čeprav morda podzavestno. Ugotovite kje se skriva vzrok za vaše težave. Potem ga začnite odpravljati. Vzrok ponavadi tiči v naši omejeni mislenosti. Spremenite svoje misli, svoja prepričanja in spremenili boste svoje življenje". Srečno! Jadranka Vrtačnik Matijevič m :S;“3Bira tU.ll m: lih anima t ne i/v., rvl.iliv n as, kolika amo le Jo t> udobje); : F™EEf ! ii!»d«.p«čpiil,diza,*ki» za spoštujemo: .P. o manj gibčni m m ,tlv- itivnamo: gito-e m Pust je že za nami in zima se bo počasi poslovila. S pomladjo, ki že trka na vrata, je dobro, če malce spremenimo tudi prehrano. Naberite regrat in obogatite prehrano s svežo zelenjavo in sadjem. Danes bom nekaj več napisala o žitaricah, ki jih lahko uporabljamo na razne načine. Tisti, ki malce poznate zdravo prehrano, gotovo ne pozabite na žitarice v prehrani. Zanimiva popestritev jedilnika so zagotovo tudi poganjki in kalčki, ki jim strokovnjaki za zdravo prehrano pripisujejo vse bolj pomembno mesto. V Ljubljani je za bio prehrano precej bolj poskrbljeno kot pri nas v Zasavju, čeprav bomo kmalu dobili tudi bio trgovino v Zagorju, če bo sreča naklonjena. Sicer pa lahko kalčke naredite tudi sami. Zrna namočite v nekaj vode v steklenem kozarcu, pokrijete z vlažno gazo in j ih pustite, da skalijo. Uporabljate jih lahko surove kot dodatek k sendviču ali solati, z njimi lahko obogatimo omako, namaz in juho. Zrna namočite in ko skalijo, j ih postavite na svetlo. Uporabljamo jih, ko so veliki približno pet centimetrov. Za kalčke lahko uporabite pšenico, ječmen, rž, proso, riž... Poganjke pa naredijo soja, fižol, čičerka, grah in še bi lahko naštevali. Seveda pa zrna ne smejo biti pražena, ker takšna ne bodo kalila. Že sama zrna imajo veliko vitaminov in rudninskih snovi, kalčki pa količino vitaminov še potrojijo. Pšenica vsebuje veliko vitamina BI, B2 in vitamina E. Rž je bogata s kalijem, železom in fluorjem, ki je pomemben za nastajanje krvi, gradnjo kosti, rast las in zob. Ječmen vsebuje veliko magnezija in vitamina B3. Prav tako je tudi proso bogato s kremenovo kislino in fluorjem, pomembna za gradnjo kosti, las in zob. Danes vam svetujem pripravo brstičnega ohrovta v solati. Brstični ohrovt skuhate v slani vodi in odcedite. Prav tako skuhate tudi krompir, narezan na krhlje. Brstičnemu ohrovtu in krompirju dodate kalčke, ki stejih skalili, začinite z mešanico bučnega olja in jabolčnega kisa, dodajte po želji še strok česna in posolite. Ta malce drugačna solata bo popestrila vaš jedilnik. Za glavno jed lahko pripravite seitan z rižem ali pa makarone s krompirjem. Za poslastico vam predlagam preprosto slaščico Narijal kokosove kroglice, s katerimi ne bo imela probleme niti še tako nespretna kuharica, pa tudi sama priprava ne bo vzela veliko časa. Za pripravo potrebujemo: 10 dag kokosove moke, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag mleka v prahu in mlačno vodo. Najprej zmešamo sladkor in mleko v prahu in postopoma dodajamo mlačno vodo. Na koncu primešamo še kokosovo moko in kroglice so končane. Mešamo v smeri urinega kazalca. Za konec vam svetujem šezdravilno kuro s prosom za tiste, ki imate probleme z lasmi, ki vam pretirano izpadajo ali se cepijo ter imate zelo krhke nohte. Recept mi je zaupala gospa Marija Kotar iz Zagorja. Sama ga uspešno uporablja že več kot trideset let. Kuro delate 21 dni, med kuro drugo hrano prav tako uživate in ne jeste samo zrn. Vsako jutro namočite žlico prosa v treh žlicah mrzle vode in pokrijete z vlažno krpo (če bbste namočili ob S. uri zjutraj, boste proso zaužili ob 20. uri zvečer). Po dvanajstih urah zrna odcedimo in proso zmeljemo z lesenim kladivom, da se zrna zdrobij o, vse to zmešamo z žličko medu in zaužijemo. Zrna tudi dobro prežvečimo v ustih. Kuro s prosom naredimo dvakrat na leto, in sicer spomladi v aprilu, ko začne narava brsteti in jeseni v oktobru, ko prične listje odpadati. V tem obdobju nam tudi najbolj izpadajo lasje in nam rastejo novi. Barbra Renčof iiiitiiiit Gasilsko društvo Zagorje mesto je ob svetovnem dnevu civilne zaščite 1. marcu prejelo srebrni znak za delo in pomoč pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah, ki jih v naši občini ni malo. S svojim delom društvo potrjuje samoiniciativno in nesebično pomoč ljudem in zato jih je predlagatelj MORS Izpostava za obrambo Zagorje nagradilo s priznanjem, srebrnim znakom. Odločili smo se. da vam predstavimo delo Gasilskega društva, ki ga občani bolj malo poznamo, razen če se nam pripeti kakšna nesreča. Takrat se nanje hitro spomnimo. Gasilsko društvo Zagorje mesto je bilo ustanovljeno julija 1908. V dolgih letih svojega dela največkrat posredujejo pri gašenju požarov, reševanju v primeru naravnih nesreč, pri poplavah, plazovih, avtomobilskih nesrečah, reševanju ljudi iz dvigal in pri nasilnem odklepanju, kadar je to potrebno. Gasilsko društvo Zagorje mesto ima trenutno 60 članov, svoje članstvo pa bi želeli še razširiti, saj se Zagorje veča in s tem bi potrebovali tudi več gasilcev. O delu Gasilskega društva Zagorje smo se pogovarjali s predsednikom društva Ljubomirom Vutkovičcm. Kako ocenjujete samozaščito ljudi? Koliko ljudje sami poskrbijo za to, da do nesreč ne bi prihajalo? Skrb ljudi za preventivo ni ravno na naj višjem nivoju, čeprav se občani vse bolj zavedajo, da je samozaščita pomembna. Na podeželju je zavest ljudi bolj razvita, tudi opremljenost z gasilnimi aparati. V mestu je v družbenih ustanovah in blokih poskrbljeno za zaščito, zasebniki pa so glede tega bolj malomarni. Med drugim je na primer tudi pomembno, da ljudje pospravijo podstrešja in ne puščajo, da se jim nabira navlaka. Koliko pa je solidarnosti med ljudmi, če pride do požara ali kakšne druge nesreče? Tudi glede tega j e veliko bolje na podeželju, kjer so ljudje navajeni, da si med seboj pomagajo, če pride do požara ali kakšne druge nesreče. V samem mestu je pogosto precej drugače. Ko je pred kratkim gorel kozolec v Selu, ni skoraj nihče od sosedov in someščanov prišel pomagat, da bi skupaj pogasili požar. V okviru gasilskega društva se odvijajo tudi razne družabne aktivnosti... Udeležujemo se občinskih, regionalnih in državnih tekmovanj. Na meddruštvenih najpogosteje zasedemo od prvega do tretjega mesta, na zadnjem regionalnem gasilskem tekmovanju smo zasedli drugo mesto. Na državnih tekmovanjih nam ne gre tako, kot bi moralo in smo malce manj uspešni. Sicer pa je precej razvito tudi redno druženje med člani GD, saj vsako leto skupaj silvestrujemo, enkrat na leto gremo na izlet. Lani smo na primer šli po gradovih Ludvika Bavarskega po Avstriji in Nemčiji. Gasilsko društvo ima tudi svoj podmladek... V Gasilskem društvu imamo osnovne pionirske desetine. Trenutno imamo v društvu c 25 mladih. Pionirji pri gasilskih akcijah sicer ne sodelujejo, učijo se predvsem o osnovnem orodju, preventivi in se udeležujejo gasilskih tekmovanj. Ko dopolnijo šestnajst let, postanejo polnopravni člani. Kako je opremljeno vaše društvo? Financiranje in opremljanje je zadnje čase nekoliko boljše, čeprav še vedno ni zadovoljivo. Gre predvsem za osebno opremljenost z napravami in skupno opremljenost društva. Naš vozni park je na primer precej zastarel in bi ga bilo potrebno obnoviti. Ministrstvu za obrambo smo že tretje leto vložili prošnjo za nadomestno terensko vozilo, ki ga potrebujemo za posredovanje pri gašenju gozdnih požarov. Upam, da bo letos naša prošnja uslišana. Glede druge opreme smo še kar dobro preskrbljeni. Dopolnjujemo opremo za reševanje pri prometnih nesrečah, da bomo lahko posredovali pri izrezovanju ponesrečencev, ki so vkleščeni v avtu. Kakšni so vaši načrti za naprej? Predvsem želimo pridobiti nadomestno terensko vozilo in po možnosti obnoviti vozni park, kije precej zastarel. Želimo, da bi dobili tudi večj o cisterno za prevoz vode, saj v sušnem obdobju preskrbujemo nekatere tudi s pitno vodo. Dobro bi tudi bilo, če bi naše trenutno članstvo povečali, saj 60 gasilcev ni dovolj. Potrebovali bi jih sto in še več. BarbraRenčof Gasilsko društvo Zagorje mesto Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT H3MSK3B AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje, tel.- 0601/24 - prodaja vozil FIAT in CITROEN - uradni pooblaščeni servis - prodaja orig. rezerv, delov in dodatne opreme - prodaja transportnih in dostavnih vozil iz programa PORTER PIAGGIO in IVECO NA ZALOGI - DOBAVA TAKOJ : 295 AX ... že od 1.288.100 SIT AX diesel TRD 1.5 ...1.522.300 SIT ZX ... že od 1.803.340 SIT KANTIA ... že od 2.693.300 SIT KOMBI JUMPER ... že od 2.677.500 SIT Pri nakupu vozila AX podarimo avtoradio, zvočnike m prtljažnik. NOVO: ZX 1.5 D že od 1.850.000 SIT naprej. SMEMO PANDA CLX ... 13.607.766 ITL PANDA 4X4 ... 18.098.010 ITL PUNTO 55 S ... 17.594.885 ITL PUNTO 75 SX ... 19.297.475 ITL TIPO ... 20.854.079 ITL Ugodni krediti - leasing V račun vzamemo vsak rabljen avto !!! DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.00-15.00, sobota od 8.00-12.00 E3 CIMOS INTERNATIONAL m asm INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 POTC 'JA - IZLETI POČITNICE - zdravilišča - morje - planine PRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC PLIBERK - ZAVODNJE 11.3.1995 Avstrija LENTI 18.3.1995 Madžarska LENTI 1.4.1995 Madžarska PLIBERK 7.4.1995 Avstrija LENTI 8.4.1995 Madžarska PLIBERK 14.4.1995 Avstrija Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. ittnHHHHHMMaMNRMlMiMIINIIM 1VUQ3J.N1 1VH03J.H1 1VHQ3 JNt ^ 1V1.Q3 JN1 T J TRBOVLJE Vft Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 ' 21 358, fax: +386 601 26 228 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.juti ja 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 objavlja tri prosta delovna mesta: EKONOMIST, KOMERCIALIST in PROGRAMER Pogoji: pripravnik, višja ali visoka stopnja izobrazbe ter vozniški izpit B kategorije. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s svojim življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Tref d.o.o., Cesta 20. julija 2c, Zagorje. u liini _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo _ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. brez štedilnika, topli pod, lesen opaž, marmorin. Tel.:(061) 884 - 006 ob Stanovanje 38 m2 v Trbovljah delavnikih od 9.-19 ure. prodam za 29.000 DEM ali menjam za V Čečah prodam garažo s parcelo avto. Opremljena kopalnica, kuhinja 129 m2 in pašnik 4.103 m2 oboje za GARAŽE IN PARCELE 150.000 sit. Tel.: 44 - 458. Posestvo z gospodarskim poslopjem v bližini centra Zagorja zelo ugodno prodam ali dam v najem. Tel.: 63 - 274. AVT0M0RILI Jugo 45, registriran do novembra, brezhiben, letnik 83/84, garažiran prodam. Tel.: 20 - 806. ELEKTRIČNE NAPRAVE Ojačevalnik Tuner in dvojni kasetar znamke Fisher prodam. Tel.: 26 - 421. Satelitsko anteno, novo, še zapakirano, 150 stereo kanalov prodam za 350 DEM. Tel.: 24 - 864, Dušan. INSTRUMENTI Citre, koncertne z intarzijo (unikat), model R. Knabl, izdelal M. Bučar leta 86, prodam. Tel.: (063) 737 - 026. Violino celinko, izdelal F. Šimenc leta 74, primerna za šolo prodam. Tel.: (063) 737 - 026. ŽIVALI Sivi ljubki pudlji TOV naprodaj. Tel.: 21 - 756. Nemške boksereje, kvalitetno leglo odličnih staršev, cepljene, zrodovnikom prodam. Tel.: 27 - 147. Oddam psa, mešanca, starega šest mesecev. Borut Martinčič, Dobovec 11, Dobovec. OSTALO 50 m2 klinkerja, prve kvalitete, ugodno prodam. Tel.: 62 - 248. Prikolico Adria 550 in Kiperbush peč ugodno prodam. Tel.: 77 - 190. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73-719. inštalacijska dela s svojim ali vašim materi atom po u godn .h ce nah: Montiram^-.-.-pohištva po ug«$ 11*; S,______________________________:__________J f Mlada dekleta m lanttc r-zc? Me končali iednv> mimimn: lilpO' Š/ mm ijlljp ,yn&vu x*ma ta/Merne Če&fat/ce v6&m im materami /Ma iocia/niA deano/vrato-v Sokrat m njC50VA Ks^ntipA O Ksantipi, zakonski ženi grškega filozofa Sokrata, se pripoveduje, daje bila zelo zlobna. Ko seje nekoč ujezila in moža pošteno ozmerjala, je nazadnje pljusnila vanj še golido umazane vode. Sokrat pa je čisto mirno rekel: "Sem si kar mislil, da bo za grmenjem še deževalo." Post scriptum Nemški skladatelj Franz Schubert je trdil, da ne more nobena ženska napisati pisma, ne da bi na koncu še kaj pripisala. "Moje prihodnje pismo vam bo dokazalo, da nam delate krivico," je dejala njegova soseda. Nekaj dni nato je Schubert res dobil napovedano pismo in se od srca nasmejal, ko je zagledal na zadnji strani napisano: "P.S. No, kdo ima sedaj prav, vi ali jaz?" Kakšen bo $ovor Ko so angleškega državnika Anthonyja Edna vprašali, kakšni naj bi bili govori, da bi se ljudje zanimali zanje in da bi jih prepričali, je dejal: "Govor mora imeti zelo dober začetek in učinkovit konec. Najvažnejše pa je, da sta začetek in konec blizu skupaj." DOM STAREJŠIH HRASTNIK Novi Log 4/a, 61430 Hrastnik □ RAZPISUJE prosto delovno mesto DELOVNI TERAPEVT ŠIVILJSTVO "JOGEC" IZ HRASTNIKA VABI NA OTVORITEV NOVE TRGOVINE V SOBOTO, 18. MARCA 1995 OB 8. URI. Pogoji; višja izobrazba zdravstvene smeri, dve leti delovnih izkušenj (zaželjeno v domu za starejše), izkušnje z oraniziranjem in vodenjem družabnih in prostoročnih aktivnost. Delovno razmeije bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Dom starejših Hrastnik, Novi Log 4/a, 61430 Hrastnik s pripisom "za razpis". Podrobnejše informacije na tel.: (0601) 43-422, 43-438. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po zaključenem zbiranju prijav. Najdete nas v prostorih samopostrežne trgovine Valandovo (Sallauimines 3) - pri restavraciji "Zasavc" oz. okrogli hiši. Ponujamo pestro izbiro otroške, ženske in moške konfekcije, šivamo tudi po meri in sprejemamo naročila za okvirjanje slik, gobelinov, diplom itd. Vabljeni! ■ □ ___________________________________________ Trgovina JEREB Prodaja novih, rabljenih in obnovljenih avtodelov Podvine 30 Zagorje ob Savi tel.: (0601) 63-101 Za delo v trgovini iščemo prodajalca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: IV. stopnja trgovske smeri, lahko tudi pripravnik. Pisne vloge pošljite na naslov: Trgovina Jereb, Podvine 30, Zagorje ob Savi. Dodatne informacije dobite po telefonu (0601) 63-101 od 8h do 13h, ter 15.30 do 18h. Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju LITIJE ter občine ZAGORJE o/S Delo je dobro ‘ nr honorirano!!! \ lil l I ti::: 1 P-: Rl GOSTINSKO, > PODJETJE RUDAR p.O. 30 trg revolucije 26 TRBOVLJE Vabimo (Sas na dne C e Od 7. do 12. marca $ klapo . iz Zadra. V Bistroju 75 nudimo pizze/ SffeJiB! vnhtjaml MARE r s PROSTOR ZA TV ODDAJE PREBIVALEC UKE PEVKA VRČKOVNIK ALKO- HOLNA PUAČA NAJVIŠJE SKANDI- NAVKO BOŽAN- STVO DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE HRVAŠKI PISATELJ VELIKA- NOVIČ CEVI ZA PREVOD PUNOV IN TEKOČIN ABEL TASMAN Z RAZČLE- NJEVALEC ZAPLE- ČKAR, NAVIJAČ ŠPANSKI ROUTIK (MIGUEL) 9 ČE Frančiška 10 ŽGANJE IZSUV PRISTANIŠČE V IZRAELU ŠTEFAN MODRINJAK 1 1 SO Krištof ► NABIREK, DEL SETA 12 NE ? LET. KRAJ V ISTRI POD UČKO 13 PO Kristina ► REKA V NEMČIJI 14 . | DRAGA AHAČIČ 1 15 SR Klemen BOSENSKI SKLADA- TELJ (OSKAR) KAJETAN KOVIČ ŽABICA, RASTLINA ZAJČEK PARADIŽ, EDEN GUSTAV MAHLER 'V' NEMŠKA PESNICA SEIDEL TOVORNI AVTOMOBIL VRSTA KLOBASE ANGL PLOi ŠČ1NSKA MERA PISATELJ DAFOE SLOVENSKI PISATELJ MURNIK IVAN GROHAR KAKAV SKRAJNI KONEC POLOTOKA AM.F1LMSKI IGRALEC (JAMES) INDIJSKI VODNI BIVOL KRAJ PRI VRHNIKI GRŠKA ČRKA ABRAHAMOV IN SARIN SIN JURIJ DALMATIN VERDIJEVA OPERA MAJHEN italuansk AVTO BALERINA PAVLOVA KOLEKTIV ŽENSKA SPOLNA CELICA MESTO VMAROKU SIDRO, MAČEK SMRTNI BOJ OTOK V JADRANU POŽIGALEC IZ STRASTI POVEST, DODATEK K ZAKONU ALFRED NOBEL MUSUM.DO- BRODELNA USTANOVA KRISTALNA SNOV V MIŠICAH RUŽ, TINTA ITALVIO- UNIST (NICCOLO) AVTOR: KARU DREMEL ŠPANSKI PISATELJ (MATEO) MAKEDONSKO KOLO OSKAR NEDBAL REKA SKOZI FIRENCE NEMŠKI FILOZOF (ERNST) REKA V VZHODNI AZIJI JEKLEN PREDAL V BANČNI BLAGAJNI VAREN PRED OGNJEM IN TATOVI SLOVEN. PISATE- LJICA PEROCI DESNI PRrroK VISLE PRELAZ NA VELEBITU PAJČOLAN. TANČICA KURIR BUŽNJA SORO- DNICA RISAR STRIPOV MUSTER AMERIŠKI PESNIK POUND KARLBČHM UČENEC BALETA SLOVENSKI ZBORO- VODJA (EGON) MAJHNO OKENCE NAGAJI-VEC, HUDOBNEŽ NAPRSNA ZAPONKA GORA SAMOSTANOV V GRČIJI NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 15. 3. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASA VGA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le križanke, ki jih boste poslali v modrih ovojnicah. Nagrade, ki vas čakaio: 1. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc 2. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc 3. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 7/95 1. nagrada: Kavbojke, Blue Moon by Jonas,Ema Leskovšek, Kovk 21, Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Kavbojke, Blue moon by Jonas,Jakob Kamnikar, Opekama 20/A, Trbovlje 3. nagrada: Kavbojke, Blue moon by Jonas, Stane Kramar, Orehovica 17, Izlake Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 16.3. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 8/95: PARAGRAF, ŽERJAVICA, ZNITA, RE, ER, OS, HOTEL, RITA, REPETITOR, PRIVID, AMARELA, PARALELA, NIT, ORGAN, CAREY, KRILOV, INANI, IN, AJAJA, PAJAC, TAT, TRK, ARARAT, IBERA, ZA, LV, SONET, SALVA, POL, POLITIK, ROAR, ERA, AHAC, VIDAV, KELIH, SAVA, ATAKA, ALEŠI Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c Zagorje ob sovi M Tokrat objavljamo rešitve nagradne križanke za mlade iz sedme številke. Nagrajence bomo objavili v naslednji številki. Vedno bomo objavljali rešitve za eno številko nazaj, nagrajence pa za dve številki. Fred vami je že nova križanka, želimo vam prijetno reševanje! Rešitve nagradne križanke iz 7. številke: ŠKOF, DOB, IZPAD, ENDIVIJA, SLANA, NJEGOŠ, LAKOVIČ, TIRANA, GRB, S A, VŽ, JV, KRANJ, INK, AVLA, EA, DIVAN, DIR, ŽREB, CICIBAN, CIA, LAZ, KOJOT, LS, OZ, KAPILARA, KARIES, IPERIT, G ALKA, SAKE, SO, KARE, LT, REK, TRT AR, TOKOVINA, OJE, MAKAROVIČ, PEK, DNO, LADA. DANSKI NAČIN REKA V NEMČIJI, PRITOK DONAVE KRALJ PRAV1JH AVTOR: KARU DREMEL LOŠČILO SKEGA REDNE SEST/ SLOVEN. IME DVEH MESECEV MESTO V FRANCIJI KRALJE SKA IGF NAVSK1 >ESNIK IN PEVEC VESLAČ V KAJAKU KOVANJE Švedski PESNIK HANSSON FILMSKI IGRALEC VVALLACH NATRU ICOSKI STAN ŠPRANJA SMUČARKA TOME NAŠ MUZIKOLOG VODUŠEK ALPINI RIMSKI PESNIK (PUBU US NASO) IRALKA POSLADF FRANCOSKI ZGODOVIN. DESEF DOLGA DVOJICA ANTIČNO IME REKE SUMERSKA IUSUMAN- PLODNOSTI SODNIK SOKRATOVA ŽENA IRALKA FRANCOSF MIŠLJENJE ZEMLJIŠČE SLOV/ OTOK PRED ZADROM PLOD ZOLAJEV ROMAN DANSKI BIOLOG (HENRIK) VIJAK PRI stiskal- nici ODDELEK RIMSKE TELUR IRALKA (KOSO) LEGIJE SAMSKI SKEM JEZERU OVEN Obeta sevom ugoden teden. Zlasti burno bo v ljubezni, soj boste zelo čustveni in strastni. Le na poslovnem področju pazite, do se ne boste zapletli v intrige. St.: 9. BIK Veliko boste razmišljali o napakah v preteklem ljubezenskem življenju, iz katerih stese mnogo naučili. Sposobni boste obvladati situacijo in narediti pravo potezo. Št.: L DVOJČKA Zabavali se boste tudi na poslovnem področju,saj bosteodkrili nove poti za popestritev dela. Svobodni Dvojčki si boste zaželeli novih ljubezenskih pustolovščin. Št.: 23. RAK V tem tednu se boste od ljubezenskih problemov malo oddahnili in začeli uresničevati poslovne ambicije. Ne boste toliko občutljivi in odvisni od drugih. Št.: 29. LEV Ljubezensko življenje vos bo povsem okupiralo. Analizirali boste predvsem partnerjeve napake, pri tem po pozabili, da ste osebas poudarjenim egom, ki želi vedno dominirati. Št.: 18. DEVICA Neugodni bodo predvsem odnosi z okolico, saj se boste zlasti pred avtoritetami počutili v podrejenem položaju. Tudi v ljubezni ne bo šlo vse gladko. Št.: 20. TEHTNICA V dobri formi boste in počutilise boste privlačni nasprotnemu spolu. Družabno in poslovno področje bo dinamično in konstruktivno. Možno je napredovanje. Št.: 13. Š KORPI JON Največ prostega časa boste preživeli doma. Vošatrdoglavost in nepopustljvost bo vzrok mnogih nesoglasij^ partnerjem, kakor tudi s prijatelji. St.: 24. STRELEC Svobodni Strelci boste uživali v flirtu, ostale po v ljubezni čakajo skladni odnosi. Uživali boste v družbi s prijatelji, v razgovorih in spoznavanju novih ljudi. Št.: 19. KOZOROG Veliko boste zahajali med ljudi. Vodnosus partnerjem lohko pride do manjše krize, a ne vztrajajte na takojšnjih rešitvah. Raje se poskušajte prilagoditi. Št.: 35. VODNAR Za nasprotni spol boste nadvse šarmantni in privlačni. Zaradi svoje spontanosti in srčnosti pa vos bodo rodi videli v vsaki družbi. No delovnem mestu se ne naprezajte preveč. Št.: 2. RIBI Na ljubezenskem področju se vam obeta nadvse spremenljiv teden-od vzponov do padcev. Noj vas ne skrbi pretirano. Roje stvori prepustite svojemu toku. Št.: 3. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovati č razstavlja v prostorih RS H. Trbovlje - Slikar Ivan Žgali n je pripravil 10 del v TET. Razstavo si je možno ogledali do konca marca. Zagorje - Slikar Ivan Žgali n je pripravil samostojno razstavo. V Gostišču Košenina je postavil 7 del z motivi iz krajine. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. r Otvoritev razstave 18-30 uri trn V Avli DL) Zagorje otvoritev ra/-biave slikarke Severine rwv jS- TU »»Ipilip svoje, pesmi Ra/stava l*> kI|>jM I I (lil. X;:.:;.;:.:-';...; -:;x;x:x:x:x : .:x;;x:::::::x ::: Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Čeku te. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokurnentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje:Cesta 9.avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. URE PRAVLJIC Litija - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 14.3. ob 17. uri uro pravljic v knjižnici Litija. Šmartno - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 14.3. ob 18. uri. uro pravljic v knjižnici Šmartno. GLEDALIŠČE Trbovlje - V DD Trbovlje bo v ponedeljek, 13.3. ob 10.30 uri gostovalo Moje gledališče iz Kulturnega doma španskih borcev iz Ljubljane. Za osnovnošolski abonma od 5. do 8. razreda bodo uprizorili delo Janko in Metka leta 2000. KONCERTI Trbovlje - V četrtek, 9.3. bo ob 9.30 uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje, recital pianistke Veronike Hauptman, za učence OŠ Tončke Čeč. Trbovlje - V gledališki dvorani DD Trbovlje bo v četrtek, 16.3. ob 18. uri, koncert Folklorne skupine Javorje iz Šmartnega pri Litiji pod vodstvom Ide Dolšek. Športne prireditve Trbovlje - V petek 10., soboto 1 l.in nedeljo 12. marca bo v bazenu Cementarne Trbovlje DP za dečke in deklice. V petek je začetek tekmovanj ob 16.30 uri, v soboto ob 9.30 in 17.00 in v nedeljo ob 9.30. Trbovlje - V soboto ob 19.00 rokometna tekma za 3. mesto RUDIS RUDAR -GORENJE v dvorani OŠ. Hrastnik - V soboto bo v športni dvorani na Logu ob 19. uri košarkarska tekma GD Hrastnik - Vič. Trbovlje - V nedeljo, 12. marca ob 15.00 RUDAR -BELTRANS na stadionu Rudarja (2.SNL). Radeče - V nedeljo, 12. marca ob 15.00 PAPIR RADEČE-DRAVA naigrišču NK Radeče papir (2. SNL). - ---ci DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 10. do 16. marca je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Tel.: 74 -123. . Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061 / 329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. ■ar j> n o r, it rt ,)i Ta a w .. ................................................................................... iE™ -pet. oh 15. uri. ZAGORJE 10. - 12. GERMINAL 10. - !4. SPECIALIST ssliriP 15. - 19. RELI KINO DOL PRI OČNJAK 2. DEL vrn,. HRASTNIKU postni.), sre, čet. ob oh 19. .... ■ KINO IZLAKE DELAVSKI DOM 12. specialist mn, TRBOVLJE itke.). ned. oh 19.15 uri. 9. JLJNIOR (am. filmi. _________ itn KlNfl I ITI lil cet. ob 19. uri. M MU LIIIJA '»-o. S O,/,RO S« M.,„. 10X1 i)ct- milen, sob. ob 19. un. ned. ...... Abhsstn. ...k -v 1. -5. VRNI SE - Patrol (3) 2. - 2. SLOVENEC JE FACA - J.Skublc 4 Slapovi (5) 3. -/. HUGO-Čuld(1) 4. - 3. OSAMLJENO JUTRO - Abrakadabra (2) 5. - 4. NAJINA LJUBEZEN - 4 furt (4) 1. -1. TEARS IN THE RAIN - Jennifer Rush (5) 2. -5.THIS C0WB0Y SONG- Sfing 4 Pato Banton (3) 3. -/. SIMPATIJA-Magazin(1) 4. - 2. VVHEN DO IGET TO SING MY WAY - Sparks (4) 5. -4. LOOP Dl LOVE - 4 T 6 (2) ■ Obsevanje po dopisnicah na naslov: Rado "PbaAe, Trg s\eticde 11a, 61420 Trt)Wlje I do torta v tatočam tednu Na aporedu ob ponede|kfi od 1200 do 1Z45. VICI ZA V VICE m RTV TRBOVLJE K10 : 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI B ARBR A REN ČOF) al! SN OOP Y LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,20.15ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA kaj in antene 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE,21.30PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE 20.15 PETEK NA ETV 9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE 20.15 SREDA NA ETV ETV IZLAKE UmifcKSU.T 20.15 ČETRTEK (VEČER S SLAKI) mil!!! NA ETV 18.00 PETEK NA ETV 11 .OOPONOVITEV PETKOVE ODDAJE RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 9.3.1995 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO » ti«; 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO.... 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO Sposojeno iz BBS Operacija Zdravnik, že z dolgoletno zdravniško prakso, sreča na hodniku bolnice mladega kirurga, ko je ravnokar prišel iz operacijske sobe. "No, dragi kolega, kako je potekala vaša prva operacija," ga vpraša. Mladi kolega pa odvrne: "O-o-o-operacija?! Kaj ni bila to obdukcija?" V bolnici Mladenič je že dolgo časa ležal v bolnici. Negovala gaje zelo privlačna medicinska sestra in mladenič seje zaljubil vanjo. Nekega dne ji je priznal: "Jaz sem zelo zaljubljen v vas in ne želim ozdraveti." "Ne bojte se," odvrne sestra ljubko, "ne boste ozdraveli. Zdravnik je ravno tako zaljubljen v mene in to jutro je videl, kako ste me hoteli poljubiti." Pri zdravniku "Gospod zdravnik," reče mladenič z zlomljenim glasom, "vsako noč imam zelo čudne sanje. Vedno sanjam lepa dekleta, ki pridejo v moje stanovanje in me poskušajo zavesti." "In kako vi reagirate?" ga vpraša zdravnik. "Z rokami jih odganjam od sebe," odvrne mladenič. "Kaj pa želite, da jaz storim?" je začuden zdravnik. "Lepo vas prosim, da mi polomite roke," odvrne mladenič. (rodovi 9. marec: Franja, Frančiška Rimska; 10. marec: Mile, Zmago; 40 mučencev; 11. marec: Krištof, Sofronij; 12. marec: Doroteja; 2. postna nedelja; 13. marec: Kristina; 14. marec: Matilda; 15. marec: Klemen Dvoržak. xxx-xx<-XxXvX;X;X;X;X PDZ-444 Matjaž Švagan Tomo Garanti ni T*\no brnštvo VOZ Na Slovenskem se o raznih tajnih družbah in združbah ne piše ravno veliko. Na teh straneh ste sicer imeli možnost brati o trboveljski loži Roža, pa o tajanstveni zagorski Družini, vendar je obe čas že povozil. Iz sodobnejše zgodovine sta znani še na naših tleh ustanovljena Komunistična partija Slovenije, kiji žandaiji niso prišli na sled, pa Tajno društvo PGC, ki mu je na sled prišel - in njegovo delovanje temeljito popisal - Anton Ingolič. Daje v našem odnosu do teh združb tudi veliko slabo prikritega občudovanja, govori dejstvo, da je Ingoličev popis ena izmed obveznih lektir v osnovnem šolstvu. Po kratkem historičnem uvodu planimo k novemu odkritju. Gre za tajanstveno zagorsko združbo: Tajno društvo PDZ. Za zagonetno kratico se skrivajo prav dobri Zagorjani. Spoznate jih, domiselno, ni kaj, po avtomobilskih registracijskih številkah. Kandidati za vstop v društvo imajo na tablici eno štirico, člani dve štirici, na tablicah vodilnih pa so tri štirice. Lastniki avtomobilskih štiric so se že po prvih šušljanjih začeli izgovarjati, daje vse skupaj naključje, da so njihove tablice redne, ne narejene po naročilu, skratka, daje Tajno društvo PDZ izmišljotina. Seveda pa nihče med hjimi ne more zanikati, da ni pri pristoj ni uradnici zaprosil za memorij i lahkotno številčno kombinacijo. In kdo so vodstvo društva? 444 vam pade v oči na Tipu zagorskega župana Matjaža Švagana, kije tudi predsednik Tajnega društva PDZ. Njegova ljubezen do štiric kot znamenja odličnosti sega v njegove šolske čase. Dokončna odločitev za štirico pa je padla, ko je z blejsko združitvijo štirih strank nj ego va LDS postala slo venska politična velesila. Za razpredanj e o drugih razlogih ni dovolj prostora; omenim naj le, da ima njegov pes štiri noge... Sekretar društva je še en znan zagorski politik - Tomo Garantini. Zanj velja, daje z vsemi štirimi trdno na zemlji. Najpomembneje pa je, da je četverni funkcionar: direktor Agencije za razvoj v Zagorju in podjetja Zasavc, zagorski sekretar tistih socialnih demokratov, ki so nasledniki nekoč tajne KPS in sekretar še vedno tajne PDZ. Tri štirice se bleščijo tudi na Mercedesu Pera Brkoviča. Čeprav je možak močan za štiri, so mu zaupani stiki z javnostmi. Odločujoče pri tem imenovanju je bilo, da kot dolgoletni radioamater uspešno vzpostavlja zveze in zatem komunicira na vse štiri strani sveta. Četrtega moža vodstvenega kvarteta žal še nismo odkrili. Je pa zato bolj ali manj jasno, kam je usmerjeno delovanje Tajnega društva PDZ. Do leta 2004 naj bi bilo društvo že dovolj močno in dovolj dobro organizirano, da bi lahko Zagorju priključili štiri sosednje občine: Domžale, Litijo, Trbovlje in Žalec. Temu etapnemu cilju bi sledil še končni: zaradi tolikšnega ozemlja bi morali za nekaj vodilnih mož kupiti nove avtomobile: Audije quatro. Seveda s pogonom na vsa štiri kolesa. Rdeči Revir l ~4 gSSfiMC Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zava rova njeZava rova I n i ce Tri g lav za va ruj e vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko h nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji. DRUŽINSKO ZAVAROVANK i=zavarovalnica triglav Celje - skladišče /0 Banka Zasav, 6/1995 Trbovlje 5000002442,9 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje COBISS 0 S!'4S ;|i|| NOVO NOVA ponudba Banke Zasavje d.d. Trbovlje 6 mesečni gotovinski kredit s realno obrestno mero FIKSNO R + 13,5% Banka se je tudi pridružila trendu zniževanja aktivnih obrestnih mer in s 1. marcem 1995 znižala obrestne mere za kredite. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek . . ................... Datum rojstva......................... poštna telefon datum ::: pOftpiS ....... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)