Año (Leto) XVII (12) No, (štev.) 6
“E8LOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES, 11. iebruarja (febrero) 1960
Vse za izst
V Argentini imamo že dalj časa gospodarsko krizo. Inflacija je ohromila vse narodno gospodarstvo, omrtvila njegovo življenje in razvoj. Oblast se trudi, da bi jo z odločnimi ukrepi ter z inozemsko finančno pomočjo zavrla. Ljudstvo poziva, naj pri tem sodeluje na eni strani s povečano proizvodnjo, na drugi strani pa naj za ozdravitev narodnega gospodarstva doprinese tudi svojo žrtev. Po izjavi gospodarskega ministra so prizadevanja za omiljenje gospodarske krize že zače)a kazati prve uspehe. Inflacija se je že začela u-stavljati in cene raznim predmetom ne kažejo več tendence po divjem naraščanju, ampak za ustalitev.
Gospodarska kriza je prizadela zlasti delovne in nameščenske sloje, t. j. sloje, ki so za preživljanje svojih družin navezani izljučno na svoj mesečni zaslužek. V ta dva sloja je vključena tudi ogromna večina slovenskih naseljencev v Argentini. Priznati moramo, da so slovenski naseljenci dobo gospodarske konjunkture pametno izkoristili, k čemur" jim je že v prvih letih naselitve v tej deželi ponovno dajala pametne in koristne nasvete tudi Svobodna Slovenija. Poslušali so jo in si v prejšnjih letih postavili povsod lične stanovanjske hiše, okoli njih pa uredili vrtove. Zadovoljne in srečne družine so danes po teh domovih in brez večjih težav sedaj plačujejo najemnino v obliki vračanja posojila banki, če so hiše gradili z bančnim kreditom.
Kakor posamezniki, je tudi slovenska skupnost za svojo organizacijo storila več kot izseljenske skupnosti drugih narodnosti. V ž.vljenje smo poklicali skoro vse organizacije in društva, ki smo jih imeli doma in še nova ustanovili. Začeli smo izdajati slovenske liste, revije in knjige. Pevski zbori nam dajejo koncerte, igralske družine pripravljajo gledališke predstave, slikarji in kiparji nas vabijo na razstave svojih del. Skratka: Slovenija v malem v velikem svetu z vsem svojim društvenim, organizacijskim, verskim ter kulturnim življenjem.
Resnično, ponosni smo lahko na to veliko narodno delo, ki so ga s pomočjo slovenske izseljenske skupnosti med nami opravili ljudje, ki so od Boga dobili talente in sposobnost za eno ali drugo stvar.
Za to in tako delo je pa bilo treba že v dobi gospodarskega blagostanja brezmejno idealizma 'in požrtvovalnosti. Tega z besedami ni mogoče povedati in tudi ni denarja, s katerim bi vse te žrtve bilo mogoče poplačati. Poslabšane gospodarske razmere so od istih ljudi zahtevale še večih žrtev, še več idealizma, da je kulturno delo ostalo ne samo na isti višini kot poprej, ampak se tudi razvijalo. Pa še nekaj je bilo, kar je vse te ljudi držalo pokonci. Tudi tedaj, ko je bil že marsikateri na tem, da bo pod težko bremen, ali finančnih 'žrtev, ali fizične utrujenosti in izčrpanosti klonil: To je bil čut odgovornosti, čut dolžnosti ne samo do slovenske skupnosti, ampak do slovenskega naroda sploh, Kajti slovenska politična emigracija v svetu ima pred zgodovino dolžnost in odgovornost, da sedaj, ko narod doma ječi v komunistični sužno-sti in ne more govoriti svobodno, pred svetom brani njegove pravice in koristi in se bori za njegovo pravo svobodo in demokracijo, da si bo v njej lahko po veri svojih očetov iz izročil gradil lepšo politično, gospodarsko in kulturno bodočnost.
Gospodarska kriza v Argentini se pred slovenskimi domovi in družinami ni ustavila. Tudi te je prizadela. Kot o-stali, so tudi naši ljudje začeli omejevati izdatke ter jih črtati za stvari, ki za življenje niso neobhodno potrebni. Moramo odkrito priznati, da smo čutili in čutimo še danes notranje zadovoljstvo in srečo ob dejstvu, da so naši ljudje v veliki večini tu pokazali veliko življensko zrelost ter narodno zavednost. Kljub močno zv'sani naročnini, ki jo pač vedno narekujejo samo izdatki za tiskarno in druge potrebe, ki so združene z rednim izhajanjem lista, je večina brez vsake pripombe, pač pa z razumevanjem dejanjskega položaja, začela obnavljati naročnino. Nekateri so nam pa celo izjavljali: Ne vemo, če bo-
Ijenski tisk
ste s tem zneskom mogli kriti vse izdatke, ko se pa vse stvari tako dražijo. Če bo treba, bomo pa še pridali.’
Teh vrstic ne pišemo samo zato, da bi izrekli priznanje in zahvalo vsem tistim rojkom, ki pravilno pojmujejo nalogo svobodnega slovenskega tiska v svetu, in hočejo storiti vse, da ga ohranijo tudi v času gospodarske stiske, ki ne bo večna, ampak bo minila in bodo potem ljudje zopet laže dajali prispevke za slovensko tiskano besedo. Po budo zanje nam je dalo dejstvo, da je bilo med našimi ljudmi tudi nekaj takih, ki so pri varčevanju začeli črtati najprej izdatke: za slovenski tisk, za slovensko knjigo. Tem bi radi povedali, da ne delajo prav, ko črtajo izdatke za slovensko stvar. Saj je slovenski tisk vendar najboljši prijatelj slovenskega človeka v tujem svetu. Redno prihaja k njemu vsak teden. Vsak teden mu prinaša poročila o delu in življenju slovenskih ljudi v svetu in doma v lastnem jeziku, vsak teden ga znova povezuje v vehko slovensko družino v svetu in vsak teden mu poživlja in jača vezi z domovino. Vsak teden pa tudi opozarja tiste, ki odločajo v svetu, na krivice, ki jih slovenskemu narodu neprestano povzročajo komunisti. Vedno razkrinkava njihove taktike in svetu kaže njihov pravi obraz, ki je vedno samo komunističen in se prilagaja sleherni okolnosti, samo, da se vzdržuje na oblasti.
S tem ko odtegujemo podporo svobodnemu slovenskemu listu, se sami odrekamo najboljšemu prijatelju, ki ga sploh moremo imeti v tujini, spravljamo v nevarnost njegov nadaljnji obstoj, kajti slovenski emigrantski tisk nima prav nobenih fondov in za njim ne stoji nobena ambasada, ampak ima samo dohodke od naročnin in oglasov ter prispevkov v tiskovni sklad. S tem, da se ne naročamo na slovenski izse’jenski tisk, ali da ga celo odpovedujemo, podpiramo nazadnje samo tiste, ki se vsa leta z vsemi sredstvi trudijo, da bi ga onemogočili, zatrli, da se v svetu ne bi več cula beseda slovenske politične emigracije, da se ne bi več cula obtožba najstrašnejših komunističnih zločinov ob zverinskem pokolju slovenske mladine-slovenske narodne vojske.
Izseljenski tisk, med katerim Svobodna Slovenija z Zbornikom-Koledarjem zavzema eno najbolj vidnih mest, ne vrši le važne informativne službe, ampak tudi vzgojno; poleg tega prinaša načelno jasnost in je važen činitelj pri na-rodno-obrambnem delu. Kot dokaz navedemo samo primer, da se n. pr. tujci, tako na Primorskem, kakor tudi na Koroškem, izredno zanimajo kaj piše Svo-
M i k o j a n
Sovjetski drugi podpredsednik Anastas Mikojan, ki je pretekli teden prišel na večdnevni obisk na Kubo, kjer je v Havani odprl eno največjih sovjetskih industrijskih razstav na tej strani Atlantika, je doživel nemajhno presenečenje ob otvoritvi razstave, ko so neznanci z drvečih avtomobilov obsuli tribuno, na kateri je stal on s kubanskim predsednikom Dorticosom in vrsto Castrovih veljakov, s krogljami iz brzostrelk. Nobe- ■ na kroglja ni zadela. Mikojan je hladnokrvno vzdržal obstreljevanje, ki je trajalo 20 minut, nakar je prerezal trak in odprl razstavo.
Castro ob otvoritvi razstave ni bil navzoč, pač pa je prišel takoj po koncu obstreljevanja in je vroče stiskal desnico Mikojanu. Opazovalci menijo, da je Castro pripravil to pustolovščino vnaprej iz propagandnih razlogov, češ da njegovi nasprotniki, se pravi ameriški “imperialisti”, ne spoštujejo niti ne obiska takega gosta, kakor je Mikojan. Castrova policija namreč več ur po dogodku ni izdala drugega poročila, kakor to, da ne more ugotoviti, od kod je streljanje prihajalo, ali iz avtomobilov ali iz nadstropij nad razstavnim prostorom in da nihče ni bil ranjen.
Castro ni o gibanju Mikojana objavil nobenega programa, tako, da je bilo za vse veliko presenečenje, ko se je Mikojan v nedeljo iznenada pojavil na kongresu Zveze kubanskih tekstilnih delavcev, kjer je hvalil sovjetsko raketno silo, išto-
Dva poraza komunistov
hodna Slovenija. Tiskovni urad koroške deželne vlade pa vsako leto v svojo informativno službo vključi izvleček Zbor-nika-Koledarja Svobodne Slovenije v nemščini.
Kako velikega pomena je slovenski izseljenski tisk tudi za narodno ohranitev slovenskih izseljencev v svetu, nam lepo dokazuje pokojni škof dr. Rožman, za katerega lahko rečemo, da je bil resnično največji prijatelj tega tiska. V svoji poslanici Slovencem za leto 1960. — Pismo v leto 1960 jo je nazval — škof Rožman govori o potrebi združevanja Slovencev. “Slovenci smo in kristjani” pravi. “V teh dveh točkah smo eni, ali nas je mnogo skupaj, ali pa so le poedine družine in posamezniki”. Nato omenja, da naj bi se slovenske sku-kine nekako povezale' med seboj. Vsaj v rahli Zvezi. Zatem pa pravi dobesedno: “Imamo pa že močno vez, ako bi jo hoteli porabiti, in to je slovenski izseljenski tisk. Vse dežele, kjer je več naših izseljencev, imajo vsaj en list: Evropa ga ima, Združene države, Kanada, Argentina za vso Južno Ameriko in Avstralija. Ti listi so močna vez, ki more s celoto naših izseljencev povezati tudi poedince in male skupine in posamezne družine, zgubljene, v tuji okolici. Vfei si morejo naročiti kak slovenski list,ki je kakor dober prijate^, ki prihaja teden za tednom ali mesec za mesecem na zaželen obisk. Pomen slovenskega branja v tujini je tako velik, da ga ni mogoče pretiravati.”
In nato z boljo v srcu in duši zaključuje: “Zdi se, da velik del izseljencev tega pomena ne ume in ne upošteva. Zakaj ne? Ali se jim zdi škoda za denar ali ga v resnici nimajo? Če se kakšen denar obrestuje, se gotovo tisti, ki ga danio za list ali dobro knjigo. Duhovne obresti prinaša, duhovni užitek daje ob domači besedji, vezi spleta z rojaki po drugih krajini, osamele in zapuščene poživlja”, f
Nato pa v svoj nadpastirski blagoslov vključi besede: “Vedno bolj spoznavam, kako važno, koristno in potrebno je, da smo vsi izseljenci vsaj s tiskano besedo povezani. In menim, da je zadeva toliko vredna, da jo v novoletnem pismu sporočim in priporočim slovenskim 'izseljencem, katerim o-benem želim vse dobro od Gospoda in pošiljam blagoslov”.
Tako je o slovenskem tisku in njegovem pomenu zapisal naš veliki sotrpin, naš veliki nadpastir in duhovni vodnik škof dr. Rožman v svoji novoletni poslanici Slovencem za leto 1960, ki je obenem tudi njegova oporoka, t. j. tisto, kar je hotel povedati Slovencem za čas, ko njega več ne bo.
Ali bomo preslišali njegovo naročilo in srčno željo ter prošnjo?
na Kubi
časno trdeč, da ZSSR hoče “samo mir za vedno”. Poleg Mikojana je stal na odru argentinski komunist, sedaj predsednik kubanske Narodne banke zdravnik Ernesto Che Guevara.
Mikojan se je nastanil v okolici Havane v neki razkošni vili ter je vso soboto in nedeljo dopoldne prebil v razgovorih s kubanskimi strokovnjaki o povečanju trgovinskih odnosov med ZSSR in Kubo. Prav tako je predlagal vzpostavitev diplomatskih odnosov med Havano in Moskvo, ki so bili prekinjeni leta 1952.
Edino poročilo o Mikojanovem gibanju po Kubi je prišlo od nekega častnika v Matanzas, 70 km vzhodno od Havane, ki je izjavil, da je videl Mikojana voziti se v avtomobilu skupno s vojnim ministrom, Castrovim bratom, Raulom Castrom.
Medtem ko tisk in radio molčita o Mikojanovem obisku na Kubi, pa je trgovinski minister Raul Cepero Bonilla hvalil Moskvo kot “trdnega in vztrajnega kupca kubanskega sladkorja.” Cepero je izjavil, da je ZSSR kupila 345.000 ton sladkorja in da je sjto prodajo Kuba oddala v inozemstvo ž"e 65% svoje letošnje izvozne količine. Opazovalci razvoja na Kubi trenutno ne morejo razumeti te Ce-perove izjave, ker je znano, da je Kuba doslej letno izvozila samo v USA nad 2 milijona ton svojega sladkorja.
Na drugi strani pja je sovjetski govornik na razstavi objavil, da bo ves dobiček od vstopnine ZŠSR oddala Kubi za
Pretekli torek so bile v indijski državi Kerali splošne volitve, na katerih je z veliko večino zmagala zveza nekomunističnih strank, ki jo vodi Hehrujeva kongresna stranka. Na volitvah so popolnoma propadli komunisti, ki so do lanskega poletja vladali v tej državi.
Keralo je vodila od prejšnjega poletja indijska federalna vlada, ko je Nehru odstavil dotedanjo komunistično vlado, ker ni znala obdržati reda in miru v državi. Protikomunisti so takrat izvršili tkzv. nenasilni upor proti komunistični vladi, v stilu Gandijevih uporov proti britanskim oblastem, ko so še te gospodarile v Indiji. Kerala je bila poleg državice San Marino na Apeninskem polotoku edina država izven sovjetskega bloka, ki je imela komunistično vlado.
Komunisti so tudi propadli na splošnih volitvah, ki so bile v nedeljo v Burmi. Zmagala je tkzv. Zveza svobode protifašističnega ljudstva, ki jo vodi bivšr burmanski protikomunistični predsednik
U Nu.
Ta zveza je do pred 15 meseci z veliko večino vladala v državi. Takrat je zaraT di notranjega spora v stranki prišlo do ločitve v dve frakcije, v tkzv. frakcijo “čistih” pod vodstvom U Nuja in frakcijo “stabilnih”, ki jih vodi U Ba Svve, tudi bivši burmanski predsednik.
U Nu, ki je bil ob ločitvi predsednik, je pred petnajstimi > meseci predal oblast vojaškemu režimu pod vodstvom grala. Ne Wina, da je počistil državo komunističnih elementov, Frakcija “čistih” je obdolžila, njed volilno kampanjo , drugo frakcijo, da je fašistično razpoložena.
Vodilni komunistični kandidati v Burmi so na teh volitvah popolnoma propadli. Med njimi sta najbolj znana Kyaw Zavv in Aung Than. Zadnji je brat burmanskega narodnega heroja iz druge svetovne vojne. Oba sta izgubila v tekmi s: svojima nasprotnikoma, kandidatoma frakcije “čistih” pod vodstvom U Nuja.,
General De Gaulle je po zmagi nad francoskimi uporniki v Alžiru in po pristanku pariškega parlamenta na njegovo zahtevo, da bo smel za najmanj eno leto vladati nad usodo Francije z dekreti, takoj reorganiziral svojo vlado. Iz vlade je pognal enega dosedanjih svojih najmočnejših pristašev Soustellea, ki je bil direktno odgovoren De Gaulleu za razvoj atomske energije v Franciji in za razvoj Sahare in drugih francoskih čezmorskih področij ter Curnut-Gentilea, ministra za komunikacije.
Prav tako je De Gaulle izvršil velike spremembe v vodstvu francoske vojske v Alžiru in v Franciji. V vlado je postavil tri nove ministre: za obrambo Mes-smerja, doslej visokega komisarja za francosko zahodno Afriko, za informacije Louisa Terrenoirea in za odnose med področji v francoskem imperiju Jeana Foyera.
Te tri ministre je tudi poslal v Alžir, da tam izvedejo preiskavo vzrokov in vodstva nedavnega upora, v vojski in med civilnim prebivalstvom. Doslej je policija izdala enajst zapornih nalogov, med njimi za ubeglega uporniškega vodjo Orti^a.
Strokovnjaki za razmere v Franciji in v Alžiru ugotavljajo, da je devetdnevni upor francoskih kolonov v Alžiru propadel v glavnem zato, ker so njegovi vodje podcenjevali popularnost in prestiž grala De Gaullea.
Zaslepljeni zaradi uspeha, ki so ga doživeli z, uporom v maju 1959, ko so dvignili De Gaullea s podobnim uporom na oblast, so mislili, da se bo na njihov znak tudi sedaj dvignila vsa Francija. Bili so prepričani, da morejo diktirati režime Franciji iz Alžira.
Med svojimi potovanji v evropsko Francijo, kjer so se hoteli prepričati o zaslombi proti De Gaulleu, so večinoma navezovali stike samo z najostrejšimi nasprotniki De Gaullea, ki pa jih je malo. “Vojska je z nami, sindikati so z nami, kmetje so z nami,” je vzklikal štirinajst dni pred uporom Robert Martel, vodja razpuščenega “Gibanja 13. maja”, ko se je je vrnil s takega potovanja po Franciji. “Francija čaka na naš upor”, je izjavljal dr. Bernard Lefevre, član u-| porniškega odbora. “Peta republika čaka
izvedbo kubanskega načrta o agrarni reformi. Vstopnina znaša 8 argentinskih pesov.
Kongres tekstilnih delavcev je bil sklican zato, da so tam “izročili državi” več tisoč dolarjev, “zbranih” med delavci, za nakup letal in orožja. Na kongres je po izjavi vodje tekstilnega sindikata prišel tudi Castro, vendar ga v dvorani niso opazili. Mikojan je bučno ploskal posameznim govornikom na kongresu. Zvečer je bil zanj pripravljen sprejem v predsedniški palači, o nadaljnem programu njegovega bivanja pa ni bilo izdano poročilo. Prav tako doslej nihče ni mogel izvedeti, kako dolgo bo Mikojan ostal na Kubi.
Zahodni tisk se z zaskrbljenostjo vprašuje, kaj Mikojan prav za prav dela na Kubi. Zlasti britansko časopisje, med
0 e Gaulle čisti
na iskro, da se užge,” je klical uporniški vodja Ortiz, ki se sedaj skriva pred francosko policijo.
Na barikadah v Alžiru so uporniki preživljali ure in ure poslušajoč radio iz Francije. Njihov obup je naraščal iz dneva v dan. Ko so končno ugotovili, da je francosko javno mnenje proti njim, so nekateri prišli tako daleč, da so začeli upati na frontalen napad francoske vojske proti njim samim, da bi tako mogli pred vsem svetom diskreditirati De Gaullea.
Toda napada ni bilo. Zapuščati so začeli svoje barikade brez nove “Budimpešte”.
Vodje upora so tudi podcenjevali položaj francoske vojske v Alžiru. Vojska sicer ni navdušena nad De Gaulleovim načrtom o samoopredelitvi alžirskih domačinov, vendar pa je med častniki malo takih, ki bi se odločili stopiti na stran malo znanih pustolovcev proti De Gaulleu. Večina vojska zato ni bila pripravljena pomagati upornikom. Tudi o-sebnost uporniških vodij — Lagaillardea, Ortiza, več trgovcev, zdravnikov in enega advokata — je mnoge francoske kolone odbijala, da se niso pridružili uporu.
Čeprav so razpoloženi	proti De
Gaulleu, so mnogi koloni vedeli, da se ti vodje ne morejo kosati z De Gaulleom.
Še drug udarec so uporniki dobili s strani arabskih množic, čeprav se jih upor prav za prav ni tikal, so arabci vedeli, da morejo v vsej povojni francoski zgodovini pričakovati od De Gaullea več, kakor od katerega koli drugega francoskega voditelja doslej. Zato so upor bojkotirali in so jih uporniki zaman pozivali na vstajo.
Ko so se dnevi čakanja za barikadami vrstili eden za drugim, so upornikom vsi ti faktorji postajali vedno bolj jasni. Končno jim ni preostalo drugega kakor predaja.
KARDINAL STEPINAC UMRL
Med tiskanjem lista smo dobili sporočilo, da je v Krašiču umrl zagrebški nadškof kardinal dr. Alojzij Stepinac.
drugim Daily Express, piše o Mikojanovem obisku pri Castru pod naslovi: Kaj dela Mikojan v Havani? Zakaj je' bil Castro povabljen v Moskvo? naslednje: “Ta skrivnostna potovanja sem in tja predstavljajo nov faktor zaskrbljenosti v že itak. napetih, odnosih med Castrovo vlado in Washingtonom.” Daily, Express nadalje ugotavlja: “če bo Mikojan ponudil Castru nakup vsega kubanskega sladkorja, bo Castro mogel zahtevati od USA, da takoj umakne svoje oddelke s svojega oporišča Guantamano na Kubi” in dodaja: “Izguba tega oporišča bo pomenila veliko nevarnost za ves severnoameriški obrambni sistem. Tak razvoj dogodkov bo zahteval veliko diplomatske hrabrosti za Washington. V tej dobi zaskrbljenosti naj ameriški narod ve, da more računati na britansko pomoč.”
desetletnica pevshega zbora v Mendozi
Bralcem Svobodne Slovenije je Slovenski pevski zbor v Mendozi že dobro znan. Saj smo vsa leta o njegovem delu in koncertnih nastopih prinašali daljša poročila, iz katerih je bilo razvidno veliko kulturno in narodno vzgojno ter propagandno delo, ki ga je za slovensko stvar ves čas vršil v Mendozi in je v veliki meri pripomogel k lepemu slovesu, ki ga ima slovensko ime v tem mestu, pa tudi v mendoški provinci.
Za 10. letnico zbora je izšla izredna izdaja Glasnika Društva Slovencev v Mendozi s člankom M. B. “Pogled nazaj”. Iz njega povzemamo glavne odstavke, ki govore o ustanovitvi zbora, njegovih težavah ter delu do današnjih dni.
Tako je v njem zapisano: “Ko je prišlo v začetku 1. 1949 s skupino rojakov tudi nekaj pevcev in pevk v Mendozo, so se ti takoj zbrali pod vodstvom prof. B. Bajuka in začeli pri domači službi božji peti, sprva sicer “po domače”, ker niso imeli nič not, vendar je bilo med njimi nekaj starih cerkvenih pevcev in pevk, ki so znali svoje glasove z doma; tako je zborček kmalu kar lepo ubrano zadonel, v štiriglasnem stavku. Tako se je začelo v največji preprostosti; vsi pa so imeli najboljšo voljo poleg skromnih zmožnosti.”
“Ko je prišel v juniju istega leta v Mendozo z večjo skupino še ravn. Marko Bajuk, je pa prevzel še orglanje. Pa je bila zadeva povezana s težavo, kajti zbor ni smel na kor, kjer je bil harmonij, marveč je pel pred oltarjem pri prižnici in je moral organist spremljati petje s kora. Težava not pa je še vedno ovirala zborovo delo.” Pa je prišla odpomoč tudi v tej zadevi. Nekaj not smo prinesli s seboj iz taborišča, nekaj smo jih dobili tu, nekaj tam, nekaj celo od prijateljev iz Ljubljane, nekaj jih je pa napisal po spominu ravn. M. Bajuk. Tako se je naš arhiv množil in je začel zbor rasti s pristopom novih pevk in pevcev. Ko je postajalo njegovo petje vedno bolj obrano, so mu prisluhnili tudi domačini in začeli vedno v večjem številu hoditi k naši božji službi. To je prišlo na ušesa tudi tuk. škofu, da so naročili č. g. Malenšku, ko se jim je šel javljat: “Svoj zbor pa podpirajte z vsemi sredstvi, kajti njegovo petje vabi vedno več naših ljudi v cerkev”.
V nadalnjih izvajanjih pisec članka navaja, da je imel pevski zbor vaje brez instrumenta v zasebnem stanovanju in je moral zato plačevati 50 pesov, ker Društvo Slovencev ni imelo lastnih prostorov. Zbor je bil povabljen že 1950 za petje pri pontifikalni maši v cerkvi Srca Marijinega. Nad zbor je pa potem prišla kriza. M. B. jo popiše takole:
“Pa Bog je poslal zboru težko preizkušnjo, zajela ga je huda kriza in ga je od dveh strani stisnila v klešče, da bi ga razbila. Nekaj pevcev in pevk je pod višjim pritiskom izstopilo, večina pa je odločno vztrajala in vzdržala. Ker ni mogel zbor med tem peti pri domači službi božji, je tem rajši ustrezal 'raznim prošnjam, ki so ga vabile zdaj sem zdaj tja. In je kriza minila, zbor se je pa pomnožil in reorganiziral pod vodstvom ravnatelja M. Bajuka, čeprav mu V6s cas manjka prožnih tsnorjov in fundamentalnih basov, je vendar z rednimi tedenskimi vajami dosegel prav lepo zvočnost in ubranost, kar mu je pridobiio v tukajšnjih krogih poseben sloves. Coro esloveno je danes v tuk. cerkvenih krogih znan na široko in je pel že v vseh tuk. cerkvah in skoro vseh zavodih, pel tudi v daljni St. Kosi, Bujanu, Rivadaviji in San Juanu.”
Zbor šteje danes 17 pevk in 15 pevcev. članstvo se pa menja kot povsod. Po krizi zbora, od marca 1954 do sedaj je sodelovalo v njem 48 članov in članic, od vsega začetka pa jih vztraja pri zboru 13, t. j. 6 pevk in 7 pevcev. Pevske vaje ima zbor vsako sredo in soboto od 7 do 8.15 in so redno brez izostankov in točne brez zamud. Od marca 1954 do konca 1959 je bilo 48Q vaj. če pridenemo k temu še vsaj po 45 minut za dohod in odhod, dobimo 960 ur ali polnih 40 dni. Ves ta čas si člani odtrgajo od svojega počitka in domačega dela. “In koliko stane vožnja tja in nazaj?”, se vprašuje pisec članka ter nadaljuje “Dragi moj, ali si kdaj pomislil, kadar se naslajaš ob ubranem petju, koliko truda in denarja je moral vložiti v ta uspeh z,bor? Vse te žrtve nosijo pevci in pevke povsem prostovoljno iz same ljubezni do lepega petja. Ali ni to najplemenitejša požrtvovalnost?”
V nadaljnjih izvajanjih pravi pisec
članka za zbor, “da je najbolj povezana enota našega društva in najbolj delavna”. Pove dalje, da so že pred dvema letoma sklenili, da se včlanijo v društvo, za njihov predlog pa da “ni bilo pravega razumevanja”. Sedaj je zadeva dozorela in je zbor odsek Društva Slov. in morejo biti njegovi člani samo pravi redni člani Društva Slovencev.
Zbor goji cerkveno in svetno petje, vedno pa nastopa tudi izven slovenske skupnosti.
Glede bodočega dela pravi pisec članka M. B. naslednje: “Pogled naprej nam gre v isti smeri, ki smo se je držali do sedaj, in kaže pot, ki smo jo hodili doslej: z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo gojiti našo prelepo cerkveno in svetno pesem, vse naše delo
velja Božji časti, ljubezni do domovine in plemenitvi duš”.
Za 10. letnico je zbor pripravil lep koncertni program. Koncert je bil napovedan za 31. januarja, zaradi smrti ge Kavkove je pa bil preložen na 7. februar. O njem bomo pa še poročali.
K desetletnemu jubileju, zboru, njegovemu ustanovitelju, vsem njegovim članicam in članom, zlasti pa požrtvovalnemu pevovodji ravnatelju Marku Bajuku iskreno čestitamo ter izrekamo najtoplejšo zahvalo in priznanje za o-gromno delo, ki so ga za slovensko stvar opravili v tem času. Saj so s slovensko pesmijo tako lepo družili rojake v Mendozi v močno skupnost, da smo je lahko vsi veseli, obenem pa z lepo našo cerkveno in narodno pesmijo pripomogli slovenskemu imenu do še večjega ugleda.
Nove obsodbe v Jugoslaviji
Komunistični režimi so povsod totalitaristične diktature najhujše vrste. Ne trpe še kake druge politične formacije poleg komunistične stranke. Vse mora bili poslušno samo njej, izvrševati in izpolnjevati njene ukaze in naročila ter odobravati njeno delo. Kritika komuni-tičnega režima ni dovoljena. O svojem delu smejo razpravljati komunisti samo na svojih sestankih, nikdar pa ne iznašati svojega nezadovoljstva v javnost. To je prepovedno že komunistom. Kaj pa še le nekomunistom! Vse take neusmiljeno spravijo v zapore in jih tako napravijajo neškodljive.
To potrjuje najnovejši nastop titovih komunistov proti skupini profesorjev in dijakov katoliškega bogoslov. semenišča v Djakovem. O njem smo brali v buenosaireških večernikih v ponedeljek dne 8. t. m. poročilo časnikarske agencije UP. Iz njega je razvidno, da je tega dne komunistično sodišče obsodilo 6
profesorjev ter dva dijaka zaradi “zarote proti obstoječemu političnemu režimu v Jugoslaviji”. Ciril Kos, ravnatelj bogoslovnega semenišča v Djakovem, kot navidezni vodja zarote, je bil obsojen na 7 let prisilnega dela, naslednjih 5 profesorjev ter dva bogoslovca so pa dobili kazni od dveh in pol do šest let prisilnega dela.
Državni tožilec je obsodbo utemeljeval s trditvami, da so obtoženi zakrivili zločinsko dejanje, ker da so širili versko in narodno sovraštvo ter protijugoslovansko propagando”.
Poročilo UP tudi navaja, da je med procesom pri komunističnih oblasteh posredoval beograjski nadškof v tem smislu, naj bi obtoženi dobili kazen, če so jo zaslužili, komunistične oblasti pa da naj nikar ne kaznujejo zavoda, na katerem so obtoženi delovali, z ukinitvijo kot najstarejšega kat. zavoda v Jugoslaviji.
ZBOLJŠANJE ODNOSOV MED CERKVIJO IN KOM. REŽIMOM V JUGOSLAVIJI
Zadnja poročila iz Rima in v dnevnem časopisju pravijo, da nastopa vidno zboljšanje odnosov med kat. Cerkvijo in jugoslov. komunistično vlado.
Tako je dobil dovoljenje za potovanje v Rim novi ljubljanski škof Msgr. Vovk ter se je tam že tudi več dni mudil.
Zboljšanje odnosov med kat. Cerkvijo in Titovim režimom pa še bolj potrjuje novo dejstvo.
Beograjski nadškof Msgr. Dr. Josip Ujčič je slavil 80 letnico svojega življenja. Za ta jubilej'mu je Tito podelil odlikovanje za zasluge 1. stopnje. Odlikovanje mu je izročil tajnik za verske zadeve Dobrivoje Radosavljevič.
Titova agencija Tanjug je sporočila, da je nadškof Ujčič, predsednik konferenc jugoslovanskih škofov, dobil omenjeno visoko odlikovanje v priznanje njegovih naporov za zboljšanje odnosov med Cerkvijo in vlado.
Nadškof Ujčič je pa ob odlikovanju izjavil, da tisoči katoličanov upajo, da bosta Jugoslavija in Vatikan uredila svoje odnose.
Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1960
IZSELJENSKI LETOPIS
V oddelku s tradicionalnim naslovom “Izseljenski letopis”, ki obsega letos 84 strani, prinaša Zbornik tudi letos pregled dr. Miha Kreka o svetovnem položaju glede na napore svobodnega sveta v borbi s podtalnim rovarjenjem komunizma. Kljub navideznemu popuščanju napetosti, kljub medsebojnim obiskom opozarja in dokazuje, da živimo v časih velike napetosti, ki bo trajala tudi še prihodnje leto. “Pismo v leto 1960” je naslov najbrž zadnjim pisanim besedam, ki jih je za vse Slovence, raztresene po širnem svetu, napisal veliki prijatelj Zbornika, škof dr. Gregorij Rožman. Ko je bil Zbornik dotiskan z njegovimi novoletnimi voščili, je naš vladika ležal na mrtvaškem odru.
“Slovenci v Kršansko-demokratski zvezi za Srednjo Evropo” je naslov članku, v katerem je zbral g. dr. Ludvik Puš, namestnik glavnega tajnika te zveze, najvažnejše podatke o delovanju Slovencev v zvezi. Dalje tudi razpravlja o delovanju Slovencev na mednarodnih kongresih krčanskih demokratov.
Koroškim Slovencem in njihovemu boju za narodni obstanek sta posvečena nadaljnja dva članka. Tone Jezernik ob 90. obletnici šolskega boja na Koroškem značilno primerja boje za slovensko šolstvo na Koroškem nekdaj in dandanes ter prihaja do bridkih ugotovi-
koroških knjižnih založb od 1. 1959 naprej do junija 1959. S tem drugim delom imamo v Zborniku celotno založniško delo naših narodnih manjšin, saj je bilo v lanskem Zborniku objavljeno založništvo na Primorskem in Goriškem.
“Brazilija, dobr.j zemlja...” je članek, ki skuša ohmniti pozabi, kako so
se Slovenci naseljevali v Braziliji. Napisal ga je g. Vinko Mirt ob stoletnici prihoda prvih Slovencev v Brazilijo. Lepo ilustrirani in 15 strani dolgi članek je razdeljen v dva dela. V prvem je obdelano naseljevanje Slovencev od prvih početkov do danes, v drugem pa organizacijsko življenje naših rojakov v Braziliji.
“Planetni vek se začenja” meni Janko Hafner v daljšem in bogato ilustriranem članku, ki je posvečen raketam in satelitom. Pisec je najprej obdelal zgodovinski pregled raketnega razvoja do satelitov, nato je pa pojasnil nekaj najbolj osnovnih vprašanj nebesne mehanike. Tako more tudi preprost bralec razumeti, kako krožijo sateliti okrog sonca in lune. Za zaključek je določil še meje človekovih uspehov v daljnji bodočnosti: le po prostoru našega sončnega sistema, torej od planeta do planeta, bo mogol človek s uspehom potovati; pot do drugih osončij pa mu je danes in mu bo ostala v bodoče pri še tako blaznih hitrostih, ki bi jih morda dosogel, za vedno zaprta, ker so razdalje prevelike.
IZ TEDNA V TEDEN
V	Čilu je iztiril vlak industrijske družbe Braden Cooper Company v bližini postaje El Teniente v Andih ter zgrmel v 15 m. globok prepad. 33 oseb je bilo pri priči mrtvih, 107 pa ranjenih.
Paraguay namerava pred Organizacijo ameriških držav obtožiti zlasti Kubo in druge države — med temi tudi Sovjetsko zvezo — zaradi priprav december-skih prevratnih poizkusov za zrušitev predsednika gen. Stroessnerja.
Venezuela je Organizacji ameriških držav sporočila nujno zahtevo po takojšnji razpravi o sedanjem položaju v Dominikanski republiki. Venezuelska vlada obtožuje dominikansko vlado, da državljanom krati človečanske pravice.
V	Dominikanski republiki že več desetletij vlada družina Trujillo. Sedaj je v tej ameriški republiki predsednik ge-neralisim Rafael Trujillo, katerega
vladi naklonjeni sloji predlagajo že setev. Razveseljivo sliko prosvetnega de- | daj kot zopetnega kandidata za pred-
la med Koroškimi Slovenci pa je narisal Zbornikov sotrudnik dr. Valentin Inzko v krajšem in ilustriranem članku.
10 strani obsega ilustrirani članek ‘‘Šolske sestre v Slomškovem letu”. Tu je strnil dr. Miha Krek vso zgodovino šolskih sester od nastanka naprej. Dalje je obdelal razmah te mogočne organizacije, ki je segala nekdaj po vsej Jugoslaviji, in njeno zašlužno delo za narodno in versko ohranitev izseljencev v Južni in Severni Ameriki.
Kakor vsako leto je tudi letos počastil Zbornik spomin v zadnjem razdobju umrlih pomembnih Slovencev v tujini. Neutrudljivo delo in veliko politično obzorje nestorja slovenskih politikov dr. Bogumila Vošnjaka je orisal Janez Arnež. Spominu dr. Alojzija Kuharja, ki je kot urednik “Slovenca” in kasneje kot emigrant vedno živel sredi političnega dogajanja, se je oddolžil njegov nekdanji stanovski tovariš Ruda Jurčec. Dr. Miha Krek pa je napisal spominske besede zaslužnemu javnemu delavcu med slovenskimi izseljenci v USA, rajnemu glavnemu tajniku KSKJ Josipu Zalarju.
Že več let objavlja v Zborniku Zdravko Novak “Knjižno žetev zamejskih Slovencev” in s tem opravlja pomembno bibliografsko delo. Tudi letos objavlja delo založb slovenske politične emigracije za leto 1958/1969, nato pa žetev
sednika republike. Proti generalisimu Trujillu so nedavno odkrili široko raz-predno zaroto, v katero so bili zapleteni celo nekateri vladni krogi. Policija je izvršila veliko aretacij. Listi so pisali o velikem številu pripornikov, vlada je pa zatrjevala, da je objavljeno število aretiranih močno pretirano. Položaj v tej državi se je v zadnjem času še poslabšal, kajti dominikanski škofje so 25. januarja objavili skupno pastirsko pismo, v katerem obravnavajo tudi osnovne človeške pravice v sedanji družbi. Zato škofje zahtevajo svobodo tako za Cerkev, pa tudi za vse vernike. Sodijo, da je lahko to pastirsko pismo postalo zelo nevarno Trujillovi vladi. Opo-zicionalci ga primerjajo s sličnim pastirskim pismom, ki so ga leta 1954 izdali kat. škofje v Guatemali proti tedanjemu filokomunističnemu predsedniku Jakobu Arbenzu ter poslanico argentinskih škofov v letu 1955 proti Peronu. Dominikanski zun. minister Orfirij Herrera Baez je odšel v Rim. Njegovo potovanje v Rim spravljajo z zvezo z omenjenim pastirskim pismom domini kanskih škofov. V zvezi s položajem v Dominikanski republiki je vzbudilo pre cej pisanja v listih dejstvo, da je te dni prišlo v mesto Trujillo na obisk več severnoameriških vojnih ladij ter se je v mestu izkrcalo 4000 ameriških mor-
narjev. V Severni Ameriki so objavili, da je bil ta obisk am. mornarice že prej dogovorjen, mornarji so pa odšli na oddih.
Znano jezero Titicaca v Peruju, ki leži 3750 m visoko ter ga obkrožajo do 50000 m visoki grebeni And, se 'e v okraju Puno razlilo ter poplavilo več naselij domačinov. Prizadetih je nad 2.500 ljudi, ki so izgubili primitivna bivališča ter vse imetje z živino vred. Višina vode v jezeru se je tako močno dvignila zaradi velikih neurij v andskem gorovju.
Predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi je bil na obisku z ženo in sinom ter spremstvom, v katerem je tudi zunanji minister Pella, v Moskvi. Je prvi predstavnik italijanske države, ki je bil v zadnjih 58 letih na obisku v Moskvi. Na letališču sta ga sprejela Klement Vorošilov in Nikola Hruščev.
Kongres italijanske komuni stične stranke se je končal s sprejetjem resolucije, da je treba zrušiti sedanjo krščansko demokratsko vlado. Zato komunisti pozivajo “demokratske sile” na združitev zaradi ustvaritve nove “demokratska večine”, ki bi jo seveda tvorili komunisti z Nenijevimi socialisti in drugimi političnimi koristnimi budali, ki bi jim pomagali do oblasti.
Hruščev in dr. Adenauer sta si znova izmenjala pismi glede rešitve nemškega vprašanja. Dr. Adenauer v odgovoru Hruščevu vljudno, a odlučno zahteva izvedbo svobodnih volitev v Vzhodni Nemčiji.
Med Sirijo in Izraelom je prišlo do nevarnejših spopadov med vojaštvi obeh držav r.a meji. Naserjeva Združena a-rabska republika je bila seveda takoj v vojaških pripravah. Izrael je vso zadevo predložil Organizaciji združenih narodov.
V Fatimi na Portugalskem je bilo lani nad en milijon romarjev. Med njimi so bili trije kardinali, 2 papeška nuncija in 44 škofov 14 narodnosti. V Marijini baziliki je bilo lani 20.650 maš, obhajancev pa 504.670.
Francija ima svojo atomsko bombo gotovo. Preizkusili jo bodo v bližnjih dneh v Sahari, če se bo poizkus posrečil, bodo novico objavili, če pa ne, bodo lepo tiho in delali na njeni spopolnitvi naprej.
ARGENTINA
Ameriškega predsednika Eisenhower-ja bo ob njegovem obisku Argentini koncem tega meseca spremljalo 69 o-seb. Med temi bo 49 časnikarjev in 17 fotoreporterjev ter kinoperaterjev.
V Buenos Airesu sta se prejšnji teden mudila zastopnika kubanske vlade. Zun. ministru dr. Taboadi sta izročila povabilo svoje vlade za udeležbo na konferenci “manj razvitih držav”, ki naj bi bila na iniciativo kubanske vlade v Habani. Doslej so svojo udeležbo na tej konferencji, s katero Kuba zasleduje svoje politične cilje proti Severni Ameriki, obljubile samo tri ameriške republike: Venezuela, Mehiko in Panama. Zun. minister dr. Taboada se je zastopnikom Kube zahvalil za povabilo, pristavil pa, da ga bo vlada preučila ter svojo odločitev sporočila v Habano po diplomatski poti. V zvezi s tem povabilom je vodilni argentinski dnevnik “La Prensa” v nedeljo objavil uvodnik z naslovom “Povabilo, ki ne sme biti sprejeto”.
Papež Janez XXIII je imenoval Msgra Viktorja Bonamina za titularne-ga škofa v Biti in za pomočnika bue-nosaireškemu nadškofu kardinalu Cag-gianu. Msgr. Bonamino je salezijanec ter v argentinskih in mednarodnih katoliških znanstvenih krogih znana o-sebnost.
Za tujo podmornico, ki so jo pred
tedni zasledili v Novem zalivu na jugu v argentinskih teritorialnih vodah, pravijo, da je še vedno v tem zalivu. Izhod iz zaliva so argentinske pomorske oblasti minirale, stalno so pa tam na preži tudi ladje in letala. Novi zaliv je sedaj za plovbo ladij zaprt.
Notr. minister dr. Vitolo je izjavil, da Argentina ne bo več sprejemala nbve naseljence z,a prestolnico Buenos Aires in za področje Vel. Buenos Airesa, ampak jih bo usmerjala v notranjost republike. Tako bo s pomočjo Medvladnega odbora za evropsko emigracijo u-stanovila zbirno središče v Choele Choel, zakar je omenjeni odbor dal na razpolago 200 milijonov dolarjev. Zaradi naselitve doline Viedma s poljedeljskim ljudstvom je bil v Bs. Airesu tudi guverner prov. Rio Negro. Izjavil je, da bodo z namakalnimi napravami dobili
46.000	odlične zemlje. Pd izjavi notr. ministra dr. Vitola naj bi provinca Rio . Negro sploh postala žitnica za Patagonijo.
V Buenos Airesu so zločinski elementi znova povzročili več terorističnih dejanj. Tako so položili bombo v velebla-vnico Muñoz. Ob ekspolizlji k sreči ni bilo ljudi v lokalu, ter je eksplozija povzročila samo materialno škodo. Teroristi so prav tako napadli šoferja omnibusa na eni od linij, ki vzdržuje osebni promet tudi ponoči z letališčem Ezeiza v provinci Bs. Aires, omnibus pa zažgali. Zaradi tega zločina so lastniki prizadetega avtobusnega podjetja ukinili nočni promet z omnibusi na Ežeizo, dokler ne bo povsem zagotovljena varnost prevoznega osebja. V zvezi s temi atentati je buenosaireški tisk objavil več člankov, v katerih vlado o-pozarja na dejstvo, da se je vzdolž avtobusne ceste med prestolnico in letališčem Ezeizo v zadnjih letih naselilo toliko sumljivih temnih elementov, da so že prava nevarnost za ljudi, razen tega pa stalno povzročajo izgrede ter izpade ob prihajanju odličnih osebnosti v Bs. Aires. Tako se je n. pr. zgodilo, da so ti elementi metali kamenje proti avtomobilu, v katerem sta se nedavno vozila predsednika dr. Frondizi ter López, Mateos iz Mehike. List; od vlade zahhtevajo, da proti tem elementom nastopi z vso strogostjo zakonskih predpisov ter zavaruje varnost ljudi in u-gled državne oblasti.
Zaradi bližnjih marčnih volitev je vedno bolj čutiti pojačano volilno kampanjo. V Bs. Airesu je zborovalo vodstvo opozicionalnih ljudskih radikalov. Objavili so, da se bodo volitev udeležili v vseh volilnih okrožjih. V provinci Buenos Aires bodo tri konservativne stranke:	konservativna demokratska,
ljudska konservativna in konservativna stranka — nastopile na vseh voliščih z enotno kandidatno listo Konservativna enotnost. Vse te stranke so določile tudi skupni volilni odbor, ki vodi vso kampanjo. Peronisti propagirajo še naprej oddajanje belih, t. j. praznih volilnih listkov. Opozicionalni radikali v svojih strankinih glasilih znova pišejo o novem volilnem sporazumu, ki naj bi ga zopet napravili peronisti z, vlado. Za oddajanje belih glasovnic se je izrekla tudi stranka Unión popular — ljudska skupnost, ki jo vodi dr. Atilio Bramuglia. Za oddajanje praznih glasovnih dela tudi veliko propagando vodstvo peronistič-nih 62 sindikatov.
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran G.
'Ilovice vz S-Covetuje*-
Založniško podjetje Internazionale v Turinu je izdalo knjigo prof. Bartolo-meja Calcija “Italijanski in latinski viri Prešerna”. Agencija Italmondo je v sporočilu o izidu knjige naglasila, da je bil France Prešeren “eden največjih pesnikov južnih Slovanov in hkrati tudi največji pesnik, ki se je v ljubezni do svoje domovine naslonil na druge narode, ki je bil podložnik Avstrije in se boril proti nazadnjaškim sklepom dunajskega kongresa.”
V Srbiji še niso mogli povsem ukiniti privatne prakse zdravnikov. To je potrdil tajnik za zdravstvo LR Srbije, dr. Velibor Ljujič. Kot razlog je navajal dejstvo, da v Srbiji “revolucionarnega koraka kakor v Sloveniji ni bilo mogoče izvesti zaradi šibke zdravstvene mreže”. Julija meseca 1959, ko so v Srbiji začeli izvajati odlok o postopni ukinitvi privatne zdravniške prakše, je bilo v srbski republiki samo 4041 zdravnikov. Od teh jih je imela več kot ena tretjina privatno prakso. Na vsakega zdravnika je tedaj v Srbiji prišlo po 1854 prebivalcev,ponekod pa celo 5.000.
Drago Kunc, predstavnik zun. min. v Beogradu, je izjavil, da je jug. poslanik v Buenos Airesu predal argent. vladi oster protest zaradi oddaje 6 strelov proti vratom jug. poslaništva. V noti naj bi jug. poslanik opozarjal argent.
KOROŠKA
Nove elektrarne
V	Kazazah, na Koroškem, so dela na zgraditvi velike elektrarne na Dravi že v polnem razmahu. Elektrarno gradi družba “Dravske elektrarne — Oester-reichische Draukraftwerke A. G.” t er bo tretja največja elektrana v Avstriji, ki bo letno dajala 360 milijonov kilovatnih ur električne energije. Stroški za njeno zgraditev dosegajo višino 600 milijonov šilingov. Ko bodo Dravo zajezili, bo nastalo do 20 km dolgo jezero, ki bo pokrilo 12 kv. km. ozemlja, od tega je kmetijsko uporabne zemlje o-krog 840 ha. S kmeti, ki bodo izgubili kmetije, se električna družba sedaj prijateljsko pogaja 'za odškodnino, ker noče takoj seči po strajnem sredstvu — uradni razlastitvi. Prizadetih bo pa 40 kmetij. Elektrarna v Kazazah pa ne bo edina elektrarna, ki jo mislijo zgraditi na Dravi, ampak mislijo od Kazaz, do Beljaka postaviti še 7 elektrarn na Dravi. Med drugim bodo v Rožeku, v Bistri--ei v Rožu, Dolah in Vovbrah.
V	Zahomcu v Ziljski dolini so na že-gnanje imeli tudi “štehvanje”. Tokrat je bilo še posebno zanimivo, ker so ga snemali za film. Sporazumno s kulturnim referatom koroške deželne vlade sta to izvedla Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter narodopisni muzej “Slovenija”.
Jakob Špicar je na Koroškem znan po dramatizaciji Miklove Zale. Nedavno je slavil 75 letnico svojega življenja. Poleg dramatizacije Miklove Zale je Špicar pripravil za odre in radio še več narodopisnih in zgodovinskih slik.
vlado “na nevarnost, s katero groze jugoslovanski vojni zločinci, ki so v povojnih letih dobili zatočišče v Argentini”. Argent. listi so pa v zvezi z gornjo izjavo zapisali, da na zun. min. ne vedo ničesar o protestni noti jug. vlade, ampak da je bil tam samo poslanik Fejič ter je ustno obvestil zun. ministrstvo o dogodku.
Ladko Korošec, basist ljubljanske o-pere, je prvi operni pevec v Jugoslaviji, ki je dobil povabilo za nastop v vlogi Pimna v Musorgskega operi “Boris Godunov” v operi v Barceloni. Ladko Korošec poje to vlogo v ruščini.
V	letu 1959 je bilo na obisku v Sloveniji nad 2300 izseljencev. Prihajali so iz raznih evropskih držav ter obeh A-merik. Iz Nemčije jih je bilo okoli 650. Prišli so v treh večjih skupinah. Od slovenskih izseljencev na Nizozemskem jih je prišlo na obisk domov v dveh skupinah okoli 110, iz obeh Amerik pa okoli 500. Vsi so bili veseli, ko so spet videli svoje drage doma in domače kraje, niso pa bili navdušeni nad sedanjim stanjem, ki je doma. Kajti skoro vsi so se vrnili nazaj, ker so raje svobodni in neodvisni ljudje v svetu, kot pa hlapci in sužnji komunistične diktature doma.
V	Ribnici na Dol. popravljajo grad, ki je bil med vojno močno poškodovan. To “kulturno dejanje” so zagrešili partizani. V obnovljenem gradu mislijo u-rediti muzej, odpreti pa tudi gostilno in kavarno.
Doma so prijeli svojevrstne tatove. Pravimo svojevrstne, kajti redko beremo, da bi kdo kradel angele in druge svetnike po cerkvah. To so pa delali dalj časa trije slušatelji ljubljanske univerze. Prvi je vpisan na filozofski fakulteti, drugi študira umetnostno zgodovino, tretje pa gospodarstvo. Svetnikov in angelov v vrednosti več milijonov dinarjev so poki*adli po cerkvah na Golem, v Gornjih Pirničah, Srednjih Bitnjah, na žalostni gori pri Preserju, pri Sv. Jožefu pri Preserju, v Dvoru pri Polhovem gradcu, v Mozlju, v Crnogro-bu, v Trebnjem in drugod.
Največjo ladjo jugoslovanske trgovske mornarice ima Splošna plovba v slovenskem delu Istre. Kupili so jo na Japonskem, dali ji pa ime “Piran”.
“Der e; ste der Slowenen” je za Slomška pred sto leti zapisal v nemščini kronist v župniji pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ko je podrobno popisal slovesnosti, ki so bile ob prenosu škofijskega sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. Tako pravilno je vrednotil zgodovinski pomen tega dejanja že tedaj. Sto let pozneje sta isto-tam (pri Sv. Trojici) priredili spominsko slovesnost ljutomerska in šentlenar-ska dekanija. Na proslavo je prišlo toliko ljudi — celo iz daljnjega Prekmurja so prišli— da so razne cerkvene slavnosti zavzemale dva dni in so morale biti tudi na prostem, ker za vse ljudi ni bilo prostora v sicer veliki cerkvi.
Ljubljanski komunistični list “Delo” se pritožuje, da se ljudje doma še po 15 letih, odkar imajo komunisti vso
oblast, niso prav nič navdlušili za partizanske organizacije. Kajti v tem listu je na račun prebivastva v Lazah in v Begunjah nad Cerknico zapisano tole: “V obeh naseljih sta partizanski društvi le na papirju. V Lazah bi nedelavnost še lahko nekako opravičevali, saj v vasi nimajo nobene večje dvorane, niti igrišč ali orodja. Seveda, če bi se ljudje zagrizli v delo in zavihali rokave, bi tudi pogoje lahko ustvarili. Več krivde zadene Begnjčane, kjer imajo velik in krasen kulturni dom s prav prostorno dvorano, žal ta dom hudo sameva, kulturne prireditve so sila redke, o telesnovzgojni delavnosti pa sploh ni duha ne sluha”.
Komunisti so mojstri v izdelovanju raznih “obnovitvenih” načrtov ter petletk. S temi načrti se potem bahajo doma in v svetu. Njihovo izvajanje pa odkriva pravilnejšo sliko stanja doma. Vedno se namreč dogaja, da nimajo ob pravem času na razpolago stvari, ki jih potrebujejo. Tako so n. pr. lani v Mariboru zgradili več stanovanjskih hiš. Ko pa so hoteli postavili kadi v kopalnice ter šipe v okna, niso mogli dobiti ne enega ne drugega. Nikjer tudi niso mogli dobiti zagotovila, da bodo šipe in kopalne kadi v doglednem času na razpolago. Ugotovili so namreč, da v vsej državi primanjkuje okoli 300.000 kv. metrov stekla za šipe ter okoli 5000 kopalnih kadi. Prav tako je veliko pomanjkanje radiatorjev za centralne kurjave.
SLOVENCI
BUENOS AIRES
PRIREDITVE FEBRUAR
Sobota, 13. — Ob 20.30 uri zv. v Našem domu v San Justu, Hipolito Irigoyen 2756 Klinarjeva zgodovinska drama v 3 dejanjih PLAVŽ v uprizoritvi članov Ciudadelskega odra in Farnega odra v San Justu.
Nedelja, 14. — Družabna prireditev Duhovnega življenja na Pristavi v Mo-ronu.
Sobota, 20. — Pustna družabna prireditev Slovenske besede v prostorih Kluba Excelsior, ul. Patricios 457, Santos Lugares.
S L O V E N
ZAH. NEMČIJA
Na beriinski konferenci Združenja za preučevanje svetovnih begunskih vprašanj je slovenski rojak dr. Otmar Pirkmajer imel referat o vprašanju najnovejših beguncev, ki zapuščajo Jugoslavijo in beže pred komunizmom v svobodni svet. V njem je navajal razloge, zakaj je lahko tudi te begunce, ki zapuščajo domovino iz gospodarskih razlogov mogoče imenovati begunce in zakaj morajo dobiti v svetu zaščito tudi ti. Dr. Pirkmayer je naglašal, da so vsi ti ljudje, ki še kar naprej beže iz Jugoslavije, žrtve totalitarnega gospodarskega ustroja. Udeleženci omenjene konference so dr. Pirkmayerjevo stališče sprejeli ter so ga nato potrdile in začele izvajati tudi razne ameriške komisije, ki obiskujejo evropska begunska taborišča.
Težave s stanovanji so povsod. Zlasti
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Samo nekaj dni po koncu neuspelih razgovorov mešanega italijansko-jugo-slovanskega odbora, ki ga predvideva posebni statut priložen Londonski spomenici, je odpotoval v Jugoslavijo italijanski podtajnik za zunanje zadeve Alberto Folchi. čeprav so bili razgovori med Folchijem in titovci v glavnem posvečeni vprašanjem gospodarskega sodelovanja obeh držav, je bil posredno obisk važen zaradi neuspelega 5. zasedanja mešane komisije. Nekaj je bilo opaziti, da so tudi o tem razpravljali, kajti v uradnem poročilu je bilo brati, da bosta obe strani nadaljevali sodelovanje v skladu s posebnim sporazumom, z veljavnimi sporazumi in z odnosi dobrega sosedstva.
Tako so Titovci v Istri odstranili nekaj visokih funkcionarjev, ker niso imeli “pravega odnosa do italijanske manjšine”. Seveda pa so tržaški šovinisti postali takoj zaskrbljeni: Kaj bo ukrenila Italija, kajti z nečem bo treba poplačati to uslugo. Začeli so protestirati že vnaprej, naj vlada nikar ne prizna in uzakoni kakšne v spomenici in posebnem statutu navedene pravice.
Folchi se je razgovarjali tudi o določitvi končne mejne črte. Poročilo o tem pa je povzročilo v Trstu reakcijo in so se znašli v objemu italijanski komunisti in desničarji. Komunisti so namreč izjavili, da so v nevarnosti nekateri deli miljske občine.
V ARGENTINI
Nedelja, 21. — Dekliški izlet. SDO bo podrobnosti še objavila.
Z ozirom na poštni strajk v Buenos Airesu Svobodna Slovenija meseca januarja ni mogla redno izhajati. V informacijo vsem naročnikom sporočamo, da je Svobodna Slovenija v mesecu januarju izhajala takole: štev. 1. dne 7. januarja, številka 2. in 3. sta izšli skupaj na osmih straneh 21. januarja, številka 4. pa 28. januarja.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Marka Kremžarja in njegove žene ge Pavle, roj. Hribovšek, se je rodila hčerka. Pri krstu bo dobila ime Veronika. Srečnim I starcem naše čestitke.
VETU
po velikih mestih. Verjetno pa za nobenega rojaka, ki si je v svobodnem svetu urejal nanovo redno življenje, niso bile tako težke, kakor za rojaka v Miin-chenu na Bavarskem, o katerem decembrska “Naša luč” piše naslednje: “V Munchenu živi rojak, ki se je poročil in ne on ne žena ne moreta dobiti dela, ker nimata stanovanja. Službo sta našla, on in žena, in bi ne bilo slabo, če bi mogla dobiti potrdilo, da nekje stanujeta. To hočejo imeti pri prijavi delavcev. Toda ta dva reveža ne najdeta stanovanja in sta si kupila šotor ter se zvečer vozita s kolesom ven iz mesta, kjer na prostem kampirata čez noč. Preživljata se s tem, da delata na črno tu in tam kašno manjše delo. Kupila sta si tudi že pohištvo in sta ga spravila v neko skladišče, za kar seveda plačujeta. Poskusila sta, da bi tisti kraj prijavila kot stalno bivališče, pa jim oni
Vsak teden ena
TAKIH PRIJATELJEV...
Takih prijateljev
veliko pač ni,
da bi. odkritosrčni bili.
Nekaj se kaže, nekaj pa laže,
kdor mu verjame, temu gorje.
Mi pa ostanemo, kakor smo bili, enega srca, ene krvi.
Vince pijemo, pesmi pojemo, trčimo, da zadoni.
Vse, kar potrebuješ za svoj dom, vedno dobiš ceneje pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Posebno ugoden nakup električnih črpalk, plinskih in drugih štedilnikov.
Sprejemamo vsa popravila hladilnikov in šivalnih strojev.
skladišček tega ne pusti, ker v tem primeru ju mora prijaviti kot stanovalca in od tega tudi plačevati. Tako nikakor ne moreta nastopiti one službe zaradi pomanjkanja stanovanja...”
FRANCIJA
V	Lyonu se je naselil kot stalni slovenski duhovnik g. Karel Kozina, ki je dokončal študije v Ruskem zavodu v Rimu. V Lyonu in okolici bo vodil duš-nopaštirstvo za Slovence in Ruse.
V	Marseille-u se je Msgr. Kerec po operaciji, o kateri smo v Svobodni Sloveniji poročali, že kar popravil. Po o-peraciji je bil zelo slab ter je moral dobiti več transfuzij krvi. Svojim prijateljem v Parizu je svoje zdravstveno stanje šaljivo popisal takole: “Jaz sem se od svoje operacije dobro pozdravil. Tu in tam čutim kako neugodnost; u-pam pa, da se bo to s časom vse uredilo. Morda je kaka posledica transfuzije krvi, ki je najbrž bila od kakega briganta ali po od kake starke. .. in se ne razume dobro z, mojo, ki je tudi bila vedno malo trmasta... Ampak jaz prilijem vsak dan malo krvi Našega Gospoda Jezusa Kristusa, katera bo s časom pomirila obe v eno dobro in mirno kri, da se bo redno in lepo pretakala po mojih žilah”. Msgr. Kerec, bivši škof na Kitajskem, v Marseille-u skrbi za dušni blagor tamošnjih rojakov. AVSTRALIJA
Smrtni nesreči. Pri vožnji z dela v kamnolomu v Pyramid Hillu je v avtomobilski nesreči na Loddon Veley Highway izgubil življenje Ludvik Janžič, doma Slovenske Bistrice. Pokopali so ga ob udeležbi brata Tončka, ki je šele pred dvema mesecema prišel v Avstralijo, ter večjega števila rojakov na pokopališču v Pyramid Hillu. Pogrebne obrede je opravil p. Bazilij. V melbournskem pristanišču so pa potegnili (Nadaljevanje na 4. strani)
C I PO s
IComimistiene mreže po «JbižmI Ameriki
Severnoameriški tednik News and World Report je nedavno objavil pregledno in zanimivo poročilo o delovanju južnoameriškikih komunističnih strank. V poročilu ugotavlja, da je Montevideo središče za ustvarjanje sabotaže in nemirov po južni Ameriki, iz Buenos Airesa pa komunizem širi svojo propagando. Položaj v Montevideo se je razvil tako daleč, da celo običajno tolerantna uruguajska vlada sedaj namerava podvzeti protiukrepe.
Sovjetsko poslaništvo v Montevideo vodi komunistično aktivnost v 10 južnoameriških državah. Prevratnost v srednji Ameriki in v Karibskem morju pa v glavnem vodi sovjetsko veleposlaništvo v Meksiku.
Uruguajska vlada se med drugim pripravlja zahtevati od sovjetske vlade, naj skrči osebje svojega poslaništva v Montevideo od 70 na 6 oseb, na število, ki odgovarja številu uradništva uruguajske-ga poslaništva v Moskvi.
Uruguajska vlada je po dolgih in skrbnih preiskavah ugotovila razširjenost in mrežo komunističnega delovanja, ki ga vodijo sovjeti iz Montevidea. Ta mreža se razteza po vsej južni Ameriki in sovjeti letno trošijo za delovanje te mreže nad 100 milijonov dolarjev.
Sovjetsko veleposlaništvo v Buenos Airesu pa je propagandno središče, kjer |
izdajajo komunistični material, ki ga razširjajo po južni Ameriki poleg od zunaj prihajajočih komunističnih publikacij. Nad 100 časopisov in revij prihaja redno v južno Ameriko iz sovjetskega bloka.
Uruguay je pravi raj za tuje in domače komuniste. Sovjetski uradniki morejo potovati, kamor hočejo, prav tako urugusjski in drugi južnoameriški komunisti. Sovjetski uradniki ne potrebujejo posebnega dovoljenja za prihajanje v Uruguay ali za odhajanje. Smejo pripeljati v državo kakršen koli material v neomejenih količinah, brez carinskega in policijskega pregleda, samo da ga prijavijo kot “diplomatsko pošto.”
Sovjetsko poslaništvo v Montevideo mesečno dobiva ok. 2900 kg diplomatske pošte, vsekakor nesorazmerno veliko za diplomatsko predstavništvo v tako majhni državi. Britansko veleposlaništvo v Montevideo dobiva mesečno vsega ok. 30 kg diplomatskih pošiljk.
Uruguay dovoljuje vzdrževanje anonimnih bančnih računov in varuje identiteto vložnikov. Zračne zveze so odlične. Redne letalske linije povezujejo Montevideo s prestolnicami Evrope in latinske Amerike. Uruguajska KP deluje javno in vzdržuje svoje glasilo.
Kamioni zaprtih diplomatskih kov j čkov, katerih vsak nosi žig ZSSR, pri-
hajajo skoro vsak dan na poslaništvo v Montevideo. Skoro vsak teden uruguaj-sko časopisje poroča, da , so videli južnoameriške komuniste, ki so na obisku V Montevideo, n. pr. v obmorskih kopališčih, v stikih z uradniki sovjetskega poslaništva v Montevideo.
Glavna oseba tega poslaništva ni sovjetski minister, prijazni in nasmejani Sergej Mihajlov, pač pa odločen in vedno resen Mihajl Samojlov. Samojlova poznajo kot glavnega moskovskega agenta za južno Ameriko.
Znani Messutijev slučaj je v mnogo-čem pojasnil način Samojlovega delovanja. Oscar Raul Messuti je bil šef poštnega oddelka uruguajskega zunanjega ministrstva, “dokler ga ni njegova žena avgusta 1958 prijavila uruguajski policiji, da je sovjetski vohun. Izjavila je tudi, da je bil v sovjetski službi že tri leta”.
Messutijeva žena je tudi izjavila, da je ta začel “posojati” uruguajske uadne dokumente sovjetom, jih puščal v nekem skrivališču v predmestju Montevidea, kjer so jih sovjeti dvigali, jih prefoto-grafirali, nakar so jih vračali v skrivališče, od koder jih je Messuti znova vračal na svoje mesto. Uruguajsko zunanje ministrstvo je označilo vso zadevo za nevažno, ker da Messuti ni imel d^-to^a do tajnih dokumentov. Tudi niso Messutija obtožili, čeprav je bil sovjetski uradnik, zapleten v zadevo, odpokli-
can v Moskvo.
Montevidejski dnevnik “El Dia” je pred kratkim zapisal: Če bi moralo biti število sovjetskega uradništva na poslaništvih drugih držav sorazmerno številu prebivalstva tistih držav, bi moralo biti, primerjaje z Uruguajem, na brazilskem veleposlaništvu 1500 sovjetskih uradnikov, v Franciji 1000 do 1200 in v USA 4000. Dejansko pa je na sovjetskem veleposlaništvu v Washingtonu vsega 250 sovjetskih uradnikov.
Sovjeti v Montevideo vodijo po vsej južni Ameriki 85 mednarodnih in kulturnih središč, ki jih vzdržujejo komu-nističke stranke, od Monterreya v Meksiku do Bahia Blance v Argentini. Prirejajo razstave, predavanja, radijske programe, turistična potovanja in kažejo filme. Prav tako skrbijo za prostore, kjer se morejo sestajati sovjetski simpatizerji.
Poleg tega sovjetsko poslaništvo v Montevideo daje navodila radijskim postajam iz komunističkega bloka, ki tedensko oddajajo proti južni Amei-iki 120 ur komunistične propagande.
Velike knjigarne v južni Ameriki ima-jojo skoro "vse posebne oddelke, določene za komunistične publikacije, tiskane v španščini v južni Ameriki. Na skritem koncu take publikacije je napisano, da je tiskana v Buenos Airesu. To je, kakor kuže, ena glavnih akcij sovjetskega veleposlaništva v Buenos Airesu, ki
po številu svojega uradništva ne zaostaja za uruguajskim.
Računajo, da ok. 1,5 miliona komunističnih knjig in revij prihaja mesečno iz buenosaireških tiskarn. Večino jih financirajo sovjeti.
Osebje sovjetskega veleposlaništva v Buenos Airesu šteje 50 oseb, od katerih je najmanj 20 propagandnih strokovnjakov. Nimajo težav s krajevnimi tiskarnami za tiskanje komunističnih knjig in revij.
Poleg drugih je eden glavnih ciljev komuinstične propagande iz Buenos Airesa in Montevidea podpihovati sovraštvo proti USA. Kapitalisti z Wall Streeta so, tako trdi sovjetska propaganda, krivi nizke življenjske ravni v I južni Ameriki. Ameriške privatne vloge kapitala v južni Ameriki, ki znašajo že skoro 8 milijard dolarjev, so, tako trdijo komunisti, namenjene za izkoriščanje in zasužnenje južnih Amerikancev.
V južni Ameriki je ok. 220.000 vpisanih komunistov. K tem je treba prišteti še več sto tisoč simpatizerjev. V Argentini je teh ok. 90.000.
Delovanje komunistov v posameznih južnoameriških državah je News and World’Report popisal na kratko takole:
Venezuela — V zadnjih 18 mesecih so komunisti potrojili svoje sile in se sedaj vrivajo v venezuelski tisk.
Ekvador — Krajevni komunisti se
Stran 4.
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani) iz morja truplo Alojza Polisa, doma iz Slivja na Primorskem. V Avstralijo je prišel pred nekaj leti k svoji sestri, leta 1959 pa je iz domačega kraja prišla za njim še njegova nevesta, s katero se je poročil štiri meseci pred tragično smrtjo. Pokopali so ga na pokopališču v Carltonu.
Smrt je v mestu Perth obiskala tudi družino dr. Jureta Koceta ter zaprla oči njegovi ženi gospe' Stani, ki je prišla v begunstvo leta 1948 s hčerkama, leta 1949 je pa iz Avstrije prišla v Avstralijo.
Družinska sreča. Oskar Metlikovec in Olga, roj. Legiša v Traralgonu sta dobila sinčka Rina Oskarja, družino Ivana Maljevca in Amalije, roj. Štem-berger je razveselil sinko Jožek; v družini Andreja Lenarčiča in Frančiške, roj. Avšič v Noble Parku se je rodil sinček Janezek Franček; Gino Rutar in Gina, roj. Hvalica v Norlane sta dobila hčerko Adriano; Stanka Sterleta in Danico, roj. Fatur v Norlane, je osrečil sinček Viljem. V družini Antona Novaka in Alojzije, roj. Pelc v Armadale-u so dobili sinčka Andreja Romea; v družini Rudolf Horvat in Štefanije roj. Livk se vesele sinčka Rudo’fa; v Tho-mastownu se je pa v družini Ivana Bar-biša in Ljudmile, roj. Lenarčič rodil sinček Ivan Anton. V St. Albansu sta Marko Zittersehlager in Katarina, roj. Hermann dobila sinčka Janeza Stanislava, v Seatonu je družino Stelia Likarja in njegove žene Frančiške, roj. Šajina raz-veselila hčerka Helenca, v Croydonu pa hčerka Doroteja Vera družino Antona Jakša in njegove žene Zdenke, roj. Ma-cele. V Paddingtonu se je v družini Henrika Juriševič in Ivanke, roj. Rojc rodil sinček Henrik, v Marrickvillu so pa v družini Franca Kanjca in njegove žene, Ivanke, roj. Trebeč prav tako dobili hčerko Anico. V Bankstownu imajo v družini Franca Mimika in Danice, roj. Plazer sinčka Roberta Franka. V Riverstonu so imeli v družini Hinka Hafnerja in Kristine, roj. Cepin tudi krst. Na ime Roberta Henrika so krstili krepkega fantiča, v Woollahre je pa družinsko srečo povečala zakoncema Ivanu Miklavcu in Ani, roj. Petrač hčerka Susie.
V Avstraliji so bile v zadnjem času naslednje poroke slovenskih rojakov. V Moonee Pondsu sta stopila pred oltar Jim Carli in Betty Gilmore, v Traralgonu Danilo Dekleva in Elizabeta I., V New portu sta skleni'a zakosko zvezo Janez Mihelčič in Tinka Friič, v To-oraku pa Jože Kastelic in Slava Zajc. V Newportu sta se vzela Milan Hubner in Pavla Turk, v Port Melbourneu pa Anton Kristan in Marta Kalister, v
Richmondu sta si pa pred oltarjem podala roke za skupno življenje Stanko Terlikar in Frančiška Gentile. V Paddingtonu sta sklenila sv. zakon Prekmurca Alojzij Sinko in Terezija Vučko, v Fairfieldu pa Janez, Mivec iz Cerknice in Marija Ponikvar iz Gornjega jezera pri Cerknici ter Alojzij Stražiščan iz Begunj pri Cerknici in Majda Pajenk iz Ljubljane.
Slovensko kulturno društvo v Mel-boume-u je imelo nedavno 5. redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika Srečko Košir, za podpredsednika Simon Špacapan, za tajnika Jože Novak, blagajnika Vinko Molan, gospodarja Ivan Urbas, načelnika članstva Leopold Jauk, načelnika odseka “Dom” Marijan Lauko, načelnika prireditev Alojzij Zakrajšek, načelnika kulturnega odseka Tone Slavič, socialnega referenta p. Bazilij Valentin OFM, za odbornike pa gdč. Frida Pravdič, Stanko Kolarič, Stanko Hartman, Stanko Šajnovič, Franc Janežič, Janez Škraba in arh. Cveto Mejač. V nadzorni odbor pa: Maks Hartman, Viktor Lauko in Martin Adamič. Iz poročil, ki so bila prebrana na občnem zboru, je razvidno, da si je prejšnji odbor prizadeval, da je ohranil nepolitični značaj kluba ter je deloval izključno na kulturno-socialnem polju. Med raznimi nastopi so omenjeni štirje pred avstralskim občinstvom. V društvo je vpisanih 450 članov. Društvo je v pretekli sezoni priredilo več družabnih prireditev, izletov ter uprizorilo tudi več iger. Akcija za postavitev lastnega doma je tudi napredovala ter ima društvo v banki v ta namen naloženih že skoro
3.000	funtov. Poročilo o, socialnem delovanju kluba je podal referent za socialna vprašanja pater Bazilij. Svoje poročilo je zaključil z ugotovitvijo: “Prav je, da klub pomaga s posebno akcijo za kak izreden primer. Prav je, da pomaga novim, ki prihajajo med nas v tako velikem številu. Mora pa postati vsakemu jasno, da ne more pričakovati pomoči iz klubske blagajne rojak, ki je med nami že dalj časa in za klub ve, njegov član pa ni hotel postati. Do takega rojaka klub upravičeno nima nikakih dolžnosti. Prav v tem člani kluba lahko vidijo, da biti član ne pomeni samo plačati letno članarino in prejemati Vestnik, ampak jim isti klub nudi tudi pomoč v sili prav zato, ker so člani.
Na občnem zboru so Zlatka Verbiča, biv. predsednika kluba imenovali za častnega člana Slovenskega kluba Melbourne zaradi njegovih zaslug za klub.
Slovenski klub v Melbourneu je 19-decembra 1959 slavil peto obletnico kulturnega in socialnega delovanja, glasilo “Vestnik” pa prav tako petletnico izhajanja.
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Obnova argentinskih železnic je tako nujna, da rešitve tega problema ni mogoče več odlašati, kajti v tem pogledu je bilo v zadnjih letih storjeno zelo malo ali pa nič. 60% železniških tračnic ■' je izrabljenih, 70% železniških vagonov je v neprestanem prometu že več kot 40 let. Dokler ne bo izbolj šan spodnji stroj, sploh ni misliti na modernizacijo žel. prometa, ker na sedanjih tračnicah ni mogoče povečati * lo
pripravljajo s pomočjo od zunaj na sabotiranje bližnje medameriške konference, ki bo v Ekvadorju.
Peru —• V puščavskih predelih, med dijaštvom in bančnimi uradniki komunisti pridobivajo vedno več pristašev.
Brazilija — Komunisti so dobili od zunaj navodila za ponovno povzročanje pouličnih nemirov.
Bolivija — Komunisti in njihovi simpatizerji se poslužujejo stavk in nemirov za sabotiranje vladnih obnovitvenih načrtov.
Čile — Poslužujoč se drugih levičarskih strank je komunistom skoro uspe-
lo dobiti si predsednika, zaradi njihove moči v parlamentu.
Uruguaj — Sovjeti uporabljajo Montevideo za glavni stan komunistične aktivnosti po vsej južni Ameriki.
Argentina — Z nemiri in stavkami so grozili vladi. Sedaj je KP postavljena izven zakona. „
Vsaka južnoameriška država ima svojo komunistično stranko. Nekatere delujejo pod drugimi imeni. Večino teh strank vodijo agilni in izkušeni komunisti, kakor sta n. pr. brazilski Carlos Prestes, ki je več let preživel v ZSSR in meksiški Vicente Lombardo Toledano, ki se skoro vsako leto vrača v ZSSR na osvežilne tečaje in po navodila. Skoro vsi komunistični vodje v južni Ameriki so se urili bodisi v Moskvi ali v Pragi.
hitrosti vlakov Osebni promet na železnicah je na področju Vel. Bs. Airesa v zadnjih 20 letih narastel od 150 milijonov na 617 milijonov potnikov. Leta 1945 je bilo pri železnicah zaposlenih
150.000	uslužbencev, leta 1958 pa
226.000.	Pri takem stanju ni čudno, da imajo železnice neprestano izgube. 1958 je izguba dosegla 6.000 milijonov pesov, poviški plač so jo pa zvišali še za na-dalnjih 3.100 mil. Za 1959 je bila predvidena v višini 12.000 milijonov pesov. Tudi trgovska mornarica, ki je razmeroma mlada, že kaže znake zastarano-sti, ker je niso obnavljali, prav tako ladje za rečni promet. V avtobusnem prometu za dolge proge je država tudi zelo slab gospodar. Privatniki imajo za dolge proge 1200 omnibusov. Od tega števila jih je 80% v stalnem obratu, v popravilu pa 20%, država pa ima za dolge proge samo
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
B R U E n A
Avda. de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste pri nakupu dobili 20% popusta.
700 omnibusov, od teh jih je pa kar polovica v popravilu. V privatnih podjetjih pridejo povprečno na eno prevozno enoto 4 uslužbenci, v državni upravi pa 9. Država ima velike izgube tudi pri vzdrževanju tega prometa, še večje pa pri Buenosaireški prevozni prometni družbi
O ureditvi prometa v Argentini je vlada že ponovno resno razmišljala, zlasti ob dejstvu, da imajo državne železnice letno izgubo 12 milijard pesov, ki se pa 7 izgubo 3 in pol milijarde pri Buenosaireški prevozni družbi poviša še na 15 in pol milijarde pesov letno. To je pa več kot polovica vsega državnega primankljaja. Gospodarski minister ing. Alsogaray je že v več govorih napovedal preosnovo prometne službe. Tudi tu mislijo uvesti hierarhiranje dela, odviš-no osebje pa poslati ha delo drugam. Kakih 30.000 uslužbencev bi pa bilo treba reducirati. Temeljito preosnovo namerava vlada izvesti tudi pri Buenosaireški prevozni družbi, ki skrbi za prevoz ljudi v prestolnici s podzemskimi železnicami, trolejbusi, omnibusi, kolektivi in tramvaji. Večino omnibusnih linij namerajo izročiti v privatne roke. Za ureditev in modernizacijo prometne službe v Argentini je argentinska vlada povabila v deželo tudi ameriške prometne strokovnjake iz Mednarodne banke za obnovo.
Število goveje živine v svetu je leta 1958 doseglo nov višek: 992 milijona glav, kar je za 1% več kot 1957. Do konca 1959 je bila verjetno prekoračena milijarda, število goveje živine raste tudi v državah, ki uvažajo goveje meso. V Argentini pa je število precej padlo. Tako je 1. 1935 imela 13 mil. prebiv., pa 48 milijonov glav goveje živine, 1958 pa že 20 milijonov prebivalcev, toda goveje živine samo še 39 milijonov. V komunističnem delu Evrope se večanje števila goveje živine najbolj pozna v Jugoslaviji in Češkoslovaški.
Medvladni odbor v Ženevi je objavil sporočilo, da namerava v letu 1960 spraviti v Južno Ameriko 30.560 emigrantov. Od tega števila bo Argentina sprejela 11.530 ljudi, Brazilija 9770, čile 9610 in Venezuela 8650. Največ ljudi iz Evrope bo pa prevzela Avstralija in sicer 42.430. V Kanado jih mislijo spraviti 7350, v Iz|ael 12.250, v Severno Ameriko pa IGjjjOO. Največ izseljencev bo iz Italije in sicer 31.050.
PO ŠPORTNEM SVETU
Ljubljanski Odred, ki je v prvih kolih še nekam upešno igral v II. Zvezni nogometni ligi, je močno popustil in je bil z 8 točkami po 10. kolu na 12 mestu, za njim sta samo zagrebška kluba Lokomotiva (7) in Elektrostroj 6 (5); prvi pa je Borac s 15 točkami.
V	Slovenski conski ligi sta po 10. kolu vodila mariborski Branik in celjski Kladivar s 15 točkami, ljubljanski klubi so na koncu tabele za Mariborom (14), kranjskim Triglavom (12), Rudarjem iz Trbovelj (11) in Sobota (11): Krim in Ljubljana (10), Ilirija (7) in Grafičar (5). Pred Grafičarjem je še Nova Gorica (6), zadnja pa je Izola s 4 točkami.
V	dvorani Gospodarskega rastavišča so se pomerile mestne reprezentance Ljubljane, Zagreba, Beograda, Toulona, Ludwigshafena in Lausanne v orodni telovadbi. Prvo mesto so zasedli Nemci iz Ludwigshafena pred Zagrebom, Ljubljano, Beogradom, Lausanom. Prav tako je med posamezniki zmagal Nemec
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novahu
Izključno zastopstvo
B L M A R S. R. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
Fuerst, drugi pa je bil Miro Cerar iz Ljubljane. Slovenski tekmovalci pa so zmagali na bradlji in na krogih.
Bruno Parma, 17-letni dijak, je osvojil slovensko šahovsko prvenstvo. Drugo mesto v slovenskem šahovskem prvenstvu je dosegel Stojan Puc, ki je zaostal za Parmo 21/2 točk in dosegel vsega 10 točk.
Italijanski boksarji so koncem novembra v Bologni pred 4000 gledalci^ pripravili jugoslovanski reprezentanci katastrofalen poraz: Premagali so jih kar 20:0. Italijani so dobili vse dvoboje po točkah, le Lazarevič je podlegel Piaz-
zi s k. o.	i .
Kakor vše kaže, bo tudi letos hokejsko moštvo Jesenic verjetni prvak Jugoslavije. Jeseničani se pripravljajo na prvenstvo. Nedavno so imeli v gosteh moštvo Union z Dunaja. Premagali so
ga dvakrat: Prvič 8:1 (1:0, 4:1, 3:0), drugič pa s 16:5 (5:2, 4:0, 7:3). Jeseničani so nastopili v naslednji postavi: Novak, Kobentar, Brun, Turnšek, Valentan, Klinar, Čebulj B., Čebulj N., Smolej, Felc, Ravnik, Tišler. Nekaj dni kasneje pa so premagali moštvo Weiza iz Avstrije 12:4, v povratni tekmi pa 6:2.
Toda tudi druga moštva se pridno pripravljajo. Tako je Ljubljana premagala Crveno zvezdo s 7:0. Beograjska kluba Crvena zvezda in Partizan sta povabila na četveroboj klub ACBB iz Pariza in Rosenheim iz Nemčije. Zmagali so Francozi, ki so premagali Partizana s 13:3 in Rosenheim s. 15:5; Rosenheim je premagal Crveno zvezdo s 5:1 in si osvojil drugo mesto. V borbi za tretje mesto je Partizan zmagal nad Crveno zvezdo 2:4.
Železničarski košarkarski klub Ljubljana je v Beogradu osvojil pokalno prvenstvo Jugoslavije. Rezultati finalnih tekem so bili: Ljubljana: Lokomotiva 80:75 (36:45), Beograd: železničar (Sarajevo) 77:57 (35:28); Ljubljana: Beograd 81:79 (38:35); Lokomotiva: Železničar 66:52 (35:26); Ljubljana: Železničar 77:48 (35:30). Za Ljubljano so nastopili: Eiselt, Čretnik, Zajc, Kumer, Zupančič, Perhaj, Vranič, Potočnik, Škerjanc.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI - Meddobje. V. Štev. 1-2. Vsebina: Razpadajoči most, Golobje v dežju (Karel Vladimir Truhlar; Razmišljanja ob razgovorih (Milan Komar); Moje vrtnice (Vladimir Kos); Zločinec (Branko Rozman); Nevečni Rim, Pakogi, Trilogija V sušcu (Vladimir Kos); Začetki slovenskega ekspresionizma (Anto n Kacin; črke-besede-misli: Potovanje skozi čas (Ruda Jurčec); Čas na tribuni: iz zapiskov neznanega pisatelja (Zorko Simčič: črta in prostor: Marijanica Sa-vinškova (Marijan Marolt); Knjige: Moj vtis ob branju Balantičevih pesmi (Vladimir Kos); Neva Rudolf: Čisto malo ljubezni, Južni križ (Tine Debeljak); Zapiski: Kocbekove pesmi na tržaškem radiu (Rafko Vodeb); Zupančičeva pisma Salviniju (Rafko Vodeb); Učenci slikarsko šole Slov. kult. akcije razstavljajo; Koncert Ančice Kralj in terceta ter kvarteta Finkovih; Kulturni večeri Slov. kult. akcije. Številki je priložena reprodukcija posmrtne maske škofa dr. Rožmana, katero je posnel akad. kipar kipar France Gorše, številka stane $ 60.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
OBVESTILA
Redni občni zbor Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo 25. marca na Pristavi v Moronu. že sedaj opozarjamo vse člane na častno dolžnost, da se občnega zbora udeleže ter plačajo zaostalo članarino.
Vse športnike, ki zastopajo S.F.Z. na športnih dnevih, vabimo na sestanek v soboto 13. februarja ob 17. uri v Moronu. Po kratkem razgovoru bo na sporedu trening v vseh panogah športa.
Knjiga “Kočevje — Titov najbolj krvavi zločin” Bore M. Karapandžiča, o kateri smo v Svobodni Sloveniji že poročali, stane v prodaji 100 pesov. Naročila sprejema Franjo Holy, Santa Rosa 2883, FLORIDA, FCGBM, Pcia. de Bs. Aires, T. E. 740-6240 ali 41-5705.
Bora M. Karapandžič je napisal tudi knjigo “Gradjanski rat u Srbiji.”
Družabna pravda že danes vabi člane in prijatelje na izlet dlje 13. marca na otok Hiawatha. Podrobnosti bomo še sporočili.
Slovenska dekliška organizacija bo imela izlet v nedeljo 21. februarja t. 1. Podrobnosti bomo objavili v prihodnji številki. Vsa dekleta lepo vabljena.
Odbor SDO
SLOVENSKA BESEDA
bo imela
v soboto 20. februarja t. 1. svojo PUSTNO
DRUŽABNO PRIREDITEV
v običajnih prostorih v Santos Lugares, Patricios 457
Igral bo orkester MOULIN ROUGE
Sporočamo žalostno novico, da je dne 30. januarja 1960 ob 12,15 uri previdena z. vsemi tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala naša predobra soproga, mati lin babica
ga. Alojzija Kavka, roj. Adamič
Priporočamo jo v priprošnjo pri Vsemogočnem in trajen blag spomin.
Pogreb blagopokojne je bil v nedeljo, dne 31. januarja t. 1. na pokopališče v Las Heras ob 18,30.
Karel, soprog; Vido in Janez, sinova; Marija, por. Santamaría, hči; Čili, por. Toman in Vera, por. Kandušar v domovini, sestri; Dr. Josip Santamaría, vnuk; Mari, roj. Nicosis, snaha; nečak Karli z Mici, Jurčkom in Marjanom. Mendoza, Ljubljana, Domžale in Mengeš.
Vsem članom in rojakom sporočamo žalostno novico, da je dne 30. januarja 1960 preminula, previdena s tolažili sv. vere naša članica
ga. Alojzija Kavka, roj. Adamič
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
DRUŠTVO SLOVENCEV V MENDOZI
| ROJAKI! V NEDELJO, DNE 14. FEBRUARJA. VSI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV NAŠE § 2	PRILJUBLJENE REVIJE	2
DUHOVNO ŽIVLJENJE
2	ki že	27	let	vrši	važno poslanstvo med nami; njena priloga “Božje stezice” pa že 10 let razveseljuje naše	otroke.	5
8	SPORED:	•	Bogat srečolov z nad 500 dragocenimi dobitki. Glavni dobitek: nov in nad vse	kori-	s
S	sten PRALNI STROJ	8
%	•	Veliko nagradno žrebanje	S
%	•	Nastopi šolskih otrok	s
5	•	Prijetno razvedrilo z raznovrstnimi igrami, hrano po izbiri ter hladno pijačo.	5
S Začetek prireditve ob 13., nastop šolskih otrok ob 16.	E
| POHITIMO NA PRIREDITEV!	DARUJMO DOBITKE IN RAZNOVRSTNO PECIVO |