208. številka. Ljubljana, v sredo 12. septembra XXVII. leto, 1894. Uhaja vsak dan *v«««r, izimfti nedelje in prasnike, ter »olja po pošti prejetnan za avstr o-ogetcke dežele za vse leto 15 gld., za pol luta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■ivier 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden meuec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom radona »o po 10 kr na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znusn. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tibka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in upravni fitvu je na Kongresnem trgu st. Vi. Upravni itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuanila, t. j. vse administrativne i tvari. Ljubljanske nemške šole. [Izv. dopis.] II Ž« v prvem Članku sem omenil, da učitelje plačuje deželni odbor, ki oskrbuje normalni šolski zaklad Iu glejte, L ubljauBki konservativci, tukaj nastavite pa Vi lopato za svojo kontramino proti mestnim nemškim šolam ! Da boste to radi storili, ■a to se zanašamo tem bolj, ker ste 14. aprila t. 1. ▼ „Slovencu" sami izjavili to-le : „Iz lastnih skufienj govorimo, da bo na teh dveh mesto h nemških šolah jedno leto postavno več naše mladine pouemči, nego M je je preje v utrakviBtičnib šolah — dvajset let!" Kadar boste torej generali te stranke skupaj tako-le asub rosa", takrat namignite svojima pristašema v deželnem odboru (že veste katerima), da Vam ni prav nič všeč, da s tako unemo pomagata razširjati mestue nemške dole, da dr. Schuffer po seji kar veselja poskakuje. Povejte jima tudi, da ponemčenje sioveuskib otrok ne spada v deiokrog ■lovenskih .konservativcevu, za to že pridno skrbe nemški liberalci, ki so nedavno najeli celo nekega Hočevarja, da bo v potu svojega obraza krošnjaril z nemščino in jo UBiljeval v ljudske šole naših bratov na južnem Štajerskem od meje Madjar-orszaga pa gori do Luč v solčavskih gorah. Potem fie mimogrede omenite, da bodo drugo leto nove volitve za deželni zbor, in takrat bo moral »Centralni volilni odbor" jako vestno presojati, koga bo proglasil kandidatom. In prepričani bodite, da bo Vaš migljej imel takoj tak le udpeb. Ko bo v začetku novega šolskega leta vodja mi Btne nemške šole prisopihal k gospodu deželnemu glavarju, ga bode ta tako-le ■prejel: „Že zopet novega učitelja, kaj ne da?! Oprostite, zdaj je pa sleparije že zadosti. Do letos je večina deželnega odbora mislila in verjela, da se vzprejemajo v mestne nemške šole samo nemški otroci. Še-le letos Brno se pozitivno prepričali, da ■te v nemške šole vsprejeli že toliko Število trdih slovenskih otrok, da jih morajo goapodje katehetje verouk poučevati v Blovenskem jeziku v posebnih urah, za kar pa zahtevajo remuneracije, torej novo čisto nepotrebno obremenjuje normalnega šolskega za- klada. M smo odgovorni tudi deželnemu zboru, kateri vsako leto toži, kako hitro šolski budget narašča; pa saj mora naraš ati, ko se nas tako sle-pari. Ali tega je sedaj konec. Zapomnite si, kaj rečem! Niti deželni šolski svet, niti naučno mini-sterstvo ne more deželnega odbora siliti, da bi plačeval učitelie za otroke jedne in iste občine ter jedne in iste narodnosti na dveh različnih šolah (slovenskih in nemških namreč) To bi bilo slabo gospodarstvo, a jaz hočem biti vesten in dober gospodar, zato pošljem takoj slugo vprašat, za koliko slovenHkih dečkov imajo še v posameznih razredih proBtora na I in II. slovenski mestni šoli. Jutri Vam pošljem izkazno tabelo in ukažem, da vse tiste slovenske dečke, katere morajo gospodje katebetje verouk poučevati v slovenskem jeziku v posebnih urah, napotite v tisto slovensko mestno šolo, katera je posameznim dečkom najbližja. Nemških otrok Vam bode potem ostalo za igračo, torej ne bode treba plačevati novega učitelja. Gospod, opravili ste, z Bogom!" Tako naj pouči tudi voditeljico nemške dekliške šole. Jednako bo gospod glavar govoril tudi pri dotični seji. Dr. Sebi H t ga bo sicer nekaj časa začudeno gledal in se uatiboma vprašal: „Wa8 Teufel, wacho oder tulume ich denn?lB Ko bode pa še tudi drugi Vaš pmUš glavarjevim besedam pritrdil, takrat bo pa nemški gospodek kviško poskočil ter s Cezarjem boleBtuo vzkliknil: „Ec tu, Brute! Ver-rath, schandlieher Verrath, Alle seid ibr radical geainnt. Und tiber diesen plotzlichen Umschwung gehe ich stante pede dem II >ru Landespiaiidenten berichten.' Glejte, tak dobrodejen vtis bode učinil tisti migljej na Vaša pristaša, kajti strah za izgubo mandata jima bode iz glave prepodil vse tiBte razne obzire, katerim na ljubo sta poprej delala škodo našim naroduim težnjam. Ker imate pa dosedaj že dovolj žalostnih Bku • šenj, da sta vodstvi mestnih nemških šol pri vpisovanji skrajoo nezanesljivi in pristranski, zato sestavite merodajui faktorji te dni nemudoma v/prejemu u komisijo, obstoječo iz po jednega Člana mestnega šolskega sveta, deželnega odhora in deželnega šolskega sveta. Ta komisija bodi pri vpisovanji navzoča, poprašuj doAle otroke nemški, in Če bodo otroci mesto odgovora Barao debelo gledali, se bode takoj znalo, kaki .trdi" Nemci prihajajo v te šole. Vidite, tako lahko zaprečite razširjenje in praznite obstoječe razrede nemških šol, ako sta vsaj v tem perečem vprašanji jedini obe stranki. Iu soditi po izjavah obeh vodilnih listov, ste v tem oziru vsi jedini, da tako ne suie dalje iti ; zatorej z dejanji na dan! Takoi v prihodnjem šolskem letu morate tisto grozno število (931) nemške šole obiskujoči!) otrok znižati najmanj za 300. Sicer bo dr. WeitLf, predsednik „Schul vereina", kar veselja skoprnel, ko vidi, kako radovoljuo se mu vzdržujejo kar tri muogorazredne šole za slovenske žulje, ne da bi mu bilo vinarja za nje šteti. Te tri šole morajo b.ti v resnici prava sladČ ca za nikdar siti pan-germanski želodec I „DuobuB litigantibus, tertius guudtt", — to velja osobito tukaj. Iz ljubezni do slovenske mladine, katera se vam po nemških učilnicah duševno spriduje, se torej združite obe stranki v skupni odločni odpor proti ponemčevaloim šolum. Lepo in koristno je, da skrbimo po družbi sv. Cirila in Metoda za Blovenske otroke ob mejah; vender pri tem blagem delu ne smemo iz vida pustiti prevažnega pravila strategije, katero je Napoleonu I. doueslo toliko slave: „Ako je centrum tepen in razbit, je bitka za prijatelja izgubljena, a za nasprotuika zmaga dobljena." Ako bodemo pa videli, da se mestne nemške šole vedno bolj razširjajo in polnijo, potem nam bo jasno, da ne znate ali nečete porabiti svojih močij pri zeleni mizi, zato bomo začeli pisati „crna" Ljubljana, na njene malomarne rodoljube bomo pa zložili po narodnih napevih zabavljico, ko o bodo potem naši fantje v vojake gredoč po Ljubljanskih u i iv h krožili, a njene začetne beBede se bodo glasile: „Oj Ljubljanci, vi zaspanci !u »Radikalec* z dežele. LISTEK. Slavci. (Italijanski spisal C inin poli, poslovenila M Ar i ca.) (Dalje) Grozovitemu Coli tajalo se jo srce pri spominu na Marijo rožnato, temno s celim gozdom črnih las v velikih kodrih; njegova mala Marija, ki mu ni dala miru s skoki, poljubi, božkanjem, katero je on videl rasti lepšo, nežnejšo nego bi bila kraljeva hči . . . In potem? Potem je umrla, izginila za vedno. — No — zakričal je nenadoma, nehote: — ne, nikoli, nikdar in nikdar! In kakor bi se vzbudil iz soa, mane si uči s stisnjenimi peatmi, čudeč se, da so mokri: pogleda okoli in vidi slepca z glavo podprto ob cipres, zdi ■e, da spi: v rokah spuščenih ob bokih ima mrežo in ua mreži rože, ki so se vsule z grma, slouečega ob cipres. — Ubogi otroki — pravi majajoč z glavo: — tudi on imel jo je tako rad: tak je, ko da bi umiral, a smehlja se in dela veselega. Da, lov! Izgovor, da ju ostaneva tam gori kakor obupneža. In ne hoteč vzbuditi ga, oddaljuje ho po prstih proti vrhu griča. Megla je izginila in ou je videl zopet svojo vas, Moutaspro, kamor ni zahajal več k maši ne in ne po Boli, ker ga je bilo sram; malo dlje tam, kmetija, kjer se je rodil in ostarel, ona velika kmetija, katero so mu zavidali kmetje do lanskega leta a Bedaj je pusta in tiha ter po praznih sobah kroži njegova uboga tovnrišica, ki je iz uma same bdi, oBamelosti, proseča zastonj sveto Dovico, da bi jej dala umreti .... Izvestno, ou bi več ne stopil ne v ono nepošteno hišo, ne v roJBtno vas; življenja ni zanj več, ko mu je izginila hči, samota na divjem onem griči mu je ljubša, tu mu vsaj ne sili črna kri v možgane še skušnjavo, da bi koga umoril . . . In kakor bi hotel odpoditi nadležno misel, se vrne počasi; približavši se cipresi in rožam postaue! vidi slepca, ki je raztegnil mrežo na smreko in ki sedaj ležeč na trebuhu, posnema petje slavca-samice: na vrhu ciprese odgovarja mu samec. Tresoč peruti pada mej vejami bolj in bolj čim slajši postaja ljubezni klic. Starec se ne gane iz strahu, da bi ne pokvaril lova: čepeč mej bodičevjem, sledil je s skrbnim očesom slepčevo gibanje in nemirno ptičevo letanje; slulnjič ga vidi zleteti nu 6-Jko, stresti nežno glavico in hajd! veselo gostoleč mej omreže- nimi vejami. Slepec, uren kakor veverica, stisne zaujko in ubogi pevec bil je jetnik. — Dobro! — zakriči starec približavši se: — In sedaj, kam ga deneš? Slepec ga prime z vso nežiostjo v desno roko, prosi starca, da pobere mrežo, k-, t ere konec služil je tudi za kletko. Obraz se mu je razvedril: ona Marija, bode vesela tega plena, tri dni je, kar ji je pogiuil lep slavec in ona je b:la jako žalostna. — Sedaj je pozno — pravi — in bilo bi zaman poskušati zopet; ko je Bolnce visoko, slavci počivajo, spe ali lovć; ostaviva je v miru..... Naposled čemu dražiti ubogo živalice? Jedna je dovolj. Starec je razumel, zakaj mu zadostuje oni jedini, vender mu reče s poreduim nasmehom: — Usmiljen lovec ima slab lov! On mu ne odgovori, ampak začne tiho peti staro pesem: „Oj lastovic«, ki lutis čoz morje Pridi ua goro ob vaakej uri . . . žvižgajoč refiea kakor kos. Vračala sta se proti koči. Ctcato prične posnemati petje ptičev tako dobro, da bo se mu ti oglašali od vaeb strauij, neskončna glasba budila se mu je v prsih: napolnjeval je skoro uam ves gozd Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. septembra Cesar v Lvovu, Včeraj je cesar zapustil Lvov, kjer je imel priliko uveriti se, kako udan in hvaležen mu je poljski narod, kako ga ljubijo zatirani in preganjani Malorusi. Cesar je tudi priznal vse to in izrecno rekel .Dokazali ste, da so oziri na narodne posebnosti in varovanje historičnih tradicij trdno zvezali državo in deželo." To priznanje je za Poljake jako laskavo, krivo pa je, tolmačiti je v korist federalizmu. »Gaze t a Narodowa* pravi, da je cesar s tem izrekom saukcijoniral prizadevanja za avtonomijo, kar pa se nam ne zdi, nego sodimo, da je cesar specijelno samo za Guliško odobril princip, kateremu sicer ni prijatelj. Obletnica izjemnih navedb. Danes je minulo leto, kar je takrat Taaflaovo misiBterstvo za mesto Prago in okolico razveljavilo celo vrsto najvažnejših ustavnopravnih naredb. Mi-niBterstvo Windiachgiaetz je te naredbe prevzelo in parlament je je odobril. Po zakunu izgubi jedna teh naredb, s katero so se odpravile porote, danes veljavnost, sodile bodo torej zopet porote in sodbe, kakor smo jih doživeli tekom jednega leta, ne bodo več mogoče. Vse druge izjemne naredbe pa ostanem v veljavi, ker baje niso še izginili uzroki, vsled katerih so se izdale. Da niso izginili uzroki, to vidijo tiamo naši ministri in Če4ki namestnik grof Thun, nami odločni nasprutuiki češkega naroda, drugače pa je ves svet prepričan, da m nikakega uzroka, vzdrževati izjemne naredbe, da se vzdržujejo le ker hoče tako češki namestnik grof Thun. IV i) i je na podlagi Thunovih podatkov izdal izjemne naredbe, na podlagi Thunovih podatkov jih je ministerstvo Windiscbgraetz prevzelo in jih je parlament odobril, na podlagi Thunovih podatkov jih min Bterstvo sedaj še neče razveljaviti, nihče pa ne vpraša, ali so ti podatki tudi zanesljivi in resnični, ali ji) državnik, ki z naoim ultrareakci)onarnim upravnim aparatom ne more izhajati, sploh sposoben; voditi upravo velike kronovice. Narod češki bo tudi to prebil in kadar pride pravi čas, bo napravil obračun. Vite* H'aser o imuniteti poslanskih govorov* Kakor znano, je pravosodni minister grof Schonborn zaukuzal, da je kontiskovati vse govore drž. puBlancev, Če so se govorili v kakem nenem-škein jeziku iu se ne nahajajo v slenograhčaem zapisniku Glede na to je bivši predsednik višjega dež. sodišča v Gradci vit^z Wascr priobčil v čnso piBU »Gerichtshalle" zanimiv članek. V uvodu razpravlja o pogoji imunitete, to je o dokazu, da se je kak govor tako natisnil, kakor se je govoril. Po Waserjevem mnen,u je nekonstitucijonelno, da se konfiscirao uenemški govori, kateri se iz oportu-nitete pač dopuščajo, oiiijelno pa ignorirajo. Potem pa pravi, da mora ali dovoljeno biti, govoriti tudi v nenemškem jeziku, In potem se morajo tudi ne-nemški govori atenogrtlirati ali protokoiirati, ali pa to ni dovoljeno, potčin se pa mora govorniku vzeti beseda. Stvar je po "\Vaserjevem mnenju naiprej jirincipijelno rešiti in potem prirediti poslovni red. — Kdo bi bil pač malil, da bo vitez Waser še kdaj tako pisal in opozarjal pravosodno upravo in parlament i,h take reči, ki so po njegovi sodbi nepravične, uasi so naperjene zoper Slovane. Uv. Illeyev in koalicija. Vodja staročeške stranke dr. llieger je govoril z : • k m pol-Bitim nuvinarjem o strankarskih raz-meiah na Češkem. Rekel je, da ni misliti na zje (iinjenje StaroCe.hov in Mladočehov, dokler se mlado-feška stranka r.e znebi ekHtremnih elementov in se z glasovi šoj, s kvakanjem srak, kukavičjim kukanjem, trkanjem žoln; mej te glase mešal je vrabčevo čiv-kanje, žgulenje Blavčevo, žvižganje senic, vikanje sokolov in kvočenje prep lic . . . V raznih modula-cjah zdela se je razna daljava ptičev: zdaj se je slikalo z daleč kakor škrjanec, ki se je izgubil v sinjem zraku, zdaj blizo kakor penica na glogovci .... Starec je bil kar začaran, sililo ga je nekaj, da se oklene slepčevega vratu, a nadaljeval je bvoj pot tako ginjen z rokama skleujenima za ramama. — Na — pravi maboma slepec — tu mora biti cel gozd vijolic . . . Nabrati hočem šopek. _ Mej visoko iu vlažno travo ob tanki niti najčistejše vode raatlo so res vijolice, braneč se Bolnca. Starec pomaga slepcu trgati .... Nekova mehkoba, ki ga je ardila, stiskala mu je grlo; vedel je, da one vi jolico pridejo v roke oue uesrečnice, vedel je dobro, imel za izvestno .... Mej tem pa ruje cvetice z vso raBtlino s čuduo eilo: prsti se mu treso, ura je bila, ščetinasta glava : oni Cecato je pravi zlodi, najti zna vse, da mora on, oče, misliti brez srda na hčer ... Ali kakovo hčer? Njegova hči je umrla .... Ne da bi vedel, rastel mu je vender šopek v rokah, v tem ko je vtopljen mislil na otroka svojega, zadnjo ljubezen, jedino upanje starosti svoje. (Konec prib.) ne oprosti terorizma bratov Gregrov. Opozicija koaliciji, v kateri utoje tudi neki bivši zavezniki Čehov, je bila morda prezgodna. Tekom Časa bo moči koalicijo soditi po njenih dejanjih, zaupanja pa ni moči imeti do miniaterstva, v katerem igra važno ulogo pl. Plener. Da bi se ta premeni), pač ni misliti. Kot minister bo morda imel neke ozire in v interesu države nekoliko bolj pravičen, ali da bi bil kdaj res prijatelj Cehom, tega ni misliti. Program levice izza Časa, ko je bila še v opoziciji, ne pride nikdar v veljavo, časi Giskre in Auersperga se več ne obnove. Kaj je bil Plener takrat, ko je imela desnica parlamentarno veČino? Mladučehi so mu pomagali na krmilo. — Vest, da se namerava dr. Rieger na shodu nekega političnega društva izreči za sodelovanje Staročebov in Mladočehov, je že po tej izjavi ovržena, se pa tudi v Riegrovem listu dementuje. V nanje države. Stambulov in Koburzan. Govoreč z dopisnikom »Beriiner Tagblatta", je Stambulov bvoj čas rekel, da ne more pravih uzrokov svojega odstopa spraviti v javnost, ker bi Koburžana preveč kompromitirali. Sam, je rekel, da je te uzroke navedel v dvanajst stranij obsezajočem pismu. Sofijski poročevalec „Moskovskih VeJomosti" je od nekega dobrega prijatelja Stambulova izvedel, kaj je vse Stambulov Koburžanu povedal v rečenem listu Rekel mu je: Ko je Stambulov zapeljal ženo iu sestro prejšnjega vojnega ministra Savova, se je Koburžan potegnil za Savova in imenoval Stambu lovljevo postopanji sramotno. To je Stambulova tako raztogotilo, da je Koburžanu pisal rečeno pismo. V njem mu očita, da na tajuem podpira opozicijo iu Stambulovu izda, kar izve, da bi se mu prikupil. To ravnanje je imenoval Stambulov kameleonsko in očital Koburžanu brezznačajnoBt. Spominjal ga je tudi na vse tiste nezakonitosti, katere je s Stambulovom skupno zakrivil. Tako je bolgarska policija po Keburžanovem naročilu s silo odstrauila neko madjarBko krasotio, bivšo Kobur-žanovo met i Ono, ki je bila prišla v Sofijo tirjat, kar jej je šlo. Spominjal ga je tndi skupno s Stambulovom storjenih Don JuanBkih činov v Sofiji, Trnovu in Plovdivu, a oajizdatnejši argument je bil finan-cijalne nurave. Stambulov je namreč Koburžana opozoril na račune dvornega maršala de Foras in mu očital, da so se državni denarji porabljali v privatne svrhe. Vsega skupaj je Stambulov navedel trideset točk in mu zagrozil s škandaloznimi razkritji, če bi privolil, da se sestavi novo ministerstvo in on — Stambulov — obtoži. Nov duh v Italiji, Socijalna uevarnost, ki je v bedni Italiji večja kakor kjer si bodi drugod, je menda Bpametovala tudi starega Cnspija. Ta srditi sovražnik katoliške cerkve in goreči ateist, je predvčerajšnjim v Neapolju pri odkritju plošče, napravljene v sjiomin na obisk kralja Umberta za časa kolere, govoril tako, kakor da bi ital.jansko vlado prešnil nov dub. R»kel je mej drugim: Srečen sem, da morem koustatovati, da se kralj, prišedši za časa kolere v Neapolj, se-Btal se z nadAkofitn Saofdicejem. Človeška družba ima sedaj prebiti kritično perijodo. 14 > I j kakor kdaj poprej čutimo potrebu, da postopata državna in cerkvena avtoriteta solidarno, da pripeljeta zapeljano ljudstvo zopet na pot pravičnosti in ljubezni. Nastala je ostudna sekta, ki je zapisala na bvojo zaitavo geslo: Nobenega Doga, nobenega vladarja. Združimo se zoper to pošast tn zapišimo na svojo zastavo : Z božjo in kraljevo pomočjo za domovino To geslo ni novo, to je logična posledica formule, katero te dne 21. oktobra 1860 po plebiscitu razglasil Mazzini. Nosimo to zastavo visoko in pokažimo jo narodu kot zuamenje Hpasa: In hoc signo vinces. — Lepo besede, če le ne bodo samo besede ostale 1 Kitajsko-japonska vojna. Glasom poročil angleških In tov je kitajska vojska v severni Korejski v veliki stiski. Japonska vojska jo je obkolila in jo ločila od druge vojske ter pretrgala vsako zvezo moj njo in Kitajsko. Vojaki trpe veliko pomankanje in ae žive od konj konjice. — Japonska vlada je iz svojih arsenalov odpravila vse tujce, da bi se ne izvedelo, koliko škodo so kitajske krogi je naredile japonskim ladjam. Poučeni krogi trde, da je kitajska ladja „Čenjuen" poškodovala japonsko ladjo nUiveju tako, da se je slednja potopila. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne* 7. avgusta 1894. leta v Novem mestu. (Dalje.) Potem ko bo se prebrali oglašeni udeležniki IX družbine velike skupščine, naroči prvomestnik Tomo Zupan, naj glavni družbin tajnik, župnik Anton Žlogar, glasom § 16. družbinih pravil prebere društveno poročilo od VIII. velike skupščine v Ssžani, pa do danes. To — primerno skrajšano — izveetje sl6ve: VeleBlavna skupščina! VelespoŠtovane dame, častiti rojaki I 1. Vitalno vprašanje glede slovenske narodnosti se suče okrog šolstva in posebej okrog I ju d s k e g a šolstva. Šolsko vprašanje je eminentno kulturno, a žal! da se je pri nas — osobito s osi. rom na slovanske rodove — presukalo nekako v politično vprašanje. Tega gotovo niso krivi Slovani nego njih protivniki, ki kratijo natorne in ustavne pravice slovanskemu šolstvu Zato so se osnovala zasebna društva, da bi kolikor moči odpomogla tem nedostatkom. Da so si Cehi osnovali svojo »osrednjo Matico šolsko" je glasen dokaz, kako njihovo šolstvo še ni povsod pravilno urejeno. Mej Nemci spričuje »KatholiBcher Schulverein", da je »Deutscher Schul-verein* slovanskega šolstva največji nasprotnik. — Ni li vsled tega morala nastati tudi naša .družba sv. Cirila in Metoda?" In v sličnih razmerah je jednaka družba nastala v naši bratski Istri. — Vse naše slovanske družbe glasno govore, da se naše šolstvo ne sme zlorabiti kot politično vprašanje, vrniti se mu mora značaj kulturni in pedagogični. Mej našim narodom to pravo stališče zavzema naga družba sv. C rila in Metoda. Kako je naša družba v preteklih letih pospeševala šolstvo, je znano iz prejšujib poročil; danes se nam je ozreti na zadnjo upravno dobo od današnjega dneva nazaj do 26. julija 1893. Vodstveni izvestitelj bo rešil svoj nalog le bolj v glavnih potezah, skupščinarji pa si iz teh kratkih podatkov utegnejo vender le napraviti ist nito sliko o društvenem delovanji. Vodstvene seje. 2. Pri VIII. skupščini bil je v vodstvo poklican kurat Anton Koblar. A odbornik dr. Tavčar je družbi v dalnjo razpolago ponudil svoje sile v pravoslovnih zadevah brezplačno. Vsled preselitve odbornika Antona Žev za dva soprana pojete gospici I. Vidic in M M;hora, spremlja na glasoviru gosp. 1. Hladnik. 4. St. Katkić: »S Bogom more", hrvatska narodna pesen, brač solo svira g. M. pl. Sladović, spremlja tamburaški zbor. 5. M. pl. Farkaš: a) „Ruska narodna pesen", b) »Alla stella confiiente", brač solo svira g M. pl. Sladov ć spremlja na glasoviru go-spica E. Dev. Za koncertom dramatična predstava. Igrala se bo igra »Očka so rekli, da le! Po igri ples. — (KrBt na Bledu.) Pri Millnerju na Bledu stanuje imovita židovska rodovina. Gjapa je tekom jednega leta že štiri otroke povila (jedenkrat trojčke) in ti se bodo v kratkem krstili po katoliškem obredu. Botra bosta kuez VVindischgraetz in njegova sestra. — (Tiskovna pravda.) V petek dne' 7. t. m. sta bila pri okrožnem sodišču v Gorici obsojena urednik „R'uaovamentov" Ivan Kusar in njega bivši tiskar Anton marki Obizzi, in sicer zategadelj, ker je „Rinnovamento* svoj čas priobčil neko razsodbo okrožnega sodišča. Kušar je bil obsojen na petnajst dnij zapora in 100 gld. glObe, Obizzi na tri dni zapora in 15 gld. g.oje. Obravnava je bila tajna. — (Novo skladišče italijanskega vina v Trstu) je napravila neka itaiijauska firma pod Greto. Celo nekaj sto metrov dolgi sedaj nerabni tunel južne železnice jiud Greto so preminili v velikansko zalogo »pristnega" (?) italijanskega vina. Ob obeh koncih tunela so veliki napisi, nad napisom proti mestu pa je bil celo pribit italijanske kraljevine grb. Ta čudna prikazen pa je bila videti le nekoliko dnij, potem jo je menda odstranila policija. — (Zopet umor v Trstu.) Kronika umorov je v poslednjem čbbu zares strahovito narasla v Trstu. Minulo soboto zvečer se je zopet prigodil krvav umor v gostilni „Alle due Sorelle" na trgu Campo S. Giacomo. Dva mlada težaka sta popivala v omenjeni gostilni. Da se maščuje, napadel je 20 letnega Andreja Kosovela neki Ivan Požar, 21 let star, doma iz Podgrada. Sunil mu je nož b tako silo v desno stran prsij, da je Kosovel umrl kmalu potem v bolnici, kamor so ga prenesli. Morilca so zaprli in ž njim 391etuega postopača Antona Per-šiča iz Gorice, ki je tudi sokrivec umoru. — (Požar na ladij i) Na ruskem parobrodu »Blesk", zasidranem v priBtanišči pri Sv. Sabi poleg Trsta, je nastal minulo soboto požar. Nevarnost je bila velika, ker je na parobrodu ukrcanih kakih 3000 ton petrolja in n, fto. Na pomoč je prišel parnik „Audbx". Ogenj pa so k sreči že prej po- gasili mornarji na „Blesku" in odstranili vsako nevarnost. — (Razpisana služba.) Pri deželnem sodišču v Celovcu mesto deželnosodnega svetnika. Prošnje službenim potem do dne 25 septembra predsedstvu deželnega sodišča v Celovcu. r i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 k J 1 Razne vesti. * (Shod diurnistov na Dunaji.) Minolo Boboto se je na Dunaji vršil Bhod diurmstov, na kateri se je zbralo blizu 200 odposlancev, zaatopa-jočih 20 društev z 10 000 člani. Po daljši razpravi, ki je razkrila vso grozno bedo, v kateri se nahajajo d i u r n i h 11 — v istini so to največji siromaki n« h vetu — se je vzprejela naslednja resolucija: Z ozirom na to, du je sistem diurmstov nepravičen, ker izroči pomožnega uradnika, kadar postane ne-sposoben za delo, lakoti in bedi, se izreka prvi shod avatrijskih pomožnih uradnikov za odpravo tega sistema in za to, da Be tri leta službujoči pomožni uradniki naBtavi|o stalno. Sredstvo za reali-zovauje te zahteve je peticija na vlado in na parlament iu ustanovitev krepke organizacije. — Želimo, da bi imela ta povsem opravičena prizadevanja pomožnih uradnikov obilo uspeha. Na sbodu je bil tudi odposlanec Ljubljanskih diurnistov. * (Eiffelski stolp) bode postavljen na razstavi v Baltimore, katere osuovateljem je bil prodan te dni. * (Zima v Avstraliji) Kakor znano, je zdaj na drugi polovici zemlje zima. I/ Avstralije na poroča, da že trideset let ni bilo tako hude zim \ kakor je letošnja. V nekaterih krajih je Bnežilo 17 dnij zaporedoma in bo železniški vlaki obtičali v snegu, da niso mogli uikamor več naprej. •(Najnovejša amerikanska iznajdbi) je električni stroj za Buaženje čevljev. Dotičaik, ki hoče imeti oBnažeue čevlje, sede na sto', vržo »•* kltsti novčift v Btroj, ki takoj prične svoje delo ;q v malo treuotkib bo čevlji oBuaženi in bleskeči. Izumitelj tega avtomata bede svoje stroje nastavil f brivnicah, v hotelih in na javnih jirostorih ter se nadeja prav obilnih dohodkov. LVOV 12. septembra. Na dan godu ruskega carja je bil tukaj dvorni dine, na kateri je na posebno povabilo prišel tudi vojaški ataše, pri ruskem poslaništvu na Dunaji. Mej povabljenci je bil tudi poljski drž. poslanec grof Borkowski. Ta pa ni prišel na dine, ampak se oprostil, češ, da ni povsem zdrav. Ta demonstracija se je splošno razumela in Borkowski je dobil na stotine vizitnic uglednih Poljakov v znak, da odobravajo njegovo postopanje. Stvar obuja veliko senzacijo. Cesarjeva napitnica se jo glasila: Pijem na zdravje mojega zvestega prijatelja, Njegovega Velečanstva ruskega carja, katerega naj Bog ohrani. Rim 12. septembra. Vlada jo odstavila tri profesorje na državni tehniki v Albi, ker so razširjali anarhistične ideje in javno odobravali, da je Cascrio umoril Carnota. Par Z 12. septembra. Dosedanji vodja stranke orleanistov grof d' Iloussonville se je vodstvu odpovedal. Vojvoda d' Orleans, najstarejši sin umrlega grofa do Pariš stopi sam na Čelo stranki. Madrid 12. septembra. Pri volitvah v parlament je zmagala vladna stranka, tako da bo imela veliko večino. Bruselj 12. septembra. Tolicija je zasledila anarhistično zaroto in ujela veliko domačih iu tujih anarhistov, mej njimi jednega, ki se je pripravljal umoriti belgijskega kralja. Berolin 12.septembra. »Vossische Ztg.* se javlja iz Kahirc, da je Mahdi odposlal 8000 mož, da preženejo Italijan3 iz Kasale. Vsakdan je pnčakovati odločilne bitke. Poslano. V »Ljubljančanki" in v „Slovencu* beremo> slovo gosp. kapelanu Hiersche-ju v imenu „ m nog h, Zagorčauov". Kakor pa p. n Čitatelji gori omenjenih listov veste, da ni vse zlato, kur se sveti, zat r si tudi tukaj meBto besede »mnogo" mislite besedo „mulo" in povedano naj Vam bode temi potom, da mu pač većinu khče: Hvala Bogu,, šel je! (1013) Toliko resnici na ljubo v imenu m nogi hi Zagorcev, katerih imena, ako drago, sj na razpolagi* ZResrLlcolj-c/to. Avstrijska apooljalitetev. Na želodca bolebajoitm ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll-ovt*ga Seidlitl- rraAka", ki je preskuseno domače zdravilo in upliva na »Tod04 krepilno ter pospeSiluo na prebavljenje in sicer i r»-*toftitn uspehom. Škatljica 1 gld. Po pofitneiu povzetji r*j.pofiilja to zdi'avilo vnttk dan lekarnar A. MOLli, c. in kr. rtvnn>] zalatfittttlj, DUNAJ. Tnchlauben 9. V lekarnah na ti' 'eh zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnoBtno znamko in s podpisom. 5 (16—9) Umrli Sfl r l,jiil>IJttttl: 11. septembra: Kaiko Duh, črevljarjev sin, 12 dni, Žnt«jak fit. 5 — G'igor Thal r. Čuvajev sin, 17 mesecev, Tržaška cesta H. 37. — Alojzija Petrnzzl, profesorjeva \°/0 po 100 gld. Zemlj. obC. avstr. 4"s°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Rudoltove srečke po 10 gld...... A'.rije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... i>9 gld. 99 , 124 , 97 n 122 , »7 „ 1022 „ 370 , 123 , 60 . 12 . 9 . *4 . 6 . kr 148 gld. 196 , 127 , 123 „ lf6 , 24 , 21 , 171 , 315 „ 1 - 05 10 60 95 65 15 75 90 85 17 87 85 88 50 kr. i »5 . 75 . 50 . 60 , n 25 . 34'/* " vzprejme v popolno oskrbovanje in poučevanje srednješolski učitelj. Natančneje pri upraviteljstvn tega lista. (990—2i Na prodaj je (lon-i) liiša na Vrhniki št. 32 poprej Jnkolia Koširju, po domaČe Bobeka, za niro-JnrHtvo Se urejena. — Poizvo se v pisirni «lr. Maksl-millJftiiM pl. Wurxtmelifa, Breg st. 10, H. nadstropje. as Posredovalnica služb O. FL,UX v LJublfitiii, ■■» Bregu štev. O ima veliko izbero služb sa pristojne posle vaake kategorije (mozke in ženske), zlasti za kuharica (tudi k jedni ali dvema osebama), hliine, pestunj« in dekleta sa vsako dalo itd. itd. (983- 5) ^Želodčne kapljice?« [ krtin n n rthAinarvn im vndtut cahlnva nnrl i m h 11 r\ m W koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Dva dijaka se vzprejmeta v popolno oskrbovanje. Kje? pove upravniotvo „Slov. Naroda". (1000—2) liHBHBHHHHHHMBlBHB^Biaar Te kapljice so zelo pro-spesno (provzročujejo sla-«t do jela, razBtvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec'; rabijo pri napenjanji in sapeoenoatl, preobloženem ielodoi a Jedili in pijačami i. t. d. Steklenioa a rabllnim navddom velja 90 kr., taoat 2 gld., 3 taoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. {mm Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. 8 » i C. tr glavno ravaaieljsivo avttr. dri, železni^ Izvod iz voznega reda velja-miega odi 1. Jia.xi.l1a. 1894 Nastopno ocnenjoul prihajali! in ortliajalnl <•»•! oanaćeul to • wn*tnj«*vroi>0k*m ram. Hrednjeorropiki čim j« krajnemti eaau t Ljub. Ijant sa 3 minuti naprej. Odhod is LJubljane (Jn*. kol.). Ob 1». uri 3 min. p« noH ošabni vlak r Trhli, Pontabal, Haljak, Oe. lovno, Franaetisfeate, Ljubno, č»» Selsthel ▼ Au.hob, Iaohl, Gmun. rien, Hnliianrni), Ijenđ-Oattein, Zeli na jaeeru, Inomost, Bregen«, Ourlh, Goneva, Paria, StejT, Line, Iluilejerice, Plienj, Marijina vare, K^or, Karlove vara, Franoove vare, Prago, tiiptijo, Dunaj vla Amatetton. Oh rj. hH 7 min. »jutra f meseni vlak ▼ Noto moito, Kočarja. Ob 7. uri lO mit*. *httr<\l oaebnl vlak v Trbia, Pontabal, Haljak, Oo-lovoa, Fransenafoate, Ijjuhno. Dunaj, fi«a Salitlial t Anaaea, IaohL, (Itnunilnn, HolnoRrad, Lomi Gaateln, Dunaj via Amatettan. Ob 11. uri 41 min. do pol min« meiaui vluk r Novo meato, Kočevja. Ob 11. uri »O min. rf<,,,alurl„« oaabnl vlak v Trbia, Pontabel, Haljak, Golovec, Kranaonafeate, Ljubno, Balatlial, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoludn* oaebnt vlak v Trbia, Beljak, Delovni*, Franaonsfeate, Ljubno, cea Selatbal v Solaograd, Lend>Gaataia, Zeli na jeseni, tnomoat, Hrejrnlo, Onrlli, Oenevo, Paria, 8terr, Lina, Gmun. den, Iaehl, Budejevice, Plaanj, Marijina var«, Bger, FranooT« vara. Karlove vare, Prago, Lipiko, Dunaj vla Amatetton. Ob 0. uri 30 mit*. *rW<*r metani vlak ▼ Novo maeto, Kočevje. Prihod v Iajnbljano (ju*, kol.). Ob 3. uri 33 min. mJutrtO osebni vlak ■ Dunaja via Amatetten, Lip-sije, Prag'*, Franoovlh varov, Karlovih vaiov, Ks;ra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Holnograda, Llnoa, Htajrra, Grnuntlena, lachla, Am. seea, Parisa, Oeneve, Curlha, Bregensa, lnomosta, Zeli* na Jonam, Ijend-Gaateina, LJtibnana, Oelovea, Beljaka, Franaansfasta, Trbiaa. Ofc 8. uri 0 mira. *)utrt%} meianl vlak la Novega mesta, Kočevja. Ob 11. uri 97 min. do juti urit*« osebni vlak a Dunaja vla Aiuatettan, Llpslje, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Ktfra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Sotnograda, Llnoa, Htevra, Pariaa, Genova, Onriha, It resnice, lnomosta, Zella na Jeaern, Lenil-Gaatelna, Ljubnega, Oelovoa, Lienaa, Pontabla, Trbiaa. Ob lit. uri 43 min. popotudn« meianl vlak Is Novoga mesta, Kočevja. Ob 4. uri 48 min. pofioiMrfvM osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Helathalab, Beljaka, Dnlnvca, FrenaensfeaU, Pontabla, Trblia. Ob 8. uri 34 min. mve+er meianl vlak is Novaga Mesta, Kočevja. Oh 9. wri iti min. »v+«*r osebni vlak a Duuaja preko Amatattena In LJubuaga, Beljaka, Celuvoa, Pontabla, Trblia. Odhod la LJubljane (dr^. kol.J. Oo 7. uri V.1 mita. a>wir«(J v Kamnik. , H. w 03 „ popoludn* . . . 0. „ O n ri*ft"^r p u IO. ,, lO tvrrnr „ „ „ (atednjl vlak le ob nedeljah In praanlkih.) Prihod v LJubljano (dri. kol.). Ob 0. uri 88 mit*, fjutruj la Kamnika. . 11. m 13 s otopofMffM« . ,, HO 83 (4—206> (slednji vlak 1« ob iteueljah in praanlkih.) državno izprašana učiteljica francoskega jezika poučuje na domu in zunaj doma. Št. Peterska cesta št 27. (ioce-i) Za 1 ali 2 dijaka lepo stanovanj« in dobra hrana pod najugodnejšimi pogoji; na željo poduk (instrukcija) v biSi; tudi glasovir na prosto uporabo. Več o tem pove iz prijaznosti upravniPtvo .Slovenskega Naroda". (1002—2> priporoča po nizki ceni .Narodna Tiskarna" v Ljubljani. PanfT* f'ot «lo i'irkiiNu \v popolnoma mu lin. 4) L -2T Krov eirkiiMM Je popolnitmit nr|iremo£l|l v In »te vrAć pn-ilHlnve pri VMitheui iremeaii. i\ CIRKUS HENRY V X_i3"^"blja-3^Ll, yt Lattermannovenj. drevoredu. Danes v sredo dne 12. septembra 1894 sf I. velika predstava ckaov ia komikov. Motto: Kdor He smejati hoče, moril v cirkna priti. BI mifiiorfHt f<'-«-■■ vzpored. >Vni4'rllri«tnes» vina Ig If^ST dolenjskega istrijanskega, tirolskega in speci-IfcST jalne vrste, kot zelenike, burgundca, teranca itd. ml&i\ [fcdgT za- vnako ceno. Naročila naravnost Pailllnovl kranjNkl vlimrnl V ^ UJ- I Jllltljaili. NloilOV(k llllce &9. kjer se ta vina tudi na ^ ti drobno točijo, ali na Frana Paulina, trgovca in cerkvenega kiju- -;cS |g: 6arja v Šentrupertu pri Trebnjem. tWf—IQ ^jj Jutri v četrtek, 13. septembra 1.1. na Koslerjevem vrtu velik ume talni ogenj pirotehnika Frana Cuno iz Gradca s 5 frontami in mehanično premičnimi figurami. (Već povedo lepaki.i vojaške godbe pešpolka kralj Belgijcev. Blagajna se otvori ob '/iS- uri popoludne. Koncert se začne ob 5. uri. U metalni ogenj se prižge, ko se bode jelo mračiti. _Vstopnina 30 kr. za osebo. Otroci plačajo polovico.__ ||CF t'fi ti€'ufj4t€tnem vremenu se priš/ge umetnini OffeuJ sletlečef/n I/.dftjttteli in odgovorni urednik: Josip NuNi. Lastnina in tisk .Narodne Tinkarne".