SPOMNITE
SE
SL0VEN8KIB
BEGUNCEV;
S KAKIM
DAROMI
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT—otIKj
IN LANGUAGE ONLY "	A 1U|
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
r
NO. 58
CLEVELAND 8, O, MONDAY MORNING, MARCH 24, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
DROBNE VESTI IZ SLOYENIJEI
(Došle preko Trite)
NOVI TISOČAKI. — 11. ja- končali delo, ki ga je začel na za-
S pokojni Muhičem lega v grob eden najbolj agilnih naših rojakov
nuarja so jugoslovanski listi prinesli vest, da se zamenjajo sedaj veljavni bankovci po tisoč dinarjev. Zamenjavo izvrže na hitro. V teku Štirinajstih dneh mora vsakdo bankovec zamenjati. Le centrala Narodne banke v Belgradu bo Se potem sprejemala stare bankovce do 25. apr. To hitro zamenjavo opravičujejo s tem, da hočejo preprečiti, da bi kdo Se prinaSal ali uvažal v državo bankovce od drugod.
Vzrok, da so zamenjali ban-Ipjvce je po pisanju listov, ker da se je pojavilo večje Število ponarejenega denarja.
To priložnost so uporabili titovski listi, da so spet udarili po državah, ki niBO za komunizem. PiSejo, da so tuji agenti poskušali spraviti v državo veliko ponarejenih bankovcev po tisoč din. Pri tem namigavajo, da so ti agenti Amerikanci in Angleži. Kakšen interes naj bi imeli Amerikanci, da bi ponarejali titovski denar? Tako se goji v ljudstvu sovraštvo proti Ameriki.
ZADRUŽNI ZVEZI NA SLOVENSKEM uradno likvidi rani. Vaš list je že večkrat po-Točaj, kako' so zaplenili partizani brž po svojem prihodu vse premoženje Zadružne zveze v Ljubljani. Pri tem so se izmi-
‘ tl
družnem polju dr. Janez E. Krek. Kmalu na to so "prevzeli" tudi drugo zadružno zvezo v Ljubllani, ki je delala pod imenom “Zveza slovenskih zadrug.” Okrog te zveze so bili zbrani razni liberalni krogi.
Sedaj naznanjajo, ,da sta obe ti dve zvezi uradno postavljeni v likvidacijo. Pri obeh so na-, vedli kot razlog, da sta združevali zadruge po predvojnih političnih vidikih. Ta usmerjenost pa da je v nasprotju s pridobitvami nove dobe.
Obe zadružni zveži, ki sta sedaj končno izbrisani iz slovenskega narodnega življenja sta zagovarjali svobodno zadružništvo. To se pravi, hoteli sta, da se ljudje svobodno odločijo za skupno gospodarsko delo in to delo tudi svobodno vodijo brez umešavanja od strani države. Ker je v novi Jugoslaviji država malik, pred katerim vse leži na trebuhu, seveda za svobodne zadruge ni več mesta. Sedaj te prisilijo, da se vpišeš v zadrugo, toda besede nimaš nobene. Vso besedo pri vodstvu ima država. Tudi zadružništvo je tako priča novega suženjstva pod totalitarno diktaturo komunizma.
ZADRUŽNA RAZSTAVA. —
Ameriška vlada odrekla Jugoslaviji žito in relif
Stavka v kavžukasli industriji odvrnjena
zaradi sporazuma
V petek zjutraj je umrl v Forest City, Pa. rojak Martin Muhič (Muchitz), star 75 let. Podal se je v bolnišnico na manjšo opercaijo in je menda na posledicah iste umrl.
Doma je bil iz Lopate, fara
Delavci bodo dobili na uro 11 centov in pol priboljška V mezdi
V soboto je prišlo v Clevelandu do sporazuma med zastopniki štirih kavčukastih industrij ia Akrona in zastopniki unij. Lokalne unije so bile takoj obveščene, da stavke ne bo, ki je bila določena za včeraj.
Kot se poroča, so industrije
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Klub Ljubljana—
Jutri večer ob 8 ima sejo klub “Ljubljana” v navadnih prosto-Recher Ave.
----;-------;—	...	... “Ljubljana” v na
Ameriški državni urad je mnenja, da bi Jugoslavija ne nh sdd na Reci* potrebovala zdaj pomoči od zunaj, če bi znala via- "g-j-da prav gospodariti
JUGOSLAVIJA JE IZVAŽALA ŽITO, ZDAJ , GA PA SAMA ZASE NIMA
Washington. — Zed. države so odrekle Jnugoslaviji vse njene prošnje za žito, ki ga potrebuje za olajšanje življenskih potrebščin, je naznanil državni urad. Jugoslavija tudi ne bo deležpa nobene pomoči od $350,000,000, za katero vsoto je predsednik Truman vprašal kongres za pomoč nekaterim evropskim državam.
Hinie odkoder ie Drišel V Kot Se p0ro4a’ 80 inaustnje Ameriko leta 1889 in sicer naj- Pristale na *°< f* daj0 d*lav’ prej v Cleveland, kjer je ostal, cem 11 centov in pol pnbolj-
poldrugo leto, nato je pa odšel v Forest City, Pa., kjer je prebival do svoje smrti.
Vse njegovo življenje v Ameriki je bilo samo delo in skrb, za družino in za bližnjega. Naj tukaj v kratkem orišemo, kaj vse morejo storiti pridne roke, zdrav razum in
V Cernomlju je bila v decembruI podjetnost slovenskega člove-’ v Ameriki.
ška na uro in da je to veljavno od 2. februabja nazaj. Sporazumeli s° se, da se lahko prično pogajanja za novo plačilno lestvico v teku 120 dni, ako se da za to 15 dni prej napoved.
Pogajanja so s« vršila v hotelu Allerton v Clevelandu in L. S. Buckmaster, predsednik unije CJO, je krajalu po enaj-
Jugoslaviji tudi še več mesecev ne bo dovoljeno v,Ameriki nabaviti žito, niti z direktnim nakupom, niti kako drugače. Ce bo pozneje kako drugače, ameriška vlada še ni rekla.
Ameriški državni urad je mnenja ,da je Jugoslavija ali v stanu sama skrbeti za svoje potrebe, in tudi če ni, ni v vrsti onih držav, ki so na listi kot najbolj potrebne.
Ameriška vlada ne omenja, da bi bil vzrok tej odločitvi streljanje ameriških letalcev od strani Jugoslavije, ali to, da ameriški vladi ni všeč Titov
ji kot v Franciji, Češki, Poljski in Švici in da jih je zmanjšala šele pred kratkim.
Ameriški državni urad tudi opozarja, da je Jugoslavija izvažala žito v Romunijo in Albanijo in da je bila v dogovoru tudi z drugmi deželami za izvoz živil iz Jugoslavije.
Dalje je ameriški državni urad izjavil, da če bo Jugoslavija potrebovala živež od zunaj pred letošnjo žetvijo, da ni videti, da bi jugoslovanska vlada tega ne mogla kupiti, namesto da ga zahteva zastonj.
Mary Hočevar iz 1644 Lorain Ave. roj. Kapš iz Črnomlja, je prejela pismo od brata Viljema Kapš, naj izve za naslove Katie Petruša in Josephine Selah, ki sta prej živeli nekje v Jolietu, 111. Dekliško ime obeh je bilo Stariha in sta doma iz Črnomlja. Naj se zglasita na gornjem naslovu.
Znance išče—
Kar! Ribizel, doma iz šmartna ob Paki išče sledeče znance: Ferdinand Simerl, menda v Mil-kaukee. Njegova žena roj. Justina Kolenc je doma iz Smartna ob Paki. — Dalje išče sorodnike Kolenc rodom iz Gorenj, p. Šmartno ob Paki. Dalje Marijo Holovar roj. Marija Kolenc, doma istotam. Iskani so prošeni, naj pišejo na naslov: Karl Ribizel, Tauzenberg 2, p. Maria Saal bei Klagenfurt, Kaernten, Austria.
Iz bolnišnice—
Mrs. Kern iz 14904 Westropp Ave. se je povrnila iz bolnišnice; zdaj se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Prijateljice
......_	Tlu si je pa sezidal lep hotel, ki
na. Toda namen so dosegli in, daljni napredek v kmetijstvu. je bil eden prvih v mestu. Za-pobrali premoženje Zadružne Dali so naslov razstavi zadružna čel se je zanimati za javno živ-
zveze. Tako so nasilnim potom I________(mu« na .l. stani)	ljenje	in se je udejstvoval
mnogo na gospodarskem po-
Truman je ukazal počistiti Marje iz vladnih služb
Kdor količkaj simpatizira s komunisti, bo ob vladno službo
Washington. — Predsednik. Truman je ukazal počistiti iz vseh vladnih oddelkov vse take uslužbence, o katerih je dovolj vzroka sumiti, da niso lojalni Zed. državam.
Truman je ukazal, da vse vladne agencije predložijo FBI imena svojih uslužbencev za čekiranje.
Vsaka oseba, ki je vlačnjena pri trikih protiameriških organizacijah, ali Če “simpatizira ž .njimi,” bo zaznamovana kot nelojalna.
Na to črno listo pridejo sledeče organizacije: totalitarne, fašistične!, komiunistiEne ali podtalne; dalje vse, ki odobravajo zanikanje ustavnih pravic in vse, ki skušajo spremeniti obliko te vlade z neustavnimi sredstvi.
Predsednik Truman je naročil, da je načelnik vsakegp vladnega oddelka odgovoren, da počisti v svojem uradu.
Predsednik ni vprašal za kako izrecno postavo kongresa radi tega, ampak je stopil v akcijo na polagi Hatch postage, ki prepoveduje politične aktivnosti vladnim uslužben-
NOVO DEKLIŠKO ZAVETIŠČE BODO ' ZGRADILI
Jutri popoldne ob 2:30 bodo zasadili prvo lopato za novo dekliško zavetišče na Bishop Rd. in Euclid Ave. v Wick-liffe, O. Pri svečanosti bo navzoč škof Hoban, clevelandski župan Burke, župan iz Wick-liffe, Frank Fickle in drugi.
Poslopje bo na kompleksu 50 akrov in ibo obstojalo iz T poslopij. Vsa zgradba bo veljala nad en milijon dolarjev. Ta zavod bodo vodile katoliške redovnice Dobrega Pastirja, kji vodijo enak zavod že 77 let na Carnegie Ave. in 30. cesta v Clevelandu. Denar za vzdrževanje je nabran po akciji Katoliške dobrodelnosti.
la je stavka odpoklicana.
000 delavcev v kavčukasti industriji je prizadetih.
Pogajanja so se vršila že od zadnje nedelje. Unija je zahtevala 16 centov več na uro za delavce, kompanije so primaknile do 10 centov. Najprej je unija zahtevala 26 centov več na uro. V soboto je kazalo, da —	_ ---- ---	. ae ne bodo sporazumeli in da
s ’ u Ju -s n-	bo 6 centov razlike dovedlo do
podpredsednik Bil je prvi Slo-i	so 3e po„odi.
lju, pa ni pri tem zanemarjal niti društvenega, niti verskega, Bil je soustanovitelj First National banke ter potem1 'tudi Farmers & Miners National
venec v Ameriki, ki se je smel podpisavati na ameriške bankovce.
Leta 1892 je sodeloval pri ustanovitvi društva sv. Jožefa, ki se je pozneje priklopilo h KSKJ in dobilo št. 12. Udeleževal se je raznih konvencij v Clevelandu, v Chicagu, v Milwaukee, na Evelethu in zadnjič v Clevelandu leta 1923.
Leta 1904 je pomagal ustanoviti društvo sv. Barbare, kjer je bil blagajnik ves čas
Taft priporoča bilijon za izboljšanje
Washington. — Ohijski senator Taft priporoča, naj vlada sčasoma pripravi en bilijon dolarjev za izboljšanje življenjskih pogojev v Ameriki. Denar bi se porabil sledeče:
150 milijonov za stanovanja, Z50 milijonov za šolsko izobrazbo in 225 za zdravstvo. To bi bilo 625 milijonov, toda je najboljše, če vlada pripravi kar en bilijon dolarjev, je rekel Taft.
cem.
Indianapolis, Ind— Umrl je Jakob Platiša, star 71 let, doma iz Črnega vrha nad Škofjo Loko in star naseljenec. Tukaj zapušča sina, dve poročeni hčeri, nečaka in nečakinjo.
da bodo v kratkem zvišale ceno
bodo Canadian International Papers Sales Co., ki je zvišala ceno papirju pri toni za $6 tako,
tona.
stavke. Končno so se pogodili, kot gori omenjeno.
V Akronu je zaposlenih v kavčukasti industriji 50,000, drugih 50,000 te unije pa v 20 drugih državah. Pogajanja so se-vršila med unijo ter: Goodrich, Firestone, Goodyear in U. S. Rubber Co. iz Detroita in New Yorka.
vlade.
Državni oddelek pa je rekel, da bi bil z dobrim gospodarstvom jugoslovanski režim v stanu z lastnimi sredstvi preprečiti sedanji položaj, ki Titovo vlaido sili prositi zunaj; pomoč.
Ameriška vlada naznanja, da je položaj žita tukaj tak, da se ga pred majem ne more dati nikomer, kdor ni že danes na listi kot najbolj potreben in Jugoslavije ni med temi.
Ako se bo pa moglo nakazati nekaj malega žita Jugoslaviji maja ali junija, bo odvisno od jugoslovanske vlade, ki bo morala dokazati, da je res v stiski in pa da bo pokazala dobro voljo, da bo razdeljevala
14903 Hale Ave. Rojena je bila v Clevelandu in rodom Srbkinja. Bila je članica dr. Waterloo Grove št. 110 WC in št. 22 Edin-stva.
Jugoslovanski poslanik Sava Kosanovič je vprašal pri ame-
U. N. note
Budimpešta. — Ruska voja-Kjer je uu oiagaiinui ve»	”	'	,
obstoja. Sodeloval je tudi pri »a oblast na Ogrskem je pre-
ustanovitvi fare sv. Jožefa v P°v*dala časopisom priobčiti
Forest City in bil ves čas njen vsebino zahteve Zed. držav, da
zvest član in podpornik. On je Zavezniška komisija preišče po-
bil prvi ki je začel z idejo, da litičm položaj v deželi. Ruski
se sezida slovensko cerkev. Leta 1919 je organiziral več lastnikov zemljišč za pokopališče
general Sviridov ni pustil priobčiti ne prve ne druge ameriške note, ki dolži rusko voja-
niKOV zemljišč za punupsireic *	----> —------------- -•>-
in njegova zasluga je, da ima- ško oblast, da se vtiče v notra-
m______• i_____..1. ..Un« nin vodovo OtrrslfP 111 Hfl
jo Slovenci tam svoje pokopališče, ki je naj lepše v mestu.
Mr. Muhič je bil več terminov mestni odbornik, potem blagajnik in dolgo let tudi župan v Forest City.
Soproga mu je umrla pred tremi leti. Zapušča štiri sinove in tri hčere: Daisy, Joseph,
nje zadeve Ogrske in da podpira komuniste, ki hočejo vreči ogrsko vlado.
riškem državnem oddelku, koliko .bo njegova dežela dobila od tistih $350,000,000, ki jih bo kongres te dni določil za pomoč raznim deželam. Poleg tega je pa jugoslovanska vlada naprosila ameriško poslaništvo v Belgradu, naj bi Zed. države takoj nakazale žito, ki bi ga

Včerai zlutrsi ob 12;25 is “*• ***	°'	•
umrla v Glenville bolnišnici Dra-jnika Gaiety Bar Inn na 16701
gica, Mandich, roj. Penovich, Waterloo Rd. naznanjata, da se
stara 38 let. Stanovala je na ie zaročila njiju hčerka Jose-
phine z John Zaman ml., sinom Mr. in Mrs. John Zaman iz 486 E. 149. St. Zaročenec služi pri mornarici in se nahaja zdaj doma na dopustu za 50 dni.
Tukaj zapušča soproga Steve, pia(ajmo asesment— sina George, sestro Mrs. Julijo Jutri bo 2s. v mesecu, ko naši Lončar in brata Roberta, v Ka- tajniki in tajnice pobirajo dru-liforniji pa brata Štefana. Po-| štvene aaesmente. Vsak dru-greb bo v sredo pop. ob 1 iz, Jtvenik naj gleda, da bo plačal Svetkovega pogrebnega zavoda syoje obvezno8ti do društva ob v cerkev sv. Save na 36. cesti ob pravem {agu 2 in potem na rusko pokopališče.
V
Mary Tomasich Umrla je Mary Tomasich, sta-
Na operacijo—
V Mt. Snai bolnišnici je srečno prestala operacijo Angela
UUU1B JV	*''*“*'------ C1IU	opv.HV.gv ---o---
nujoča na 6409 Utica Ave. Sta- grošel iz 15615 School Ave. ra je bila 72 let. Zapušča sina obiski so že dovoljeni.
Johna v Kansas City, Kans., Pe-|_______________________________
tra in hčer Mrs. Rose Soptich
ter vnuke in pravnuke. Rojena je bila v fari Lipnik na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1926. Pogreb bo iz Go-lubovega pogrebnega zavoda, čas pa še ni določen.
ODSLEJ BODO ZELO
V našem uradu so bili izročeni ali poslani sledeči darovi za slovenske begunce: Msgr. Vitus Hribar je poslal $13 in sicer so darovali: Mrs. Mary Oblak, 15220 Saranac Rd. $5, Msgr. V.
PREVIDNO ODPIRALI	st
ZABOJE BANAN
Madison, Wis. — Kadar bo--“‘"'J	, -	- — do v neki groceriji v tem mestu
UNRRA dopeljala v Jugoslavi- odpirali zab0je z bananami, in.	, . i • t..*_____a wia^;1/q
Ameriška vlada je obe zahtevi ali prošnji odbila. Poslani-
Yukon, Pa — Dne 3. marca je ku Kosanoviču je bilo nazna-po 18 dneh v bolnišnici umrl njeno, da bodo deležne relif a
Frank Mihelčič. Star je bil 73
od tistih $360,000,000 samo de-
ve *,. ir* nccc. **-».»„	pri Ljubljani, v Ameriki 39 let
Albert, Alice, Walter, Lilas in Pokopan je bil v West Newtonu
let, doma s Hriba, občina Dolsko žele, ki so najbolj potrebne in —’ T	da se Jugoslavijo ne šteje med
Harold. Njegov sin Joseph je poročen v Clevelandu z Julio Možina na Addison Rd. Več-
Cena papirju se bo zopet zvišala za $6	------
Montreal. — Kanadske in krat je prišel v Cleveland na
ameriške papirnice naznanjajo, obisk in tudi za velikonočne
praznike je nameraval priti.
časopisnemu papirju. Sledile Kot veren čitatelj Ameriške
Domovine se je dostikrat oglasil tudi v našem uredništvu in nam povedal mnogo zanimive-
WHV	J** *	w yw	““114	r«.v—.	...-O ----—----
da bo zdaj	v New	Yorku	$90 ga iz svojega	življenja	v	Ame-
Zapustil je nekaj sorodnikov.
Malo je Slovencev v Ameriki, ki bi mogli pokazati toliko plodonosnriga dela kot pokojni rojak Muhič. Bil je vedno driber Slovenec, ponosen Ame-rikanec in veren katoličan. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, katero je triko zelo ljubil, preostalim pa Izražamo naše iskreno sožajje.
tiste.
Državni oddelek pravi, da je Jugoslavija prejela potom UNRRA za $375,000,000 raznih potrebščin, k čemer so prispevale Zed. države tri četrtine in za več kot $135,000,000 samo živeža.
Jugoslavija je sama trdila, da bo s pravo razdelitvijo in kontrolo doVolj živeža tekom letošnjega leta, da so bili od. merki kruha v Jugoslaviji več-
ki jih dobijo iz Južne Amerike, bodo to delali najbrže zelo previdno. Oni dan so namreč odprli en tak zaboj in med bananami zagledali 3 čevlje dolgo kačo. Razume se, da so pozabili na banane in samo gledali, kako bi se rešili neljubega gosta.
Poklicali so univerzo in od tam so poslali dijaka, ki študira živalstvo. Ta je v zanko vjel kačo in povedal prestrašenim
Darovi za begunce
$2, Mrs. Mary Agnič, 715 E. 156. St. je pa darovala $1 za g. župnika Brgleza.
Po $5 so darovali: Mrs. Mary Trambusch, Hazel Park, Mich, in Joseph Stampfel, 1139 E. 76. St.
Po $3 so darovali: Mary Be-nich, Walkerville, Mont., Blaž Žagar, Kansas City in Joseph Kebe, Greensburg, Pa.
Za g. župnika Brgleza so darovali: Joseph Stampfel, 1139 E. 76. St. $5, Mrs. Anna Fortuna, 5103 Miller Ave. Maple Heights, O. $2 in Frank Stemberger $1.
Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušni dar. Priporočamo
iu	.... veilKOausiu uar. iiijwivwsiiiv
ljudem, da je kača še mlada in drugim, da bi ob priliki kaj kar krotka. Kadar je dorasla, prispevali za te naše slovenske meri v dolžino do 25 čevljev in reveže, je debela ko žrd. Je to kača
boa, ki ni strupena. V zaboju je prepotovala 3,000 milj od
JU J C	--O m §/l CIVV teas«! * • «.!»»•
Južne Amerike do Wisconsina. «to tamo pri tignalni luiil
Bodite previdni, kadar gre-»te preko ceete. Prekoraiite ce-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JA1UB DEBEVEC. Bdita)
•IH St. (Mr Are.	KEnfenrn 062*	°1”?*"1 * 0hl*
Publtehed dalij except Saturday«, frinday* and Holiday«_
NAROČNINA:
Za Ameriko na let« »1.00; «a Cleveland to
teto «1». pol leta M-OO, m*» Posamezna Itevfika atom j conta.
tvoj* teta hnenujO Liberty. Zato toi ntott« dšt. ravno tako svobodo kot vsent drugim politttimm strankam. Le s to r*z-liko, da bom jaz ameriško demoirtoito žttnenjal ža rusko diktaturo, ki je mnogo boljša Kot tVoj* demokracija! - Raj čuda, če je Stric Sam postal nekoliko nervozen ob takih zahtevah. In teta Liberty mu najbrž ne bo zamerila zaradi tega. Saj tudi ona ve; da bo to tadl njena smrt, Se bo name- f sto njene plamenice svobode zažarela v newyorškem prista- j nišču krvavordeča zvezda komunistične diktature.
O1--'	"
SUBSCRIPTION RATES:
United State. $7.00 per ye«: Cleveland and
X<*u>d and «-
yMr. K00 for I month«. IMO ta * mcoth*. Single oople« 0 cent, each._____
Entered a. eeeond-elaa. matter January Oth «00. at the Poet Office a* Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1870._____________________
No. 58 Mon., March 24,1947
Pravice komunizma v demokratični Ameriki
Zadnji čas je Uncle Sam začel nekoliko stopati na prste komunistom. Ameriško javno mnenje je začelo odpirati oči. Slišijo se celo glasovi, da je treba odreči komunistični stran-ki pravico do obstoja in delovanja. Komunisti so preve očitno pokazali, da imajo vsaj pol srca nekje zunaj ne v Ameriki, svoji domovini. In celo ruski medved je pokazal, da računa z njihovo naklonjenostjo, ko je njegovo politično brundanje postalo zadnje čase vedno bolj svojeglavo. Zato je Stric Sam postal malo bolj pozoren na te svoje sprijene nečake. Menda je bil že zadnji čas.
Hm? Kaj bo rekla teta Liberty, ki v New Yorku dviga svojo plamenico in vsakemu novodošlecu položi na srce naročilo: Zavedaj se, ko stopiš na ameriška tla, da vstopaš v deželo svobode in demokracije. Kjer lahko vsakdo svobodno živi po svoji veri in vesti, kjer ima vsakdo lahko svoje politično prepričanpje in lahko svobodno pove, kaj misli? Ali ne bo tako postopanje Strica Sama v nasprotju z ameriško demokracijo, ki jo v newyorški luki nemo pridiga teta Liberty? Ali nimajo v Ameriki vse stranke, ki so res demokratične., popolne pravice do delovanja in kandidiranja?
O tem ni dvoma — bodo odgovorili vsi Američani. Toda mnenja se dele, ko je treba v luči tega pravila presoditi komunistično stranko, oziroma njeno upravičenost. Eni, pravijo, da je treba brez nadaljnjega pustiti zaradi načela demokracije tudi komunizmu v Ameriki prosto pot kot vsa-
lz Chicage in okolice
Pred petdesetimi leti a Novem mestu Tako nekako je bilo. Morda kako leto preje ali pozneje, pa to ravno ni važno.
Novomeščani so preživljali dneve Velikega tedna. V neki duhovni rezerviranosti so se bližali Vstajenju, ki se je obhajalo v Novem meetu prejšnje čase prav lepo in veiičast-Novomeški purgarji, novo-

meška godba, hm . . kadar so “priausrikali” na plan, saj se je človeku zdelo, da se giblje kar polovico avstrijske vojske. Ne, ne, novomeščani niso bili za v kot. Oblačiti so se znali V frak in pokrivali so se s cilindri, kadar se je šlo za kaj velikega. Yes, novomeščani so se radi postavili, da jim je bila za to vsa slavna Kranjska dežela nevoščljiva. Nekoč, ko sva jaz in moj bratranec govorila kaj vse slavno Novo mesto predstavlja, je naju v tem oziru najin konkurent udaril z opazko! "Kaj se bosta postavljala z vajnim Novem; mestom, Tam nimate drugega, kakor gavge za cigane obešat.” Seveda sva takoj koregirala njegovo mnenje o slavni dolenjski metropoli. Dokazala sva, da ni mesta na svetu, ki bi se mogel primerjati z Novim mestom. To le mimogrede, ker za zdaj ne gre, da bi razobešal slavo dolenjske me-Ajttte
želja, da bo na Veliki petek popoldne pridiga o Kristusovemu trplenju, ki da jo bo Imel sam veleč. g. prošt N. Ni VeliM petek smo Sli vsi ta 'veliki ljudje" k pridigi. Profesorji, sodniki, razni uradniki, celo okrajni glavar je prišel in kajpada tudi jaz kot župan sem moral med nje. Vsi smo se iavedali, da je Veliki petek velik spominski dan za vsakega kristjana. BiH smo resnih obrazov in prava tišina je vladala v cerkvi. Gospod prošt, o katerem sem že omenil, da je slabo obvladoval slovenski jezik nikakor ni po slovensko mogel prav izgovarjati besed, ki so se začenjale s črkami "g” in "k”. Vedno jih je navadno ravno narobe izgovoril, kakor pa bi jih moral. In tako se mu je dogodilo, da je v tisti pridigi na Veliki petek tako le pridigoval:
"Preljubi gristjani! Danes je Veliki petek, ko je naš Od-feSenil za nas na griž umrl (lizgovoriti bi bil moral “na križ”, pa je naglasil “g” na mesto “k.”) Profesorji so se spogledali. Drugi tudi. Nato je nadaljeval. Ko je svoje veje tolike trpljenje dopolnil in umrl, so ga sneli s griža (zopet “g” mesto “k”) in so ga položili V krop (tu bi bil moral pa izgovoriti “g” grob), pa je izgovoril “k” ,in ga seveda po-
E
nt tako
rad pripovedoval pokojni Pepe Štembur (ZurcJ, gostilničar in župan šmihelske-stopiške občine v Kandiji, pri Novem mestu preko Krke. Pepe Štembur je bil navihan, da mu je bilo treba iskati para. Kadar je bil dobre razigrane volje je gostom pripovedoval take zgodbice, da se ni nobenemu mudilo domov iz njegove gostilne. Pridno so ga poslušali in zraven srebali Noetovo kapljico, liter za litrom. Enkrat, ko je bil Pepe dobre Židane volje je pripovodoval to le:
"Našim sosedom tam le preko Krike v Novo mesto so poslali škof novega prošta. Bil je rodom iz Koroške in je slovenščino še bol j trdo lomil, kakor naši Kočevarji. Drugače pa je bil vrlo družaben in fin gospod. Na Cvetno nedeljo so oznanili v novemmeškem jcapi-
irižnSnjei. Kajti — tako dokazujejo — komunistična stranka ni prava demokratična stranka. Ni bila od vsega počet-ka in je ravno v"zadnjem času pokazala, da so njeni politični cilji vse drugo kot pa ohraniti in izpopolniti ameriško demokracijo, in njene koristi so druge, kot so pa koristi Združenih držav.
Kaj reči na to?
Reči bo treba, da imajo drugi v marsičem prav. Kajti se res upravičeno lahko dvomi, ali je komunistična stranka res po amerikansko demokratična in ima zato pravico do obstoja v Ameriki. Sicer rdeči preroki na vse grlo oznanjajo, da imajo samo oni edino pravi evangelij edino prave demokracije. In kjer zavlada njihova vera, tam samo po sebi zavlada tudi demokracija.
Recfcno, da je to neke vrste demokracija, kot io najdemo v slovarju Kremlja. Recimo, da je aziatska, podobna demokraciji mongolskih kanov, ki se je v srednjem veku Evropa tresla pred njihovo silo. A težko bomo rekli, da je ta demokracija amerikanska. Dejstvo je namreč, da je cilj te demokracije diktatura. Kaj si pa učitelji komunizma zamišljajo pod diktaturo, ki jo z njim obetajo svetu, nam lepo pojasne besedi samega tovariša Stalina. V knjigi “Problemi leninizma” namreč piše zelo odkritosrčno: “Znanstveni pojm diktature proletariata pomeni nič več in nič manj kot oblast, ki sloni naravnost na nasilju, ki ni podvrženo nobenim zakonom In mu nobena splošno veljavna pravila ne stavijo mej. Diktatura pomeni — in to bodi rečeno enkrat za vselej in za vsč — neomejeno oblast, ki se opira na nasilje in ne na zakon.”
Tako tovariš Stalin. In tako govore izkušnje zadnjih dvajsetih let in še posebej izkušnje zadnjih dveh let, ko je ta “demokratična” diktotura zavladala tudi po nekaterih deželah srednje Evrope. Zvesta načelom svojega velikega učitelja, se ta demokracija poslužuje vseh sredstev, da uveljavi umišljieno diktaturo proletariata, ki pa ni nič drugega kot diktatura posameznikov. Ne boji se preliti krvi tisočev, samo da doseže svoje “demokratične” cilje.
Torej komunistična stranka je demokratična v tem smi slu. Tudi komunistična stranka v Ameriki. Kajti tudi ta je zvesta komunizmu in izrecno Stalinu. Kar vzeiftite v roke njene publikacije. Po besedah tovariša Stalina ameriškim tovarišem ima komunistična stranka v Ameriki še posebno poslanstvo za svetovno revolucijo. Stranka se mora pripraviti sedaj, da bo prijela krmilo v roke, ko bo prej ali slej ha-stopila v Združenih državah strašna gospodarska kriza* .
Zato ni dvoma, da je komunistična stranka r Ameriki ttidi	da ne bl pns l> saj
demokratična v smislu rdečega slovarja.	x ”
Tako demokratičnost pa bo res težko spraviti v sklad z demokracjo, ki jo predvideva ustava Združenih držav, ki se z njo morajo skladat: cilji vseh političnih strank, če hočejo biti zakonite. Kajti v smislu ustave Združenih držav je prvi pogoj prave demokracija svoboda mišljenja, svoboda besede, svoboda verovanja, svoboda poedinega državljana, svoboda naroda. Torej nekaj, kar komunizem zanika pred vsem drugim. Pač zahteva to svobodo zase, dokler ni na vladi, in jo v besedah priznava tudi drugim strankam. A ka kor hitro se komunizmu posreči priti ria vrh, je resnične svobode za druge stranke konec. Kajti komunizem je diktatura. diktatura pa izključuje svobodo, ker drugače ne bila diktatura.
Sfffefšgu
nekaterim se ni posrečilo ohraniti resni obraz. Gospod prošt v zadregi gleda na poslušajoče, čemu pri takih žalostnih besedah smeh. Postal je nevoljen, a vendar je pridigo končal. Takoj po Veliki nedelji je obiskal par profesorjev in jih začel spraševati, kako to, da pri tako resnem in žalostnem govoru so se gospodje v cerkvi smejali. Včinoma mu niso hoteli odkrito povedati zakaj. A eden mu je pS le stvar pojasnil. Prošt se je sam smejal.
Vbodoče pa je bolje pazil na slovenske govore, ki jih je imel.”
“Ta je vredna še en liter. Le napolnite ga in prinesite ga g. Štembur,” so naročili poslušajoči kar je tudi drage volje storil. Za danes bo dovolj ta, drugič pa Se kako Stemburje-vo.
življenju
Vtedhu od 9. do 10. marca se je vršila v Stevens in v fflackstone botelu v Chicagi Narodna katoliška konferenca družinskem življenju. Konferenca je napravila na vso avnosti mogočen utis. V nedeljo 9. marca 'so imeli Blav-nost v katedrali, kjer si je na stotine zakonskih parov ponovno obljubilo zvestobo. Posebni govornik je tolmačil svetost zakona med možem in ženo, ter o dolionstih zakonskih parov do Boga, njihovih družin in do človeške družbe sploh.
V resnici konferenca je prepo-rodila in dala novega duha vsem, ki so se jo udeležili in ti pa bodo raznesli blagodejni vpliv tega duha še med druge okrog njih v svet. Kardinal Stritch je imel globoko zamišljen govor in povdarjal, da človeška družba ni še nikdar potrebovala močnega krščanskega požrtvovalnega duha bolj kakor ga potrebuje prav zdaj. Ta duh je treba zasadita v pravi človeški celici družini in odtod se bo širil naprej da bo požlahtil vse naše javno Življenje. Drugi govorniki so govorili o drugih predmetih, a vsi so povdarjali, da z vsako akcijo je treba začeti pri družini in če bo v družinah vladal dober duh, bo vsaka akcija uspela in rodila sadove. TJo gibanje je za pozdraviti. Da bi ga le začeli širiti po vseh škofijah in župnijah, kajti od takega pozitivnega dela je pričakovati novega verskega preporoda in odtod večje in moč nejše katoliške zavednosti. Senor Truman o Mehiki In drugo Predsednik Truman je v začetku marca poletel s svojim “Sacred Cow” letalom v glavno mesto. Mehike, V Mexico
dilo v vojno. Tako hitro ne. Vse je le bilo narejeno po načrtu. Državni tajnik general Marshall je zdaj na konferenci v Moškvi. O Marshallu pravijo, da je “tough” mož. S Stalinom pravijo, da bo govoril po “turško” in da se mu to kolikor mogoče oibnese potrebuje malo podpore od doma. In to mu je dal Trumart s svojim govorom. To bo najbrže vse za enkrat.
Točka pa je občutljiva. Stari čitatelji se bodo še spominjali, ko so Japonci porazili Ruse leta 1906 v Mand žuriji, se je takoj pričelo govoriti v svetu o ameriško-japonskem spopadu. Govorilo se skoro štirideset let, pa je končno res prišlo do njega. Pravijo, kjer volka kličejo, volk pride. Tudi govorice vojni niso na mestu. Kjer se vojni neprestano govori, navadno vojna nekega dneva res nastane. Da bi le ne bilo vsaj tu tako. Brez nevarnosti ni. -o-

Hubbardske novice
^Madison, O. — Z vsakim dnem se nam bližajo lepši dnevi v te naše kraje in pomlad se nam ponuja na vseh koncih in krajih. Kamor koli pogledam že vidim zeleno travico, ki poganja iz zemlje in tudi rumeni regrat se že kaže. Moje koreninice v kleti tudi že nestrpno čakajo, da jih presadim na vrt, da ga bodo potem krasile vse poletje. Srečne oči, ki se bodo pasle nad krasoto.
Da je že pomlad v deželi je znamenje tudi to, da se naši sosodje pripravljajo z vso to na velik razmah. Pri Žužkovih So kupili nov traktor in prav tako tudi pri Sekulichlu. George je ves vnet in komaj čaka, da bi jo mahnil na polje. Pjri Arkotovih (naših sosedih)
je vedno več. Kolikor mi je znano, je tista slavna gostilna in restavracija na vogalu 20. ceste in Hubbard Rd. naprodaj. Samo 160,000 v žep vtaknite, pa bo vaša. V Clevelandu ie precej takih, ki bi to zmogli Le korajžo, to je zlata “maj-na” za delavne ljudi. Ce bl jaz imel toliko, bi se je takoj polakomnil.
Pred par leti sem pisal, da potrebujemo kakega zdravnika . naših krajih. No, sedaj smo ga pa le dobili in sicer, prišel je iz Clevelanda nek zobozdravnik po imenu dr. Stumph, ki od hudirja “fajn” in tudi oderušen ni. Zato pa vse k njemd dere. Zobe vam pa tako lepo napravi, da jih lahko nosite v ustih ali pa v žepu, kakor vas je volja. Človeku tako lepo obraz našopiri, da zgleda kar za 20 let mlajša. Zato bodo pa naši “flet” obrazi veliko lepši zgledali in se nam boste kar čudili, ko nas boste obiskali v poletju. ‘Slava našega zobozdravnika je segla že precej daleč naokrog, celo iz Clevelanda prihajajo k njemu.
Pa tudi po zraku se bomo vozili v našem M a d isonu. Zemljo, ki je kupljena za zra-koplovno polje, že ravnajo in pripravljajo prostor, da bo odgovarjal svojemu namenu. Pa to ne bo samo privatno letališče, ampak bo vse splošno in bo prišlo tudi na “mapo,” da se bodo tukaj lahko ustavljala tudi potniška letala. Tisti, ki gradi to letališče, je baje že kupil letalo, ki ga baje stane $3,200. Torej se bomo v bodoče kar z zrakoplovom pripeljali v Cleveland. Kar pripravljeni bodite, da vas bom v bodoče kaj večkrat obiskal. Strojinov Tone je rekel, da bo sedaj dobival pivo za svojo go-tilno kar po zraku.
(DaUa nt S. »treni)
pozdravljati z; “Viva senor Trumani Viva Harry!” Vse je bilo slovesno, kakor kadar kat velik bogat stric pride na obisk. Truman je zagotovil Mehikance, da-smo severni sosedje njihovi dobri prijatelji, ki hočemo medsebojno delovati drug drugemu v korist. Sledilo je slovo in vzklikova-nja je bilo zopet dosti. Iz gorkega juga je Truman priletel nazaj in ko je dospel v Washington je zavihal rokave in govoril, kakor še ne doslej. Kominterni je dal razumeti jas-
petelinčkov. Oni dan sem jih bil obiskal in je bilo tam tudi več prijaznih Clevelandčanov, s katerimi smo se prav po domače marsikaj pogovorili. Saj pravim, Clevelandčani so pa res od sile prijazni ljudje. Ar-kotovi so si res tako lepo uredili svoj dom, da so lahko ponosni nanj.
Tudi pri Perparjevih so dobili celo čredo piščančkov. John se lani ni bil založil z njimi in mu je potem narobe hodilo, zato se je pa letos toliko bolj pomujal. Kar vsa
no, da amerška demokracija še znamenja kažejo, da jaz ne-
živi in bo živela in da je pripravljena napraviti vse, da preko gotovih mej komunistična ideologija ne bo prišla. Bravo Harry, mu ploskajo premnogi. Mnogi pa tudi godrnjajo. Mnenja se delijo. Mnogi kritizirajo, da bo to vo-
kaj pešam in zaostajam za ijji-mi; najrajši bi si kar “kot” izgovoril, ko bi imel na koga grunt zvrnit, ampak v tej kon-tri se bolj težko kaj takega zgodi.
Na Hubbardu tudi zopet gradijo eno novo hišo in nas
John McCloy, star 52 let, newyorški advokat in bivši pomožni vojni tajnik je bil od predsednika imenovan predsednikom svetone banke 1,0 narodov. Prvotno je bil imenovanje odklonil, a končno pa je le sprejel imenovanje.

AL PA NE .
“No, ste vendar prišli tudi malo k nam pogledat,” nas prijazno pozdravi sem od hišnih vrat hišna gospodinja, Mrs. Staut, sem kar nekoliko huda na vasi, da iščete drugod za kosilom, pa ki sem ti naročila (to je bilo naslovljeno naravnost iz oči v oči ljubemu moži-čku), da jih pripelji k nam. Pa si jim menda nalašč odgo-
vem.
Vši vprek smo hiteli vleči iz kaše gospodarja in ji zagotavljali, kako da nas je na vso moč vabil domov, pa da nismo hoteli pasti v hišo tako nenadoma, ko vemo, da bi ji vse letelo z rok, če bi se bili povabili brez napovedi na kosilo.
“Vi ste pa še zmeriom fest,” me je pohvalita Stautova gospa, s katero se nisva videla že dolgih 18 let, to je, odkar sta z možem odšla iz Clevelanda.
Tako se mi je dobro zdelo, da sem zardel kot kuhan rak; saj sem Vedel* da je govorila resnico, vendar tudi resnica človeku dobro dene, ki je itak ni navajen slišati vsak dan.
“Vi ste pa kot kakšna punčka in nekam pomladila ste se tukaj v Milwaukee,” sem ji ročno vrnil nazaj.
“Oh, kakšni ste, kako se znate sladkati,” mi požuga, ampak sem videl, da ni prav nič jezna.
“Pa vama gre; se pozna, da sta nekdanja Ljubljančana,” naju pohvali gopod Tone, “V hišo bi šli, ki smo že tukaj.”
"I, menda ja, saj zato smo vas pa povabili,” nas vabi hišni gospodar, “prosim, kar naprej. Ampak ni treba misliti, da ste prišli v kakšno graščino.”
Zrinemo se zkozi vrata in pridemo v okusno opremljeno stanovanje. OB, kako se je vse lčsketalo in bleščale. Vsepovsod se je poznala pridna in vešča roka 'Stautove gospe. V prostorni sprejemni sobi nas posadijo po mehkih foteljih. Kar ustrašil sem se, tako glo-
boko se mi je moje telesce vdolbilo v naslanjač, pa še ravno po kosilu, ko človek precej več potegne žive vage, kot drugače.
“Krasno imate tukaj,” sem napeljal besedo jaz, ki sem se čutil kar domačega med dolgoletnimi prijatelji, “prostora vam ne manjka.”
“Je res nekam obširno, ampak ko sva zidala, sva rekla, da v drenju ne bova živela. Res je, da nama da čiščenje in pospravljanje precej dela,” po-jasnuje Mr. Staut,
“Meni se zdi, da- ste rekli “nama”, Mr. Staut,” sem ga prijazno ompomnil.
“Tudi meni se zdi, da sem nekaj takega slišala,” je pri* trdila hišna gospa in pogledala svojega moža dopadljivo.”
“No, ja, saj se razume, da se delo pri hiši ne šika za moške; je res, pridna pa je, naša mama. Doma vse opravi potem pride pa še v tiskarno pomagat.”
“Aha,” se zasmeje gospa, “naš Staut že skrbi, da mi ni dolg čas. No, pa kaj ne boš nič postregil našim gostom?”
se obme na kučegazdo, “ti se pa tudi nič ne smisliš.”
“O, saj ni treba nič, ravno od mize smo vstali in nismo prav nič potrebni,” nas opravičuje član naše ekspedicije, Mr. Grdina. “Se ne smemo preveč zamujati tukaj.” Njegova sreča, da- ni sedel poleg mene, ker prav gotovo bi ga bil brcnil v sinek, ki take govori, da ni za nikamor. Sto sreč, da si njegovih besed ni vzel k srcu Mr. Staut, ki je prinesel sila prijazno stekleni-čico, gospa pa lepo brušene kozarčke. “Tegale sem hranil za posebno priliko in zdi se mi, da je zdaj tukaj le,” je govoril in nam nalival neko te-kočinco, katere barve so se spreminjale in odbijale kot mavrica na nebeškem svodu.
“Smrten greh bi imeli,” sem povzel besedo jaz, ko sva si segla v roko z nebeško kapljico, “če ne bi vzeli in vsaj pokusili. Na zdravje te gostoljubne slovenske hiše in da W ga še katerikrat skupaj.” O, križana gora, kakšna dobrota je šla po človeku, ko ga je kanil na jezik Res, prava “roba de
poka,” ki ni za vsak dan. Kakšna grozna škoda, da nismo že prej kdaj prišli v Milwaukee. Se reče, saj kdo je pa vedel^ da hranijo tako stvar v omari. Ce bi spil dva, bi si že odpenjal ovratnik, če bi spil pa tri, bi pa že začel naprej: Tam doli za našo vasjo . .
“Na špago, bi)/ga privezal, pa gor in dol po grlu vlačil, pravi naš France v oficu, kadar se mu kak tak primeri. Pa ne verjamem, da se je še s takimi pogovarjal,” sem na vsa usta hvalil pijačo.
“Se enega boste,” mi je natočil g. Staut, “metal vas ne bo, saj se boste vozili.”
“Naj bo, bom pa še enega, pod nobenim pogojem ne več,” sem rekel in pazno držal kozarček, da ne bi kakšna kapljica zdrsnila mimo. Drugi si pa niso upali repetirati, kot sem videl. Ja, vsak ne prenese močne zadeve. Eno prijetno popoldne bi imeli tukaj, sem presodil, ko sem z očmi pregledal vsebino v steklenici. Pa kaj, ko pa vem, da-jih ne bo vzdržalo tukaj. Kar naprej in naprej, to je naša nepretana pesem.
ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BUHOV FRANCOSKIH VOJAKOV
JANEZ CIGLER
“I kdo neki — Bazilijev Jakob, ki je zdaj ravno na oklicih.’’
‘‘E, ni mogoče, da bi on to storil, ker je pameten ir. pošter, fant.”
Stanislav reče: “Ne pomišljajte se, on je zažgal, on; trije možje izpričujejo to, dobili so ga, ko je zažigal.”
Sodnik pravi na to: “Je li res ali ne kakor praviš? Samim besedam sodnik ne sme verjeti.” Stanislav odgovori: “Gospod, priče so tukaj; če dovolite, da smejo priti v pisarno, zaslišali jih boste in potem verjeli.”
“Naj pridejo!”
Vsi trije možje stopijo pred sodnika ki jih vpraša: “Ali veste za gotovo, kdo je zažgal Stanislavovo pristavo?”
“Dobro vemo, da jo je zažgal Bazilijev Jakob, zakaj ujeli smo ga ravno, ko je v slamnato streho vtikal gorečo svečo.”
“Ali ste pripravljeni tudi s prisego potrditi to, kar govorite?”
“Vsako uro, če je treba.” “Zdaj le 'pojdite, jutri ob devetih zopet pridite tu sem, da boste prisegli; toda povem vam, dobro premislite, da ne boste
stavo, zdaj pa njega dolžite; kaj pravite na to?”
"Gotovo, Jakob je zažgal pristavo in nobeden drugi ne, resnico moramo govoriti in svoje besede lahko potrdimo tudi s prisego.”
Vsi trije prisežejo drug za drugim, da so videli Jakoba z gorečo svečo zažigati pristavo. Zadnji priseže tudi Stanislav, da ni dal nič nobenemu teh mož za pričevanje.
Zdaj pravi sodnik Stanislavu in njegovim trem pričam: “Konec je zdaj tožbe, le pojdite domov, pa povem vam: Gorje in gorje vam, če ste po krivem prisegli, kar se meni močno dozdeva; ne bo se vas ognila kazen 1”
Jakobu pa reče sodnik: “Zelo se mi smiliš, ker si prišel v tako nesrečo. Skoraj za gotovo bi rekel, da ti nisi zažgal pristave, pa ti si le sam, tvoji nasprotniki so trije in vsi so prisegli, kakor si videl, če si tudi popolnoma nedolžen. Po postavah se bo izrekla sodba in ta utegne zelo žalostna biti. Jaz te ne morem obsoditi, zato bom vso tožbo poslal veliki sodniji v Petrograd in tam naj razsodijo, kakor se jim zdi prav. Medtem pa, da pride
KOLEDAR
društvenih
PRIREDITEV
doDro premislile, aa ne uuaie
storili krive prisege; zakaj kdor razsodba iz Petrograda, moram
• v	V •____ 4-« v\n vwsfovTaVi	vr
priseže po Icrivem, temu pretijo cerkvene in posvetne postave z groznimi kaznimi.”
Drugi dan pošlje sodnik svojega služabnika po Bazilijeve-ga Jakoba, ki pride precej, ker je dobro vedel, zakaj je poklican.
Sodnik ga vpraša zelo resno: “Jakob, znano ti je, da je ponoči pogorela Stanislavova pristava; veš li, kdo jo je zažgal?” Jakob srčno odgovori: “Dobro vem. Zažgali so jo trije nič vredni možaki, zdaj pa dolžijo
te po postavah zapreti v ječo. Da ti pa ječa ne bo pretežavna, hodil boš v ječo le spat, podnevi boš počel, kar boš hotel; samo zbežati ne smeš.”
Jakob pravi: “Storite, kakor veste, da je prav; ušel ne bom, bodite brez skrbi. Jaz sem se pri vojakih naučil, pokorščine, tudi vam bom pokoren, smete se zanesti na mojo besedo.”
Jakob se da zdaj v ječo zapreti in je bil večji del le v nji, da-siravno mu je bilo pripuščeno prostemu biti; pokoren je bil ivam. Smela ga je priti ob-
APRIL
11.	—“Golden Gophers” spomladanski ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
12.	—Podružnica št. 42 SZZ ob imela večerjo in ples v SND na 6060 Stanley Ave. v Maple Heights.
18.—“Odbor stoterih" prireditev v cerkveni dvorani sv. Vida ob treh popoldne.
18.	—Glasbena matica koncert v avditoriju v SND-
19.	—Loška dolina ples v avditoriju SND.
19,	—Društvo Srca Jezusovega št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Nikolaja na E. 36 St. in Superior Ave.
20.	—Svetovidski oder priredi igro v šolski dvorani sv. Vida.
20,—Pevsko društvo Planina priredi pomladanski koncert v SND v Mape Heights.
26.	—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ples v avditoriju SND.
27.	-j- Društvo Majka Božja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND.
27,—“Odbor stoterih” prireditev s pokrivanjem številk v dvorani sv. Lovrenca v New-burghu ob treh popoldne.
Titovim “udarnikom” v razmišljanje
Pile Math Tekavec
MAJ
3.—Društvo Napredek št. 132 ABZ “Servicemen’s Dinner and Dance” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
3.	—Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND.
4,	—Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND.
9—Veterans of World War No- 2 Post 26, ples v avditoriju SND.
10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v avditoriju SND.	:-»| '(Al
16.—28rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND.
18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND.
25.—SDZ Bowlers, prireditev v avditoriju SND.
JUNIJ
1.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik ha prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.—Srebrni jubilej društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ v J. S. Domu na West Park.
29,—Društvo “Zvon” priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave. JULIJ
4. — Zveza društev Najsv. Imena romanje v Lemont.
20,—Društvo Sv. Antona priredi piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
27.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na JJočilnikarjevi farmi.
DROBNE VEKI E SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(NadaJJemije 11, strani) 'no pa hočejo varčevati s surovi-,ava, ki naj bi predstavlja-l nami, ki jih je treba gr**“*
Euclid, O. — Seznanimo se z drugim delom “zanimivega” pisma:
"Vera je pri nas svobodna Vera je pri nas svobodna in nobeden še ni bil preganjan zato, ker je veren in ker hodi v cerkev. Nasprotno, jaz čutim, da se vera ni še nikoli tako ne-motoma razvijala kot se sedaj, ko je res svobodna in ko se potom nje ne vrši noben pritisk, kot se je na primer vršil v voj ski, ko so vsakega, ki ni šel \ cerkev, poslali v internacijo ali pa celo v smrt.
Volitve so bile svobodne in tajne. Nihče ril bil prisiljen iti na volišče, nikjer ni bilo pušk ali bajonetov. Ljudje so šli v trumah z zastavami, petjem in smehom, saj so to vendar bile prve res svobodne volitve.
V	šolah in tovarnah ali pa kjer so že viseli križi, tam so lahko tudi ostali. Oblast tega ni prepovedala. Seveda so tu pa tam izjeme in so neki prenapete-ži res kje sneli kakšen križ, toda Ti sama veš, da se po celem svetu najde slabih ljudi in ne samo pri nas.”
V	razmišljanje bi ugotovil ta dejstva. Kot pristaši in zagovorniki komunizma "tovariši” pri “E.” ste gotovo, kot smo mi, ki smo nasprotniki komunizma, prepričani, da je bistvo in cilj komunizma razkristjaniti človeško družbo. Tako vas smatramo za hinavce, ki slepite lahkoverne kaline, da Titova oblast pi proti veri. Laž in hinavšči-ha 1 V vaš lastni kredit bi bilo, če bi jasno zavzeli pozicije, kot so v dejanju komunizma.
V	ilustracijo navedem: Ko je leta 1935 Slovenija v vsej svoji zgodovini imela najveličastnejšo manifestacijo vere y Presv. Rešnje Telo, so verniki skoro v vseh župnijah v
DELO DOBIJO
Ali boste še trdili, da komuni-sti niso proti veri?!
Naj vas seznanim (no saj ste o tem gotovo kot "tovariši” že informirani od rudeče hierarhije iz Moskve, z temeljnim načelom protiverskih zakonov. Podala sta jih pravoverna komunista N. Buharin in E. Preo-braženski že leta 1919. Imenovala sta. program “ABC komu nizma.” To delo je izšlo kot vlad na izdaja.. Tu je razloženo stališče boljševikov do vojske, prave šole, lastnine bank, financ, poljedelstva. Po njiju trditvah je vse znanstveno obdelano.
Poglavje II. razpravlja o veri in komunizmu. Priobčujemo vsebino štirih paragrafov. Paragraf 89 — Zakaj sta vera in komunizem nespravljiva?
“Že Karl Marks je dejal, za njim je ponovil Lenin, da je vera opij za ljudstvo. — Komunizem mora delati na to, da načela razumejo široke mase, katere je treba prepričati, da je vera bila v preteklosti kot je sedaj, v rokah nasilnikov in zatiralcev najmočnejše orožje za podjarmljenje in izsesavanje sužensko podložnih delavcev.”
In dalje: — “Vera se nanaša na nadnaravne pojave, teh pa sploh ni. Vsako razmerje med človekom in človekom, med ljudmi in ljunji, je čisto naraven socialen 'razvoj, nobena nadnaravna sila nima na to nobenega vpiiva.
Boga si je človek sam ustvaril in si domišljal, da ima kakšna nadnaravna sila kak vpliv na njegovo delovanje; pa se je izkazalo kot otročja domišljija, ta si ustvarja strah, ki ga nikjer ni. čjovek zadostuje samemu sebi, da uspe v veliki borbi z naravo, ne potrebuje nobene božje pomoči. Zato mu tudi Boga ni treba.”
(Dalje prihodnjič.)
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJMI IH

Delo je v čisti, zdravi okoliši
iiiiiiii—iifcieia
Morajo razumeti in govoriti
angleško
'MšSM
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti nsj se priglacijo.
Dobra plača
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
The Ohio Bdi Telephone Company
soba 901
700 Prospect Ave.
Dobra služba
Janitor se sprejme za splošno čiščenje in postrežbeni oddelek. Najvišja plača, najboljši delovni pogoji. Zglasite se v
White Motor Company
1421 E. 49. St.
EN 1850
Vprašajte za Mr. Kennedy
(58).
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plaču 93
vem, da so oni trije možaki zažgali; zakaj, tega ne vem, zdi se mi pa močno, da so podkupljeni, čutim, da me zavidanje tlači v nesrečo, pa naj se zgodi volja božja.”
Poklicani so zdaj v pisarno Stanislav in njegove priče. Sodnik jim reče z ostro besedo; — “Jdkob pravi, da ga tožite po nedolžnem, da ste vi zažgali pri-
DO YOU GET ENOUGH
\VITAM1NS?
.ort M «4 lock ywr hrt erica yo« do. • yc* ctt ta detet. M Invite you to mak* tke Mete* Mal ourri*.
(M e podtog* tl dxty, One-A-Day (brand) Multipit Vitamin f-C-s- Takt on* capsule tvtry 'day M duty day*. « yo»J»
•nMtdyewdraggMnfflra. hn4 ywjr Maty. It tuft to mt Ont-A-Day (brand) Multipit IVfeanb Capsules, Ik# kind that
l—ddifdwnrk
ONE 1*1 DAY
WLTtKC V1TMHR WSBLts
Ml IMOtATORIB. MC
ljo te izgube.
Nekega dne pride Katinka po-setit Jakoba in ga vpraša vsa žalostna, če se ni naveličal ječe.
Jakob odgovori:,“Nič se nisem naveličal te ječe, ker bo trpela le malo časa; ampak bojim se veliko hujše joče, katera bi me Utegnila 'doiti, kakor me straši naš sodnik, dasi dobro ve, da sem nedolžen. Pa ljuba moja Katinka, ti si mi veliko pripomogla v tako nesrečo, da bom moral trfldti v strašnih ječah veliko let. Zakaj si mi prigovarjala v ženitev? Ko bi si bila ti izvolila drugega ženina, bi bil jaz lepo brez strahu živel pri vas, nihče bi me ne bil nadlegoval, ker bi jaz nikomur ne bil nič prizadejal. Nevoščljivost zavoljo ženitve me je pripravila v take bridkosti, da bi bilo zame boljše, ako bi me bila v snegu pustila."
Od dneva do dneva pričakuje Jakob svoje obsodbe iz Petrograda, radoveden, kolika kazen mu bo odmerjena. Ravno ob mesecu pride do sodnika povelje, da Jakobu obsodbo naznani in ga pošlje brez odloga v določeni kraj. Sodnik pokliče Jakoba predse in mu naznani, da je ve likksodnija v Petrogradu poslala nje'govo obsodbo, katera se glasi takole:
“Jakob P-, prepričan hudodelstva. požiganja, kar so tri priče s prisego potrdile, in ker je zraven trdovraten, da noče jpoznati svoje pregrehe, ampak trdno taji in se nedolžnega dela, je obsojen za ves čas svojega življenja, to je do smrti, v hudo ječo, katero bo moral prestati v rudniku blizu mesta Irkutsk v deželi Sibiriji.
Ko zasliši Jakob svojo hudo obsodbo, ga spreleti groza; obhaja ga grozna žalost in smrtna bridkost. “Oh, preveč je to, prevelika je kazen, ker sem v tej reči čisto nedolžen 1” Pa hitro se zbrihta in reče; “Naj se zgodi volja božja! Brez volje nebeškega Očeta se ne zgodi nič in po božjem pripuščenju sem tako zelo obsojen. »Čeravno, sem
----ig.'S
hodnih!
ZADRUŽNI KONGRES. —
V Ljubljani pripravljajo komunisti tudi zadružni kongres za vse slovensko zadružništvo. Tam pravijo, da bodo ustanovili novo zadružno zvezo, ki da bo ustrezala novemu času. Ta bo seveda pod strogo kontrolo komunistične partije in države. Vse radi velike svobode, ki sedaj vlada (na papirju) v srečni Jugoslaviji.
VSE ZAVAROVANJE V DRŽAVNIH ROKAH. — Jugoslovanski finančni minister je objavil uredbo, po kateri morajo vsa domača izvozna in uvozna podjetja zavarovati svoje blago pri jugoslovanski državni zavarovalnici. V primeru, da je potreba zavarovanje prevoza skleniti s kako tujo zavarovalno družbo, je to mogoče storiti le preko jugoslovanske, državne zavarovalne ustanove po predhodni odobritvi finančnega ministrstva. — Vse država! Kmalu bo moral “tovariš" imeti dovolje-nje, da bo smel še kihniti.
IZVOZ IZ_ JUGOSLAVIJE. __Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino je meseca februarja dšjal izjave, kaj bo vse Jugoslavija izvažala leta 1947.
,_________je Jugoslavija n
strojev', če hoče dvigniti doma industrijo. — Kje bo dobil denar, da bo. importira) te stroje in da bo importiral tudi druge surovine, minister ni povedal. S tistimi stvarmi, ki jih je naštel, da jih more izvažati, ne bo plačal niti bombaža, ki ga mora Jugoslavija uvažati.
TRGOVINSKE POGODBE. — 24. decembra je bil podpisan sporazum med Ogrsko in Jugoslavijo o izmenjavi blaga in medsebojnih plačilih, že prej je bila sklenjena trgovinska pogodba s Češko ih Poljsko. Vse bo seveda odvisno od tega, če bo mogoče kaj prodati. Eden glavnih izvoznih predmetov stare Jugoslavije je bilo žito. Pri sijajnem gospodarstvu titovcev sedaj tega še za doma manjka ■o-
lW_____________ ________kom de
bo nfeznan«, da so mnogi križi čez noč bili uničeni, oskrunjeni, požgani itd. Kdo je "znamenje,” ki se mu bo nasprotovalo,” uničeval? Tisto ne bo težko odgovoriti. Brez dvoma so bili organizirani ljudje, ki so čez šest let pričeli s himno “tovariša” Bora:
^FUTURE

U.S.
SAVINGS
BONDS
jMrnpn
Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(62)
MALI OGLASI
Razpnite čez ves svet vešala! Naš bog so; rop, požig, umor! Divjajte!
Kri je zakričala!
Glavo je dvignil v nas upor. .. V temelje, oboke — bombe, ek-razit,
Hura! Rudečipionirji!
Skozi slavoloke novi svet zgradite!
Razno s Hubbarda
(Nadaljevanje » l •tranl)
Pri Martin Smithu, to so naši novi sosedje, ki so se prise* lili sem iz Pennsylvanije, so postavili veliko novo garaž o. in s tem precej povečali svoje poslopje. To so jako pridni in delavni ljudje.
goslavija izvazaia lem iao. Madisonska banka je tudi že Naštel je alkoholne pijače, kožu- dogotavljena in vse kar naj* i •	•	jAnnšn Krvi-j tnruluitin mouncft ure lena.
Naštel je aiKonoine pijače,	—	-	.
hovino, sadje, izdelke domače bolj moderno mogoče urejena.
obrti, les ih rudnine. Načrt ima Pravijo, da je vse tako lepo z
'	.	V	1. _ v •	_ ■	rl rt na
baje, da omeje domačo uporabo bakra, svinca, cinka premoga in lesa, da bo več za izvoz. Poseb-
nedolžen v tem, česar me tožijo, morebiti sem si pa s kako drugo pregreho nakopal tolilco kazen. Bom že prestal, saj ne bo trpelo vekomaj; večkrat sem že sli-ša, da noben jetnik v Sibiriji ne živi dolgo, tedaj tudi jaz ne bom. Zakaj jetniki v Sibiriji grozno veliko trpijo; ponoči in podnevi morajo rudo kopati in jo na dan spravljati, živeža pa dobivajo le slabega in malo. U-pam, da bom lahko s svojim trpljenjem poplačal dolg, ki sem ga storil Bogu.”
(Dalje prihodnjič)
Stanovanje »četa
Vojni veteran z ženo in enim otrokom iščeta 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče GL 3079 kadarkoli.
-(60)
žicami prepreženo, da ne mo* re nihče blizu, okna so pa tudi taka, da se jih ne more zdrobit. Pri oknih so nekake skledice in kar tja notri položite denar, ki ga mčslite naložiti, pa se tisto zasuče in že ga ni več. Tako je vse avtomatično, da kaj takega še nisem videl v svojem življenju. Kdor ima kaj cvenka, naj ga kar prinese sem spravit. V tej banki je zaposlena tudi brhka Kerinova hčerka, ki se jako postavi v tako lepem bančnem uradu. — Za par tednov je bil na počitnicah tudi naš Eddie, ki je prišel iz Columbusa, kjer pohaja na Ohio State univerzo.
Ker se že bliža velika noč,
Nekako istočasno, ko so “tovariši” po Sloveniji delili letake, naj v času Hitlerjevega napada vojaki vržejo orožje stran in se nikar ne bojujejo za imperialiste, (takrat sta bila druga Hitler in Stalin še v “zakonski" zvozi) je v poročilu ljubljanskega Slovenca z dnem 18. januarja 1941 tale notica:
“Preteklo noč so dosedaj Se neznani zločinci izvršili v Komenskega ulici grozen zločin. Blizu mijsta čez Koprivnico stoji znamenje, postavljeno v spomin na strašno kugo v Celju. V kapelici je visel križ. Podivjan-ci so sneli iz kapelice križ, razbili razpeto, nato pa vse skupaj odnesli na bližnji plot, na kapelico pa so napisali: “Dol s farji, živijo S. S. S. R.” Slični napisi so se pojavili to noč tudi v mestu na raznih plotovih in zidovih." ... ta dejanja, ki ne kažejo samo pomanjkanje srčne kulture, ampak popolno podivjanost, da jih bodo ljudje spoznali in tudi spoznali, kaj je našim slovenskim komunistom prvo načelo: Proč z Bogom in z vsem kar je nam sveto.”
Par išče stanovanje
Mlad zakonski par bi rad dobil 2 ali 3 sobe v najem v okolici St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče MI 4180 kadar hoče. —(58)
RADIAL DRILL OPERATORS PRESS BRAKE OPERATORS 45 ur na teden Plača od ure
LEWIS WELDING & ENG. CO. No. 1 Interstate St. Bedford, O.
(61)
MALI OGLASI
Furnezi
Novi fnmeU za premog, olja.
gorka vode *U pero. Resetting *13 - OlMenJe 16 premenjamo stare na olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0497 Govorimo slovensko
Prodam radi odhoda
Ker sem še namenil za stalno odpotovati v Florido, prodam tukaj vse posestvo na 4464 W. 130. St. (West Park). Sta dve hiši, ena je za 4 družine, v eni je gostilna in stanovanje 7 sob. D-5 licenca. Nahaja se 400 čevljev od železniške proge. Vedno velik promet. Prodam vse skupaj ali posamezno. Zglasite se ali pokličite CLeanvater 9879.
Frank Jurca
(59)
Za gospodinjo
Starejša ženska bi šla za gospodinjo k dobremu gospodarju brez otrok; razume se tudi na delo na vrtu. Naslov dobite uradu tega lista. —(58)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogtl St. Clair Ava. te E. S8th
Velikonočna prodaja
Moški vsevolneni slip-over jopiči $1.25 T-srajce 25c do 91c.
Moške in deške Juveniles.
Moški vse volneni ski-jopiči $2.00. Ženske vse volnene bluze 89c do $1.19.
Ženske vse volnene cardigans $1.40 do $£50.	> « dki 4l*l
Tudi mnogo drugih jopičev za vso družbo.
zato želim vsem čitateljem Hubbardskih novic vesele praz-
Vas moči glavobol?
Nabavite il najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV
Mandtl Drug
Lodi MandM, Ph. Ph. C.
Odprto dnevno 8 do 3 pop.
V soboto 8 do 4 pop. Razprodaja v 2. nadstropju
Stone Knitting Mills Co.
7900 Stanton Ave.
2 bloka severno od Woodland Ave blizu 79. St.
nike in veliko pirhov. Bbg vas
Živi na rlr»V»ro nntif.ft.
pa dobra potiea.
Frank Leskovic.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Clentaae lfc Oble
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldna do lO.hvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
Dvorana za bankete
Se oddaja za ohcetš in pleB.
K. P. Hall
1624 E. 65. St

- CTBHggA DOMOVINA, MAftCtt 24, 1947
LETO STRAHOTE 1793
VICTOR HUGO
Kakšno ponižanje zanjo! Medtem ko se je bil mož najbolj za-korenelih predsodkov in fevdalnega tlačenja, nahitro izpreobr-njen, povrnil med človeštvo, pa so možje, ki so oznanjali človečnost, svobodo in dostojno življenje, vztrajali v krvavi tradiciji bratoubijalstva!
Božanska postava odpuščanja, samopremagovan j a, odre šitve, žrtve, naj bi bila sveta branilcem zmote, vojakom resnice pa ne?
Ali naj nas naš nasprotnik prekosi v velikodušnosti? Ali naj se damo od njega na ta način premagati? Da se kot zmagovalci izkažemo kot slabejše, da svojo zmago zapečatimo z umorom, da se nam bo očitalo, da so na strani monarhije tisti, ki rešujejo otroke smrti, na strani republikancev pa tisti, ki ubijajo starce!?
Veliki vojščak, mogočni starec, razorožen junak, ki ga niso ujeli, ampak se je sam izročil republikancem, naj zdaj svoje plemenito dejanje plača z življenjem pa stopi na šafot, v večno sramoto svojim krvnikom!? V njegovi, Gauvainovi navzočnosti ! In on, ki bi to kot poveljnik mogel preprečiti, naj se v to zadevo ne vtika! Ali ne bi to pomenilo biti sokriv tako podlega dejanja?
Res da je bil on sam izjavil, da Lantenac ne zasluži milosti in da ga bo predal Cimourdainu. Bil je Cimourdainu dolžan njegovo glavo in mu jo je zdaj izročil. Toda ali je to bila zdaj še tista glava? Doslej je Gauvain poznal Lantenaca kot fanatičnega po-MMika	to ttotoatw,
kot neusmiljenega ubijalca ujetnikov, kot neizprosnega krvolo-čneža, ki ni zaslužil drugega kot smrt. Toda zdaj se je bil poja-
vil drug Lantenac — velikodušen junak in človek. To ni bil več hladnokrven morilec,' ampak vitez najčistejšega kova.
Ali naj se da od njega v plemenitosti prekositi?
In še nekaj se je bilo v Gau-vainovem srcu oglasilo: rodbina! Kri, ki se je imela preliti, ali ni to bila njegova lastna kri? Gau-vainov stari oče je bil umrl, toda njegov stari stric je še živel in ta je bil marquis Lantenac. Ali se je republikanski red ustanovil za to, da se zadušijo čuv-stva( ki vežejo človeka na rodovino? Ali ne izvira patriotizem, ki ga je revolucija postavila na prvo mesto, iz ljubezni in privezanosti človeka na družino? Ali ni bil zato Gauvain dolžan rešiti svojega praujca? .
Toda — kaj pa Francja?
Zdaj se je postavilo vprašanje čisto drugače. Francija je bila ogrožena. Nemčija je bila prekoračila Reno, Italija Alpe, špa-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Avč. in E. 62 St.. Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, d očim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St; vhod samo na E. 62 St
Urad je odprt od 9:30 zj. do 8. zv. Tel: EN 5013
čno samopremagovanje in globoko nesebičnost. Sredi najbolj strašne državljanske vojne, ki ni poznala nobenega usmiljenja, je izpričal, da nad vprašanjem kraljevine ali republike stoji večna zahteva človečnosti, da so močni dolžni ščititi slabejšega.
Za to idejo je Lantenac žrtvoval samega sebe. Dal se je ujeti, da reši tri kmetske otročiče, ki niso nič pomenih v borbi, ki je bil posvetil svoje življenje. On, rojalist, ki je hotel vzpostaviti kralja, tisočpet-stoletno moarhijo, staročastit-ljiv red, se je zaradi treh pri-tepenčkov vrnil v grad, ne meneč se za to, da bodo republikanci ujeli in z vedno onemogočili njegovo borbo za prestol, vero in stare tradicije, ki so mu bile največje svetinje. Taka žrtev je bila v resnici herojsko. Ne, s takim možem se ne sme postopati kakor z ddyjo živaljo! -S tem svojim požrtvovalnim činom je bil Lantenac odkupil in sam sebi podpisal pomiloščenje. Bile je dolžnost ga rešiti!
Drug glas pa je dejal: Dobro. Le reši ga, Angleži ti bodo hvaležni. Se) sam uskoči k sovražniku! Reši Lantenaca in izdaj domovino!
Gauvain se je stresel. Kaj je bilo prav: eno ali drugo? Pamet je govorila tako, čuv-
Ali pa je bil res tako velik? Marquis je bil otroke rešil smrti. Toda on sam jih je bil izročil pogubi. Saj je bil Imanus le mar-quisovo orodje. Lahko se reče, da je marquis bil požigalec in ubijalec. V zadnjem hipu ga je klic matere spomnil, da je to, kar je bil odredil, zločin in je svoj lasten zločin preprečil.
Kljub temu se ni dalo tajiti,
nija Pireneje, na morju pa je stva pa ravnojiasprotno. JCaj gospodarila Anglija. In tu je mož, ki je ponujal Angliji rpko, da se izkrca s krova svojih ladij na francoska tla: marquis Lantenac. Po treh letih divje gonje so ga bili končno ujeli. Roka resolucije je bila izdajalca zagrabila in zdaj je čakal smrti v ječi, ki so jo bili zgradili njegovi lastni pradedje za svoje tlačane.
Mož, ki je hotel predati svojo domovino, se je bil ujel v svoji lastni hiši. To je bila očitno roka božja. V celi Vandeji, ki ima toliko rok je bil marquis edina glava; če ta glava pade, je konec državljanske vojske, konec preli-vania francoske krvi po Franco-zin.
kateri so tako sladko počivali, je bila pila kri njihovih drogov. Zdaj je bilo vse končano, kri je bila izplaknjena, sablje obrisane, mrtveci so bili mrtvi, živi pa so se udajali smrti podobnemu globokemu spancu. Taka je vojska .
Ko je Gauvain vstopil, so se tisti, ki so samo dremali, med njimi poveljnik straže, vzdignili s tal. Gauvain je pomignil komandantu in pokazal na
vrata v ječo. "Odprite,” je u-kazal. Podčastnik je odklenil, odrinil zapah in vrata odprl.
Gauvain je stopil v ječo.
yrata za njim zo se zaprta. Fevdalec govori republikancu (Dalje prihodnjič) --------------o-------
—Premog so vporabljali Kitajci že davno prej, kot je bil isti znan zapadnemu svetu, kateremu je o tem povedal šele Marco Polo leta 1275.
Imenik raznih društev
KLUB “UUBUJANA” EUCLID. OHIO
Predsednik George Nagode, podpredsednik	Ludwig	Prosen,	tajnik
John Barkovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438. blagajnik Frank Segu-lin. zapisnikarica Lojzka Derdich. Nadzorni odbor: John Robioh. Frank Derdich in	Antonija	Svetek.	Kuharica Mary	Segulin.	Seje se	vršijo
vsak zadnii	torek v	mesecu	v SDD
na Recher Ave.
PODRUŽNIC* ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert. 19303 Shawnee Ave.: podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Mary Unetič, 933 E. 309th St., Euclid, O.; blagajničarka Frances Medved; zapisnikarica Mary Stutek, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Gerčman ln Mary Gregory. Seje se vrte vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
kvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanlch, 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel Puhtotnlk, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v meaecu v sobi St. 3 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni at ment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo ln 35. v meaecu v dvorani zvečer ob 0:00. Od 30. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati popke]. V društvo se sprejemalo novi člani ln članice od 1( do 00 leta ln ze Jim nudi pet vrst zavarovalnine od 1350 do 15,000. Bolniška podpora znaša 57. ln 514.00 na teden. V društvo ze sprejemajo tudi otrool od rojstva do 10. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto ln ravna naj se po pravilih Jednote.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice:
naj izbere? Dolžnost! Toda ""0^“^. kaj je v tem slučaju njegova seje se vrte vsak 2. torek v mesecu v dolžnost?	. Stmnsto.eeM.
Med tem je bila ura odbila društvo sv. vida. št. 25 KSKJ
In tega moža naj Gauvain osvobodi? že drugega dne bi zopet zagorele vasi v plamenih, bi se pobijali ranjenci in streljale žene! Marquisa osvoboditi, bi pomenilo Francijo izročti pogubi.
Toda njegov plemeniti čin!? katerega so stali vozniki, ki so
dvanajsto in prvo uro po po-polnoči.
Ne da bi bil opazil, se je bil Gauvain čisto približal raz-trelini.
Ogenj je počasi ugašal. Zdajci se je visoka planota nad gradičem v odpevu plal-menov razločno videla, zdajci je, kadar jo je zkril dim, tonila v temi. Mehanično je Gauvain sledil temu izginjanju dima v ndkako »Učilo borbi v
rivxifrjjayi An&L nj iijvTrr own
Naenkrat! sta se vzdignila dva stolpa dima in prasketajoč pramen ognja je jako razsvetlil vrh planote, na katerem so se prikazali v rdečkastem svitu obrisi lojtrnic. Gauvain se je zagledal. Zdelo se mu je, da je ta voz, okoli
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponl-
popoldne v SND na 50. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 00 let starosti. Bolniški asesment 65 centov ha mesec ln plačuje r.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
društvo sv. Jožefa št. mo kskj
Duhovni vodja Rev! Julius slapšak, predsednik Joeeph Kenlk, podpredsednik John E. Mauer, tajnik John J. Kaplan. 9108 nlon Ave.; zapisnikar ln D. tajnik John Zlmerman. blagajnik Mathew Zupančič. Nadzorni odbor: John Nose. Math. Zakrajšek ln John Peskar, ta SND na 80. cesti: Math Zakrajšek ln John ePksar; za SND v Maple Hgts: Chas. Hočevar to L. Zupančič; za Skupna društva fare zv. Lovrence: Dom. Blatnik to Frank Hrovat. Društveni zdravniki: Dr. Anthony J. Perko, Dr. JMm Fohn ln Dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 00 leta to Je na dobri finančni podlagi. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 url popoldne SND no 80. cesti.
Letos bo nate društvo praznovalo 35 letnico, imamo tudi močno blagajno. Newburtanl pristopite k našemu društvu ln ne bo vam tal.
Glencoe Ave.. tel. KE 6433; blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank Vidmesek ln Jack Janc. Seje se vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačete svoj asesment ali Da 24. to 25. v mesecu v spodnji dvorani.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 83 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Cor-dan, 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzdmiki: LouJs Shuster. Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach In Joseph Krai. Zastopnika za SND na 80. cesti Andrej Slak ln Frank Marinčič, za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman to dr. John Folin. Društvo Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni

1 •
bili razhajali, isti voz, ki ga je bil nekoliko ur preje ob zatonu solnca videl na obzorju skozi Guchapov doljinogled. - Na yozu so bili možje, ki so zlagali z njega nekaj težkega; se-mintja je zažvenketalo kakor železo; ralzločno se je /videlo nekaj odru podobnega. Dva moža sta stopila z voza in položila na zemljo zaboj, ki je
da je le storil nekaj velikega in imel triaglato obliko. Ogenj
lepega za te divje čase. Pokazal je junaško požrtvovalnost, stoi-
-AND THE WORST IS M TO COME —in najhojše šele pride
je ugasnil in vse se je zagrnilo zopet v temo. Zdaj so se prižgale svetilke in na planoti je gomazela nerazločna gruča ljudi. Glasovi so klicali, toda besede se niso razumele. Se-mintja se je čul udarec na les ali pa je zazvenelo kakor če se kleplje kosa. Ura je bila dve.
Počasi kakor človek, ki se obotavlja, je Gauvain stopal proti razstrelim. Ko je bil že blizu, ga je straža spoznala po zlatih -našivih na plašču in je prdzentiraia puško. Guavain je stopil v pritlično dvorano, ki je bila izpremenjena ž stražnico. S svoda je visela svetilka, ki je razsvetljevala prostor vsaj toliko, da se ni bilo treba izpodtikati nad vojaki, ki so spali na kupih slame.
Malo ur preje so se bili tu še bojevali, zdaj so pa mimo spali ko otroci. Svinec in železo je ležalo na tleh, za silo pomedeno s/kupaj; marsikdo pa se ni zmenil, kajti bili so silno utrujeni. To je bil prostor strahote, v katerem so kot napadalci rjuli, šklepetali z zobmi in ubijali; tu so tudi umirala. Na kamnitih ploščah, kjer so sedaj brezskrbno spali, so njihovi tovariši v mukah izdihali dušo. Slama, na
bi bil človek brez jezika, to bi bil narod brez /
TISKA
, Z jezikom govori človelc — s tiskom govori ves narod, ves svet Brez tiska bi postal svet mutast.
. :^ii
SLOVENSKI H_______
40 dvignili slovenski knjižetvniki ih pisatelji e pomočjo tiika. Vet njegov kul torni dvig, vet preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk jo torej velevaina stvar ta vsakega človeka.
AMERIŠKI SLOVENCI
bomo narodno zavedni toliko časa, dokler bomo imeli med seboj lasten slovenski tisk. Zato podpirajmo in vzdržujmo tvoj slovenski tisk, dokler ge imamo 1
"NOVI SVET”
je nejzanimivejii slovenski list v Ameriki. Prmaia poučne članke, poljudne novele in povesti in poleg vsega tudi objavlja zgodovino ameriških Slovencev. Ce kak list, tedaj zasluži “NOVI SVET” vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod.
* ' .
Stane letno za Zdr. dr. $3 za inozemstvo $3.80. Naroča se ne naslovu:
“NOVI SVET’
1849 West Cermak Rd.	Chicago 8, DL
mn
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1947
Stane s poštnino
50 CENTOV '
Za Ameriko in stari kraj ty
Zelo informativna ln praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka.
Naročite jo dokler je v zalogi 1
Naročnino pošljite v Money Ordru, čeku ali v gotovini
na naalov:
BARAGOVA PRATIKA
1849 WEST CERMAK ROADr-CBICAGO 8, ILLINOIS
DRUŠTVO SV. BIARIJE MAGDALENE, ŠT. 183 KSKJ.
Sprejema članice od 18 do 60. leta. Nudi najnovejte smrtntaske certlfUtat* od 8250 do >5.000; bolniška podpora je
sss
pa do 16. leta. Odbor za leto 1947 je Bledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preda Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerc* Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak. Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica to aastavonošinja Frances Kasunlč; zastopnici ta skupna društva fare sv. Vida Johana KraU to Marjanca Ku. har; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki; M. P. Oman. Angeline De-Jak-ODonnel, J. M Seliškar. J. F. Seliškar. A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme to C. O. Opaskar ta dr. F. J. Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek to vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 71 St.; podpredsednik Frank Česnik; tajnik ln blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Virant In Andrew Champa. Podružnl-ca zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v 8ND, soba St. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Mater ol, 1172 Norwood Rd., blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki: Primož Kogoj, Steve Markolia. John Urenk; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; duhovni vodja Rev. Victor Tomc; častni predsednik Anton Grdina; nredsednlk Matt Intihar, podpredsednik Jakob Resnik, tajnik Frank Hochevar. 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač; nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Mike Anžlta; maršal Frank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja. aprila, julija ta oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje ln mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najav. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 168 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Fena, 444 K 152 St., tel. KE 7131; botal&a tajnica Frances Leskovec, 18516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajni. Oerka Mary Jerklch; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainlger to Dorothy Grili. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Carl Rotter, dr. Louis Perme to dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vltus Hribar, duhovni vodja Rev. Celesnlk. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v latenskem domu na Holmes Ave.
se pobira pred «Jp. Pjw
............. .......'v
venskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leto za zavarovalnino od 5250 do 51000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od 5250 do 55,000 to do 52.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI
St. 5 sdz
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štete, tajnik Matt Debevec, 1110 E. 72 St.. EN 8254, blagajnik Thomas Kralč, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štete ta Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT 18 SDZ
Predsednik jo«ph Kalčlč. podpret sednlk Prank Marolt; tajnik Prank Merbar. 1031 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic Frances Basler to Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND to za konferenco prank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl uradu SDZ.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 34 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jen. nle Milavec. 4446 E. 158 St., zapisnikarica Mary PUlpovich, blagajničarka Ranees Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca. Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škur ta dr. J. Folin. Seje, se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer y Korenskem narodnem domu na E. 80 St.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lookrear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Prank Bavec, 1087 E. 86th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik Jobn J. Leskovec, 13718 Darley Ave.; nadzorniki: Jobn Lokar, John Pianeckl to John Mlakar; zastopnik za klub SND John Žnidaršič, sa BANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba K. 4 staro-poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta a proato pristopnino to zdravniško preiskavo. Društvo plačuje <200 smrtntae to $7.80 na teden bolniške podpore. Asesment Je 51.00 mesečno. Za sprejem ali pregled no-vih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike._______________
DRUŠTVO SV. ANTONA FADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joeeph Meglich, podpredsednik John Hrovat si. finančni to bolniški tajnik Jobn Hrovat ml- 31601 Ivan Ave.; blagajnik ln aplsnlkzr Frank A. Turek: nadzorniki; George Turek, Joeeph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo Aoruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi it 3 nore kit sr. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. g SMZ Predsednik Omrles Benevo!, 821 Alhambra Rd: podpredsednik John 1 Lukane. t&Jnik Martin Valetlch, 15331
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1840 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; gl. boratu ar Frank Martlch, 15416 Macau-ley Ave., teL IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15815 School Ave.. tel. POtomac 8934; fin. tajnik Frank Trepal, Jr.. 894 E. 232 St., IV 7281; blagajnik Joe Turk; nadzorniki; Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe. Jr.: konduktorja: Frank Nagode in Anton Arh; stražnika Mike Anžlta in Lovrenc Povše; zdravnik dr. Carl G. Opaskar, Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani,______________
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Loula Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph Zupančič, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor: Fred Krečič, Anton Glavan. Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko, j Seja vsako četrto nedeljo v 1 11	"	“

Predsednica	.
predsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St, Tel. HEnderson 6933: druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Piki, odbornice: Mary Stall; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Prances Baraga; rediteljica Prances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik in Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
CABNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Josephine 8twan; Lieut. Commander Ctiristine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chaplin Mary Tekaucic; Recording and Sick Benefit Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Z Igman; Mistress at Anns Mary Mahne; Picket Mary Petschauer. Auditor: Prances Tavčar, Jean R Paik. Uršula Unetič. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection is held on meeting night at 7:00 P. M. and the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5:00 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St.. EN 4758 when becoming ill.
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠRIH BORŠTNARJEV
Uradniki; Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Prank Perme Sr., podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-zaplsnikar P. Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Prank Škerl, Ludwig Marolt; spre-vodltelja Louis Erste, Prank Žnidaršič, in oskrbnik pri pogrebih Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako dtvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-Doldne v novi šoli.
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svflgel, tajnica Frances Ponikvar. 450 E- 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur in Mary Pojnich. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Krai ta. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO KRANJ
Predsednik Math Kem, podpredsednik Joseph Drototiich, tajnik Prank Štefe. 852 E. 73 St.; blagajnik Frank Fende. zapisnikar Frank Swegel. Nadzorniki: Joseph Kne. Joseph Drobnlch to Anton Sajovic. 2Sdravnlkl: dr. F. J. Kem. dr. Rotter to dr. Anthony Skur. Seje ee vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 avečer v SND na St. Clatr Avo.