4
Poštnina plačana ▼ gotovini.
-M Leto LXI. ftev. 1«.
0 LiDblfanl. v sredo 11 Junija 19Z8.
tena Din r
Izhaja -vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike« —^ Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 230 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
*  «c5k>venaki Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Nevtralna vlada generala Pere Živkovića?
V Beogradu mrzlično iščejo izhoda iz nesrečne situacije - Senzacijonalne informacije „Politike" o rešitvi krize - Avdijenca pašićevskega voditelja - Jasne Pribičeviceve izjave o stališču KDK
— Beograd, 27. junija. Konference in posvetovanja so se tudi danes dopoldne nadaljevala na vse strani. V vladnem predsedstvu je z. Vukičevič ves dopoldan konferiral z radikalskimi ministri, Ljuba Davidović pa je imel z demokratskem klubu konferenco z demokratskimi ministri in prvaki. Na vprašanje novinarjev so udeleženci obeh konferenc izjavljali da za danes in jutri ni pričakovati demisije, pač pa bodo nastopile izpremembe. čim se vrne krali s svečanosti na Ceni.
Današnji listi obširno razpravljajo^ o situaciji in navajajo razne kombinacije za bodočo vlado. Današnja »Politika« celo zatrjuje, da bi moglo že tekom današnjega dne priti do ostavke celokupne vlade ter zatrjuje da je nova kombinacija že pripravljena. Po tej kombinaciji bi se sestavil novo vlado
General Pera Živfcović
komandant kraljeve garde. V vladi bi bili zastopani radikali okrog glavnega odbora, demokrati in KDK in morda muslimani. Ta vlada bi morala po informacijah »Politike« sprejeti v Narodni skupščini nertunske konvencije, takoj nato pa bi bila skupščina razpuščena in razpisane nove volitve. »Politika« smatra, da bi bila vilada pod vodstvom generala Živkovića najboljša garancija za to, da bi bile volitve svobodne. Zato so po informacijah »Politike« nekateri krogi mnenja, da bodo na to kombinacijo pristaJe vse v poštev prihajajoče skupine ter da bi bila kriza vlade lahko rešena že danes. V tei zvezi se tolmači tudi dejstvo da kralj ni odpotoval že snoči odnosno danes zjutraj, kakor je bilo prvotno najavljeno, marveč je ostal še v Beogradu in odpotuje šele jutri.
Aca Stanojević za nevtralno vlado
Mnogo komentarjev je vzbudila današnja dopoldanska avdijenca bivšega predsednika radikalskega kluba in znanega pristaša pašičevcev Ilje Miha j 1 o v i ć a. Mihajlović je bil na dvoru od 11. do 12. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bil v avdijenci namesto Acc Stanojevića, ki je resno obolel. Aca Stanojević je za to, da sedanja vlada nemudoma demisijonira ter da pride do sestave nevtralne vlade, ki bi pomirila duhove in izvedla nove volitve. To stališče je zastopal po informacijah iz teh krogov Uja Mihajlović v svoji današnji avdijenci in s tem nekako dal pristanek onega dela radikalne stranke, ki prihaja v poštev pri sestavi take vlade.
Avdijenca dr. Marinkovića
Takoj za Mihajlovićem je bil sprejet v avdijenco zunanji minister dr. Marinković. Četudi v demokratskih krogih zatrjujejo, da je bila njegova avdijenca zgolj resornega značaja, vlada splošno prepričanje, da je šlo za stališče demokratov h kombinaciji s Pero Zivkoćem. Podrobnosti trenutno ni bilo mogoče doznati.
V koliko odgovarjajo vse te kombinacije dejanskemu položaju, se trenutno ne da ugotoviti. Vsekakor pa je evidentno, da se na vseh straneh mrzlično išče izhoda iz situacije in nihče danes ne dvomi več o tem, da so Vukičević - Koroščevemu režimu ure štete.
Odmev Pribičevićevih izjav
— Beograd, 27. junija.. V vseh poli« tičnih krogih so danes živahno komen* tirali včerajšnjo izjavo predsednika KDK Svetozarja Pribičevića, ki jo je podal o svoji včerajšnji avdijenci in v kateri je jasno obeležil stališče, ki ga zavzema KDK. V svoji izjavi je nagla* sil, da je nadaljevanje dela s sedanjo okrvavljeno Narodno skupščino abso* lutao nemogoče in da je radi tega ne* obhodno potreben razpust skupščine in razpis novih volitev. Volitve naj bi iz* veclla vlada — vseeno pod čigavim predsedstvom — samo da nudi garan* cije, da bodo volitve v resnici svobod* ne. V svojih nadaljnih izvajanjih je Pri* bičevič naglasi!, da se morajo merodaj* ni krogi zavedati, da je nastopila kri* za edinstvo in da te krize ni mogoče rešiti z malimi, navadnimi, drobnimi
parlamentarnimi sredstvi, spletkami in intrigami, marveč da je za to potreben preokret duhov v Srbiji in globlje poj* movanje dogodkov, ki so nastopili. —• Svojo izjavo je Pribičevič zaključil z ugotovitvijo, da KDK ni stavila nika* kih ultimativnih zahtev, marveč mirno čaka na odločitve merodajnih činite* ljev. KDK je obrazložila situacijo in razpoloženje naroda, povdarja pa, da je mnogo ekstremnih elementov, ki bi želeli, da se s strani Beograda ne stori ničesar, da bi bili potem prečanski kro* gi primorani, da se odloČijo za najradi* kalne j še korake.
Ekstremni režimski krogi progla* šajo to izjavo za prikrito grožnjo in skušajo Pribičeviča naslikati kot huj* skača, ki ščuva k plemenskemu raz* doru. Z vsemi sredstvi so zlasti vu* kičevci in klerikalci na delu, da bi Pribičeviča kar najbolj diskreditirali.
DEMOKRATI V ZADREGI
Najbolj porazen vtis so napravile Pribičeviceve ugotovitve na demokrat* ske kroge, ki se zavedajo, da nosi de* mokratska stranka za današnji brez* upni položaj pred narodom največji
. del odgovornosti, ker se je Vukiče* I viče v režim vzdrževal na krmilu le s pomočjo demokratov. Dočim so i de* mokratski ministri i demokratski pr* vaki iz Srbije še včeraj dopoldne za* stopali mnenje, da mora sedanja vla* da nadaljevati delo v Narodni skup« ščini, je bilo popoldne opažati pri njih popoln preokret in po popoldanskih konferencah so zvečer tudi oni nagla* šali potrebo po takojšnji ostavki vla* de, ker je postalo jasno, da bi nada* ljevanje sedanjega režima in kur za lahko rodilo nedogledne posledice.
Pozornost vzbuja dejstvo, da so prvi priznali pravilnost stališča KDK muslimani, ki so tako demokrate, ka* kor radikale obvestil o svojem s#kle* pu, da zahtevajo takojšnji odstop ce* lokupne vlade.
Izjava g. Pribičeviča pa je pokopala tudi vse načrte režimovcev, da bi se na kakršenkoli način posrečilo prido* biti KDK za sodelovanje s sedanjo vladno kombinacijo. Pribičevič je v svoji izjavi vsako tako domnevo za« vrnil ter naglasil, da so take špekula* cije le en dokaz več, da ti krogi še danes ne pojmujejo resnosti krize.
Zakaj je propadlo londonsko posojilo
Uradno priznanje neuspeha. — Kako bodo pokrili izdatke, ki jih je vlada že naredila na račun posojila* — Pogoji bankirjev
— 'Beograd, 27. junija. Namestnik finančnega ministra dr. Spaho je izdal včeraj službeni komunike, v katerem izjavlja, da je emisija posojila odgođena do jeseni. Komunike se smatra v političnih krogih kot vladno priznanje, da je posojilo vsaj enkrat propadlo. Banke, ki bi dale posojilo, zahtevajo predvsem, da Narodna skupščina sprejme do 15. junija zakon o stabilizaciji dinarja in dobi vlada do istega termina zakonsko pooblastilo za najetje posojila. V sedanjih razmerah si je težko misliti, da bi se to moglo zgoditi, in je s tem vprašanje posojila postavljeno v megleno bodočnost. Mada pa je tem bolj v stiski, ker je na račun posojila napravila že razne izdatke, za katere nima kritja. Sicer pa se zatrjuje, da je posojilo    propadlo že prej, predno je
Stepan Radić bo kmalu okreval
— Beograd, 27. junija. Po današnjem dopoldanskem pregledu bolnikov je bil izdan sledeči zdravniški buletin:
Stepan Radić temperatura 37-4. žila 92, splošno stanje dobro, bolnik sedi v fotelju in ima velik apetit. Vse kaže, da je bolnik krizo prestal in se nahaja na potu rekon-valescence.
Dr. Pernar je prebil noč mirno, temperatura je normalna in je danes že lahko zapustil posteljo.
Ivan Gradnja se počuti dobro, rana se normalno celi. Če bo zdravljenje napredovalo v tem tempu, bodo lahko vsi trije ranjenci v treh do štirih tednih zapustili bolnico in odšli v domačo oskrbo.
Žalna svečanost na Dunaju
— Dunaj, 27. junija. Včeraj se je v cerkvi sv. Mihaela vršila zadušnica za pokojnima Pavlom Radićem in dr. Basaričkom, ki so jo priredili hrvatski dijaki dunajske univerze. Cerkev je bila polna občinstva. Poleg hrvatskih dijakov so se udeležili zadušnice tudi prečanski srbski dijaki. S svojo odsotnostjo se je odlikovalo samo naše poslaništvo, ki pa je poskrbelo za to, da je prišlo v cerkev čim večje število detektivov. Po zadušnici je bila odposlana v Zagreb so-žalna brzojavka. Spominsko svečanost na čast padlima prvakoma KDK pripravlja tudi  hrvatsko  delavsko  društvo >Prosvje^a<.
Ministri na potovanju
— Beograd, 27. junija. Danes zvečer in jutri zjutraj odpotujejo razun notranjega in zunanjega ministra vsi ostali ministri deloma na sokolski zlet v Skopi je, deloma pa na proslavo bitke na Ceru. Kralj odpotuje jutri zjutraj z avtomobilom na Cer. Z njim potujejo ministrski predsednik Vukičević in ministri dr. Adrič, Smonovič, Kujund-žič, Pera Markovič, Miovič in Grol. V Skop-Ije pa gresta ministra VujiČić in Stankovi6.
prišlo do krvavih dogodkov v Narodni skupščini. Zdi se, da tudi v inozemstvu presojajo sedanji režim samo kot začasni in da zato niso baš posebno vneti za sklepanje pogodb s sedanjim režimom.
— Madrid. 27. junija. >Libertadv poroča v neki vesti iz Newyorka, da se je jugoslo-venska vlada potem, ko so angleški, švicarski, norveški, švedski in nemški bankirji odklonili sodelovanje pri emitiranju posojila Jugoslaviji, obrnila na ameriške bankirje in sicer na Federal Reserve Bank, ki je istotako sprejela predlog o emitiranju posojila pod pogojem, da zanj jamči Banque de France. Zadnji dogodki v Beogradu so še ojacili težkoče za izvedbo nameravanega posojila.
Seja Oavidovićevega kluba
— Bograd, 27. junija. Danes dopoldne je imel demokratski poslanski klub pod predsedstvom Ljube Davidoviča krajšo sejo, na kateri je Ljuba Davidovič poročal o situaciji. Po seji so bili udeleženci napram ro-vinarjem precej rezervirani n so odkla ljali o situaciji vsako izjavo. Izjavili so le, da je klub med drugim sklenil izgati na volilce poseben proglas, v katerem bo obrazložil zadnje dogodke, pojasnil, zakaj je domokrat-ska stranka k vsemu temu doslej molčala in precigiral stališče stranke k vprašanju revizije ustave in glede odnošajev do precanskih pokrajin. Ta proglas ima predvsem namen prprečiti nadaljni razpad stranke v precanskih pokrajinah, faktično izginila.
Sušak žaluje
—Sušak, 27. junija. Včeraj dopoldne se je vršila svečana zadušnica za pokojnima poslancema Pavlom Radićem in dr Basaričkom. Po cerkvenem opravilu se je vršilo žalno zborovanje, na katerem sta govorila dr. Ivoševič v imenu SDS in Milan Banić v imenu HSS. Dr. Ivoševič je v svojem govoru naglasil, da je prečansko ljudstvo mnogo bolj sposobno, pošteno in iskreno nacijonalno, nego so ljudje, ki so se polastili vodstva države. Svoj govor je zaključil z izjavo, da ni več daleč čas, ko bo tudi v naši državi nastopila resnična svoboda in enakopravnost.
VIDOV DAN V ZAGREBU
— Zagrb, 27. junija. Kakor smo že poročali, je bila uvedena akcija, naj bi se letos v znak žalovanja opustilo vsako praznovanje Vidovega dne. Zagrebški trgovci so sklenili, da tudi trgovin ne bodo zaprli. Po nalogu velikega župana pa je sedaj policija odredila, da morajo biti trgovine v smislu tozadevnih predpisov v določenem Času zaprte.
Trasediia rešiteljev
0 Amundsenu in spremljevalcih ni sledu
Priprava novih pomožnih eksp edicij. — Brezupen položaj No-
bilovih tovarišev.
— Oslo, 26. junija. O Amundsenu in njegovih spremljevalcih še vedno ni nobenega sledu. V Oslu nameravajo organizirati rešilno ekspedicijo pod vodstvom polarnega raziskovalca Sverdru-pa. Norveška vlada je sklenila poslati na Spitzberge še 3 letala, ki bodo iskala Amuindsena. Na Spitzbergih divjajo viharji. Letala bodo startala šele po izboljšanju vremena. Čeprav je Nobile svojčas trdil, da je položaj ostalih ostalih skupin mnogo boljši kot njegov, se smatrajo te s&upine za izgubljene, zlasti supina dr. Mahngrena, čije rešitev je je skoro popolnoma izključena.
— Oslo, 27. junija. Danes ob 8.35 je poslal komandant parnika »Quest«, ki
ITALIJANSKE ČETE V ZADRU
— Split, 27. junija. Potniki iz Zadra pripovedujejo, da je bilo zadnje dni koncentriranih v Zadru mnogo italijanskih čet. Včeraj so prispeli trije novi bataljoni in sicer 1 bataljon bersaglerov, 1 bataljon alpinov in 1 baterija topništva. V luki je ukrcanih več torpiljark.
SODIŠČE NIMA KREDITA
— Gospič, 37. junija. Pri tukajšnjem sodišču je bilo za ta mesec razpisanih mnogo razprav. V zadnjem trenotku pa je moralo sodišče vse razprave odgoditi, ker nima dovoljnih kreditov za pričnine. Najbolj so pri tem prizadeti osumljenci, ki morajo v preiskovalnem zaporu čakati, da dobi sodišče denar, da lahko zopet raspiše razpravo.
Iz policijske kronike
Včeraj je policija aretirala več oseb in sicer dve radi vlačuganja, eno radi prepovedanega povratka, dve radi suma tavine in 1 radi ijgreda. Včeraj je bilo na policiji sploh zelo živahno. Poleg številnih areti-rancev je prispelo tudi več ovadb o tatvinah, nesrečah, pretepih in izgredih.
Tatvine koles se še vedno množe. Kolesarji so tako neprevidni, da puščajo kolesa sama in brez varstva na hodnikih ali pločnikih, v vežah in pred gostilnami, čeprav čitajo dan za dnem o tatvinah koles. Tudi včeraj je bilo odpeljano kolo izpred tovarne Samassa in sicer delavcu Bernardu Šetini. Kolo je bilo vredno 900 Din.
*
Včeraj je bila tudi izvršena serija tatvin. Tatovi kradejo vse, kar jim le pride pod roke. Včeraj opoldne je v cerkvi Sv. Petra cerkovnikova hčerka Marija Sešelj kakor običajno pospravjala v cerkvi, cerkvene ključe pa je obesila na vrata v zakristiji. Ko je hotela kasneje ključe vzeti s seboj, je opazila, da sta jih odnesla dva neznanca, ki sta se smukala po cerkvi. Cerkev je oškodovana za 400 Din. Eden obeh neznancev je bil star okoli 40. drugi okoli 20 let. — Dne 25. t. m. je bil Aliji Sinčič v vlaku in sicer v Ljubljani ukraden rjav površnik. Površnik je bil vreden 1500 Din.
*
Nedavno smo omenili, da v Ljubljani rastejo sladoledarji iz tal kakor gobe po dežju. Zato je umrljivo, da je med njimi velika konkurenca in da si drug drugemu grenijo kruh. Dogodi se včasih, da si sladoledarji skočijo v lase. Tudi včeraj dopoldne sta se v Stritarjevi ulici udarila sladoledarja France in Marjan. Najprvo sta se drug v drugega zaletela z »barko«, nato sta se pa še spopadla. Občinstvo, ki se je seveda nabralo v velikem številu, je irrelo velik xšpasr, kateremu pa je napra-\il konec stražnik, ki je oba pretepača razdvojil in ju zapisal. Prepir je baje izzval France, k: je prišel svojemu stanovskemu   tovarišu v zelje in mu odvzemal
sodeluje pri rešilni akti ji, brzojavno poročilo, da ostanka posadke generala Nobile ne bo mogoče rešiti prej kakor v treh ali štirih tednih. Vremenske prilike so se tako poslabšale, da je nov pristanek z letalom nemogoč. Posadka je preskrbljena z živili še za mesec dni. Strokovnjaki upajo, da bodo v tem času nastali v ledu širši kanali, ki bodo omogočili pristanek« vodmih letal. Le na ta način je upati, da bo mogoče spraviti na varno tudi ostalo posadko, ki io je Nobile prvi zapustil. O drugem delu posadke, ki jo je vihar odnesel skupno z zrakoplovom, še vedno ni nobenega sledu.
odjemalce.
*
Lep patron je pleskarski pomočnik France K. Ta je včeraj popival v Zzončevi gostilni v Rožni dolini in napravil 100 Din Z2pitka. Natakarici pa računa ni poravnal, marveč ji je zastavil lestvo. Drugega dne je natakarica zvedela, da tudi lestev ni njegova last in da si jo je samo izposodil. Sedaj išče podjetnega pleskarja policija, ki mu bo račun kolkovala.
Kolesarji so zadnje čase zelo neprevidni in brezobzirni. Saj ne mine skoraj dan, da se ne bi pripetil kak karambol ali večja nesreča. Te dni se je pripetila težka kolesarska nesreča v Florjanski ulici. Njena žrtev je postala 811etna postrežnica Marija Dane. Starka je hotela prekoračiti Florjan-sko ulico, v tem hipu pa je pridrvel neki kolesar in jo podrl na tla. Zdravnik dr. Majcen, ki je bil pozvan na pomoč, je ugo-
tovil, da si je starka zlomila ključnico in si pretresla možgane. Prepeljali so jo takoj v bolnico, dočim jo je brezobzirni kolesar popihal.
Predmestna zgodba
Ljubljana, 27. junija.
Koderjevo. poprej popolnola pozabljeno in skoraj zapuščeno predmestje Ljubljane, se zadnja leta prav lepo razvija in modernizira. Hišice in vi!e rasto iz tal kakor sobe po dežju in za:o je razumljivo, da je tudi življenje na Ko-deljevem prav živahno in pestro, kakor pač na-nesejo prilike.
Kodelevo ima svojo zgodovino, svoje doživljaje in peripetije. Med te spada nedvomno tudi neprijetna zgodba o posestniku Nacetu. Posestnik Nace ima naimreč na Kodeljevem svojo hišico, kos vrta in še več drugih prkiklin.
Lani je bil Nace se samec. Ni nam znano, ali je bil vdovec ali je bil. ij-umgkselc, kakor pravijo Ljubljančani. Samo toliko je znano, da se j« Nace lani kljub solidni starosti, štel je že 77 let, zaljubil.
Zaljubil? Da, prav zares! In sicer v neko SOletno brhko ženico. Sosedje, znanci in prijatelji so ga siceT svarili, toda saj veste, kako je, če se star panj vname. Nace je začutil v sebi mladeniško svežost in oženil se je, čeprav j« bilo med njim in med njegovo boljšo polovico več nego za štiri križe razlike.
Medene tedne sta zakonca preživela v slogi in miru. Nace je bil zadovoljen in da se svoji boLjši polovici še <fx>lj prikupi, je prepisal tudi svojo hišo in vse svoje imetje na njo. Toda to je bila usodepolna napada, ki se je maščevala nad njim. Nekega dne je namreč Nace na svojo žalost opazil, da so ženki tudi drugi všeč in da je večkrat ni domov. Nace je slutil, d anekaj ni v redu. Nekaj časa je trpel in molčal, ko se mu je pa zdelo, da gre žena le predaleč, se je razjezil. Od tega dne sta si bila zakonca v laseh. Toda kmalu se je pokazalo, da nosi žena hlače v hiši in da Nace pleše tako kakor gode ona. Podjetna ženica se zadnje tri mesece sploh ni brigata za svojega moža, kuharti si je moral sam in opravlja/ti vse gospodinjske posle, dočim je ženica pohajala v gostilne in se zabavala v veseli družbi.
Nace je trpel. Toda mera je prekipela. Včeraj je Nace zvedel da ga njegova boljša polovica vara in da sedi z nekim njegovim znancem v gostilni. Nace jo je odrinil za njima. V gostilni je naletel slabo. Ženica in njen kavalir sta ga opsovala kakor kakega pa>glarvca in ko se ie Nace ujezil, sta padla po njem. Po ubogem Nacetu je padalo in grmelo tako, da mu je jemalo vid in sluh in se je končno nezavesten zgrudil na tla. Vsega okrvavljenega s podplutbami pod očmi in praskami po vsem životu so prepeljali v bolnico.
Danes se je Nace v bolnici že nekoliko umiril in opomogel. Spomnil se je včerajšnjih burnih dogodkov, robato je zaklel in dejai!: * Hudič naj vzame babe! . . .« Grm bo okreval, najame odvetnika, ki naj uredi vso zadevo in ki mu naj zopet izposhije prostost, katero je izgubil po lastni k-rivdi.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.90—22.96 (22.93), Berline 13.57—13.60 (13.585), Bruselj 0—7.9375. Budimpešta 0—9.91, Curih K93.8—1096 (1095.3), Dunaj 7.9875— S.0175 (8.0025), London 0—277.25, Newj-ork 56.71, do 56.91 (56.81), Pariz 0—223.45, Praga 168.0—168.8 (168.4), Milan 297.3—297.30 (298.30).
Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den.. Kreditni zavod 165—175. Vevče I05 den., Stavbna 56 den.. Sesir 105 den., Ruše 280—300.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 800.25, Berlin 13.585, Milan 298.3, London 277.25, Pariz 223.45. Praga 168.40, Cirrih 10.95.
Efekti: Vojna škoda 443.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73.03. Berlin 123.96, Praga 15.37, Milan 27.26, Pariz 20.39, London 25.285, Newyork 518.50.
Prihodnja številka »Slovenskega Naroda« izide v soboto.
Sramotna vloga klerikalne stranke
Klerikalno hujskanje proti S. Pribičeviću. — Smešne intrige. Klerikalne laži znak strahu pred ljudsko sodbo.
Klerikalci čutijo, da jim bije zadnja ura. Pod notranjim ministrom dr. Korošcem, na njegovo odgovornost in ob sodelovanju klerikalcev v vladni večini, iz katere je izšel morilec Puniša Račić, se je prelivala kri na beograjskih ulicah, v Narodni skupščini in na zagrebških ulicah.
Klerikalci so v Narodni skupščini vedno odobravali nastope Punise Račića in izbruhe njegovega šovinizma, podpisovali njegove predloge in rmi ploskali, ko je grozil poslancem KDK. Blagoslovljene roke njegovih voditeljev so izpreminjali vo-xio v kri...
Ni stranke v naši državi, ki bi bila tako •sovražena v jugoslovenski javnosti, kakor je postala SLS v zadnjem času zaradi svojega rabeljskega dela, tembolj, ker se bori proti lastnim !judem, proti koristim Slovencev in Hrvatov kot zvesta podpornica tistega hegemonizma, ki se upira z vsemi silami uvedbi enakopravnosti, svobode in demokratizma v naši državi.
Dr. Korošec se je zvezal z V. Vukičevi-ćem na življenje in smrt. Ker čuti sedaj, da bo z Vukičevičevim padcem tudi konec njegove slave, skuša rešiti, kar bi se moglo po njegovem mnenju še rešiti. Toda težko si je misliti, da bi v nastajajočih iz-premembah našega političnega življenja hotela še kaka stranka sodelovati z ljudmi, ki so bili v najusodnejših časih našega državnega in narodnega življenja na strani morilcev, nastopali nenaprošeni kot njihovi zagovorniki, in ki so vzrok tudi prelivanju krvi ljudi, izražajočih svoje zgražanje nad vso podlostjo sedanjega režima.
Vodstvo klerikalne stranke se dobro zaveda, da so se vrste KDK po dogodkih v Narodni skupščini še bolj strnile, da je KDK. po svojih žrtvah postala še močnejša. Dobro ve, da je padec SLS neizogiben, in zato ga skuša omiliti po klerikalnem običaju z intrigami. Na vse pretege se trudi v svojem tisku, da bi zanesel seme nezaupanja v vrste KDK, med HSS, n SDSi ki je postala nerazdružna falanga in v kateri se zbira danes vse, kar je poštenega med prečanskimi Srbi, Hrvati in Slovenci. Verjetno je, da bi bHo sedanjim režimov-cem prav dobrodošlo, ako bi se HSS in SDS pričeli zopet med seboj boriti, kar bi potem lažje in še nekoliko časa lahko pljačkali naše kraje. Tega ne bodo dočakali, ker je prelita kri ustvarila nerazdružljivo vez. Pozabljajo klerikalci, da je dr. Basariček rešil S. Pribičeviću življenje s svojim lastnim telesom...
Mi samo ugotavljamo, kako igro igra klerikalna stranka. Dočim leži St. Radič težko ranjen v bolnici in ko še ni odstranjena nevarnost za njegovo življenje, se je osredotočil ves boj režimovcev sedaj proti S. Pribičeviću. ki jim je še napoti.
Vsi režimovski listi so naperili sedaj proti njemu svoje topove in podtikajo mu izjave, ki jih nikdar ni izrekel in ki že same po sebi izgledajo kot izmišljene, ker so pre-bedaste. Hujskanje se nadaljuje, Radića so odstranili, sedaj bi radi po zamišljenem načrtu tudi S. Pribičeviča. Radi bi videli, da bi padla tudi njeg<%a glava. To, česar ni dovršil Puniša Račić, naj bi končali njegovi prijatelji in zavezniki...
Zato lažejo, da ščuva S. Pribičevič proti Srbom, da odklanja njihove sožalne izjave, da je treba izločiti iz našega državnega in političnega življenja vsak vpliv SDS, ki hoče priti preko hrvatskih trupel na čelo novo ustvarjene prečanske fronte, kakor piše »Slovenece«.
Klerikalci so skušali že pred krvavimi dogodki v Narodni skupščini zanesti razdor v vrste KDK ter so poslancem HSS govorili, da bi bili pripravljeni na sodelovanje ž njimi, ako se ločijo od S. Pribičeviča in dr. Žerjava. Kakor je povedal posl. Pucelj na nedeljskem zborovanju odbornikom organizacij KDK v Ljubljani, so prišli s takimi ponudbami tudi k njemu, in ko je o tem poročal S. Radiću mu je dejal: »Nikdar niso bili posebno pametni, kakor pa vidim, se tudi ne bodo nikdar spametovali.« S. Pribičevič pa je dejal: »Pozno je, pozno, to več ne v!eče.<
S svojimi intrigami in svojim hujskanjem se bodo klerikalci razočarali, tembolj, ker se vsakdo brani seči v okrvavljene roke. Da pokažemo klerikalno zahrbtnost in hi-navščino v še boli jasni luči, naj tudi navedemo iz nedeljskega govora posl. Puclja, da je prišel po krvavih dogodkih v Narodni skupščini klerikalni poslanec Klekl k poslancu Novoselu, člani KDK, in mu rekel:
»Sedaj imate velik trenutek v svojih rokah. Držite se, sedaj boste vse dosegli, še našo avtonomijo.«
Vloga, ki jo igrajo naši klerikalci, je tako ostudna, da se pošteni in razsodni ljudje obračajo s studom od njih. Mi se samo čudimo, da se v klerikalni stranki sploh ne najde človek, ki bi protestiral proti podlosti, ki se razširja na inicijativo in z odobravanjem njenega vodstva v klerikalnih listih. Neverjetno je, kakšna moralna propalost vlada v tej stranki.
Podlosti, s katerimi se bori SLS proti predstavnikom KDK, pa so tako očividne, da ji ne bodo prav nič koristile, pač pa še škodovale. Niso ljudje tako zaslepljeni, da ne bi videli, da se klerikalna stranka bori proti interesom Slovencev in Hrvatov in tudi vseh poštenih Srbov, in da stoji na strani beograjskih hegemonistov. Zasluženi obsodbi, ki je neizogibna, se klerikalna stranka s svojimi intrigami, lažmi is zavijanji dejanj ne bo ognila.
Plenarna seja Zbornice za T01
Danes dopoldne se je vršila plenarna seja Zbornice^ za TOL — Značilna izjava predsednika g- Jelačina ml. o zločinu v Narodni skupščini.
Danes dopoldne ob pol 9. je otvoril v zbornični sejn5 dvorani predsednik Ivan Je-lačin ml. plenarno sejo zbornice s pozdravom na navzoče in ugotovil prisotnost 29 članov. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil pokojnega bivšega zborničnega člana dr. Radoslava Pipuša, odvetnika in Industrijalca v Mariboru, ki je 1. maja t. 1. po daljšem bolehanju umrl. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen za zborničnega člana v industrijskem odseku, vendar pa je moral kmalu svoj mandat zaradi težke bolezni odložiti. Zbornica se ie oddolžila njegovemu spominu s soglasnim »slava^-klicem.
Predsedniško poročilo
Ogromne naloge, ki jih je bilo treba rešiti v naši mladi državi po svetovni vojni, najbolj zgovorno razlagajo dejstvo, da v desetem letu novega državnega življenja na gospodarskem polju ni in kaj skoro ne more biti dovršena konsolidacija in biti dosežena umerjenost in stalnost, in to tem manj, ker je to problem, ki je zelo odvisen tudi od naših gospodarsko-političnih odnošajev napram inozemstvu. Nujno so potrebne trgovinske pogodbe z vsemi onimi državami, s katerimi imamo kupčijska opravila, vendar pa moramo pri tem paziti, da si z njimi ne ustvarimo novih situacij, ki bi nam mogle ustvariti še težje naloge v našem bodočem delu. Zbornica je po svoji prvobitni nalogi in po svojem zvanju interesno zastopstvo, ki je v prvi vrsti poklicano, da neprestano skrbi in čuva, da preko noči ne utrpi nadaljnje škode težko obremenjeno gospodarstvo v Sloveniji, katerega prid in koristi so zaupani njenemu varstvu in njeni skrbi. Stati moramo torej na straži v obrambo vitalnih gospodarskih interesov Slovenije, ki se tičejo tako gospodarjev, kakor tudi sotrudnikov in pomočnikov, pa posredno tudi naših občnih in kulturnih interesov, zakaj ob propadanju materijalne blaginje bi ne mogla uspevati duhovna kultura niti splošno blagostanje. Z ozirom ca že večkrat grajano vihravost v naši upravi smo predvsem prisiljeni k obrambnemu in odpornemu delu, ker izkušnje so nam pokazale, da strumna pripravljenost in pravočasno zastavljen odpor prepreči mnoge težke nesreče, ki prete gospodarskim krogom, čeprav to delo pri površnih presojevalcih razmer ne najde pravega priznanja. Zlasti na prometnem m na carinskem polju se radi ponavljajo ukrepi, ki ovirajo normalen potek našega gospodarskega prizadevanja in moramo v tem pogledu predvsem omeniti vprašanje zakupnih cen za le-žarinske prostore na železnici in vprašanje carinjenja raznih tekočin v Železnih sodih. V obeh teh vprašajih smo se vedno čvrsto
zavzemali za obvarovanje oškodovanih koristi.
Z ozirom na izkušnje, ki so jih morali naši gospodarski krogi pretrpeti od strani javne uprave, moramo ponovno povdarjati, da je treba v vso našo upravo drugega duha, drugega naziranja, ki bo pravičnejše sodilo in upoštevalo vrednost dela in prizadevanja trgovskih, obrtnih in industrijskih krogov.
Na letošnji velikonočni konferenci gospodarskih krogov v Zagrebu je naše odposlanstvo pod vodstvom zbor. podpredsednika Ogrina izročilo v obliki posebne spomenice predloge naše Zbornice za TOI na konferenci navzočim ministrom. Naše zahteve so bile v glavnem sledeče:
I. Obrt In industrija: Za podpiranje in napredek domače produkcije in dela je potrebno, da se Čim prej Izda zakon o pospeševanju domačega in industrijskega podjetništva. Pri sklepanju bodočih pogodb o naseljevanju in o obrtno-pravrd reciprociteti z inozemskimi državami se mora računati z nevarnostmi poplave Slovenije, ki na treh straneh meji na inozemstvo, po inozemskem obrtništvu in podjetništvu, kar bi lahko v veliki meri samo poostrilo brezposelnost domačega naraščaja. Sedanji pogoji in način oddaje državnih dobav in javnih del naj se preuredi v tem smislu, da bo tudi obrtniškim podjetjem in njihovim produktivnim zadrugam omogočena udeletžka pri teh dobavah in delih. Podpiranje nadaljevalnega šolstva, progresivna industrijalizacija s pomočjo izkoriščanja vodnih sil in zakladov premoga in znižanje izmere pri-dobnine za male obrate.
II. Kreditne zadeve: Noveliziranje zakona o Državni hipotekami banki, obnovitev malih obrtniških kreditov po 6 % pri Narodni banki, čim prejšnja otvoritev podružnice državne obrtne banke za Slovenijo v Ljubljani, finansiranje eksporta industrijskih izdelkov od strani Narodne banke.
III. Uporaba inozemskega posojila: Zgradba prepotrebnih železnic in ostalih javnih zgradb, vzdrževanje cest, regulacija hudournikov, potokov in rek z ozirom na vremenske nezgode.
IV. Finančne zadeve: Državne davščine, samoupravne finance, monopoli, finančna uprava itd.
Nadaljnje zahteve se tičejo socijalno-poli-tionih in prometnih zadev in končno še trgovinske in carinske politike.
Zbornica se zadnje čase zlasti zanima in zavzema za začasni gospodarski svet, drugi tir na progi Zagreb—Zidani most, trikot Zidani most, za telefonske kable, Poštno hranilnico, odbor za državne dobave, trgovinske pogodbe z Avstrijo, Češkoslovaško
in Francijo, konzularni naraščaj, tarifni od bor,    decentralizacijo administrativnih poslov itd.
V svojem nadaljnjem poročilu je omenil predsednik potovanje avtomobilskega kluba SHS v Nemčijo, potovanje predstavnikov naše kulture in gospodarstva v Nemčijo, stanje in razvoj našega vel esej ma, novi zbornični pravilnik, zavod za pospeševanje obrta, konferenco gospodarskih zbornic v Osijeku in končno še obširno poročilo o današnjem gospodarskem položaju v. naši državi.
Radi bolezni eta  odložila zborn. člana Josip Kokol in Franc Mesaric svoja manda ta in sta bila na njihovo mesto poklicana Jernej  Golčer, čevljar iz Celja in Štefan Lirrop, čevljar iz Furnišca.
Ogorčenje nad zločinom v Narodni skupščini
Nato je podal zborn. član Josip Rebek sledečo izjavo: >2alostni dogodek v Narod, skupščini, kjer sta izgubila življenje dva narodna poslanca bratskega hrvatskega naroda, trije pa so bili težko ranjeni, mi daje povod, da na tem mestu izrazim žalovanje nad strašnim dogodkom in ogorčenje nad dejanjem, ki postavlja naš parlament v najslabšo luč v inozemstvu. V interesu gospodarskega razvoja našega naroda je, da se slična grozna hudodelstva, ki rezultirajo iz nerazumevanja glavnih idej, radi katerih je bila naša država ustanovljena, pod nobenim pogojem ne smejo več ponoviti, od govorni činitelji pa naj iz tega razvidijo, da je zadnji čas posvetiti vse svoje sile interesom splošnosti in gospodarstva, ne pa zgolj trankarskim potrebam.<
Predsednik Jelačin je izjavil, da enako obsoja ta čin, vendar pa ga je treba smatrati zgolj za osebni čin posameznika !
Novi poslovnik in službena pragmatika
Nato je poročal o novem poslovniku referent Avsenek. Zborn. član ravn. Krejči je izjavil, da odgovarja novi poslovnik vsem zahlvam, potrebno je le nekaj malenkostnih stilističnih sprememb, kar se sprejme. Enako je stavil nekaj popravkov ozir. izpolnil posamezih členov poslovnika tudi član Re-bek, nakar je bil poslovnik z malenkostnimi popravki sprejet.
Na predlog zborn. člana Andreja Kralja se sklenejo dnevnice za vse zbornične Člane po 150 Din in za izvenljubljanske člane še po 5 Din za vsak km oddaljenosti.
Načrt nove zbornične službene pragmatike bo izdelal isti odbor, ki je sestavil tudi novi poslovnik.
Državni monopoli
Kot četrta točka dnevnega reda je sledil referat o vprašanju monopolov, ki ga je podal zbornični konzulent g. Žagar. Po informacijah iz Beograda v zadnjem času finančna uprava zbira materijal za reformo zakonov o državnih monopolih. Ker posega izvajanje monopolne pravice globoko v interese gospodarstva, žete zbornični interesenti, kakor zavzame zbornica rudi glede izvajanja monopolnih pravic svoje stališče. V konkretnem žele zbornični interesenti:
>1.) da se zniža monopolna taksa na vžigalice v okviru sedanje prodajne cene vsaj toliko, da bo znašal skupni dobiček na debelo in na drobno vsaa 10 para za škat-ljioo;
2. ) da se opusti zakup veleprodaje vžigalic in soli in oddaja to blago v promet po prejšnjem načinu potom državnih skladišč, odnosno potom tovarn vžigalic, ki so pod kontrolo monopolske uprave;
3. ) da se ustanovi državno monopolsko skladišče v Mariboru;
4. ) da se prodajo soli na drobno znova preuredi v prosti obrt in prepusti konkurenci, da odreja cene za maloprodajo;
5. ) da se opusti uvažanje manj vredne morske soli in uvaža mineralno sol v prvi vrsti iz avstrijskih solarn, ki so že v predvojni dobi oskrbovale nase kraje z mineralno soljo;
6. ) da se luksuzni cigaretni papir, ki se uvaža, prosto prodaja proti plačilu monopolske takse. Razen tega naj bi se dovolil uvoz ali izdelovanje stročnic, po katerih je živahno povpraševanje;
7. ) da se provizija trafikantov zyiša od 4% na 8% in
8. ) da več nego ene veleprodaae tobaka in vžigalic ne sme imeti nihče v zakupu. Isto naj velja tudi za zakup veleprodaje soli, ako se ta sistem obrdži.«
Nato je poročal zibornični član Fran Ceh o vprašanju preskrbe Slovenije s soljo in je z ozirom na to, da je monopolska uprava na vse oddelke in sreske uprave finančne kontrole naslovila odlok, v katerem organom finančne kontrole naroča, da morajo vsi prodajalci soli vse količine soli, katere imajo na zalogi, razprodati sol iz sedanje zaloge po 1. juniju t 1., jo morajo prodajati po določeni monopolski ceni, ako dobijo za maloprodajo soli potrebno dovoljenje, sicer se jim odvzame vso zalogo soli, stavil glede maloprodaje soli sledeči samostojni predlog:
«Pravlnik za maloprodajo soli do danes ni bil oficijelno objavljen. VeČina trgovcev, ki reflektira na maloprodajo, niti ne ve, kje r«aj vloži prošnje za dovoljenje maloprodaje in pod katerimi pogoji se ta dovolje* nja izdajajo. Po privatnih informacijah je monopolska uprava nekak pravilnik že iz« delala, ni ga pa še objavila. Po pravilniku, ki so ga dobili posamezni podzakupniki od zakupnika veleprodaje soli v prepisu, je tre ba prošnji za maloprodajo soli priložiti še sledeča potrdila:
1. potrdilo o plačanem davku za ves pre» tekli čas in za tekoče tromesečje;
2. potrdilo pristojne finančne oblasti, da prosilec ni bil obsojen radi tihotapstva in da radi tihotapstva tudi ni v preiskavi;
3. overjeni prepis oglasa o protokola* ciji firme ali obrtnega lista.
Trgovci, ki reflektirajo na maloprodajo soli, si teh dokumentov ne bodo mogli pri* baviti tako pravočasno, da bi si mogli izpo* slovati dovoljenje za maloprodajo še pred
dnem 1. julija t. 1. Vzrok, da je to nemogoče, je monopolska uprava sama, ki ni skrbela za najširšo publikacijo novega pra» vilnika, tako da je večina trgovcev bila do zadnjih dni neorijentirana, kje naj vloži prošnjo in kakšne dokumente naj prošnji priloži.
Da se obvaruje trgovstvo občutne Škode predlagam, naj se Zbornica na merodajnih mestih zavzame za to, da se sol ne bo od* vzemala trgovcem, ki dne 1. julija t. 1. še ne bodo imeli dovoljenja za maloprodajo, ampak naj se ta rok podaljša najmanj za en mesec, da bodo vsi trgovci, ki reflekti* rajo na maloprodajo, v položaju si priba« viti za to potrebno dovoljenje.«
Predlog je bil soglasno sprejet.
Važni gospodarski problemi
Sledila so detajlna poročila o posameznih važnih gospodarskih vprašanjih in pro* blernih. Poročali so: referent Z a g a r o iz* javi, podani o načrtu novega zakona o državni trošarini, zborn. tajnik dr. P r e t* n a r o načrtu novega konkurznega reda in zborn. tajnik dr. Ples s o vprašanju detajlnega poslovanja trgovskih potnikov in krošnjarjenja, — Stalno se čujejo pritožbe
proti detajlnemu poslovanju trgovskih pot« ni kov. Zbornica je na prošnjo g remijev, pa tudi posameznih interesentov ponovno in» tervenirala pri obrtnih oblastvih in drugih zbornicah ter &o bile njene intervencije v posameznih* primerih tudi Uspešne. Dotok krošnjarjev v Slovenijo iz ostalih pokrajin vedno bolj narašča. Vsi dosedanji ukrepi obrtnih oblasti proti kršitvam krošnjarske* ga patenta so prav malo zalegli.
Poročala sta še zborn. član Florjan« čič glede nove uredbe za nabavljalne za* druge državnih nameščencev in dr. P 1 e s s o vprašanju odpiranja in zapiranja obratoval išč.
Poročilo odbora za sestavo pravilnika zavoda za pospeševanje obrta je podal zbornični podpredsednik O g r i n in so bili nato v kuratorij zavoda izvoljeni sledeči zbornični člani, in sicer: Iz obrtnega odseka: Ogrin, Rebek, Ložar in Hohnjec, iz industrijskega odseka Remec in K r e j« č i, iz trgovskega odseka pa Sušnik in J e 1 a č i n.
Stavljenih je bila še cela vrsta samostoj« nih predlogov, ki jih pa radi pomanjkanja časa ob zaključku lista ne moremo priob* čiti.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Velika železniška nesreča. — Samomor trgovca. — Tragična smrt dveh vojakov. — Mladoletna morilka. — Filmska diva v
Zagrebu.
Iz Osijeka poročajo, da se je pripetila na tamošnji postaji blizu Vinkovške ulice velika nesreča. Lokomotiva sla-vonsko-podravske železnice je manevrirala po progi in povozila 71etnega učenca 2. razreda osnovne šole Miloša Velina. Deček se je z otroci igral ob progi in je stal na progi ravno, ko je privozila lokomotiva. Lokomotiva je dečka zagrabila za obleko in ga vlekla kake 4 m za seboj, dokler ga ni vrgla v kanal, ki vodi pod progo. Deček je v kanalu izdihnil. Zdravstveno policijska komisija je ugotovila, da je deček sam zakrivil nesrečo, ker železniškr uprava ni odgovorna, če se je igral na prepovedanem kraju in so bile zapore spuščene, službujoči železničarji so pa dajali predpisane signale.
★
Iz Novega Sada poročajo, da se je včeraj ustrelil trgovec Jovan Radova-nović, ki je imel sprva trgovino v Budimpešti in je pozneje optiral za našo državo. Živel je potem v Novem Sadu in je popolnoma obubožal. Samomor je izvršil najbrž zaradi slabih gmotnih razmer. Stanoval je v majhni sobici sam. Ker se ni pokazal kakor navadno do poldneva, je gospodar vdrl v njegovo sobo in ga našel s prestreljenim sencem. Na mizi je ležalo pismo, v katerem trgovec pravi, da je šel v smrt, ker je nemogoče živeti pošteno v naši državi. Po zločinu v Narodni skupščini pa da je izgubil še zadnjo nado in mu ne preostaja drugega, nego smrt. Pred samomorom je še govoril z nekim madžarskim novinarjem in izjavil, da bo izvršil samomor. Novinar seveda ni vzel njegove izjave resno in se mu je samo smejal.
*
Iz Siska poročajo, da je vlak včeraj povozil med Siskom in Capragom vojaka Vitomira Dimitrijevića, ki je služil pri 26. pešpolku v Sisku. Vojak se je ponesrečil po svoji krivdi, ker je hodil po progi, ko je privozil brzovlak iz Siska. Lokomotiva je nesrečneža zagrabila in ga vrgla pod kolesa. Vlak je vojaka popolnoma razmesaril. Isto noč se je pripetila še druga nesreča, čije žrtev je postal tudi vojak. Vojak Košta Bolid je hodil ob progi med Siskom in Gredo. Približal se je tovornemu vlaku, ki ga je povozil. Vojak je težko poškodovan in ni upanja, da bi okreval. Tudi ta nesreča se je pripetila po krivdi vojaka samega. Težko poškodovanega vojaka so odpeljali z brzovlakom v zagrebško bolnico. Komisija je preiskala teren, kjer se je nesreča pripetila.
★
Iz Ogulina poroča jo, t da se je te dni zagovarjala pred tamošnjim sodiščem neka Mara Benič, 16 let stara, ki je tajno umorila svojo svakinjo Jano in njeno 21etno dete. Mara je zločin pred sodniki priznala, branila se je pa z izgovorom, da je umorila svakinjo in dete, ker sta jo brat Pavle in svakinja vedno preganjala in trpinčila. Mara je živela pri svojem bratu in mu pomagala pri gospodinjstvu. Mrzila je svakinjo že dolgo in sovraštvo je doseglo vrhunec, ko je svakinja naščuvala brata, da je sklenil izgnati sestro iz hiše. Mara je sklenila, da se krvavo osveti. Izrabila je priliko, ko je Jana odšla na Mrežnico prat perilo. Zasnovala je peklenski načrt, kar sama priznava. Umorila je torej svakinjo premišljeno. Mara je vzela sekiro in rekla starejši sestri, da gre sekat drva. Približala se je svakinji, ki je nič hudega sluteč prala ob potoku, in jo udarila s sekiro petkrat po glavi. Jana se je zgrudila na tla in takoj umrla. Mara je pa pobesnela. Začela je tolči s sekiro po mrtvi svakinji ter jo razmesa-rila in vrgla v reko. Očistila je nato svoj obleko krvavih madežev in je tudi oprala perilo in ga nesla domov. Hotela je zabrisati vsako sled. Doma je
Mara rekla bratu, da je Jana odšla ter naj jo poišče. Mara je bratu pokazala drugi kraj in nesrečni mož ni mogel najti umorjene žene. Mara je zatrjevala bratu, da je svakinja najbrž utonila da je dete samo skočilo za njo v vodo. Pred sodniki se je zagovarjala zelo spretno in na vsako vprašanje je odgovarjala samozavestno in premišljeno. Ko jo je sodnik vprašal, kaj je storila z detetom po umoru svakinje, je odgovorila, da je dete najprvo odnesla seboj na dom in ga hotela tam umoriti. Potem si je pa premislila in ga vrgla v vodo. Dete je seveda utonilo. Morilka je tudi izjavila, da ji ni bilo žal otroka, ker je imela edino misel, da zabriše za seboj vsako sled. Na vprašanje, zakaj je udrihala s sekiro po Jani še po prvem udarcu, je morilka odgovorila, da je mislila, da Jana še živi. Na vprašanje, ali se je kesala zločina, je Mara odgovorila, da ne. Kot priči sta bila zaslišana samo morilkin brat in starejša sestra, ki je tudi živela pri bratu. Izpovedala sta, da so živeli vsi z umorjeno svakinjo precej dobro in zadovoljno. Brat je zahteval za sestro, ki mu je umorila ženo in otroka, najstrožjo kazen. Mara ni obiskovala šole in je bila v svojem življenju samo trikrat v cerkvi. Vzgojena je bila slabo in se nihče ni brigal za njo. Upoštevajoč te okolnosti in pa mladoletnost morilke, jo je sodišče obsodilo samo na 10 let ječe.
★
Kakor smo že včeraj poročali, je dospela v Zagreb slavna filmska diva Ossy Oswalda. Pripeljala se ■ je v spremstvu direktorja Fox-filma, Julija Aussenberga, ki potuje po srednji in vzhodni Evropi v srvrho propagande. Prispel je tudi v Zagreb, kjer se bo mudil le kratek čas. Ossy je bila slučajno v Berlinu, ko se je odpeljal v Jugoslavijo direktor Aussenberg in se mu je pridružila z namenom, da prepotuje Madžarsko in Jugoslavijo. Znamenita filmska igralka je sedaj angažirana pri Fox-fiImu in zaposlena pri izdelavi velikih filmov, določenih za Nemčijo in druge srednjeevropske države. Ossy in direktor sta se nastanila v hotelu Esplanade. Sprejela sta tudi zastopnike zagrebškega tiska in dala zanimive izjave o vseh novostih na polju filmske produkcije. Ossy Oswalda je bila že pred 4 leti v Zagrebu. Tedai so jo navdušeno spreieli. Prišla je na povabilo zagrebškega kina »Olimp«. Ossy preživi svoje počitnice najrajši v Dubrovniku. Tudi letos odpotuje iz Zagreba naravnost v Dubrovnik na oddih.
železnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 37. junija 1938; katoličani: Hema; pravoslavni: 14. junija, Ladislav.
Jutri: Cetntek, 38. junija 1938; katoličani: Vidov dan. pravoslavni: 15. junija. Zorana.
PRIREDITVE.
»Skozi burjo in vihar« (Rod la Ro-žaa 27. t. m. sreda:
Ljudski kino (Matica): »Skozi burjo ra vihar* (Rod la Rocque).
Kino Ideal: »Življenje je prevara«' (Go-rinne Griffith). 29. t. m. četrtek:
Ljudski kino   (Matica):   »Don Kifaot« (Pat in Patachon).
Kino Ideal:   »Demon   cirkusa Eelly» (Harry Piel). 29. t. m. petek:
Ljudski kino (Matica):   »Don K&ot« (Pat in Patachon).
Kino Ideal:   »Demon   cirkusa   Bell v« (Harry Piel).
FIlm ZKD Marica: Ob 11. uri dno. »Potovanje po Srednji Evropi«.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Res-
ljeva cesta. Jutri: Piccoli in Bakarčič. Na praznik: Bahovec, Hočervar in Ustai.
Stev 147
«si:o
VENSKI  NAROD« dne 27. junija 1928.
Stran 3.
K 301etnici obstoja Rožne doline. — Kako je Rožna dolina nastala in kako se je razvijala. — Rožna dolina se spoji z Ljubljano in postane njeno predmestje.
Nastanek Rožne doline
Po usodepolni noči na velikonočno ne? deljo 1. 1895., ko je strahovit potres poru* Hi tedanjo prestolico Kranjske dežele, belo Ljubljano, so izgubili svoje domove tudi delavski stanovi, ki so bili nastanjeni naj* več v starih hišah. Nastala je sicer po po* tresu v razmeroma kratkem času nova in veli častne j ša Ljubljana, toda mesto ni ime* le več zadostno število majhnih, delavskim denarnim razmeram primernih stanovanj. Spričo teh razmer so tedaj delavski stano* vi ustanovili *eSlovensko delavsko stavbno društvo«, ki je imelo namen zidati svojim članom domove z vrtom proti letni amor. tizaciji.
Misel se je obnesla in društvo je zgradilo svojim članom v Vodmatu, Koleziji in v Štepanji vasi številne hiše. Treba je pa bilo poiskati nov svet za gradnjo hiš. Društvo je kupilo velik travnik pod Rožnikom on* kraj železniške proge proti Trstu za svoje namene in tako je bil postavljen temeljni kamen nove delavske naselbine, ki je po* »eje dobila ime Rožna dolina. Prve delav* ske hiše so začeli zidati 1. 1899. Hiša g. Per* meta je pa bila postavljena L 1898.
Z novimi naselniki so pa nastale tudi nove skrbi. Tla so bila močvirnata, ni bilo jarkov, ki bi pravilno odvajali vodo. To je marsikoga ustrašilo, da je raje prodal zem* ljišče, samo da ni prišel v to močvirje in Mato. Edini dohod k naselbini je vodil mi* mo <rBobenčka» in ta ie bil podoben vse kaj drugemu kot cesti. Naselniki so imeli po vrtovih, da so mogli do hiš, velike skale in vrhu teh položene deske, ker bi drugače ob* tičali v blatu.
Pridnost in vztrajnost ie pa premagala tudi to glavno oviro. Društvo je zgradilo nove ceste in hiš je bilo vedno več. Pri tem je treba omeniti ustanovitelja naselbi* ne zidarskega mojstra Gregorja Stanovni* ka. Gradil je hiše po prav nizki ceni, kar je marsikoga privabilo, da si je zgradil hišico v Rožni dolini.
Olepševalni odbor
Vasica, ki je nastajala pod Rožnikom, je pa bila zapuščena in prepuščena sama sebi. Občina Vič je imela skromne občinske dohodke in ni mogla ustreči vsem željam naselnikov, da bi se zboljšala komunikacij* ska sredstva, iztrebili jarki in odpeljala voda. Vaščani so si spričo teh razmer za* snovali I. 1903 «Olepševalni odbor«, ki naj bi skrbel za čiščenje jarkov in posipanje cest. Denarna sredstva so prispevali sami naselniki. Odbor je prirejal tudi veselice in s čistim dobičkom skušal doseči svoj namen. Olepševalni odbor je ustanovil vpo* kojeni učitelj g. Srečko M a j e r, ki je še danes duša rožnodolskega «01epševalnega društva«, dasi je v svojem dolgoletnem plodonosnem delu za prospeh in razcvit Rožne doline že osivel in oslepel.
Zasluga tega odbora je, da so se gradile ravne ceste, da se je sestavil načrt, po ka* terem so se zidale nove hiše in ceste, ter da je naselbina dobila ime «Rožna dolina». Naselbina se je širila in nastale so nove potrebe. Odbor je jel premišljevati, kako bi pomagal naselnikom, da bi se uredile nove ceste in reguliral odtok vode. 1'čitelj Major je bil tudi to pot reišlni angel. Do* mislil si je, da bi kazalo prirejati veselice v korist naselbini. Tako so nastali slavni m znameniti
rožnodolski sejmi
Prvi sejem je odbor priredil dne 6. sep* tembra 1903, in z uspehom. Z dobičkom so Rožnodolčani zgradili nove lesene mostiče in brvi čez jarke in ceste ter obrobnike. Ve* lik uspeh prvega rožnodolskega sejma je naselnike vzpodbudil za pripravo drugega sejma, Sestavil se je obširen program in k sodelovanju so bili povabljeni vsi tedanji posestniki.
Še nevprizorjene veselične novosti, ob* fona reklama, lepo vreme in bližina mesta so ugodno vplivali na najpovoljnejši izid
veselice. Na drugi veliki rožnodolski se* jem, ki se je vršil 19. junija 1904, je prihi* telo nad 10.000 posetnikov. To je bil dan velikega slavja in ostane nepozaben v rož? nodolski kroniki. Gmotni uspeh veselice je bil zelo povoljen.
Dne 16. novembra 1. 1903 je bil slavno* sten dan za Rožno dolino. Naselbina, okra* šena z mlaji, slavoloki in zastavami je spre* jela ljubljanskega škofa, ki je slovesno bla* goslovil vse do tedaj dozidane hiše. Do leta 1903. ni imela Rožna dolina niti svo* jega zastopnika v občinski upravi. L. 1903 je Rožna dolina dobila en mandat in za* sedel ga je Jurij P e t r o v č i č. Ta je do* segel, da je Rožna dolina imela v občin* skem svetu 1. 1906. že pet odbornikov. Ker Olepševalni odbor ni bil več zmožen ure. jevati naselbino, se je sklenilo, da se usta* novi društvo s pravili, ki naj bi skrbelo za napredek Rožne doline. Tako je bilo 1. 1905 ustanovljeno
Olepševalno društvo v Rožni dolini
Društvo je skušalo predvsem oživeti družabno življenje v Rožni dolini. V to svrho se je na vzpodbudo g. M. J e 1 o č n i* k a ustanovil 1. 1905 pevski zbor, ki pa ni imel uspehov. Odbor je moral zbor zaradi slabe udeležbe in drugih okolnosti še isto leto razpustiti. Tudi ustanovljeno društvo «RožnodoIski Sokol» se je moralo zaradi pomanjkanja agilnih članov kmalu raziti. Društvo je prirejalo predavanja, ki so bila dobro obiskana. Društvo je priredilo 2. ju* lija 1905 tretji rožnodolski sejem.
Ko so Ljubljančani 10. septembra 1905 odkrili spomenik Franu Prešernu, se je slav* ia udeležila tudi Rožna dolina z zastavami. Ljubljančani so tedaj zamenjali Rožnodol* čane s Korošci in so jih priredili ovacije s klici: ccZiveli Korošci!» Društvo je gradilo nove ceste, mostove in prirejalo veselice, ki so množile društvene dohodke. L. 1906 je pa društvo slavilo desetletnico obstanka Rožne doline. Ob priliki te slavnosti je iz* šla tudi spominska knjižica, ki je opisala trud in napor društva za korist in kras na* selbine.
Razvoj Rožne doline po 1. 1908
Odbori Olepševalenga društva so se me* njavali, cilj in namen društva se pa nista spremenila. To je bilo tem bolj mogoče, ker se je društvo ogibalo strankarstva, K nadaljnemu razvoju Rožne doline je pripo* mogla ljubljanska občina, ki je otvorila ve* liko prometno cesto v vas in bila že 1. 1902 pripravljena, da se dolina priklopi mestne* mu vodovodu. Tedanji društveni predsed* nik in sedanji viški župan Jurij Petrov* Č i č je 1. 1912 predložil na nekem zboro* vanju proračun za vodovod, ki je znašal 10.000 kron. Načrt se pa ni uresničil in da* nes bi vodovod za viško občino stal več milijonov dinarjev.
Med svetovno vojno je moralo tudi Olepševalno društvo počivati. Po vojni je društvo oživelo in Rožna dolina je dobila nove naselnike. L. 1923 se je obnovil rožno* dolski sejem z velikim uspehom. L. 1924. je bil imenovani za njegove zasluge častnim članom društva elektrotehnik g. Ivan M i* h e 1 č i č, odbornik mestne občine. Na čast? nem večeru mu je bila podeljena društvena diploma, predsedniku J. Petrovčiču je pa društvo poklonilo lavorov venec.
L. 1924 je naselbina postala samostojna vas in obdržala dosedanjo označbo cest in hiš po ameriškem načinu. Ceste so ozna* čene z rimskimi, hiše pa z arabskimi šte* vilkami. Ta označba se je razširila tudi na sosedne Glince. L. 1905 se je na slavnosten način proslavila 201etnica ustanove Olepše* valnega društva v Rožni dolini. L. 1927 je bil imenovan častnim članom društva pred* sednik J. Petrovčič; L 1928 pa blagaj* nik Peter Č e r v a n.
Najlepša razgledna točka na Ljubljano in okolico je Rožnik, ki spada pod vas Rož* na dolina. Znamenit je glavni oltar v cerk*
Karin Micbaelisova:
Srečen zakon
On je bil na eno oko slep in denarja ni imel. Bil je zidarski pomočnik. Ona je bila kuharica in v hranilnici je imela dva tisoč kron. Dvajset let je šte-dila in zdaj je imela že štiri križe na hrbtu, dočim je bil on star šele osem ki dvajset let
Ona je iziborno kuhala in trdno je bila prepričana, da bo služila za kuharico še deset let, potem se pa naseli v kakem manjšem kraju, kjer bo prodajala frno pecivo. Misel, da bi se kdaj poročila, ji ni hodila po glavi, ker je doživela že v zgodnji mladosti tiridko razočaranje.
Toda ljudje ji niso dali miru.
Domenili so se, da se pošalijo z njo. In nekega večera, ko je bila zbrana v irisi večja družba, so ji začeli hvaliti enookega zidarskega pomočnika.
— Ta je za vas kot ustvarjen. Tudi on ima rad tiče. Vedno čepi doma. Toda v nedeljo 8?re vedno v cilindru na izpre-hocL
A njemu so govorili o vzornem gospodinjstvu priletne Estvadove in o njeni hranilni knjižici.
Estvadova se spočetka za to ni zmenila, pozneje je pa rada poslušala prigovarjanje, naj se poroči. Kmalu ni mogla več spati. Ponoči je često vstajala in pregledovala svojo balo, kajti njena skrinja je bila natlačeno polna perila in volnenih oblek.
In kmalu sta se domenila, da se vzameta. Določila sta tudi dan poroke.
Estvadova je bila nepopisno srečna.
Kadar je gnetla testo ali pekla purane, je mislila na svojo srečo. Toda takoj je do ušes zardela, pustila je testo in zbežala v izbo, da ni nihče videl njene sreče.
Bila je namreč do ušes zaljubljena. A on jo je že poljubljal in še kako! Vsak večer, ko mu je odprla stranska vrata, jo je poljubil. Ah, kako lepo je ljubiti in biti ljubljen! Boga je hvalila, da ji je naklonil tako veliko STečo. In nestrpno je pričakovala svatbe.
Najela sta stanovanje treh sob in kupila pohištvo. V vsem se je uklonila njegovi volji. Gospod Franc je imel sicer samo eno oko, a vendar je bil zelo ponosen na svojo zunanjost. In zato si je najbrž tudi kupil dva metra visoko zrcalo. Med poništvom je bila tudi pisalna miza in kletka, v kateri je žvr-golelo dvajset različnih krilatcev. Gospod Franc je rad žvižgal in poslušal ptičje petje.
Bližal se je dan poroke. Nevesta je sama pogrnila mizo in pripravila pojedino. Bila je sicer utrujena, toda čutila utrujenosti ni, ker je bila presrečna. Za vse svate je skrbela, najbolj pa za svojega ženina. Cim je izpraznil kozarec, mu je nalila drugega.
Ko so svatje odšli v veliko sobo, je pospravila z mize in jo umila. Bil je krasen večer. Roke so se ji tresle od utrujenosti, razburjenja in pričakovanja. Bližal se je veliki trenutek.
Po stari navadi si je namazala roke z glicerinom, da bi ji koža ne razpo-kala. Med pripravami se je spomnila
vici matere Božje na Rožniku, ki je delo slovenskega umetnika Jurija Šubica.
Od vznožja Rožnika do proge bivše Južne železnice se je nekdaj razprostirala močvirnata planota s travniki, livadami in grmičevjem, čez katero je vodila samo ena ob suhem vremenu dostopna pot. Na praz* nih lovcev (sv. Hubert) so tukaj trobili lovski rogovi in lovci so zasledovali divjači« po, ki je begala in se skrivala po današnji Rožni dolini.
Edine zgradbe v tem delu so bile vrt* narija vrtnarja Frana Herzmanskvj a, gostilna pod Rožnikom, ki je last posestni* ka Josipa Čada in gradič «RosenbuhI», ki ga je po potresu prezidal sedanji lastnik trgovec R. K o 1 m a n n.
Danes šteje pod viško občino spadajoči cel Rožne doline nad 270 domov z nad 3000 prebivalci, pod ljubljansko občino pa spada do 75 lepih vil z 1500 prebivalci.
Ob lOletnici obstoja Rožne doline je ta imela 110 hiš in 1683 prebivalcev. Mestni cbčin. posebno pa še prizadevanju gg. Jo* sipa Turka in dr. Rožiča se je zahva* liti, da je Rožna dolina spojena z Ljubljano z lepo široko cesto. Zasluga viške občine z domačinom županom J. Petrovčičem na čelu pa je, da je prešlo upravljanje cest v delokrog te občine in se je tako razbre« menilo rožnodolsko Olepševalno društvo. Začelo se je z nasadi po celi vasi. Na Ce* sti III. je že zasajen drevored lepih ame* riških topolov, na cesti V. pa drevored akacij.
Rožnodolsko pevsko društvo deluje že nad 5 let pod predsedstvom Rudolfa G a« leta. Nad 5 let delujoča aSamopomoč» pa z denarno podporo lajša gorje svojcev svo* jih članov, ki se preselijo v večnost. Rožno* dolska «Samopomoč» je prva ustanova te vrste v Sloveniji.
Z vprizoritvami gledaliških iger je mo* ralo dramatično društvo prenehati, ker ni za to primernega prostora. 2e delj časa imajo Rožnodolci v načrtu ustanovitev otroškega zavetišča. Večina Rožnodolcev in Rožnodolčank je čez dan zaposlena v to* varnah in delavnicah. Otroci so prepuščeni sami sebi in zavetišče bi jim nadomestova« lo roditeljsko nadzorstvo. Znane so tudi rožnodolske gostilne, kjer dobi gost vedno okrepčilo s prijazno postrežbo.
Letos dne 7. in 8. julija bo Rožna dolina praznovalo 301etnico svojega obstoja. Te dni se vrši tudi VIII. rožnodolski sejem s pestrim programom, ki bo privabil gotovo veliko število meščanov, pa tudi druge iz vse Slovenije v idilično Rožno dolino.
Rožnodolčani so pripravili vse potreb* no, da ostane ta dan vsem obiskovalcem nepozaben v spominu. Hkrati bo to velik spominski dan za Rožnodolce same. Kajti že vrabci čivkajo na vseh rožnodolskih hišicah, da bo vas Rožna dolina postalo inkorporirano predmestje slovenske presto« lice. S tem bo slavna Rožna dolina izgubila svojo samostojnost, postalo bo pa «vorštat» bele Ljubljane.
Film
Pat in Patachon kot Don Kichot in Sancho Pansa
(Črtica k današnji premijeri v Elitnem Kinu Matica.) Roman slavnega španskega pesnika o pu* stolovščinah Don Kihota, viteza žalostne postave in njegovega zvestega oprode San* eho Panse je brez dvoma še danes ena naj* boljših humorističnih pesnitev svetovne li* terature. Miguel de Cervantes Saavedra, veliki španski pesnik, rojen leta 1547, je bil okoli leta 1598 komisar španskega trgovske* ga brodovja za Indijo in je imel kot tak nalogo iztirjati razne državne dolgove; ko je od dolžnikov pobral denar, ga je odpre* mil v Španijo po nekem trgovcu, kateremu je v svoji naivnosti slepo zaupal. Ta trgo* vec pa je izkazano zaupanje zlorabil, Cer* vantesa pošteno opeharil, vsled česar je moral v ječo. Tukaj, za zidovi kaznilnice, se je poetu rodila misel za njegov poznejši roman o Don Kihotu, s čemur je postal sla* ven in si pridobil ime v svetovni literaturi. Leta 1605 je izšel I. del tega romana in še istega leta je zagledalo luč sveta pet na* daljnih izdaj. Duhovitost in veličino tega dela vidimo zlasti tudi v tem, ako pomisli* mo, da je doživel Don Kihot do danes nad 400 novih izdaj in da je roman preveden
vseh krasnih rodbinskih romanov, kar jih je kdaj čitala. Zlasti eno poglavje ji je ostalo živo v spominu. V nekem romanu je čitala, kako je stopila mlada baronica vsa v zadregi v bajno razsvetljeno spalnico, kjer so zrle na njo slike slavnih prednikov. Mladi baron je strastno objel svojo ženo in ji zašepetal nekaj na uho. Kaj, tega se Estvadova niti v mislih ni hotela spominjati, ker jo je že itak oblivala rdečica.
Iz velike sobe, kjer so svatje še plesali, se je slišala godba. In takoj je Estvadova pomislila na sliko, pod katero je bilo napisano: »Slednjič sama.« Na sliki sta stala mlada zakonca tesno objeta.
»Draga, pridi, brez tebe ne morem več živeti!«
Spodaj se je čuk> samo d rd ran je tramvaja. Tiho je stopila v spalnico. Njega ni bilo tam. Tudi v jedilnici ga ni našla. Vrata v spalnico so bila zaprta. Srce ji je tako močno utripalo, da ga je slišala. Razmišljala je, dali ji razplete lase, kakor je storil baron v romanu... A ta tišina je tudi sveta, vzvišena in opojna.
Slednjič se je ojunačila in tiho odprla vrata.
Na nočni omarici stoji zasenčena svetilka. On leži in spi.
Estvadova se je prijela za srce. Sirota ni vedela, kaj početi. Slednjič je premagala zadrego in si začela razpletati kite. Toda rofce so se ji tresle tako, da je izpustila glavnik in on se je prebudil. Začudeno se je ozrl okrog in zakričal na ves glas:
skoroda na vse jezike sveta. Vsebina roma* na je sicer satirična, vendar je v celi zgodbi poleg' izvrstnega humorja toliko bridke res* niče, da pride čitatelj takoj do spoznanja, da Don Kihot ni zgolj plod pisateljeve do* mišljije, temveč da hodi takih in enakih Don Kihotov mnogo še dandanes po sve* tu; saj najdemo skoro v vsakem velikem geniju, bodisi da je to izumitelj, učenjak, pesnik ali umetnik, nekaj tipičnih lastnosti Don Kihota.
In sedaj imamo priložnost, da gledamo to imenitno delo končno tudi v filmu. Vred* nost tega filma pa leži ravno v tem, da se je našlo za nosilca obeh glavnih vlog dva igralca, ki sta popolnoma na svojih mestih, skoro bi lahko rekli, nenadkriljiva, to je Pat in Patachon. Veliko nasprotstvo med obema, izraženo tako v njih zunanjosti in pojavi, kakor tudi v igri sami, ki vsebuje poleg zdravega humorja tudi vedno nekaj svežega jedra resnice, vse to je popolnoma v intencijah pisatelja samega in daje temu filmu prednost pred vsemi filmi Pat in Pa* tachona. In tako vidimo, kako Don Kihot, omamljen od čtiva pretiranih in lažnih vite* ških romanov, pregovori in pripravi svoje* ga slugo, priprostega človeka zdravega raz* uma, da se poda z njim na pot pustolov* stva in romantičnih doživljajev. Dolgokraki Pat — vitez žalostne postave kot Don Ki* hot in debeluhasti Patachon kot njegov verni sluga Sancho Pansa. sta torej dve fi* guri, ki bosta tudi v Ljubljani želi triumfe in izzivali salve smeha pri zabave*željni pu* bliki. Zato film, ki ga ima danes na spore* du Elitni Kino Matica, najtopleje priporo* čamo vsakomur v ogled.
★
_ Ljubljanski kino (Matica) bo predvajal danes izvrstni film »Skozi burjo in vihar«, kjer nastopa v glavni vlogi Rod la Rocque, znani filmski umetnik iz velefilma »Vstajenje«, ki je vzbudil za časa svojega predvajanja v Ljubljani veliko senzacijo. Ker bo tudi za ta film zanimanje občinstva veliko, se vrše predstave danes ob 16.30, ob 19.30 in 21. uri. Jutri, na Vidov dan, na praznik sv. Petra in Pavla pa bo predvajal Ljudski kino ob nezvišanih ljudskih cenah premije-ro najboljšega Pat in Patachonovega filma Don Kihot, ki je insceniran po glasovitern istoimenskem romanu španskega pisatelja Cervantesa. Publiki bo dana priložnost, da se za najnižjo ceno prav dobro zabava in od srca nasmeje. Ker bo glede na nizke cene in izvrstni spored, ki se bo predvajal prvič v Ljubljani, zanimanje velikansko, se bodo vršile jutri in na praznik sv. Petra in Pavla predstave redno ob 15. 16.30, 18. 19.30 in 21. uri. Kljub premijeri nezvišane cene.
— Potovanje po Srednji Evropi. Na praznik sv. Petra in Pavla priredi ZKD v dvorani kina Matice ob 11. dopoldne filmsko predavanje o najlepših krasotah Srednje Evrope. Z motornim kolesom prepotujemo v filmu skoro vse države Srednje Evrope ter občudujemo njih naravne krasote, šege in navade njih prebivalstva. Predvidena je tudi tura na visoki Venediger (3360 m) in povratek po Dunavu do glavnega mesta Avstrije do Dunaja. To revijo lepote krajev Srednje Evrope priporočamo vsakomur v ogled. Zlasti opozorite šolsko mladino, ker bo ta film dijaštvu mnogo koristil pri šolskem pouku.
Saj ni tako hudo na svetu!
Tako namreč pravi neki ameriški novinar, ki je sestavil svojevrstno statistiko, na podlagi katere hoče dokazati, da življenje na svetu ni tako hudo in da svet ni tako pokvarjen, kakor se splošno misli. Mož je sestavil statistiko o »vedenju človeka«, in za ta posel se mu je zdela najbolj pripravna nedelja. Med drugim je ugotovil, da se je tisto nedeljo peljalo okoli 42,000.000 ljudi — statistika velja samo za Ameriko — na izprehod in vendar so ostali vsi živi. Približno 778.000 šoferjev ni bilo treba opominjati zaradi pijanosti. Istega dne se je tudi sprlo okrog 95.000 zaljubljenih parčkov in vendar ni bil nihče umorjen. Sploh je bilo tistega dne v Ameriki nad 109,999.999 ljudi, ki si niso končali življenja. Zgorelo tudi ni 775.775 hiš in nepoškodovanih je ostalo nad 1 milijon peči in kotlov.
Torej evo dokazov, da na svetu ni tako hudo, kakor se govori. Pa ne samo to! Mož je tudi dognal, da okoli 32 milijonov žensk ni prišlo točno na napovedan sestanek in vendar niso bile
— Kaj tu človek niti spati ne sme? Ne dajo mi miru. da bi se naspal!
In ne da bi čakal odgovora se je obrnil na drugo stran in zasmrčal.
Estvadova je pa ležala do belega dne in gledala v strop. Njene oči so postale namah otožne in tudi sama je bila otožna.
Drugi dan proti poldnevu mu je prinesla na posteljo kavo in sveže pecivo. Ozrl se je z enim očesom na njo, rekoč:
— Snoči sem tako hitro zaspal ha, ha, ha. ha.
Toda Estvadova ni odgovorila.
— Si že osnažila ptičkom kletko? — je viprašal osorno.
In Čas je hitel. Minilo je leto za letom.
Estvadova nikoli ne tarna, da se je poročila. Pa tudi on se ne kesa, da se je oženil. Vsako jutro vstane ona ob petih, osnaži ptičkom kletko, možu pa obleko, potem skuha kavo, namaže kruh z maslom in postavi zajtrk na rob štedilnika, da bi se kava ne ohladila. Ko je zajtrk pripravljen, hiti v trgovino, kjer dela od jutra do večera. Pozno zvečer hiti domov, da skuha možu večerjo.
Včasi dela tudi on in zasluži 18—20 kron dnevno. Navadno pa pase lenobo in se igra doma s svojimi tiči. Po večerji pije kavo, potem leže na divan, popije čašo vina in čita.
Poleg ptic zbira tudi knjige. Ima več zvezkov, ki jih je kupil na dražbi, toda
umorjene. Po njegovem mnenju jo tudi ni pobrisalo okoli S88.888 blagajnikov z denarjem vred in istočasno je bilo v Ameriki okoli 110 milijonov ljudi, ki jih ni zasledovala policija. In če upoštevamo, da je samo v dolini Mississip-Di 350.000 otrok, katerim se ni pripetila nobena nesreča in ki niso utonili v čebru ali se zadušili med blazinami, ko so matere obešale perilo, potem se res lahko trdi, da je življenje na svetu prav prijetno in zanimivo. Poleg tega je treba še pomisliti, da si tudi ni končalo življenja okoli 50 miljonov ljubimcev, ker so jih ljubice varale in da tudi ni bi vsak ameriški državljan umorjen. Vse to je dokaz, da ni tako hudo na svetu in da ljudje radi pretiravajo.
Izšel je naš novi okusno opremljeni
Foto cenik
dišite ponj na Drogerijo >Sanitas< samo v Celje. 760?
Humoristični kotiček
Tolažba.
Odvetnik zdravniku:   Ne smeš obupati, dragi dok'tor, čeprav je tvoj prvi pacijent umrl. Tudi jaz imam smolo. Moj prvi klijent namreč sedi v zaporu. Zanesljiv detektiv.
— Najel sem detektiva, da bi pazil na blagajnika, da mi ne pobegne z blagajno, i
— Ali se vam izplača?
— Ne. Blagajnika še imam, pač pa je izginil detektiv z blagajno.
Slutnja.
Janezek prinese iz šole dobro izpričevalo. Oče je zadovoljen in pravi: Ker imaš tako dobro izpričevalo ustreženi vsaki tvoji želji.
Janezek se zamisli in pravi: Če je tako, bi želel, da me prihodnjič, ko prinesem slabo izpričevalo, ne nabunkate. Žrtev svojega poklica.
— Kaj počenja novi zdravnik?
— Postal je žrtev svojega poklica.
— Kako to?
— Oženil se je s svojo prvo pacijent-ko.
Poklon.
—- Nesrečna sem. Mislim, da me je Karel vzel samo zaradi denarja.
— Potolaži se, Karel ni tako neumen kakor se zdi.
Proti molom.
— Kaj ste storili, Annčka, da ne pridejo molji v moj kožuh?
— Zapela sem ga, milostiva.
Škodoželjnost.
— Ne morete si misliti, kako srečen je moj ženin. Veseli ga, da je slednjič našel pravo.
— Saj je lahko vesel. Gotovo je bil že desetkrat zaročen.
Radodaren oče.
Oče hčerkn: Povedati ti moram veselo novico. Gospod X. je bil pri meni in je zaprosil za tvojo roko.
— Toda, papa, saj še nočem zapustiti mame.
— Pomiri se, drago dete, dovolim ti vzeti jo s seboj.
Zakaj je sežgal pisma.
— Sram te bodi! Sežgal si vsa pisma, ki sem ti jih pisala pred poroko.
— Bodi vesela, to sem storil v tvojo korist. Če bi jih kdo našel, bi me proglasili za norca in moja oporoka bi bila neveljavna.
V gledališču.
— Zakaj odhajate vedno zadnja iz gledališča?
— Zato, da bi ljudje mislili, da sem sedela v prvi vrsti parterja.
Inteligentna dama.
— Mož mi piše, kaj bi hotela za god, Rembrandta ali Tiziana.
Prijateljica: Razlika v ceni je minimalna. Francoski avtomobili so vsi izborni.
o njih ve samo to, koliko so stali. Čita tudi zvečer, ko je že v postelji.
Ob nedeljah hodita skupaj v varijete, kjer sedita v sprednjih vrstah, od koder lahko on s kukalom ogleduje nožice lepih plesalk. Če je posebno dobre volje, jim pošlje tudi šopke.
Nekega večera je odšel med odmorom na hodnik in se je takoj vrnil k ženi, rekoč:
— Srečal sem starega znanca. Počakaj tu do konca. Rad bi z njim malo pokramljal.
In Estvadova je čakala do konca. Saj je vedela, da on tako hoče in da drugače ne sme biti. Ko je pa odhajala v pondeljek zjutraj na delo, moža še vedno ni bilo doma. Zvečer ga je našla v postelji tako, kakor da bi bil prejšnji dan odšel z doma. Smrčal je.
Nekoč se je vrnila zvečer z dela. Okna so bila zagrnjena, vrata zaklenjena. Zvonila je in trkala. Šele čez pol ure ji je odprl in izjavil, da je trdno spal. A v spalnici je nekam čudno dišalo po ženski.
In vendar... Estvadova je srečna. Ima svoje domače ognjišče, ima moža, ki nosi pozimi kožuh in palico s srebrnim ročajem, poleti pa panama in s vrsnik s svileno podlogo. Toda njene obleke so staromodne, skromne in oguljene.
Ljudje ju smarajo za mater in sina in zdi se jim lepo od njega, da se kot eleganten gospod ne sramuje svoje staromodne matere.
2V
468926
Dnevne vesti.
_ Spominsko darilo francoske univerze
beograjski univerzi. V znak spoštovanja in prijateljskih vezi je poslala univerza v N*nWfri, na kateri je študiralo in še študira mnogo naših visokošolcev, beograjski univerzi veliko v platino vdelano medaljo, izdelano nalašč za beograjsko univerzo. Na eni strani medalje je reliefna slika univerze v Nancvju z latinskim napisom »Univerzi v Beogradu, pozdrav, čast in slava*. Medaljo je izročil beograjski univerzi profesor mednarodnega zasebnega in javnega prava v Nancyju g. Lalcev.
— Češki Sokoli v Beogradu? Starešinstvo JSS je ponovno izjavilo, da je sokolski zlet v Skoplju preložen in da je o tem obveščena rudi COS, ki odobrava odložitev in je zato odpovedala prihod čeških Sokolov na ta zlet. Beograjska »Politika«, ki ie že v nedeljski številki objavila tendenci-jozno vest, da sokolski zlet ni preložen, objavlja v včerajšnji številki drugo tendenciozno vest, da se je pripeljalo včeraj v Beograd 1200 čeških Sokolov, ki potujejo na sokolski zlet v Skoplje. Ni naš namen vmešavati se v interne zadeve velike sokolske družine, vendar pa moramo pribiti žalostno dejstvo, da beograjska »Politika« najbrž namenoma bega sokolsko javnost s tendenoijoznimi in prozornimi poročili o sokolskemu zletu v Skoplju. Kaj hoče s tem doseči, je jasno. Drugo vprašanje je seveda, če se ji bo intrigriranje proti Sokol-stvu posrečilo.
— Zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje. (Minister za socijalno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odnhrii zvijanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovania zaključili z deficitom. Takih uradov je zaenkrat 13 Tudi za Trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja prispevkov grozi vsem uiadom, kateri bi v svojem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je \ažno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti ie važ-no redno plačc-v?nje prispevkov, katerega pa dane«, ni. Prispevki so bili zvišani od n do 7*5 odnosno od 6 na 6.5" in to od 1. julija 192S dalje.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila rpisa-na zobozdravnik v Brežicah dr. Niko Sever in zasebni zdravnik v Rušah dr. Alfonz Zoreč.
— Razpisana zdravniška služba. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo specijalista za notranje in pljučne bolezni v centralni ambulanti v Ljubljani. Prošnje ie treba vložiti do 20. julija.
_ Razid društva. ^Narodna čitalnica« v
Slovenigradcu se ie prostovoljno razšla.
_ Razpisane službe. Pri kontroli mer v Beogradu odnosno pri odseku za mere v ministrstvu trgovine in industrije ie popol-niti službeno mesto strojnega ali elektri-čarskega inženjerja. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 1. avgusta na trgovinsko ministrstvo. Pri kontroli mer in dragocenih kovin v Ljubljani, Sarajevu in Subotici je popolniti tri mesta kontrolorjev mer — pri-piavnikov. Reflektanti naj vlože prošnje do 20. juli ia na trgovinsko ministrstvo. - _ Nalezljive bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od S. do 14. tm. 7 slučajev tifuznih bolezni 70 škrlatinke. 14S ošpic, 3 davice, 6 sena, 1 krčevite odrevenelosti, 1 vranienega piisada, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 vnetja hrbteničnega mozga. V mariborski oblasti je bilo v istem času iS slučajev tifuznih bolezni. 49 škrlatinke, 50 ošpic, 5 davice, 28 dušljivega kašlja, S šena, 4 krčevite odrevenelosti in 1 griže.
— Razpisane sodne službe. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto pisarniškega predstojnika, pri okrožnem sodišču v Mariboru pa mesto pisarniškega asistenta. Prošnje naj se vlože najkasneje do 18. julija.
— Izlet k ruski kapelici pod Vršičem. Ob cesti, ki vodi od Kranjske gore na Vršič, stoji blizu koče na Gozdu za časa vojne po ruskih ujetnikih zgrajena ruska kapelica. Za obnovitev te kapelice je nabrala Ruska .Matica 1100 Din, razen tega je nabral okrog 300 Din v isto svrho g. dr. Ivan Grašič, notar v Kranjski gori in predsednik kranjskogorske podružnice Zveze slovenskih vojakov. Za ta denar se izvršuje sedaj na kapelici en del najnujnejših popravil. V nedeljo, dne 8. julija priredijo v Ljubljani, na Jesenicah, v Bohinju in v drugih krajih bivajoči Rusi izlet h kapelici, da se poklonijo manom svojih, na tem kraju v velikem številu pokopanih rojakov. Ob tej priliki se bo vršil v kapelici parastos, ki ga opravi iz prijaznosti ljubljanski prota g. Dimitrije Jankovič. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, dne S. julija s prvim (turistovskim) vlakom ob 5.38, služba božja okrog pol 12. K udeležbi se vabijo bratje Rusi in vsi, ki bi se tudi hoteli pokloniti trpljenju Rusov v tem lepem, za njih, žal, tragičnem kraju Slovenije. —* Odbor Ruske Marice.
— Poziv upnikom. Stavbna zadruga srednješolskih profesorjev v Ljubljani, Hranilnica in posojilnica v Sokolah ter domača tvornica damskega perila in vezenin »leda< s sedežem v Ljubljani so prišle v likvidacijo. Upniki se pozivajo, naj prijaviio svoje terjatve.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list< št. 61. z dne 26. tm. objavlja uredbo o furaži, odločbo o sodelovanju državnih oblasti v oblastnih poslih, navodila o izvrševanju uvozne ekspedicije vzorcev in modelov, ki se uvažajo iz pogodbenih držav na povra-tek, uredbo o olajšavi za turiste, ki prihajajo v našo državo, seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v LJubljani v času od 1. do 15. tm., razna tarifna obvestila in pojasnilo o ugodnosti organom finančne kontrole za potovanje po železnici.
— 8001etnica mesta Gradec. Glavno mesto zelene Štajerske Gradec proslav letos SOOletnico svojega obstoja. Proslava jubileja bo združena z raznimi prireditvami in razstavami. Te dni je bila otvorjena razstava štajerskih upodabljajočih umetnikov. Slavnostni otvoritvi je prisostvoval tudi zvezni predsednik Haimsch.
— Skrite pošte. Pošte so važna državna podjetja v prospeh trgovine, industrije in prosvete. Tako se glase oficijelna poročila. A tej veliki svoji nalogi nikakor ne ustrezajo njih skriti prostori zlasti po naših lepih letoviščih in znamenitih zdraviliščih. Tujci pišejo pisma, kuipujejo pisem, znamke, telegrafirajo in telefonirajo in zarto hočejo vedeti, kje je poštni urad. Večkrat Je v stranski ulici skrit v zadnjem koncu hiše in ker je še poštni grb majhen in bel, mora človek precej stikati po vasi, preden posto izsledi. Dokler si poštna uprava ne preskrbi državnim uradom primernih lokalov v ličnih hišah ob glavni cesti, mora vsa»j s pušicami na ulicah označiti, v kateri smeri se nahaja poštni urad.
— Himen. V ponedeljek se je poročil g. Pavle Ko kal j, kontorist tvrdke Medic &. Zanki, z gdč. Ivanko Pavškovo iz znane ljubljanske napredne družine. Bilo srečno!
— Opozorilo turistom in izletnikom. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani opozarja, da so se zbog nove odredbe generalne direkcije v Beogradu morale spremeniti dosedanje olajšave. Uvedel se je novi vlak ob sobotah popoldne in dnevih pred prazniki, ki odhaja iz Ljubljane ob 15.30 (pol štirih popoldne); vozi do Bohinjske Bistrice in do Planice. Za ta vlak veljajo izletniške vozovnice s 50% popustom, ne pa za onega, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.4') Dalje velja polovična vožnja za jutranji tu-ristovski vlak iz Ljubljane v Bohinj in Planico. Za povratek v Ljubljano z izletniško vozovnico se smejo rabiti naslednji vlaki: Vlak, ki odhaja iz Bohinjske Bistrice ob 17.10, iz Planice ob 17. z odhodom z Jesenic ob 18.40 in zadnji običajni turistoski vlak. ki odhaja iz Bohinjske Bistrice ob nedeljah in praznikih ob 19.04. Za druge izletniške vlake je SPD interveniralo, nima pa še rešitve.
— Na Vidov dan morajo biti vse obratovalnice celo dopoldne zaprte. Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti opozarjata, da notica gremija trgovcev v Ljubljani, naj bodo obratovalnice na Vidov dan zaprte le med svečano službo božjo, ne odgovarja uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin, ki v čl. 19. določno predpisuje, da morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice na Vidov dan vse dopoldne zaprte.
— Gospodarstvo pa tako! V Dalju v Slavoniji stoje cele vrste več ali manj pokvarjenih lokomotiv. Naša država jih je prejela od Nemčije na račun reparacij. Stroji torej niso stari in bi se s potrebno popravo prav lahko še rabili. Tako jih pa stalno uničuje rja. Pravijo, da se imajo z novim inozenv skim posojilom nakupiti v tujini nove lokomotive. Stale bi milijone in milijone, popravila zgoraj omenjenih lokomotiv pa malo, zlasti če bi jih popravili v državnih železniških delavnicah, a ne v zasebnih, kar se kaj rado dogaja. Tako se po nepotrebnem razmetavajo milijoni, ki jih država na sto in sto mestih krvavo potrebuje.
— V Beogradu ne plačujejo uslužben-skega davka. Uslužbenski davek pomeni težko breme za vse privatne nameščence, odnosno njihove delodajalce in v precanskih krajih se plačuje tako, kakor določa zakon. Človek bi mislil, da veljajo zakoni za vso državo, toda v resnici ni tako. V Beogradu je podružnica nekega podjetja in ko je hotel lastnik urediti plačevanje usluž-benskega davka za svoje nameščence, mu je uradnik davčne oblasti odgovoril, da sploh še ne ve za uslužbenski davek in da mu davčnih knjižic ne more dati. Ko ga je podjetnik opozoril na »Službene Novine«, je uradnik odgovoril, da novin ne čita in da se po njih ne ravna. Komentar tu menda ni potreben.
— Loterija Jugoslovenske Marice. Žrebanje številk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice, ki bi se moralo vršiti dne 1. julija, je zaradi važnih in vsega upoštevanja vrednih ozirov preloženo ter se vrši nepreklicno dne 8. septembra t. 1. Izžrebane številke bodo objavljene v vseh naših listih. Vseh dobitkov je 600. Srečka po 10 Din so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. Naročajo se lahko tudi pri Jugoslavenski Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/11.
— Za pomoč Bolgarom, prizadetim po potresni katastrofi, se je v Kamniku nabral znesek 1159.50 Din. Dali so: dve predstavi v Narodni čitalnici znesek 600 Din, predstava društva Kamnik 259-50 Din in kamniški občinski odbor znesek 300 Din. Celotna vsota je odposlana po krajevnem odboru Oblastnemu odboru društva Rdečega Križa v Ljubljani. Krajevni odbor društva Rdečega Križa v Kamniku.
— »Pusta in vlažna Marjeta, nič dobrega ne obeta« (Vodnik). Letošnja pač ne bo pusta, zato je poskrbelo društvo »Vodnik«, ki priredi na Marjetno nedeljo 15. julija popoldne svojo narodno prireditev v proslavo 170 letnice rojstva prvega slovenskega pesnika Val. Vodnika, na njegovem rojstnem domu pri »Kamniti mizit v Zgornji Šiški.
501 -n
— Slovenska Matica se iskreno zahvaljuje Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, ki je pristopila kot njena pokroviteljica z zneskom 10.000 Din. 520
— Naši v Ameriki. V kraju Mascoutah, država Illinois, se je ustrelil Janez Grčar. Pokojni je bil star 47 let. Kaj ga je gnalo v srmt, ni znano, zdi se pa, da se je naveličaj samotarjenja. Pred tremi leti mu je namreč umrla žena, nato pa se je poročila njegova edina hčerka. — V kraju Eveleth, država Minnesobta, je umrl v starosti 60. let Janez Lukave. Pokojni je Živel v Ameriki 35 let in je zapustil ženo in dve hčerki. — V kraju Anacoda je preminul v najlepši
moški dobi Alojzij Davidič, star 39 iet. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — V Chisholmu je preminul Anton Ivane. Zokojni je bil doma iz vasf Podpeč, fara Drrrepolje. — V Pueblo je podlegel težki poškodbi, ki jo je zadobil pri skoku v vodo, I91etni Den Fajotič.
— Vreme. Počasi se pripravlja poslabšanje vremena. 2e snoči se je začelo na zapadu in severu rblačiti, danes dopoldne pa so se podili oblaki od jugozapada. Tudi barometer kaže, da se bo vreme poslabšalo. Danes zjutraj je kazal 761 mm, temperatura je znašala 19 stopinj. Včeraj je bilo lepo po vsej državi. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Skoplju, in sicer 34 stopinj. V Beogradu ie bilo 33, v Zagrebu 31. v Sarajevu, Splitu in Dubrovniku 30, v Ljubljani 29.4, v Mariboru 27 stopinj.
— »Dečva«. Zene in dekleta! Izvršujte *Dečvo< pravilno! Zahtevajte pri trgovcih slike in pri progandi kroje. — Propaganda iDečve«. Ljubljana, Kongresni trg 4. 510-n
— Kupujte srečke v korist Zupanove jame pri Grosupljem. 513-n
Ako piješ Buddha čaj jg&2     uživaš že na zemlji raj!
— Prijet slepar na Sušaku. Reška policija je izročila našim obmejnim oblastem nekega Franca Kubečka, rodom iz Bosen-dorfa in pristojnega v Tuzlo, ki ga zasleduje Ijub'janska policija radi bigamije in raznih goljufij. Kakor smo se informirali na policiji, ga zasleduje radi bigamije okrajno sodišče na Brdu.
— K nesreči na Črnučah smo informirani, da Snoja ni povozil posestnikov sin Ivan Rotar, marveč nekdo drugi, ki ga zdaj orožniki iščejo.
— Ugodna avtomobilska zveza Postojna - Vipavska dolina - Gorica. Potnikom v Vipavsko dolino in Gorico se priporoča avtomobilska zveza in se vrača iz Gorice še isti dan zvečer k zadnjemu vlaku za Ljubljano. Vse informacije, kakor tudi vozovnice se dobe pri Potniku (Tourist-Ofiice-u), Ljubljana.
— Pri želodčnih težkočah. slabem teku, tresenju v udih, doseže uporaba naravne »Franz-Josefovec grenčice pri vsaki starost! in spolu hipno oživljenje prebavbami h organov. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josefovo« vodo kot izborno sredstvo proti griži kakor tudi proti želodčnim boleznim. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 36-T
Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trp, 9. 53-T
— »DeČva«. 2ene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte za »Dečvo< pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugo-slovenski Matici in Dečjemu domu.
; svetniki — člani stanovanjskega odseka — pod nobenim pogojem ne sprejemajo na svojem domu strank radi nakazila stanovanj. Radi prevelike zaposlenosti tudi g. župan ne sprejema strank v stanovanjskih zadevah, ker daje vse tozadevne informacije edino stanovanjski urad, ki posluje za stranke vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne v mestni posvetovalnici (soba Št. 22).
—lj Dan Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Na praznik, dne 8. septembra t. 1. se bodo vršile v Ljubljani razne prireditve na korist Jugoslovenske Matice, in sicer dopoldne, popoldne In zvečer. Podrobnejši program bo pravočasno objavljen. Vendar že sedaj prosimo vsa društva in organizacije, da upoštevago to edino prireditev Jugoslovenske Matioe ter da ne priredijo na ta dan lastnih prireditev. — Odbor.
—H Mestni gospodarski urad bo v soboto, dne 30. tm. radi snaženja uradnih prostorov zaprt.
—U Na manjšinski osnovni šoli (z nemškim in slovenskim poukom ter srbohrvaščino) bo vpisovanje za Šol. leto 1928/29 dne 30. junija ter 1. in 2. julija, vselej od 8. do 12. ure; na Gojzovi cesti (Graben) št. 5, I. nadstropje, desno.
—H Gospodinjska sola »Mladika« vpisuje gojenke za šolsko leto 1928-29 v soboto. 30. junija ob 9. zjutrai v pisarni ravnateljstva ženske gimnazije na Bleiweisovi cesti, I. nadstropje. Gospodinjska šola podaja občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva. Učna doba traja od 1. oktobra do 28. junija. Gojenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje, ki stanujejo v internatu, ki je v zvezi z gospodinjsko šolo. Zunanje gojenke plačujejo mesečno Din 5on, notranje plačujejo za vso oskrbo in stanovanje Din 1000. V internat gospodinjske Šole se sprejemajo tudi gojenke, ki posečaio ali žensko realno gimnazijo ali pa učenke dru-
Iz Ljubljane
—lj Jubilej prote Jankovlća. Protojerej srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji g. Dimitrije Jankovič proslavi v petek 29. tm. oOletnico rajstva. ,ubiiant uživa med nami splošne simpatije in spoštujejo ga vsi ne glede na versko prepričanje. Ze opetovano je g. Jankovič dokazal, da je vzor dušnega pastirja in da mu ljubezen do bližnjega ni samo fraza. Zlasti priljubljen je jubilant v Ljubljani, kjer igra v družabnem življenju odlično vlogo. Za svoje zasluge je dobil visoka cerkvena odlikovanja, a posvetne oblasti so ga odlikovale z redom Sv. Save III., IV. in V. stopnje in z Belim orlom V. stopnje. G. Jankovič je bil imenovan prvotno za vojnega svečenika v Ljubljani 1. 1922 pa za administratorja protopre-sviterata in za protojereja pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Številnim njegovim prijateljem in znancem, ki mu bodo čestitali k jubileju, se pridružujemo tudi mi z Iskreno željo, da bi jubilatnt še dolgo tako uspešno deloval in dajal drugim dušnim pastirjem zgled, kako je treba ljubiti blirž-njega.
—I j Kopanje v Ljubljani. Zadnje dni je pritisnila huda vročina in zato je tudi vsakodnevni naval na kopališča velik. Na Ljubljanici je prav velika frekvenca in kopališče je razmeroma dobro obiskano. Več kopalcev, nego v kopališču, pa je na »špici« in na nasprotni strani. Tudi kopališče v Koleziji se je dobro obneslo. Kopališče je prav dobro obiskano, škoda le, da je okoli njega nasuta mivka, ki jo kopalci zanašajo v bazen in na ta način kaliio vodo. Umestno bi bilo pot okoli bazena posuti s peskom ali pa položiti deske. — Ljubljanica se počasi ogreva in je včeraj imela 17 do 18 stopinj. Zanimivo je, da je Sava skoraj bolj topla nego Ljubljanica. Tudi na Savo je velik dotok kopalcev, seveda iz onih delov mesta, ki gravitirajo bolj proti Savi nego proti Ljubljanici. Za Ljubljančane, ki nimajo koles, je Sava predaleč. Če bi se uvedle avtobusne vožnje do Tomače-vega ali pa vsaj do pokopališča Sv. Križa ali do Jezice, bi bilo Ljubljančanom s tem zelo ustreženo in bi se te vožnje nedvomno rentirale. Vsekakor pa bi bilo vsaj ob nedeljah pametno, če bi se uvedel promet z avtobusi na Savo.
—H Naši drevoredi. V Laterinanovem drevoredu je nekaj suhih kostanjevih dreves in ob železniškem prelazu na Vrtači stoji drevo, ki letos ni cnzelenelo. V lepi brestov drevored na Bleiweisovi cesti se je za jedel lubadar, ki uničuje drevo za drevesom. Zasajajo se sicer na prazna mesta mladi zdravi bresti, a čaka jih ista usoda. Brest se tu ne bo obdržal. Akacije na ostalem delu te ceste pa lej>o uspevajo: vsa drevesa so enaka, zdrava in lepo zelena, da so v veselje očem in široki cesti v znatno olepšavo.
—lj Stanovanjsko • gradbeni odsek me-stnera magistrata v Ljubljani ie v svoji seji 20. t. m. sklenil opozoriti prosilce za stanovanja v mestnih hišah, da rg. občinski
gih ljubljanskih šoL Za vso oskrbo in prvovrstno hrano plačujejo mesečno Din 1000. Internat ima svojega domaČega zdravnika in poleg učiteljic tudi prefektinjo za nemško in francosko konverzacijo.
—Ij Gremij lekarnarjev za Slovenijo naznanja, da bodo na Vidov dan v smislu naredbe velikega župana ljubljanske lekarne do 12. ure odprte. Dežurno službo vršita lekarni Piccoli in Bakarčič. Na praznik 29. t. m. vršijo dežurno službo lekarne Baho-vec, Hočevar in Ustar. 519-n
—lj Pozor Šiškarji! Prostovoljno gasilno društvo proslavi dne 1. julija 192S svojo 401etnico obstoja. Najvljudneje se vas vabi, da posetite to prireditev kar v največjem številu saj društvo deluje in izpolnjuje svoje težke naloge v slučaju požara v prid občinstva in je čisti dohodek namenjen za nabavo nove motorne brizgalne. Naproša se, da razobesite zastave. — Odbor 518-n
—lj Rezervni oficir]! se vabijo, da se udeleže svečane spominske slavnosti, ki se bo vršila na Vidov dan na velikem vojaškem vežbališču pred vsemi četami ljubljanske garnlzije. Pričetek ob pol 9. uri. Obleka svečana za stroj. Prvotni poziv na udeležbo pri bogoslužnem opravilu v tukajšnji stolnici ostane s tem neizpremenjen. Pododbor Ljubljana.
—Ij Zadruga brivcev, frizerjev in las-ničarjev v Ljubljani, sporoča cenj. občinstvu, da bodo brivnice in damski saloni na Vidov dan celi dan odprti, le za časa službe božje od 10.—11. ure zaprti, na praznik Sv. Petra in Pavla odprti samo dopoldne od pol 8—12. ure — Načelstvo. 521-n
—lj Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje Ie pri Krlstoflč-Bučar Stari trg.
46-T
—lj Christofov učni zavod v Ljubljani
vpisuje celi mesec julij vsaki dan na Domobranski cesti 7. — Šolnina nizka, vpisnina 10 Din.  Revni učenci   imajo popust.
5A9-n
Komunalna politika mesta Ljubljane
Izjave župana dr. Dinka Puca. — Stanovanjsko vprašanje v Ljubljani. — Ureditev dolgov mestne občine. — Povečanje elektrarne, vodovoda in uvedba avtobusnega prometa. — So~ cijalne naloge ljubljanske občine.
Zagrebški T-Morgenblatt' objavlja razgovor svojega dopisnika z ljubljanskim županom dr. Pučem. V uvodu ugotavlia, da Je bilo za dr. Puca posebno zadoščenje, ker je bil kot bivši predsednik gerentsk^gr-i sveta izvoljen za župana in priznan celo od one stranke, ki je proti njemu vodila najhujši boj. Danes se splošno priznava, da si je dr. Dinko Puc za razvoj in napredek Ljubljane pridobil mnogo zaslug. Posebno velik uspeh Je imel pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
Na vprašanje, zakaj in kako je prišlo v občinskem svetu do neobičajnega sodelovanja med sa-stojnimi demokrati in SLS, je župan dr. Dinko Puc odgovoril:
— Vzroki so jasni. Nobena obeh strank ni bila številično tako močna, da bi lahko sama ustvarila delazmožno večino. Brez sodelovanja obeh strank bi bi! občinski svet zaradi delanezmožnosti razpuščen in postavljen bi bil vladni komisar. Mislim, da bi bila ta rešitev vsemu prebivalstvu našega mesta ne glede na strankarsko pripadnost najbolj neljuba. Razen tega je silila h koaliciji na eni strani težka gospodarska kriza, v kateri se nahaja naše mesto, na drugi strani pa velika množina perečih komunalnih vprašanj, ki jih ima občinska uprava rešiti v bližnjem času in ki so takega značaja, da bi odgovornost zanje komaj mogla prevzeti ena sama stranka. V ostalem sem mnenja, da je tudi v širokih krogih našega prebivalstva prodrlo prepričanje, da je edino pravilno depolitizirati občinsko upravo in vso energilo uporabiti le za gospodarsko povzdigo občine.
AH posluje revizijska komisija, ki ji je bila poverjena naloga, preiskati poslovanje štiriletnega ko-misarijata, ne glede na to dalje?
— Seveda. Absolutno nobenega vzroka ni. zakaj bi komisija ne dovršila poverjene ji naloge.
Kakšen je sedaj položaj stanovanjskega vprašanja v Ljubljani in stanovanjskega posojila?
— Stanovanjska beda je mogoče v Ljubljani največja v celi Jugoslaviji. Dočim v Beogradu in v Zagrebu pomanjkanje stanovanj skoro več ne obstoja, — saj imajo v obeh mestih že mnogo praznih stanovanj in se stanovanjska beda pojavlja samo v tej smeri, da so stanovanja draga, — vlada v Ljubljani akutno pomanjkanje stanovanj. Vzroki so dvojnega značaja. Na eni strani ie država v stanovanjskem vprašanju primeroma mačehovsko postopala, zlasti, ako se potegne paralela z obema drugima glavnima mestoma Jugoslavije, na drugi pa imamo v Ljubljani premalo kapitala, da bi mogli pokremti velikopotezno privatno akcijo, kakor ie bito to v Zagrebu. Zato ie preostala samo še občina, ki je v tem pogledu napela vse sile, ki pa sama pomanjkanja stanovanj ne more odpraviti. Ker so razen tega zaradi novega stanovanjskega zakona najemnine narastle in sicer v nobenem pravem razmerju s plačilno zmožnostjo našega mestnega prebivalstva, imamo v našem mestu vsak dan žalostne prizore sodnih deložacij, ki jih občina pri najboljši volji ne more preprečiti. Bojim se, da bo preteklo še mnogo časa, predno borna prišli v urejene razmere.
Stanovanjsko obligacijsko posojilo, ki si ga vladni komisar po mojem mnenju ni pravilno zamislil, ni bil noben uspeh. Kljub temu smo našli zadovoljivo rešhev.
Kako misK občinski svet urediti velike nekonsolidirane dolgove občine in številna predlagana posojila?
— Mestna občina ima vsekakor primeroma velike finančne ob vernosti m mora tudi v bodoče še računati z nekaterimi po-
sojili. Kredit občine pa ni omajan, ker ima, ogromno nepremično premoženje in naraščajo tudi njeni dohodki. Bavimo se z mislijo najetja velikega inozemskega posojila, ki bi omogočilo konsolidacijo vseh naših dolgov. Do tedaj pa si bomo morali pomagati s posojili pri naših denarnih zavodih.
Kako stoji vprašanje razširjenja tramvajskega omrežja in uvedbe avtobusnega prometa?
— V tem pogledu lahko trdim, da bodo tozadevna pogajanja kmalu zaključena in s tem izpolnjena dolgoletna želja prebivalstva.
Kako stoji vprašanje povečania električne centrale in vodovv>da?
— Mestna vodovodna naprava se že sedaj povečuje in bodo dela v nekaj mesecih končana. Povečanje električne centrale je bilo v občinskem svetu pravkar sklenjeno tako, da bo mogoče povečano napravo do prihodnje jeseni že izročiti v obratovanje.
S katerimi vprašanji se sedaj še bavi občinski svet?
— Vprašanja, ki jih ima rešiti občinski svet, so skoro nešteta. Povdariti hočem samo nekatera najvažnejša. Razen stanovanjskega skrbstva, ki je kot rečeno stalna in težka naloga občinskega sveta, prihajajo v poštev v prvi vrsti socijalna vprašanja. Zaradi gospodarske krize je brezposelnost v našem mestu zelo velika. Naše mladinsko skrbstvo je šele v razvoju. Bavimo se z načrtom ustanovitve Dečjega doma, dispanzerja za tuberkulozne in reorganiziranja šolske poliklinike, 50 km obstoječe kanalsko omrežje bo razširjeno in tlakovanje cest se bo sistematično nadaljevalo. Namerava se zgraditi novo carinsko poslopje, načeto je bilo vprašanje modernizacije državnega kolodvora in izdelujejo se načrti za prelaz preko železniškega tira zlasti na Dunajski cesti. Studira se tudi vprašanje preskrbe z mlekom in reorganizacija trga. Intenzivno se dela za povzdigo tujskega piometa. Pri vladi so bili vnovič podvzeti koraki, da se končno izvrše regulacijska dela v Ljubljanici. Brez te regulacije se mesto nikdar ne more modernizirati.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Iz Celja
—c CirlU-Metodova podružnica v Gaber-
ju priredi dne 4, julija Ciril-Metodov večer. Ob pol 9. uri bo pri cerkvi sv. Maksimilijana umetni ogenj z godbo, nato pa na vrtu gostilne VVilson pri j atenski sestanek. Cisti dobiček je namenjen družbi CM.
—c Sport V nedeljo popoidne ob 5. uri bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med ISSK Maribor in SK Celjem.
—c Vldnv dan se bo y Cel^u proslavil ob o. url v slovesnim rekvijem v farni cerkvi. Ob isti uri bo imelo proslavo na Glaziji tudi vojaštvo.
Stev 147
•SLOVENSKI  NAROD« dne 27. junije 1928.
Štren 5.
Kako je bil rešen Nobile
Nobile je spravil na varno najprej sebe. — Radost v Italiji. — O Amundsenu in Guilbaudu še vedno ni duha ne sluha.
kljub temu se ves svet boji za njegovo usodo. 2e deveti dan ni o njem nobenih zanesljivih vesti in ker je bilo doslej tudi vse iskanje zaman, prevladuje mnenje, da se je Guilbaudovo letalo ponesrečilo na odprtem morju.
Zdaj je organizirana posebna rešilna ekspedicija, ki jo vodi znani polarni raziskovalec Sverdrup, poveljnik ladje »Fram«, s katero se je Amundsen svoj-čas proslavil na polarni ekspediciji. Amundsenov tajnik, ki vodi pomožno akcijo, se je obrnil brzojavno na sovjetsko vlado s prošnjo, naj se ustavi ruski lomilec ledu »Maligin« v kakem norveškem pristanišču, da vsame na krov Sverdrupa in člane njegove ekspedicije. Moskovska vlada je to prošnjo odklonila z motivacijo, da »Maligin« ne sme izgubljati čas in da je že itak vse storil, da najde Amundsena in Guil-bauda.
80 letnica strašnega krvoprelitja v Parizu
V februarju 1848 je francosko delavstvo strmoglavilo kralja in proglasilo dru;-1 republiko, v kateri so imeli spočetka glavno besedo socijalisti, ki so skrbeli za brezposelne in za one, ki niso hoteli delati. Za brezposelne in lenuhe je izdajala država dnevno 200.000 frankov in zato ni čuda, da je vedno bolj zlezla v dolgove. V treh mesecih so padli nekateri vrednostni papirji na polovico, drugi pa na tretjino. Ogromni izdatki in neprestani notranji nemiri so izpodkopavali temelje narodnega gospodarstva in tako so trpela nele mesta, marveč tudi provinca. 2e 15. maja 1848 so se hotele delavske mase polastiti oblasti in strmoglaviti socijali-stično republiko, kar je pa preprečil Lamartine. Po prvi zmagi v borbi proti delavstvu je nastopila vlada z vso odločnostjo in izdala dekret, da v narodne delavnice ne bo več sprejemala delavcev in da hoče že sprejete poslati na delo na kmete. Toda delavstvo se ni uklonilo in vlada je bila prisiljena po-i klicati iz Alžira generala Cavaignaca kot vojnega ministra, da napravi v Parizu red.
Ogorčeno in nahujskano delavstvo je začelo 23. junija odkrito borbo, ki je trajala po pariških ulicah do 26. junija in ki pomeni začetek konca druge republike. Po temeljitih pripravah so pridrvele delavske množice iz predmestij, da se spoprimejo z vojaštvom pod poveljstvom brezobzirnega generala Cavaignaca. Devastvo je začelo prvo napadati in kmalu se je razvila krvava bitka po vsem mestu. Kri je tekla ves dan in na obeh straneh je padlo mno* go žrtev. Ta čas je proglasil parla* ment nad Parizom obsedno stanje in poveril genralu Cavaignacu diktator* sko moč. Kot diktator je Cavaignac poslal na delavstvo topove in začel bombardirati zlasti Pantheon. Kmalu je vojaštvo pregnalo delavce iz glav* nih ulic in trgov.
Čez noč so se pa uporniki znova utrdili in njihovo ogorčenje je doseglo vrhunec. O pogajanjih ali premirju ni* so hoteli ničesar slišati. Generala, ki se je hotel pogajati in skleniti premir* je, so umorili. Tudi knezoškof je pla* čal svoje posredovanje z življenjem. Toda vojaštvo je polagoma prodiralo in osvajalo delavske barikade, dasi se
je moralo ljuto boriti za vsako ped pa« . riških tal. Šele 26. junija, ko so upor* | niki odklonili brezpogojno predajo, je bila krvava bratomorna bitka končana. To je bilo najstrašnejše krvoprelitje, kar jih je kdaj videl Pariz. Vojaštvo ni poznalo nobenega pardona, pa tudi uporniki so postrelili vse ujetnike. Strasti so se tako razpasle, da so polivale ženske ujetnike z žvepleno kislino. Vojaštvo je moralo osvojiti 3.S88 barikad in imelo je seveda ogromne izgube. Točno število mrtvih vojakov in delavcev še zdaj ni znano. Vojaške oblasti so navajale, da je padlo 1000 vojakov in približno toliko je padlo po uradnih podatkih tudi delavcev. Toda izgube so bile na obeh straneh mnogo večje, kajti trupla so metali v Seino, ki jih je odnašala proti morju. Oblasti so po zatrtem uporu aretirale 11.000 osumljenih delavcev. Narodne delavnice so bile razpuščene, delavski klubi razgnani, najradikalnejši listi ustavljeni. Tako se je pripravljala nova ustava, ki je bila ob grmenju topov in zvonenju v vseh pariških cerkvah razglašena ljudstvu 12. novembra.
Letalo in ekspresni vlak
V Angliji se je vršila te dni zanimiva tekma med letalom in ekspresnim vlakom. Za tekmo je vladalo v javnosti, zlasti pa med strokovnjaki in prometnim osobjem veliko zanimanjem. Vsi so napeto pričakovali, katero moderno prometno sredstvo bo zmagalo. In kakor je bilo pričakovati, je zmagalo letalo.
Šlo je za konkurenco najhitrejšega angleškega vlaka FIying Scotsman, ki prevozi 642 km dolgo progo med Londonom in Edinburghom v 8 urah, in med prometnim letalom angleške državne zrakoplovne družbe, v katerem je bilo 21 potnikov. Letalo je startalo v Crovdonu ob 10 dopoldttie, istočasno je pa odšel »Leteči Skot« s kolodvora na Kings Crossu. Nad pokrajino je ležala gosta megla, katere se pa pilot ni ustrašil. Letalo samo je zelo težko, poleg tega pa je bilo polno potnikov, a kljub temu je prispelo na cilj 20 minut pred ekspresnim vlakom. Pilot je celo zgrešil smer in vendar je zmagal. Nekaj časa je letelo letalo tako nizko, da so potniki mahali skozi okna potnikom v brzo vlaku.
Sport v Nemčiji
Športni pokret je zavzel po svetovni vojni velik obseg in zanimanje za sport od leta do leta narašča. Seveda v tem pogledu prednjači Amerika, da pa tudi Nemčija ne zaostaja, pričajo podatki, ki jih je nedavno objavil državni odbor za telesne vaje in sicer povodom glavne skupščine, ki se je vršila v Vra-tislavi. Na skupščini se je povdarjalo, da zavzema športni pokret v Nemčiji od leta do leta večje dimenzije. V Nemčiji je zdaj 48 športnih zvez z 62.392 klubi in društvi ter 6,657.066 člani. Najmočnejša je nemška telovadna zveza, ki šteje 12.788 društev in 1,649.985 članov. Na drugem mestu so nogometaši. Nemška nogometna zveza ima včlanjenih 6381 klubov s 873.874 članu Lahko-atletska zveza šteje 5500 klubov in 630 tisoč 733 aktivnih članov. Na četrtem mestu je udruženje »Deutsche Jugend-kraft« s 4550 klubi in 711.877 člani.
Zanimive so tudi druge številke. Tako šteje nemška plavalna zveza 1000 klubov s 170.000 člani, nemška veslaška zveza 524 klubov in 87.304 članov,
nemška športna zveza za atletiko 835 klubov in 120.000 članov, bokserska zveza 418 klubov in 55.000 članov, nemška teniška zveza 761 društev in 78 tisoč Članov, zveza nemških kolesarjev 2500 klubov in 75.000 članov, nemška smučarska zveza 1283 klubov in 90.000 članov.
Originalna osveta varanega moža
Mr. Ferdrick James \Vrad iz \Vhit-stabla v Angliji je imel zelo lepo ženo, ki je bila pa tudi drugim všeč. Najbolj se je zanjo ogreval milijonar Court. In nekega dne je ženo zvabil s seboj. Avto, eleganten milijonarjev avto, jo je omamil in odpeljala se je s Courtom na Izprehod. O izletu je bil mož kmalu obveščen. Wrad pa ni mnogo pomišljal, marveč si je najel avtomobil in se odpeljal za ženo in njenim zapeljivcem. Imel je srečo, kajti opazil je na cesti kraj gozda avto svojega tekmeca. In Wradu je takoj šinila v glavo zlobna misel. Courtov avto je bil namreč prazen, v njem je ostal samo plašč Wra-dove žene. Wrad je sedel v avto svojega nasprotnika in ga zapeljal do roba globokega prepada. Tu je elegantni avto porinil v prepad, kjer se je voz popolnoma razbil. Nato je odšel VVrad zadovoljen domov, ne meneč se za svojo ženo.
Cez nekaj dni je moral pred kadija. Izjavil je, da mu je Court odpeljal ženo baš v trenutku ko so jo on in otroci najbolj potrebovali. Nedvomno je avtomobil pri avanturi igral važno vlogo. Rekel je tudi, da je pripravljen sprejeti nazaj svojo ženo, seveda pod pogojem, da ne bo več skakala čez zakonski plat Sodišče je moža proti primerni kavciji izpustilo.
Maharadže niso bogati
Maharadža iz Re.ipiple se mudi te dni v Londonu kot član posebne delegacije maharadž, ki bo razpravljala z angleškim zunanj. ministrstvom o raznih upravnih problemih Indije. Orijen-talski mogotec je v angleški družbi izjavil, da ni treba verjeti, da so vsi maharadže bogati. Kdor to trdi, ne pozna razmer v Indiji.
— Komaj sem prišel v London, — je izjavil maharadža angleškim novinarjem, — so vaši listi poročali, da stanujem v sobi, ki je polna rož in slonokoščenih okraskov. Listi so poročali, da se izprehajam po sobi, okrašeni z zlatom in dijamanti. Če si kupi maharadža v Londonu kos navadnega mila, poročajo listi, da je kupil za 200 šter-lingov pipo iz morske pene. Iz koščka kruha z maslom napravijo novinarji razkošno pojedino na zlatih krožnikih. To se lepo Čita, toda maharadže imamo od tega samo škodo. V London sem prispel v važnih opravkih in paziti moram na vsak šterling izdatkov. Javnost me seveda smatra za Kreza in misli, da sem notorični lenuh. V Evropi mislijo vsi ljudje, da se maharadže kopfljemo v zlatu in draguljih, nihče pa ne ve, da se vozimo na strehah londonskih omnibusov, da obedujemo v preprostih restavracijah in živimo tako. kakor žive v Londonu srednji sloji.
Ne poznam maharadže, ki bi ne delal in ki bi razmetaval denar tako, kakor pišejo evropski listi. Tudi maharadža dvakrat obrne vsak šiling, preden ga izda. Ne trdim, da sem siromak in da ni med maharadži milijonarjev. Toda njihovo premoženje gre na izobrazbo in zdravie državljanov. Smeš no je trditi, da zapravljamo milijone. Vesel sem če imam na razpolago neka' tisočakov.
Oficijelno poročilo iz Rima opisuje podrobnosti rešitve generala Nobila. Ko je švedski letalec Lundborg pristal blizu taborišča Nobilove skupine, mu je Nobile sporočil, naj pobere najprej mehanika Cecionija, nato dr. Behounka, ing. Troania, Nobila in slednjič poročnika Viglieria in telegrafista Biagia. Poročnik Lundborg je pa izjavil, da ima točna navodila, naj reši najprej Nobila, ki bi lahko dal rešilnim ekspedici-jam točna navodila, kako bi se dalo rešiti vse člane njegove ekspedicije. Pred startom je Nobile izročil poveljstvo poročniku Vigleriju.
Tako opisuje rešitev Nobile sam. Koliko je na tem resnice je seveda drugo vprašanje, kajti zdi se, da je šlo No-bilu za to. da spravi na varno najprej svojo kožo. Nobile je takoj po rešitvi brzojavil sorodnikom svojih spremljevalcev, italijanski vladi in svoji ženi.. V brzojavkah izraža nado, da bodo vsi Člani njegove ekspedicije kmalu rešeni.
V petek 22. t. m. je švedski mornariški kapitan Tornberg znova opazil taborišče Nobilove skupine in ji vrgel iz hidroplana zalogo živil. V nedeljo se je Švedskemu poročniku Lundborgu posrečilo pristati blizu Nobilovega taborišča in pobrat Nobila, ki ga je odpeljal v Kingsbay. Prvotna poročila so bila v toliko netočna, ker so navajala, da je rešil Nobila kapitan Tornberg. V skupini generala Nobila so dr. Behou-nek, poročnik Viglieri, ing. Troani, mehanik Cecioni in radiotelegrafit Biagi. V drugi skupini, ki je odšla peš proti Severnemu rtiču, so švedski meteorolog dr. Malmgren in italijanska majorja Mariano in Zappi. V skupini, ki jo je zaneslo z razbitim zrakoplovom proti vzhodu, so prof. Pontremoli, dr. Lago in člani posadke Arduino, Alessandrini, Pomella, Carapi in Ciocca.
Poročnik Lundborg ej ponovno od-letel iz iKngsbava, da bi rešil še dva Člana Nobilove skupine, pa se je hidro-plan na ledeni gori prevrnil. K sreči je ostal Lundborg nepoškodovan. Ledena gora, na kateri je obtičal, je široka 200 in dolga 300 m. Pokriva jo 30 cm debel sneg in poročnik Lundborg pravi, da lahko pristane na nji vojaško letalo z dvema pilotoma. Švedsko ministrstvo narodne obrambe je takoj odredilo, da polete v polarne kraje vojaška letala Lundborgu na pomoč.
Vest o rešitvi generala Nobila se je bliskoma raznesla po Milanu in zbudila med prebivalstvom nepopisno radost. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. Po vseh večjih italijanskih mestih so se vršile službe božje za rešitev ostalih članov Nobilove ekspedicije. Vlada je naročila komandantu Romag-nu, ki vodi rešilno akcijo, naj bo zelo previden, da tragedija »Italie« ne povzroči novih katastrof.
Dočim se Italijani vesele, da je vsaj Nobile rešen, so pa Norvežani in Francozi zelo potrti, ker sta izginila dva heroja polarnih krajev, Amundsen in Guil-baud. Francosko mornariško ministrstvo je odredilo, naj ekspedicijski par-nik »Pourquoi pas« takoj odpluje proti severu, da poišče Amundsena in Guil-bauda. Tudi francoska križarka »Strass-burg« je odplula proti Norveški. Amundsen je sicer najboljši polarni raziskovalec sveta in tudi izkušen je tako, da si zna v  največji stiski pomagati, toda
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN
»Mislili bodo, da smo dali policiji kaj poznam njihovo duševno razpoloženje, jih danes ne bo več, da bi nas nadlegovali.«
Deset minut kesneje je na vratih vnovič potrkalo; to pot ukazovaje in skoraj nekako uradno.
»Stražnik,« je rekel Leon. »Prišel je,^da nas prime zaradi prepovedanega zažiganja rakete na javni cesti.«
Lahkonogo ie stekel dol v preddur-je in brez pomišljanja otvoril vrata. Na Dragu ie stala visoka postava s čelado na glavi in beležnico v roki.
»Ali ste vi prižgali raketo?«
Leon je stopil iz veže in pogledal mimo stražnika po Curzonovi cesti na vse strani. Kakor je pričakoval: ,Stara garda' je bila izginila.
11. Gurther.
Monty Newton se je vlekel domov. Bil je izmučen in srdit in si je sam odklenil vrata, ne da bi čakal na hišnika.
Sluga je ležal v veži na tleh, ogr-njen v plašč, in spal. Monty ga je sunil z nogo in ga zbudil.
»Vstanite!« ie zarenčal. »Ali je bdi kdo tu?«
Fred je vstal in si jed meti oči. »Stari je v sobi,« je rekel, in gospodar je brez besede odšel mimo njega.
Ko je odprl vrata, je zagledal vse luči prižgane. Dr. Oberzohn si je bil po-
tegnil h kaminu majhno mizico; sedel je za njo trdo vzravnan, pred seboj je imel šahovsko deščico in je bil zatopljen v šahovsko nalogo. Raztreseno se je ozrl na došleca, nato se je pa zopet poglobil v figure, napravil potezo . . .
»Ah,« je dejal z zadovoljstvom, »Leskina ni imel prav. Mogoče je matirati že v petih potezah.«
Podrl je figure in se je obrnil k Newtonu.
»Nu. ali ste zadevo zadovoljivo opravili?«
»Pripeljal je rezerve,« je odvrnil Montv. odšel h kredenci in si nalil polno čašico whiskyja.
»Ranili so Cuccinija v brado. Nič nevarnega.«
Dr. Oberzohn je položil svoje koščene roke na kolena.
»Gurthra treba kaznovati!« je rekel. »Očividno je izgubil živce. In če Človek izgubi živce, izgubi smisel za čas. In njegova netočnost! . . . Strašno! Avto li bil prišel; moja lastna, toli zanesljiva policija ni bila na mestu! Nečuveno!«
»Policija ga zasleduje. Sodim, da vam je znano.« Newton je pogledal Oberzohnu v obraz.
Oberzohn ie pokimal.
»Izročitveni postopek je sedaj toliko kakor perfekten. Toda Girrther mi služi preveč dobro, da bi ga dal iz rok. Pripravil sem zanj skrivališče. Pora-ben je za marsikaj.«
»Kam je odšel?«
Oberzohnove obrvi so se nabrale in nobesile
»Kdo ve!« je odgovoril. »Vzel je bil mali voz. Mogoče se le odpeljal domov . . . Zelena luč v najgornjem oknu mu bo svarilo, naj bo previden!«
Nevv-ton je stopil k oknu in je po-
gledaj doi. V sivini porajajočega se jutra je Chester Square vzbujal zločest vtis. In potem je videl, kako je nekdo stopil iz sence in polagoma zavil na južno stran četverokota.
»Hiša je zastražena!« je vzkliknil smeje.
»Kje je mlada dama?« je vprašal Oberzohn, mrko zroč v plapolajoči ogenj.
»Ne vem . Avto je bil prišel baš v trenutku, ko je eden naših ljudi »zaprl« dohod. Najbrž se je vrnila v Heavy-tree-Farm, in sedaj lahko prodaste svoj laboratorij. Ostane nam le še ena pot: sila. Časa imamo dovolj. V šestih tednih lahko napravimo marsikaj . . . Škoda, da nismo maKka vzeli iz kovčega. Nemara da je policiji pokazal sled.«
Dr. Oberzohn je zaostril ustnice, kakor da bi hotel žvifgati, a se je takoj
premislil.
»Veseli me, da so ga našli,« je izjavil odločno. »Spravil jih bo na napačno sled. Kaj naj si pač mislijo drugega, kakor da je nesrečni Barberton naletel na staro, pozabljeno zakladnioo? Ne, tega se ne bojim.« Odkimal je. »Najbolj se bojim Johnsona Leeja in Američana Elije Washingtona.«
Segel je z rokami v žepe in privlekli na dan droben zavojček pisem.
»Johnsona Leeja ne razumem. Kaj more gentlemana pripraviti do tega, da piše Bum tako prijazna pisma?«
»Kle ste pa izteknfli ta pisma?«
»Viila lih je našel.«
Ponudil je Newrorrn eno izmed pisem. Napis se je oglasil:
»Počakati prihoda! Mossamedes, poštno ležeče.«
Pismo samo je bilo pisano z nenavadno okroglo, mladostno pisavo; druga pomembna okolnost je bila, da je bil papir v enakih presledkih preluknjan in da je Mr. Johnson pisal na črtah, ki so jih tvorile te luknjice. Pismo je slovelo:
»Dragi B.! Naročil sem svojemu bankirju, naj vam brzojavno nakaže 500 funtov šterlingov. Sodim, da vam bo zadostovalo in da vam bo ostalo še toliko, da si plačate vožnjo nazaj. Smete se zanesti, da ne bom izdal nobene besede, vaših pisem pa v hiši itak nikdo razen mene ne zna čitati. Vaša zadeva je vrlo čudna. Svetujem vam, da se takoj odpeljete domov m da govorite z Mis Leicestrovo.« Vaš prijatelj
Johnson Lee.«
Na pismu je bil datum: Rath HaH, 13. januarja.
»Pisma sem dobil šele danes. Če bi jih bil videl že prej, bi ne bilo prišlo do teh obžalovanja vrednih dogodkov.«
Oberzohn je zamišljen pogledal prijatelja.
»Sedaj bodo imeli neprilike. Pričakoval sem kaj takega.« Monty je vedel, da so te besede veljale ,Trem pravičnikom'.
»Toda tudi oni so umrl ji vi. Pazite, Newton; tudi oni so umrljivi!«
»Enako kakor mi,« je mračno odvrnil Newton.
»Kolikor s tem merite name, je
Klepetar bi se rad oženil
Zanimivo vest prinašajo češki listi. Dr. Klepetar, ki je bil kakor znano eden glavnih soudeležencev pri umoru Mar-gite V6rosmarty in tudi inicijator zločina, je nedavno začutil potrebo, da se ženi. Tako vsaj poročajo češki listi. Dr. Klepetar, ki je obsojen na dosmrtno ječo, je vložil s posredovanjem uprave jetnisnice v Pankrazu prošnjo na ministrstvo pravde, da mu dovoli poročiti se z gospodično Kojacovo, ki je bila ena glavnih prič v senzacionalnem procesu.
Kakor je torej videti, je dr. Klepetar velik optimist in trdno upa, da do pri eventualni reviziji procesa opio-ščen. Revizija procesa se bo vršila baje že prihodnji mesec.
Stradivarijeve gosli v kleti
Ameriški listi poročajo o nenavadni zgodbi. Neki redar v Newyorku je imel v kleti med odpadki drv in premoga shranjene stare gosli. Nedavno se je pa njegova hčerka odločila, da igra vi-jolino in privlekla je stare gosli iz kleti. Na njeno prošnjo jih je dal oče osnažiti. Mož je bil mnenja, da stara »škatla« sploh ni za rabo. Toda trgovec z instrumenti je takoj opazil, da so gosli signirane s Stradivarijevim znakom. Ponudil je redarju 1000 dolarjev, če mu jih odstopi, toda mož je takoj slutil, da nekaj ni v redu. Visoka odkupnina, ki mu jo je ponudil trgovec, je vzbudila njegovo pozornost in zato je odšel k raznim trgovcem, ki so mu ponudili do 10 tisoč dolarjev. Dognali so, da so gosli eden najboljših instrumentov, kar jih je izgotovil Stradivarij 1. 1736.
Redar, ki je sprva hotel gosli prodati, čaka sedaj, da se vrne ameriški avtomobilski kralj Henry Ford iz inozemstva, kajti znano je, da je Ford velik ljubitel antikvitet, zlasti pa se navdušuje za stare vijoline. Dotlej pa prejema redar tedensko 75 dolarjev odškodnine od starega vijolinista, ki je ves blažen, da sme igrati na slovite gosli. Seveda je dal redar gosli takoj zavarovati za 50.000 dolarjev, kajti v Ameriki pred temnimi elementi ni varna nobena stvar, zlasti Če vedo, kje se nahaja in kakšno vrednost ima.
Samomor Harrv Liedkejevega sina
Filmski igralci Često ne žive tako sijajno, kakor se zdi. O tem pričajo Številne tragedije, ki se vsako leto odigravajo v filmskem svetu. Tako je pred leti vzbudila po vsem svetu pozornost tragedija slavnega filmskega komika Maksa Lindra, ki je s svojo ženo izvršil samomor, leto dni kaseje si je pa končala življenje mlada in talentirana filmska diva Eva May.
Te dni je pa doletela tragična nesreča simpatičnega filmskega igralca Har-ry Liedtkeja, ki se je Ljubljančanom žezlo prikupil. Njegov 191etni sin, pilot Peter Liedtke, si je v Berlinu pognal kroglo v glavo. Kaj je pognalo mladega, mnogo obetajočega pilota v smrt, ni znano, zdi se pa, da je bila najbrž nesrečna ljubezen vzrok tragedije*
Peter Liedtke je bil iz prvega zakona Harry Liedtkeja. Liedtke se je lani ločil in se nedavno drugič oženil.
Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v LJubljani
še negotovo,« je rekel Oberzohn.
Dr. Oberzohn se ni nikdar šalil. Govoril je nenavadno mirno in tehtno. Monty se je srepo zagledal vanj.
Čeprav je bil že dan, je doktor zagledal v stolpni sobi svoje hiše zeleno luč, ko se je vračal domov. In ko je videl to varnostno znamenje, ni pričakoval, da bo Gurthra dobil spodaj. Možak je bil odložil svojo blestečo vna-njost in je bil zopet v umazani in raztrgani obleki, ki jo je bil imel na sebi prejšnji večer.
»Tak ste prišli, Gurther?«
»Da, gospod doktor!«
»V mojo sobo!« je zalajal dr. Oberzohn in je odšel.
Gurther mu je sledil in je potem obstal, s hrbtom naslonjen na vrata in z očmi uprtimi v neko točko nad gospodarjevo glavo.
»Zdaj pa pripoveduj!«
Zavaljeni doktorjev obraz se je zganil v napetem pričakovanju.
»Videl sem ga, gospod doktor, in sem ga ostavil v rmru. In potem je ugasnila luč in sem legel na tla, ker sem mislil, da bo streljal... Sodim, da je milostivo gospodično vzel s seboj. Videti nisem mogel, ker je bila med njim in menoj palma. Odšel sem takoj v večjo dvorano in skozi množice ha parketu. Zelo so se bali.«
»Ali ste jiH videli?«
»Da, gospod doktor,« je odgovoril Gurther. »Meni ni težko videti v temi. Stekel sem proti drugemu izhodu, pa jih že ni bilo več.*     -        - ^ - - -
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
—LJUBLJANA* PreSernova ulica SO (it lastnem poslopju) ====^
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih naoiriev. deviz in valut, borzna naročila, oredujmi in krediti vsake vrste, eskomnf In in-kaso menic ter nakazila v tu. in inozemstvo safe - ^rtnos?t? itd. itd. Brzojavke: Kredit Lj obijana — Telefon $1  2040   24f>7   2!UR: Intprurbao 2706 28Hf
Zahvala.
Povodom svoje sedemdesetletnice sem prejel od znancev, prijateljev in sorodnikov toliko čestitk, da mi ni mogoče vsakemu posebe izraziti čut svoje hvaležnosti. Zahvaljujem se tedaj tem potom prisrčno vsem za dokaz Ijubeznjive naklonjenosti. Na Vrbo vem, dne 26. junija 1928.
Dr. Anton Schoeppl.
Urejajte si prebavo, de vam minejo bolezni 11
Bolezni želodca in dreves, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervozne«t, pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave.
Urejujte si prebavo s preizkušenim eliksir jem «FI» GOL*, da premine bolezen.
«FIGOL»  eliksir  urejuje  prebavo  in  vam vrača zdravje.
«FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja s postnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR. SEMELIĆ, DUBOVNIK 2.
Izvirni zabojSek s 3 steklenicami, omotom in pošt» nino Din 105.—v z 8 stekl. 245 Din, 1 stekl pa 40 Din.
Številne  zahvalnice o uspešnem delovanju »Figola«
daspevajo dnevno
Zahvala.
Ob izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Vinkota Trosta
knjigovodje
izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrazili sočutje. Iskreno se za* hvsljujemo tudi vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov in vsem, ki so ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti; posebno še g. dr. Jemcu za ljubeznjivo skrb ob bolezni, častiti duhovščini za zadnje spremstvo, gg. članom opernega orkestra za turobno žalostinko in gg. pevcem oper? nega zbora za ganljivo petje.
V Ljubljani, dne 26. junija 1928.
ŽALUJOČA RODBINA.
Edini pristni
malinovec
limonov sok, oranžni sok in sadne
marmelade
priporoča tvrdka
Srečko Potnik In drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov in
marmelad.
LJUBLJANA
Metelkova 13 Telefon 2110
Elegantno, trpežno KOLO  je samo
Gritzner,
švedsko jeklo.
Istotam najboljši pisalni stroj
. tp.h jm m Urania
Jflsio Petelin
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi Telefon stev. 2913.
Sokolski kroj
za srednjeveliko postavo, prodam. Đleiv/eisova cesta 7, I. nad., levo.
1227
Ivan Genussl
pleskarstvo la Ucarstro
Igriška ulica 10
Za delo m tarna. — Ceoe nizke!
■M
Natakarica
z večletno prakso išče službo v boljšem hotelu ob morju. Nastop 1. Julija- Ponudbe na opravo Usta pod »Natakarica«. 1194
Brzojavni drogi.
Kupujem stalno vsako množino brzo-Javnih drogov: smreka. Jelka, bor od 8 do 12 m dolgosti od 11 do 14 cm na vrbo.   Kopale se na
vseh postajah Slovenije. Obvezne ponudbe od kub. m na naslov: Korošec Dragotin, trgovina s ro-doirapaim lesom, Šmartno ob Peti (Gorenje št. 7). 1190
Trg. pomočnik
vešč mešane stroke S6e službo poslovodje aH skladiščnika, gre tudi na deželo v večjo trgovino. Ponudbe na opravo lista pod ♦Dobra mocWl065.
Dva diiaka
nižjih razredov, iz dobre hiše, — spredmeon prihodnje šosko leto v vestno oskrbo v neposredni bližani srednje tehnike in realke. — Naslov pove opra/vTiišbvo »SI. Naroda*. 1229
Vcleposestvo
264 oralov, 120 oralov gozda, drugo vinograd, sadonosmk, njive, travniki, bogat inventar, pri že-le—let, prodam ceno. Sliv-ar, Ljutomer. 1225
šivilja
(začetnica) za damske obleke m perilo išče službo event. are šivat v trgovino. Nastop takoj aH s 1. Julijem. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Začetnica«. 1223
Trgovski pomočnik
(mlajša moč), izurjen v manufakturi, išče stalno službo v veČjd trgovini v Ljubljani. Ponudbe na upravo ista pod »JnH 12221.
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3,
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava ttrelovo* dov, kopališke in klosetne nam prave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzerve) tor litografija. 22/T
Flobert- puške
Lovske paske, brovninge, pištole s«   s trase nje  psov.  samokrese, to-piče, —J9Q1 lovskll m ribuHrth   potrebščin   ter   nm**aHti ogenj.
F, K. Ka&*rr. puškar, Ljubljana.
Šelenburgova ulica St. 6._
Zelo znižane cene!
Dvokolesa novi modeli 1928, motorji, otroški vozički, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Michelin. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in po-niklanje dvokoles in otroških vozičkov šivalnih strojev itd.    Prodaja na obroke
Hnstrovani ceniki franko. «TR1BUNA> F. B. L. tovarne dvokoles in otroških  vozičkov.  LJUBLJANA. Karlov-ska cesta št 4.
HOTEL JADRAN, Selce Hrv. Primorie
midl cenjenim obiskovalcem morja, ki si želijo užitka za počitnice, krasne zračne sobe, prvorazredno domačo kuhinjo, primerne cene. Na razpolago lepe privatne sobe za družine. Zahtevajte prospekte!
Priporočata se
Ivan Justi Peč nik,
lastnika.
Najboljše
,PUCH* KOLO
in najtrpeineiSe
dobi se po soHdm ceni in tudi na obroka lo pri tvrd ki
IGN. VOK, Ljubljana
Tavčarjeva ulica štev* 7.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom odprl v nedeljo, dne 1. julija gostilno v
Židovski stezi št, 4.
Točil bom pristna dalmatinska vina, čez ulico popust, poleg tega bom vodil tudi primorsko kuhinjo, ter se priporočam najtopleje cenjenemu občinstvu za obilen obisk
Benedikt Radonić.
Perilno blago za damske tn otroške obleke z znamko
Ustanovljeno 186 >
Kamnoseška industrija
Najnovejši kamin za salon
LJUBLJANA
poleg gl. kolodvora.
Cerkvena umetna dela:
altarji, prižnice, obhajilne mize itd. Marmornate plošče
za mobilije, elektromonterje, stro-jarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah.
Nagrobni spomeniki,
mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele.
Marmornati kamini
za salone in elegantna stanovanja.
Kameniti lijaki za kuhinje.
ZADRUŽNA HRANILNICA
rog. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema nranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterij« sira faktore ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse   računu ter  tih  o brestu i e oo dogovoru najugodneje,    vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodan
■ v bančno stroko spada ore posle ===== 'ud* srečke Ratne štete na lhroke pod zelo ugodnimi noi»o '
——*
Urejuje: Josip Zupančič. — Zm cNarodno tiskarno«: Fran Jezer Sek. — Za up r aro ia inseratni del lista: Oton Christol — Vsi « Ljubljani.
71
38