umiti* c ^070 MS L *. a S I L b SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJBusi va u n A NOVO MESTO lastnik IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak *etrtek - Posamezna Številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna (00 din. četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma i imer dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 36 (494) LETO X. NOVO MESTO, 10. septembra 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Cošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva In uprave št 127 -Nenaročenlh rokopisov In fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno Dodietu -Delo* v Ljubljani oskusimo v štirih letih Gospodarske naloge smo v prvem polletju uspešno izpolnili — Kmetijstvo je ena najboljših vej gospodarstva — Investicije še vedno zaostajajo V D01. TOPLICAH BODO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO Septembra 1940 je bila v Dolenjskih Toplicah v Henigmano-vi čevljarski delavnici okrožna partijska konferenca za novomeško okrožje- Na konferenci Je bil izvoljen za novega sekretarja okrožnega komiteja Komunistične partiaje Vinko Kristan- Partijsko delo se Je po tej konferenci učvrstilo, dobilo ŠirSj razmah In več ideološke vsebine. Konferenca je tudi razčistila s raznimi nepravilnimi gledanji v topliSkcm partijskem vodstvu. Na stavbi, kjer je bila konferenca, bodo v nedeljo, 13. septembra dopoldne odkrili spominsko ploščo. INVESTICIJE -SLABA STRAN NAŠEGA OKRAJA V prvem polletju smo uporabili le 37°/0 investicijskih sredstev, ki so bila na razpolago. Tudi odobrena investicijska sredstva smo slabo črpali, saj Je porabila industrija le l5°;o teh sredstev, trgovina, turizem In gostinstvo 34°/o, gradbeništvo In promet 45'Vu, nad planom pa je le kmetijstvo e 60«/o. Vzrok za takšno stanje je neko'li!kan.j -v raznih izprernlnjanjih že odobrenih načrtov, predvsem pa v premajhnem zanimanju za investicijsko izgradnjo. Uresničevanje investicij mora potekati po tcino določenih načrtih, ki morajo omogočati hitro izrabljanje odobrenih sredstev. Tudi pri uporabljanju investicijskih skladov podjetij &0 razne napake. Trgovina na drobno je iz svojih skladov (81 milijonov) porabila za osnovna sredstva le 4 milijone, 57 milijonov pa je v prvem polletju ostalo neizkoriščenih. Vsi vemo, da je prav trgovina zelo slabo opremljena, da so tako lokali kot oprema zastareli. Ko sestavljamo okrajne preglede, nastajajo velike številke neizkoriščenih Investicijskih sredstev iz skladov podjetij- V posameznih podjetjih so ta sredstva majhna, toda ko seštejemo ta maj h. na razdrobljena sredstva številnih podjetij, dobimo precejšnje zneske, ki so za naš nadaljnji razvoj zelo pomembni. Zato bomo morali krepkeje kot doslej ta sredstva združevati. Neupravičeni strah v nekaterih podjetjih, češ mi ne bomo imeli nič od tega, če damo v skupni sklad, moramo odpravlja-tl. Prav tako se moramo boriti proti nezdravim težnjam v nekaterih kolektivih, ki stremijo za delitvijo dohodka predvsem na plačilni sklad, ostale sklade pa zanemarjalo VREME od 11. do 20. septembra. Nekako od 13. septembra dalje bo 2 do 3 dni deževje, I močno ohladitvijo (nizko P« lorah sneg). V nadaljnjem poteku postopno Isboljfcanje in v Prvih jasnih nočeh revarnost Mane; pozneje topleje. V. M. Za 10. september DAN POMORSTVA: Sedemnajst let je minilo od zgodovinskega dogodka, ko je tovariš Tito Izdal odredbo o ustanovitvi partizanske vojne mornarice, ki se je bila ustvarjala podobno kakor kopenska vojska: golih rok, brez ladij, arzenalov In pomorskih kadrov. Toda že spočetka so borci tudi na morju pokazali izredne primere poguma In Iznajdljivosti. Po vojni so preproste plovne enote, ki so v borbah za osvoboditev izvršile tako velika dejanja, zamenjale moderne vojne ladje. Nafia vojna mornarica je danes krepka oborožena sila, ki nI le čuvar našega morja in obale, ampak tudi Šola za tisoč in tisoč mladih ljudi, ki se si pridobili in si pridobivajo razne kvalifikacije med služenjem roka v vojni mornarici Na skupni seji obeh zborov OLO Novo mesto so v petek, 4. septembra, odborniki odobrili poročilo o gibanju gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta. Naloge družbenega plana so skupno v vseh panogah gospodarstva uresničene s 50,4%. V primerjavi z Istim obdobjem lanskega leta se je proizvodnja v industriji in rudarstvu leto« povečala za 33,4%. Doslej smo vedno bolehali na počasnem startu v prvem četrtletju, t o se je nato odražalo pri izpolnitvi polletnega plana. Letos pa smo zato, ker je vsa proizvodnja v začetku leta dobro stekla, polletni plan izpolnili in celo za malenkost presegli. Ker je v izgradnji vrsta novih industrijskih obratov in zmogljivosti, smemo upati, da bomo letošnji letni plan dosegli in, če bomo le malo napeli sile, tudi presegli. Zaloge materiala so se v primeri z istim obdobjem lanskega leta preveč povečale. Opaziti je tudi, da podjetja preveč kreditirajo kupce (za znesek 2 milijardi 800 mijijonov dinarjev!). Oboje kaže, da bomo morali komercialno službo v podjetjih izboljšati. Pospešiti je treba investicijsko izgradnjo, izboljšati oskrbo s surovinami in rešiti vprašanje kreditnih odnosov. Kmetijstvo je letos med panogami, ki so naloge najlepše izpolnile. Plan pogodbenega sodelovanja je oo polletju izpolnjen s 55%. Hektarski donosi žitaric so se zaradi uvajanja novih sort italijanske pšenice občutno povečali. Povečala se je tudi poraba umetnih gnojil, je pa še vedno premajhna. Zadostna je le v pogodbenem sodelovanju. Zadruge so pričele z vnemo uvajati strojno obdelavo. To jim je omogočilo pogodbeno sodelovanje, ker pri kmečkih proizvajalcih raste zanimanje za sodobno agrotehniko. Uredba o prepovedi klanja telet ima ugodne posledice in se stalež živine hitro popravlja. Posestva družbenega sektorja posvečajo temu vprašanju premalo pažnje, saj redijo le 0,8 glave na hektar površine, čeprav bi lahko na tej površini redila tudi 3 glave živine. Tudi sicer posestva družbenega sektorje ne dajejo pričakovanih rezultatov. Takšno stanje je mogoče popravit} le z vlaganjem večjih sredstev v njihovo proizvodnjo in s specializacijo posestev. Lep. napredek, dosežen v pr- Povzstki s seje sveta za gospodarstvo ObLO Sevnice GOSPODARSTVO DOBRO IZVRŠUJE SVOJE NALOGE Nedavno se je na redno sejo sestal svet za gospodarstvo ObLO Sevnica, da bi pregledal izpolnitev ' polletnega plana In obravnaval nekaj drugih zadev. Okvirni pregled izpolnitve polletnega plana pokaže, da je bilo do zadnjega junija v občini izpolnjeno blizu 53'7o letnega proizvodnega plana. Narodni dohodek je dosežen v višin'1 51%, čisti dohodek pa tudi 51% letnega plana. Znatno so .dorasli v tem času materialu, stroški (55,8%), medtem ko so Izplačani oeebnd dohodki dosegli le 48% planiranih. Razdelitev čistega dohodka med delavce in na sklade je ugodna, saj je bilo izplačanih za osebne dohodke le 62,5%, za sklade pa je šlo 27,5% čistega dohodka, kar jt za okroglo 4,5°/o, več kot je bilo planirano. Plan Investicij nr. bil dosežen spet zaradi sezonskega izkoriščanja sredstev. Medtem ko le večina indutrij-skih podjetij polletne obvezno s ti znatno presegla, pa Je slabše v kmetijskih organizacijah zaradi sezonskega značaja poslovanja. Pokazatelji kažejo, da je planiranje v tem letu imelo znatno bolj realne ' osnove kot prejšnja leta. To pa'je razumljivo, saj se je na uspeh pri Izpolnitvi plana tesno navezala politika nagrajevanja delavcev. V zvezi z razpravo o izpol nitvi plana je svet resno razpravljal o poročevalska disciplini nekaterih podjetij. Res j« nekoliko pozno kar 60 dni po zaključku polletja obravnavat! uspeh, toda še to obravnavo je omogočilo le skrajno naporno delo. Dokler bodo vsi primerni podatki ustrezno zbrani in ana. lizirani ter jih bo mogoče predložiti zboru proizvajalcev, pa bo preteklo kar 70 dni! Razumljivo je, da se nato zbor proizvajalcev pojavi le Se v vlogi gasilca, ne pa organa, ki lahk-J uspešno vpliva na morebitne napake v posameznih gospodarskih organizacijah.' Pri bo dočih analizah bo potrebna več discipline In nekaj poenoslavi- vedno posledice — te pa se odražajc predvsem v večanju izgube - neprodanim blagom, ki leži po hladilnicah ' Po krajši razpravi je svet skle. nll in naroči', da se pospeši prodaja zalog rib. rakov. In polžev. Drugo podjetje — Kre-menloa, ki je ^od prisilno upravo, Je že urejeno. Prepla-čani osebni dohodki Lz preteklega leta so vrnjeni, obveznosti do družbe so poravnane. Svet je sklepal o ukinitvi prisilne uprave. Pri obravnavi novega vodstva za podjetje Je svei sprejel sklep, da predlaga ljud. skemu odboru, naj bi se to podjetje priključilo, Komunal;. S tem bi odpadle kadrovske težave, ki Jih imata obe podjetji, Komunala pa že sedaj opravlja podobno dejavnost — izkorišča., nje peskokopov- Tudi dejavnost Kremnice v bistvu ni drugačna. Novo združeno podjetje bi s tem postalo gospodarsko znatno močnejše, razširilo bi si ' lafe fond osnovnih sredstev, katerih nabava v dveh ločenih podjet-* jih ne bi bila popolnoma' umestna. Tudi nadaljnji razvol skupnega podjetja bo znatno lpžji in hitrejši. ■ •• . „'\t' v .'; ... . , Razprava se je nato obrnila na organizacijo tržne inšpekcU le v občini, ki bo prej ko slej le morala zaživeti. V kratkem bc občina poslala na poslovni tečaj za tržnega inšpektorja za to primernega tovariša. 'InApek. torat bo organiziran v okvir-' oddelka za gospodarstvo ObLO Pod razno, so se pogovorili št o obnovi krmeljske opekarne Ker pa je ta zadeva tako ob Širna, da zasluži posebno pozornost, bo svet v k.atkem zasedal v Krmelju in se tam s pristojnimi tovariši pogovoril o možnostih r 'Tstrukcije Te opekarne, ki je o^daj še v sklopu rudnika. Razpravljali so (e o dveh stanovanjskih stavbah, s tem pa' je bilo plodno zaseda, rje sveta zaključeno. Splošen vtis z vseh točk dnevnega reda je bil tak, da se ^evni&ko gospodarstvo res vidno razvija. Kolektivi so vložili v prvi polovici leta vse sile v izpolnitev svojih planskih nalog. To pa je ie dokaz več, da se s pravilno tarifno politiko resnično odpirajo vrata vse večji proizvodnji, storilnost; in blaginji- —ok Spomenik padlim v Sevnici. Z njim so se Sevnicanl oddolžili spominu padlih borcev in žrtev NOB STARE BORCE CANKARJEVE BRIGADE vabimo k odkritju obeležja na Lapi n j ah, kjrr je bila leta 1942 ustanovljena brigada. Odkritje bo 13, septembra ob 10. uri. Po proslavi bo partizansko srečanje. Zagrebški jubilejni velesejem V soboto, 5. septembra Je predsednik republik« tovariš Tito odprl letošnji zagrebški velesejem — prvi velesejem Je Imel Zagreb leta 1903. Vse kaže, da je ta mednarodni zagrebški velesejem največja gospodarska manifestacija naj« dežel«. Na njem razstavlja 5745 razstavljavcev ii 89 dežel Evrope. Azije, Amerike, med njimi tudi Maroko, Urugvaj, t'eylon, Indonezija. vem polletju, je posledica dobro izvedenih pripravljalnih del na vseh področjih. Kljub temu si moramo še vedno prizadevati za hitrejši, boljši in lepši razvoj. Da bi to dosegli, bomo morali odpraviti dosedanje napake v investicijskem razvoju. Ta je za Dolenjsko, ki je še vedno zaostalo področje, posebno pomemben. Na žalost investicijski razvoj zaostaja za ostalim razvojem, namesto da bi ga prehiteval. Investicijsko izgradnjo moramo posebno pospeševati v kmetijstvu, gradbeništvu ter turizmu in gostinstvu. To je posebno pomembno, ker nam dosedanji lepi uspehi v ustvarjenem družbenem proizvodu in narodnem dohodku dajejo možnost za izipolnitev osnovnih panog petletnega plana v štirih letih. Veliko pozornosti bomo morali posvetiti združevanju sredstev, saj so dosedanji uspehi na tem področju kljub mnogim pobudam še sorazmerno majhni. Pri vsem tem pa ne smemo pozabljati na ljudi. Razvijajoče se gospodarstvo naravnost vpije po novih spbsobnih kadrih. Temu vprašanju so posebno gospodarske organizacije posvečal« doslej premalo pozornosti. To* varne upravljajo ljudje, tovarne gradimo zato, da bom% proizvodnjo v dobro ljudi p> večali. Planinski izlet V soboto in nedeljo (12. in 13. septembra) priredi Planin" sko društvo v Novem mestu izlet na Mirno goro. Odhod i* Novega mesta z vlakom je v soboto, 12. septembra, ob 12.40 in 13. septembra ob 4.35. Iz Se« miča peš na Mirno goro. Vrnitev s Mirne gore v nedeljo popoldne do Rožnega dola, nato pa z vlakom v Novo mesto. Prijave sprejema do 12. septembra do 11. ure Potovalni urad »Gorjanci« na Glavnem trgu. Planinci in prijatelji planin, udeležite se tega lepega izleta! S"POMINSKA RAZGLEDNICA: Ko je na nedavno proslavo na Bohorju odhajala brežiška patrulja, je kamera ujela njene člane v prisrčnem pogovoru na poti (loto Zupančič, Artl(e) Pred volitvami v aktive LMS Sloveniie S septembrom so se pričele v vsej Sloveniji volitve za nova mladinska vodstva v aktivih. V marsikaterem aktivu bodo imeli tudi predvolilna zborovanja, katerih namen je analizirati delo in dobro pripraviti same volitve in predlagati najboljše člana su mladinska vodstva, ki bodo tesno sodelovala z ostalimi političnimi organizacijami na vasi. podjetji itd. Šolska mladinska vodstva so izvedla volitve te na svojih konferencah-ob zaključku leta, ostali aktivi pa se pripravljajo na izvedbo. Uspešno izvajanje volitev je odvisno od dobrih priprav in od širine. Volitve in priprave so zelo dobra možnost za uspešno reševanje nekaterih organizacijsko-političnih problemov. Predvsem je potrebno pregledati možnost razširitve •rganizacij« z odraslimi mladinci, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem. Sprejeme novih članov se mora opraviti na svečan način, najbolje na kak državni praznik ali zgodovinsko obletnico iz naše revolucije. Tisti aktivi, ki imajo veliko mladine izven svoje organizacije, občinski komiteji LMS, morajo nuditi še posebno pomoč, da bi se čimveč te mladine vključilo v mladinske vrste. V pripravah je treba poskrbeti, da se v tistih vaseh, kjer ni organizacije, občinski komiteji LMS, morajo nuditi še posebno pomoč, v prvih letnikih srednjih šol formirajo aktivi LMS. Normalna izvedba volitev zahteva, da se uredi evidenca članstva, knjiga članarine, pobere morebitna zaostala članarina in izdajo mladinske knjižice vsem, ki jih iz kakršnih koli vzrokov niso prejeli. V predpripravah je treba razpravljati o sestavi bodočih sekretariatov in to mladinska vodstva skupno z vodstvi ostalih organizacij, ki bodo lahko dala dobre nasvete. To vprašanje pa se lahko najbolje reši na predvolilnem sestanku aktiva. Na letni konferenci aktiva mora mladina pregledati celotno dejavnost v preteklem letu in prinesti zaključke za delo v sledečem letu. Poročila sekretariata na volilnih sestankih morajo vsebovati analizo dela sekretariata in aktiva, poudariti je treba dosežent uspeh in prikazati najvažnejše probleme. V referatu pa je treba nakazati najvažnejše naloge, ki jih bo aktiv v bodoče reševal. Na volilnih sestankih vaških aktivov bi bilo koristno, da se mladino še bolj spozna s programom za preobrazbo vasi, z razvitkom zadruge skozi povečano proizvodnjo, z ustanavljanjem novih objektov, t razširitvijo kooperacije; poudariti je treba naloge mladine v reševanju problema komune in kraja kjer živi. Pri vsem tem Je važno, da mladina vidi perspektivo za svoj in družbeni razvoj. Ne smemo pozabiti, da je organizacija društveno-političnega in zabavnega življenja sestavni del dejavnosti mladine. V večjem številu naših Sbl< so bile volitve opravljene že konec leta, a volitve za sestav sekretariata aktiva bodo ob začetku šolskega leta. Na teh sestankih bi bilo dobro poudariti naloge Šolske mladine pri izvajanju nove šolske reforme. Mladinska organizacija bi morala biti pobudnik za izdelavo konkretnega programa reforme *a vsako šolo posebej. Ti programi morajo služiti kot osnova ža zbiranje vseh naprednih sil v šoli in izven nje za skupni cilj: uresničenje reforme. Novi položaj dijakov daje več pravic za direktno sodelovanje v reševanju problema šole in s tem nove naloge in odgovornosti. Organizacija mladine ne sme biti podvržena samo kritiki, čeprav je tudi to potrebno, in mora direktno ukrepati, da se ti problemi sproti rešujejo. Za napake v šoli je ravno tako odgovorna mladinska organizacija, ako pravočasno ne podvzame ukrepov, da napake odstranijo. Važno je to, da se organizacija bori za pravilno vzgojo mladine v šoli in dijaških domovih in da razvija zanimanje za znanje in izvrševanje obveznosti, posebno pa za učenje. Poleg volitev sekretariata v večjih tovarnah se bodo volili tudi tovarniški komiteji. Referati na volilnih sestankih aktiva morajo vsebovati vsa vprašanja, ki jih je obravnaval zadnji plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, tako vprašanje delavske mladine kaker tudi naloge, ki so že po sami naravi dela in po pogojih v pedjetju najbolj pereče. Mestne komiteje se mbra ustanavljati v primerih, ko je to nujno potrebno in pa soglasno z okrajnim komitejem LMS. Menimo, da za volitve mostnih komitejev ni treba sklicevati posebne konference članstva, ampak naj bodo sestavljeno od novoustanovljenih sekretariatov alrtivov, ki delajo na terenu. Naloga tega komiteja je, da rešuje vsa vprašanja rkupnega interesa za vse organizacije na svojem področju in da nudi neposredno pomoč vsem aktivom pvi izvrševanju novih nalog. Pred mladino stojijo dokaj odgovorne naloge, ki bodo zahtevale od nje, da si izbore sposobna mlada vodstva, ki bodo znala pravočasno reševati vse naloge v svoji najožji okolici ali pa na terenu. Zlasti velik poudarek je treba dati Izdelavi programa za prihfidnost, ki naj bi vsestranski, ne sme pa težiti samo na kulturnopro^vctni dejavno-.ti kot ponekod dosedaj. L* s pestrimi programi dela bruno lahko budili mladini ono kar o4 nas pričakuje in smo ji dolžni omogočiti. sd Z U N A MJ Ep 0 L IT IČ n I t ED EN S K I PREGLE d Začetne težave zadružnih dogonov Okrajna zadružna zveza Novo mesto je sklicala v torek, 1. septembra sestanek upravnikov kmetijskih zadrug in predsednikov zadružnih svetov. Na tem sestanku so razpravljali o Izvajanju družbenega plana v kmetijstvu za leti 1959-60, o organizaciji blagovnega prometa in o zadružnih dogonih. O izvajanju družbenega plana smo pisali že v prejšnji številki. Zadružne dogone, novo obliko nekdanjih sejmov klavne živine, smo uvedli šele pred približno dvema mesecema. Kakor povsod, so se pokazale tudi pri nas začetne težave pri uvajanju te nove oblike. Zadružni dogoni so bili uvedeni zato, da zadruge kontrolirajo tudi prodajo klavne živine in da imajo tako v svojih rokah ves kmetijski blagovni promet. Prav pri govedu in mesu je bila namreč velika zmeda, ker so razni mesarji, prekupčevalci, mešetarji in odkupovalci krojili ceno po svoje. Na prve zadružne dogone je bilo prignane malo živine in sklenjenih je bilo precej manj pogodb, kakor je bilo pričakovati. Ugotovljeno je, da kmetje prodajajo svojo klavno živino ne samo na zadružnih dogonih, ampak tudi doma, na raznih sejmih svetnikov; da mali mesarji kupujejo živino naravnost od kmeta in ne preko zadruge, da prodajajo kmetje živino brez živinskih potnih listov ali pa s ponarejenimi. Največji nered v nov način prodaje in odkup« pa vnašata še sejma v Metliki in na Vinici, ki sta ostala, potem odkupovalci, ki nosijo denar v -aktovkah, in bližina hrvatske meje, ker na Hrvatskem še niso vpeljani zadružni dogoni in imajo prost nakup živine. Da bo okoli zadružnih dogonov uveden čimprej potrebni red, naj se občinski ljudski odbori dosledno ravnajo po navodilih o nakupu In prodaji klavne živine In kršilce strogo kaznujejo. Sejma v Metliki in Vinici naj bosta ukinjena. Naš in karlovški ljudski odbor pa naj se čimprej sestaneta in odstranita, če se le da, vse spor- ne točke okoli prodaje in nakupa živine. Naš OLO je pokazal za rešitev tega vprašanja vse razumevanje, žal pa karlovški predolgo zavlačuje ta sestanek. Naše KZ tudi premalo mislijo na izgradnjo pitališč in hlevov za živino. V kratkem bo druga telitev. Prvo »o naše KZ zamudile in smo morali odkupljena teleta oddati v rejo na Kočevsko, upajmo, da ne bomo zamudili tudi drugo. Naša teleta na Kočevskem lepo uspevajo in Kočevci bodo pobrali ves dobiček, ki bi ga lahko imele naše KZ, seveda, če bi same pitale teleta. Naše KZ vse preveč omahujejo, kadar je treba izpeljati nekaj novega, pionirskega' in včasih tudi malo tveganega. Odkup krompirja, ki bi moral že steči, je šele v začetni dobi. Zadruge imajo ali nimajo s kmeti sklenjene pogodbe za odkup, poslovne zveze imajo pogodbe z zadrugami in republiška poslovna zveza s poslovnimi zvezami. Pogodbe so torej vse lepo v redu sklenjene, krompirja pa ni od nikoder. Res je, da je krompirjeva letina letos malo slabša kot lani, toda pogodbe je treba kljub temu izpolniti, ker so vezane izpolnitve pogodb s penali in krompirja tudi ni tako malo. Odkupna cena sadja bo odvisna od kakovosti in sorte. Z razliko v ceni bo zagotovljena kakovost sadja. Pri obiranju in odkupu se je treba ravnati po navodilih, ki jih je izdala brežiška KPPZ in veljajo za ves naš okraj. Glede izvajanja družbenega plana v kmetijstvu, jesenske setve in investicij so bili sprejeti sklepi, o katerih smo pisali že v prejšnji številki našega lista. Nov nač.n oagra evanja Po šestmesečnem pripravljalnem postopku so v juniju in juliju letos pričeli kolektivi izplačevati prve prejemke po tarifnih postavkah novih pravilnikov O raznih slabostih v pripravljalnem postopku smo že pisali, zato si oglejmo novejše, ki so 60 pojavile ie po sprejetju novih tarifnih pravilnikov. Novi plačilni sistem je že prodrl In so uspehi novega nagrajevanja že vidni, saj moramo povečano proizvodnjo v prvem polletju pripisati prav njemu Tarifne postavke so &e v primerjavi z lanskimi povečale za povprečno 13,5°/o. V posameznih podjetjih so postavke toliko povišali, da so ves razpoložljivi plačni fond porabili le za izplačilo razlik iz prvega pdlletja in jim za nagrajevanje po učinku ni ostalo nič, kar je gotovo nepravilno. Ponekod so preveč povišali postavke vodilnemu ad. tninlstrativnemu kadru In premalo kvalificiranim delavcem na delovnih mestih, ki odločilno vplivajo na proizvodnjo. V nekaterih podjetjih so zato nastala ostra nasprotja. Opaziti je tudi. da nadure, ki »p bile že lani velika slabost v proizvodnji, še vedno rastejo. sa premierom Hru-ščevim) napovedal laburistično zmago, nI najbrž nikogar prepričal. V laburističnih vrstah namreč vladata zmeda in neenotnost. Vodstvo stranke In sindikati so si v laseh zaradi atomske politike, leva struja laburlstov oziroma gibanje, ki je znano pod Imenom »Zmaga socializma«, je |e povedalo, da se ne čuti vezano na 'uradno politiko laburističnega vodstva, razloček med politiko laburlstov in konservativcev pa je za povprečnega. Britanca in tudi za povprečnega laburista sila neznaten. »Ker spuščajo v parlamentu drugačne glasove kot torijeve!,« pravi pisatelj Priestlev, »se Imajo laburistični poslanci za nasprotje konservativcev. Toda večina ljudi, posebno Inteligentni mladi ljudje, jih gledajo v drugačni luči.« zakona ie polegel. Suez je utonil v megli pozabe. Britanci vidijo v Macmillanu pobornika mednarodnega sporazumevanja, ki naj potisne še bolj v ozadje grožnjo atomske bombe. Ljudje, ki obiskujejo Anglijo, dobro vedo, kakšna mora je za Britance živeti v senci megatonsklh bomb. Vsak britanski državnik, ki to nevarnost vsaj nekoliko oddalji, uživa simpatije britanske javnosti. EisenhoM erjev obisk je še nekako potrdil to Macmillanovo _ dejali bi zunanjepolitično priljubljenost. In Macmirian je, ne bodi len, ta obisk temeljito Izkoristil v predvolilne namene. Zaradi vseh teh razlogov se je verjetno Macmlllan odločil razpisati parlamentarne volitve zdaj. Toda mimo vsega tega je najbrž sklepal tudi tako-le: položaj spomladi nikakor ne more biti ugodnejši In če pride do sestanka na najvišji ravni, bom lahko tam nastopal z neprimerno večjo avtoriteto kot ponovno izvoljeni premier, ki so mu volivci podaljšali mandat za nadaljnjih pet let. Lepi mizarjev na Dvoru Ko sem obiskal mizarje Splošnega mizarstva Dvor, sem b'l nadvse presenečen — v lepo pospravljenih delovnih prostorih delajo predvsem mladi lju dje. To so res marljivi fantje, SUSMARJI NAS O B I 8 R .......... Na dolgih vožnjah Danes vas gleda t slike seboj brez najmanjše na.pake. JOŽE PUCELJ, Šofer prevoz- Vprašujete za posebne teža-nega podjetja Gorjanci iz ve. Tudi brez njih nismo. Avto Straže. Naključje je hotelo, da cesta je sicer lepa, toda zdaj sem ga srečal tik pred vsto- v jeseni bo močno nagajala me-pom avto ceste v Beograd. 'Pravzaprav je na tabli pisalo Novi Beograd, malo stran od nje pa je pobliskaval eemafor, ki opozarja šoferje, da se začenja mestni promet, — Šofer sem postal po svoji ielji. Do tdaj sem prevozil preko 400.000 km. Nesreče ie nisem imel. Danes sem pripeljal v Beograd tovor iz Medvod. Kam jo bom mahnil jutri, ne vem. Mogoče v Makedonijo, mogoče v Bosno. Vse ceste so odprte... Na našem posredništvu v Beogradu bom dobil novo nalogo, naložil blago in odpeljal. Služba je naporna. Na poti mi razen številnih kazalcev na stikalni plošči migotata v mislih predvsem dva: čas in ki- gla. Promet je gost, ponoči pa lometri. Najvažnejše je pripe- malokateri šofer pri srečava-Ijati v čim krajšem času čim nju zasenči žaromete. Plača je več blaga na kar največjo raz- tolikšna, da se pošteno preži-1 daljo. Da, čas in kilometri!... vim, vendar je po mojih mi-\ Na poti je zelo malo časa za slih za to delo premajhna. Vo- i počitek. Včasih le dve do tri žilo je vredno 5 milijonov, to- j ure na dan. Pred drugo uro vora je vedno na njem za 51 popoldan navadno ne jem. milijonov, torej odgovarjam za\ Največkrat prespim kar v ka- 10 milijonov vrednosti. Tu so\ bini. Na poti pa sem skoro pa še človeška življenja. Zad- j redno. Zena ni posebno zado- njega se med vožnjo vedno \ voljna, toda pomagati ne mo- najbolj zavedam, saj je odgo-\ rem, vsak kruh je po svoje vornost za življenje uporabni- j grenak. kov cestišč največja... Zdaj vozim Tomovega Deut- Zastrmel se je v morje luči \ za, z njim sem zelo zadovoljen. Beograda. Bil je zamišljen, j To je odlično domače vozilo. Stisnil sem mu roko in mu iz \ Ze 116.000 kilometrov ima za srca zaželel srečno pot. ZIDAJO... Suimarja A. M. iz Bušinca pri Dol. Toplicah in A. S. iz Doijnih Sušic sta suimarila zidarska dela pri preureditvi in obnavljanju hiše, last A. M. iz Selišč. Oba sta delala tam 15 dni, od gospodarja sta prejela plačilo v gotovini. Zasluženo kazen Jima bo odmeril še sodnik za prekrške. Zidarska dela je šušmaril A. G. posestnik In zidar iz Podtuma. V mesecu maju letos je prevzel večja zidarska dela pri Kmetijski zadrugi Dolenjske Toplice. Ko je delo opravil, je izstavil zadrugi račun za 28.000 dinarjev. Omenjeni je mnogo šušmaril tudi v Podturnu. MIZARIJO... A. T., mizar iz Malega Stotnika 9 pri Novem mestu, Je premeten šušmar. Januarja letos je odpovedal obrt in nato šušmaril 'ter se zelo previdno izmikal kontroli inšpekcijskih organov. Februarja si je za pomoč pri šušmtarjenju najel pomočnika. Pri kontroli v delavnici doma je vedno prijavljal, da dela za svojo uporabo ali za sorodnike. Vsa dela je opravljal slabo in strtankam drago zaračunal. Na Gum-berku je prevzel vsa mizarska dela na neki novi stavbi. Delo je zaračunal 19.000 dinarjev, pri tem pa lastniku prvorazredni les, ki mu ga je dal, zamenjal za drugorazrednega in vsa dela opravil zelo slabo. Inšpekcijski organi so mu na Gumberku končno prišli n&' sled. Tu so odkrili njegovo skrito delavnico, v kateri je šušmaril 4 mesece ln imel najetega v popoldanskih urah tudi pomočnika. Upamo, da bo sodnik za prekrške tudi te- ga pretkanca gradil*... primerno -na- FRIZIRAJO IN STRIZEJO LASE... A. O. iz Dolenjskih Toplic, frizerke brez obrti, je znana šušmarka. Bila'Je že poklicana k sodniku zg prekrške in opozorjena, naj. s šuSmarje-njem preneha. Omenjana . ima širši krog slnlt.S odjemalk iz Dolenjskih' Toplic in okolice, ki si hodijo k njej delat pričesko in dajejo striči otroke. Videti je, d»a je zelo usmiljenega srca, saj so vse odjemal-ke izjavile, da jim Je naredila pričesko zastonj, le ena ji je plačala v naturalijah. V njeno -usmiljenost- dvomimo in tuje verjamemo, da je premetena šušmarka, ki svoje odjemalce pouči, kaj naj povedo inšpekcijskim organom, če bi jih zasliševali. Upamo, da jo bo sodnik za prekrške toliko »ostrigel*, da bo ona izgubila voljo striči in kodrati druge, brez obrti. zatopljen je vsak v-svoje delo, k1' teče nemoteno tudi ob obisku v delavnicah. Da, to je najboljši delovni kolektiv v občin! Žužemberk, ki iz leta v leto več ustvarja. Upravnik Jože Gosenca ml je že prej pravil, da je z delavc' zadovoljen, knjigovodja Lojze Pajk pa mi je povedal, da so v letošnjem prvem polletju dosegli velik uspeh. To so ml potr dili finančni pokazatelji, ki sem jih primerjal s prejšnjimi leti — seznanimo se z njimi. V letu 1951, ko je bilo podjetje ustanovljeno, je bil ustvarjen družbeni bruto proizvod na zaposlenega v 12 mesecih v višini 253-000 din, v letošnjem polletju — torej v 6 mesecih, pa je bil ustvarjen na zaposlenega bruto proizvod v vrednosti 581.176 din. Takrat, ob ustanovitvi, si je v istih prostorih služilo kruh enkrat manj delavcev, kot pa danes. In ka; kaže primerjava z Istim razdobji m v lanskem letu? Medtem ko je bilo v lanskih prvih šestih me-secih ustvarjenih skladov na zaposlenega v višin; 42.229 diin, jih je bilo letos ustvarjenih v Istem razdobju na zaposlenega kar 103.100 dinarjev ali 140% več, osebni dohodek delavcev pa se je povečal za 27%. Predsednik upravnega odbora Viktor Konoilja mi'Je povedal, da so letos prvič že v polletju delili nadplače Iz .dobička P« eno in pol plače je oilo namečka, pa še konec leta bo ostalo z:i delitev, Če bo šlo delo tako naprej. Odnos med upravo In delavci je zelo dober — upravni odbor In delavski svet rešujeta mnoga' vprašanja ob sodelovanju uprave In obratno. Isto mi je med drugim povedal predsednik delavskega sveta S'iavko Flander. Le-ta je povedal, da člani kolektiva niso samo dobri delavci v podjetju, temveč tud1! vneti sodelavci v strelski družini, v KUD in pri gasilstvu. Ko sem delavce vprašal, katera skupina je najboljša, so cdgovorili, da so vse dobre m mi niso zaupali, kateri so najboljši. < ■ M, S- . IZ RAZNIH STRANI i ■ Jugoslovanska liga za mir Je poslala solidarnostni) brzojavko protestni konferenci v Kairu, ki se je udeležujejo zastopniki 25 afriških in azijskih držav. Konferenca Je bila sklicana v znamenje protesta proti nameravanim poskusom i francosko atomsko bombo v Sahari. ■ Stlrl velesile — ZDA, ZSSR. Velika Britanija in. Francija — so se sporazumele, da bodo ustanovile odbor desetih držav — po pet iz vsakega bloka — , ki bo nadaljeval razuro/ltvena pogajanja. Ta odbor ni podrejen komisiji OZN za razorožitev, pač pa je predvideno sodelovanje v OZN. Sedanja komisija OZN za razorožitev Šteje 82 članov, to Je zastopnike vseh ii članic Združetub narodov. P : tem tednu nabiramo Prizor t asfaltiranja ceste skozi Trebnje Cvetje rdeče deteljice (100 dinarjev), rmana brez pecljev (50 dinarjev). List hribske rese (500 dinarje), breze brez rumenih listov (30 dinarjev), divjega kostanja brez debelega peclja (40 dinarjev), slezenovca (18o dinarjev), meliise (140 dinairjev), trpotca ozkolistnega (70 dinarjev), robi de (40 dinarjev),, maline (40 dinarjev), bršljlna — bršlan (70 dinarjev). Rastlina zlate rozge (60 dinarjev), gladišnika (36 dinarjev), hribske rese (200 dinarjev), ko. pltnika s korenino (76 dinarjev), tavžentrože (70 dinarjev), rmana (30 dinarjev), vodne kreše (150 dinarjev), ptičji dreseo — moravka (40 dinarjev). Korenine arnike (350 dinarjev), blušč rezan kot gobe (160 dinarjev), regrat rumeni (125 dinarjev). Plodove česmina (120 dinarjev), črnega trna — oparnice (50 dinarjev), bezga (100 dinarjev), sipek celi (50 dinarjev), sipek luščeni brez semena (180 dinarjev) in glog — beli trn — medvedove hrušklce (50 dinarjev). ■ i.aoSkn vlada se Je obrnila naravnost na SEATn (vojaški pakt za .i u ko vzhodno Azijo) za pomoč v boju proti upornikom Patet Lao in »tujemu vmešavanju«. Zastopniki pakta, katerega člani so ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Pakistan, Tajska In Filipini, se bodo 22. septembra sestali v Han p k oku, kjer Je sertež zveze. Tako postaja lanski spor vedno bolj mednarodni sr;or, kl dobiva vedno bolj oblike blokovskih nasprotij. ■ Predsednik Indijske vlade Nehru je v parlamentu predložil belo knjigo, kl vsebuje note. spomenice In pisma, kl sta Jih Indijska In kitajska vlada Izmenjali po letu 1854, prav tako pa besedila njunih sporazumov. ■ Ob koncu preteklega tedna, ko sta bila v ZDA zaradi praznika dela prosta dva dneva, je izgubilo življenje 421 oseb. Največ se Jih Je ponesrečilo v prometnih nesrečah - 320. ■ V Kalkutl, kjer so pet dni trajali hudi neredi, so se razmere umirile. V neredih, ki so Jih organizirale levičarske stranke po odboru za bol proti lakoti, je bilo ubitih 2> oseb, več sto pa Je bilo ranjenih. Nekateri listi celo pišejo, da ie bilo ranjenih nad tri tisoč oseb. ubitih pa 31. ■ Predsednik ZDA Elsen-hower se Je s Škotskega letališča Prestwlck vrnil z letalom v ZDA. Med svojim obiskom v Evropi Je obiskal Bonu, London in Pariz in skušal okrepiti zahodno enotnost pred srečanjem s sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevim, ki pride 15 sip-tembra na uradni obisk v ZDA. INŽENIR TONE BOLE: PRI POLJSKIH RUDARJU Studijska izmenjava članov DRMIT s poljskimi stanovskimi tovarili Društvo rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov je v mesecu septembru organiziralo študijsko izmenjavo svojih članov s poljskimi rudarskimi inženirji in tehniki. Poleg rudarskih inženirjev in tehnikov iz vse Jugoslavije sem se tega potovanja udeležil tudi jaz. Ob tej priliki se najlepše zahvaljujem upravi rudnika, DS in vsem, ki so mi omogočili to študijsko potovanje. Poleg tehničnih novosti v rudarstvu, mi je to potovanje omogočilo tudi spoznavanje bratskega poljskega naroda ter naravnih lepot Poljske, ki jih nima malo. 13. septembra smo se vsi udeleženci zbrali v Mariboru in preko Avstrije in Cehoslovaške odpotovali na Poljsko. Večino poti smo prepotovali ponoči, ostanek dneva pa smo predremali. Iz potovanja mi je ostal globoko v spominu prehod cehoslovaške meje. Na meji so Še vedno postavljene, po 13-letih osvoboditve izpod fašizma, goste žične ovire, med katere pripelje vlak za obmejni pregled. V Katowice smo prispeli 15. septembra ob 2. uri zjutraj. Katowice ao mesto z 200.000 prebivalci in so center Slezije, najbogatejše pokrajine v Poljski. Mesto je tipično rudarsko, s sivimi umazanimi hišami in ulicami, kar je splošen pojav šlezijskih mest, ker je zrak zasičen z drobnim pre-mogovim prahom in zamaže Že tako »krit kotiček. Katowice so mesto v skupku mest, ki so nanizana v razdalji 50 km od Gliwic do Sosnovic. Vsa ta mesta so med seboj povezana z električno cestno železnico. Takoj prvi dan smo si ogledali rudarski inštitut v Katovvicah, znanstveno usta- • novo, ki služi za reševanje problemov pri odkopavanju šlezijskih premogov. Inštitut je razdeljen na 6 oddelkov, ki vsak zase rešuje razne probleme. Ti problemi se v glavnem sučejo okoli odkopnih metod, varnosti, mehanizacije in energetike, separiranja premogov, kemične predelave premogov in uplinjanja premogov pod zemljo. Veliko skrb posvečajo separiranju premogov, kajti Poljska izvaža letno okoli 16 milijonov ton premoga v razne dežele sveta. To je posebno važno spričo sedanjih prodajnih razmer premoga v sve-tu ter velike konkurence. Ta inštitut je nujno potrebna ustanova poljskega rudarstva, kajti Poljska proizvaja letno 100 milijonov ton črnega premoga. Za primerjavo naj bi omenil, da Jugoslavija proizvaja lej.nOj 18 milj. ton vsega premoga. V sklopu inštituta je tudi poiz-kusna jama Barbara, v kateri praktično preizkušajo vse naprave; oz. metode odko-pavanja, ki jih nameravajo kasneje uporabiti v praksi. Celotno rudarstvo Poljske je razdeljeno na 6 področij, ki so finančno samostojna. Vodstvo teh področij je centralno, kakor tudi njihova kontrola. Tudi prodaja premoga je centralizirana, tako da se noben rudnik ne ukvarja s prodajo. V Poljski je trenutno zaposlenih 270.000 rudarjev, katerih plače so povprečno 50% višje kakor plače ostalih delavcev. Zunanjih delavcev in uslužbencev je na vseh rudnikih zaposlenih okoli 70.000. Zaradi visoke potrošnje premoga na prebivalca (3 tone, pred II. svetovno vojno 800 kg) je cena premoga na Poljskem precej nizka. Zato so skoro vsi rudniki v deficitu. Ves nastali deficit krije država z regresom, ki ga daje rudnikom. Storitve poljskih rudnikov so v primerjavi z nekaterimi našimi rudniki precej majhne. Povprečna jamska storitev poljskih rudnikov znaša 1.4 tone na rudarja. Za to storitev priznavajo sami, da je zelo nizka. Zaloge premoga znašajo okoli 80 milijard ton, kar jim bo zadostovalo pri sedanji produkciji 100 milij. ton letno z& 800 let. Iz premoga so začeli v zadnjih letih pridobivati tudi nekatere redke metale kakor iridij, galij, germanij in uran. Te redke kovine se nahajajo v različniJa količinah v premogu. Velike preglavice delata ponekod poljskemu rudarstvu metan in premogov prah. Maksimalna količina metana je v rudniku Šlezija, ki doseže do 44 m8 na tono premoga. Po obširni debati o poljskem rudarstvu in problemih odkopavanja, smo si ogledali še prostore inštituta. V njem je zaposlenih 140 strokovnjakov. Popoldan istega dne smo si ogledali zvezdarno in planetarij, ki sta postavljena v bližini Katowic. Zvezdama je majhna in je'namenjena študentom, ki študirajo zve-zdoslovje, in raznim ekskurzijam, ki prihajajo na ogled. Planetarij je pa namenjen vsem, ki jih zanima zve2doslovje. Odprtje ves dan za tazne skupine, ki prihajajo na ogled te zanimivosti in natančnosti današnje optične industrije. V planetariju predvajajo pred gledalci gibanje nebesnih teles. Pokažejo lahko ozvezdja, ki se vidijo z različnih mest na zemlji. Mnenje nas vseh, kakor tudi ostalih obiskovalcev, je bilo, da je planetarij ena najbolj zaniniAih stvari, ki jih vidite v Poljski. Gradnja planetarija je stala precej — 25 milij. zlotov, kar .znaša v našem denarju okoli pol milijarde dinarjev, je pa vsekakor stvar, ki si jo je vredno ogledati. Zvečer nas je povabil minister rudarstva na večerjo, ki je potekala v prijateljski m vzdušju. Drugi dan smo takoj zjutraj odpotovali z avtobusom v enega največjih šlezijskih rudnikov — VVesola, ki je oddaljen od Ka towic kakih 35 km. Rudnik je po vojni povečan z novo jamo. Skupno se nahaja v tem rudniku 9 slojev, od katerih jrft pa samo 5 odkopavajo. Sloji so v globini od 200 do 900 m ter padajo pod kotom rv, V debelino dosegajo do 14 m. Vsega skupaj imajo 3 prelomnice, ki pa so zelo oddaljene ena od druge in jim ne delajo kakih večjih preglavic. Saht je poglobljen do globine 300 m, v načrtu pa je poglobitev do globine 900 m. Trenutna produkcija zna;>a 5100 ton dnevno, rezerve pa imajo izračunane na 350 milijonov ton. Rudnik bo v prihodnosti dajal 8000 ton premoga dnevno. Premog pridobivajo s širokočelnim od-kopavanjem in delnim ročnim zasipom ob izvoznih progah. Široka čela so dolga 130 m. Na njih se dela popolnoma mehanizirano s kombajni, ki obenem odkopavajo in nakladajo premog na dvoverižne transoorter-je. Opora odkopov je popolnoma železna in postavljena zaradi malih pritiskov zelo redko. To pa je vzrok hitrega napredovanja. Sloji, ki jih sedaj odkopavajo, ne vsebujejo niti vode niti metana, tako da rudarji delajo s karbidnimi svetilkami. Iz čela se* premog transportira na dvove-rlžni transporter, od tu pa po gumijastih transportnih trakovih v glavne izvozne proge, kjer ga nakladajo na jamske vozičke vsebine 2000 kg. Sahtna izvažalna naprava potegne iz jame po 4 take vozičke naenkrat, ali 8000 kg. Storitve pri takih vzornih prilikah niso tako visoke. Jamska storitev je 1450 kg, rudniška 1100 kg, kopaška pa 7—8 ton prft-moga na šiht, (Se nadaljuje) 09 6961 fetev. 36 (494) »DOLENJSKI CI 8 T« Stran 3 ve vprašanji - štirje odgovori Joj, te kmetice, kako dražijo vse, kar prodajajo na trgu! Jajčka Po 25 dinarjev in nobene solate! Piščanček 400 ali 45o dinarjev, pa sama kost ga je! to je že nemogoče! Pretekli teden sem bila v Ljubljani, veste. Tam je na živilskem trgu vsega dovolj in še poceni! — To je razgovor, ki ga pozami zlahka ujameš v uho na novomeškem živilskem trgu. Ko pride pomlad, se prične lov na solato. Vrste za zgodnjo zelenjavo In zgodnje sadje se pojavijo pred prodajalnama za te proizvede marca in trajajo do konca jeseni. Na živilskem trgu predajajo kmetice na krožnike, firkle, meri-ce in razne starodavne mere, na stojnicah se vabeče svetlikajo zelenke žganja. Vse je tako kot vedmo, z Izjemo kratke dobe letos, ko je trgovinska inšpekcija nekaj tednov zapovrstjo obiskovala Živilski trg. Videti je, kot da Novo mesto ne more iz korita, ki ga je izdolbla stoletna tradicija. Kadar se na trgu pojavi kakšna zadruga (to je zelo poredko), ki ponuja potrošnikom svoje proizvode po zmernih cenah, gospodinje navalijo In kmalu je vse razprodano. Kmetij si pomežikmejo, češ poča- kajmo, saj bo prihcdnjj tržni dan bolje, in ne znižajo svojih cen. Njihova Hfei napoved se na žalost uresniči, Takšna je novomeška preskrba. Gospodinje so jo v žolčnih prerekah že neštetokrat obdelale. Tudi mi smo poizkusili odgrniti skrivnostno tenčico, saj vemo, da je bila v zadnjih treh letih preskrba Novega mesta predmet številnih razprav. Res je, da sadu doslej nismo opazili. Obiskali smo tri ljudi, ki bi po našem mnenju o preskrbi lahko marsikaj povedali im so zanjo posredno ali neposredno odgovorni. Vakemu od njih smo zastavili dve vprašanji. Preberite najprej vprašanja in nato odgovore, ki smo jih prejeli. 1. vprašanje: Preskrba Novega mesta z zgodnjim sadjem in zelenjavo je vseskozi problematična. Isto velja tudi za druge kmetijske proizvode. Ali vsega tega na trgu ni, eli pa so cene znatno višje kot drugod. Na področju občine so številna kmetijska gospodarstva družbenega sektorja lin kmetijske zadruge, vendar njihovega vpliva ni Čutiti. Ali je med temi proizvajalci j,n trgovsko mrežo kakšna koordinacija? Zakaj ne_ NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED — Gibanje gospodarstva ali bolje rečeno gibanje Industrijske proizvodnje, stanje zalog, blagovnega prometa In osebne potrošnje v letošnjih prvih sedmih mesecih nam nudi zanimive podatke. Za letošnjih prvih sedem mesecev je značilna zelo hitra rast proizvodnje, živahno trgovanje in zvišanje življenjske ravni. Predvsem v prvih šestih mesecih letos Je proizvodnja izredno hitro rasla, v juliju pa Je nekoliko zaostala. Razen tega, da so nekatere tovarne opravljale glavne remonte, je na nekoliko počasnejšo rast proizvodni« vplivala tudi sezona dopustov. Kljub nekoliko slabšim gospodarskim rezultatom v juliju pa imamo dobre perspektive za še uspešnejše gibanje industrijske proizvodnje. V prvih sedmih mesecih letos je bila Industrijska proizvodnja v LR Sloveniji za 9.8°/» večja kot lani v istem Sašu. Tudi sestav industrijske proizvodnje j« zadovoljiv. Proizvodnja sredstev za delo je večja za 16%, reprodukcijskega materiala« za B^/n ln predmetov za široko protrošnjo za 9"/» višja kot lani v Istem Času. Industrija razpolaga z l.t% višjimi zalogami osnovnih surovin kot lani v prvih sedmih mesecih. Industrija je torej nekoliko bolje založena s surovinami. Zaloge končnih izdelkov pa so se v industriji v zadnjih mesecih nekoliko znižale. "Kljub znižanju pa so bile te zalog« ie vedno precej večje kot lani v istem času — kanec Julija so bile na primer za 7.6% večje kot konc* »lilija lani. Še več blaga Notranja trgovina je iztržila na drobno v letošnjih prvih sedmih mesecih 64.1 milijarde dinarjev ali za, 16% več kakor lani v istem času. Porastel je tudi promet v gostinstvu in turizmu. V letošnjih prvih sedmih mesecih je dosegel že 8 milijard dinarjev ali za 8% več kot lani. V času od januarja do Julija letos so porasli osebni dohodki delavcev, zaposlenih v gospodarstvo, ža 23°/», os«bni dohodki izven gospodarstva pa za 29% v primerjavi z istim razdobjem lani. V LR Sloveniji je bilo na račun osebnih dohodkov izplačanih do Julija 51.4 milijarde dinarjev. Dohodki delavcev v gospodarstvu so znašali 36.4 milijarde dinarjev, dohodki oseb izven gospodarstva 12.1 milijarde dinarjev, za nagrade in honorarje pa je bilo Izplačano 2.8 milijarde dinarjev. Dohodki kmetov so se nekoliko znižali in sicer za 1°/», znižali pa so se tudi dohodki zasebnih obrtnikov in sicer v primerjavi z Istim časom lani za 7%. Prebivalstvo v naši republiki Je imelo letos v prvih sedmih mesecih za 103.3 milijarde dinarjev denarnih dohodkov ali za 16% več kot lani v tem času. Življenjski stroški so bili v letošnjih prvih sedmih mesecih ga 2.4% višji kot lani v istem času. Ce pa upoštevamo, da so •e povprečni mesečni dohodki na zaposlenega povečali od 13.127 dinarjev lani na 15.266 dinarjev l«tos aH za 16% in da so ftivljenjski stroški v tem času porasli samo »a 2.4»/s» Je življenjska raven porasla v prvih sedmih mesecih letos za 13.5% v primerjavi z ustreznim razdobjem lani. Samo ti podatki nam kažejo na ugodno gibanje gospodar-otva v prvih sedmih mesecih. Ce hočemo zagotoviti še vnaprej 4ako ugoden razvoj, velja med drugim še bolj pospešiti razvoj Industrijske proizvodnje, kl Je, kot rečeno, v Juliju nekoliko tastala, zastala pa bo verjetno tudi nekoliko v avgustu. Predvsem bo kazalo misliti na ustvarjanje večjih zalog končnih Izdelkov. Tudi v naslednjih mesecih bodo osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu naraščali, narasli pa bodo tuđi dohodki kmetov. Ti povečani dohodki pa morajo imeti ustrezno proti-postavko, da tako rečemo, v zalogah končnih Izdelkov, v pestri Izbiri blaga, Vsklajenost kupnih in blagovnih fondov Je torej moč doseči le s povečano Industrijsko proizvodnjo, zlasti blaga za široko potrošnjo. Gospodarske organizacije bodo morale torej predvideti in izvesti vse potrebne organizacijske ukrepe za nadaljnjo in še hitrejšo rast Industrijske proizvodnje. Uspehi, ki smo jih dosegli v prvem polletju letos In ki jih bomo dosegli v naslednjih mesecih, pa bodo tudi najboljša osnova za Se uspešnejše gibanje gospodarstva v naslednjem letu. posrednih proizvajalcev družbenega sektorja ni na živilskem trgu? 2. vprašanje: Kmalu bo leto dni, kar govorimo o pogodbeni preskrbi središč, vendar je, kolikor vemo, za takšno preskrbo Novega mesta, sklenjenih zelo malo pogodb. Kmetijske zadruge se jih branijo sklepati. Kaj je bilo storjenega doslej, da bi se takšno stanje popravilo? TOVARISICA ERNA 8ETINC, TAJNICA OKRAJNE TRGOVINSKE ZBORNICE NOVO MESTO, JE ODGOVORILA • TAKOLE: Novo me&to in vsa Dolenjska potrebujeta manjše količine kmetijske proizvodnje za svojo preskrbo. Tu mislim predvsem na zgodnje sadje in zelenjavo. Za preskrbo našeg.a trga v zgodnji pomladi in pozimi bomo vedno vezani na nakup v južnih krajih, to je na Primorskem in v Makedoniji ker zelenjava ter sadje teh vrst pri nas ne uspeva. Za poznejše razdobje bi se dalo narediti marsikaj-Vsako leto prosimo proizvajalce družbenega sektorja z« intervencijo , na živilskem trgu, toda odziva ni. Vzrok, da ni čutiti vpliva teh proizvajalcev na trgu, je v tem, ker je njihova proizvodnja premalo planirana. Tu mislim predvsem na kmetijska posestva in gospodarstva. Lani smo imeli nekaj uspehov z intervencijo kmetijskih zadrug Brusnice (češnje) ln Skocjan ter Kmetijske šole Grm. Mislim, da že zelo dolgo razpravljamo o rentabilitetnem računu kmetijskih posestev in gospodarstev. Trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava« W Novem mestu bi laihko naredilo veliko več, če bi imelo primerne pro-vstore, ki jih zal ne more dobiti. Naloga preskrbe pa ni v rokah trgovine ln trgov, inšpekcije, ampak tudi v rokah potrošnikov. Potrošniški sveti b< lahko dal; mnogo koristnih pobud. Glede pogodbene prakse lahko rečem le to, da ne gre. Zadruge se branijo sklefpati pogodbe, mi pa nimamo moči, da bi jih do tega pripravili. Naslednji, ki smo ga obiskali, je bil TONE POCRVINA, DIREKTOR GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE NOVO MESTO. — GPZ ni registrirana kot oskrboval.no podjetje, 2e pred dvemj ali tremi tet! smo govorili o tem, ali naj Se*v Novem mestu Takšno podjetje ustanovi. Odločeno je bilo, da ne, ker je Novo mesto premajhno središče. Ce bi to'nalogo prevzeli "ml, bi moralo bitj še nek0 podjetje, ki bi dajalo zahtevke po blagu. Mi imamo mnogo prevozov po terenu ln bi nalogo preskrbe opravljali mimogrede. Strinjamo se tudi s tem, da bi ustanovili poseben obrat^ na primer tržnico, v kolikor bi to bilo zakonito in v skladu s predpisi. V razgovorih z ObLO Novo mesto smo pristali na t°« da prevzamemo obrat za oskrbovanje, pod pogojem, da občina zgradi tržnico in nam pomaga pri pravnem urejanju te zadeve, ker našemu podjetju sedanja registracija ne dovoljuje opravljati te naloge. Prostori na živilskem trgu bi omogočili in olajšali intervencijo neposrednih proizvajalcev družbenega sektorja. Dosl&j smo delali to le z zelenjavo, krompirjem in pišamci iz lastne pro-izvodnje, z ostalimi proizvodi, ki jih odkupujemo, nismo Intervenirali. Predpogoj za t0 so primerno urejeni prostori na živilskem trgu.ki jih zdaj še ni. Poudarjam tudi, da je takšen način prodaje zelo tvegan, Razen tega Pa je osnovna naloga našega podjetja proizvodnja. Kmetijski pridelki na našem podiročju niso zgodnji. Zrastejo takrat, ko je tega blaga že povsod dovolj. Ce bi imeli oskrbovalni obrat, bi lahko dobili to blago drugod, Takrat kadar ga pri nas nI, zdaj pa te pravice nimamo ln laihko odkupujemo le na našem področju. Pogodbena preskrba zahteva preskrbovalno podjetje, ki bi ugotovilo potrebe in zagotovilo pravočasno sklenitev pogodb. Težko si zamajamo, da bi GPZ v trenutnih pogojih to nalogo opravljala. Smo pa vsekakor za to, da se tako podjetje »stanovi. MIRKO JARC, UPRAVNIK PODJETJA »SADJE-ZELENJAVA« NOVO MESTO — Pri preskrbi Novega mesta z izdelki ki jih prodajamo mi, je pomembno r^edvsem dvoje: cena in kakovost. Ker potrebujemo majhn« količine, prevoz proizvode zelo podraži, na našem področju pa nj kakovostnih proizvodov in «mo j'h zato prisiljeni iskati drugod. Blago je hitro pokvarljivo. Domači proizvajalci zahtevajo previsoke cene. Najzgodnejša proizvode bomo morali vedno kupovati na Primorskem ln v Makedoniji, Za prodajo v maju ln pozneje Pa bi lahko organizirali domačo proizvodnjo in sem prepričan, da h\ prinesla gospodarski račun. V ta namen bi morali zgraditi tople grede. To bi morali smatrati za negospodarsko investicijo, toplotnih virov pa imamo dovolj, saj je v bližini Novega mesta dvoje toplic in še Celuloza v Vidmu ima precej neizkoriščenih toplotnih virov. Na Hrvatskem to vprašanje Že rešujejo tako, V Stubi-ških Toplicah so uredili lepe tople grede, k I trg uspešno zalagajo z zgodnjo zelenjavo. Poudarjam, da bi oilo potrebno za ves okraj eno Sdm0 takšno podjetje, ker bi zadovoljilo vse potrebe po paradižniku, solati Ln kumaricah. Mislim, da je edina rešitev za praskrbo Novega mesta in vse Dolenjske preskrbovalno podjetje za ves okraj, ki bi moralo imeti tudi primerne prostore 'n skladišča. Pogodbena preskrba Je, kar se našega podjetja tiče, zaenkrat v redu. Sklenjen* imamo pogodbe s Kmetijsko šolo Grm, Kartuzijo Plete-rje ter Kmetijskim gospodarstvom Trška gora. Sklenili smo tudi nekaj pogodb s proizvajalci zasebnega sektorja. Paudarjam na, da je našo podjetje v zelo težavnem položaju, saj nimamo niti kvadratnega metra skladišča in živimo dobesedno od nosu do ust. PREDSEDNIK OBČINE MAKS VALE — Prave koordinacije med kmetijsko proizvodnjo ln trgovino ni. Vprašanje preskrbe Novega mesta in živilskega trga nameravamo rešiti z ureditvijo tržnega prostora. Pripravljamo združitev kmetijskih posestev družbenega sektorja v okviru KGP Novo mesto. Slednje bo prevzelo konkurenčno trgovino s sadjem in zelenjavo v prodajnih boksih na tržnici. Tako bomo ustvarili neposredno intervencijo na živilskem trgu in obenem konkurenco podjetju te stroke v našem mestu. Zgodnje sadje in zelenjavo t*mo morali še naprej kupovati drugod, KGp Novo mesto pa bo nekaj svojih obratov usmerilo v proizvodnjo zelenjave, da bi trg laže zalagalo. Razmišljamo tudi o toplih gredah, vendar je to š» vprašanje bodočnosti. Manjše količine zgodnje zelenjave b>do nudile tudi tople grede mestne vrtnarije, ki jih nameravamo postopoma graditi, O pogodbeni preskrbi bi omenil 1« to, da let->s res nismo dosegli z njo posebnih uspehov. Naša trgovina je bila prj sklepanju teh pogodb premalo elastična. Upamo, da bomo v prihodnje to vprašanje laže reševali s specializirano trgovino, kj bo izšla iz predvidene reorganizacije. To so odgovori, ki smo jih dobili. Vsi so si edini v tem, da preskrba Novega mesta n' takšna, kot bi morala biti. Kot sodimo i?- odgovora predsednika občine, se je ObLO Novo mesto le lotil reševanja te z*deve. Potrebni so primrrni objekti Tržnico so končno le pričeli graditi, še vedno Pa jstaja odprto vprašanje primernih skladišč. Z združitvijo posestev v okviru KGP Nov0 mesto bo tudi to vprašanje domače proizvodnje zelenjave za živilski trg mogoče rešiti. Korak naprej smo torej naredili. Naj poudarimo *e to, da so tudj podjetja in deTovni kolektivi posredno odgovorni za uspešno reševanje tega vprašanja in številnih drugih. Zaslužek delavca je odvisen od tega, kako porabi kolektiv, kjer on dela, sredstva iz skladov, potrošnja delavca pa od tega, kako so sredstva podjetja in občine usmerjena v okviru komune in uporabljena. Tu so delovni kolektivi posredno odgovorni za reševanje takih vprašanj, storili pa Jo doslej na tem področju v občini Novo mesto žal zelo malo. Hmeljska sušilnica v Črnomlju, last Poslovne sveze Bela krajina, je že 11. avgusta prvikrat zakurila pod pečmi in začela sušiti belokranjsko »zlato rožo« (Foto: Škof) Reorganizacija šolstva Kmetijsko gospodinjska šola na Mali Loki je ukinjena. V njene prostore se bo vselila dosedanja nižija kmetijska šola Grm iz Novega mesta, ki bo na Mali Loki še naprej delovala z dosedanjim programom. Na Grmu je ustanovljen oddelek Srednje kmetijske šole iz Maribora, za poljedelstvo ln živinorejo. Sprejel bo 100 kandidatov. Če dobijo cevi Letos bosta zgrajena vodovodna rezervoarja v Veliki Loki in Trebnjem, voda bo stekla do Velike Loke predvidoma še letos. Občina še vedno nima rešenih vseh vprašanj v zvezi, z nabavo cementnih cevi za vo. dovod, ki jih imajo naročene v Anhovem. Te cevi bodo porabili »a vod od Velike Loke do Trebnjega. Ce jih bodo dobili še letos, bo dobilo Trebnje tekočo vodo-~4e maja prihodnje leto. Šolanje bo trajalo dve leti. Pouk je namenjen predvsem šolanju odraslih, ki so se v kmetijstvu v praksi že izkazali. Tako bomo v novomeškem okraju imeli odslej dve nižji kmetijski šoli in sicer eno na Radnji pri Sevnici (živlnorejsko-sadjjarsko) in eno na Mali Loki (živinorej-sko-poljedelsko). Razen tega Pa še novi oddelek Srednje kmetijske šole Mariborski je ustanovljen na Grmu in bo vzgajal mlade strokovnjake poijedelsko-žlvinorejske smeri. S sejmišča Čez štirinajst dni.;. V prvih mesecih letošnjega leta je našo javnost zelo razgibala razprava o dveh tretjinah ir gradnja družbenega standarda. Namen te akcije, ki je. bila začeta v zveznem merilu, je bil. da z združevanjem sredstev podjetij in komune uspeš no rešimo številne naloge na komunalnem področju, ' ki jm občine s svojimi sredstvi ne morejo rešiti. Nov0 mesto ]« primer mesta, v katerem je razvoj industrije daleč prehitel razvoj na ostalih komunalnih področjih. Zato je prav v Novem mestu vprašanje družbenega standarda posebno pereče Zato je prav v Novem mestu vprašanje družbenega standar da posebno pereče. Ko »o v za_ četku letošnjega leta podjetja vsaj približno vedela, koliko sredstev bodo imela na razpolago v ta namen, se je pričela razprava. Načrti so bili obširni. Danes je 10. september, vendar do zdai nismo opazili še nobenih novih gradenj. V razgovoru s predsednikom občine Maksom Valetom smo izvedeli naslednje: Prvotni širši nanačrt građeni družbenega standarda v letu 1959, ki je bil tudi sicer bolj perspektiven, smo v skladu t rs zpoložl j i vimi sredstv i ome j llj na 6 objektov, ki so za Novr> mesto najpomembnejši. Tržnica je eden od njih. Novomeški živilski trg moramo urediti, toda ne le estetsko. Zagotoviti moramo tudi prostori* za intervenco neposrednih proizvajalcev družbenega sektorja. Betonska metuljčka na tržnem prostoru bomo zazidali in v njih uredili dva prodajna boksa, tržni prostor pa prekrili z že lezino strešno konstrukcijo. Z deli bomo pričeli čez 14 dni. Delavska restavracija le drugi pereči problem. V Novem mestu potrebujemo obrat družbene prehrane, ki bi bil sanl-tarno-higiensko primerno urejen. Moral bi biti sposoben sprejeti potrebno število abo-nentov ter obenem nuditi hrano in enolončnice strankam za odnašanje na dom. Potrebni načrti za preureditev delavska restavracije so pripravljeni. Zadevo so zavlekli le prostori, ker jih v stavbi zdaj zaseda Goz-,darsko-lesna poslovna zveza Novo mesto. Upamo, da bomo sporazumno z OLO to vprašanje rešili tako, da se bo Gozdar-sko-lesna poslovna zveza začasno, dokler si prihodnje leto ne zgradi lastnih prostorov, preselila v izpraznjeno barako pred okrajem. Nato bomo takoi pričeli z deli ln sicer tako, da bo medtem, ko bomo stavbo preurejali, delavska restavracija nemoteno poslovala z dosedanjo zmogljivostjo. Od omenjenih objektov bomo še letos spravili pod streho za kandijski otroški vrtec trgovino z živili. Stavbo bomo zgradili na že stoječih temeljih j neposredni bližini prvega občinskega stanovanjskega bloka. Splošno gradbeno podjetje Pionir ln Nov o te ks bosta še letos pričela graditi novo ambulanto v Đršijinu. Instrumentarij ln tudi strokovni kader sta io zagotovljena. 2eleznica je od te gradnje odstopila, ker misli opremiti posebno ambulanto v prostorih, ki jih ima na razpolago. Obe ambulant, bosta za podjetja in okoliško prebivalstvo velika pridobitev V načrtu smo Imedl še pralnico in kemično čistilnico. Tu V ponedeljek 7. septembra so na novomeško sejmišče prignali 197 glav goveje živine in 1695 prašičev, Za govedo so zahtevali od 40 do 120 tisoč dinarjev, za telice 60 do 80 tisoč dinarjev ln za prašiče od 2 500 do 14,000 dinarjev, Popravak V nali prejsni Številki je prišla v članku Poštenost na tehtnici da neljube računske pomote pri izračunavanju, kolika stane kava pri »Prehrani« v 2atojl vasi v t«J prodajalni smo kupili kave Z3 70 din, dobili pa smo jo skupno t vrečko 33,4 grama alt za Td.14 din, računano brez vrečke pa 31 gramov ali približno za 65 din. imamo težave pri nakupu stroja za kemično čiščenje iz uvoza, kl ga nikakor ne moremo dobiti. Res je sicer, da so se vse, letos planirane gradnje družbenega standarda močno zakasnile, upam pa, da bodo kljub temu vse stavbe še letos pod streho in prihodnje leto že spomladi služile svojemu namenu. To nam je povedal tovariš Vale. Pri vsakem odgovoru je sledila obljuba, da se bo pričelo graditi čez 14 dni. Mi smo se z nJim razgovarjali pred emm mesecem. Doslej se je napoved uresnčila le pri gradnji prodajnih boksov na tržnici. Ker so potrebna sredstva na razpolago, tiče, kot domnevamo, povsod v ozadju gradbeni načrti. Zato bi bilo prav, da že zdaj razmišljamo, kaj bomo na področju družbenega standarda gradili prihodnje leto ln da načrte pravočasno pripravimo. Več kot 6 milijonov ton koruze Aprila so biil tod še belokranjski steljnlkl, Julija pa ie koruza. Ji metra vlilo«* Med cvetenjem Je dosegla Spričo svojih naravnih pogojev spada naša država v vrs,to tistih dežel, ki so pomembne pridelovalke koruze. p0 podatkih strokovnih mednarodnih organizacij j* Jugoslavija med trinajstimi državami, ki proi?-vajajd nad en milijon ton krute, Jugoslavija je v pridelovanju koruze na drugem mestu v Evropi, prva je Romunija, v svetovnem merilu je pa takoj za ZDA (ki dajo 559/» celotne svetovne proizvodnje koruze), Brazilijo, Mehiko ln Argentino. Donos koruze v Jugoslaviji pred vojno je bil nekaj nad 16 metnskih stotov na hektar (povprečje od leta 1B30 do 1939). Takoj po vojni je hektarski donos bil nekoliko manjši, toda >.adnja leta, ko pr«večam0 posebno skrb razvoju kmetijstva, se Je začelo prizadevanje za pridelovanje visokorodnlh vrst koruze, ker so pogoji za njeno pridelovanj« v JUfoslav^ i zalo ugodni. Uspehi so" bili čedalje večji, največji pa v letošnjem letu, ki pomeni preobrat v pridelovanju koruze. Letos so bile prvič posejane na velikih površinah vlsokorodne sorte koruze. Skupn© površine pod koruzo zajemajo letos 2,58 milijona hektarov, od tega odpade na he-terozls okrog 425 hektarov. V primerjavi z lanskim letom so skupne površine pod koruzo povečane za 3 odstotke, površine pod heterozisom pa sa 80 odstotkov- Pri tem ne smem0 pozabiti, da so zasejane površine bile letos veliko bolje obdeia-ne, ker smo v veliko večji mori uporabili sodobne agrotehnične ukrepe To velja zlasti za kmetijska posestva ln sploh za ves socialistični sektor kmetijstva, pa tudi za površine, ki so bile obdelovane v kooperaciji zadruge z Individualnimi proizvajalci. Po dosedanjih ocenah bo Jugoslovanski pridelek koruze do- segel letos nad 6 milijonov ton. To je precej več od leta 1957, ki je bilo s 5,6 milijona ton koruze rekordno leto. Jugoslavija je bila pred radnjo vojno pomemben izvoznik koruze. Po letu 1945 je bi} ta izvoz precej nereden, zlasti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Vendar sm0 dvakrat, leta 1952 ln 1958, izvozili okrog 570 tisoč ton koruze in tako spet začeli osvajati tisto mesto, kl ga je Jugoslavija že imela na mednarodnem trgu. V prvem polletju letošnjega leta Je bil izvoz koruze manjši kakor v istem razdobju lani, ker je bil pridelek leta 1938 manjši zaradi slabega vremena. Kot pa sedaj kažejo podatki o odlični let in j koruze, bo Jugoslavija na koncu letošnjega leta nemara razpolagala s presežki za izvoz, ki bodo znatno višji kot kdajkoli doslej. Ta presežek cenijo na okrog milijon ton. Ta- ko se bo Jugoslavija spet uvrstila med stalne izvoznike koruze, hkrati pa lahko ustregla vsem domačim potrebam. Letošnji veliki uspeh v pridelovanju koruze je vsekakor posledica prizadevanj za napredek te kmetijske panoge. Ne smemo pozabiti, da so bile njive za koruzo glrboko orane, da so bile porabljene velike količine umetnih gnoju, večje kot katero ko.il leto doslej, da je traktorski park v poljedelstvu dosegel 26.000 traktorjev, do kraja leta pa bo ta številka verjetno narasla že na 30 000. Lani srno porabili »80 000 ton umetnih gnoiil, letos pa ie milijon 200 tisoč. Povečani Izvoz koruze bo vplival tudi na plačilno bilanco, zlastd Še zato, ker Jugoslavija, začenši s prihodnjim letem, ne bo več uvažala žitaric, kot jUl je doslej vsako leto po vojni. (Po Prcss-servlsu) »DOLENJSKI LIST« Stev. 38 (494) Občanom Sevnice ob letošnjem prazniku Ob občinskem prazniku — 14. septembru — čestitamo vsem občanom v imenu občinskega ljudskega odbora, občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL. Občina Sevnica ima med 92 občinami Ljudske republike Slovenije vidno 22. mesto s svojimi 19.258 prebivalci. Po površini meri 29.261 ha, kar jo uvršča na 24. mesto v LRS. Od skupnega števila prebivalcev je 10.120 kmetov in 9.128 nekmečkega prebivalstva. Od teh je 2.657 občanov zaposlenih v gospodarstvu. Vsi občani ustvarijo letno 3.158,000.000 dinarjev brutoprodukta. Od površine zemljišč je 58% gozdnih površin, nad 1.300 ha pa je nerodovitnih zemljišč. Ugoden klieaatski in zemljepisni položaj občine daje pogoje za vsestranski razvoj vseh proizvajalnih sil, pestre in vsestranske komunikacije pa povezujejo večino krajev s sosednjimi področji naše ožje domovine. Štirinajsto leto dela, uspehov in truda v svobodni, socialistični domovini praznujemo v duhu vsakodnevnih delovnih in političnih zmag pri uresničevanju načel nove, socialistične družbe. Veliki uspehi, ki so bili doseženi v povojnih letih, so trud prav vseh državljanov te občine v skupnosti enakopravnih, delovnih ljudi. Herojska borba" članov ZK, ki letos slavi 40. obletnico obstoja, Je že davno pred rojstvom nove, socialistične Jugoslavije postavljala temelje današnji družbi. V okviru narodnoosvobodilne vojne so tudi ljudje teh krajev dali svoj prispevek, svoje žrtve za svobodo, mir in lepšo bodočnost. O tem so neminljive priče številni spomeniki, spominske plošče in nešteti grobovi naših najboljših sinov. Po vojni se Je ljudstvo strnilo okoli svoje, ljudske oblasti in z vsemi silami obnovilo porušene, požgane domačije. Obnovili so šole, delavnice, tovarne in kmalu se je slišala izza zidov nova, vesele j ša pesem dela. Gospodarska moč občine iz leta v leto narašča. Veča se število zaposlenih, veča se narodni dohodek, spreminjajo se družbeni odnosi ln ljudje. Cilje, kl jih Ima naša družba kot celota, je natančno opredelil program Zveze komunistov na svojem VII. kongresu. Ta program je postal preko organdzacij ZK in SZDL osnovna delovna parola vseh naših državljanov. Osvojili so ga milijoni delovnih ljudi, osvojili in prevzeli so ga' tudi naši občani. Izvršitev načel programa ZK jamči, da bo pravilna pot, ki jo odobrava ves napreden svet, privedla slehernega državljana do tiste stopnje osebnega zadovoljstva, ki mu daje vedno znova energijo za nadaljnje delovne napore in zmage. Občani Sevnice! Strntmo še bolj svoje vrste okoli naše ljudske oblasti. Okrepimo socialistično demokracijo v vseh samoupravnih organih. Dosledno zastopajmo pravice državljanov v ljudskih orlbo.-ib, delavskih svetih, zadružnih svetih, šolskih in vseh drugih odborih. S skupno močjo, z vedno večjo storilnostjo, vedno večjo kmetijsko proizvodnjo na sodobnih organizacijskih temeljih bomo dvigali našo osebno ln s tem tudi družbeno blaginj«. Z vključevanjem in aktivnim delom v družbenih In političnih organizacijah bomo lahko poživili družbeno, družabno in zabavno življenje. Seznanjajmo našo mladino s slavno zgodovino ZK in NOV, učimo jo na svetlih tradicijah naših herojev in borcev, kako Je treba ljubiti domovino. Ob občinskem prazniku občine Sevnica borbene pozdrave tudi vsem ostalim delovnim ljudem okraja Novo mesto in vse ožje In širše domovine. Sckretir obč. komiteja in predsednik ob«, odb. SZDL Sevnica Predsednik ObLO Sevnica MIRO G O SNI K KAREL K O L M AN Sevniška razglednica: GRAD krb občine za učni kader SEVNICA raste in se razvija. V&aiko leto nov napredek v industriji, gospodarstvu in komunalni dejavnosti, kar priča o prizadevnosti vseh občanov za napredek in čim lepšo podobo tudi središča njihove občine Jelko Stojs, načelnik oddelka za šolstvo pri ObLO Sevnica, je povedal: »S šolskim poukom smo začeli 5. septembra. Koliko imamo šolarjev še' ne vem, vendar Jih bo nekaj več kot lani, ko smo Imeli v popolnih in nepopolnih osemletkah 2844 šolarjev, v vajenski šoli 116, v kmetijski 22, v obeh otroških vrtcih 73- odtrok in v pomožni šoli 15 učencev. Večerni šoli, osemletko ln ekonomsko srednjo šolo pa je obiskovalo nekaj nad 3o odraslih. Izdatki za šolstvo v letošnjem koledarskem letu znašajo 60' milijonov 699 tisoč dinarjev. Od tega gre za plače učiteljev 49 milijonov din, za materialne Izdatke pa 10,5 milijonov dinarjev, kar pomeni, da z materialnimi izdatki krijemo v glavnem stroške za kredo in črnilo, za vzdrževanje in popravila šol pa ostane le malo ali nič. S temi sredstvi vzdržujemo 22 Šol. V kratkem bo elektrificirana šola Kmetijstvo in finance v sevniški občini 31. avgusta je zasedal svet za finance pri občinskem ljudskem odboru Sevnica. Obširen dnevni red je obsegal važne točke, iz katerih povzemamo le najvažnejše ugotovitve. Predpis davkov za III. trome, sečje so člani sveta odobrili. Za dve kmetijski zadrugi so dali jamstveno izjavo za nabavo poljedelske mehanizacije, kl bo pri jesenski setvi že uporabljena. Člani sveta za finance so nato potrdili še zaključni račun investicijskega sklada občine. Ta sklad izkazuje aktivo nad 28 milijonov dinarjev, ki pa je vsa pri podjetjih. Slabše je stanje pri stanovanjski upravi, kl je v reorganizaciji in ki zaradi pomanjkanja strokovnih miči ni predložila zaključnega . računa. Pogovorili so ee še d raznih podrobnostih, na koncu pa so analizirali še izvrševanje občinskega proračuna. Ta še ni na tekočem za to leto in mora občina jemati kredit, od katerega pa seveda plačuje obresti. Zato so bili člani sveta mnenja, da naj bi se s primernim ©jačanjem finančne službe občinskega ljudskega odbora dosegla hitrejša Izterjava družbenih sredstev. Dogaja se, da celo podjetja ne odvajajo svojih obveznosti do občine, Izterjave pa gredo počasi. Kadrovska zasedba tega oddelka na občini je vsekakor prešibka, to pa Ima tudi gospodarske posledice. 2e čez dva dni so se v sejni sobi zbrali tudi člani sveta za kmetijstvo. Tudi od tu prinašamo le nekaj misli ln zaključkov. Spričo večjih potreb za prehrambenimi artikli ln odpovedi uvodnih pogodb, je bil plan za kmetijsko protavodhjo nekoliko zvišan. Da bi to zvišanje prilagodili posameznim področjem, so se zmenili, da naj bi občinsko kvoto setvenih površin ne razdeljevali šablonsko, temveč Po dejanskih zmogljivostih posameznih zadrug. Eato so razbitje r>ovlšanega plana prepustili v presojo kmetijski zadrugi, obenem pa 60 se zmenili za koordinacijski sestanek kjer bi plan dokončno sprejeli. S tem v zvezi $0 analizirali tudi preteklo gospodarsko leto pri proizvodnji pšenica. Kalkulacije so dokazale, da ije domača pšenica pri uporabi 300 kilogramov u-metnega gnoja Imela lastno ceno 33 dinarjev, Italijanska pšenica pa pri 1.300 kilogramih umetnega gnoja 26 dinarjev za kilogram. Da bi lahko smotrno vlagali družbena sredstva v vinogradništvo, so sklenili določiti ožja področja, kjer trta najlepše uspeva V teh predelih ee bo vinogradništvo pospešeno razvijalo, drugje p« bi bila u-poraba družbenih sredstev nesmotrna. Pri tej točki dnevnega reda so tudi sklenili, da bi naj posebna komisija strokovnjakov čimprej izdelala okviren predlog za rajcmizacijo posameznih kmetijskih kultur, z uzakonitvijo takega odloka Po okrajnem ljudskem odboru pa bi odpadle tudi znam« težave okoli prepričevanja naših kmetovalcev. Nekaj jih je ie vedno takih, kl ne verjamejo kalkulaciji in dejstvom, ampak hočejo Po vsej sili gospodariti po starem načinu. Ker pri tem trpi vse državno gospodarstvo, je razumljivo, da Je družba upravičena pod-vzeti tudi druge ukrepe- Le um- no kmetovanje z naprednimi proizvodnimi sredstvi lahko osamosvoji našo deželo z živilskimi proizvodi. Razpravljali so tudi o veterinarski postaji, končna razprava pa bo Še sledila. Razširili so komisijo za priznavanje plemenja-kov. Pod točko »razno« so *e pogovorili 0 ukrepih zoper ljudi, kl nesmotrno izkoriščajo gozdno bogastvo. Znano je, da so gozdovi v teh krajih pretežno v privatni lasti, vendar 6i zaradi Izrednih važnih pomenov družba lasti nadzor nad gospodarjenjem v njih. Tudi po tem vprašanju so sprejeli primerne sklepe. Posebno ostro bodo' nastopili odgovorni organi proti špekulantom in prekupčevalcem z lesom. -ok Konfekcija »Lisca«. Zdravi, svetli in zračni prostori so prizorišče milijonov vbodov Igel šivalnih strojev v mehko blago. v Podgorju, za katero je prispeval sredstva OLO Novo mesto. Učnega kadra Imamo v naš! občini letos dovolj, za kar se moramo zahvaliti občini, ki ga je štipendirala. Letos smo dobili z učiteljišča 16 mladih učiteljev, tri pa smo dobili iz PVS. Naša občina je tako za nekaj let preskrbljena s šolskim kadrom, saj daje: za štipendije letno po 1,2 milijona dinarjev. Sadili bodo topole Ve« strokovni aparat Gozdarske poslovne zveze Zasavje V Sevnici je v glavnem zaposlen z načrti, kje in kako bodo sadili topole. Izdelali so že elaborat za sajenje topolov v Vrbiul pri Brežicah. Začeli so tudi vrtati teren in ugotavljati, kje Je primerna zemlja za sajenje topolov. Plani za topol« so obsežni, finančna sredstva so na razpolago — primanjkuje pa sadik. Nasadi topolov bodo pravzaprav kmetijsko-gozdarske plantaže. Med topoli bodo lahko kmetje pridelovali predvsem krmo za živino, zato naj bi bili v bližini veliki hlevi, |z katerih bi hkrati dobivali hlevski gnoj, ki Je potreben za gojenje topolov. »Zasavje« ima ie poseben obrat — sodarstvo. kjer izdelujejo sode. Obratu primanjkuj« predvsem kvalificiranega so-darskegra kadra, pa tudi proces dela nameravajo modernizirati. Doslej so namreč vsi delavci izdelovali sod od začetka do konca, zdaj pa bodo prešli na delo po fazah, se pravi delitev dela-Za modernizacijo proizvodnje pa so potrebni seveda tudi novi stroji, ki Jih imajo že naročene, a jih tovarna ni dobavila v dogovorjenem roku. S sodarskiml proizvod] so se že uveljavili na tržišču ih imajo dovolj naročil. Za 600 hI prostornine sodov so dobili naročilo celo Romun**©. Hmelj, jabolka in stanovanja SP0KED PRIREDITEV PETEK, 11. SEPTEMBRA: Ob 20. uri — kinopredstava, francoski film je zakone. »Zakon NEDELJA, 13, SEPTEMBRA: 'Ob 9. nri zjutraj — velika gasilska vaja na trgu v Sevnici. Ob 14. uri — nogometna tekma Brežice : Sevnica. Po tekmi ljudsko rajanje v gasilskem domu s strelskim tekmovanjem. PONEDELJEK, 14. SEPTEMBRA: Ob 8.30 — na trgu promenadni koncert godbe na pihala J Z Zidani most. Ob 9. uri — slavnostna seja obeh zborov ObLO. Ob 9.30 — komemoracija pri plošči na okrajnem sodišču. Ob 10. url — svečanost pri spomeniku padlim borcema pri železniški postaji. Po svečanosti odhod motoriziranih štafet do vseh spomenikov in plošč v vsej občini. Med svečanostjo razvitje prapora krajevne organizacije ZB Sevnica. Pri Kmetijskem gospodarstvu ,s Sevnici so začeli obirati hmelj že 15. avgusta in ga bodo trgali do 10. septembra. Povprečno ga Cesto Gozdarska poslovna zveza gradi oziroma rekonstruira cesto Iimpoljca—Zavratec. Računajo, da jim bo z razpoložljivimi sredstvi uspelo cesto skoraj dokončati, ostalo bo le'približno 900 metrov. Ko bodo (upajo vsaj) dobili denar še za ta del, se bodo, k že zglajenim 11 kilometrom ceste od Skocjana preko Bučke do Impoljce, priključili se zadnji trije kilometri. Pot od Sevnice do Novega mesta bo skrajšana kar za 16 kilometrov. Računajo, da bo sčasoma le urejen priključek na novo avtomobilsko cesto pod Bučko, potem pa se temu delu Zasavja odpira sodobna pot v svet. Cesta je lepo izpeljana, 4 metre široka in ponekod pravzaprav nova. Zaradi stalnih nevarnosti, kl jih je za staro, ozko in, nepregledno cesto predstavljal hudournik, so ga na treh mestih prestavili "In delno zregullrali. Enakomerni padec oziroma vzpon bo dovoljeval kar lep« hitrosti za avtomobilski promet. obira na dan 200 ljudi. Hmelj (je kljub pozni oblralnl sezoni dobre kvalitete, ker so ga večkrat škropili. V začetku za trgatev niso imeli dovolj delavcev, toda na pomoč sta jim priskočila okraj in vojaška komanda, kt je poslala na, obiranje večjo skupino vojakov. Ti so bili tudi najbolj pridni obiralci, saj je neki vojak nabral 18 škafov v enem dnevu, kar je bij tudi rekord. Gospodarstvo ima zasajenih s hmeljem 10,5 ha zemlje ln pričakuje donos 1500 kg na hektar. Ves hmeLj je drugoletnl. Sušijo ga v lastni sušilnici, ki eo jo zgradili pred kratkim, stala pa jih je 11 milijonov dinarjev. Takoj za obiranjem hmelja jih čaka obiranje jabolk. Ja- bolčna letina bo letos slabša zaradi aprilske pozebe. Kljub ta. mu bodo let03 izvozili 7—8 vagonov jabolk, 5—8 vagonov pa Jih bodo prodali doma. Posestvo ima 35 ha jabolčnih nasadov, od katerih jih rodi 19, Ostali so mlajši ln bodo dosegli polno rodnost v tellh 1952 loa 1963. Vsi nasadi so srednje ali nizkodebelni. Ze ta teden namerava posestvo začeti z gradnjo 7-stanovanjskega bloka, kl na:j bi bil predvidoma vseljiv v prvem polletju prihodnjega leta ln jih bo veljal 12,5 milijona dinarjev. V bloku, ki bo stal blizu sedanje uprave in nasadov, bosta dve samski stanovanji in 5 družinskih. Pri postaji v Sevnici je lani ln letos z: a ada stavba posebne oblike. Leva četrtina je visoka, dvonadstropna, desni del pa je nizek, pritličen. Nova je, pred njo je lepo urejeno dvorišče in bel pesek kaže na skrbne gospodarje v tej stavbi. To je konfekcijsko podjetje LISCA — Sevnica. In znotraj? ; - lični trakt stavbe je ena sama zračna ln svetla delavnica, v prvem nadstropju je uprava, v drugem pa — po mo;em okusu — najlepše stanovanje, k?,r sem jih videi v Sevnici v novih stavbah. Vse to je zraslo iz lastnih sredstev mladega podjetja, le za stanovanje so najeli kredit. Začeli so L septembra leta 1954. Takrat jih je bilo v majhnem obrtnem podjetju vsega skupaj — šltlri, pa so v štirih mesecih že ustvarili milijon dinarjev. Kravate, pa lepa In okusna drobna ženska galanterija so dali te dinarje. Potem Je šl0 stalno navzgor; leta 1955 je bilo zaposlenih osem ljudi, brutopcodukt pa je zrasel na 12 milijonov dinarjev. Leto 1956 pokaže že 12 i .osilenih in nad 30 milijonov dinarjev proizvodnje; leto 1957 je bilo Približno enako, v letu 1958 pa so pričeli graditi, povečali so število zaposlenih n* 40 ln dvignili proizvodnjo na okroglih 90 milijonov dinarjev. Letošnji plan izkazuje vrednost proizvodnje za 120 milijonov dinarjev, kl jih bo ustvarilo 52 ljudi. Tako viden napredek podjetja je omogočilo predvsem pridno delo kolektiva in, kar je morda še važnejše, stalna ln visoka kakovost izdelkov. Pravijo, da se komaj otepajo podijetju le vsak drugi ali tretji dan, ko prinesejo gotove izdelke in dobijo novo blago. Ko bodo dobili vse predvidene stroje, bo v podjetju zaposlenih okoli 80 Šivilj. Razen sedaj zaposlenih pa dela na domu v priložnostnem delovnem razmerju i« stalno IZ MALEGA JE ZRASLO VELIKO Obisk v nojmlajSem sevniSkem podjetju naročil, toliko jih prihaja vsak dan-Da delajo resnično pridno, kaže podatek, da so polletni plan presegli za celih 15 odstotkov in če bodo tako vzdržali do konca leta, bo to čistih 138 milijonov dinarjev vrednosti. Trenutno jih ovira še pomanjkanje ustreznih šivalnih strojev, upajo pa, da jih bodo do konca leta dobili deset ln bodo potem nadaljnjih 20 žena zaposlili v podjetju. Sedaj namreč od 52 zaposlenih hodi na delo v podjetje samo 22 šivilj, ostale pa delajo doma in •© v okoli 50 do 60 šivilj. Te so raztresene od Loke, Brega pa vse tja do Brežic ln Krmelja. Brez dvoma je tak zaslužek marsikateri družini znaten prispevek k družinskemu proračunu. Težave — 1« kje jih nI! Tu so največje pri nabavi ustreznega blaga, kl se mnogokrat tudi uvaža. Toda s primerno skrbjo si znajo tudi tu zagotoviti stalno primerno zalogo. Tržišče za njihove izdelke se razširja od Ljubljane do južne Makedonije in pravijo, da kupcem nikoli ne morejo nu- diti dovolj blaga. Tu se resnično pozna star izrek — da se dobro blago samo hvali. Kadrovske težave so vsak dan manjše—v podjetju so si zadnji čas zagotovili zasedbo skoraj vseh delovnih mest z ustreznimi ljudmi. Delavski svet In upravni od*bor sta še mlada, brez primernih Izkušenj v upravljanju toda člani so tudi še mladi — po letih 1« delovnemu stažu. Občinski organi jim bodo morali nuditi še veliko pomoči, da bodo šli vzporedno z rastjo zgradbe, proizvodnje in milijonov tudi ljudje, odnos lmed njimi in vzdušja v kolektivu. Zaposlitev žena na tem fizično lahkem delu bo brez dvoma pripomogel tudi k odpravi neštetih težav, v katerih bi ta ali ona žena aH dekle bila, da nI zrasel ta — nov, mlad in vneme poln kolektiv. Smelo gledajo v jutrišnji dan, jamstvo, da bo ta lepši od včerajšnjega, pa so njihove marljive roko kl dan za dnem pomikajo v šivalne stroje lzkrojene kose blaga, ga likajo, zlagajo, režejo, zavijajo v okusne vrečke in ga pošiljajo po vsej domovini — v roke potrošniku. — ok Prizadevna skrb Zveze borcev Občinski odbor ZB v Sevnici združuje nađ 500 članov. Ob centralni proslavi v čast 40. obletnice KPJ ln SKOJ so člani ZB razvili svoj društveni prapor, ki Jim je v ponos. Dejavnost te organizacije se Je v preteklem letu gibala v glavnem okoU borcev, vojnih sirot ln žrtev fašističnega terorja. Takih mladoletnikov Je v obetal le vedeno okoli 100 in bdi nad njimi stalno odbor ZB. V tem letu so na letovanje poslali osem takih otrok. Občutno pomoč Jhn nudi organizacija ZB rudi pri pouku v šolah, kjer Imajo stalen stik t njimi. Precej pomoči so jim nudili tu« pri Vključevanju v uk in v razne poklice. Otroci padlih borcev to ZB hvaležni za vsestransko pomoč. Skrb za Člane se odraža v celi vrsti odborovlh akcij v prid borcem. V občini Imajo organizirano tudi stalno brezplačno pravno pomoč za člane ZB. Tam lahko vsi člani dobijo vse vrste pravnih in drugih nasvetov, kar Je le mnogim koristilo. Posebno pozornost poklanja ZB tudi svojim članom, ki jih zadene kakšna nesreča. V vseh takh primerih do sedaj so jim priskočili na pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi. In težave? Predsednik občinskega odbora tovariš J«*> Jenčlč pravi, da bi bilo treba za člane ZB storiti 5e marsikaj, le da se odbor največkrat ustavi pri vprašanju sredstev. —ok Sindikati so opravili veliko delo Od skupnega Števila nekaj nad 2800 zaposlenih Je v sindikalne podružnice vključenih kar 2200 delavcev. To Je vsekakor število, kt pokaže, da delovni ljudje razumejo vlogo ln važnost sinoikata. Vsi ti delavci so vključeni v 23 podružnicah. Osnovna značilnost skupnega dela občinskega sindikalnega sveta so brez dvoma stalna skrb za kadre v sindikalnih vodstvih, Izredno uspeli seminarji za predsednike sindikalnih podružnic in za predsednike delavskih svetov. Vsi udeleženci teh seminarjev so soglasno IzjavUl, da so Jim taki poučni -dvodnevni seminarji potrebni ln Izredno koristni. Posebno veliko dela so sindikati opravili pri sprejemanju letošnjih tarifnih pravilnikov. Stalno si med seboj Izmenjujejo tudi obiske po podružnicah, kjer aclavci živo In temeljito razpravljajo o svojih problemih pri delu. Precej trud« je sindikat vložil tudi pri zbiranju sredstev dveh tretjin ob zaključnih računih. In želje? Predsednik ObSS — rov. Dušan Brellh — prav!, da hl Tad! hitreje dobili analize okoli Izpolnitve planov po posameznih vejah gospodarstva. To bi omogočilo 5e hitrejšo posredovanje po posameznih podružnicah ln seveda tudi bolj dvirnilo raven razprav na množičnih sindikalnih sestankih. V jeseni nameravajo nuditi podružnicam pomoč pri splošnem In strokovnem izobraževanju delavcev, prav tako pa bodo še nadalje priporočali stalne mesečne sestanke v podjetjih. Na takih sestankih je namreč v preteklem letu prišla, cela vrsta predlogov Iz vrst delavcev, ki so vsi znatno pripomogli k uspešnejšemu delu sindikalne podružnice. Marsikje so taki sindikalni sestanki odkrili tudi skrit«- razen"" In napake. Ko so Jih odstranili, Je Ml delovni učinek kmalu večji. In nagrajevanje? Temeljita analiza tarifnih pravilnikov Je pokazala večinoma zdrave težnje. Cela vrsta gospodarskih orp;ini7V-i.l pa Je že po sprejemu tarifnih pravilnikov uvedla nagrajevanje po učinku ln po enoti proizvoda. V takih kolektivih se ne bojijo več za Izvršitev plana, temveč ga vsi znatno presegajo. Stev, 3« (494), •DOLENJSKI LIST« Stran 5 apori, uspehi in načrti vniške lesne indnstrife Sevnica ob Savit To je središče obsežnega gozdnega področja. Zato ni čudno, da ie tu močno razvita lesno-predelo-valna industrija. Podjetja Ju-gotanin, Kopitarna in Mizarska produktivna zadruga so ponesla ime tega prijaznega posavskega kraja po vsei domovini. Glas o sevniikih tanlnarjih, kopitarjih in mizarjih pa je prodrl tudi onkraj meja naše domovine. Tja so ga ponesli kvalitetni izdelki sevniških podjetij lesne industrije. Iz naslednjih vrstic boste zvedeli, kaj delajo, kako živijo in gospodarijo delovni kolektivi sevniske lesne industrije. Onj dan sem se mudil ondi. jih obiskal in zvedel tole-Preberite 1 Jugotonin ho gradil nov obrat Najprej sem se ustavil v Ju-gotaninu, največjem sevniškem podjetju. Da je temu res tako, pričajo velike skladovnice lesa, kl tovarniške prostore skoraj popolnoma zakrivajo, tako da j« od daleč viden le dimnik. 'Obšel sem visoko naložene vo-cičke z lesom, pripravljene za predelavo, in vstopil v obratne prostor«. Pisarne so bile prazne. Bila je sobota, kazalci na url pa so se že nagniLi čez dvanajsto. Končno sem le našel d L rektorja in tehničnega Inženirja, Zapletel sem se v živahen razgovor in zvedel, da sa do konca avgusta letos proizvedli 1477 ft (filter ton) kostanjevih ln hrastovih taninskih ekstraktov. S tem so letošnji osem mesečni družbeni načrt presegli za 8,14%. V primerjavi z istim razdobjem minulega leta so proizvedli kar 120 tt več, število zaposlenih pa se je le malenkostno zvišalo. Pri tem sc ustvarili tudi večji čisti dohodek ln ga razdelili procentualno v boljšem sorazmerju kot je bil predviden ter so tako za nekaj odstotkov okrepili tudi svoje sklade. Brez dvoma je na dosežene uspehe precej vplivalo nagra je vanje po učinku, saj je nad. polovico zaposlenih nagrajevanih po učinku. Pa tudi premiranje za čim boljše izluievanje ln drobljenje lesa ter znižanje vzdrževalnih stroškov zelo vzpodbujevalno vpliva na delavce. Vendar imajo tudi. v Jugota-ninu težave. Takole so mi povedali; — Ozko grlo proizvodnja predstavljajo iaparilnikl. Sedanji so bakreni in terjajo stalno menjavanje cevi. Naročili smo nove. Ti bodo izdelani iz nerjavečega jekla, zato bodo boljši. S tem pa se bodo močno znižali vzdrževalni stroški. Težave imamo tudi z nabavo obde. lovalnlh bobnov. Zaradi precizne ladelave jih pri nas ne-r?dl izdelujejo, zato jih le- tež- ko dobimo. Ce ne bo šlo drugače jih bomo morali uvažati. In načrti? — V načrtu imamo gradnjo novega obrata za proizvodnjo lesonitnih plošč- Proizvajali jih bomo lz odpadkov oziroma iz izluženega lesa, katerega zdaj kurimo. Za proizvodnjo taninskih ekstraktov izkoriščamo surovine le 6—8%, medtem ko bomo potem praktično Izkori- da smo dosegli za 20% večji efekt. Kaj pa tt-iave ln načrti? — Precejšnji problem predstavljajo še vedno Iztrošeni stroji, ki pa jih postopoma zamenjujemo z novimi. Računamo, da bo ves strojni park pri sedanjih pogojih izmenjan v petih letih. Hude težave so tudi spričo pomanjkanja tehničnega kadra. Tudi to vprašanje bo v nekaj letih re*emo. Na sredni. tehnični Šoli štipendiramo 6 gojencev, na ekonomski fakul- tet! enega in v šoli za socialne delavce enega. Tako bo Kopitarna med prvimi v Posavju debila tudi socialnega delavca. V izdelavi imamo načrte za temeljito rekonstrukcijo podjetja, s katero se predvideva dokončna izmenjava strojnega parka, gradnja novih obratnih prostorov, predvsem pa naravnih ln umetnih suSilnic. Investicije bodo znašale okrog 300 milijonov dinarjev, prav za toliko pa se bo po končani rekonstrukciji povečal družbeni bruto produkt. V Mizarski produktivni zadrugi dobro izpolnjujejo družbeni načrt Pa se ustavimo še v Mizarski produktivni zadrugi, v tem mladem, a prizadevnem sevniškem podjetju lesne industrije. Tu sem se pogovoril & predsednikom UO Antonom Vavtarjem Pogled na Kopitarno, najstarejše industrijsko podjetje v Sevnici, nastalo pred 73 leti. Dan«« je to močno moderen obrat stili ves les. Kurili bomo pa s premogom, kar bo precej ceneje. Sicer smo imeli za predelavo izluženega lesa več variant, vendar se je pokazala za najboljšo predelava v lesonltne plošče, po katerih je veliko to vpraševanje. Po načrtih predvidevamo proizvodnjo 15.000 ton lesonitnih plošč letno, od tega manjši odstotek oplemenitenih. Za uresničitev tega načrta bo potrebno 1 milijardo ln pol Investicijskih sredstev. Z dograditvijo novega obrata pa bo družbeni bruto proizvod nara-stel na okrog 2 milijardi dinarjev letno. Zaposlili pa bomo Se okrog 200 novih delavcev. V Kopitarni letos največja proizvodnja, kar obstoji tovarna Poslovil sem se od Jugotani-na in se oglasil v Kopitarni Tudi tukaj so že uživali soboto ln se pripravljali na prijeten nedeljski počitek. Mimogrede sem slišal: — Kaj praviš, kakšno vreme bo jutri? Odgovora nisem ujel. Sam P«ri sebi sem preklel novinarski poklic, hip zatem pa že trkal na vrata stanovanja direktorja Kopitarne tovariša Lipovška-Prijazno me je sprejel ln že sva kramljala o tem ln onem. Uspehi tega najstarejšega sev-ndskega industrijskega podjetja, saj bo leta 1961 praznoval že 75-ietnico svojega obstoja, so v zadnj Ih letih presenetlj Ivi, Razširili so tovarno, uredili sanitarne naprave za delavce, prvi v občini uvedli topel obrok malice v tovarni itd. To pa se Is leto v teio bolj odraža tudi v proizvodnji. O letošnjem po- slovanju le direktor tovariš LL povšek povedal: — Letos smo dosegli največjo proizvodnjo in realizacijo odkar obstoji tovarna. V avgustu smo r. pr. dosegli realizacijo 50 m'lijonov dinarjev, med;em ko je ta v prejšnjih letih znašala le 33 milijonov dinarjev. Močno je porastla proizvodnja kopit in pet, pa tudi obrat žage je postal donosen. Na slednjem se je letos vrednost proizvodnje na enega zaposlenega dvignila za 83%. K temu je največ pripomogla spremenjena struktura obdelave. Povprečno pa »e Je produktivnost L*tos povečala za 23%. Na dosežene uspehe je vplivalo več činite* Ijev- Predvsem pa nabava nekaterih novih strojev — kupili smo jih z lastnimi sredstvi —, nagrajevanje po učinku ln izboljšanje delovne organizacije v tehnološkem procesu. Samo s postopnim uvajanjem sistema negrajevanja po enoti proizvo- in predsednikom DS Karlom Rad i če m. Tole sem zvedel: — V izpolnjevanju družbenega načrta smo vsak mesec nekoliko pred njim. Malenkostno Pa zaostajamo v doseganju predvidenega dohodka. To pa zato, ker So se zaradi podražitve surovin predvideni materialni stroški povečali za 14,82%. Računamo, da bomo dosegli letos nad 140 milijonov dinarjev prometa. Družbeni bruto produkt pa se je na enega zaposlenega povečal za 13% v primerjavi z minulim letom. Na-še podjetje izdeluje predvsem luksuzno pohištvo. Opremili smo že več zveznih in re-. poibliških ustanov, pa tudi izvažamo precej. Skoraj 25«;0 vse proizvodnje. Največ izvažamo v evropske države ln Ameriko. V načrtu imamo prehod na nagrajevanje po učinku, vendar pa je pri nas to teže Izvedljivo, ker nimamo serijske izdelave. Prav tako imamo v načrtu še razširitev podjetja, kajti sedanji prostori so za tolikšno proizvodnjo preveč utesnjeni. ■ Tako smo si na kratko ogledali tri sevniška podjetja in njihove kolektive. Zdaj pa pridaj-mo le nekaj lastnih misli in ugotovitev. Vsekakor ao v Izvajanju letošnjega družbenega načrta vsa tri podjetja dosegla zel0 lepe uspehe. Tu ni kaj oporekati. Slabši pa \e finančni uspeh. Predvsem v Mizarski produktivni zadrugi, kjer realizacija finančnega plana ne gre vštric s proizvodnim. Zato bodo mo-raii v drugem Polletju ustvarjanju dohodka posvetiti več pozornosti, SlCer pa smo prepričani, da se bo po ureditvi notranjih odnosov, 2a katere vemo, da niso najboljši, poslovanje tudi v tem pogledu izboljšalo. Pa Se nekaj, kar mi sevniški mizarji prav gotovo ne b°do zamerili. Ne bilo bi slabo, če bi tudi v t&m podjetju člani delavskega sveta dobili material za svoje seje nekaj dni prej, kakor Je to v navadi v vseh ostalih podjetih, kajti tako bi s. na *e-jo lahko temeljiteje pripravili in v razpravi bolj aktivno sodelovali. Pomanjkanje kadra, iztroše. nost osmovnih sredstev, strojnega parka ln utesnjenost delovnih prostorov pa so problemi, ki veljajo za vsa tri podjetja. Potreba po razširitvi in nakupu novih strojev je očitna povsod. Tb so težave, ki jih ni mogoče čez noč odpraviti. Bržčas bo prišla sevniška lesno-predelo-valna industrija na zeleno vejo Sele po temeljiti rekonstrukciji, ki j* predvidena za vsa podjetja,. » - Za kratko izjavo o perspektivnem razvoju lesne industrije v sevniški občini sm0 naprosili še načelnika za gospodarstvo pri ObLO Sevnica, tovariša Zvonka Kranjca. Takole je odgovoril: — Perspektivni načrt se vniške lesno-predelovalne industrije Je vsklanjen in vključen v republiški nacrt razvoja lesne industrije v Sloveniji. Ta predvideva rekonstrukcijo žage in ostalih obratov Kopitarne, izgradnjo novega obrata za izdelavo lesonitnih plošč v Jugo- taninu in razširitev Mizarske produktivne zadruge, ki bo povečala svoje kapacitete za 112 odstotkov. Vs» to bo predvidoma realizirano do 1965. leta. * V ponedeljek bodo marljive roke sevniških taninarjev, kopitarjev in mizarjev za hip obstale. Za en *am dan. Vendar dovolj, da se bodo spomnili vseh tistih, ki so najdraže kar so imeli — »voj« življenje darovali sa lepšo prihodnost nas vseh. Ob občinskem prazniku, prazniku vseh delovnih U ud l sevniška komune, jim želimo Se mnogo uspehov in delovnih zmag, ki bodo brez dvoma precej pripomogle k hitrejšemu dvigu življenjske ravni naših delovnih ljudi I Rihard Soper DEIO OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Občinski svet Svobod ta prosvetnih druttev ima trt pomožne svete — za Izobraževanje, dramatiko ta glasbo. Ti s« ukvarjajo s problematiko 8 prosvetnih društev in i Svobod. V vseh teh prosvetnih organiaacijah »e udejstvu^e ta mlado, predvsem v zimskem času, ko so posamcuie naše v„sj več aH manj odre--.ino od kulturnega življenja \ vetjih kn)lh. V preteJc.ll sezoni so se vsa društva ukvarjala Ee z znatno botj zahtevno leniaiiko. Poseben visak dela in prikaz uspehov je bil spomladi organiziran kulturni teden, ki Je, bit posvečen tO. obletnici Kri in SKOJ. V tem tednu so svoje najboljše uspehe prikazala prav vsa društva, hI so navzkriž gostovala po vseh večjih krajih, izobraževalnega dela je bilo bolj malo, zato pa so sedaj obeti znatno boijšk kot vsa leta nazaj t»n občinskem ljudskem odboru Je namreč ustanovljen center za Izobrazbo odraslih, od katerega al prosvetarji na vaseh marsikaj obetajo. Po prvih vesteh ii taga centra se pripravljajo programi, ki bodo zanimivi za vse sloje ln poklice in se tako obeta v okviru poljubnega Izobraževanja posebno fivahna zimska sezona. Pri tem verjetno ne bo manjkalo tudi sodobnih pripomočkov, kot 10 magnetofoni, film ln druga sredstva *a nazorni pouk ln zanimiva predavanja. Prosvetna društva pa planirajo že sedaj (posebno dramatski odseki) dela, kl hi jih radi Izvajali. GASILSKE ORGANIZACIJE NISO V SKRBEH ZA NARAŠČAJ Skupno s Industrijskimi enotami Šteje sevnllka občinsffa rveza 1* društev. V teh Je vključenih nad MO prostovoljnih gasilcev. Pohvalno je, da nobeno od društev nI v zadregi za naraščaj, saj se okoli večine gasilskih domov suče dovolj mladih, kl Jih privlači zanimivo orodje, voda, stroji In drugo. Pred kratkim to mladinci tudi tekmovali ln dosegli prav lepe rezultate. Med najbolje opremljenimi društvi sta vsekakor Sevnica In Krme!!, dočim ostala društva s pičlimi sredstvi te slabo dopolnjujejo svoj Inventar ln orodje. Trenutno »o vsa druitva v občini zaposlena s pripravami na ptasltski teden, kl bo konec tega meseca. Po posameznih društvih Ze potekajo proslave v ta namen. Organiziraj i pa bodo tudi centralno občinsko proslavo v tednu gasilcev. v kmetijstvu Približali so so Jesenskemu planu Kmetijska zadruga Tržišče ima jesenski plan setve žitaric 34 hektarov. Dosegli so ga že 27 hektarov. Tudi pogodbenega plana za travništvo, ki je 34 hektarov, so izpolnili že polovico. 2ai pogodb ne sklepajo na nove obrazce, ampak še na stare in vežejo kmete aamo na prodajo krompirja zadrugi. S takim poslovanjem zadruga Se da s« plan zniža za 66 hektarov ker najmanj 20 odstotkov zemlje, zasejane s pšenico, kmetje ne bodo dali v kooperacijo. — Prav tako je dal ZS predlog, da g* zniža plan setve ječmena od 33 na 15 hektarov. Letos kmetje niso hoteli v kooperacijo. Lani so zaradi dobre strokovne službe precej pridelali, saj je b.lo povprečje pridelka 4100 kilogramov na hektar, zato so se izgovarjali, da znajo zdaj že sami pridelovati italijansko pše- Tako je rasel sevniški »velikan« — kombinirana trgovsko-sta-novanjska hiša nico. Ko pa so zvedeli zs različne cene gnojil, kooperanti imajo namreč občuten popust, so se le omehčali in Ima zdaj zadruga sklenjenih p.gostaje v Sevnici, ti Ctoo zaide na spomenik, ln na visoko novo stavbo za njim. Neki dan sem čakal tam, pa pride mimo stara ženica. — Jej, jej, — pravi, — kakšna lepa stavba! Le kaj bo tu? Povedal sem ji, da je to novi stanovanjski blok in trgovska hiša, pa je mamca takoj vprašala, koliko »košta«. Ker nisem točno vedel, me je zaneslo v upravo STP v Sevnici Vedno nasmejani direktor, tov. Joško Drene k mi je rad postregel a pojasnili, za številke pa *va povprašala še računovodjo, tov. Lojzeta Motoreta, predsednika sveta za gospodarstvo pri ObLO. Leta 1951, odnosno proti koncu leta 1050, se je ukinila takratna Potrošniška zadruga v Sevnici, Novo ustanovljeno podjele _ Splošno trgovsko podjetje — je takrat nasledilo tri alabe trgovske lokale, kl so bili Vse drugo prej kot sodobni. ••Vno v tem času je prenehala tudi zajamčena preskrba In tako so bili možje postavljeni kar pred dve težki nalogt — organizacija blagovnega prometa, razširitev in obnova neustreznih lokalov- Pozneje so jim privesi-11 še dve poslovalnici okrajnega magazina. V teh, za preskrbo prebivalstva še vedno težkih letih, se Sevničanl nikoli niso bali niti za sladkor, moko in druge osnovne prehraobene predmete, ki jih je marsikje zmanjkovalo. Tu so s pravilno kreditno politiko pri banki, kl je bila v Sevnici, uspeli imeti vedno toliko zalog, da do znanih pretresov v ostkrbi ni prišlo. Številke so sicer pusta stvar, vendar pravzaprav največ povedo. Poglejmo samo promet tega poiijetja zadnjih nekaj let, pa bomo razumeli, zakaij so se odločili za novogradnjo. V letu 1951 je znašal promet samo 160 milijonov dinarjev. Petem je rasel: 240, 260 290, leta 1955 vidimo že številko 310. V letu 1958 je zrase] promet že na 380 milijonov dinarjev. Ravno toliko znaša letošnji plan, vendar bo ga do zadnjega junija dosegli že v višini 201 milijon in računajo — rekli ao ml, da naj to bolj potihem zapišem — da ga bo do konca leta kar 450 milijonov dinarjev. Od kod tak priliv? Povedali so mi, da se v njihovih poslovalnicah pojavljajo kupci od Radeč pa tja do Brestanice, od Trebnjega Pa do Planine pri Sevnici. Čimveč Jih je, tembolj so v trgovinah prijazni z njimi. Res težko bi našli stranko, ki bi se pritoževala nad postrežbo- Gesla, kl so si jih zadali tudi na delavskem svetu, so *bUa jasna: obnoviti lokale, kulturno postrečl stranko ln Ji ugodltj vsestransko, nuditi potrošniku člmvečjo izbiro, blaga — pa bodo potrošniki sami Prišli do nas- Vse to so uresničevali. Vsako leto so y stare lokale investirali okoli 1,500.00 dinarjev ln so danes tudi stari lokali kot sodobno urejeni Dotok potrošnikov je naraščal, pa so podaljšali delovni čas na 11 ur. Prvi v okraju so uvedli NONSTOP, vendar je tudi vse to bilo še premalo, Težave so imeli z izložbami, ker jih last-, nlkl niso pustili preurejevati Povečane žel4« potrošnikov so zahvetale večje in pestrejše zaloge, skladišča pa so stara, nepraktična, neprimerna, vlažna in podražujejo manipulacijo. Kam torej? Dober delavski svet — dobro podjetje. Ne samo lokalov, tudi stanovanj so potrebni. In ne samo oni, tudi drugi kolektivi Sedli so ln se zmenili ter sklenili. Nato je šlo hitro. Novomeški Pionir je pripeljal bagre, stroje, delavci so dan za dnem razkopavali stare temelje •bivšega hotela, k! je takoj po vojni odletel v zrak. Potem je rasla stavba. Nadstropje za nadstropjem. Postavili so temeljni objekt bodočega središča Sevnice. Da, trg se ne more več širiti, »manjkalo mu Je prostora med Savo in gradom. Od postaje pa se nudi lep razgled na območje Dobrave. Tam rastejo male ln velike hišice, na drugi strani bloki, za podjetji spet male hišice delavcev. Tu bllru bo nekoč tudi šola, tu je postala — vse to pa so kraji, ki so državljanom blizu. Posebno hvaležni so ijim še tisti kupci, ki se pripeljejo od drugod z vlakom-Saj jim v bodoče ne bo več treba vlačiti težkih zavojev cel kilometer daleč na postajo, temveč bodo kupili vse kar tU,' tik postaje. Kaj vse je v tej zgradbi? Spodnji del bodo zasedli trgovine!, tu bo 280 m" velik trgovski lokal, V kleteh je nad 300 m* sodobnih, euhiih skladiščnih prostorov z dvigalom in vsem drugim, kar spada zraven. Zraven bo moderna mesnica z dovolj veliko hladilnico, ki jo bo menda prevzela Kmetijska zadruga. Tudi brivski lokal bo tu, zanj je vse pripravljeno. Na koncu naj povem še to, da trna tu kompletne protore tudi Komunalna banka Sevnica. Na vrhu pa je 15 družinskih stanovanj jn 8 sbniskih sob. Ta stanovanja so znatno cenejša kot podobna v drugih blokih- V njih s« bo še to leto vselilo nad 70 oseb. Ker so gradnjo izvajali trgovlnci za vse investitorje, so si kredit podelili po dejanskih stroških. Tako Imaio tu stanovanja vsa večja podjetja- Kopitarna bo vselila notri obratnega zdravnika, Mizarska zadruga računovodje — skratka, vselili se bodo ljudje, ki jih ni nikoli dovolj in ki jih podjetja m občina vedno potrebujejo. In kje je sedaj tistih 77 milijonov? 52 jih je dal občinski stanovanjski sklad, 25 pa investicijski sklad ln lastna sredstva podjetja Anuitete za poslovni dej so tako sorazmerno male, kar ne bo povzročalo podjetju nobenih skrbi One za stanovanja pa so prevreli koristnikl. Tako je zrasel v pičlih dveh letih največji objekt v Sevnici. Zrasel je in je tu. vsak ee z zadovoljstvom ozre nanj, ko gre mimo. Zrasel je v sredini bodočega centra Sevnice, kjer bo čez 10, 15 let (morda pa mnogo preje) naj živahnejše poslovno življenje Za «»seda ima spomenik padlim borcem, v spomin ln spodbudo za novimi uspehi ln delovnimi zmagami. Za druge sosede dobi čez leta hotel, šolo zdravstveni dom, še prej pa asfaltirano cesto, lep trg pred spomenikom. In kdo bo v tej novi stavbi? 62 jih je v kolektivu in 15 vajencev Imajo Po slovalnice imajo raztresene po vsej občini Te niso vse rentabilne, zato ta aH oni član DS včasih kaj zagode- Toda —sat so tu zaradi ljudi, ne zaradi čistega dobička. NJim služijo, ln to dobro. Zato je ta maloštevilni kolektiv v Sevnici cenjen, upoštevan. Raste na zdravi konkurenčni podlagi sosednjega trgovskega podjetja, bori se za večjo storilnost ln boljše usluge delovnim ljudem. Ti pa prihajajo peš, g kolesi, vlaki, avtobusi, kupujejo in se vesele, če se njihovim željam ustreže. Veseli odhajajo, odnašajo moko, sol, radioaparate, kolesa, mopede, motorje, morda jutri tudi ža avtomobil«. Malo Jih je. razumejo se ln delajo. Vedno dalj so od stare trgovine, kjer je bilo okno zamreženo z debelimi železnimi palicami, kjer si ga dobil tudi »na Irakeljne«, kjer Je smrdelo po petroleju in miškah. Delajo za ljudi ln — za sebe Ustvarili so &i lokale, kjer ne bo smradu, vlage, plesnobe, težavnega prenašanja vreč in zabojev Zgiadiii ao tudi sebi lep, zdrav delovni- prostor Bo mamca brala vsa to? Bo razumela, kam je šlo teh 77 m,-ltjonov? Morda ji bo hudo, ker je stara ln bodo vse to korlitili !e njeni vnuki Toda saj vsi de. i?.mo tudi zan e. ki rastejo in za tiste, ki bodo p-rift'! za njimi-Ko.'lk - k: hi lio-raj *n!k^v ho našlo zdrav, sončen in svete; dom v tei ^avbl? Koliko jeze In trudu bo prihranjenega gospodinjam, finančnkom »kosma* tincem« — ki bodo tu vs hitrt* je in lepše pestrežnil 85 Stran 6 • DOLENJSKI L I S T t Stev. 36 (494) V PodlODU in ZdOiah Zgledna mladina Nagradno tekmovanje šolarev Težko je, će se poleti odpraviš na teren z nalogo obiskati vaško mladino in o njej kaj napisati. Kmečka dela so v največjem teku, fantje in dekleta so takrat najprej mladi delavci in šele nato mladinci. Nikjer nisem našel nikogar od »ta mladih« doma. — Sele pozno zvečer se bodo vrnili z goric in s polja, kjer delajo! so mi hiteli pripovedovati povsod. Le Ida Presnik, učiteljica, bi vam povedala kaj O mladini, ona pa je zdaj doma v Zdolah na počitnicah — sem zvedel v Podlogu. V Zdolah, vasi na hribu nad Vidmom-Krškim, sem učiteljico Ido Presnik res našel doma »na počitnicah« — pri kuhi... — Povejte mi kaj o aktivu LMS v Podlogu, kaj mladina tam dela, kako ste postali najboljši aktiv v občini in podobno? — sem zastavil prvo vprašanje. — V občinskem tekmovanju mladine za dan mladosti smo lani in letos osvojili prvo mesto. Letos smo tekmovali v vseh točkah tekmovalnega programa. Uredili smo si športno igrišče. Sola je kupila od nekega kmeta travnik, mladina pa je na njem uredila športno igrišče. To nam je omogočilo tekmovati v vseh "vrtnih panogah, razen v nogometu. Na našem igrišču so bila vsa mladinska športna tekmovanja mladine iz občine. Tudi za študij smo naredili mnogo. Studij programa ZK je bil bolj mladinski kot za odrasle, ker je prišlo vedno največ mladine. Redno se ga je udeleževal ves petčlanski odbor aktiva LMS. Studij je pripravila osnovna organizacija ZK. Za sodelovanje v mladi nskih delovnih akcijah smo uspeli pridobiti tri mladince. Preštudirali smo tudi vse teme. ki so bile določene po tekmovalnem programu. Na našo željo nam je Ivica 2ni-darsič, predsednica občinskega komiteja LMS, predavala o Poljstki. kjer je bila z neko našo delegacijo. Ostale teme nam je predaval tovariš Slavko Sribar iz Vidma-Krškega. Na študiju je bilo vedno vsaj 15 do 20 mladincev. 35 jih redno prihaja na sestanke. S sestanki je na splošno težko, ker je precej mladih ljudi zaposlenih v industriji in v obrti ter delajo v raznih izmenah, zato ne moremo najti primernega časa, ki bi vsem odgovarjal. — Mladina na vasi si želi predvsem zdravega razvedrila. Tega ji najbolj manjka. Sestanki so prevečkrat suhoparni, posebno za vaško mladino, ki je od vsega dogajanja in razvoja oddaljena. Zato razmišljamo o mladinski sobi, kjer se bomo lahko sestajali in omogočili mladini z glasbo izpopolniti dosedanjo vrzel pri razvedrilu. Do sedaj smo organizirali številne proslave, ki so lepo uspele. Sest mladincev je sodelovalo pri uprizoritvi igre »Revček Andrejček«. Na igrišču, ki smo ga uredili, je vedno dovolj mladincev. Nekako smo se razživeli. V vasi Jevše — Oktober 1958 je mejnik v delu našega mladinskega aktiva. Takrat smo pripravili za 29. november lepo proslavo, na kateri je prvič nastopila naša folklorna skupina. Ustanavljamo aktiv mladih zadružnikov. Na razpolago imamo lep vrt. S šolo smo v dogovoru, da bi polovico obdelovali šolski otroci, polovico pa mi. Ker imamo tudi primerno zemljišče, kjer je bil nekoč vinograd, razmišljamo o tem, da bi zasadili nov vinograd ali pa breskov oziroma hruškov nasad. O tem se bomo pogovorili s kmetijskim tehnikom. Ker bi bilo strojno ri-golanje nemogoče, smo se odločili zrigolati sami. Za aktiv mladih zadružnikov bi lahko takoj pridobili mnogo mladincev, če se le—ti ne bi bali staršev, ki so tukaj močno starokopitni. zdaj še nismo uspeli. Pozimi se sestajamo skoro vsak teden. Najprej poslušamo v radiu četrtkov večer domačih, pesmi in napevov, da se malo razvedrimo. Prav zato se sestajamo ob četrtkih. Ko je to za nami, se pogovorimo o vsem, kar nas zanima in o nalogah, ki jih moramo uresničiti. Mladinska dramska skupina je zelo delovna. V letošnji zgodnji pomladi smo pripravili z dvajsetimi mladinci igro Matiček se ženi. Tudi za letošnjo zimo imamo nekaj v načrtu. Naš Matiček je doživel štiri predstave. Eno smo imeli celo zunaj na prostem, takrat je nastopila tudi folklorna skupina dvanajstih mladincev. Oboje je snemal na filmski trak Viba film. Pri delu nam mnogo pomaga učiteljica Fra-nja Presnik, ki je režiser naše igralske skupine. Igralsko skupino vodi Branko Šoba lz Zdol. Razen igre Matiček se ženi smo uprizorili tudi dva skeča in pripravili za 8. marec lepo proslavo dneva žena. V mladinsko organizacijo je pri nas vključenih več kot 75 odstotkov mladine. Osnovna težava je poletno kmečko delo, ki nam da na razpolago le štiri mesece zimske dobe, ko res lahko malo močneje zadihamo. Vsa mladina pri nas z le nekaj redkimi Izjemami pa je kmečka. X/ Pričelo se je novo šolsko leto, nove skrbi in nove obveznosti za starše šolskih otrok. Ena njihovih največjih in najtežjih skrbi je skrb za varnost otrok. Hitri razvoj tehnike, naraščanje motorizacije v prometu ln *>-večanje sodelovanja otrok v športu ln Igrah, spremenjeni način življenja v družinah, kjer sta oba roditelja zaposlena, itd-, vse to prinaša v življenje naših otrok večje nevarnosti, staršem pa večje skrbi, izmed katerih tudi skrb za materialne potrebe ponesrečenih otrok za marsikoga niso na zadnjem mestu. Te skrbi morete prepustiti Državnemu zavarovalnemu zavodu z malenkostnim prispevkom za premijo kolektivnega nezgodnega zavaiovanja šolskih otrok, ki se sklepa v začetku vsakega šolskega leta- DOZ nosi za letno premijo 10o din za učenca jamstvo za nezgode, ki bi se primerile kjerkoli v teku šolskega leta ln počitnic in Še en mesec po začetku novega šolskega leta ln sicer: 200 000 din pa primer popolne invalidnosti. 20.000 din za primer smrti, do 6000 din za povrnitev stroškov zdravljenja, 50 din dnevni prispevek, kjer stroškov zdravljenja nI. Poleg materialnega pomena Ima nezgodno zavarovanje otrok tudi velik vzgojni pomen. Naj se otrok že zgodaj zave ge- sla: »V skupnosti Je moč.« Zavarovanje pa je ena izmed zelo važnih skupnosti, ki zbira in upravlja sredstva za razne nepredvidene primere. Otrok naj ve. da b0 — kolikor se njemu samemu ne bo primerila nesreča—s prispevkom pomagal tistemu izmed svojih sošolcev, prijateljev in znancev al; kateremu izmed drugih otrok, ki mu nesreča ne bo prizanesla. Vemo, da tudi vam, staršem, m žal za stotak, ki ste ga preteklo leto vložlij v zavarovanje, če se vašemu otroku ni ničesar zgodilo; z njim ste pomagali tistim otrokom, ki so bilj v preteklem šolskem letu tako nesrečni, da so utrpeli težje nezgodne primere. Podružnica DOZ v Novem mestu je Izplačala v pretekiem šolskem letu iz sklada šolskih zavarovanj 12 primerov invalidnosti, 3 smrtne primere In 280 primerov za stroške zdravljenja ln dnevni prispevek. Med invalidnostmi so bilj štirje prlmerj Izgube očes, en primer izgube roke, primer Izgube prstov Itd. Mnogi Izmed vas si niti misliti ne morete, kako dobrodošla je marsikomu v takem primeru denarna pomoč. Z odškodnino morejo starši opremiti otroka za zavod, za šolo, itd. Pa tudi tistim, kl se čutijo materialno tako močne, da Imajo občutek, da njihovemu otroku zavarovanje ni potrebno, prav gotovo ne bo težko odšteti stotak za take primere. Sotozi na Marofu Živahno Je bilo pred šolami prvi dan pouka. Najmlajši — novinci — so seveda prvič prišli še v spremstvu skrbnih staršev. Na sliki: prizor pred novomeško osemletko Imamo z mladino velike težave, zelo pridni pa so mladinci v Gorici in Podlogu, ki jih, če je le potrebno, z lahkoto zberemo. Pavlo Drenovec, tajnico aktiva LMS v Zdolah ,sem prav tako s težavo našeL Oče nam je povedal, da okopava korenje na njivi v Vrbinah. Res sem jo našel s sestro, ko sta v opoldanski vročini okopavali. Povedala nam je takole: Lepe uspehe smo dosegli v letošnjem občinskem mladinskem tekmovanju. Zasedli smo drugo mesto. Čeprav smo v hribih, si želimo spoznavati življenje in razvoj drugod. Mladi ljudje na našem področju si zelo želijo strokovnih ln gospodarskih izletov v razna kmetijska, industrijska in druga področja ter ogledov tovarn. Radi bi tudi svojo mladinsko sobo, vendar do Prva izmena se je tega dne odpravljala domov. Preživeli so 1* dni pod Šotori ln se z vojaškim vežbanjem pripravljan na mejnik v Življenju vsakega fanta: odhod v vojsko na odsluženje obveznega vojaškega roka. Govoril sem s tremi od njih ln jim zastavljal razna vprašanja. Franc Seplc iz No-tega mesta je bil eden, drugi Je bil Alojz valaod lz Vidma-Krške-ga, ime tretjega bom zamolčal. Vsi so odgovorili enako: Vreme Je nagajalo, naučili smo se mnogo itn nam bo zato laže v vojski. Vsi so si pa bili edini tudi v tem, da je disciplina huda stvar. Posebno mlađ neugnanec, čigar Ime tem zamolfal, je imel z njo težave, kot ml Je povedal pomočnik komandanta logora MIlan rvkovlć. »Zelo dober, pa tudi zelo ne-ugnan Je,« Je dodal, preden ga Je poklical. Fant Je že od daleč mahal s puško in trdil da Jo Je zelo SPORT IN TELESNA VZGOJA • fiPOBt IN TELES rt/J VZGOJA • SP0BT (N TELESNA VZiiOJA ZA T 28 in 30 avgusta je bil v lepo okrašeni sindikalni dvorani tovarne roto papirja »Djuro SalaJ« v Vidimu-Krškem redni plenum rokometne podzveze za Dolenjsko. Razen delegatov ekip lz Črnomlja, Mirne, Sevnice, Vidma-Krškega in Brežic so bili navzoči ^. pred-Bednik rokometne zveze Slovenije Ignac Bajcer. predsednik sindikalnega sveta Vjdem-KrSkc> Rado Barovič in predstavnik Cemloze Anton Lileg. . , Poročilo o delu podzveze Je dal predsednik Vinko Smrekar. v radnllh letih se Je rokomet zelo razširil po Dolenjski, saj ga igraj« L v vseh večjih centrih: v Črnomlju Krškem Mirni. Smarjeti. Brežicah v Sevnici. Senovem, BreSanVćl. Metliki. Trebnjem. Vavtl vasi in v Novem mestu. Rokometna podzveza za Dolenjsko zadnje čase o tem vprašanju naj-več razpravlja, ker iodi, da Je treba okrepiti organizacijsko vse te ektoe in jih pritegniti, da b Sla lokalna tekmovanja čimbolj množična Tretja letna skupščma S, i is«) pa je napravila v ro-kome'u^en^reobrat Vc£t« podzveze so prevzeli novi Uudje, Voljni delati v rokometni organizaciji m uspeh ni izostal. Organizirali so s pomočjo sveta za prosveten kVn^ pn OU)Novomu sto sodniški tečaj v Novem mestu ,n s pomočjo rokometne zveze S£-venije vaditeljski tečaj v Črnomlju Na obeh tečajih so tečaja.kl pokazali zelo dobre uspehe n« samo na tečaju, temveč tud! doma na terenu. V letošnjem letu so zaživele nove rokometne ekipe v Krškem. Vavtl vasi, Smarjeti, Mirni Sevnici, Krmelju in pet ekip v Črnomlju. Posebno pohvalno je bilo delo v Črnomlju - organizirali so šestčlansko občinsKo ligo, to se pravi čez 100 kandidatov je tekmovalo v spomladan- Atletski miting v Novem mestu Preteklo soboto so novomeški atleti in atletinje po daljšem premoru spet nastopili na domačem stadionu na Loki. Tekmovanje je bilo pregledno pokazalo naj bi, kako so se za drugI del atletske sezone pripravili domači atleti, razen njih pa še pripadnik, Ljudske milice iz novomeškega okraja ki se že dalj časa pripravljajo ia republiško atletsko prvenstvo Ljudske milice. T0 b0 19. septembra v Novem mestu — na atletskem stadionu na Loki. Rezultati, ki so jih dosegli posamezni atleti in atletinje, niso nič posebnega, kar kaže, da priprave na jesenski del atletske sezone niso bile najboljše. Razen dveh ali treh so vs, ostali dosegli slabše rezultate kot ob čajno. Čeprav je bilo vreme ugodno. Najboljši so biti skakalci v daljino ln V TEHNIČNI REZULTATI: MOŠKI; 100 m: Zaletelj (P) 11.8 Zener (JLA) 12,1, Dan'lovskl (JLA) 12.5. 40» m: Macedm' (P) 58.B. Vrban n šolske skupnosti, skupnosti v šolskih domovih in drug| podobni kolektivi. Tekmovanje vsebuje reševanje vprašanj, ki so nakazana v slikah letaka^ ki ga bodo prejeli otrocj v šolah. Te slike ponazorujejo glavne vire nesreč pri otrok i h Udeleženci tekmovanja bod0 morali po izbiri snovj lz slik aH po prosti izbiri opisati v obliki spisa, razprave, pesmi ali risb© enega izmed nezgodnih dogodkov, s posebnim poudarkom, kako se je treba nesreče vnaprej izogniti oziroma jo preprečiti. Najboljše rešitve bo ocenila posebna komisija, v kateri bo sodeloval tudi član Sekretariata za šolstvo LRS, član Zveze prijateljev mladine in drugi. V tako široki Izbiri snovi bo mogel vsak izmed' otrok v prizadevanju z.a nagrade najti sebi najprimernejši način udeležbe-Poleg tega pa bodo imeli otroci ob tem tekmovanju priiliko več razmišljati o nesrečah, o njih virih in posledicah, o pazljivosti in previdnosti kakor tudi 0 pravočasni preprečitvi. In kaj si starši bolj želite kot to, da bi ostal vaš otrok zdrav in nepoškodovan! MK Tudi Krmeljčanl Imajo svoj bazen. Pogled nanj pokaže naša slika OKRAJNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Skerlj in Sia-nova prvaka Na prvenstvu je nastopilo 8 ekip ln blrzu 50 posameznikov. Med ekipami so bili najboljši Novomešča-nI, ki so zasedli prva dva mesta, medtem ko je bila mladinska ekipa četrta. Prva brežiška ekipa Je zasedla tretje mesto. Repub.iška ženska odbojkarska liga 20K LJUBLJANA : TVD PARTIZAN 3:1 (9:15, 15:9, 15:2, lč:3) V prvi tekmi jesenskega dela ženske republiške odbojkarske lige sta se v nedeljo na Loki srečali ekipi 20K Ljubljana in domačega TVD Partizan. Gostje so v spomladanskem delu prvenstva Igrale odlično in osvojile prvo mesto brez izgubljene točke. Zato se Je njihov nastop v Novem'mestu pričakoval z zanimanjem. Ljubljančanke so Izpolnile vsa pričakovanja; po začetnih nekoliko negotovih udarcih so kasneje dobro zaigrale in zasluženo zmagale. Domače igralke so v prvem setu zelo dobro zaigrale ln so nizale točko za točko (nasprotnice se sploh niso mogle zbrati) in tako so prvi set zasluženo osvojile. V drugem setu so pričele z enakim poletom in so dosegle že kar zavidljivo vodstvo, a je pnslo do nepričakovanega preobrata. Poškodovala se je igralka Lindičeva ln to Je prineslo spremembo v lgr>, poleg tega pa je precej vplival na končni rezultat tudi vstop nekdanje državne reprezentantke Til-ke Gajškove. ki Je zbrala dekleta, ki so od tega trenutka zaigrale tako kot smo J'h večkrat videli, v tretjem in četrtek setu Je dekletom zmanjkalo kondicije in tako Je sledil poraz, ki nas ni preveč presenetil. O igri domačih odbojkaric lahko povemo, da so zaigrale dobro ln so nas zadovoljile. Bile so požrtvovalne Jn so branile precej težko rešljivih Žog. Z nekoliko večjo kondicijo bi bil lahko rezultat ugodnejši kot je 3:1 Gostje so pokazale (v nedeljo ne toliko), da so nedvomno najboljša slovenska ekipa v tem tekmo- vanju ln bodo brez konkurence osvojile prvo mesto, za vstop v zvezno li*o pa bodo morale vložiti precej več truda. Ob lepem sončnem dnevu je tekmo z napakam, sodil Urh Rtko Po nepričakovanem porazu odbojkaric 01ympije lz LJubljane proti OK Kamnik s 3:0 so novomeške odbojkarice na drugem me- s tu. sd Po daljšem odmoru je bilo preteklo nedeljo v Brežicah prvo večje okrajno šahovsko tekmovanje, katerega se Je udeležilo nad 50 ša-hlstov iz Novega mesta, Brežic, Trebnjega, Senovega m Krmelja. Zlasti je treba pozdraviti udeležbo šahistov iz Krmelja in Senovega, ki so se prvič udeležili okrajnega prvenstva. Tokrat je bila konkurenca res velika, saj so nastopili vsi najboljši šahisti v okraju razen Cmomaljčanov, kl se iz neznanih vzrokov prvenstva niso udeležili. Kakšno je trenutno stB-nje v črnomaljskem šahovskem društvu, ne vemo, vendar vse kaže, da spijo. Tekmovanje petčlanskih ekip se Je končalo bolj a U manj presenetljivo S tem pa ne mislimo reči da Je prvo mesto A ekip« SD Novo mesto, ki je nastopala v naj ■ boljši postavi (Sila, Skerlj. Sitar, Saranovič, dr. Golez in Gajskl). Nogomet na Dolenjskem Glede na novo smer v razvoju športa, ki Jo je nakazal kongres za telesno vzgojo, da se športne organizacije teritorialno naslonijo na občine ln okraje, so mnoga društva v našem okraju ostala nepovezana s svojimi forumi. To je posebno očitno v nogometu, ker Še enkrat: Košarka in pobalinstvo V zadnji številki Dolenjskega lista je nekdo, ki s« skriva pod imenom »košarkarji«, napisal odgovor na moio kritiko nešportne-ga ponašanja košarkarja Goleža na nedavni tekmi z Odredom. Ker pa v odgovoru nisem zasledil dokazov za trditev o zgrešenosti kri tlke in da bo javnosti ta »zagovor« bolj Jasen, naj navedem nekaj pripomb, k, se vsilijo ob prebiranju sestavka »Košarka m pobalinstvo« Vedno se najdejo zagovorniki, kt bodo. čeprav brez pravega upanja na uspeh, skušali zmanjšati krivdo obdolženca. Ce že ne morejo izpodbitl dokazov 0 obdolženčevi krivdi, skušajo vsaj z raz plhovanlem olajševalnih okoliščin omilit; kazen. V naSem primeru Je zamaskirani zagovornik šel še dalje, v svoji neizkušenosti Je hotel svojega varovanca napraviti popolnoma nedolžnega, čeprav je vsakomur, k1 je takrat gledal tekmo. Jasno, da obtožbe niso bile brez osnove in »za lase potegnjene« kot to v ZBčetku zagovora trdi njegov pisec Zagovornik to samo trdi in ne navaja dokazov, posredno pa le malo kasneje priznava, da so izpad, resnično obstojali (»čeprav Jih je bilo sorazmerno malo«) nato pa gre v drugo skrajnost m trdi, da pri teh izpadih Goleš ni bil osamljen, ampak da so se vsi igralci enako vedli (»Ne vemo, kakšen smisel ima ožigosat; samo enega igralca, če smo bili vsi enaki, . . .«). Tu )e zagovornik zašel v protislovja. Najprej trdi, da je bila kritika »za lase potegnjena«, malo kasneje pa krivdo priznava (seveda le posredno), obenem pa hoče krivdo prevaliti na celoten košarkarski kolektiv. S tem se Jaz. prav gotovo pa tudi ostal, košarkarji, v katerih imenu naj bi bil zagovor napisan, ne bi mogel strinjat.. Moram poudariti, da se Goleževo vedenje na tej tekmi ne da primerjati t vedenjem ostalih soigralcev. V izpadih, ki so bi. naperjeni proti soigralcem, je bil osamllen in to daje upanje, da bomo v bodoče gledali košarkarske tekme brez takih ln podobnih Izpadov, ker bo tudi GoleS moral prej aH slei uvideti, da tako vedenje ne sod, na naša športna igrišča. Ni mi pa jasno, zakaj je zagovornik (morda Jih je več) hotel porazdeliti krivdo na vse košarkarje Partizanove ekipe Je morda hotel le razbremeniti Goleža ali poudariti, da je tako vedenje pr, njih nekaj vsakdanjega normalnega? Pripombe, da Je samo sodnik Mg stl, ki nai kaznuje vsako nešport-no vedenje so neumestne Sodnik ne more vedno vse videti (poseb no če sodi sam, v košark pa na-vadno'sodlta dva sodnika!), ker se izpad lahko primeri v enem delu Igrišča, medtem ko Je sodnikova pozornost osredotočena na drug' del Igrišča, kjer Je trenutno žoga. Take Izpade potem ne more kaznovati ker jih ni videl. Moje pripombe glede Goleževega nastopanja v republiški reprezentanci pa je pisec odgovora, kot kaže. napačno razumel Vsakomur le jasno da nastopanje v reprezentanci — tudi kot rezerva. nI sramotno, stvar pa Je drugačna, če si igralec zaradi tega preveč domišUa. Mnogi slavni reprezentanc so bili m so še pravi zgled, kakšni bi morali bit- športniki (n pr Stanko Lorger, Rajko Mitič itd). drugI pa so njihovo pravo nasprotje. Skoda je, da nekater posamezniki raje posnemajo dru ge kot prve. Glede neumestne opazke, da nisem objavil Goleževe športne poteze na odbojkarskem turnirju v Kanalu, pa naslednje pojasnilo: V Kanalu nisem bil in sem za Goleževo šoortno potezo slišal le od njegovih soigralcev. Ce pa bi v športnih poročilih vedno omenili vsako Športno potezo potem bi moral, večkrat celotno poročilo posvetiti le športnim potezam, ker so le-ta — na srečo — bolj pogi-ste kot nešoortne Ce bi naš šport prišel tako daleč, da bi v njem nrevladovaln rtešportno ponašanle. nekulturni Izrazi in izpadi, potem hj pač morali pozdraviti n ohln-vtl vsako športno potezo. Toliko v polasnilo športni javnosti, da ne bo samo enostransko obveščena. r. Mlkec sta ljubljanska in celjska nogometna podzveza izločili iz svojega sestava šest klubov, kl so na področju sedanjega okraja Novo mesto. Tako so se ti klubi znašli v neugodnem položaju, posebno, ker se svet za telesno vzgojo pn OLO Novo mesto ni lotil povezave teh društev. Kazalo je že, da bodo uničeni večletni napori športnih delavcev ln mlad ne, ki ti je priborila lepa mesta na tekmovalnih lestvicah in da bo številna igrišča prerasla trava. Klub NK »Bela krajina« je zato 28. avgusta sklical posvetovanje vseh prizadetih klubov v Novem mestu le bila ustanovna skupščina na kateri so ustanovil, Dolenjko nogometno podzvezo, ki bo Imela začasni sedež v Črnomlju do redne skupAfme, kl bo izvedena po tekmovanju Funkci-I« predsednika bo opravljal Janez Vltkovič, sekretarja pa Bož.dar Kramartč iz Črnomlja. V podzvezt bo Imel vsak klub po dva predstavnika. Na omenjenem sestanku so določil, tekmovalni koledar za leto 1959-60. Tekmovanja se bodo pričela 13. septembra Za prvo kolo so izžrebani pan takole; Senovo; Senovo : Elan, Novo mesto: Garnizon : Garnizon Brežce Brežice- Brežice : Sevnica. Krško l Krškri : Bela krajina Garnizona Novo mesto In Brežice grata izven konkurence Za tem se bodo tudi v našem okraju zapodili no-gometaš, za žogo in bo ha ha Razumljivo, saj bo vsak hotel postati prvak !n si priboriti vstop v slovensko consko ligo. V. J- presenečenje. Nasprotno — tak plasma se je obetal, nismo pa pričakovali, da b0 B ekipa Novega mesta pred A ekipo Brežic in da bo novomeška mladinska ekipa, kl je tokrat prvič nastopila na takem tekmovanju, na četrtem mestu — pred Trebanjci, B ekipo Brežic in ostalimi. Mladinci so pošteno presenetila, posebno presenečenje pa je njihova visoka zmaga nad Trebanjci — 4 in pol : poli Presenetila Je tudi B ekipa Novega mesta, ki Je nekaj časa vodila ogorčeno borbo z A ekipo za prvo mesto, kasneje pa se je morala zaradi visokega poraza v medsebojnem srečanju (1:4) zadovoljiti z drugim mestom. Vrstni red ekip Je bil naslednji; L SD Novo mesto A (Sila, Skerlj, Star. Saranovič dr. Golež, Gajskl) 27 točk, 2. SD Novo mesto B (Fink, Avsec, Kotnik, Klevišar, Jenko, Peša) 24 ln pol točke, 3. SK »Svoboda« Brežice A (Sirel, Ste-ger Grublč, Kučer, SuteJ) 21 točk, 4. SD Novo mesto — mladinci (Jarc, Hodnik, Hrovatlč, Dejak, Kopač) u in pol točke, 5. SK Trebnje (Zabukovec, Godnjavec, Po-IJanšek/Mrazek. sila) 15 točk, 6. »Svoboda« Brežice B 15 točk. 7. • Svoboda« Senovo 13 točk, 8. »Svoboda« KrmelJ S točk. Finalno tekmovanje Je bilo zelo zanimivo. Takoj sta prevzela vodstvo Sila in Skerlj. Ko je Skerlja premagal Zabultovec, Je kazalo, da bo novi prvak Sila, vendar ni bilo tako, V medsebojnem srečanju je zmagal Skerlj ;n tako spet dohitel Silo. Tako imamo spet dva prvaka, ker ss vrstni red tudi v naslednjih kolih n; spremenil. Tretje mesto je osvojil Gajski. pol točke manj pa je zbral Brežičan Grublč, kl Je presenetil z dobro igro. Zabukovec (T) Je bil tokrat Seie peti. neugodno pa sta presenetila Sitar n saranovič, k; sta se uvrstila v sjpodnjl del tBbele. V tolaž.lnl skupini Je prvo nagrado osvojil Fink, presenetil pa Je z drugim mestom mladinec Kopač fN m.). Vrstni retd okrajnega prvenstva posameznikov (finale): 1.-2, Tone Skerlj in Mitja Sila (oba N. m.) 9 In pol točke, 3. Ivam Gajski iN. m.) a to!*k, 4 Pepl Grublč (B) T ln pol. 5 Ivan Zabukovec (T) R In ml, 6 —7. Slavko Sitar in Janez Strel (B) * in pol. 8.-9. Saranovič In Ptcer tB) 4 točke. 10. Va len čak slertitn pa Še Kučer 'Bi to Jare (N. m.). V tolažllni skupini je b.l vrstni red naslednj:: 1 Stane Fink (N. m.) 9 točk, a. Peter Kopof (N m.) 7 točk. 3. dr. Gole* fN m.) S ln pol 4—5-Avsec In l»ešS fobfl N. m.) 6 (1). 8.-7 K!ev 'ar n Hrovatlč 6. slt-d'tjo pa le N ko>v..'< jn Pe*ein (B), Jenko fjA ibori volivcev v volilnih enotah Sela-Kinje, Ajdovec in Llpje, Zbora volivcev v Ajdovcu in Lipju sta bila dobr0 .obiskana. Zbor volivcev v Selih in Hinjah pa je pokazal, da se volivci tega področja premalo "nimajo za gospodarska vprašanja. Volivci bi morali priti na abor v večjem številu, da bi lahko sprejeli določene sklepe v zvez| z elektrifikacijo in gradnjo šole, saj jim je' znano, da je že letos zagotovljenih 5 milijonov dinarjev za napeljavo daljnovoda iz Stavce vasi preko Llpja do Sel in da se ie izdelujejo načrti in določa trasa za novi daljnovod, trafopostaje in omrežje. Prebivalci bodo morali prispevati po svojih močeh, da se čimprej elektrificira njihovo območje. Na zboru volivcev so razpravljali tudi o gradnji 6o\m na Selih pri Hinjah, Volivcem Je bilo povedano, da so dolžni izpolniti svoje obveze, ki 0 Jih dalj za prispevek z delom, materialom in prevozi. Za elektrifikacijo in gradnjo Šolfc so nekateri zelo zainteresiran;, nimajo Pa prave povezave z ostalimi giede sodelovanja. Zbor volivcev y Ajdovcu je bil zelo živahen in je pokazal, da se ljudje živo zanimajo za elektrifikacijo. Skupnost nima dovolj sredstev — za to Področje je letos namenjenih le 3 milijone dinarjev, zato s0 voliv. ci sprejeli sklep, naj se prvo elektrificira tiste vasi. ki dajo konkretne obveze o lastnem prispevku v delu, lesu Ln ostalem gradivu. Ko bodo obveze zbrane, bo elektrifikacijskl odbor z občino ugotovil katere vas i so dale največ obvez !n se bodo zanje dodelila družbena sredstva. Rok za doba-o '>bvez Je 10. september. Na zboru volivcev v Llpju so tudi razpravljali o elektrifikaciji. Razprava je pokazala, da so prebivalci navdušeni za elektrifikacijo, vendar pravijo, da bi jim morala skupnost najprej zgraditi daljnovod, potem pa bj oni začeli zbirati sredstva Dolžnost prebivalcev Je, da začnejo takoj z zbiranjem sredstev, če hočejo, da jim bo. v do-glednem času« posvetila elektrika. Volivci «o bili enotni proti sklepu sveta za šolstvo, da se začasno zapre šola v Llpju In da bi otroci morali v šolo v Žužemberk ali v Sela Hinje. Sporočeno jim je bilo, da za to šolD ni učne moči, predočeno Jim je bilo tudi stanje na drugih šolah, kjer učne moči prav tako primanjkuje. Občinski ljudski odbor Še dela na tem, da bi bila tudi v Lipju šola, vendar bo to zaprta, dokler ne bo rešeno-tc vprašanje. ;V zimskem času p;: bo občina, poskrbela za prevoz otrok. Sala na Lipju je bila ustanovljena leta 1949, prej pa so otroci prav tako- morali hoditi v Lipje in Hinje- Tudi v bodoče nima šola v Lipju bodočnosti. Ko bo zgrajena šola na Selih pri Hinjah, bodo otroci obiskovali to šolo. Lani je šol0 \ Lipju obiskovalo 19 učencev kar pomeni, da je šolanje, tam zelo drago. Občina štipendira v zadnjem času več učitelj:Senikov in upamo, da bo prej al: slej problem učnih moči rešen M. S. . Mirenske drobtine Na prihodnjih zborih volivcev bodo razpravljali o ustanovitvi stanovanjske skupnosti na Mirni. Ze zdaj govore ljud-, je, da bi ustanovili tu gospodinjski center, kjer bi si gospodinje izposojale razne go-spodlnjsk« naprave ln pripomočke. Razmišljajo tudi 0 ustanovitvi otreškega vrtca, za kar je največ zanimanja v »Dani« Ln »Mirni«. * Od 1. januarja do avgusta se je povečala sterilnost dela v Tovarni Šivalnih strojev »Mirna« v obratu I-, to Je v kovinskem, za . 22,7"/n, v "bratu II., lesnem, pa za 8n.'o. »Mirna« bo dala v kratkem na trg motorčke, ki s pomočjo elektrike poganjajo šivalne stroje. Tako se šiviljam ne bo treb,a več mučiti z nožnim poganjanjem strojev. Motorčke b0 možno z enim vijakom pritrditi na vsak šivalni stroj. Z reosta-tom (spremenljivim uporom) Pa bo lahko šivilja dajala stroju brzino vbodov,.,ki,.bo možna od 50—1500 v minuti. Motorčke bodo prodajali Po 13.000 dl«. * Tovarna šivalnih strojev »Mirna« adaptira skladišče su- rovin. Del* bodo končana čez en mesec. Adaptacija bo stala 550 000 din. * V nedeljo, 13 septembra bo organizirala sindikalna podružnic« »Mirne« izlet svojih članov v mariborsko tovarno TAM in Elektrokovlno ter še nekatere druge Stroške izleta bo plačal del no sindikat, delno pa udeleženci izlet«. Ne samo odrasli, tudi majhne rokice so pomagale1 obirati letošnji hmelj na Dolenjskem. Ali nista ljubka tale dva »hmeljarčka« Geograf: so se zbrali na tečaju TEM TEDNU VAS Ct&eusW Ulete .Crtrtek. 10 septembra — Nikolaj Petek, 11. septembra — Milan Sobota 12, septembra — Silvin • Nedelja, lii. septembra — Filip Ponedeljek, 14, sept. — Zdenko Torek. 15. septembra — Nikodem Sreda, ie septenrVbrs — Ljudmila Brežice: 10. m 11. 9. ameriški barvni clnemascopski film »Anastazija«. 13. 9. angleški film »Velika ura«. 14. in lo. 9. francoski Mm »Ogledalo z dvojnim obrazom«, W. 9. Jugoslovanski film »V soboto zvečer«. Kostanjevica: 13. 9 Italijanski barvni Mm »Odisej«. Metlika: 12. in 13. 9. »Gora«. 16. 9. »Kje in kam«. Mokronog: 12. m 13 9. ameriški barvni film »Vzhodno od raja«. Novo mesto »KRKA«; 11. do 13. 9. ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«. Od 15 do 17L9. METLIKA Avgusta je bil rojen en deček Poiočila sta se Matija Kump, kovač iz Javornika. in Marija Zu-panič, knjlgovodkinja iz Stožic pri LJubljani. Umrl Je Matija Križan, posestnik z Otoka, star 67 let. SEVNICA Avgusta ni bilo rojstev. Poročili *o se: Mihael Pere, železničar, ln Marija Podigorelec, kuharica, oba iz Sevnice. Ivan Vidmar, upokojeni rudar ;z Sevnice. In Jožefa Rad'ič, gespodinjj iz 2arkovega dola. Alojz Senica. industrijski tehnik z Meten vrha, in Nada Teraž. uslužbenka iz Sevnice. Umrla sta; Uršula Ostrovršnlk. gospodinja iz Sevnice, stara SI let. Jože Vovk. posestnik iz Brezovega, star W let. BREZICE . Avgusta so se poročili: Ivan Plazar uslužbenec, in Angela Do-llnar. gospodinja, oba .z Brežic. Franc Jelovšek, geometer, ln Mag- bič. mizar :z Žabje vas:, in Amalija Arh učiteljica iz Smarjete. Umrli .so; Alojzija Lužar. gospodinja :z Govejega co^n, stara M let. Marija Celik, učiteljica lz Strug, stara 52 let Marija Kutnar, Sospcdmjn iz Senti uperta, stara 92 let. Dr. Dušan Smodej, odvetnik iz Novega mesta, star 50 let. jugoslovanski barvni film »Pop Ci- dalena Jerman, vzgojiteljica, oba ra in pop Spira«. Dom JLA, Novo mesto: Od 10. do 13. 9. ameriški barvni tlim »Velikan« II. Od 1>1 do 13. 9. nem-ški film »Po,t v Bamsdorf«. Od 15. do 17. 9. francoski barvni film »Svet tišine«. Sevnica: 12 ln U. 9. francosko-Italijanski film »Teresa Racquin«. Trebnje; 12. lin 13. ». kitajski film »Cirkus«. Predstavi v,nedeljo ob 16. ln 19 uri. Žužemberk: 13. 9. francoski.barvni film »Bel ami«. Semič: 1Q. septembra francoski barvni film »Lukrezia Borgia«. ■ Med Številnimi seminarji, ki jih Je organiziral v poletnih počitnicah svet za šolstvo OLO Novo mesto, Je bil tudi štiridnevni tečaj za predavatelje zemljepisa v višjih razredih osnovnih Sol. Program seminarja Je sestavil odbor Podružnice geografskega druStva, ki je b.io ustanovljeno marca letos s »edežem v Novem mestu Glavna naloga društva Je skrb ra slrokovno in pedagoško izpopolnjevanje Članstva v povezavi z nalogami, ki Jih zahteva reformirani pouk zemljepisa ter proučevanje geografske problematike Dolenjske z močnim poudarkom na gospodarstvu. Vodilni slovenski geografi oziroma geografsko društvo Slovenije vodi Ze v vseh povojnih letih močno borbo za reformo geografskega pouka, prav v istem smislu, ki ga zahteva sedaj SoKka reforma. Zemljepisni pouk naj ne bo več golo, suho naštevanje imen, višin ln dolžin ter najrazličnejših Števil, katere »1 Je moral dijak često ubijati v glavo z guljenjem na pamet pa Jih Je zato tudi Prav hitra brez škode pozabil, saj Jih pozablja tudi njegov učitelj aH profesor. Statistični podatki so sicer često zelo poučni, vendar samo v med-sebojni povezavi m le v tem sml- Svoje kvalitetno blago priporoča TOVARNA PERILA. KONFEKCIJE, PRESITIH ODEJ TER PLETENIN T0PER - CELJE Štiri nesreče Vinjenega podrl vlak £ 20 mladih brigadirjev bo odšlo iz novomeškega okraja 15. septembra na gradnjo avto ceste Beograd—Niš. Delali bodo v sestavu mursko-sobosko-celjjke mladinske delovne brigade. $ V Elektrarni Brestanica gradiijo nov agregat, kl bo povečal zmogljivost elektrarne za 100°/o. Prostor, ki bosta v njem stala novi kotel in turbina že dokončujejo, tudi turbina bo kmalu dograjena- Zadnje pogodbe za dobavo delov, kl Jih pri gradnji novega agregat« potrebujejo, sklepajo te dni. % Gradnja lesnega kombinata v Straži uspešno napreduje. Hala -je že v celoti zabetonirana. V njej so dogradili Že «no tretjino betonskega tlaka. Tudi prekrili bodo vso halo ie ta **" den. Te dni so pričeli betonirati nadzemeltjski del kotlarne, 1cr namakalne bazene in parllne Jfc-me- Vsa gradbena dela se odvija Jo točno po operativnem načrtu. 15, septembra bodo pričeli prihajati prvi stroji. £ SGP Pionir Novo mesto je kupilo nov stolpni žerjav, iz delek »Metalne« Maribor. Žerjav je bil razstavljen na III sejmu tehnike v Beogradu. Svo-jjo »delovno dobo« bo pričel na gradbišču lesnega kombinata v Straži- Njegovega nekoliko večjega »brata«, kl .se je vsem radovednežem že od daleč kazal visoko dvignjen nad gradbiščem bodo vrnili lastniku, ker je bil teposojen. Novi žerjav, ki je nekoliko manjši, bo uspešno nadomesti) dosedanjega. 29. avgusta ob 20 url Je potniški vlak na progi LJubljana—Zagreb povozil v bližini čuvajnice št. 32 pri žeelzniski postaji Brežice 71-letnega Ivana Kajca iz Brezine prt Brežicah, Pokojhi se Je vračal domov iz gostilne v vinjenem stanju — mimo postaje Brežice ob progi proti Dobovi. Takrat Je z brežiške postaje odpeljal • vlak, ki ga' Je povozil. Pri nesreči je dobil hude telesne poškodbe in Je že med prevozom v bolnišnico umrl. Zaradi vinjenosti In nepazljivosti spet ena Žrtev več. Odbijati vagonov so ga stisnili 4. septembra Je prišlo ob 17 url do obratne nesreče v ro6alniškem silosu. Na Industrijskem železniškem tiru pri skladiščnih barakah št. 5 ln 6 je hotel Branko MatjaftiC iz Bukovca, star 23 let. priklopiti natovorjena vagona. Zaradi ne-, previdnosti so ga stisnili odbijači, Ivan VIRANT devetdeset let 29. avgusta je praznoval v Dolenjskih Toplicah 90-letnico rojstva Ivan Virant. Rodil se je v Smarjeti in je že, kot 6-leten otrok izgubil starše. Pri tujih ljudeh se je nato vdinjal kot pastir in hlapec, pozneje pa se je izučil mlinarske obrti in služil pri raznih gospodarjih. Jubilantfi. čeprav že priletnega starčka, je preganjal okupator, ker so vsi njegovi kar Ji«, povzročilo takojšnjo smrt. Neprevidnost zahteva in bo zahtevala žrtve. Zgubil je Štiri prste 28 avgusta se Je na Žagi KZ Bl-zeljsko ponesrečil Avgust Osojnik, star 27 let, doma U Zg. Sušice..Pri žaganju deske na cirkularki mu je odrezalo štiri prste, na roki. Zaradi slabe higiensko-tebnlčne zaščite ln zaradi neprevidnosti se zgodi pri nas precej nepotrebnih nesreč. * P&gorel jo hlev 29. avgusta Je okoli 9. ure nastal požar v Vavtl vasi pri Gornji Straži kjer je pogorel Živinski hlev, last Jožeta Bukovca lz Vavte vasi. Požar Je nastal zaradi slabih dimnih naprav lz svinjske kuhinje. Skoda Je ocenjena na približno 200.000 dinarjev. otroci sodelovali z OF. Viran-tov oče je znan po vse) To-pliški dolini, zato mu v imenu domačinov iskreno čestitamo k visokemu jubileju. IZ SEVNICE Gasilski dom Ob pregledu nalog, ki so si jih posamezna društva ln orga. pizaclje zadale v Sevnici v čast jubilejnega leta KPJ. smo v začetku leta videli tudi obvezo prostovoljnega gasilskega društva Sevnica, da bo' do konca leta končalo zidarska dela na evojem lepem domu. Te dni so delavci novomeškega Piionirja res postavili visoke stavbne odre. Delo kar. vidno napreduje in pravijo, da bodo poskusili z deli zaključiti do občinskega praznika občine Sevnica, k. je 14. septembra. Tako se bo podoba ob novo asfaltirani cesti skozi Sevnico spet polepšala z eno dokončano stavbo. Grad Kot smo pred časom že poročali, je v Sevnici špet zaživelo Turlstično-olepševalno društvo. Med najnujnejše naloge si je začasni odbor postavil ureditev Lutrove kleti pri gradu. Sedaj že podirajo kasnejši» prizidek in urejujelo okolico. Klet bo po teh delih prevzela v roke skupina restavraterjev, kl bodo občutljive ln znane freske delno obnovili ln re-stavrArall. Na drugem mestu je sevniški grad — le ta sedal zaradi skrajno malomarnih odnosov njegovih stanovalcev vidno propada. TD je sklenilo predlagati ObLO, naj v najkrajšem času izseli sedanje prebivalce (ki baje pozimi sekajo treske kar z. ostrešnih tramov), potem pa bt grad ponudili enemu ali več velikim kolektivom lz Srbije za počitniški dom. S tem bi se verjetno dosegla Izvedljiva kooperacija pri obnovi ln vzdrže* vanju gradu. Grad po svoji legi ln klimi zasluži resnično kaj več, kpt sedaj počenjado v njem. sip Jih lahko vnašamo v šolo. Naloga geografskega pouka pa Je danes povsem druga. Živimo, v časti zelo hitrega razvoja tehnike ter od "Je odvisnega gospodarskega in pblltifnega razvoja. ■ V ospredje s|,opa človek, ki danes ni samo pfeoMIkovalec ^fcemefjške površine, temveč že tUdI osvajalec vesolja. Sola ne sme »tati na robu tega dogajanja oziroma sprememb, približati sr mora življenju in mladino nenehno'seznanjati .s tem razvojem. Preoejšnjl dej tega pa mora opraviti ^predavatelj zemljepisa. Poučevanje prirodnih značilnosti in pojavov v medsebojni povezavi lfl v povezavi z dejav-nostjo človeka -jgtp je z gospodarskim ln politični*, razvojem — je bistvena naloga reformiranega lic ni-.' i zemlJepHrar-iHjaika- nat" t-nauči .predvsem, mislili, sklepati, kUtSčrib prepotovat!.., Izoblikuje naj si, kot pTimme. ■ »geografsko mišljenje«.« ZatoAfre tudi samo po sebi umevna, da mora reforulraim Sola ln še prav »posebno pouk geografije vključiti v svoj redni program 'najrazličnejše ekskurzije. Ker v precej^jl meri tuli na Dolenjskem primanjkuje za predmetni pouk zemljepisa kvalificiranega kadra, Je'Podružnica geografskega društva Organizirala seminar, ki ga Je" vodil profesor Mile Kovač. Na programu so bila predavanja«' Novo mesto v pre. teklostl- ln M-fi.Hilos!, (prof. Janko Jarc), Analiza "novih učnih načrtov za pouk getgraflje v višjih razredih osno*n<*\*ole' (prof, Marica Moravec), Nazornost pri pouku geografije (prof. Marjan Dcbov šek), Praktična "izdelava nekaterih učil (prof. Marjan Dobovšekj. Ekskurzije \a a%• ■ v osnovni šoli (prof. Mil« Kovači. Evropsko Sredozemlje (prof. :M!le Kovač), Geo grafskt ori* srednje ln vzhodne v Dolenjake ko* priprava na ekskurzijo (prof. MireKbvae). ; Na sporedu »ta ' bili tudi đve ekskurziji. In sicer v Podgorje m področja vzhodn? Dolenjske. Vo dlla »ta Jih profesorja Kovač ln Dobovšek, Udeleženci so si n." ekskurziji ogledali razen reliefnih ln zgodovinskih Značilnosti tudi več tovarn. Podružnica gepgrafskega druStva bo tUdI v bodoče organizirala podobna predavanja in ekskurzije. 1. -t PRODAM MANJŠO HISO, nekaj gospodarskih poslopij, vrt in gozd na lepem kraju. Cena ugodna. Rlmac (Luzar) Marija, Cerovi log 15 p. Šentjernej. . PRODAM 12 PANJEV čebel — kranjičev s čebelnjakom v dobrem stanju. Cervan Alojz, Goriška vas p. Mirna peč. PRODAM HISO, gospodarsko poslopje ln 4 ha zemlje. Ogled osebno v Vrbucu 26 p. Dobrnlč. PRODAM LEPO ŽELEZNO posteljo Z mrežo in mizo. Polzve se Društveni trg 2 (Sindikalni dom). Novo mesto. ZAfLADI 8KLITVE PRODAM hišo z nekaj zemlje in gospodarikl-mi poslopji. Rozman, Dol. Straža 15. PRODAM HISO Z VRTOM, velikim dvoriščem, vseljlvo; prl-mficno za vsako obrt, na križišču ceste Zagreb — Karlovac v Novem mestu. Naslov v upravi hsta (904*59). NUJNO PRODAM DVE stavbeni parceli pri Črnomlju. Naslov v Upravi, lista (805-59) _ PRODAM NJIVO V K ANDI JI v izmeri 16 a. Naslov lz prijaznosti Gotna vas 1. (806-59) V GOTNI VA9I PRODAM NJIVO; . primerno za gradnjo hiše. Naslov v upravi lista (807-59). VINARSKA ZADRUGA KOSTANJEVICA na Krki proda 1 trgovino tehtnico Titan m dobro ' ohranienl osebni avtomobil Mercedes 170. Ogled vsak dan od 7. do 8 ure v'gradu Kostanjevica. GOSPODINJSKO POMOČNICO išče štiričlanska družina. Gospodinjski stroji, plača dobra, stanovanje novo, Kopčavar, Stoži-ce 213. Ljubljana. PODJETJK OBRTNIK LJUBLJANA, Masarykova 34, sprejme v službo več krojačev. šivilj in čevljarjev. Delavci se lahko hra-njo v menzi podjetja, stanovanje st moralo priskrbeti sami. Nastop službe takoj ali pozneje. PRODAM ALI ZAMENJAM za drva več moških, ženskih ln dekliških oblek ln čevljev. Naslov v upravi lista. STANOVANJ* IN HRANO nudim za pomoč V gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Mazovec, Zagrebška 29, Novo mesto. STANOVANJE IN DELOMA HRANO nudim dijaku, k] bi poučeval učenca osemletke. Naslov v upravi Usta (808-59). MIZARSKI POMOČNIK Išče zaposlitve v okolic Brežic. Naslov v upravi lista. (809-59). iz SenUenarta. Umrli so: Anton Narad, osebni upokojenec tz Brežic, star 84 let. Martin Jurhar osebni upokojenec lz Brežic, star 54 let. Franc Pin-tsr. kmetovalec iz Gor. Lenarta, star 68 let Ana Levak. gospodinja lz Brezine, stara 83 let. ČRNOMELJ Avgusta Je bilo rojendh- 5 dečkov m 5 deklic. Poročili so se: Gabrijel Vrane-Sič, mizar, ln Milena Cvitkovič, delavka oba iz Trlbuc. Janez Jerman, avtomehanik. iz LJubljane, in' Mihaela Muaič. učiteljica s Stražnjega vrha, > Viktor Kovačič; delavec lz Tuševega dola, in Danijela VVlndoechman, delavka iz Rodin. Martin Hudorovac, delavec, in Veronika Hudorovac delavka, oba iz Lokev. Julij Slmec, trgovski poslovotrj«, ln Mirjana Pe-trovčič. trgovska pomočnica, ob» iz Kočevja. Umrli so; Marija Starešlnlc, gospodinja iz Cerkvišc, stara 78 let. Manija SlrucelJ, už.iikanca iz Grlbelj, stara 7d let. Barbara Mu-114 gospodinja s Čudnega sela, stara as let NOVO MESTO V času od H, 8. 60 7. 9. Je bilo rojenih 17 dečkov m 17 deklic. Poročili so se: Jože. Brodarič, knjigovodja tz Dol. Toplic, in Frančiška Klemenoič, uslužbenka iz Novega mesta. Janez Golob, delavec lz Sr«brnlčr ln Frančiška Kavšek, delavka lz Ločne Engei-bert Oričar, šofer Novegj mesta, ln Marjeta PovSe delavkw, obt lz Novega me*ta. Alojz Stras-borger, mizar lz LJubljans. In Strasbergtr roj. vesel Ana, gospodinja iz Novega mesta. Alojz Ba- Pretckli teden so y novomeški porotin.šnici rodile: Marte&M Ho-lih iz Smalcje vasi — d«čka. Malči Zupančič tz Novega mesta - deklico. Oiga LavnC iz starih žag — dečka. Marija Grm iz Zalisca ,— deklico, Ana AJdišek iz Ornuška vasi — dečl;a, Olga Jevnikar iz Dol. Nemške vasi — dečka, Marija Kolenc iz Ločne — deklico Marija Tekavec ;Z Šentjerneja —.dečka, Marija Kovač iz Ponikev — dečka, Pavla Jontes iz Gomile ' aekiico. Stalka Repar iz JHodturna — deklico, Marija Jersm ;z lućje-ga sela — dečka, Nežka JeiovSek z Vrha — deklico, Frano-ska Tramte iz Grmovelj — deklico. Ro-zalija Rauh iz Sad nje vasi — dečka, Majda Kavšcek-iz Vavte vasi — dečka Marija StukelJ iz Tri-buč — deklico, Zgonc Mihaela iz Vel.'LahinJe — dečka, Emilija Br-kič iz Bileče — dečka. Stefka Spe-har s Tanče gore — dečka, Terezija Fister iz Brezij — deklico, Erna Sigmund jz Krmelja — deklico, Kristina Florjancič lz Karte-lje^rega — deklico, Ana Korasa iz Novega mesta — dečka. Metka Sr-ČJč iz Radovlje — deklico Martina Glad iz Dpi. Brige — deklico, Pavla Lužar.iz Vel Cikave'— de-. knett, Kristina-Koidiš s Konca — dečka. Jožefa Kike.lJ. .z, Vrha pri Ljubnem — deklico, Pavla Flajmk I« Male Lahinje — deklico. Justina Brezovar iz Dol. Straže — deklico, Ana Jerman iz Dol. Grčev-Ja ■— dečka. Pepca Medle iz Dol. Suhadola — deklico. ■Pretekli teden so se ponesrečili ln. iskali pomoči v novomeški bolnišnici : Jožeta Kocjana, pomožnega laboranta jz LJubljane Je udarilo pri delu na avtomobilski cesti stojalo v prsni koš. Zvonko Rod-man, sin obrtnika lz Metlike, Je padel z voza in si poškodoval roko. Janeza Malešlča, posestnika tz Boršta, Je nekdo v gostilni udaril s stolom po glavi Alojz Kastellc, mizar iz Stranske vasi, je padel z .motgria in si poškodoval glavo. Rlhard Gruden, cestar iz Semiča. Je padel po stopnicah in si poškodoval desno-roko-«-.. v"-A «*■ .RA?.?1*________^_______g« ■fcUj|IIrt PFiTjlfV LJUI3LJA- OKRAJNI KOMITE LMS NOVO NA sprejmemo več delavcev, po možnosti z odsluženim vojaškim rokom. Plača po tarifnem pravil-n.k». Prošnje- z navedbo dosedanje faposlitve, šolske in strokovne izobrazbe ter km tek Življenjepis, pošljite na poslovalnico PE-TROL Novo mesto. MESTO razpisuje mesto TEHNIČNE SEKRETARKE Pogoj za sprejem Je dokončana osemletki ali nižja gimnazija. Plača po dogovoru. Kandidatke naj predložijo prošnjo z življenjepisom najkasneje do 30, septembra na OK LMS Novo mesto. Jenkova ulica 1-11 (stara gimnazija). Delavska univerza Vldem-Kriko razpisuje VPIS v večerno osnovno šolo Videm-KrSko, ki bo pričela s poukom v torek 13. septembra 1959, ob 16. url. Pouk bo v osnovni Soli VI-dem-Krško 1. Prijave za vpis v 5 in 6. oziroma 7. ln 8. osnovne šole po&ljit* n« Osnovna šola Vtđem-Krško 1. RAZPIS Komisija za razps mest direktorjev ln upravnikov prt .ObLO Žužemberk na podlagi 21 člena Zakona 0 pristojnosti občinsk h >n okrajnih ljudskih- odborov in njihovih organov (Ur. lst FLRJ št. 52-57) razpisuje mesto UPRAVNIKA Mesarije Žužemberk Ponudniki za raspisano mesto razred morajo izpolnjevati enega od na-naslov: slednjih pogojev: VABILO Prostovoljno gasilsko visokokvalificirani mesarski de-a lavec (mesarski mojsLer), kvalificirani mesarski delavic 1 najmanj društvo 5-letno prakso Kottcavaoe proš-Novo mesto bo 13. septembra pri- nje, življenjepis, dokazilo o stro-redllo veselico na vrtu gostilne kovn, izobrazbi z opisom dotvde-Jakše v Irci vasi. Cisti dobiček nje zaposlitve dostavite ObLO Zuje namenjen za nabavo gasilske žemberk najkasneje do IS. sep-upreme. Vljudno vabimo prebi- tembra 1959. valstvo. da obišče našo prireditev v čimvečjem številu. POPRAVEK . >«B.a v "dnji številki našega lista razpis gmo objavili, da Je rodila Malči Trgovsko podjetje PETROL — Zupančič lz Straže. Pomoiomi je LJubljana, poslovalnica Novo me. izostalo celotno ime vasi namreč sto sprejme v službo trgovskega Straža pri Šentrupertu Popravak pomočnika za bencinski servis na objavljamo na željo Zupančič avto cesti pri Otočcu. Malči iz Straže pri Novem mestu. Kaj pravijo novomeške gospodinje Upravičeno gddrnjajo nad za- bc prodajalna mleka tam tud! čpsno preselitvijo Mlekarne v ostala. Morda bi uprava Mle-Zabjo vas, zadnje dni -še tem- • ktrne- obvestila javnost, kako bolj. ker se širijo govorice. dV je s tem? Na vso moč kritizirajo cesto, ki vod} z Grma do stanovanjskih blokov n« Znančevlh njivah, ker je za peš hojo, posebno pa za otroške vozičke,, r-euporabna. V kotanjah, globokih tudd pol metra, si človek ishko polomi kosti, vozički pa se popolnoma uničijo. Cesta iz. Kandije. kl vodi k blokom,-je ?.r]o ozka, slabo vzdrževana ln spričo velikega avtomobilskega prometa prav nevarna na ovln_ kih. Kje so mestni cestarji? * Kaj čudno je videti pešce, ki gredo po Partizanski cesti ln si vsi tiščijo nosove. Smrad, ki se širi menda od podjetja Koteks je tolikšen, da ga nI več moč prenašati. Najhuje Je" za ljudi, kl stanujejo tam v bližini, ker morajo Imeti vedno okna zaprta Gospodinje menijo, da podjetje- te stroke nikakor ne spada v sredino mesta. Dobro obiskan muzej Odkar je odpfta muzejska zbirka v DOlenjskih Toplicah ima vedno mnogo obiskovalcev. Preteklo nedeljo so jo obiskovali' člani Zveze borcev iz Gor. Bistricer ki jih je vodil bivši partizan iz teh krajev. Bistričani so si z zanimanjem , oglecBaii razstavljene predmete. Obiskali so tudi Stare žage in Črnomelj, Suho krajino, Turjak in še druge kraje. Konec avgusta si je ogledala muzejsko zbirko skupina prosvetnih delacev iz Domžal, razen skupin pa ..imri muzej tudi sicer dosti posameznih obiskovalcev. D. G. V TOVARNI 2ELEZNISKIH VOZIL »Boris Kidriča v Mariboru bodo do konca tega-leta izdelali 30 hladilnih voz. za katere vicda veliko zantmanje. Proizvodnja hladilnih voz Je sedaj mofHio povečana, ker plan izdelave zaradi nepredvidenih . težav in pomanjkanja materiala ni bil pravočasno izpolnjen. Priletno s« posedi pred zidanico na Trški gori ln použije sladek grozd in kozarec prve letošnje novine •— portusalke (foto Bačer) OBIŠČITE ZABAVNI ki pride v kratkem v N o v o m e s t d. E1EKTR0VRTILJAK, SP0KTN0 MIGBHDH0 STREUSCE IN DRUGI OBJEKT!, GODEfl - najnovejši komadi za razvedrilo za e?aro In mlndo. Za obisk se priporočo S.mCSII Stran 8 »DOLENJSKI LIST« Stev. 36 (494) LADO SMRSKAR: V .^\n;h davnih časih je biio v Kostanj ivici precej ti-b.c>v. Ljudje pripovedujejo, da m reke imele takrat tudi mnogo več rito, še več pa rekov. Mehčani so se lahko ukvarjati samo z ribarjenjem. Bili so spretni v svojem poslu, včasih pa tudii spretnosti ni bilo treba. Pravijo, da je blllo v Krki tolsio rib, da so kar iz vode moLele. Iz tuirenskih lin je zazvonilo. »Ježeš, kaj je že poldne? Kao bi pa skuhali?« •»Daj no daj, Neža, tri, kakšno poldne, kaj ne veš da je petek.!« »I dej no kaj ujet, Pepi, saj ne vem kaj naj bi drugega »kuhala!« Pfepi Je šel na most, kjer j« Neža prej vse dopoldne obirala častitljive m?.ščanke, pomoč, dvakrat trnek v vodo in ie so bile ribe pripravljene. . V tistih časih so Kostanje-, vičanr vozili ribe v Zagreb, v radniih petdesetih letih v Ple-terje, rakov pa se celo cesar-s(k; Punaj ni otepal. Njega dni so kostanjeviški ribiči s tem toliko zaslužili, da se jim ni bilo treba ubadati z drug:m delom. Tudi denarja sp iimeLi in je bilo zato treba v mestu vsaj sedem ali osem gostiln, včasih pa jih je bilo tudi več. Pa je prišla kuga in vsem rakom vrat zavila. Zas-jJUžika ni bilo in kostanjeviškj ribiči so se morali odreči lova. To je še nekam šlo, niso pa se mogli odreči prijetnejše nlh č.-sih ih taiko so ti^ti davni davni časa potegi, v nase rin;. V Kostanjevih je opoldne na uLcah zeio malo ljud . Turist., ki jih je pole-i precej, lahko bi jih oiilo pa še več, če, če, če, ..., se ob tej uri porazgube po gostilnah m hišah, kjer stanujejo, doniačini pa so po večini na polju. Omenjenega nepravijičnega dne pa je kar vT=a.:o. Ljudje so hodili s cekarji, drugi z mrežama in papiirjem, tretji spet s pol i v mi le® tiari i vrečkami, ki*j;;ih imajo za meso. Nekateri so Šli praznih rok, vsa pa so se nape!o pogovarjali in spotoma vabili: »Bombica seka soma!« »Ali ne greste po soma?* -Kam?« "Le hitro, je že polno ljudi tamkaj!« »Kj*?» In še predno je kdo utegnil odgovoriti na številna vprašanja, je bila v Bučarjevi mesnici zbrana že prav čedna družba. »Dob^r dan. Bombica!« »Zdravo, Mlakar!« »Pozdravljen, Ivan!« »Nazdar, Medo!« »Servus, Japdn!« Tako so deževali občudoval-ni pozdravi z vseh plati, dobrodušni Bombica pa se je z velikansko mesarico v rokah razkoračil pred star mesarski ploh in sekal, sekal, samo sekal.;. Ljudje so se glarcno pogovarjali, nergali, žnedroli in Ali ni lep takle košček pokrajine pod trškogorsklml gorlcamil (foto Bačer) strani tega življenja, namreč gostiln. Nekaj časa so krpali stisko z ribami, ki so jih še naprej lovili, kakor bi paber-kovatli, sčasoma pa je tudi to zamrlo. Danes imajo v Kostanjevici le še enega poklicnega ribiča, ta pa se že močno nagi-blje k devetemu križu, tako da je pravo ribarjenje popolnoma preč. Z račjo kugo in opuščanjem ribolova pa je zašla kuga tudd v gostilne. Revice so druga za drugo hirale in skoraj je kazalo, da bo z zadnjim ribičem umrla tudi poslednja gostilna, saj smo še pred nekaj tedni imeli samo še dve. Tako je bilo v davnih dav- spraševalil, toda Bombica je le sem pa tja. kdaj zablisnii z očmi in molče trobental zvedavemu občinstvu. Bil je soparen dan in popoldne je bil potem velik naliv. Bombici je bilo vroče, da je imel vso premočeno srajco. V menzi si je sposodi! mesarski predpasnik in se od časa do časa obrisal po obrazu. V hitrici si je doma zjutraj nataknil kar ženske sandale, ki so imeli nekoliko višjo peto in gumijaste podplate, kar pa Bombice ni motilo. Ce se mudi, se nič ne izbira, in ko je Bombica izvedel za soma, se mu je zelo mudilo. lombici ~B;> Kmalu?« je vprašala prva. »Meni se tudi mudi!« je pristavila druga. »Ali bosiC tudi plavuti prodajali?" je radovedno vprašala tretja. Bomb.ca pa je molčal ter sekal in sekal, kar naprej sekal, samo včasih je zablisnii z očmi. Bjl je pri glavi in tam so kositi trše, zato je visoko dvignil svojo mesarico, tod« zdajci mu je spodrsnilo in Bombica se je, dasi je majhen, v velikanskem loku zatrtkljal po mokri mesnici. Toda Bombica je maček in je tako ime-niitno padel, da se ni nič zgodilo ne njemu, ne mesarici. Mesnica je bila vsa polita po tleh in od Bombicimh gumijastih podplatov na sandalih ni bilo drugega pričakovati. Mesnica je bruhmila v krohot, toda preden je komu prišlo na misel, da bi Bombici pomagal, je ta že sekal dalje. Pred seboj je imel namreč velikanskega soma, ki je bil meter in šestdeset centimetrov dolg pa štiriindvajset kil Je tehtal. Ponoči so ga pri Ka-re'čah ujeli kostanjeviški ribiči .Ze dlje časa so ga opazovali. Pred kratkim je tamkaj ribič Jože ujel ščuko in ko Jo je vlekel k sebi, se je som tebi nič meni nič pognal za njo. Toda Jože je bil urnejši od soma. Obljubil pa mu je, obljubil: »Čakaj, tudi ti prideš na vrsto!» - In je res prišel, zakaj nekaj dni nato so ga že imeli. Ribiču Jožetu se je kar samo smejalo, ko je to pripovedoval in namesto Bombice odgovarjal na številna * vprašanja. Pa saj Bombica ni utegnil, on je sekal in sekal. »Po čem pa bo, Bombica?« Zdaj se je šele ganil in odgovoril; »Jaz sem dal sedem jurjev zanj, ko ga bomo zvagali, bomo pa videli! Odiral vas ne bom, saj še soma nisem, kakor vidite!*- »Ja, kako pa da ti sekaf?» so hoteli vedeti l »Ribiči nočejo imeti posla s tem; kaj mislite, da vam bo sam piskre splaval?« Tu bodi potoženo, da" se Bombica loti vsakega posla, pa tudi \-sakega z uspehom opravi. Bombica je krojač, je uren natakar, pa prvovrsten igralec in še in še. Ribdčii so sprva mislili prodati celo zverino v neko gostilno v okolici, pa Bombica ni pustil. »Naši ljudje morajo tudi vedeti, da jim, Krka pred nosom teče. Kaj borno tudi po ribe v Te dni so bile v Avstriji hude poplave. Reka Isch Je podrla mostove in Jezove ln poplavila cela mesta, da ne govorimo o poljih, kjer je bila na posevkih' povzročena velikanska Ikoda. Na sliki le videt! labode Iz mestnega parka v Gmundenu — za spremembo se lshko sprehajajo po vodi po vsem mestu. Zelo visok vodostaj Je bil zabeležen tudi na Donavi, ki Je prav tako porušila nekaj mostov ter poplavila del dežele. Sest sto let Kostanjevice, tega najstarejšega dolenjskega mesta se zrcali v skrivnostnih globinah Krke... Nova arheološka najdba ob avto cesti Znano je, da poteka avto cesta Ljubljana—Zagreb marsikje po trasi stare rimske ceste, drugod pa prav ob njej. Arheološka služba ob gradnji avto ceste je bila pra-v zato uspešna. Odkrili so več rimskih grobov, tlorise rimskih hiš, rimski rečni pristan pri Beli cerkvi ter posamezne prazgodovinske najdbe. Pred kratkim so začeli med Drago in Ruhno vasjo kopati drenažne kanale vzdolž avto ceste. Pri tem so spet naleteli na rimsko grobišče. Na mestih, kjer potekajo jarki, so bili odkriti trije grobovi. Gre za rimske žgane grobove, katerih dotacijo omogoča novec, ki je bil med pridevki v enem izmed grobov. Novec je iz drugega stoletja našega štetja, ko je vladal cesar An-toninus Pius. Grobovi so obdani z deloma obdel/inimi kamnitimi ploščami. Pridevki so običajni: keramika, steklena posoda, oljenke, fibule; posebnost je koščena igralna kocka — taka kot jo uporabljamo danes pri igri »-Človek ne jezi se*. Dolenjski muzej je bil o najdbi obveščen in je skrbel, da so bili vsi dosegljivi pridevki v grobovih čim lepše dvignjeni in preneseni v muzej. Muzej bo skrbel za nadzorstvo pri kopanju nadaljnjih jarkov. Ko pa bodo ta dela opravljena, bo arheolog izvedel nekaj sond, ki bodo morda potrdile domnevo, da gre na tem mestu za obsežnejše grobišče. Verjetno bodo ta izkopavanja prispevala tudi k preučevanju rimskih cest v krški dolini. Ob tej priložnosti prosi Dolenjski muzej vsakogar, ki bi pri zemeljskih delih naletel na kakršnekoli arheološke objekte, da to nemudoma sporoči muzeju, ki bo ukrenil vse potrebno za njih zaščito. D. Z. Presenečenje Ljubljano hodili? Ali ni zadosti, da piščeta od tamkaj vozimo?« Som je bil stehtan, strokovnjak iz trgovine je preračunal in Bombica je začel deliti. »Trj kile, prosim!« »Ja, nam bo vse pobral!* »Najprej za Klauža in Jev-nika! Gostilne morajo imeti!« je prekinil Bombica. »Dva zrezka bi rada!« »Mene odrivaš, Bombica- je velel tretji. »Jeter ne maram!« se je oglasila četrta. Som je bil v trenutku razgrabljen! (O ti preljubo mesce, ti, kakšna stiska je zate!) Bombica ga je prodajal po tri sto petdeset dinarjev in je imel po vsej verjetnosti poleg dela še zgubo z njim. »Malo preveč je žafranast!« so se ljudje menili. »Kaj hočete, Bombica je moral dati sedem jurjev zani!« so vedeli drugi. »Morda pa je bil tisti s farj-fo?» so posumil; nekateri. »Kateri?« »I no, tisti, ki ga Je videl mojster Hodnik!« In znova je ofcrveia tista prelepa pravljica o somu, ki da ga je videl mojster Hodnik, in ki je imel velikansko fajfo v gobcu. Mojster je fajfo takoj prepoznal. Bila je last nekega ribiča, kl je toljlko časa zaman stal na bregu, da mu Je neki od dolgočasja fajfa padla v vodo in jo je tako som prevzel. »Kaj če niso hoteli ribiči ob tej priložnosti poračunati s somom za tisto reč, za ukradeno fajfo in so ga zato malo dražje nastavili!« Toda nag bo kakor koli že, gotovo je eno, da so ga ljudje radi kupili, in da tistega dne ni bilo nobene družine v Kostanjevici, ki se ne bi pošteno smojiala pri večerji- Smeh pa je tudi nekaj vreden! V davnih časih je bilo v Kostanjevici mnogo ribičev. Ti so pili, lovili Ln bili dobre volje ob tem. Izmišljali so si mnogo nenavadnih zgodb in tako preganjali svoje težave. In ob Bombičinem somu se je spet prikazal tiste davnine smehljaj. 0 dežniku in njegovi zgodovini Kdo bi si mislil, da imajo današnji ljubki dežniki iz acetat tafta tako zgodovino. Danes, posebno pa letos, si težko predstavljamo, kako bi brez dežnika prišli s suho glavo v deževnih dneh v službo ali na trg in zaščitili hkrati tudi torbico. Nekoč je bilo vse drugače. Dežnik je bil veliko zastiralo, posipano z dragulji in posuto z vezeninami ter je ščitil častivredne ljudi pred soncem. Prva slika takega dežnika je bila najdena na babilonskem stebru, kjer je bila upodobljena leta 1700 pred našim štetjem. To pa niso prvi začetki: že več stoletij prej so poznali iste naprave na Kitajskem in v Perziji. 350 let mlajša je druga slika: nad egipčansko kraljico Nefretete drži suženj dežnik ter ji tako skrbi za senco. Kmalu se je dežnik kot zaščitna naprava pred soncem razširil tudi po Evropi. Na slikah je videti vedno več grških bogatašev, ki sedijo pod dežniki, katere držijo nad njimi njihovi sluge. Tudi Rim-ljanke so si rjotele ohraniti belo Polt in so prevzele ta sončna zastirala. Kmalu so ugotovili, da je tudi dež pre- cej neprijeten in tako je Italija še danes znana po prebivalcih, ki radi nosijo dežnike. Zelo dodtgo pa so dežnike uporabljali le ob posebnih priložnostih. Baldahin, štari-oglato dvignjeno zastiralo, je še danes visoka duhovna čast. Tudi vitezi so na turnirjih nosili dežnike, ki so ščitili konje in njih. V srednjem veku Je. bil dežnik za preprosto ljudstvo brez pomena. Proti dežju so nosili na glavah le robce. Ko pa se je Marija Mečflčejska poročila v Francijo, je našla med svojo balo tudi italijanske dežnike. Parižanke so na ta krik mode reagirale in se kmalu pojavile s sončniki. Čipke, volani in rožnati vzorčki so krasili sončnik. ki ga je dama graciozno vrtela nad svojo sko-drano glavo. Barve so se ujemale z barvo oblačil Tako je bil že takrat Pariz pobudnik mode. Tudi Goethe piše svoji materi: »Z ženo sva na letovanju in veliko veselje sem ji naredil s sončnikom, ki sem ji ga podaril. Končno je to zelo dobra stvar za .priklon'«. Priklon je bil takrat splošen »dodatek« pri pozdravljanju. Dama je morala eno koleno upo- gniti in se pri tem spustiti za nekaj centimetrov. To je seveda naredila z lahkoto, če se je naslonila na sončnik. Ta priklon je danes v navadi le še na nekf.*:-ih dvorih. Ker Pa' moški že takrat niso hoteli zaostajati za modo, so začeli tudi oni nositi dežnike. Tako so dežniki prišli v splošno, koristno rabo. P. M. Za popravilo Klopi Cikaška občina je pred nekaj meseci izdala o-'kiok, kt zadeva tiste, ki se ljubijo v mestnem parku. Ti bodo namreč kaznovani z denarno kaznijo, občina Pa bo tako pridobljeni denar uporabljala za vzdrževanje klopi v parkih Pra-»vijo, da so parki v zadnjem ča_ _ su dobili že vse polno novih ' klopi. KECE — najstarejša kapa na Balkanu Siptarji v Albaniji, enako kot v Grčiji, Italiji in Jugoslaviji (na Kosovu in Metohiji, v Zahodni Makedoniji, Crni gori in v Dalmaciji okrog Zadra), so edini narod na Balkanskem polotoku, ki iz roda v rod, že od najstarejših Časov nos\jto isto vrsto kape, ki ji pravijo keče. To kapo so nosili že njihovi neposredni predniki Iliri. Keče je bela kapa v obliki polkrogle. Iz volne jo Izdelujejo posebni mojstri, kaparji, katerim je to izključni poklic. MEO DOLENJSKIMI KORENINAM Pri nekdanjem čevljarju in trškogorskem viniearju Antonu Riflju ZooloSkl vrt v Bremenhavnu Je postal te dnt bogatejši za tri lepe pr'merke tjulenjih .mladičev. TolSČa, kl Jo te živali prlneso s seb<->i na svet za prvih pet tednov, Je te porabljena In Hh i" 73tn treba hraniti z ribami. Ker so vremenoslovci za petek popoldan napovedovan grdo vreme, sem se vzpenjal v Trško goro otovorjen in pošteno pripravljen iia dež, No, tokrat je slepa kura našla zrno, račun pa sem s 6Vojtm znojem plačal jaz, kajti Sijalo, je v resnici toplo avgustovsko sonce. Nič kaj dobrjB volje sem se potem spustil mimo Murndola v Zdinjo vas, namenjen k najstarejšemu moškemu Trškogorcu — Dobleharjeva teta jih ima štiri več — Tonetu Riflju, po doma'če Spanlčku. Spotoma sem si ogledoval trte, pa ne kaže preveč ln baje se tudi rado osiplje, ker smo letos imeli toliko dežja. Rifljevega strica sem našel doma. — Kje pa naj bi bil sicer? Oktobra si bo naložil devetlnosemdeseto leto. Drugače je zdrav, le roke m noge zadnja leta nočejo biti več pokorne. Ko sem vstopil, je domači brivec, Dobleharjev študent ravno končal svoje delo in Rl-felj mi je odzdravil vesel, gladkih, obritih lic, kar nekam pomlajen. Ko Je prižgal cigareto, jo je roka prav lepo ponesla k ustom, precej bolje kakor lani, ko sem bil zadnjič na obisku. V Trški gori se je naselil pred 61 leti, kajti doma je lz Cešnjic. Do svojega trinajstega leta je hodil v šent-petrsko šolo, nato pa se je tri leta učil čevljarstva pri grčevskem mojstru Sklandru. IZ njim je Po takratni navadi hodil po hišah šivat: štefletne in škornje za moške, za ženske pa čizme. Kjer je bila družina številnejša, sta se zadržala tudi po ves teden, do. kler niso bili vsi člani preskrbljeni z obutvijo, Hišni gospodar je že poprej sam priskrbel usnje, podplate in kar je treba, čevljar pa je prinesel s seboj le orodje. Poleg hrane je'dobil za delo štefletnov 30—40 krajcerjev, za škornje pa 40-50 krajcerjev. (Takrat si dobil lHer vina za 20 krajcerjev). Tiste čase Je v St. Petru župnikovaj stari Rome, doma nekje iz gorenjske strani. Šklaoder mu je napravil lepe nove škornje ln Rome je še] v n.iib maševat v Zdinjo vas. Nazaj Je prt-6tokal ves ožuljen naravnost k Sklandru: »Kaj mi napravil za enega spa-ka, da me tako tišči ln žull!« Mojster je začudeno pogledal gospoda pod noge, pa mu je bilo takoj jasno: »Seveda, ko s« pa levi škorenj obulj na desno nogo, desnega pa na levo!« — je vzkliknil. Po treh letih -se je Rifelj Izučil in hodil potlej sam šivat po domači far I pa tudi po prečenski ln šmarješki. Pri vsakem gospodarju se je oglasil enkrat na leto 'n postoril, kar je bilo treba. Vojake je pa služil namesto tri leta le tri mesece, ker so tako naredili, kakor da vzdržuje starše; le vsako drugo leto je moral do Izpolnjenega 40. leta starosti za trinajst dni v Ljubljano na vojaške vaje. Leta 1897 se je oženil. Kmalu zatem Je Idrijski hotelir Didič iskal viničar-Ja za svoj vinograd na Trški gori. Sporazumela sta se in Rifelj je oprav- ljal te posle celih 55 let. SlužIl Je trem gospodarjem, sezidal današnjo hišico in na novo preregolal ves vinograd, kajti trtna uš je po 1890 uničila skoraj vse trte. »V Trški gori,« pripoveduje Rifelj, »je bilo sveje čase dosti več vinogradov. Največji vinogiradntk je bil bo-štanjski. graščak. Ta je v Razborah pridelal tudi po 600 estrajhov vina (nad 300 hektolitrov) in je zaposloval 80 kopačev.« »Katere so bile pa najboljše vinske letine?« »To je bilo leta 1911 ln 1917 Tačas, če si ga polil po mizi ln prižgal, je kar gorelo.« »Vino?« sem neverno vprašal. »Vino, vino! Najslabše je bilo pa v Trški gori leta 1373, ko je sbrašna toča vse pobila. Jaz sam se je ne spominjam, ker mi je bilo komaj poldrugo let,j, ampak starejši ljudje *o pravili in tudi pesem je pela: Kakšna je l<*tos Trska gorica! Lan j« bla ko paradiž, lejtas pa grozdja nc dobiS. Da, takrat je bila huda lakota, ampak poprej enkrat je bila pa še hujša Ljudje so imeli jesti, pa ni nič zale-g'o. Komaj je človek vstal od mize — ni prišel še do vrat — pa Je bil ie spet lačen.« • »Kaj je bilo pa temu vzrok?« »Pravili so, da je to kazen božja, — Sele spomladi, ko je bil nov sadel, je ta lakota prenehala. To je bilo nemara leta sedem sto. Da, včasih smo slabše jedil ko danes: bel kruh le tri krat na, leto, to je o velikih praznikih, drugače pa vtdno le zmesnega« Potem me je zanimalo še, kako uča-"kaš tako visoko starost. Pa mi je Rif-ljev stric stvar razložil takoie: »Ni važno, aH fil v mladosti močan To je tako dano. jaz sem bi] kot otrok strašno gllstav, da mati niso vedeli aH bo iz mene še kaj. Petkrat sen. imel tudi angino. Drugače sem bil Pr. rdrav. Pazil se nisem pa nič. Jede. sem, kar je bilo, vina se nisem nikoli branil, pa cigaret prav tako ne. Jem še zdaj, kar imam; vsak večer s' ga privoščim kozarec aH dva, čez dan pb nisem žejen. Tale vaša cigareta je bila ta teden prva in mi je zato prav teknila. Spim bolj malo, takole tri do štiri ure vsako noč. Kuham si sam. drugače pa skrb; zame hči Slavka, k; prihaja večkrat sem iz Bršljlna. Vrstnikov nlmiam več, so že vsi pomr | Zato Pa sem vesel, če ms kdo oblšV da se kaj pomenim, kakor sem se zdajle z vami. Pa pijte, vino ni slabo V kleti Imam nekaj litrov še boMšega a ga hranim za švnjo 90-letnico, če H> bom učakal, kajpada.« Prepričan, da bom tistega boljšega čez dve leti res pokustl. sem se poslovil od Spanička In se dobre volje spuščal đkozi temačnr. idttvtk« hosto v dolino, mimo travnkov vinogradov ' pol) ln mimo bele ajde ki ** \e H!| v pojemajoči svetlob^ in me spominjala na Murnove up-rz.e-. Kakor bela *rud gorta od krvi. mlade radosti v cvetju ajda dlSi... Fler