186. številka. Ljubljana, petek 17. avgusta. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Ighajft vsak dan, isviemii ponedeljko in dneve po prainicih, ter velja po polti preieman sa avstro-ogerske dežele ta celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld, ta eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na iom se računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za će trt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolah in za iljftke velja sniiana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Aetiristopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., ee se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopiii naj se izvole trankiratd. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravo t št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Carigrad 15. avgusta. Ruski vojni oddelek v Dobrudži jo prešel nad Ru.šču-kom reko Dunav, da ide na pomoč ruskej armadi v Bulgariji.
Vojske Sulejman-paše so zasele včeraj Hain pri vhodu v soteske Ilannibonghaz, in soteske pri Hardaču, tako, da nijso nikjer na sovražnika trčile.
London 1(>. avgusta. Reuterjevo agentstvo poroča iz Azije: Vojne kolone ruskega generala Melikova, dalje štirje bataljoni s kavalerij o in artilcrijo so prišle v Z na i m tamošnjim Rusom na pomoč. Turška konjica je dva ruska napada odbila.
Turška vojska v Bagdadu, ki je 35.000 mož močna, dobila je ukaz, markirati v Carigrad.
Če Srbija Turčiji vojno napove, je baje porta sklenila, samo v hrambi ostati.
Rusi so popustili in izpraznili Kii-fitendže.
Reka 16. avgusta. Včerajšnji tabor za hrvatsko Primorje v Cirkvenici je obiskalo 5000 ljudij. Došle je pozdravil se sijajnim govorom deželni poslanec Nikola Polič. Tabor je odprl predsednik doktor Barčić. Dolgo je govoril zoper Turke, Angleže, najbolj pa zoper Magjare dr. Pilepić. Prečitani so bili došli telegrami. Govorili so nadalje Potočnik, Kolalović, urednik „Primorca" Polič, Jovič. Vsi govorniki so blagoslavljali slavjansko orožje rusko in so naglaševali zedinje-nje hrvatskih zemlja, ki so pod turško
Knez Skopin Šujskij.
(Po Petrušovskem in drugih spisal J. Stcklasa.) (Konoc.)
Stoječ v slobodi Aleksandrovskej so Skopin nij še odločil udariti na Tušino, nego je pričakoval nove pomoči od tujcev. V kratkom pa je nassopil za Tušince hud čas, čeravno jih nij nadlegoval Skopin. Poljaki in Litovci so se držali in tolkli za varuua radi svoje koristi, po svojej volji, brez kraljeve zapovedi. Ko je tedaj ruska zemlja vsled nemirov oslabela ter neprestano svoje moči gubila, pomislil je Si-gismund, kralj poljski in litovski, kako bi Rusijo za se pridobil. Vrh tega so poslali Švedi moskovskemu carju pomoč, a švedski kralj je bil Sigismundu velik neprijatelj. Priredivši se naglo za vojsko, prestopi Sigismund mejo in obsede Smolensk, kjer se je utaboril vojvoda Šein. Ali beda nij zadela samo Smolensk, nego tudi Tušin. Smolensk se je držal krepko
oblastjo s Hrvatsko. V resoluciji se posebno naglasa, prositi Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja, da bi s Hrvatsko zedi-nil Bosno, Hercegovino in druge hrvatske zemlje. Izbrani so bili, da predlože resolucijo banu: doktor Barčić, doktor Pilepić in urednik Polič.
Navzoči Slovenci.
Carigrad 14. avgusta. Rusi utrjujejo Sipko, — Sulejman je vzel Rozalito sotesko v Balkanu.
Peterburg 14. avgusta. Varšavski, vi-Ienski in st. peterburgski vojaški okraj nijso zadeti pri mobilizaciji. Tudi gardni kor ne bode ves mobiliziran.
Peterburg 14. avg. Iz Gore-Studen v Bulgariji so poroča oficijalno 13. avg.: Včeraj je prijela turška konjica, 700 mož močna, Šidinij pri Razgradu, a ruska švadrona bazarjev jo je odbila. Proti koncu boja je prišel na mesto rusk bataljon, z dvema kanonoma. Sovražna kavalerija, katerej je menda za hrbtom prihajala pehota na pomoč, pomaknila se je nazaj. Rusi so izgubili enega oficirja, 4 vojake mrtve in ranjena sta dva oficirja in devet vojakov.
Bukarešt 13. avg. („N. F»«. Pr.") V zadnjih 20 dneh so baje rumunske železnice uže 60.000 Rusov s potrebno artilerijo in vsem vojnim orodjem vred skozi Rumunijo na bojišče pripravile. Zdaj je pa še 80.000 ruskih vojakov naznanjenih za prevoz. Še le kadar bodo vse te pomočne moči uvrščene v operacijsko fronto, imajo se odločilni dogodki pričakovati. Prevažanje teh pomočnih sil se močno zadržuje in kasni zavoljo slabih ruinuu-skih železnic
a v Tušini je nastala zmešnjava. Tušinski Poljaki so kričali, da nečejo dati kralju moskovskega gosudarstva, ker so ga dobili s svojo krvjo in velikimi težavami; spili so se s kraljevimi poslanci, razsajali in razbijali po mestu. Na varuna nij hotel nobeden več zreti; rugali so se mu v lice, grozili mu z ubojstvom. Va-run se je prestrašil, brž se preoblekel v kmet-sko obleko, ter se tajno na pripeljanih saneh odpeljal v Kaljugo. Posle tega nijso znali Tu-šiuci, kaj da začnejo; črez nekaj časa so se začeli ugovarjati s kraljem. Sklenili so pa postaviti carja Sigismuudovega sina, kraljeviča Vladislava, potrdili dogovor, ruski izdajalci so prisegli Sigismundu pokornost in službo. Ali mnogo Tušincev zopet nij hotelo kraljeviča, ter so pobegnili k varunu v Kaljugo, semkaj je pobegnila tudi Marina.
Tako se je razsula tušinska varunska sila, a le to se je čulo tudi v Trojicko-Sergi-jevskej Lavri. Vojska, ki je oblegala Lavro, nij videla za se nobene pomoči iz Tušina, ter se nij mogla dalje držati, kajti tudi Skopin
Cetinje 14. avgusta. Knez črnogorski, ki je bil nenadoma za nekaj dnij sem prišel, zopet je odjahal k svojej vojski pred Nikšič.
Vojska.
Ruske novine imajo v zadnjih vojnih zadevah veliko odkritosrčnost in veliko — svobodo pisanja, in tiskanja, česar bi mi v druzih „liberalnih" državah mej vojno zastonj iskali. One naravnost naglašajo napake početka ruske ruske, namreč, da so Rusi premalo vojske na bojišče postavili, katerih napak mi prej nijsmo mogli slutiti. „Moskovske Vedomosti" pravijo, da je nemški vojni velikan Moltke baje uže pred začetkom vojevanja rekel, da, če Rusija hoče Turčijo v jednera letu ob tla vreči, morala bi še enkrat toliko vojakov postaviti na noge, nego jih je. Drugi ruski listi isto tako grajejo pomanjkljivo organiziranje ruske inicijative.
Z bojišča se poročajo samo male bitvice, katerih namen je le, i z pozna vati, kako močan in kako razpostavljen je sovražnik. Dopisniki nemških listov so znali pred uže več dnevi zaporedom poročati o bojih pri Razgradu in drugod. Ali zdaj priznavajo odkritosrčnejši mej njimi sami, da so nalagani bili ali sami lagali. Rusko vojno poveljstvo ne pušča namreč dopisnikov v tabor in ne dovoljuje, da bi poročali o gibanji vojske. Tudi Turki se precej varujejo šepetavih in prezgovornih tujih poročevalcev, kar je čisto naravno. Zato smemo vse telegrame „specijalnih korespondentov* v nemških listih le s sumnjivostjo brati.
Na tisto veliko odločilno bitvo, katero nam Turki obetajo uže dvajset dnij, da jo bodo ali da so jo uže začeli, čakamo še de-
je bil blizu. Ona je pustila oblego, ter je odšla. Trojicki brambovci, prebivši šestnajst-mesečno obleganje, nijso skoraj svojim očem verovali, so ostali en cel teden na miru, ter pričakovali Poljakov. Ali Poljaki se nijso pokazali, o njih nij bilo ni duha ni sluha. Tedaj so se zahvalili trojički brambovci od vsega srca Bogu, ter poslali v Moskvo k carju mniha s sveto vodo in dobrim poročilom. Skopin je prišel v samostan, pozdravil hrabre brambovce, poslal en polk pobeglim Poljakom, ter je popolnem potolkel. Takrat je odbila tudi zadnja ura v Tušini: Poljaci so sami zapazili to razbojniško gnjezdo ter se razšii na vse strani.
Moskva je bila še le zdaj slobodna in Skopin skupaj z Delegardijem jo prijezdil v njo 12. marca 1. IG 10. Imenitni ljudje, knezi in bojarji so stali pri mestnih vratih s hlebom in soljo; narod se je stiskal po cesti daleč za mestom. Komaj sta prijabala Skopin in Dela-gardi, vrgel seje narod na zemljo, prosil kneza za milost, ter jokal od radosti. Car Vasilij se
nes in menda moramo Se tako dolgo čakati, da se bodo Rusom samim poljubilo, začeti in dovršiti jo. Zdi se, da bode treba še nekaj časa čakati; dolgo pa nij mogoče, ni verjetno, da bi treba bilo.
Kakor naš (sicer turški) telegram poroča, so Rusi res ves svoj črtež izpremenili in še glavni del svoje Zimmermanove vojne iz Dobrudže potegnili h glavnej armadi. Tudi v Aziji so zopet inicijativo poprijeli. Melikov je napredoval in tudi turški Ismail-paša, ki je proti Erivanu v rusko zemljo pogledal bil, po-tisnen je na mejo nazaj.
Bosenski vstaši so se zopet zbrali in so 11. t. m. Turke pri Črnem potoku napadli, veliko njih ubili ter naplenili mnogo pušk in municije.
Turkoljubni viri poročajo, da je Osman-paša zapustil svojo pozicijo pri Plevni ter se pomeknii proti Balkanu, da naredi tam utrjen tabor.
Gen. KrUdener je odstavljen od povelj-ništva in nadomeščen z gen. L o to v o m. Kakor se javlja, je baje KrUdener bolehen in je sam prosil, naj se ga oprosti od poveljništva. General Lotov je baje energičen mož in inteligenten častnik ruske krvi in nadejati se je od njega, kot poveljnika boljših v spe h o v.
O narodnem združenji Slovencev.
Zagrebški tabor je dobro izrazil želje in potrebe hrvatskega naroda, zato je pristopil tudi ves narod z raznimi navdušenimi čestitkami in izjavami k resoluciji, sklenenej na tem taboru. Izvrstno so govorili vsi trije govorniki, posebno pa dr. Vojnovic, čegar govor nij samo za Hrvate pomenljiv, ampak tudi za nas Slovence, ker tudi mi imamo v množili odnošajih iste težnje in potrebe, kakor Hrvatje.
Vojnovič je rekel mej družim tudi to-le: „Da se glas Hrvatske može uvažiti u unutr-njoj i vanskoj politici, treba da ona bude jaka, da zadobije cielokupnost, da se spoji Dalmacija i Krajina ..." Ali nij to mu t a tis mutan d is baš isto, česar mi želimo? Će nij glas sedanje kraljevine hrvatske, imajoče svojo narodno vlado, merodajen faktor v vnanjej in notranjej politiki, koliko manj odločilen je stoprav glas naše male in kolikor moč razkosane Slovenske? In vendar je želja vsa-cega pravega rodoljuba, da ne prezirajo drugi
je tudi solznih očij zahvalil knezoma ter ju lepo podvoril. Davno uže nij Moskva videla tacega slavja, davno v njej nij bilo tacega veselja. Pesem poje: „Na velikih tjeh radost-jah — Služili objedni (mašo)' s molebnami (molitvami(, — I krugom (okoli) goro da hodili v kamenoj Moskve, — OtsluŽili objedni s molebnami, — I vsju liturgiju velikuju;— Na velikih, na radostjah pir pošel, (začel se je) — A pir pošel velikij stol — Pro Skopina knjaza Mihajlu Vasiljeviču, — Pro ves pravo-slavnij mir; — I veliku slavu do vjeku pojut pojejo), — Skopinu knjazu Mihajlu Vasiljeviču." —
Knezu Skopinu je bila srečna osoda odmerjena. On je bil mlad, še le 23 let star, lep, spreten, imel je dobro srce pa tudi krotko, razum bister in zrel. V vojski je bil hraber in izkušen, a jako oprezen; z ljudmi, posebno b tujci je občil prav previdno. V tem času je bila ruska zemlja polna hudobnih ljudij in slabih del, samo Skopin se je svetil mej njimi kot zvezda, kot krasno solnce.  On jedini je
narodi njegovega naroda, temuč da ga vprašajo v vseh važnejih vnanjih zadevah za svet, po katerem se tudi po moči ravnajo. To je pa tudi čisto naravno. Vsftj imajo vsi narodi enako pravico odločevati v zadevah, katere se jih skupno tičejo.
Se je pa-li mar kedaj slovenski narod vprašal v tacih okliščinah za svet? Ne vem, morebiti. Dobro pa vem, da se je šlo vsa-krat na dnevni red preko odločnih zahtevanj slovenskih zastopnikov. No, pa vsaj smo Slovenci vsemu privajeni in ne zdi se nam čudno, če se prezira naš svet v vnanjih zadevah. Saj je še glas slovenskega naroda v domačih zadevah glas vpijočega v puščavi, saj še doma nijsmo gospodarji. Znano je, kdo gospodari v naših deželnih zborih, kdo v šolah in drugod.
Zakaj je pa vse to? Zato, ker smo tako razdeljeni po raznih deželah. Slovenci v po-sazmenih deželah se potegujejo, kadar se, bolj za Bvoje pokrajine, kakor pa za skupni blagor slovenskega naroda. Vprašanje naše z j e-dinjene Slovenske je skoro zginilo, stopilo je stoprv sedaj pri tridentinskem vprašanji zopet nekoliko na površje. V zjedinjenji je moč. Bili ne bilo sedaj — ko si Hrvatje toliko prizadevajo, da bi se spojila s trojedno kraljevino hrvatsko Bosna in Hercegovina — na času, da bi se začelo tudi pri nas nekoliko bolj — za zedinjeno Slovensko? Bi-li ne bilo sedaj shodno delati za našo celo-kupnost, ko nam Italijani groze 8 posilnim odcepljenjem naših primorskih pokrajin? Pri nas so sicer tabori zabranjeni, ali gotovo bi se pa lehko razmotavala ta ideja obširneje po časnikih, da bi postala bolj popularna, da bi prešla v meso prostega naroda. Glas zedi-njenega poldrugimilijonnega slovenskega naroda bi se vsaj v domačih zadevah ne mogel preslišati.
Druga znamenita točka v Vojnovičevem govoru se glasi: „Pamtimo dobro, da ni Rus, ni Srb, ni Bugarin, ni Grk neće spasiti Hrvatske , ako je mi sami ne spasimo." Po naše bi se dale te besede tako tolmačiti: Drugi slovanski narod nas pač lehko bude in navdušujejo, a slovenske razmere s tem ne bodo dosti zboljšale, če mi sami vstrajno ne delujemo in se le na druge zanašamo.
Koliko je pri nas ljudij, ki pričakujejo pomoči za Slovensko sedaj samo od srečnih vspehov na balkanskem polotoku? Koliko je
bil bogat na slavnih činih in na ljubezni do naroda, v njem edinem so videli rešitev domače zemlje, grozo in strah hudobnežem in izdajalcem. In vso to čast, slavo, ljubezen si je pridobil Skopin v nekoliko mesecih, kar si drugi pridobe komaj v celem svojem življenji. Ruska zemlja je oslabela od nezgod, neredov ; ona je hotela pokoja, ter bila pripravljena slaviti in vzveličevati naredbe onega, ko so bile najbolj odmerjene in pripravne, da se zacelijo rane nesrečnej zemlji. A Skopin je to razumel bolj nego drugi, pa tudi častneje in srečneje. Zatorej so njega ljubili in hvalili tako, kakor nobenega druzega; vzveličevali ga za dobro, ki je sam storil in tudi za ono, ki je imelo posle njega slediti.
Kjer koli se je v Moskvi knez Mihajlo Vasiljevič pokazal, povsodi so ga pozdravljali z veselimi glasovi, spremljevali ga z dobrimi vošitbami. Skopin pa je sprejemal to narodno ljubezen brez oholosti, s ponižnostjo; bil je uljuđen in carju kakor poprej pokoren in poslušen. Car ga je ljubil, kot prvega človeka
tacih, ki se radi kacega političnega udarca, ki zadene slovenski narod, bojazljivo stisnejo v svoj kot in se prikažo potem mej svet, k večemu s kako jeremijado. Ne rečem, da bi ne bila dobra marsikatera jeremijada, samo da jej nij predmet: conclamatum est? Koliko je pri nas malomarnežev, ki se zdrže" vsacega delovanja, izgovarjajo se, da je naš narod preveč razkosan in premajhen za vspešno napredovanje. Tu je sicer nekaj istine in baš zategadelj si moremo prizadevati, da se združimo prvič mi Slovenci sami, drugič pa da se združimo z ostalimi Jugoslovani, kateri nas pa morejo k sebi potegniti, če si sami pota ne ugladimo. Da pa naš narod nij premajhen, nam kažo Črnogorci, katerih je še veliko manj in se vendar samo s svojo močjo uže stoletja krepko ustavljajo turškemu jarmu.
Imenovani dr. Vojnovičev izrek je bil sprejet z velikanskim odobrovanjem. To je dokaz, da so Hrvatje pripravljeni, vse Bvoje sile žrtvovati v prospeh Hrvatske, naj jih uže podpirajo drugi Slovani ali ne, in ta eneržija je Hrvatom uže dosti pridobila. Oni imajo sedaj svojo narodno vlado, svoj jezik v šolah in uradih in svoje vseučilišče. Kaj imamo pa mi Slovenci, akopram nas je več, nego Hrvatov v Hrvatskej in Slavoniji?
Mi se tolažimo, da bo uže enkrat zmagala pravična reč in da bodo boljši dnevi zasvetili za Slovane. Dobro. Ali do tačas je še morda dolgo in naš slovenski narod se uže lehko utopi v germanskem in laškem morji. Komu nij znano, kako napreduje polagoma po-nemčenje na Koroškem ? Ponemčencev nam pa ne bo mogel rešiti niti Jugo- niti Severoslo-van. Torej moramo mi sami paziti, da se Slovenska kolikor moč nepokvarjena ohrani pred vsacim tujim navalom, mi sami moramo skrbeti, da napreduje Slovenska v vseh zadevah in da si pridobi veljavo, katera se jej spodobi kot narodu. Delajmo na prvo sami in potem stoprav se smemo zanašati na slovansko pomoč! S—n.
Štiristoletnica narodnega mesta Loža na Notranjskem.
[Izv. dopis.I
Gosp. Jak. Zabukovec je po zimi pisal v „Slovenskem Narodu" zgodovino mesta Loža in pri tej priliki opozoril Ložane, naj letos  obhajajo 400letnico slovesno,  ker je
v gosudarstvu, skazoval mu vedno milost in ljubezen. Ali takšen nij bil carjev brat, knez Dmitrij Šujskij. Car nij imel otrok in knezu Dmitriju je pripadal prestol po njegovej smrti; ali uvidevši, kako narod zares ljubi carjevega vnuka, začel se je Dmitrij bati, da bode bržkone Skopin postal car. On je mrzil Skopina ter začel z lažnjivimi obrekovanji motiti carja. On je govoril, da hoče Skopin odstraniti carja in sam sesti na prestol carski, ter posebno naglaševal, da on ne bi bil pomiloval brez carjeve dozvole Ljapunovih poslancev, ko ne bi imel te zlobne misli. Car nij poveroval tim zlim besedam, srdil se na svojega brata ter ga celo odgnal enkrat s palico od sebe. Ali narod nij ljubil niti carja niti njegovega brata, zatorej si je na tihoma tolmačil, da kujeta obadva nekaj hudega proti Skopinu; književni ljudje so imenovali Skopina Davidom, a Va-silja Savlom. Delagardi je zvedel nekaj o teh vestih in o strahu v narodu, opozoril Skopina, ter ga pozval v vojskini tabor. Ali Skopin je imel čisto vest, on nij poveroval zlim osno-
preteklo baš 8. marca 1. 1. štiri sto let, od kar je datirano ustanovno pismo Friderika IV., b katerim je bil trg Lož v mesto povzdignem •Od tačas se je govorilo pri nas vedno o tera in ustanovil se je bil odbor, ki je imel voditi priprave za to slavnost. Ker marec nij baš ugoden ljudskim veselicam pod milim nebom, Brno imeli 8. marca samo skupno večerjo, katere so se udeležili odlični meščani in druga gospoda. Pri tej večerji je napil g. dr. Dolence krepko zdravico na slavne Habsbur-žane in osobito na sedanjega presv. cesarja Franjo Josipa I., g. Žirovnik je v imenu čitalnice ložke napil Ložanom in g. Schweiger je napil g. J. Zabukovcu, ki je vse to prvi sprožil. Tisti večer se je tudi volil nov definitivni odbor, ki je imel pripravljati glavno slovesnost v poletnem času. Določil je 12. avgusta za to veselico. Sklenila se je 11. avgusta zvečer splošna osvitljava in sicer sploh, kar je uže program obznanil.
Ložani so marljivo pripravljali mlaje in olepšavah mesto, kar se je dalo. Veselo je bilo videti uže v soboto, kako so na vseh hišah po mestu vihrale narodne zastave; na sod nij i je bila velikanska cesarska zastava in na grajskih razvalinah 5 sežnjev dolga belo-rudeča, katero je velel razobesiti svitli knez Schbnburg-VValdenburg. Zvečer je prišlo mnogo ljudstva iz doline gledat razsvitljavo, katera je bila istinito slovesna. Ljubljanska mestna godba se je pripeljala ob 8/< na deset, igrala skozi mesto in po večerji igrala še po mestu. Občinstvo je sedelo v lopi pred županovo hišo in popevalo narodne pesni.
Drugo jutro nas je streljanje možnarjev izbudilo. Lož je bil ves slovesen in z veseljem amo čakali gostov iz slovenske in slavjan-ske domovine. Čitalnični odbor je prišel ob 3U na sedem v mesto z zabavo, kjer so ga Ložani čakali z godbo. Potem smo šli k Ma-verni dolini nad Lož čakat „Sokola" in drugih gostov. Ko so dospeli do slavoloka, so šli raz voz. Loške dekleta so prve podarile dva venca, enega pevski in enega Dizaviški zastavi. V njihovem imenu je pozdravila čestite goste Kovačeva Lojzika. Na to je pozdravila Zofika Schweigerjeva v imenu ložke čitalnice „Sokola" in mu privezala na zastavo krasen venec s trakovi. Na to se je zahvalil g. Drenik, starosta „Sokola", v imenu „So-kolcev" za srčen h prejem in potem smo šli v
vam ter naravno, čisto mirno o njih govoril pred samim carjem.
Med tem pa so se pripravljali v Moskvi za pohod na sovražnike čisto tiho, počasi in skoraj z nevoljo. Skopin se je dolgočasil v tem mirnem času. 23. aprila so bile pri knezu Borotinskemu krstitke, na piru je bil tudi Skopin. Žena Dmitrij a Šujskega, hči Maljute Skuratove, je podvorila Skopina z medico, — on je izpil ali precej še tukaj na piru težko obolel. Kri mu je tekla curkoma iz nosa; bolnega so odnesli na rokah domov, in za dva tedna kasneje je umrl. Mitro se je raznesel glas o otrovanji: govorilo se je, da je to čin Dmitrija Šujskega. Strah je popadel narod, a potem jeza: trume naroda so navalile proti hiši Šujskega radi sodbe, in le z velikim trudom jo je odpravila od tukaj carska družina.
V pesni se poje, da je bil Skopin na krstitkah pri knezu Borotinskem kumom, a kuma hči Maljute Skuratove, in da je ona otrovala Skopina. „Vtapori ona djelo sdjelala: — Nalivala čaru  (skledica) zelena vina, —
sprevodu v mesto. Pred mestom je pozdravil č. goste mestni zastop, na čelu mu g. župan Gr. Lah.
Sprevod je šel potem skozi mesto in se še le ustavil pred županovo hišo, kjer so čest. gosti zajuterkovali. Velika množica naroda se je zbrala v Ložu in radovedno gledala krasne zastave in vrle Sokole v rudečih srajcah. Pri maši, ki je bila ob 9. uri, so izvrstno Sokoli peli.
Po maši pa je bila zlata poroka dveh Ložanov. Potem Be je peljala večina gostov v Šneperk, kjer jih je lastnik, gostoljubni knez Schbnburg-Waldenburg srčno pozdravil in jim okrepčave pripravil. Sokoli so mu pred gradom zapeli in godba igrala. Občinstvo pa se je sprehajalo po krasnem parku. Ob polu ene po polu dne so se gosti jeli vračati iz Ane-perka in zbirati v Starem trgu pred čitalnico, kjer jih je čakalo sedmero zastav, in sicer: Sokolska, ljubljanske, bizaviške in ložke čitalnice, bloška, menišijska in ložka. Pred obče-Štovanim županom g. Schvveigerjem so zapeli Sokoli in potem smo šli v sprevodu mimo fa-rovža v Lož. Obedovali smo v lopi na glavnem trgu. G. Jakob Zabukovec je prvi napil Njeg. Vel. cesarju Franju Josipu I. G. dr. Zamik je rekel, da je Lož imel uže v starodavnih časih boriti Be z divjimi sovražniki. Posebno so ga pa nadlegovali Turki, katere nek slaven zgodovinar imenuje divjake. Ložani se nijso hoteli vrniti več v trg, ko ga jim je Turek vpepelil in razdejal, a Friderik IV. je obljubil, da sozida tvrdnjavo in tako je nastalo mesto Lož iz razvalin. Kakor v nekdanjih časih, tako se še denes bori Lož zoper naše sovražnike in kaže, da je v njem zdravo narodno jedro. Bog poživi torej staroslovensko mesto! Tej napitnici so sledili burni živio! G. D r e n i k se je zahvalil za srčen sprejem Sokola. G. Žirovnik je pozdravil brate Hrvate. G. dr. Vošnjak je pa komaj jel govoriti, da bi napil napitnico, in ko je izrekel besede: „naši slovanski bratje", je skočil g. c. kr. okr. glavar k njemu in mu rekel, da mu prepove na podlogi zborovaujske postave dalje govoriti. Na to je pa vse občinstvo klicalo Vošnjaku burni „živio", „živeli slovanski bratje", a okr. glavar je šel proč k županu in mu rekel, naj zbranim naznani, da ne trpi nobenih govorov več. . . .
(Konec prih.)
Podsipala v caru zelja ljutago (otrovno zelišče) , — Podnosila (ponudila) caru kumu krestovomu. — A knjaz ot vina otkazivalsja (branil se piti), — On sam ne pil, a kuma počtil (ponudil). — Dumal knjaz — ona vi-pila — A ona v rukav vilila, — Brala (vzela) že ona stakan (čašo) medu sladkago, — Podsipala v stakan zelja ljutago, — Podnosila kumu krestovomu. — Kak popil knjaz Mihajlo Skopin. — Ego rjezvi (brze) nogi podlomilsja. — Beli ručuški opustilsja, — K večem knjaz prestavilsja (umrl).
V govorici ljudskej o smrti Skopinovej nij prave istine, pa tudi ^ pesni ne: tako govori neki tujec, ki je bil takrat v Moskvi ter za ves ta čin na tanko vedel. Car je grenko jokal po svojem vnuku ter mu skazal nečuveno čast: dal ga je namreč pokopati v Arhangeljskem soboru, kjer so navadno poko-povali ruske carje. Nij zastonj žaloval in pla-kal car: pokopavši v zemljo telo Skopinovo, pokopal je on zajedno ž njim tudi svoj — prestol.
Politični razgled.
lotranje «Le£ele.
V Ljubljani 10 avgusta.
V »tti »i i.t trt-* t v ti dela se baje pridno proračun za prihodnje leto, in bode predložen državnemu zboru kmalu po njegovem zopet-nem snidenji, ki bode, kakor znano 4. septembra.
frliimt v Brnu je bil tabor, na katerem so hoteli svoje simpatije za Ruse izraziti, tudi prepovedan.
€mra»*ičnrji ali krajišnici so se te dni zbrali v Zagrebu, volili dr. Berliča za predsednika in naglašali, kako ogerska vlada hoče škodovati materijalnim koristim krajine, zlasti glede železnice. Baron Mollinarv in ban Mažuranič graničare podpirata Mollinarv je obljubil, da bode tudi cesar varoval pravice krajine. Magjari se pa ljuto jeze.
.ti.ti/puš-s^t „Egyertertes" poroča neumno basen, da bo v nečem ogerskem komita tu ruski agitatorji. Pravoslovni popje in učitelji da organizirajo zarote. — To je gola denuncijacija, da bi se na podlagi nje grdo po magjarsko, brezpravno in brezsodno oger-ske Srbe zapirati moglo, kakor so Miletiča.
v ■»*» roje*
Turčiji se je baje posrečilo, Če „Times" prav poročajo, v Londonu na posodbo dobiti še 25 milijonov goldinarjev.
An gF#•.»/.# parlament se je 14. t. m. razšel in bode praznoval do 20. oktobra. Dosti se je v tem zboru interpeliralo in vprašalo vlado o orijentalnoj stvari.
Dosti so kancelar Beaconsfield-Disraeli, Northcote, Derby in drugi angleški državniki odgovarjali, — ali nič povedali in ničesa razjasnili. — Kraljica v svojej poslanici na parlament pravi, da je z vsemi državami v prijateljskih razmerah, v vojski je Anglija neutralna in bode, dokler angleški interesi ne bodo škodovani.
Iz GeDe»*ne Atnvrike se poroča, da je imel 9. t. m. general Gibbon na čelu 182 vojakov in meščanov iz Zedinjenih držav ljut boj z Indijanci pri Heleni Montani. Dva častnika sta bila ubita, general Gibbon in štirje častniki ranjeni. Od vojakov 80 do 100 ali ubitih ali pa ranjenih. Indijci so se morali po-mekniti nazaj in so izgubili okolo 100 mož.
Dopisi.
Iz Vraii^lie^a 13. avg. [Izv. dop.] Naš trg je c. k. namestnik dne 10. t. m. „s svojo navzočnostjo počastil." Pripeljal se je 10. t. m. ob 7. uri zvečer in sprejel takoj deputacije Vranske občine, duhovenstva, sod-nije, učiteljstva in davkarije. Drugi dan je sprejemal od 8. do 10. ure dopoludne mnogo-
V nesrečnej ruskej zemlji so se zopet vzdignili prepiri in bune. Prvi se je vzdignil Prokop Ljapunov; obdolživši carja smrti Sko-pinove, pobunil je on mnogo mest ter se začel ugovarjati s kalužskim varunom. Tujci nijso poslušali Delagarda, nego so se izneverili: carska vojska je bila od Poljakov pobita ter sramotno pobegnila. Varun se je vzdignil iz Kaljuge ter šel proti Moskvi zavzemajo povsodi mesta in sela; šli so tudi Poljaci. — Nazadnje je zavrelo tudi v Moskvi; 17. jun. 1. IG 10 našuntal je narod Propija Lapunova brat Zahar in vrgel tako carja Vasilja s prestola. Čez dva dni so ga po sili postrigli v mniha in odpeljali v samostan; ravno tako so storili tudi z njegovo ženo, brate pa so postavili pod jako stražo. Po krivici je prišel Vasilij Šujskij na carski prestol, po krivici ga je tudi zgubil. K uska zemlja nij bila toliko srečna, da bi se bila rešila Poljakov in izdajalcev. — Zbiral se je za nje strah, ali je tudi minul: nij bilo več kneza Skopina — Šujskega.
vrstne pritožbe in prošnje prebivalstva vsega okraja. Potem je obiskoval tukajšnjo tri raz redno narodno šolo, katere vspeh je hvalevredno proti svojemu spremstvu omenil. Ob poluednajstih odpeljal se je skozi Braslovče in Mozirje (kjer je obedoval) v Gornji grad. Po tukajšnjih okrajih potuje prvikrat, zato ga je ljudstvo s slavoloki in zastavami (cesarskimi, slovenskimi in štajerskimi) počastilo. To mu je naredilo najboljši vtis. Sprem-ljaval ga je c. k. okrajni glavar.
Iz viptiTNklli lirilioT 11- avg. [Izvirni dopis.] Čitali smo v „Slov. Narodu", da se namerava iz Trsta čez vipavsko dolino do AjdovŠine železnica narediti. To je za nas, vipavske hribovce, posebno važna reč, le Bog daj, da se vresniči. Kajti mi imamo še veliko reči, ki bi se dale potem, ko bi imeli železnico dražje prodati n. pr. Les, voglje, drva za kurjavo i. t. d. Žalostno je, da so se drva letos v Ajdovščini po G gld. teško prodala in ako bi bila železnica, bi so gotovo lahko po 10 gld. prodajala. Tudi se od nas vsako leto več ali manj ledu, katerega v naših gojzdnili votlinah nikdar no zmanjka v Trst izvozi. Leta 18G3 se ga nij manj, kakor 18000 centov izvozilo, ako ravno se je moralo od enega centa vož-nine do Trsta GO kr. plačati. Gotovo bi so ga še veliko več izvozilo, ko bi bila železnica. Tudi apno bi so dalo od nas v Trst voziti, kajti leščevja, brinja i. t. d. pri nas ne manjka in to nij za drugo rabo, kakor za apno žgati in dobrega apnenika imamo tudi črez mero.
Domače stvari.
— (Požari.) Pretečeni teden pogorela so na Vlžmarjih tri poslopja do tal. Zažgali so baje otroci, igrajoči se z žveplenkami. Zavarovani so bili, kakor čujemo vsi trije posestniki in sicer eden pri banki „Slaviji", dva pa pii graškej vzaj. zavarovalnici. — Kakor se naiu iz Krškega poroča, pogorelo je v bližnjih Veniščah pretečeni teden gosp. poslopje J. Gro-zine. Vzrok požara nij znan, dasiravno si ljudje pripovedujejo, da je zavarovanec menda sam požgal. Zavarovano je poslopje bilo pri banki „Slaviji". Pretečeni ponedeljek popoldne pogorel je, kakor se nam iz Trsta piše, državnemu poslancu g. Ivanu Nabergoju na Prošeku skedenj in v njem shranjena klaja. Zavarovano je oboje bilo pri banki „Slaviji'4.
— (V Bled) je vozil posebni vlak Ku-dolfove železnice iz Ljubljane okolo 300 osob. Vreme je bilo ugodno, in jezero v svojem najlepšem krasu. Le škoda, da se gostje glede postrežbe in draginje morejo močno pritožiti.
JPOftlilllO.
Gospod dr. Bolim, ces. kr. okr. zdravnik v Novem mestu je v „Laib. Tagblattu" 7. t. m. št. 180 priobčil sledeči „Eingesendet" :
„Dass mir „Slov. Narod" keinen Weih-rauch streut, erfiillt nneh mit Stolz. Merk-uviirdig hiebei ist es, dass dtr Korrespoudent dieses saubern Blattes in Ermaiigeluug aude-rer Daten mein „curriculum vitae" in entstel-lender "VVeise skizzirt und nicht jenes der na-tionalen Ilauptngitatoren, des hoclnviirdigen Ilerrn J. Uabnik, Pfarrers in Aintfd und des hoclnviirdigen llerru J. Tomažič, Vikiirs und VizepriLsidenten der Čitalnica in Kudollsmrth. Solite der llerr Korrespoudent diessbeziiglich kejne Anhaltspunkte huben, so bin ich stets bereit, sehr verlassliche Daten zu liefern. Vielleicht biethet sich mir Gelegeuheit, diesen Tunkt ausfuhrlicher zu beleuchten; daun voljen wir Boben, wer bei Jioch oder nieder" den grbssern Vortheil zieht.
Rudolfswerth G. August 1877.
Dr. Ferd. 1 Solim."
Ker „Laib. Tagblatt" najnega odgovora, poslanega 8. t. m,, nij hotel ponatisniti, podava tu dr. Bohmov original slav. občinstvu na razsodbo, in akoravno se njegov „Eingesendet" sam po sebi dovolj obsodi, in ne bi bilo treba odgovora, vendar gosp. c. kr. okr. zdravniku to le v premišljevanje:
V pojasnilo čč. bralcem naj pred vsem omeniva, da gosp. c. kr. okr. zdravniku velja zgoraj navedeni „Eingesendet" za odgovor dopisniku njegovega „curriculum vitae" v „Slov. Narodu".
Vsak pameten človek je pričakoval, da bo g. c. kr. okr. zdravnik navedene date „Narodovega" dopisnika temeljito ovrgel, in po tem poštenem načinu napad na svojo Čast za vselej spodbil. A g. dr. Bohm je to reč pre-suknil. (Je se mi le posreči, koga drugega ali tretjega prav črno ogrditi, potem sem čist, svetil se bom, kakor solnce. Po tej zmedeni logiki je gosp. c. kr. okr. zdravnik naju privlekel v svojo neprijetno prasko.
Kaj je ces. kr. okr. zdravnika napotilo k temu — milostno rečeno — breztaktnemu postopanju, nama je težka vganjka. Je-li hotel s tem „primerženim černuhom — vtemeljite-Ijem svoje sedanje mogočnosti" — pritisniti zopet enkrat prav gorko zaušnico? Če bi vteg-nil natolcevati, da sva midva dotično korespondenco skovala, ali o nji kaj vedela, mu tu javno izrečeva, da se moti.
Podpisana ne bodeta pričenjala daljne polemike, le to v obrambo svoje časti sporočita gosp. c. kr. okr. zdravniku:
Če morebiti misli, ali si dokazati upa, da sta se zoper katero koli duhovsko ali deželno postavo zakrivila, naj gosp. doktor nemudoma pri dotičnih višjih oblastuijah zoper nju tožbo vloži; na odgovor mu bota pripravljena ob vsaki uri. Dokler c. kr. okr. zdravnik tega ne stori, se enaki napadi sodijo sami in dajo dober komentar k značajnosti g. doktorja vsem, kateri njega doslej še nijso poznali!
Da naju ces. kr. okr. zdravnik imenuje „glavna agitatorja" narodne stranke, — na o sva ponosna! Svesta sva si, da sva spolnila najsvetejšo dolžnost do slovenskega naroda, čegar verna in zvesta sinova biti in se očitno pokazati naju ne bo nikdar strah, ne sram! Zoper vsako hudovoljno sumuičenje v tej zadevi krepko protestirava, dokler se nama katera nepostavnost pri agitovanji dokazati ne more, kar se doslej še nij zgodilo. Pač pa je nama znano, da je zoper nekatere, in — če se morebiti slučajno ne motiva, — tudi zoper g. dr. Bbhma, zavoljo nepostavnega agitovanja pri c. kr. okr. sodniji v Rudolfovem uže tožba vložena. #
Naj tedaj ces. kr. okr. zdravnik nastopi pot, katero sva mu pokazala. Tje prideva za njim. Na blatnem potu hudovoljnega ovadanja in nezasluženega sumničenja naju g. doktor videl ne bo! Slobodno 1 Naj hodi on po njem, ako mu drago.
Res! Pač blagor vsem betežnikom in bolnikom, ako se c. kr. okr. zdravniku, gospodu doktorju Ferdinandu I ti i hm u v svojem stroku tako dobro sponaša, kakor se mu je navedena poslanica zares izvrstno obnesla.
Itudolfovo 14. avg. 1877. J. Babnik. J. Tomažič.
Dunajska borza 16, avgusta.
(Izvirao tolegrafično	poročilo.)			kr.
Enotni drž. dolg v bankovcih	. 63	gid.	10	
Enotni dri. dolg v srebru	. 66	n	70	n
Zlata renta......	. 74	»	yo	n
1360 dri. posojilo ....	. 110	n	75	n
Akcijo narodna banke	820	rt	—	B
Kredi; ne akcijo ....	180	n	75	»
London.....» ,	120	n	65	n
Napol. ......	8	n	67'	/a n
	5	n	73	n
	105	n	—	B
		n	25	t*
Javna zahvala.				
Podpisani so v svojem in svojo družino imenu srčno zahvaljuje gospodični Adalbertini Borno t-o vi davkarjevi iž Postojno, za obili trud, ki ga jo imela z ostarelim (42 letnim) iz z mnogimi drugimi skrbmi obloženim, podučovajo ga v vsoli poštnih Opravilih s toliko marljivostjo, da jo bit 6. tekočega meseca naredil predpisani izpit z jako
ugodnim vspehom. — Ker je vsled teg-a uie dobil dobro službo na poiti v Permanih, tako ne more si kaj, da tej svojej dobrotnici za njeno blago požrtvovalnost najsrečnejšo zahvalo izreka.
Mili Bože poplačaj blagej gospodični po zastu-ženji vse, kar jo dobrega podpisanemu in njegovi družini storila.
V Perinanih, dne 11, avgusta 1877.
Matiju JTrahar*
poštni ekspeditor na Perinanih (214—2) in posestnik v Jolšanab.
Prodaja posestva.
V živem, obljudenem trgu
okraj Kamnik na Kranjskem, so gospodarsko po-seBtvo s poslopji za stanovanje in gospodarstvo, 7 oralov njiv, o*ft orala travnikov in vrtov iz proste roke prodaja.
Natančneje poroča gospod .T. Dobrin. Ljubljana, gledališke ulice št. 45. (215—1)
bolnim moć in zdravje brez leka in brez stroskoT po izvrstni
Bevalesciere h Barrr
V 1/Oflf/OMM.
30 let ste je alj boloini, ki bi jo ■« bil« oidra-rila ti prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih f otrocih brez medicin in stroškov; ćoravi vse bolezni v iolodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-bavljenje, saprtje, preblajonj©, nespauje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otoinoat, diabot, trganje, shujšanje, bledičioo in pre* 'liajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz is mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wttrzerja, g. P. V. Beneka, pravega profesorja medicine na v so uči lisci v Maribora, suravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, btr. Canipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-•tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?. Spričevalo it 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ur zerj a,
Bonn, 10. juL 1852.
Revalesciere Du Barry v mnogih slučaiih na-grudi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draienji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih ia mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no aamo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu* (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Hevalesciere je ozdravila večletne i   nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, »6. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina,
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam gledč Kevalesoiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni sanit svetovalec. Spričevalo it 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetio jetor, ter ničesar pouiiti nij mogel je valed rabe Vase Kevalescičre du Barry po-polnama sdrav.
Viljem Burk ar t, ranooelnik. Spričevalo it 72.618. La Koche sur Yon, 30. julija 1868. Vata Htvalescičre ozdravila me je popolnem, strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let mučile.
(Gospa) A rman da PrevoBt, poseBtnioa. Kevalencičro je 4 krat teČnejŠa, nego meso, ter te pri odraačenth in otrocih prihrani 50 krat več na oom, ko pri zdravilih.
V plehastih pašieah po pol funta 1 gold, 50 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov i.0 old., 12 funtov 20 gold., 21 funtov 36 gold. — Hevaioseioro-Bifoaiten v pudioah in Kevalosciere-Chocolaiče v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gl. u*i> Ju., 46 tas 4 gl, bOkr., v prahu za 120 tas 10 gl. Prodaje: Da Barry & Corap. na Daeusja, WaU* U«esi|tt*ii»e št. b, kakor v vseu mestih pri dobrih
ur j .u m špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja da-aajtkz hiša na vse kraje po pootmb 'iakaznioah ali povzetjih. V kjabljtukl hd. tU v ur, J. Svoboda, lekar pri „zlatoin orm", v Kelti pri lekarju J. Pro-dame, v Celovcu pri lokarju Bi rn j aoh orj u, v Hjiljetu pri lekarju Alj i no viču, v Trstu pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. iioooa in J. IlirBchu, v Zadru pri Androviču. (122)
IzdateIj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskar ne.u