F
r
Največji slovenski dnevnik v Združenih držaVmh
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol lota.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n i
GLAS NARODA
EslislovfefisBhidelavcev'TAinerildL
- Tla« largest S3ov\auian Daib» m $ |	the United States
I Issued everyday except Sunday« i I	and legal Holidays.
I '———J
D^LEFON: CORTLANDT 2870.
Entered ss Second Class Matter, September 81, 1908, at the Post Office at New York N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 259. _ štev. 259.
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 3, 1924. — PONDELJEK, .3. NOVF.MBRA 19^4
LA FOLLETTE ZAKLJUČIL KAMPANJO
!-
Senator La Follette je zaključil svojo kampanjo na mestu, kjer ga je porazila republikanska stranka. — V clevelandskem avditorju, v katerem je bil nominiran Coolidge, je bil deležen velike ovacije. — Splošno-se domneva, da bo La Follette zmagal v Clevelandu. — Prazna upanja republikancev.	...
Poroča George Authier.
Cleveland, O.. 2. novembra. — V avditoriju, v katerem .io bilo <lno 4. julija rojeno gibanje za neodvisno predsedniško kandidaturo, je zaključil senator La Follette svojo kampanjo ter pri tem jasno namignil, da bo nadaljeval z bojem, katerega je započeli na ta način.
Razpoloženje in praktična politika stia diktirala, da zaključi senator svojo kampanjo tukaj. V istem avditoriju je zavrnila republikanska konvencija program La }<V>)letta, katereira je predložil Henry Allen Cooper iz Wisconsin^.
Malo pozneje so se sestali različni delegati v isti dvorani, posebno delegatje železničarjev, ter sprejeli kandidaturo La Folietta.
Cleveland je mogoče najtrdnejša opora kandidature senatorja iz AViseonsma. Splošno se pričakuje, da bu omagal v mestu ter mogoče tudi v celem ofcraju.
Senator jo bil tukaj deležen naj burne j še ovacije. kar se jih jo kedaj priredilo kakemu političnemu kandidatu. Avditorij sprejme lahko 12,000 oseb. Pet tisoč sedežev je bilo prodanih, drugi pa so bili prosti.
Avditorij je bil popolnoma zaseden. SenJator se je smehlja), a izgledal je utrujen vsled naporov zadnjih tridesetih dni, ttCkom katerih je prepotoval več kot sedem tisoč milj ter govoril v enajs+ih državah.
Opoldne, takoj po svojem prihodu, je položil senator venec ob kip Tom Jolinsona, cleyelandskega župana, ki se je zavzemhl za javno lastninstvo javnih utilitet. Več kot pet tisoč oseb se je zbralo na licu mesta, in policija na konjih je morala priboriti pot za senatorja. To je bil značilen uvod k večernemu sprejemu, ko so mu njegovi pristaši ploskali ter ga bučno nazdravljali.
Občinstvu ga jc predstavil Peter Witt, radikalni član občinskega sveta, 4'eden fantov Tom Johnsona", ki jc imel najbolj prepričevalni govor. La Follette sam je dal izraza upanju, da bo izvoljen, a ob istem času je tudi izjavil, da bo vesel radi svojih splošnih u«peliov tudi v slučaju, da bi bil poražen.
44Hvalim Boca,'' je rekel, "da sem sprejel nominacijo, kajti neirlede na izid teh volitev, neglede na mojo usodo a- bodočih letih me bo vedno veselilo, da sem se udeležil velike kampanje, k oje namen je vrniti vlado narodu." Pozneje je rekel:
To pa je le prrčetek boja. V enem samem spopadu ni mogoče zavzeti vseh postojank, v katerih, se je utrdil nasprotnik. Zavezniki privilegijev so se zakopali v sodišča in ni jih mogoče izbacniti v enem samem dnevu."
V splošnem pa je nanovo resumiral svoj program, katerega je že več kot enkrat obrazložil tekom svojo kampanje. Rekel je, da obstaja ameriška družba iz "sistema", ki ima svoj glavni stan na Wall Streetu, dokoder se izvaja povsem neprimerno silo. Ponovno se je izrekel i udi proti vrhovni poln omoči sodišč, v glavnem raditega. ker ga je vrhovno sodišče v Oalifomiji prisililo, da nasto-po v dotični državi kot kandidat na socialističnem tiketu.
Medtem, ko se je mudil senator v Clevelandu, so bili sosedni kraji v pešteli protikianskih izgredov, ki pomenja-jo važen faktor v politični kampanji države Ohio.
Tukajšni demokrati in republikanci so prepričani, da bo zmagala njih stranka in republikanci trdijo, da bo dobil Cool i d ^e najbrž majoriteto 200,000 glasov.
Senator La Follette je krog polnoči odpotoval v svoj lomači kra j, Madison, Wis,, kjer bo počakal izida volitev!
DVA PERZIJCA USMRČENA.
London, A iifrlija. 2. novomTira. I>anes sta bila us-mreena dva Per-zijea. ker sta bila obtožena. <la sta udeležila umora ameriškega konzula Imbrie.
za petdnevni delavski teden.
Washington, -D. O.. 31. oktobra. Eksokutivua oblast centralne kon-ft-rence ameriških rabijev je vče-raje zvečer, po zakljueenju dva H ni trajajoče konference objavila, da je odobrila priporočitev pet dni trajajočega delavnega tedna, ker smtrala to za odgovarjajoče vpričo prevlada jot* ih ."modernih, družabnih in gospodarskih okoliščin. Obenem pa se to priporočilo tudi sklada z duhom Judaizma.
Sklenjeni je bilo nadalje, da se proglasi nedeljo po dnevu premirja, dne 11. novembra kot mo-
bilizacijski dan za svetovni mir in svetovno pravico.
Koraitej dobre volje med Židi in kristijani je bil istotako imenovan ter bo sodeloval s sličnimi krščanskimi organizacijami.
bivša cesarica toži.
Madrid, Španija, 31. oktobra. —. Bivša avstrijska cesarica Cita je vložila tožbo proti nemškemu zlatarju Menevelfu, ker jo je baje osleparil za .draprulje. ki so bili vredni dvajset milijonov peset.
ENA LOČITEV ZAKONA NA SE DEM POROK.
V Tllinoisu je bilo sklenjenih lan
sko leto 84.068 zakonov, postavno la. da je njen namen umreti.
se je pa ločilo 12,306 zakonskih
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII
KRVAVI IZGREDI
V DRŽAVI OHIO
Dvanajst oseb je bilo poškodovanih v pouličnih izgredih v Niles, O., ki so fcli posledica klanske parade. — Prihod državnih čet je preprečil nadaljne spopade med Klanci in njih nasprotniki.
* t) shenandoah ob pacifični obali.
.Niles, O.. 2. ovembra. — Najmanj dvanajst oseb je bilo poškodovanih tekom pouličnih izjrredov med pristaši Klana ter njih nasprotniki v sporu, ki se je vnpl radi klanske parade.
Parada Klancev je bila preprečena vsled prihoda čet, katere je poslal semkaj proverner Donahey. Poročila, da je bilo več ljudi ubitih. niso bila potrjena po natančnem vojaškem pregledu položaja.
Devet žrtev je bilo obstreljenih ter se poroča, da se nahajate dvt* v kritičnem položaju. Vse ostale je pretepla ljudska množica.
Zdravniki v bolnici so izjavili, da bosta najbrž umrla G. Victor iz Farell. Pa., ki je do»bil strel v pljuča ter Joseph Murphv iz Niles, ki je bil ustreljen v glavo.
Mir je bil zopet uveljavljen še pred tretjo uro, vsled prihoda dveh kompanij narodne milice iz Warren in Youngstowna. v bližini tukajšnjega kraja. Več nadalj-nih oddelkov je dospelo pozneje.
Polkovnik Connelly, poveljnik 145. polka, je takoj prevzel policijsko oblast ter izdal proklama^ cijo, s katero se je stavilo eelo občino pod strogo vojaško kontrolo.
Kanalu po ob javi jen ju te pro-klamaeije je imel kapitan Cullen več improviziranih govorov ob nameravani črti parade Klancev ter objavil, da je bila parada preklicana, nakar je pozval ljudi naj frredo domov ter vzdrže red.
Polkovnik Connelly je poročil generalnemu pribočniku Hender-sonu, da bi brez dvoma prišlo do krvave bitke, če bi dospelo čete le eno uro prepozno. Glasi se. da sta bili obe stranki težko oboroženi. Včeraj zvečer je prišlo iz dotične-sra kraja le malo sporočil o spopadih.
Ljudje so z velikim veseljem pozdravili prihod čet.
Povelje governerja za mobiliza-cijo čet je prišlo po več ur trajajočem posvetovanju, tekom kate rih so se završihi manjši, uvodni izgredi. Medtem pa so neprestano prihajale prošnje za vojaško pomoč od občinskih uradnikov ter šerifa, ki je sporočil, da mu je popolnoma nemogoče vzdržati red.
Prva žrtev nasilja, devetnajst let stari Frank McDermont. je bil obstre.ljen iz nekega mdmovozoče-jra avtomobila, ko je stal v skupini mož na nekem cestnem vogalu.
SAMOMORILNI POSKUS ANAR HTSTKE.
Pariz, Francija. 2. novembra. — Germaine Berthou, anarhist in ja. ki je umorila rojalističnjra uredni
i« '.":". .
COPYRIGHT. UNOtRWOOO ft UNDCRWOOO. JTJ
Ameriški vodilni balon "Shenan doah". ki je pred kratkim premeril pot od Atlantiške do Pacifične obali-
NEMŠKA JADRNICA ŽALOSTEN POVRATEK BREZ KRMARJA NAZAJ V JETNIŠNIGO
POSLEDICE VOLITEV NA ANGLEŠKEM
Naprednjaki v Angliji so vznemirjeni vspričo izida splo-nih volitev, ki so uveljavile presenetljivo zmago konservativne stranke. — Delavske in liberalne kandida-tinje poražene. — Presenetljivo je, da je prišlo v parlament toliko reakcij onarnih konservativcev,
London, Anglija, 2. novembra. — "Angleške ženske so za napredek, a hočejo ob istem času, da se vrši ta n!a-predek v ustavnih smereh." To je izjavila danes Ladv Astor, ki je bila v sredo zopet izvoljena v angleški parlament.
4'Po mojem mnenju,"" je rekla,44je to vzrok, zakaj so volilei glasovali v tako pretežni večini za konservativno stranko. Vsi prebivalci Anglije so po svojem instinktu proti-soci jalistični.''
Ladv Astor je izjavila tekom svojih nadaljnili izvajanj, da je značilno, da so bile vse ženske kandidatinje zopet izvoljene v parlament, dočim se je izjalovila kandidatura ostalih konservativnih kandidatinj.
"Delavske in liberalne kandidatinje so biJe poražene v vseli volilnih okrajih, v katerih so nastopile," je izjavila. Trdila je nadalje, da niso dotični volilei glasovali za t ženske kot take, temveč za stranko, brez ozira na to, če ? je bil kaudidat možkega ali ženskega spola. Ladv Astor
Novo nemško ladjo, W ne potre- Paroliran kaznjenec, obsojen na je prav posebno obžalovala poraz Mrs Margarete Wint-buje nobenega, krmarja, po- dosmrtno iečo. ie moral romati L: „T„i...... n.i______, , • ,	-	p	ni
buje nobenega, krmarja, pozdravljajo kot bodočo vladarioo svetovnih morja.
Poroča Sam Spewack.
Berlin, Nemčija, 2. novembra. Starodavna jadernica, ki je skoro izginila vspričo konkurence par-nikov, je dobila novega tekmeca, o katerem se glasi, da bo izpodrinil vse dosedanje tipe merskega prevažanja.
Nova jadernica nima nikakih vesel, soglasno v. iznajditeljem. Antonom Flettnerjem. ki je izpo-
njegove matere.
polnil avtomatično krmilo. Neko tiran je bli na prizadevanje njc-staro ladjo je izpremenil v ladjo i gove maitere in privedli so ga pred
dosmrtno ječo je moral romati rill„h:nil, liberalke, ki je bila poražena po njenem mne-v kazntoco, na zahtev, nja y glnTnem raditeca; ker sr;jo smatra'U J„ci za soti.
jalistko.
Lawrence, Mass-, 30. oktobra.- v "^T55" Wmtrin<jhain in	^ nadaljevala, "sva bi-
Sest in trideset let .stari Aleksan- !l c . J	v zadnjem parlamentu, ki sva zrli na stvari
der McEvan, je sedaj zopet gost ^ključno le z ženskega vidika, brez ozira na stranke, državne kaznilnice v Charleston1	odsotnost iz parlamenta bo zelo otežkočila moje
ter bo najbrž moral preostali del delo. svojega življenja preživeti za jet-niškim obzidjem, razven če bi se zavzel zanj governor ter mu zopet pridobil prostost potom milostnega dejanja.
V kaznilnico nazaj so ga podali, ker je kršil svojo parolo. Aro-
kot si jo je zamislil sam, ter se vrnil z daljšega poskusnega potovanja.
Flettner, ki je ravnatelj zavoda za hidrodinamiko v Amsterdamu
okrajnega sodnika Chandlerja pod obtožbo, da ni hotel prispevati k vzdržavanju svoje matere.
Njegova mati, ki je bila leta 1917 neumorno delavna za njego-
ter načelnik Flettner naprav vjvo oproščenje, je sedaj nastopila Berlinu, se je že dalj Časa pečal s proti njemu kort glavna priča, proučevanjem zračnih tokov gle-j Dne 18. feibruarja 1917 je bil de teles, ki se pregiba jo ali stoje r Me Evaai radi umora svoje žene ob-nepremično. Izjavil je. da je mo- j sojen na dosmrtno ječo. McEwan goČe s pomočjo električnih naprav; je presedel par let kasni ter bil
"Vznemirljivo je, — z izključno ženskega stališča, da je bilo izvoljenih v parlament toliko reakeijonarnih konservativcev. Reakcijonarni konservativci so bili vedno proti ženskam. Vrnilo pa se je v parlament tudi dosti mlajših konservativcev ter upam, da nam bodo pomagali v boju proti skrajnim konservativcem."
Glede svoje lastne izvolitve jc rekla, da jo je presenetila vernost volilcev, kljub socijaistični agitaciji in na-inig!avanjem, da je miijonarka in da se zavzema za interese velekapitala.
Prejšna ministrska predsednika Asquitha in David Lloyd George sta se včeraj posvetovala glede korakov, katere je treba storiti, da se reši takozvano liberalno stranko, ki je bila tekom zadnjih volitev tako grdo poražena Člani delavske vlade pa so istotako zaposleni z žalostnim delom, da zapuste svoja uradna stanovanja.
Na temelju angleške postave so ministri usposobljeni za penzijo Je v slučaju, da služijo štiri leta in celo v takem
kontrolirati učinkovanje vetrov, j nate oproščen proti paroli, pred-	■ m<>rajo »javiti, da so njih dohodki premajhni, da
Nemci so prepričani, da bo svet | vsoti vsled prizadevanj njegove l 01	na£tOpatl kot nekdanji člani (kabineta,
splošno sprejel novo iznajdbo in '.matere ter številnih prijateljev. , -Delavski ministri bodo vsled tega trpeli veliko izgu-
la bo treba le enie i>etine dosedanjih posadk ladij istega obsoga.
Po oprošč E\van za el<vkt
Ker je operacija cenena, se bodo : nil 1er dobro izliajal. dokler ni f^udi znižale prevozne pristojbine, stopila mati vmes s svojo tožbo, Glasi se. da bodo te ladje lahko v ki pa je bila odklonjnea. ko je večji meri izratole veter kot na- prišel parolni uradnik ter aretiral vadne jademice.	! McEwana.
siovmuiu prijateljev. . ,	..................'•^f1'"
šč en ju se jc izučil Mc- razven v slučajih, ko bodo zopet prevzeli mesta načel-ektričarja. se zopet ože-' riI^ov predsednikov delavskih unij.
reparacijski agent v berluHt.
Berlin, Nemčija. 31. oktobra. — Sevmbur Parker Gilbert ml., novi generalni agent, za reparacijska plačila na temelju Dawesovega načrta, je dospel včeraj zvečer semkaj v sprem s vu članov prenosne komisije ter inozemskih ravnatelj ev korporacije za upravo nemških industrij, bank in železnic.
Gilberta «o na kolodvoru sprejeli Rnfus Dawesit in drugi iUani njegovega uradniškega štaba. Takoj po prihodu se je posvetoval novi agent s prejšnim agentom
ka Plateau-a ter bila oproščena od porote, se je skušala danes zastrti^1 Youn«om' ki «ie obvesti1' da bo
piti na pokopališču Pere Baschai-se, kjer se je hotela sestati z nekim mladim prijateljem. Neza-■v^stno so prevedli v bolnico, in zdravniki so izjavili, da bo najbrž okrevala.
Ko je prišla k zavesti, ni hote-dati nikakih pojasnil glede svojega dejanja ter le izjavila, da je zapustila dve pismi.
Eno teh pisem je bilo naslovljeno na madamo Alfonse Daudet, vdovo slavnega pisatelja ter ma* Washington, D. C.. 2. nov. — ter Leona Daiuleta. rojaLističnega
voditelja. V tesm pismu je izjavi-
Drngo pismo je bilo naslovljeno
parov. Potemtakem je prišla na j na M. Calomerja, urednika anarhi-vsakih sedem zakonov ena ločitev, 'stičnega lista Le Liberaire.
danes njegova naloga izvesti veli ko število uradnih imenovanj.
Vršila se bodo tudi posvetovanja z državnim bančnim predsednikom dr. Schaehtom in nemškim finančnim ministrom dr. Luther-jem. Tekom dne bo obiskal tudi voditelje zvezne nemške vlade.
prohibicusko gibanje na preuje na bolgarskem.
več kot stoletna starka za davisa.
demokratski podpredsed niški kandidat bi se KMAlu ponesrečil.
Washington, D. O.. 30. oktobra. Mrs. Mary Keat;ng iz Martins-burg, AV. Va.. ki biva začasno tukaj, se je oglasila včeraj tukaj pri ■ volilnem komisarju, da izpolni • svoj volilni listek ter ga pošlje v MaT-tinsbirrg. Nahajala se je v spremstvu hčere in štiri unukov. ki so .iistotako hoteli izpolniti vo-je volilne listke. Ženska je stars 105 left ter je prvikrat glasovala, seveda za John Bavisa kateremu je ob isti priliki pisala pismo-
Iz pisma je ra«vidino. da živi Ženica v srečni domišljiji, da bo Davis izvoljen. Rekla je nadalje, da ne glasuje zanj radtega, ker prihaja iz West Virginije, to je iz države, v kateri je stanovala celih 80 let. odkar je prišla iz Irske, temveč ker ga smatra sposobnim za to mesto ter upa. da bo navzoča pri njegovi inavguraciji.
Fairmont, Neb., 2. novembra.—-Malo je manjkalo, da ni postal governor Bryan, demokratski podpredsednik kandidat žrtev avto-mobilne nesrečne. V tukajšni bližini se je zaletel v njegov avtomobil velik truk in ga prevrnil.
Po čudežnem naključju je ostal Bryan nepoškodovan.
velikansko kopališče.
Nottingham, Anglija, 2. nov. V bližini tukajšnjega mesta so zgraditi velikansko kopališče. Bazen bo vseboval nad štiri milijone ga Ion vode.
Plovdiv, Bolgarija. 2. novembra. Kljub temu. da je Bolgarska vinorodna dežela, v nji prohibicijtfko gibanje jako napreduje. Družba suhačev je naprosila vlado, naj prepove izdelovanje vina in naj se grozdje prideluje samo v eksport-ne svrhe.	_	^
za boljšo grško rico.
MORNA
Atene, Grško. 2. novembra. — Grška vlada namerava temeljito reorganizirati svojo mornarico. Anglija bo prodala Grkom par svojih ladij ter jim poslala nekaj mornariških inštruktorjev.
DENARNA IZPLAČILA!
Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $15.40 2000 Din. — $30.60 5000 Did. — $76.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje poste in izplačnje "Poštni žekovnl nrad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
„200 lir.......... $ 9.00 600lir.......... $23.75
300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov ca poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
IMUjatr«, Id presegajo PETTISOČ DINABJWV ali pa DTATIBOC UR dovoljujemo po mogočnosti le poseben dopust. Vrednost Dtanrjem In Liram sedaj ni stalna, menja m večkraft ta aspet iakorano; ls tega razloga nam nI mogsče podati natančne ene iipij računamo po eenl tistega dne, ko nam pride poslani denar v reka. PO§HJJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO 1 NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI
•lede izplačil t amer. dolarjih glejf po—ban oglas t tam Miti!
Denar nun Je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order all do New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Corttandt Street,	New York, N. T.
Telephone: Oortlandt 4687.
Jl
(

GLAS NARODA, 3. NOV. 1924.

GLAS NARODA"
PL9VKNI MILVI
Novice iz Slovenije.
* KAM ft lARian,
Ml Publish*« fey
Publishing
|A Corporation)
LODI« IINIBIK
Plae* o« Bual m Cortland
•I W»a Corporation antf Ad ■orouflh of Manhattan,
®f Y<
Abovt OfflMTtl irk City. N. V.
• LAS NARODA" (Voloo of th« Paopto)
■vary Day Excapt Sunday* in< HolKay.
M Ameriko .Za Now York u mtf
.........J... 9»M Za pol liu —.......
____.13.10 Zi Inozemstva za p*l*
1149'Za pol lata
.. fruit IT,
Subscription Yearly >e.W
Advertisement on Agreomont
_"Slaa NarWa" Izhaja vaakl dan htvxemll nedelj In praanlkw.
Ooplal. kras podpisa I* osebnosti s« ne priobčujejo. Denar naj so klacoroU ClDatt pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M l tudi prajlnjl klTallsee nasna ni. da hitreje najdemo naalornlka.
OLAS NARODA
it, Sorcufh of Manhattan, Telephone: Cortlandt tBTt
YWb IL V,
PRAZNE OBLJUBE
Davi sove
Kot je že navada na predvečer narodnih volitev, napovedujejo zastopniki vseli treh glavnih kandidatov odločilno zmago za tega ali onega kandidata.
V Cliieagu je izjavil William Butler, manager Coo-
lidgove kampanje:
"Moje trdno prepričanje je, da bosta v torek izvoljena Cool i lige in- Dawes in da bosta dob% 350 elektoralnih glasov izmed 531."
Clam Shaver, manager Davisove kampanje, ie reser-viral za današnji dan svojo oficijelno napoved.
Dal pa je vendar izraza svojemu prepričanju, da bo njegov kandidat zmagal, a zapadni manager Dav kampanje, Lincoln Dixon v Ohieagu, je izjavil:
"Naša najnovejša poročila kažejo., da se je republikanska strategija v volilni kampanji |>opolnoma izjalovila. Pravorek naroda dne 4. novembra pričakujemo povsem mirno in prepričani smo, da bomo izvojevali odločilno zmago. 8kupni elekt ovalni glasovi bodo presegali 350 in imeli bomo tuidi večino v obeli zbornicah kongresa. Poročila iz vseli delov dežele kažejo, da je večina prebivalstva proti Coolidgeu in sedanji administraciji.
John Kelson, manager La Folletta, je izjavil:
"Naša progresivna stranka je prepričana, da bo izvedla svojo prvo zrnato tekom volitev, ki se bodo vrnile v torek. Noben politični glavni stan nima bolj zanesljivih informacij glede javnega razpoloženja kot jili ima progresivni glavni stan."
Will Wood, načelnik republikanskega kongresnega komiteja, je rekel, da bo v prihodnjem kongresu najmanj 248 republikancev in v najboljšem slučaju celo 2G7.
"To nam bo dalo." je izjavil, "30 do 46 glasov nad sj lošno večino, če odštejemo one. ki niso kljub temu, da so bili izvoljeni na republikanskem tiketu. verni stranki in njeni politiki, bomo imeli še najmanj 31 glasov več kot
celokupna opozicija."	________________________________
Wood jo dostavil, da kažejo poročila od vsepovsod.'k!iea je dobila težke poSkodbc da bo sedanja nremoč republikancev vzdržana vsepovsod Bila je prepeljana v bolnico z re in da bodo zmagali republikanci v najmanj štiridesetih državah.
Ravnotako prepričevalna poročila so dospela glede kandidature Tlieodoria Roosevelta za mesto governerja države New York.
Isto velja glede predstaviteljev kandidature sedanjega governerja Smitha.
Raymond Ingersoll, manager Smithove kampanje, ki sicer ni hotel objaviti nikakili številk, je izjavil, da kažejo vsa znamenja presenetljivo zmago dosedanjega governerja in da je Smith v nekaterih volilnih okrajih celo močnejši kot pa je bil pred dvemi leti.
"Oči vid no je," jc rekel, "da bo clobil Smith več glasov kot pa jih je dobil pred dvemi leri. V večjih mestih bo dobil Smith tri glasove proti enemu nasprotnika. Poskusna glasovanja kažejo, da se bo skupno število glasov pomnožilo v primeri z glasovi, ki so bili oddani zanj pred dvemi leti.
George Morris, manager Rooseveltove kampanje, pa je izjavil, da bo izvoljen njegov kandidat najmanj z večino 250,000 glasov.
Vse te napovedi so seveda le ugibanja, ker ne more ni kdo vedeti, kako se bodo odločili volilci v zadnjem trenutku.
[običajno pri naših fantih. Toda on poročajo: Dne 14. 'je zagrešil. Po prestani kazni, ko [ so se fantje zopet sreeavali, se ji-ma je posmehoval mi se iz njih norčeval, čaš tla je slab fant, ki še ni bil zaprt. Tako se je pripetilo, tla se jie sešla ta trojica v Femče-vi gostilni, kjer je Gričar zopet zabavljal. Fanta je Gričerjevo iz-
Smrtna nesreča
Iz Sevnice oktobra je lieiki avtomobil iz Hrvatske vozil z veliko brzino skozi vas Radno in povozil 15-let nega dečka Kozinca. Nesrečnež je nesel kostanje v Sevnico in se ni mogel več pravočasno izogniti. Bil je takoj mrtev. Kozinc je edini sin vdove v vojni padlega posestnika Kozinca iz Orl.
Povsod imajo rojaki svoje križe in težave, in tudi v Conemaughu. jih imajo.
Kot mi poročajo, je bilo zadnjič veliko razburjenje zaradi že-gnane vode. ki jo je neisel neki rojak spravit k Sv. Frančišku.
Več galon jo je dal spravit, ko
zivalno postopanje tako rar.kačilo je pa ponjo prišel, se je bila že
Prijeta lopova.
Žandarmerija v Trebnjean je prijela zloglasna tatova, brata Franca in Rudolfa Kržoilj, doma od nekod z Dolenjkega. Ukradla ta namrče v Litiji dve kolesi in odpeljala brejo kravo. Ker pa je postala krava medpotoma preveC utrujena, sta jo privezala blizu Sv. Križa za obcestno drevo in odhitela s kolesi naprej. Eno izmed ko. ies je dobil oškodovanec naizaj, drugo pa je Rudolf pred aretacijo iprodal. Ker so se zadnje čase v okolici Litije vlomi stalno ponavljali, upa oblast, da je dobila v roke neVarna ptička, ki sta soudeležena tudi na vlomu pri trgovcu Lajovicu v L/iitiji, koder je bilo ukradenega za okrog 50 tisoč Din. manufaturnega blaga. Oba nevarna ptička sta bila predana okrožnemu sodišču v Novem mestu.
Smrtna kosa.
Te dni je umrl v Ljubljani po dolgi bolezni Anton Šeone, poštni poduradnik v pok. in hišni posestnik. Pokojnik je bil splošno priljubljen in zelo ljubezniv človek.
— Te dni je preminula v Ljubljani Marija Majdič, rojena Ertl, dobra in skrbna gospodinja.
Nesreče.
Te dni je pripeljal po Dolenjski cesti z dvovprežnim vozom 39-let-ni hlapec Ivan Sribar iz Laverce. sod vina- Nasproti mu je prišel na kolesu n at akar.sk i vajenec Ernest Kobal, ki je peljal poleg sebe na kolesu tudi 12-letno sestro Ilildo. Nasproti vojaškega strelišča pa je kolesarju nenadno kolo izpodrsni-lo in brat ter sestra sta padla ravno pod konja Hribarja. Konji so se pri .tem splašili ter zdrveli tako nesrečno, da sta šli dve kolesi mali Hildi čez prtsi in levo ramo. De-
Jugoslavia irredenta.
Nenavaden konec hišne preiskave v Marezigah.
V četrtek, 9. okt. so prišli v M are žige na Kuprščini orožniki na dotm poseNfcnaka Frana Babica v Babičih ter vprašali po gospodarju. Z orožniki je bil tudli vaški fašist Bržan. Ko so orožnikom povedali. tla gospoda'rja ni doma, so začeli možje postave brskati po celi hiši. Zaplenili ko nekaj številk Edinosti" in drugih slovenskih in hrvatskih listov ter hoteli tudi zmetati s senika seno, katerega pa je bilo precej tako da se niso upali spraviti nadenj. Pri svojem delu so seveda godrajaii ter ves ea.s grosali, da bodo že pokazali Jiabiču. Nato so orožniki s |a-
šistoan-ovaduhom odšla na orožni-ško postajo, odkoder so telefonirali v Kopor. ka'j maj store žnjim. Dobili pa so (nepričakovan odgovor. da je bilo njihovo počjetje protizakonito in da moraijo tako.i vrniti, ka.r so Babiču odnesli. Blamaža je kneaia z opravičilom brigadirja pred Babicem, češ, da je bilo vseskup pomota. In zaradi talcih "pomot" morajo SI oven-ai in Hrvati pod Italijo trpeti dnevne štkasne! .
V Brazilijo
se je odpe4jalo te dni nekaj domačinov iz Prvaenice. Na poti od doma so jih spremljali nekaj časa starši, bratje, sestre, sorodniki, vsi z globoko žalostjo v srcu.
da sta pograbila eden atol drugi pa bičevnnk in sta ga zopet pošteno naklestila. Griča/r pa jih je zopet tožit in je zahteval kazen in pa naravnost ogro-mno odškodnino za svojih 5 malih poškodbic. Na predlog zagovornika pa, ki je u-vodoma poudarjal, da jt, to vsak-damji dogodljaj in enostaven, vendar pa ni enostaven z ozirom na vzrok pretepa, katerega j.: povzročil t oži tel j sais. je sodišče to dejstvo vpoštevnlo in je obhodilo oba ianla samo v-akega na 3 tedne ječe in v primeri z zahtevkih na malei krstno j'VKodirino.
Hišna štev. 28.
Kazenski list. 28 pk. Ječar predstavi senatu 48 letnega ožetajenegu delavca Fratnceta Zajbreta doma iz Rodič št. 28. — Mož je od 11. sept- v zaiporu, ker je pretepel svojo mater in njeno gositašo Uršo Skrabarjevo. Predsed.: Vi se pa vedno pretepate. Zakaj sedite zdaj ? Obt.: Radii matere, 4 mesece. Predsed.: No, poglejmo malo vaše kazni. — Skoro sam pretep. Tu imate kar zapored 4, S in 10 mesecev, tu beremo eno leto in tu celo 5 let raid i uboja ! Obt.: Oh !! Gosp. to pa ne bo prav! Za 5 let pa vem, da jih nisem dobav! Tu se ogla'si brat. ki je sedel na klopi za priče v dvoraini in pravi: "Gospod sodndk. 5 let sem biv pa jest, pa. 1 leto tudi, pa ne on, ta jc i mu največ 8 mesecev". Predsed.: No, dobro, vendar «*e mi zdi čudna kako je to mogoče." Brat: Lahko gospod, Zabrete mešajo, -ker nas je več!" Predsed.: '"No, pa dobro, tirna pa morda še manjše kazni — 28 jih je — pa vaša hišna številka reče obložencu je pa tudi 28, torej ker ste dosegli že svojo hišno številko, bi lahko nehali ,pa še vedno rogovilite. Sedaj pa poslušajte m pravico go- »ibče bolje ne mogel, vorite- Zabret je bil obtožen, da je I Rekel je:
sunil svojo mater. -*že zelo staro I Coolidge je podoben neumnemu ženico, s čevljem v stegno, brata!farmerskemu sinu. Oče ga je po-Janeza je udaril po čelu. gostaši slal Y raesto s krompirjem in mu stari Urši pa je izbil en zob. Predsed. : "No, kako je bilo, ali ste res tako napravili?" Obtoženec: "Nekaj bo že res, vse pa ni tako, kot vam oni pravijo. Brat je norec fnjT
tako usušila, da je komaj ena ga-lona ostala, pa še tista je bila malo preveč pože,gnana.
Rojaki se tudi precej zaimajo za oljnate delnice. Le škoda, da ne morejo vprašati za natančne informacije tistega, ki jih je prodajal.
V	okrajno jetnišnico je namreč
radovednežem vbod prepovedan.
*
Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem doletela jugoslovanskega kralja velikanska čast.
Postal bo namreč čuvaj Božjega groba v Jeruzalemu.
Obenem mu bo poverjen tudi protektorat nad Božjim grobom.
V	gotovem oziru je pa ta služba prec ej b rezpotrebna.
"Božjega groba ne bo nihče ukradel. dokler bodo Angleži gospodovali nad Palestino.
Ko se bodo pa enkrat Anglež! umaknili pred resničnimi gospodarji Palestine, tudi Aleksandrova straža ne bo dosti zalegla.
Ako ima kralj res kaj upliva in res kaj moči, naj postane čuvaj naših jugoslovanskih bratov, ki umirajo pod italijanskim jarmom.
Ob Soči je njegova straža veliko bolj potrebna kot je pa v Jeruzalemu.
★
'Rk-publikaiiski predsedniški kandidat Coolidge vztrajno molči.
Ne zine in ne zine nobene besede, magari. da ga še tako izzi vajo.
S svojim molkom skuša ljudem dokazati svojo modrost in vzvišenost.
★
Te dni je imel progresivni pod .predsedniški kandidat Wheeler zelo značilen govor, v katerem je karakterizal Coolidge-a kot bi «ra
zabičil pri odhodu: — Lepo molči, pa boš dobro opravil. Nobenemu človeku ne daj odgovora. Kajtii, kakorhitro eno zineš, bodo takoj vsi vedeli, da si neumen, je v podstrešju kadil. In pokazali Sin ^ Je Pokoril očetovemu po-sem na čelu, kje ima pamet. In vteT vztra3'n<> molčal, ti razburjenosti je pa mogoče res, j . Medpotoma so ga vpraševali
da sem tudi mateir in staro Uriwv	: . .
nratlo dregmifl. pa to ni bilo tako hu- ~ Kaj pr0<la^ faut
do. Mati ima že od sfcarosti plavJ °n je vztrajno mol5al
kaste noge, Urši pa se je zob že! ~ Ah pI_(>dafS kromr,lr-' P(V run nil Vin« Vvl tvtUU 1_____ - _' čem ga prodajaš ■
Fant je vztrajno molčal.
silnim vozom in je le malo upanja, la bo ostala pri življenju.
—	Bečan Alojz, samski delavec iz Dravelj. je te dni neko po pol-line podiral na travniku posestnika Franca Sušteršiča v Žapužali hraste. Neko deblo se je na Beča-na prevalilo in ga stisnilo za spodnji život. Prepeljan je bil isto-tako v bolnico.
—	Pred kratkim je postala žrtev nekega neprevidnega kolesarja na križišču Resljcve in Sv. Pe-ira ceste 33-letna zasebnica Josi-nina Rozman. Kolesar je pridrvel proti njej in jo zadel ter močno ranil na glavi. Tudi ona je morala vsled poškodbe iskati zdravniško pomoe.
Poskusen samomor.
V petek dopoldne se je v Grajskem logu za tremi ribniki ustrelil v prsa v samomorilnem name-
nu carinski pripravnik Ignacij ^^ z ramJo ^ ^ ^^	Toda križ je. ker se tistega, kar
Opelka. Pade« ye takoj v nezavest «<Gmah ^ m, ^ pa da ^ bo,po.Zahi, dosti lažje spomni kot pa
Našld so ga sede popoldtne 'otroci,'i, ■,„ „ _ « , , ,,	v
. , ~~	*« reku, da sem zleht mait mu pa se moški,
ki so se tam igral,. Resdni odde- enkrat odpVlim. Nat<> mll ^	★
lek ga je prepeljal v bolnico, kjer^-j ^ ^ ^^ ^ , Resničen modrijan je le tisti, ki so ga takoj operirah m odstranili je m0(pala	^ prMi Xn pri vinu ne govori.
majal, da bi ga bila kmalu ze pfi-rkrait požrla. Vest-e pa gospod, te ženske so "zelo jezične in tudi hude. Z bratom pa vsi skupaj drže, ker jj'm gre za priboljšek. Pa se jih veassih tako malo otreseYn, pa! pridem k vam v lukmrjo. — Predsed. : "No mati, sedaj ste pa uli. šali. Vi ste mati in mu lahko odpustite. Stara žena se obrne proti drugemu >s(iinu in mu pravi: "No, al' mu odpustim?*' Brat ne odgo
vori niše, samo »namrdne se in | pa moški , zmiga z ramlo. Žena pa pravi
Ljudje so se spogledali in mu rekli:
—	Fant, ti si pa neumen. Fant se je z neprodanim krompirjem vrnil domov in reikel očetu:
—	Oče. ve« čas sem vztrajno molčail. pa so me vseeno pogrutali.
da sem neumei| ...
* ★
Ženska dosti lažje pohabi kot
krogljo, ki je obtičala v pljučah. Ze par dni poprej sd je Opelka pre-rezal žile, vendar pa je zaželjeni uspeh .izostal. Kaj mladega moža žene v smrt, ni znano. Sedaj se nahaja v bolnici in je izven nevarnosti.
Usodno maščevanje.
Pred nekaj časom sta bila obsojena pri okr. sodišč v Litiji fanta Alojzij Pangeršič in Jože Zupan iz Gadniča, ker nabila tovariša Janeza Griča rja, ki je pri .obravnavi tudi pričal proti njima in jima je dosti pamogel do kaaii. Gričar bi se bil moral s tem zadovoljiti ata. <se s tovarišema nato zopet mimo poravnat^ kot je to
povedala jie žena: "Res je gospod, i en zob mi je zbov, ni pa res to. da
Koverta ima navado precej na-
se je že majov. Povem pa, žlehtnej tančno poročati, le tega noče spoje žena kot on, ga šunta, našunta,|ro£.iti svetn Ge	bilo trinajst pa j* tak, da b' vse zbov!" Pred- ali štirinajst oklanih v basementn sednik: "Ja, no Zabret, sedaj sfce njegove cerkve, pa Čultt. Ce vas razjeze znesite se -k rajši nad kurami alii psom iai se Trgovinski minister sovjetske ne borno več videla. Tn sledila je Rusije je Leonid Krasin. 29 sodba, ki pravi: 4 mesece ječe,j Vsa svoja potovanja opravlja Urši pa 250 Drn za zob. Zabret je potom zrakoplova, rekel, da sodbe ne sprejne, ker. Tako je naprimer v zadnjih sto je previsoka. Ko ga je pa pred-j dneh šesrtdesetkrat letel, sednik opozoril, da so ga sodiii z. Tudi druge države imajo mini-ozirom na (neznasne razmere v hi- stre.
ši res prav po milosti, ker drugače \ Toda ti ministri ponavadi lete bi dobil najmanj eno leto, je bil ^ le enkrat — pa še tistikrat samo mož zadovoljen in se je čudna.čez prag.
družba brez slovesa razšla.	i--———
ilmrnsUtnanska
Ustanovljena 1. 1898
1

SCatnL Slrhtuita
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 93S E. 186 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, 1808 E. 32ftd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Minn.
Blasajnlk neizplačanih šmrtnln: JOHN MOVERN, (U — 11th Are, Baa« Duluth, Minn
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bids. 10* Grant Street M Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzori.! odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 Bake well Bids. «or. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chicago, 111. FRANK 6KRABEC, «822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbori
LEONARD BLABODXTK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallnp, Wuk,
FRANK XORICH, «217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne poliljatve naj se poSilJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae pofilla na predsednika porotnega' odbora. Profinje za sprejem novlb Članov tn bolnljka •pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom *a obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj Be zglaal tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aroStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Pobeg zločinca z zrakoplovom. ,
Ker se modemu žira svet, se seveda modernizirajo tudi zločinci. SnlKVtuška polk-ja zasleduje sedaj mednarodnega zločinca Geors»a lleckla, ki je oslepaitil suboitiškega zastopnika neke dunajske banke za 250 tdsoe Din in nekega tovarnarja iz Velikega Beekereka za 150.000 Din, Zločinec je pobegnil z zrakoplofMoni. ki sfc ga je najel v Pančevu. Ustavil se je na Dunaju. a tamkajšnja policija ga doslej še ni aretirala.
Milijoni na ulici.
Te dni. ko je bilo na trgu v Sn-šaku polno domačih gospodinj, je nastala ta»ko velika gneča, da se je v prvi mah mislilo, da je bil aretiran kak nepridiprav, ki je ukradel vrečo zelja in ga gospodar obdeluje za to dejanje po rebrih. To bi mogel misliti, kdor je gledal od daleč, v resnici pa je bil dogodek popolnoma vesele narave. To so potrdili tudi obrazi gospodinj, ki so poleg torbic s ^krompirjem, mesom in paradižniki držale v drugi roki maso novčanic: Ta deset. druga dvajset, tretja za 100 tisoč. In bile so vse prave, samo žalibog novčanice bivše avslro-ogrske banke. Prerivanje je bilo splošno in je trajalo tako dolgo, da je nastala prava senzacija na trgu.
Dopoldne je namreč prišla na trg okoli 15 let stara devojčica. V desni roki je imela debel sveženj novčamic, žalibog starih, ki sedaj nisio več porabne. Bilo jih je za- mnogo milijonov kron Cim je prispela na trg. jih je takoj pričela razdeljevati. Vsaki gopodinji je dala debel šop bankovcev. Ko
jih je obdarovala že za več milijonov. je krenila še na Reko. Tamkaj je bila še bolj radodarna, oči-vidno radi tega, ker je videla, da se izpreniinja Reka v mesto obu-pancev iti da je tamkaj mnogo težje priti do denarja. Reške gospodinje no naravnost trgale za plave novčaniee v prepričanju, da bodo morda kaj imele kake koristi cd njih. Glavna bitka pa m- je vršila pred prvim trgom. Tu se je je okoli dekleta, ki je na svoje in splošno zadovoljstvo vrgla poslednji šop bankovcev v zrak. razvila namreč prava dirka, za bankov ei. Malo j«' manjkalo, da ni prišlo med ženskami i s klobuki in brez klobukov do pretepa.
Dogodek, ki se je odigral na trgih dveh sosednjih mejnih mest. je bil predmet živahnega komentarja pri vseh. ki so sodelovali v akciji. Obogatel seveda pri tem ni nihče.
Aretacija bolgarskih špijonov.
Te dni sta bila v Ništi aretirana dva bolsrarska špijona. ki sta prestopila jug. mejo po nalogu Maee-donskega kom it ota. da izvršita atentat na neke osebnosti bolbar-ske zenrljoradniške stranke, ki se nahajajo v jug. državi. Spijona sta se najprej nahajala v Negoti-nu. kjer >ita nmorila nekega pristaša bolgarske zeml joradniške .stranke. Iz Negotina sta odpotovala v Niš. kjer sta se izdajala za bolgarska begunca. Na ta način sta prišla v stike s pravimi bolgarskimi begunci. Ker pa je bilo njih ponašanje oblastim sumljivo, sta bila oba Bolgara aretirana in odvedena v Beograd.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
Naša banka plačuje na vloške na
Ci
Special Interest Account
OBRESTI NA LSTO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.

t-g —
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.





ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Forvfgn Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
TRETJE STRANKE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Obe veliki stranki y Združenih Državah. Republikanska in Demokratska. obstojata v svojih sedanjih oblikah skoraj nespremenjeni še izza časa eivilne vojne. Mnogo je bilo že poskusov, da se ustva rijo druge stranke, ki naj stopijo na mesto obeh velikih historičnih M rank katere sta si dosedaj neprestano delili vlado te dežele med seboj. Vsi ti poskusi pa so bili dosedaj brezuspešni. Predaleko T»i nas zaneslo, ako bi hoteli preiskovati vzroke	stalnega političnega nihala. Ali ne da bi se puščali v nikako znanstveno razpravljanje. je vsakomur, ki živi v tej deželi, kmalu razvidno, kako velik vpliv imajo družinske tradicije na ameriško politiko. Reklo se je. da je vsak novorojenček v Ameriki že ob rojstvu ali majhen Republikanec ali majhen Demokrat. To je sicer hudomušno, ali precej resnice je vtem. Kdor dvomi, naj le poskuša napasti demokratično ali republikansko pripadnost pro-vprečnega tukaj rojenega Ameri-kanea. pa se bo takoj prepričal. Posledica tega napada bo navadno skoraj instinktivna in slepa obramba omiljene organizacije.
V vezi s tem je vredno spominjati. da prvi resni poskus prevrniti politično ravnotežje je bil storjen pod vodstvom tujerodnega ameriškega državnika. Kaiila Sehurz Sehurz j<* prišel v Ameriko v svoji mladosti, potom ko je igral rotmantieno vlago v nemški revoluciji o.l 1. 1848.. in je kmalu postal tukaj odlična politična ose-ba. On je bil vodja " lifberalnega republikanskega" gibanja, ki je začelo v Missouri ju 1. 1869. Na gla vni konvenciji Republikanske Rt. v .Tefersou City, Mo., v avgustu 1. ]s70.. se je pojavil tak razdor v stranki, da je 2">0 delegatov pod vodslvom Kari Schurza zapustilo konvencijo in obdržalo posebno konvencijo, kateri je Sehurz pred sedoval. Nova stranka sprejela je program, ki je odtočno obsojal vsikn tarifo, ki ustrega interesu poediuea na račun skupnosti, zahteval odločno reformo eivilkzira-iicjra nradništva. nasprotoval vsak l«»skus razveljavi jenja kakega dela zveznega ali državnega dolga in priporočal, da se javno zemljišče ohrani v korist brezpasestnim in delavskim prebivalcem. Ko se Demokratična stranka sešla, je »prejela program in kandidate Liberalcev. Za predsedniškega kandidata je bil postavljen Horace Greeley, a kandidat Republikan ske stranke je bil general Grant. Na predsedniških volitvah v novembru 1. 1872. je poslednji dobil elektoralne glasove vseh razuan nekih b ali 7 držav in nego v a ve-čina ljudskih glasov jo znašala 7 ."»0.000. Po tem ]x>razu so Liberalci 1. 187(3 sklenili, da gibanje za tretjo stranko je bilo ta čas nemogoče. Ob naslednji republikanski konvenciji jso se Liberalci raze t, pili; del njih je nfftvjel program in kandidate Republikanske stran ke. dočitn so se drugi pridružili Demokratom. Zato se lahko reče. a je gibanje "Liberalnih Republikancev" ponehalo 1. 1872.
Med 1. 1873. in 1876. je bilo neko "farmarsko gibanje." Tako-zvane Independence Parties so bile organizirane vil državah — Indiana. Illinois, Michigan, "Wisconsin. Minnesota. Iowa. Missouri. Kansas. Nebraska, Oregon in California. Značaj tega neodvisnega gibanja je razviden iz spre jete "platforme." IJ glavnem Nt je program zanimal za sprejem ta kozvanih Granger Laws. Beseda Granger je označevala udru ženje farmarjev, ki so zahtevale ureditev železniških tarif in usta-novljenje zadružništva, da se odpravi dobiček posrednika. Glavna točka je pravzaprav bila. da s* prizna državam pravica urejevanja železniških tarif v korist ljud stvu. Ko je Kongres sprejel 1. 1874. zakon, ki j« skušal vzadosti-ti tem pritožbam, je vse to politic no gibanje prenehalo.
Noiveinbra 1. 1874- je bila usta po vi je na v lodianapolisu takozva-
'na Greenback Party. V onem času so bili Republikanci za '"trdi" denar, dočisn so bili Demokrati za "mehki" denar, ne da bi se pa kot narodna stranka oficijelno izjavili k enemu ali drugemu stališču v tem pogledu. Oni, ki so sprejeli načelo, da nanj vlada izplačuje svoje obveznice v 'greenbacks' (papirnih novčanicali. katerih obratna stran je bila zelene barve) mesto v kovinskem (trdem1* denarju. so se imenovali "Greenbacks." Konvencija stranke za imenovanje Predsednika se je se stala v Indianapolis v maju 1. 1876. |Za predsednika je bil imenovan Peter Cooper iz New Yoi-ka in za predsednika Newton Booth. Rezultati v olive *o bili ne znatni. To gibanje je doseglo svoj vrhunec 1. 1880.. ko je general J. B. Weaver, strankin kandidat, dobil največje število glasov, ki ga je dobila kaka tretja stranka od civilne vojne do tedaj. Kasneje pa je stranka začela propadati. Kakor njene predhodnice, neodvisnr-farmarske stranke. in njena naslednica. takozvana Populist Party, je Greenback Party našla svojo gospodarsko podlago v razmerah, ki so vladale tedaj v poljedelstvu. Ti gospodarski razlogi so razlikovali te tretje stranke od starejših organizacij, katerih korenine so bile večinoma historične in politične.
Dne 19. maja 1891 je 14C0 delegatov. ki so bili nezadovoljni ?. obstoječimi strankama, ustanovilo stranko People's Party ali Populist Party. Program te .stranke je zahteval svobodno kovanje srebrnega denarja, odpravo vseh državnih bank. potdržavljenje železnic. izobilje papirnatih novčanie : glavna zahteva pa je bilo svobodno kovanje srebra, ker so farmarji v onem času padajočih cen mislili, da bo jim to pomagalo. 57.] Kongres, ki se je sešel v decembru 1. 1801.. je vseboval dva senatorja Popu listič ne stranke, kakor tudi 8 zastopnikov v spodnji zbornici. I. 1894. je <ta stranka imela Kongresu šest senatorjev in 7 poslancev in v poedimih državah 21 dostojanstvenikov. L. 1898. se je Populistična stranka pridružila Demokratski stranki in z njo vred kandidirala Brvana za Predsednika. Ta pridružitev je provzročiia sprejem znano pragramne točke (plank) o svobodnem srebru (zahteva, da se potom zakona uredi cena srebra v kovanem denarju v razmerju 16 nnč srebra za v&aku unčo zlata.) S tem si je Popidisti-čna stranka izborila svojo najvee-io zahtevo, a je istočasno izgubila svoj obstatlek kot samostojna stranka. General Weaver je bil najodličnejši vodja v- tem gibanju.
L. 1912. so ugledni člani Republikanske strarnke, ki so smatrali razmere v svoji stranki za nevzdr-žljive. začeli gibanje za ustanovitev nove stranke pod imenom National Progressive Party Svojo konvencijo je ta stranka obdržala v Chicagu 1. 1912. in nominirala za predsedniškega kandidata bivšega Predsednika T. Roosevelt a in za Pod predsed n i k a. governerja Californije, Hiram .Tohnsona. Glavna vsebina programa je bila zahteva socijalne in industrijalne pra vice in je bilo naglase no, da vrho-na dolžnost naroda je čuvanje človeških sil. Program je vseboval zahteve po zakonodaji glede indu-srtrijalnega zdravstva, otroškega dela. mezdnega stamdarda. delo žensk itd. Izid volitev je dokazal, da je Roosesvelt. dosegel odločen uspeh nad Taftom, republikanskim kandidatom. Izid volitev je bil sledeči: Wilson je dobil 435 elektoralnili glasov, Roosevelt 88 •n Ta ft 8. Po izvolitvi demokratičnega kandidata. Woodrov Wilson. pa je Progresivna stranka razpala.
Izza vzceveta "m razpada Roose-veltove Progresivne stranke je bilo več poskusov, da se ustanovi tretja stranka, zlasti med zapad-nimi farmarji. Farmer Labor Par-t£ je l, 1930. aominirala Mr. P. P.
Christen so na za Predsednika, ki je dobil nekaj čez četrt milijona glasov od skupnih 16 milijonov glasov, oddanih za vse kandidate skupaj. Med historičnimi tretjimi strankami se nahaja tudi Prohibition Party, ki je nominirala predsedniške kandidate že od 1. 1872. Kandidati te stranke niso nikdar dobili toliko glasov, da bi koga izvolili za katero jamo mesto- L. 1920. je Prohibition Party dobila nekaj manj od 190.000 glasov.
Najnovejše gibanje za mogočno tretjo stranko je eno, ki se vrši pod vodstvom senatorja La Fol-lette. Kak uspeh bo imela ta tretja stranka, se bo razvide!o na pred stoječi h volitvah.
Ta popis gibanja tretjih strank ni niti iz daieka po polen. Tu niso omenjeni nekateri več ali manj značilni pokreti. ki so se tekom po slednjih dveh generacij vršili \ političnem življenju Združenih Držav. Ameriško socijalistično gibanje zaslužuje posebno omeno. ker se razlikuje zgodovinski od drugih gibanj v tem. da se ni izci-milo iz starejših strank. Prva socialistična stranlva. je bila ustanovljena 1. 1874. pod imenom Social Democratic Workingmen's Party of North America, ali 1. 1877. je spremenila ime v Socialist Labor Party. Ta stranka že vedno obstoja in je na predsedniški volitvah 1. 1920. dobila čez 31.000 glasov. L. 1897- je bila os. novana nova stranka Socialist Party. Najbolj iztaknjena pojava v tej stranki je Eugene Debs, ki je bil redno njen kandidat za Pro-sednika. L. 1920. je Debs dobil 919.000 glasov, t sedanjih volitvah stranka ne nastopa samostojno. marveč podpira La Follette-a.
Po vojni so se porodile razne komunistične stranke, med njima Worker's Party of America, osno vana 1. 1921.. in Proletarian Pa>~ ty. Osnovana 1. 1920. L. 1923. ,ie poprej omenjena Farmer Labor Party sklicalo konvencijo v Chicagu v svrho, da se ustanovi splošna narodna stranka delavcev In farmarjev. Tekomi konvencije je Farmer Labor Party sklenila, da noče stopiti v nikako federacijo strank, ako je Worker's Party zraven. Kakor stvari stoji dandanes. je Worker's Party postavila za predsedniškega kandidata W Z. Foster-ja. dočim se zdi. da je Farmer Labor skupina federirane Farmer Labor Party prešla v La Follette-ov tabor.
Iščem JOIINA KNAFEL, doma iz Grahovega pri Cirknicr in je že več let let v Ameriki. Prosim rojake, če kdo ve kje je, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. Anton Knafel, Box 77, Levack, Ont., Canada.
DR. KOLER
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAV. •NIK SPEC MALI ST MOŠKIH BOLEZNI.
Dr. Koler ie nai-starejši slovenski zdravnik špecijalist v Pittsburgh'!. Ki ima 32 - letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupljenje krvi zdravim s glaso-vitim 60S, ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu. v grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite ln ^zčlstil vam bom kri. Ne čakajte, ker sfr ta bolezen naleze.
Vse moSke bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. t»mveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hvrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu m včasih tudi pri puščanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine o-tekline, srbečice. Skrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in nI potrbno ležati.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že iz tarega kraja, salo vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski.
Umdne ure so: Ponedeljek, sreda in petek od 9 do 5. Torek, četrtek in sobota od 9 do 8. Nedeljo od t) do 2.

Prevoz Sienkiewiozevih kosti v domovino.
1-5. oktobra se je podala iz Varšave v Švico posebna delegacija, kameri je poverjen prevoz smrtnih ostankov velikega polje>skega pisatelja zgodovinskih romanov. H. Sienkiewicza, iz Švice v poljsko domačo zemljo. Sienkiewicz je umrl med. svetovno vojno v prostovoljni emigraciji in njego\^ ko sti se do danes niso mogle vrniti domovino, kateri je bilo do zadnjega diha posvečeno življensko delo velikega pokojnika.
Henrik Sienkiewicz se je rodil leta 1846. v okraju Lukov na vzhodnem poljskem ozemlju, tam. kjer ste odpira razgled proti Rusiji in Ukrajini, ki je od pamtiveka .posledice- PolJski na™d i* S^al
v zrcalu svoje davnine satniega sebe ter se je »pokorno trkal na pr-i. priznavajoč zlo, v'katero je za-bledel po lastni krivi. V slavnemu omanu "Quo Vadiš" pa je Sienkiewicz očrtal rimske katakombe er življenje cesarja Nerona in tako ustvaril .«liko statrega propada jočega Rima in nastajanje novega Večnega mesta.
Sienkiewicz je ne le pisatelj, ampak tudi prerok svojega naroda in celokupnega človeštva. Njegov pomen tiči v tem, da je pokazal bodočnost. Slovanstva na velikih kulturnih tekovinah vsega sveta.
Blaznikova
PRATIKA
(S TESn MLATldl.)
za letQ 1935.
Cena 20 centov.
Slovenk Publishing C*.
82 Cortlandt St., Hew York, N. Y.
grala tako veliko vlogo v polski zgodovini in književnosti. Pisatelje voče je bil imovit plemič na de želi in je njegova! najčistejše tradicije svojih aristokratskih prednikov. Ohranil je stari polski duh in domače življenje, bi je lake značilno za slovansko raso. Prvi pouk je dobil mali Henrik v krogu svoje ožje rodbine- Njegova mati je bila sama pisateljica in ona je najbolj vplivala na svojega sina. Henrik jc čital zgodovino, posečal stara polska mesta z dragoceno dediščino preteklosti in študiral intenzivno posebno poljsko klasično slovstvo. V tem času je imel na mladega moža, ki se je še šolal na. univerzi, velik vpliv slavni pridigar Peter Skar<ra. Nesrečni slučaj je hotel, da je Sieii-kiewiezev oče prišel ob vse svoje met je. Leta 1863. se je drnžina ra d i tega preselila v Varšavo. Henrik je morel okusiti grenki boj za korjo kruha v vsakdanjem življenju.
Tega leta je izbruhnila zadnja poljska vstaja, ki je trajala celi dve leti. Ni je skoraj bilo poljske •družine, ki ne bi imela svojca med vstaši. Odmevi upora so prihajali dnevno v Varšavo. Slednje je bil upor udušen, uporniki pa so prišli na vešala. To je napravilo na Henrika porazen vtis. Lotila se ga je depresija. Kako tudi ne ! Izginil je cvet poljsfke omladine. kar pa. je ostalo poštenih ljudi, so morali bežat v tujino. V Literaturi je dotlej vladala rmantična struja. Dogodki so ji pretrgali nit življenja ter izpremenili slovstveno smer v pozitivizem. Splošno tendenca poljskega javnega življenja je tedaj zahtevala, da se naraštaj posveti praktičnim poklicem, posebno znanosti in vedi- Narod polj ski se je moral dvigniti materijal 110, kajti upor mu je zadal toliko ran. da se mu je odpirala kaj črna prihodnost. Vseh ljudi se je lotila težka časovna bolezen, ki m prizanesla niti najkrepkejšim ta lentom.
V tej dobi je Sienkiewicz dovr šil v Varšavi tafco zvano " glavno šolo." V literaturi je bil tedaj že nekoliko domač. Pisal je za liste gledališke kritike, podlistke, za revije pa poročila in razprave. V družbi igralcev, pisateljev in slič-nih umetnikov je bil že prilieno znan. Takrat se je tako navdušil za književnost, da je napisal dramo iz bohemskega življenja "Na Marnc." Začel pa se je nanovo intenzivno baviti s poljsko zgodovino iz 16. in 17. stoletja. Potem se je podal »na potovanje. Mudil se je v Franciji. Nemčiji in Angliji. Na tem potovanju in po povratku domov je koncipiral prva dela, ki so zbudila splošno pozornost in zanimanje Sirskih bralskih 'krogov. Pozneje, ko je že bil na gla«u kot pisatelj zgodovinskih stvari v literarni obliki, je odšel v Ameriko, odkoder je pošiljal na poljsko svo-'ja divna in svetovnoznana "Pisma iz Kalifornije." Vrnil pa se je nazaj v Evropo in se podal v Italijo, kjer je začel študirati klasična df-la. Kmalu se je vrnil v Varšavo kot dovršen pisatelj. Postal je najprej sotrudnik beletrističnega obzornika "Njiva,"' pozneje pa ure. dnik "Slova" Sedaj se je naravnost moral posvetiti izključno li-terarnemm delu. Napisal je znano trilogijo: "Z ognjem in maeem," 44Potop" in "Gospod Volodijov-»ki." Dela so sledila drugo za drugim. Prvo je izšlo leta 1884. drugo dve leti pozneje. "Gospod Volodi-jovski" pa je prišel na dan leta 1888.
(velikem kanalu, petnjast milj od • Pekinga.
---I Nadaljna ojačenja za Vu Pejfu-
LLterarna kritika na Poljskem ja so prišla skozi Teinsin, direktno deli Sienkiewiczeva dela na razne iz Čingvautao. Vse te čete so na kategorije. Med njimi razlikuje poti proti' Pekingu, romane -in novele iz poljske pre-j Vu Pejfu. ki je bil vrhovni po-teklosti, sociološke romane, roma. veljnik vladnih čet do srmoglav-ne psihološkega značaja, romane .Ijenja do sedanje administracije, iz antične prošlosti ter potopise. Jsatero je izvedel krščanski gene Treba pa omeniti, tla so vsa Sien- ral Feng, koraka sedaj proti Pe-kiewiozeva dela pisana v enem du- .kingu, da se vnovič polasti izgubim, v okviru ene velike ideje. Pi- ljene sile-
satelj je propovedoval vstajenje] Taku in Tangku sta zunanji in osvobojenje svojega naroda in pristanišči Tiensina ter majhni obenem preotovljenje celokupnega naselbini, človeštva. V grandioznih slikah je predočeval svojemu narodu veliko preteklost, njegovo bol. napake predmikov in njihove usodne
IZKRCANJE AMERIŠKIH MORNARIŠKIH VOJAKOV.
Tiensin, Kitajska, 28. oktobra. Sto ameriških mornariških vojakov se je izkrcalo z ameriške kn-žarke Iluron pri Ta-ku včeraj zjutraj. Čete so takoj odkorakale proti Pekingu. Vsepovsod krožijo govorice o razvojih v glavnem mestu, a nikjer ni mogoče dobiti zanesljivih informacij.
Trdovratno se vzdržuje poročilo. da plenijo čete iz Šensi province po Tungčau, važnem mestu ob
Davki na 'igralce s kartami in na » gledalce.
Igralci, ki igrajo karte v kavarnah v Pragi, kakor tudi osebe, ki igri prisostvujejo kot gledalci, so utekli veliki nevarnosti. Praškemu svetu je bil namreč podan predlog, da morajo vse te pravkar imenovane osebe plačati davek 1 če-hoslovaško krono za 4 ure. Ta davek bi bil nesel praški občini nad
200,000 čehoslovaških kron. Vendar so ga pa praški mestni očetje odklonili, le soeijaliri demokrati in komunisti so bil zanj, ker bi stroški pri iztirjanju davka bili previsoki oziroma bi ne bili v nobenem razmerju z malenkostnim uspehom. Čltovek se mora včasih iznadljivosti davčnih referentov res čuditi.
Put it i otrokom, da obvelja njih volja, se pravi moriti jih.
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj stric ANTON KOŠČAK, doma iz Gornjih Ota v pri Cirknici. Poročati mu imam več novic iz starega kraja, zato prosim rojake, če kdo ve Icaj o njem, da mi poroča ali naj se pa sam o-glasi. — Andrew Melc, Box 77, Levack, Ont., Canada, (2x l. 3)
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 CrecT« St.. Conamaush. Pa.
PIŠITE PO, CENIK.
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba .je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odliod.
Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno.
Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Sprejeli srno sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga.
Ysebuje 300 strani	__1J0
Nova velika sanjska knjiga ___.90
Sanjska knjiga, srednja ------------... _ ,31
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar .. .75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana __________________ —______ : 1.41
Slovensko-angleška slovnica. —< Vsebuje slovnico, Blovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana	. 1JM
Gtasdovnik. Povest iz ameriškega življenja. >—• 1. in 2. zvezek
Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 —• 1918. ^^^^^-»a««-^«« 1.25
jtobinson, povest ^^^^^^^^^^^^^^^	.65 Bin medvedjega lovca. Potopisni roman —.SO
Rinaldo Binaldini	J60
Sveta Oenovefa	.50
Predtržani,, Prešem in drugi svetniki v gramofonu —3	,25
Hitri raču^ar ali Praktični računar	.75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—*
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin y Ameriki. Trdo v platno vezano
Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Ysebuje 109 najboljših slovenskih pesmi 2.50
(K naročilu priložite pokritje v *rf»mlnriy *K m. O.J Knjige yam pošljemo poštnine prčsio,	4
Slovenk Publishing] [Company
52 Cortlandt Street
New York, N, f,
MARGARETA
ROHAN. — Spisal H. Eider Haggard. /
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
1	(Nadaljevanje.)
—	In vi mislite, da je Aguilar ta človek? — je vprašal Peter, do-čim je Castell zganil pismo ter ga ntaknil v notranji žep svoje obleke.
—	Gotovo. Cul sem že, da preži tu naokrog lisica in da je boljše, če zaklenejo ljudje svoje kurnike Ali si zapazil, kako se je pokrižal
, kot duhovnik ter povdar.iai besede, da je dober krlstijaai? Postni čas je in po nesreči je bilo meso na mizi, čeprav se ga nisano dotaknili. Jaz nisem strog v takih zadevah ter se malo 'brigam za cerimo-nije in forme, On je to zapazil ter se dotaknil le ribe, čeprav je pil precej sladkega vina. Dre?: dvoma bo šlo poročilo o tem mesu na Špansko s prihodnjim kurirjem.
—	In ee pojde, kaj za to ? V Angliji smo in Angleži ne bodo trpeli španskih postav in običajev.
—	Jaz nisem bojazljive«, a mislim, da se je treba bati tega. Boka papeža je dolga in roka pretkanega Ferdinanda je še daljša in oba hrepenita po vratovih in mošnjah krivovereev.
— Gospod, mi nismo nikaki krivovercil.
—	Ne krivoverci, a bogati smo. Oče eaiega med nami je bil Žia in v tej hiši je še. neka druga stvar, katero bi si zaželel celi resničen sin svete cerkve, — je rekel ter pogledal na vrata, skozi kart era je' ravnokar odšla Margareta.
Peter je te besede dobro razumel ter pričel nemirno opletata svoji dolgi roki, dočim so njegove sivk a sto-zel ene oči blestele.
—	Hočem iti v posteljo, — je rekel, — da razmišljam.
—	Ne, dečko, — je odvrnil Castell- — Napolnil si čašo ter ostani se nekaj časa. Povedal ti bom še več stvari in ni ga bolj. primernega časa kot je ta. Kdo ve, kaj se lahko zgodi že jutri?
Tretje poglavje. PETER NABIRA VIJOLICE

Peter se je pokoril, sedel v velik stol ob ognju ter molče čakal.
—	Poslušaj. — je rekel Castell. — Pred petnagstoimi meseci si mi nekaj povedal, ali ne?.
Peter je prikimal z glavo.
—	Kaj je bilo ?
--Da ljubim s&ojo sestrično Margareto m. prosil sem vas dovoljenja, da ji smem povedali to.
—	In kaj sem odgovoril?
—	Prepovedali ste mi, ker se jaz še nisem dosti izkaizal in tudfi ona ne. itazventega, da bo postala ona zelo bogata in da se lahko s s\ojo ler>oto odločno poroči, čeprav je le hčer trgovca.
—	No — in potem?
—	Ničesar, — je odvrnil Peter, ki je srebal vino ter postavil čašo zopet na mizo.
—	Zelo molčeč človek si, celo pri dvorjenju, — je rekel Castell ter ga motril s svojimi ostrimi očmi.
-- Molčim, ker nimam ničesar več izjaviti, Rekli ste mi, naj molčim in molčal sem.
—	Kaj? Celo takrat, ko so oni veseli kavalirji na.*?ova<rjali Mar gareto in ko se je ujezila, ker ji nibi dal nobenega znamenja ter sklenila uda ti se prvemu ali drugemu?
—	Da, celo takrat. Težko je bilo, a celo takrat. Ali ne jem vašega kruha? Ali bi vas mogel voditi za nos, ko ste mi prepovedali?
Castell je zopet zrl nanj, a v tem slučaju je razodeval pogled rešpekta in nagnenje.
—	Molčeč in odločen, a pošten. — je rekel Castell kot v samo-govoru, nakar je nadaljeval: — To je bila težka preiskušnja. a vide-sem jo ter ti pomasral na najboljši način, da pošljem onadva snuba-ea po njih opravkih. Ali si še vedno istih misli glede Margarete?
—	Redkokedaj izpremenim svoje mnenje in v takih zadevah — nikoli.
—	Dobro- Dam ti dovoljenje, da izveš kakšnih misli je ona.
V radosti, katere ni mogel kontrolira/ti. ge postal obraz Petra razpaljen. Naio pa, kot da se sramuje razodeti svoja čustva in ma-kar le za trenutek, je dvignil čašo ter izpil preostalo vino
—	Ilvala vara. To je več kot sem si drznil upati. Po pravici pa govorim, če pravim, da nisem jaz nikaka partija ea Margareto. Zemljišča, ki bi morala biti moja, so izginila in nimam ničesar, razven to, kar mi plačate za moje delo v tej trgovini. Ona pa bo bogata.
Castell je pričel mežikati. Odgovor mu je ugajal.
—	Imaš vsaj odkrilo srce. — je rekel, — karjti kateri drugi bi v takem slučaju govoril proti samemu sebi? Tudi -dobre krvi si in čeden, vsaj za Ženske. Kar pa se tiče bogastva, — kaj je že rekel neki stari kralj mojega naroda ? — bogastvo si včasih- preskrbi peroti ter >dlcti. Bazventega sem se navadil ljubiti in spoštovati te in rajše bi pustil svojega edinega otroka v tvojih rokah kot pa v rokah tega ali onaga angleškega lorda.
—	Ne vem, kaj bi rekel, — ga je prekinil Peter.
—	Potem ne reci ničesar To je tvoj običaj in sicer dober. Sedaj me pa poslušaj. Ravnokar si govoril o svojih zemljiščih v Essexu, v 'epi dolini Dednanna. Ta zemljišča-so se vrnila, kajti zadnji mesec sem jih pokupil vsa in sicer za večjo ceno kot sem jo bil pripravljen dali, kajti tudi drugi so hoteli kupiti in ravno danes sem jih izplačal v zlatu ter dobil pravni naslov- Posestva so prepisana na tvoje ime, in če vzameš mojo hčerko ali ne, bodo tvoja last, ko bom jaz odšel, kajti obljubil sem svoji mrtvi ženi, da bom tvoj prijatelj, ker je ona živela kot otrok v tvojem starem domu.
Ves vshioen je skočil mladi mož iz sedeža in po pobožni navadi onega časa se je zahvalil svojemu svetniku:
—	Sveti Peter, hvaia ti . . .
—	Prosil sem te, da molčiš, — ga je prekinil Castell. — Rafcven-tega je za Bogom le en John, kateremu se moraš zahvaliti, ne pa svetemu Petru, ki nima nobenega opravka s temi zemljišči. Hvala al5 nehvala. posestvo je tvoje, čeprav ti tega še nisem hotel povedati. Sedaj pa ti hočem nekaj predlagati. Povej, prvič, kaj misli Margareta i t\o jem lesenem obrazu in tvojih eaprt9i ustnicah?
—	Kako morem vedeti to? Nikdar je nisem vprašal Prepovedali ste mi.
—	Ha, če bi živel jas v taki hiši kot ti in v tvojih letih, bi vedel vse, kar je mogoče vedeti glede zadeve, a. kljub temu ostal molčeč, beveda, kri jc različna in ti si preveč pošten -za ljubimca. Ali se je bala zate, ko je planil oni divjak z mečem nate?
Peter ja razmišljal nekaj časa, a nato odgovoril:
Suženj navade.
(Ix dnevnika detektiva.)
I _ (Dalje prihodnji«.)
Sedim v svoji borno opremljeni mesečni sobr in prebiram Conan Dovlejeve istorije. Ta Conan Doyle mora biti zvit tiček • . . Opisuje svoje senzacijonadne, skrivnostne slučaje, potem pritegne svojega vsevednega privatnega detektiva, ki prede in veže niti napetega zasledovanja zločinca z bajno zmožnostjo, čudežno energijo in neverjetno spretnostjo tako dol-£0, dokler ne zgrabi varno se čutečega band it a. Publikum hlasta te povesti, je očairan in se niti za tenntek ne domisli, da ga. na spreten način potegnil za nos . . .
Tedaj preruši nekdo moje razmišljanje. Trkanje.
"Noter!"
Prekrasna dama v stopi v mojo sobo v spremstvu enegantno oblečenega mladega moža atletike postave. Pogled na fine, plemenite poteze, na obleko in ponašanje lepe gospe in vedeil sem, da je iz družabnih vrst. Njen spremljevalec izpričuje idealno moško lepoto. Od solnca ožgano lice, plamte če oči, ogljemo črni brki.
"Gospod detektiv Muzar? . . .
"Prosim!"
"Pravijo, da ste spreten, zanesljiv mož . . . Potrebna nam je vaša preskušena spretnost, toda . .
"Bazumem, milostjiva. Zadeva ]e deli-katna .
Oglasil se je mladi mož.
"Zelo delikafna ..."
"Na razpolago sem!"
"Naprej že izjavljam, da se ne ustrašim niti največjih denarnih žrtev. Če želnte, vam dam večji predujem in po doseženem uspehu vas boon bogato nagradila. Ponavljam pa: glavna stvar je diskretnost."
"To svarilo je odveč."
" Torej — da preidemo k stvari — Vi morate vedeti . . . Pardon! . • . Lahko govorim? Ni nikogar tu v stranski sobi?" Brez skrbL, gospod." "Torej, vi morate vedeti, da sem jaz le prijatelj milostjive gospe, ne pa njen soprog:." '' Se poznata že dolgo ?''
"Približno šest mesecev."
Tedaj se je vmešala dama:
"19. fe/bruairja bo šest mesecev. Če dovolite, Kornel, bom nadaljevala jaz . . . Torej, dragi gospod, že pet tednov je moje življenje podobno pravemu peklu. Ne dneva, ne noči nimam več mirne. Neizrečeno sem nervozna . . . Vsa se tresem in l>ojim se, kesr me lahko vsak moment zadene strašna katastrofa . . . Gre naimreč zato, da nas nekdo že pet tednov vsepovsod zasleduje, kako senca in da mu ne morem uteči. Vsa. moja pre vidnost je zaman; oni skrivnostni neznan'ec zasleduje na naravnost čudežen način vsak moj korak, ob sipa. moje isorodriike, moje prijateljice ih znance z anonimnimi pismi, kjer natančno opisuje vsak najin sestanek • . . On piše, da sva imela danes tu, jutri tam rendez vous ... *
"Nesraannežf . . ."
To besedo je izpregovoril s Kornel nagovorjeni gentleman.
"Minuli petek vsa bila na primer v neki vili. Peljala vsa se s kočijo tja. V mraku, ko sva izstopila, naju ni videl nihče in naju tudi ni mogel videti. Vila je prazna in ne stanuje nihče v njej. Niti žive duše nisva srečala tam. Moji znanci so mi pa čez tri dni eden za drugim prinašali anonimna pisma, kjier je bila natahčno opasana ura in kraj našega sestanka."
"Čudno!"
"Kaj ne? Dala sva se na Korne-lovo prigovarjanje skupaj fotografirati. In pomislite, dragi gospod, teden pozneje je dobila ena mojih največjih sovražnie to kom-promitojočo sliko v roke. Poeetila me je. Minila naklonjenost, me opozorila na pretečo nevarnost in mi z errajo izročila fotografijo . . . Požreti sem morala svojo jezo, jo poedušaiti in molčati, oa konec pa sem ji morala še zahvaliti • Strašno .Obupno!"
"Da!. . . Neprijetna stvar! Dovolite vprašanje, je vaš gospod so-
J>rog tudi že prejel kakšno anonimno pismo?"
"Ravnokar sem hotela povedati .. . Včeraj je dobil prvo pismo. Opazovala sem ga, kako ga je takoj prebral. Prebledel je kakor mrlič. ZložH je pismo in ga vtaknil v žep. . .
'' Je*1 ljubosumen ?''
"Ln kako? . . . Ljubosumen je in maščevalen . . . Zdaj mi še prikriva celo stvar. HI in i ravnodušnast, toda njegovega strašnega miru me je groza . . . Več kakor gotovo je, da nekaj namerava • . . On misli na maščevanje . . . Hitela sem k Komelu, potem k policijskemu predsedniku, ki je moj dober, star prijatelj. Prosila sem ga, naj izsledi enega človeka., ki me je oropal miru."
"In kaj je dejal policijski predsednik?"
"Poslal me je k vam. Priporočil vas mi je kar najtoplejše . . . Gospod! Prosim, rotim vas: Osvobodite me tega človeka !"
"Hm, hm! Težka naloga! Toda, čakajte . . . Ne sumite nikogar?"
"Nikogar . . . Nikogar . •_."
"In vi, gospod?"
"Odkrito povedano: Na sumu imam hišno milost j i ve gospe."
"Toda Kornel! ... Marija ne ve ničesar. Ona je dobrosrčna, poštena deklica. Prepričana sem, da ni zmožna, take podlosti."
"Če Marija zares ni posvečena v vašo tajnost, mislim tudi jaz, da je gospodov sum neutemeljen . . . Ima mogoče milost jiva gospa kakšno tako anonimno pismo pri sebi?"
"Da. Imam pismo, ki ga je dobil moj mož."
"Kako ste prišli do njega?" "Vzela sam mu ga ponoči, je spal. iz žep^ " "Pakažite!"
Vzel sem pismo irn ga preletel. ' 'jZa. vraiga ! Ta človek ve vse, celo najmanjše det al je !"
"Po Koraelovoin mnenju je pisala to pismo ženska roka."
"Jajz pa trdim, da jih je pisal mož in sicer z nerodno spačeno pisavo. V grafologiji sem podkovan. Kako ste prišli na te misel iti k policijskemu predsedniku."
"Da, gospod, to je bil moj nasvet. . .
Saj koaičo moramo vendarle kaj ukreniti . . . Zadnji čas je, da primemo lopova!"
"MoratLi ste pa vendar računati s tem, da prodre zadeva v javnost, kakor hitro jo naznanite. Škandal je potem gotov! . . .Spretni policijski reporterji izvajajo vs<#. Toda. nadaljujmo- Čigava je ona vila, kjer se bili minuli petek?" "Vila je last milostjive gospe." "In kdaj ste sklenili, da pojde-te tja?"
"Prejšnji dan . . ." "Motite se, Kornel ... Jaz sem predlagala, da bi šla tja. Vzela sem seboj ključ in vi ste izvedel, ko sva že sedela v kočiji."
"Res je . . . Jaiz sem se zmotil." Tedaj smo bili že na pravi poti. Ta nedolžna, na videz majhna pomota je z jarko lučjo osvetil a skrivnostni slučaj. Našel sem sled.
Mladi mož je potegnil denarnico iz žepa in položil par tisoč kron skih bankovcev na mizo-
"Tu je predujem. Če bode te uspeli, potrojim to vsoto!"
"Lahko mi zaupate, gospod! Ničesar ne bom opustil, kar bi mi pomagalo strgati onemu podlemu, strahopetnemu človeku masko anonimnosti z obraza."
"Z milost j ivo gospo ne smete stopiti v zvezo. Če potrebujete o tem ali onem še kakšnih pojasnil, se obrnite prosim kar name. Med j>eto in šesto sem zmirom ^o-ma ..
"Prosim. Obenem vas prosim, da mi napišete tu na košček papirja svojo adiJeso.
Gentleman je v naglici napisal svoj naslov. Bežno sem pogledal pisavo m ta pogled mi je zadoščal, da sera zaljubljeni par še malce pridržal. Milost jiva goispa mi je hotela že prijazno podati roko.
1 * Oprost k e prosim, milost jiva gospa! Predno odidete, še eno
vprašanje. . .!" Imate kaj lastnega premoženja ?''
"Imam v Budimpešti tri neza-dolžene hiše in v borzadskem okra ju večje posestvo. Seveda tudi ne-zadolženo.''
Lepi gentleman je vprašal smehljaje:
"Rad hi vedel, v kakšni zvezi je premoženje milostjive gospe z anonimnimi pismi?"
"Naj vam dam odkritosrčen odgovor na to vprašanje?"
"Le odkrito, brez ovinkov."
"Zelo mi je žal, da nisem istih misli kakor vi in še enkrat nagla-šam. da je. ta anonimna pisma pisala moška roka."
"To je stvar osebnega nazira-nja."
'' O tem sem prepričan . . . Oni mož ni zasledoval drugega cilja, kakor da bi izzval javen škandal in soproga prisilil, da bi vložil pro ti nezvesti ženi tožbo za ločitev zakona."
"Ne razumem."
"Saj govorim dovolj jasno. Milost jiva gospa je zelo bogata in pisec anonimnih pisem bi rad po končanem ločitvenem procesu dobil z lepo gospo tudi njeno ogromno premoženje ..."
"Smelo sklepanje."
"Hočem vam dokazati, da imam prav. Poglejte: Ta pisma je lahko pisal le mož, ki je bil pri tajnem sestanku sam navzoč "
"Saj sva bila zmirom sama . . . Brez prič."
"Tem slabše za va"s."
"Zame? — Zdi se, da se vam blede ..."
4' Nasprotno \ Vzem imo to-i e anonimno pismo in ga premerjaj-mo z vašim naslovom, ki ste mi ga ravnokar dali ... Te vrstice je pisala ena in .ista roka ... Za ta dokaz ni potrebno nobeno strokovno znanje. V naglici ali pa iz navade ste zabeležili svoj naslov z isto po-tvorjeno pisavo, s katero ste pisali svoje anonimno pismo Tu, milos-t-jiva, lahko se prepričate na prvi pogled ..."
Razkrinkani gentleman se je hotel braniti, toda beseda mu je za-stada v grlu. Jecljal je nerazumi-ve besede in zrl mrtvaško bled milostjivo gospo ... Ta ni rekla nobene besede. Stopila je k atletu. ga premerila od nog do glave in mu z vso silo prisolila — zaušnico. Potem je ponosno odšla iz sobe.
Kretanje parnikov - Shipping News
6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg,
t. novembra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic: Cherbourg-; Veendam, Boulogne; Saxo-nla, Cherbourg. De Grasse, Havre;
12.	novembra:
Maureta.nla, Cherbourg.
13.	novembra:
Lapland, Cherbourg; Albert Ballln. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg; Columbus. Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg In Hamburg; Nlen Amsterdam, Boulogne.
19.	novembra:
Paris, Havre, Aauitanla, Cherbourg
20.	novembra:
Mlnnek&hda, Cherbourg; Thurlngia. Cherbourg ln Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bon-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg In Bremen Zeeland, Cherbourg; Deutschland
Cherbourg in Hambrupr; Minnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. nover^bra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam Boulogne; Duilio, Genoa; President* "Wilson, Trst.
3. decembra:
Mauretania, Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland, Cherbourg Hamburg-Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
6. decembra
Olympic, Cherbourg; De Grasse.
Havre; Martha "Washington, Trieste; Conte Verde. Genova.
B. decembra:
Leviathan, Cherbourg.
9. decembra:
Pittsburgh, Hamburg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova.
10. decembra:
Paris. Havre.
11- decembra:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
13. decembra:
Aquitania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogne. Rotterdam.
16.	decembra:
France, Havre; Bremen. Bremen.
17.	decembra:
Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic, Ch°rb')ii-g, Volendam Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:
Rochambeau Havre; Arabic, Cherbourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zeeland. Cherbourg;-, Ohio, Cherbourg, Hamburg.
3. januarja:
Aquitania. Cherbourg: America. — Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen.
6.	januarja:
Duillo," Genova.
7.	januarja:
rar:s, Havre.
Ogrin; Springfield, Matija Barborich Waukegan. Frank PetkovSek.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaSSenl na-Mrsti naročnino sa dnevnik "Glas Karoda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" Je:
Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00: ca štiri mesce $2.00; za Četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo Je $7. za eno leta
California i Ban Frandsco, Jacob Tamil.
Colorado:
Denver, Frank Skrabec; LeadvUIe, M. Yamnlk; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; Salida, Louis Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk.
ndlana:
Indianpolia, Lcruis Rudman.
llinois:
Aurora, J. Terblcb; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville^ Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambicb J. Zaletel in John Kren; La Salle* J Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal, Gertrud
Franklin In okolico, Anton SelJ&k.
Maryland:
Kltzmiller, Fr. Vodopirea.
ftflehlgan.
Detroit, Ant. Janezich in J. D. Judnich.
Minnesota:
Chisholm, Frank GouSe; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Por-ie; Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri:
St. Louis. Mike Grabrijaa.
Montana:
East Helena, Frank Hrella; Klein.
Greogr Zobec.
>ew_York:
Gowanda, Karl Sternlsha,; Little Falls, Frank Maal*.
Ohio:
Barberton. A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Siin-CiC in Charles Karlinger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan
in J. Kumše; Niles, Frank Kogovček; Toungstown, Anton Kikelj.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlns, John Demshar; Conemaugb, Vid Ro-'vanšek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A Jerina: Dunio Ant. Tauželj; Export, Louia SupanCiC, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in oknllco, Frank Farenchak; Irwin, Mike
Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in TT Jakobich; Reading, J.Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preivch; Willock, J. Peternel.
West Virginia! Coketon, Frank Kodaa.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond. G. J. Porenta. Wyoming: Rock Springs, Louis Taucher.
Poleg gorlnavedenlh so pooblaSCenl pobirati naročnino tu til vsi tajniki « C. J
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB J« aaassnjsa potovati g stari kraj, je potrebno, da natančno poučen o potnih listih, prta ljagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samoraM dati vsled nafie dolgoletne IzkuSnjs« Vam bodo gotovo r korist; tudi pri« poročamo vedno ls prvovrstns pa* nlke, ki imajo kabina tudi ▼ III. ra» reda.
Glasom nove naselniike postave, H
»e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, «amorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-
selniški komisar v Washington, D.0. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu w itari kraj glasom najnovejše odredbi
Kako dobiti bto jc# k «Ur#-g* kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leta po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste sa vse pno-ge; tudi preko Trsta ram o rej o Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser BtaU BaoK
82 Oortlmndt Si, Ifew York
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" $20 —
B strešico la slovenske čr-
•OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-Eo vsak pite, Hitrost pisanja dobite i frajd,
BLOVENIC PUBLISHING COUP ANT
Vcw York, H. T.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
aelvertise in glas naroda
ZOPET NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c.
72H0 Vesel! druži. Polka
Polka. Mazurka. Harmonika z K osli.
7422	Deset zapovedi za dekleta.
Neža in Pavel. Smešna s harmoniko.
7423	Gorenjski valček. Harmonika, Na skok skoči. Harmonika.
7490 Vabilo. (Ig. Hude).- —
Pastirček. (Ig. Hude). —
Moški zbor. New York. .7491 Marička valček. Weber band.
Glazbenl valček. Weber band 7492 Strelčeva ljubica- Šotifi.
O Izabela. Valček. Narodna godba.
7557	Kavalerijska koračnica Holtzhacker koračnica. _
Narodna eodba
7558	V dlvnl dolini. Polka Krasna Marička- Valček. _
—-	X. Kran"ier band
7635 Brez nade. Polka. CeSka. godba.
Kmečka polka z vriskanjem 7651 Sezidal sem si. Poje E. Blaže vi č Slovenec Slovencu. Poje E. Bla2eviC a poštnino poiliite 35c. Cenike zastonj.
Prave glasne Victrole prodajamo od_
»22.50 do $480. z hornom ali brez horna
. IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa.