2

Leto VIL, štev. 1? (, Jutro" xivM st. 72 a, Ljubljana, poitedelfek 27. marca 1933_
Ponedeljsaa izuaja »jutra« uaio. ja vsak ponedeljeK zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-•ih dostavljena Din 5.- mesečno.
Cpravuistvo. L,juDijana, ts.natljeva ulica 5. — Teleron št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
gartnerja.
I
Ponedeljska izdaja
EDNARODNE DIKTATURE
E NE SME VEČ POVRNITI
Jasno in odločno stališče Male antante glede Mussolimjevega načrta
o direktorija velesil - S tujo lastnino in s tujimi pravicami ne sme nifeče razpolagati — Mednarodna politika mora ©stati v ekvirp
Društva narodov
Pariz, marca. r. Ozadje Mussoli-niievega načrta postaia vedno bolj jasno. Dočim ie v prvem trenutku zbudil rimski predlog, ki ga je sprožil Musso-Uni povod0'in obiska angleškega ministrskega predsedmka Macdonalda jn zunanjega ministra Simona, presenečenje in je v nekaterih krogih napravil vtis, kakor da je ItaVMa zares izpreme-nila svojo dosedanjo nolitiko ter se odločila za aktivno sodelovanje v svrho pomirienija F.vrope m za končno rešitev razorožitvenega profrema. se ie pri natančnejšem proučevanju teh predlogov izkazalo, da predstavna snmo novo past, ki io je nastavil g. M us solini Evropi.
Rimska diplomacija ie mislila srretno izkoristiti napetost, ki je zavladala v Evropi po spremembi režama v Nemčiji in po dosedanjih brezuspešnih prizadevanjih razorožitvene konference. Mussolinrjev načrt, ki ga je deloma osvoji! tudi g. Macdonald. stremi za ustvaritvijo bloka velesil, ki naj bi prevzel vrhovno vodstvo evropske politike iz razdelil interesne sfere med posamezne velesile. Italija je pri tem računala na to, da se ji bo na ta način
izpolnita njena dolgoletna želja, ki je v okvirju Društva narodov ni mogla doseči, a to je izolacija Francije in razbitje njenih zaveznikov. Italija bi imela pri tem na svoji strani Nemčijo in v gotovi meri tudi Anglijo, tako da bi si mogia docela zas;gurati neomejen vpliv v Srednji Evropi in na Balkanu.
Razumljivo je zaradi tega. da ie ta načrt naletel na odpor ne samo v Franciji. marveč prav posebno še pri vseh manjših državah, ki se zavedajo, da bi na ta način zopet postale igračke v ro-Kah velesil. Še prav posebno krivičen pa je Mussoliniiev načrt za Malo an-•tan*o. ki po svoii organizaciji predstavlja najmani Italiii enako velesilo. Za+o so v mednarodnih krosrh z največjim zanimanjem pričakovali, kako stališče bo zavzela Mala antanta.
Stalni svet Male antante se je sestal včeraj dopoldne v Ženevi pod predsedstvom če^osipvaSVpga zunaniega nr-nistra dr. Beneša. Posvetovanja sta se udeležila romunski zimami minister^Tl-tulescu in iugoslovenski pooblaščeni minister dr. Fotič. Konferenca je trajala nad tri ure. O tem sestanku je bil izdan naslednji komunike:
Komunike stalnega sveta Male antante
Stalni svet Male antante, ki je dogodke zadnjih dni podrobno proučil, je prišel do zaključka, da je vsako sodelovanje med državami, ki ima za cilj vzpostavitev medsebojnih priiateiiskih odnosa jev in rešitev problemov, ki se nanašajo nrnosredno nan.ie. zaželieno in koristno. Ne glede na to pn države Male antante ne morejo priznati, da bi bilo za dobre odnošaje med posameznimi državami koristno, če bi se sklenila posrodba, po kateri bi smele pocrodbene države razno?a<rafi s pravicami drugih narodov tako, da bi ta pogodba države-nodp»sn?oe prisPila. i/dajati konkretne odločitve ali pa izvajati pritisk na druee države, lci k tej pogodbi ne hi prislonile. Ker pa se s tujo lastnino ne more in ne sme razpolagali niti posredno, niti neposredno, izjavljajo države Male antante že v tem trersotkn svc"e na.jodloene.jše pridržke proti sklenitvi take pogodbe, v kolikor bi se taka pogodba nanašala tudi na pravice in na nolitiko Male antante.
Pogodbe te vrste spada io že v preteklost, vsekakor pa v dobo, ko še ni bilo Društva narodov. Države Male antante obžaluiejo, da se je pri razgovorih, ki so se vršili te dni, posebno poudarjala revi-zionistična ideja. Države Male antante smatrajo s stališča splošnih interesov miru in glede na enotne In globlje interese svojih držav za svojo dolžnost, opozoriti na dejstvo, da revizionistična politika, ki neizogibno izziva odločno reakcijo, ne more dovesti do pomirjenja narodov in dvigniti medsebojno zaupanje, ki omogoča nspešno sodelovanje.
Države Male antante smatrajo zaradi tega za najvažnejše združiti svoje skupne napore in mirovno delo še povečati, ker vidijo samo v tem jamstvo za svetovni mir in svetovno varnost.
»esiat je začel
proračunu
Poročile finančnega odbora je podal dr. Ploj — Politična vpraSanja v splošna debati — Senator dr. Ravnihar o ljubljanske!!! gledališču in ljubljanski univerzi
Beograd. 26. marca p. V senatu se je pričela danes ob 9. dop. splošna proračunska razprava Sejo je vodil predsednik g. dr Pavelič. Navzoči so bili vsi sena-torii in tudi skoro vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. dr. Srškičem na čelu Pred nre^odorn nn dnevni red je predsednik dr. Pavelič med drugim poročal. da je administrativni odboT odobril obračun senata za zadnie rromesečje preteklega leta Med številnimi prošnjami in pritožbami je b'la prečitana tudi prošnja zdravniške zbornice v Liubljani. ki prosi, naj bi se ne ustanovile občinske lekarne v dravski banovini, ker bi bili s tem zelo prizadeti podeželsk' zdravniki Po raznih drugih manjših zadevah je sen3t prešel na dnevni red in pričel razpravo o proračunu.
Poročilo
Einančuega odbora
V imenu finančnega odbora senata je podal obš:mo poročilo senafor g. dr. Miroslav Ploj. Finančn' odbor ugotavlja v uvodu s veneta poročila, da se v finančni in gospodarski krizi Srednje in vzhodne Evrope že kažejo pnn znaki izboljšanja. ki sicer še ne dajejo izgleda na traino izboljšanje položaja. ki pa jasno kažejo, kje ie vzrok sedanje krize. Iz tega pa se obenem jasno vidi. da naša država sama 7.a*e vzrokov sedanje krize ne more odstraniti. marveč da ie to moffoče samo v iskrenem medsebojnem mednarodnem so-delo/\'»nju V tem pogledu bo velike važnosti svetovn* gospodarska konferenca, ki se bo sestala v teku letošnjega leta Pričakovati je da bo ta konferenca našla sredstva <n -vra z* ozdravlienie svetovnega gospodarstva ki mu sicer preti neizogibna katastrofa Prehajajoč na proračun sam. poudarja finančni odbor v svo-
jem poročilu, da je proračun verno zrcalo gospodarskega in finančnega stanja v državi. Finančni odbor se nadeja, da se bo dal predloženi proračun realizirati Iz oo-ročil. ki so jih podali v finančnem odboru resorni ministri, zlasti pa ministra za trgovino in kmetijstvo, se vidi. da si vlada z v^emi silami prizadeva kar najbolj omiliti sedanje gospodarske težkoče tn obvarovati našo državo pred najhujšimi posledicami splošne gospodarske krize. Dolžnost slehernega državljana ie. da vlado pri tem delu po svojih najboljših močeh pod vir a Četudi so težave zelo velike, ne smemo biti pesimisti.
Pri nadaljnji analizi proračuna ugotavlja finančni odbor, da je izvedena štednja v vseh izdatkih in dohodkih do skrajnosti. Izdatki za uradništvo so znižani za IM milijone. Ta prihranek je dosežen s črtanjem raznih nesistemiziranih mest O porastu in višini pokojnin se je vršila v finančnem odboru obširna razprava. Finančni odbor ie po pojasnilih finančnega ministra prišel soglasno do prepričanja, da sedanji čas ne bi bil umesten za radikalno revizijo pokojnin, in smatra, da se pridobljene jravice ne smejo odrekati. V bodoče pa je treba pri upokojitvah postopati s potrebno opreznostjo Prav tako se je v finančnem odboru vršila tudi obširna razprava o uradniških plačah. Tudi v tem pogledu je prišel finančni odbor do soglasnega rv-epričania. da bi v^akg na-daljna redukcija prejemkov državnih uslužbencev bila škodljiva za interese države ter da je v tem pogledu dosežena že skrajna meja. Zaradi tega je finančni odbor odločno proti vsakemu takemu pred logu.
*>o?Iedu mmfl-nje politike poudarja poročilo. da ie naša zunanja politika vseskozi miroljubna a prav tako na tudi neustrašna. kadar gre za življenjske interese
Mirni, stvarni in odločni odgovor Male amtanite je napravil v krogih Društva narodov najboljši vtis. V vseh krogih priiiznavajo pravftnost stališča, ki ga je zavzela Mala antanta. ker se zavedajo, da pomeni v sedanjem tre-notiku revizionistični pokret sabotažo razorožitvene konference.
Nemčija in Mala antanta
Berlin, 26. marca. AA. Nemško časopisje živahno kritfzira sk'epe stalnega sveta Male antante glede načrtu o paktu med štirimi zapadnimi velesilami. Listi dolže Francijo, da podpihuje države Male antante, ker hoče preprečiti Mussolinijev in Macdonaldov načrt, onemogočiti revizijo mirovnih pogodb in zbližani« med velikimi silami.
Pollaki prst? Masdonal* dovim predlogom
Varšava. 26. marca. AA. Bivši vojni minister gene.ral Sykorsk; ie objavil v listu »Kurier \Varszawsk« članek pod naslovom ■»Razorožitev branitelje-v miru«, v katerem ostro napada Macdonaldove predloge. Med drugim očrta, da hočeta Mussolini in Macdonald zrušiti Francijo in omogočiti re-vizio>nistične načrte, ki so usmerjeni proti trajnemu miru v Eropi. Po teb načrtih bi morala Francija pustiti svoje sedanje zaveznike ob strani. Ta način razorožit , e pa ne bi okrepil miru v Evropi, ker bi omogočil Nemčiji, da obnovi svojo nekdanjo vojaško silo in da ogroža svoie sosede. Če bi se francoske meje razorožile, petem bi Nemčija mogla izvesti vo-jaške načrte generala Selckta. ki oznanja, da je treba izpeljat: proti sosedom Nemčije nagle in odločilne napade. Genera' Svkorski sklepa, da #edamii čas ni primeren za razorožitev, kakršno ->re4'a<ra Nerr>č:ia.
Miroljubnost Španije
Madrid, 26, marca." AA. Zunanji minister je izjavi.! novinarjem o španskem stališču napram sedanjim mednarodnim vprašanjem, da je španska republika vedno pripravljena sodelovati pri akcijah za mir. V Ženevti je s toplimi simpatijami pozdravila francoski razorožitveni načrt in tudi sedaj proučuje z enakim zanimanjem Macdonaldove načrte. Sporazum med štirimi velikimi silami je potreben ne samo za prepre-čenje vojne, temveč tudi za obnovo solidarnosti v sedanjih vprašanjih. Ta sporazum pa ne bi smel biti pakt, ki izključuje druge države
nase države in za ohranitev mini. V tem pogledu hodi Jugoslavija solidarno s svojimi zavezrikL
Smernice, ki jih je podal prosvetni minister o prosvetni politiki vlade, kakor tudi njegovi načrti glede potrebnih šolskih reform so našli v finančnem odboru popolno odobravanje Po poročilu ministra vojake in mornarice je finančni odbor proračun tega ministrstva odobril t>rez debate
V razpravi o proračunu ministrstva za telesno vzgojo se je finančni odbor dotaknil tudi neopravičenih napadov na naše sokolstvo ter podčrtal vrline in koristi delovanja te naše viteške organizacije, ki zasluži v.so podporo. Pri razpravi o proračunu finančnega ministrstva se je pri razmotrivan;,u bančne, denarne in kreditne politike ugotovilo, da obstojajo tudi na tem polju težkoče, ki jih ni mogoče odstraniti v okviru ene same države.
Z odobravanjem je finančni odbor sprejel na znanje izjavo finančnega ministra. da se je v pr\%ih desetih mesecih tekočega proračunskega leta ohranilo popolno ravnotežje v državnih financah. To dejstvo da;e nado. da bremena, ki jih zahteva država v prihodniem proračunskem letu, ne bodo pretežka in da b'> naše gospodarstvo brez prevelikih žrtev moglo zadostiti svojim obveznostim Poročilo končno ugotavlja, da je dr. Stanko Šver-ljuga kot član Narodnega kluba v finančnem odboru glasoval v načelu proti proračunu v podrobnostih pa je glasoval za proračune v--Hovne državne uprave, vojske in mornarice ter zunanjega ministrstva. Zakliučujoč svoje poročilo je senator g. dr. Miros'av P!f i prosil senat, naj sprejme proračun kakor je predložen.
Debata
Razpravo o proračunu je G tvoril finančni minister g. dr. Djordjevič z daljšim ekspozejem, v katerem e razčleni proračun slično. kakor ob priliki proračunske razprave v Narodni skupščini, ter naglasi. da je proračun sestavljen « skrajno previdnostjo m«da je realen, v kolikor se v danih gospodarskih in finančnih prilikah »ploh da realno računati ^enat je sprejel izvajanja finančnega ministra z odobravanjem.
Klerikalna politika v Jugoslaviji ni mogoča
V	debati je prvi govoril bivši minister senator g. dr. Uroš Kruli. V prvem delu svojega govora se je bavil s splošnimi političnimi razmerami in pted vsem naglasi, da o vprašanju narodnega in državnega edinstva ne more biti več debate. To vprašanje je definitivno rešeno in stavljeno z dnevnega reda. Če ga skušajo d/.-nes razni ljudje še vedno znova spravljati
v	debato, jc to samo posledica dejstva, da so se posamezni deli našega naroda r\z-vijali povsem razi čno. ker so bili pod vplivom raznih bivših državnih tvorevin z različnimi cilji. Te umetno ustvarjene razlike se morajo s potrebnim razumevanjem v iskrenem in bratskem sodelovanju izbrisati. V zvezi s tem se je dr Krulj dotaknil tudi pun*taških akcij in se posebej zadržal na puuktč.cijah dr Korošca Kljub temu. da se je dr Korošec v svorh punktacijah resno nasloni/ na M<>.čkme punktacije, je vendarle j^.sno pokazal, da zasleduje z njimi politiko ultramontaniz-ma. To je osnovna ideja njegovih punkta-cij. Po tei zastareli politiki, ki stavi cerkev in vero nad vse drugo, je tujec katoličan bolj "i od domačin a nekatoličana. Ta politika hoče v vr,e državno in p iitič-no življenje zanesti cerkvene nazore in ideje, smatrajoč cerkev za vrhovno ustanovo. kateri se moTajo vsi pokoriti. V sedanjem prc.Svitljenem veku je taka politika nemogoča, docela nemogoča pa v državi. kakor je naša. kr?r imamo Sest raznih ver Pri nas mora veljati samo načelo verske enakopravnosti in zato pri nas za tako ultrsmontansko politiko .ki hoče nad-oblast cerkve in vere nad državo, ni mecta
V	drugem delu svojega govora se je ba-vil dr Knili s proračunom in poudarjal potrebo štednje v vsem javnem gospodar-s*vu. da bi ^ tako tudi bremena kar najbolj omerila. Zaključil je svoj govoT z iziavo da bo glasoval za p"oračun.
Tudi Krvatš so vsi ?a enotno Jugoslavijo
Nato je povzel besedo bivši minister, senatOT dr. Stanko Šverliuga. V svojem govoru je obš:rno razlagal stališče Narodnega kluba senatorjev v vprašanju narodnega edinstva, razlaga svoio tezo o jugoslovenski sintezi in s posebnim poudarkom naglasi, da ne sme biti nihče v dvomu, da stališče Narodnega kluba nikakor ni v nasprotju s stališčem državnega edin.<ztva. kajti ves naš narod hr>če sedanjo drža\'o in tudi Hrvati so vsi eno-dušno za sedanio državo. Notrania ureditev države pa se mora sr>or?zumno rešiti tako. kakor bo za vae najbo^e.
NaslednM govornik senatoT dr. Milan Jovanovič se je obši-no bavil z delom
vi	"de in zlasti podčrtal veliki uspeh na zakonodainem piju. Poleg važnih političnih zakonov, ki so bil' izdani v zadnji d~bi. je zlasti nagiasil potrebo čim prejšnjega spre 'zfja zakona o banskih samo-npravah in o mestnih občinah. Obzirno je r3zmotrival o pro»Shem'i zaščite kmetov in opozarjal na 7'orabe, ki se vrše na račun te zašč:te. Gov^-e* o pro>"a"umu samem. ;e govom;k izrazil željo, naj bi vlada čim prei sestavila načrt za reorganizacijo celokupne i"žavne uprave v cilju po-enocta\i>n'a in pocenitve.
Se;a je bila nato ob 14. prekinjena in se ie nadabevala ob 16.30.
Na popoldanski seji je najprvo govoril zaradi osebnega pojasnila dr. Stanko Šverliuga, nato pa b;vši minister dr. Ve-limir Mažurunič. ki se je kot član istega Narodnega kluba pridružil izvajanjem dr. Šverljuge in tudi s svoje strani naglasil. da so na napačni "oti vsi oni, ki mislijo, da predstavlja Narodni klub nekak hrvatski separatizem ir. proti državi naperjeno ost
Snator dr. Miča Mčič je v temperamentnem govoru zavračal separatistično politiko in poudarjal, da lugoslovenrftvo ni fikcija. marveč volja ogromne večine vsega našega naroda. VUuia naj zaradi tega ener-
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 312ti.
Maribor: Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
gično :zvaja to politiko m odločno nastopi proti vsem separatistom m punktašem-
Govoi* senatorja dr. Vladimirja Ravmharja
Nato je povzel besedo senator dr. Vla-d.m.r Ravnihar. ki je v uvodu nag.asil. da je državni proračun sestavljen v znamenju splošne gospodarske krize. Jugoslavija je k ,tkur v:--uka druga država sat no del svetovnega organ zrna in zaradi tega ae moie eama neodvisno od drug h reševati tega problema. Tu je potrebna solidarnost vse^u civiliziranega sveta To ni enostavna stvar, marveč je to svetovni m medkontiufntain• problem. Vendar pa bi bilo napačno, če bi čakali samo na to. kar bodo <orili drugi. Tud mi c*mo pozvani, da pri tem sodelujemo. a v prvi vr^t- mor-.rno misliti sam) nase. Po ureditvi notraniega trga mora biti prva skrb posvečena našmiu zvozu. Kot agrarna država smo pred vsem odvivn- od izvoza svojih pridelkov. Zato ;e treba že sedaj paziti na to. da pn bodoči ureditvi svetovnega tržišča ne bomo prikrajšani ali potisnjeni v ^tran Vladi je treba priznati, da si resno prizadeva vršiti to »vojo vel -ko nalogo m v mednarodnem -odeiovaoju dopr nesti svoj delež k trajnemu m pozitivnemu uspehu Tud nedavno sklenjeni p aKt Male antante je treba presojati g tega stališča Mi bi le želih, da bi tudi druge države sledile temu vzgledu.
Mala antamta je pripravljena sodelovati z vsemi, ni nikomur zaprta in se baš po tem najbolj razlikuje od direktorija velesil, ki je b 1 zasnovan nedavno v Rimu. Po tem načrtu naj bi si velesile med seboj razdelile nekako varuštvo nad malimi državami n narodi. Toda iniciatorjem tega načrta bodi povedano, d i ?o minili časi. ko so bil; mali narod drobiž, s katerim so velesile poravnavale medsebojne račune — Mi smo odločno na stališču, da morajo biti narodi enakopravni člani Društva narodov.
Prehajajoč na snrn proračun je govornik kritiziral posamezne odredbe ter 6e zlasti zadržal na kreditih, določenih za narodno gledališče v Ljubljani. Naglasil je. da fo ti krediti odmerjeni mnogo prenizko, fe se primerjajo z eminentno kulturno nalogo, ki jo vrši narodno gledališče v Ljubljani. — Slovenci so štediijivi ljudje, pokazali pa so, da znajo tudi s skromnimi siredstvi ustvariti mnogo so'idne<3a Objektivna kritika mora prznati. da narodno gledališče v Ljubljani dostojno izpoLnuiie svojo kulturno misijo ter da nivo ljubljanskih predstav klfuh neprimerno manjšim sredstvom prav nič ne zaostaja za Beogradm in Zagrebom. Zato apelira na f maničnega in prosvetnega ministra. na.j vse to upoštevata in zasigurata narodnemu gledališču v Ljubljani primerna sredstva.
V svojih nadaljnjih izvajanijih se je dr. Ra vrni h ar dotaknil tudi vprašanja ljubljanske univerze, orisal zgodovino njene ustanovitve in njenega razvoja ter naglasi, da se mora enkrat za vselej napraviti konec neprestanim govoricam o nameravani okr-nitvi. Ljubljanska univerza je v teku svojega obstoja pokazala svojo življenjsko čilo in razlogi, ki so bili odločilni za njeno ustanovitev, na svoji tehtnosti tudi danes niso nič izgubili. Naglasil pa je. da ima popolno zaupanje v prosvetnega ministra g. dr. Stankoviča, ki je sam univerzitetni profesor in ki s svojo strokovno sposobnostjo docela obvlada svoj resor. Zato je prepričan, da bo v»-a ta pereča vprašanja rešil pravično in pravilno na korist celote
Ob koncu ivojegn govora se je senator dr Ravmhar dotaknil tudi škofovske po-slainice proti Sokolu it, naglasil. da je ta poslanica več škodovala cerkvi kakor pa Sokolu. Sokol je dostojno zavrnil ta napad, a verniki so pirav taiko :instinktivno spoznali. da tu ne gre za vero. ne za cerkev, mairveč samo za politiko. Zato niso Hi i redki primeri, da v množicah zapuščali cerkev, ko so začeli župniki in kaplani čitali ta past'in-iki kst.
Nato sta govorila še senatorja dr. Ivan Gmajnar in Milan Cerovič. nakar je bia seja ob 8 prekinjena ter se bo nadaljevala jutri dopoldne.
Nevarnost železničarske stavke v Avstriji
Zaradi novih ukrepov vlade glede sanacije državnih železnic se je položaj izredno poostril — Možnost generalne stavke
Dunaj, 25. marca. d. Položaj v Avstriji so je izredno poostril. Vlada ie na svoji včerajšnii seji razpravljala o sanaciji avstrijskih železnic ter ie sklenila znatno redukcijo prejemkov, tako aktivnih, kakor upokoj. uslužbencev. Ta vest ie izzvala med železničarji silno razburienie. Že pred dvema tednoma so železničarji v zrak protesta vpri-zorili dveurno stavko. Vodstvo želez-ničarskih organizacij se ie danes sestalo k nujnemu posvetovanju. Glede na to, da so vršile pri avstriiskih železnicah velike konipcijske afere, ki j»h vlada ni smatrala za potrebno razčistiti in pri katerih so bili uproščani milijoni, vlada sedaj med železničarji tem večte ogorčenje, ker hoče vlada seda i sanirati železnice na račun nameščencev.
IVoco! so se na Dunaju razširile vesti, da bo iutri proglašena generalna stavka, če vlada ne bo izpremer-Ha svo?e^ sklepa. V tem primeru bi bil ustavljen ves promet, vrši pa se tud? že nropa-ganda. da b? se stavki železnicarjev pridntžile tudi druge delavske organizacije.
Dunaj. 25. marca. A A. Avstrijska vlada je sestavila zakon o sanaciji državnih železnic Osnutek je posla'a vsem delavskim organizacijam, da se o njem v najkrajšem času izjavijo. Doslej je odgovorila samo nemška delavska organizacija, ki načrt v celoti odklanja Po tem načrtu naj se znižajo pokojnine od 90 na 78 olstotkov aktivnih prejemkov. V prihodnjih dveh letih naj odpadejo vsa nanredovan;a Razen tega določa zakonski načrt znižanje postranskih prpiemkov Letni nrihranki bi znašali 25 milijonov šilinsov Med avstrijskimi železničarji vlada zaradi tega načrta velika osorčenost proti vladi.
Dunaj. marca. AA. Policija je aretirala 3/5 komunistov, ki eo demonstrirali po raznih okrajih Dunaja Od teh je ST> nn-zentcev. PTav tako ie aretirala tudi 47 nacionalnih socialistov, ker so demonstrirali proti Židom.
Šesti notar v Ljubljani
Beograd, 26. marca p. Z odlokom ministra pravde je imenovan za šestega notarja v Ljubljani, čegar m«sto je bilo nedavno kreirano, g Ivan Baknrnik. dosedaj notar v Marenbcrsu Notarsko m°sto v Ma-renbergu za enkrat še ni zasedeno.
Stanovske zadeve
inženjerjev
Brezposelnost močno zasega tudi v njihove vrste
Ljubljana, 26. marca.
V petek zvečer se je v društvenih prostorih v Kazini vršil redni občni zbor Udružeroja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcijc Ljubljana.
Predsednik inž. Mačkovšek ie v kratkem otvoritvenem nagovoru posebej pozdravil predstavnika Inženjerske zbornice, univerz, prof. inž. Kasala ter inž. Toma-žiča. Obširno, temeljito tajniško poročilo je podal inž. Bevc. Udruženje ie v preteklem letu priredilo celo vrsto strokovnih in popularnih predavanj ter organiziralo oglede razn h tehničnih del. Aktivno in iniciativno ie sodelovalo ob vsaki priliki, kadar je šlo za življenjske in strokovne interese inženjerjev.
Nezaposlenost inženjerjev
Posebno obširno se je g. tajnik bavil z brezposelnostjo, ki je v težki meri zadela trud- naše inže-njerje in se je v preteklem letu še preostalo. Udruženje ne more vzdrža&i prav točne statistike o tem vele-važnem vprašanju, ker je med brezposelnimi inžerajerji premalo volje in razpoloženja, da bi stalno in točno obveščaii svojo organizacijo o teh stvareh. Potrebno bi bilo, da bi se med nezaposlenimi inženier-i-i vršila stalna agitacija v tem pravcu, da bodo sami s svojim sodelovanjem omogočili tozadevno točno evidenco, in takšna agitacija bi se morala pričeti že med študenti na fakulteti. Mimo tega bi se moral vsak brezposelni inženjer nujno javiti tudi borzi dela. Bo-rze dela so že večkrat izstavile dovoljenja za zaposlitev tujcev samo zato. ker se domač; brezposelni inže-njerjj pri nji sploh ne prlglašajo in tako borze dela nikoli ne morejo imeti točne slike o zaposlenosti posameznih inženjersklh strok.
Lanš je tajniško poročilo zabeležilo, da je na področju ljubljanske sekcije okrog 50 nezaposlenih inženjerjev. Do letos ie ta številka po vsej verjetnosti zrasla na 70. Ljubljanska sekcija je bila pred osmimi leti prva. ki ie presenetila našo javnost z ugotovitvijo .da imamo inženjerje, ki si ne morejo priboriti dela in kruha na domačih tleh. Že mnogo prej je sekcija pričela ostro borbo proti naraščajoči invaziji tujcev. Takšne borbe ji ne veleva samo narodni in državljanski ponos, temveč tudi veliika skrb za bodočnost prihajajočega naraščaja. Nepotrebni inozernci so v inženirskih strokah na področju zasebne delavnosti zavzeli važne postojanke, naš domači strokovni naraščaj pa dobesedno strada. Odsek za nezaposlene .ki se je konstituiral pri udružeraiu, bo imel še mnogo dela preden bo dosegel preorijentarijo naših vodilnih činiteliev v vprašanju zaposlitve inozemskih inženjerjev. Svetovna gospodarska stiska s svojimi posledicami brezposelnost inženjerjev seveda še po-osfcruje. Pred poldrugim letom pri nas še nismo poznali brezposelnih kemičnih, strojnih in gradbenih inženjerjev, v tem času pa so se tudi v teh strokah izvedle že težke redukcije. — Tretje vzrok današnje nezaposlenosti pa ie nadiprodukcija v nekaterih strokah. Univerza, predvsem njen profesorski zbor, je v veliki meri poklican, da ravno v naših posebnih razmerah ugotavlja ookolnosti, v katerih bodo mogli njeni študentje nekoč priti do svoje eksistence, in da omogoči nekakšno regulacijo v prevelikem prilivu v posamezne stroke. S •tem bi univerza res vršila prevažno nalogo •v razvoju narodnega razumništva.
V zvezi z nezaposlenostjo je odbor udru-ženja ob štvevilnih prilikah interveniral na odločujočih mestih. Ministru PucLju je predložil sipomenico, v kateri je predlagal, naj se vse določbe, ki favorizirajo zaposlitev tujcev v naši državi, odpravijo ali vsaj revidirajo. Zaposlitev tujcev naj bi se le v skrajnem slučaju dovolila, pa samo za določen rok. Podjetja, ki zaposlujejo tu'ce, naj bi plačevala posebne takse v korist fonda za brezposelne. Udruženje je prosilo ministra, naj bi se zavzel za sprejemanje inženjerjev v državne službe. Inženjerji so potrebni v vseh panogah državne tehnične službe, in če bi se praksa, da se novinci sploh več ne sprejemajo nadaljevala, bi v tehničnem osobju nastala škodljiva vrzel.
Ljubljanska sekcija inicijativno sodeluje pri vprašanju reorganizacije »Tehničnega lista«, ki naj bi po novem obsega! splošni del ter strokovne priloge za posamezne stroke. Sekcija je v številnih primerih po svojih odsekih za beton in za ceste sodelovala pri načrtih raznih pravilnikov, ki jih je pripravilo ministrstvo za gradbe. Glede znane zadeve o normah za zidno opeko je sekcija na pristojnih mestih izrazila obžalovanje, da so se norme uveljavile brez predhodnega zaslišanja, strokovnih in gospodarskih krogov.
Blagajnik inž. Pire je poročal, da je denarni promet v zaključeni upravni dobi znašal 238.411 Din in da je za spoznanje veoji od denarnega prometa eno leto prei. Glavni, prav za prav edini dohodek sekcije je članarina in pristopnine.
beni urad, rudarsko glavarstvo, direkcija državnih železnic itd. Ta centralna knjižnica naj bi se pripojila univerzi ali pa licej-ski knjižnici.
Po kratkem poročilu društvenega gospodarja inž. Platnerja je zbor soglasno sprejel absolutorij odboru, ki sta ga pismeno predložila revizorja inž. Foerster in inž. Skaberne.
Delo odsekov
Inž. Mačkovšek je poročal o reorganizaciji »Tehničnega lista«, ki jo je sprožila ljubljanska sekcija. Inž. Skaberne je poročal o delovanju odseka za tehnično terminologijo, ki se je v preteklem letu bavil predvsem z izrazoslovjem za tehniko ja-kega toka. Inž. Josip Dedek je poda! poročilo odseka za železobeton. O živahnem delovanju odseka za ceste je poročal inž. Mačkovšek. Odsek je obširno razpravljal o osnovnih navodilih za cestni promet in je sklenil, da se mora uvesti stroga kontrola pri šoferskih izpitih. Izidelal je izkaz vseh kamnolomov z zemljevidom, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da se uporablja za gramozenje v dravski banovini le dolomit in apnenec. V zvezi s tem
Je odsek stavil predlog banski upravi, naj | da_ se uvedejo tri podprod»dniška mesta.
se na pozfousni cesti poizkusijo tudi neka tere druge hribine. Zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa je odsek skleni! predlagati izboljšanje, odnosno modernizacijo naših glavnih prometnih prog. Med številnimi drugimi zadevami, ki jih je obravnaval. je odsek skleni! zasnovat: Društvo za ceste, ki bo kot nacijonalni komite za našo državo član mednarodnega društva za ceste. Inž. Miklavc je poročal o delovanju odseka za nezaposlene, ki ne more beležiti večjih uspehov, inž. Mencinger pa za Klub državnih inženjerjev v področju ministrstva za gradbe pa o akciji za pravično ureditev stanovanjskih najemnim. Inž. Zelenko je poročal za Klub železniških inženjerjev in je posebej opozarja! na pomanjkanje inženjerskega naraščaja pri železniški upravi. O Klubu elektroinženjer-jev, ki prav tako izkazuje živahno notranjo in zunanjo delavnost, je poroča! inž. Kože!] Nato je bil na predlog blagajnika inž. Pirca soglasno sprejet proračun za. leto 1933., ki izkazuje 109.650 Din dohodkov in Din 117.187.35 izdatkov. — Naposled so se vršile volitve za polovico odbora. V novem odbora so: predsednik inž. Mačkovšek. podpredsedniki ing. Igo Pehani, inž. Josip Dedek, inž. Miklavc, inž. Platner, prvi tajnik inž. Bevc, prvi blagajnik inž. Pire, prvi knjižničar inž. Završn.ik, revizorja inž. Foerster in inž. Skaberne. Zaradi obširnega dnevnega reda se je občni zbor precej pozno zaključil dasi o posameznih poročilih ni bilo nikakršnih preširokih debat.
Pri volitvah je bil na Pavčičev in na 5i-menčev predlog soglasno izvoljen skoraj ves dosedanji odbor s predsednikom Pič manom na čelu. Nato je bila urejena še zadeva društvenega znaka Med raznoterostmi ie bila sklenjena še intervencija pri inspek ciji dela. naj omili svoje zahteve na obrtniške obrate, in pri OUŽD. naj za obrtnik® zniža predpise Delegata Holubar iz Celja in Jan z Bleda sta poročala o delovaniu svojih podružnic- Predsednik Pičman je obširneje razpravljal o zahtevi po loč^n;h obrtniških zbornicah in se zavzemal za enotnost jugoelovenskega obrtništva. Po ob Širni debati o vprašanju članarine, v katero so posegli med drugimi delegatje Hrasteli More, Kregar. Dolenc, je delegat Rož č sprožil predlog, naj se drjštvo zavzame za osamosvojitev OUZD. Delegat Pavčič je ple-diral za milejši način izterjavanja davkov in prispevkov OUZD. Kratko pojasnilo je
podal k tej stvari pod ravnatelj OUZD dr.
Kuhelj. Naposled je bila na predlog tajnika Kuiistlerin srnrlasno sprejeta resolucija, ki izraža zahteve obrtništva glede davkov, obrtniškega zavarovanja. • šušmarstva. javnih dobav, zastopitva v me6tui in v ostalih občinah, glede rodstva Vajenskega doma itd. Za poverjeništvo >Obrtnika« je kratko ooročal še delegat Mihelčič. nakar so se obravnavale še zadeve o velik' zagrebški obrtniški razstavi, ki se pripravlja in na kateri bo omogočena tudi udeležba revnejšim obrtnikom. Po kratkem pozivu k stanovski zavesti in enotnosti, ki ga je izpre-govoril delegat More. je predsednik zaključil prav lepo uspeli zbor.
Na predvečer občnega zbora se je pri Mi-kliču vršil družabni večer, na katerem sta z uspehom zapela gdč Sokova in g. Erman. in ki se ga je udeležilo prav lepo število obrtnikov.
i2 mariborske kronike
meljarskl parlament v Žalcu
Zborovanje Je poteklo precej burno — Kriza, kriza ..,
Vprašanje osrednje tehnične knjižnice
O stanju knjižnice je poročal knjižničar inž. Završnlk. Vsled težke denarne situacije, v kateri je sekcija, ie kupovnaje novih knjig nemogoče in ie knjižnica po kniižni-čariev;h izvajanjih zastarela in premajhna. Za naše male razmere imamo v Ljubljani preveč tehničnih knjižnic, da bi vsaka zase lahko !®pota'jevala zadano nalogo. Nujno potrebno bi bilo. da se te razcepljene knjižnice združijo v eno, katere bi potem zadovoljivo izpolnjevale svojo nalogo Na izvedbi tega širokega načrta b morali sodelovati univerza, tehnična srednja šola, banovins-ki tehnični oddelek, mestni grad-
Žalec, 26. marca.
Dcnes ob pol 9. se je vršil občni zbor HouOarskega društva za Sloven jo, k. je trajal do 13. Ker je predsednik g. Rob!eik še vedno bolan, je vodil občni zbor pod predsedn k g. Alojzej Mihelčič. Kakor vse kaže. smo krizo že prebredli Kdor je bral časopi. poročila in jih uvažval, se je lan1 prav dobro odrezal. Z negotovostjo gledamo v bodočnost. Vprašanje je. če bodo upi na Ameriko upravičen Vse države so očividno pemnožile nasade in da bo spet nastala nadprodukcija hmelja. M' moramo obdržati svoje ime na svetovnem trgu jn zato moremo konkurirat Ie s kvaliteto b'a-ga Dolžnost našega društva je širiti zanimanje za naš hmeLj v inozemstvu.
Na vprašanje delegata Kodra <7 Griž. al so vsi delegati upravičeni glasovati, se je razv la daljša debata, na podlagi katere je odšel poslovodeč- podpredsednik po potrebna dokazila Občni zbor je b'l pre-kinien za četrt ure.
Ko je bil ponovno otvorjen. je pozdravil vse navzoče sreski podnačenlik dr Klopčič. ki je poudarjal, da se oblastva stalno zanimajo in potegujejo za hmeljarstvo.
Nato je podal društveni tajnik g. Pe-trček obširno poročilo, »z katerega posne mamo, da šteje društvo 644 članov, včla njenih v 11 podružnicah, poleg tega pa tud 61 posameznih članov Navedel je, da je v štiril letih padlo članstvo za 1029. Kriza! Nato je podrobno obravnaval vse poslovanje v minilem letu, nakar je bilo njegovo poročilo odobreno. Delegat Kopriva je predlagal, naj sc napros vlada, da de nar, katerega so s-voječauno hmeljar j vplačevali za dohodnino, katere ni bilo v drugih pokrajinah, dlržava posodi našim hmeljarjem, kar je bilo z odobravanjem sprejeto.
G. Petriček je podal tudi blagajniško poročilo. Društvo je imelo lani 12.833 Din prometa, ves denar je porabljen 10 društvo je danes brez vsakega solda. Po teh poročilih se je razpravljalo o članarini r je bilo sklenjeno, da ostane na stari višini, pač pa se bo pobirala za legt rnacije za polovično vožnjo obiralcem posebna pristoj-
bina. Na predlog nekega delegata je bil spremenjen dnevni red tako, da 60 se pred poročili podružnic vršile volitve odbora. Predložen- sta bili dve listi in skušal se je doseči tjporaizutn Ker so pa delegati posameznih podružnic listo tako zvane izven-žalske skupine odklonil', ni prišlo do sporazuma in se je vršilo bojno glasovanje
Zmagala je žalska lista, ki je dobila 34. druga 27 glasov. V odbor so bili izvolje m Franc Roblek, Anton Petriček Andrej Antloga. Rudolf Jan č. ;nž. Hans Jeschou-niigg, Anton Kopriva. Rudolf Lorber, Robert Senica, Anton Steiner (vsi žalska skupina), Nikolaj Kočevar (Gcmilsko). Jernej Ra®boršek. Josip Kožuh (Višnja vas), dr. Rudolf M kuž (Vojnik). Vinke S topa r (Velenje). Jože šketa (Braslovče). Martin Ocvink (Šent Jur), Franc Schvent-ner (Vransko) in za namestnike Rudolf Plavšak. Martin Jošt. Blaž Brinovc, France Vrečar in Anton Prekoršek
Občni zbor se je nadaljeval pod vodstvom sreskega podnačoln lica dr. Klopčiča. Obravnavali so se predlogi posamezn h po družnic, o katerih bomo še podrobno poročali.
K besedi se je nato oglasil narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je poudarjal, da 9e je rad odzval vabilu Hmeljarskega društva, čeprav sam ni hmeljar, niti član ali delegat društva. Obžaloval je, da se je tako po nepotrebnem tratil dragocen čas, zato se ne vrača s tako veselimi občutki kakor je orišeJ na občni zbor Živimo v resnih časti in žalostno je, da se izgubljamo v nestvarnostih. Poudarjal je da ne kaže preveč Savinjčane pritiskati ob zid in jih dušiti. Oblju/bil je, da bo kakor doslej tud še v bodoče nastopal za interes našega hmeljarstva. H koncu je poudarjal, da je skrajni čas, da morajo hmeljarji storiti potrebne korake pri trgovinskem in kmetijskem ministrstvu ter pri zavodu za pospeševanje zunanje trgov V, e glede kont ngen-tiranja pri carini na hmelj.
V osrednji odbor so bili slednjič izvo!jeni za predsednika Franc R oblek, za pod-predsednka Rudolf Lorber. v odbor pa Anton Petriček. Andrej Antloga, inž. Je-scheunigg in Jernej Razboršek.
Za zedlnjenje vseli obrtnikov Jugoslavije
Lepo uspela skupščina Jugoslov. obrtniškega društva
Ljubljana, 26. marca.
Danes dopoldne se je v dvoran: Delavske zbornice vršil letni občni zbor Društva ju-goslovenskih obrtnikov za dravsko banovino. ki se ga je poleg številno zastopanega ljubljanskega obrtništva udeležilo tudi lepo število delegatov iz mnogih večfh krajev banovine, pa tudi zastopniki oblastev in korporacij.
Predsednik Pičman je s toplimi besedami pozdravil svetnika Rupnika za obrtni odsek mestne občine, sreskega načelnika Žnidar-šiča, podravnatelja OUZD dr. Kuhlja. nadalje člana osrednjega odbora Zveze hrvatskih obrtnikov K aseviča ter delegate iz Celja, z Bleda, iz Logatca, Laškega. Žiri, Trbovelj, Kranja. Brežic in Most Iz Beograda je zbor od obrtniške zveze prejel brzojavni pozdrav. Spomnil se ie pčkoinega soustanovitelja društva Mihelčiča. Naglasil je, da je eden glavnih ciljev Društva jugoslovanskih obrtnikov — dosega samostojne obrtniške zbornice. Delovanju društva gre zasluga, da je obrtniški stan danes že bolj upoštevan. kakor j<e bil doslej. Za napredek n zmago niegovili interesov pa ie potrebno, da slovensko obrtništvo ne nastopa izolirano. da sodeluje z obrtniškimi organizacijami v vsej državi, zlasti pa še. da v naši banovini čimboli na široko razprede in poživi svoje gibanje Pozval je članstvo, nai e svojo zavestjo in delavnostjo pripomore društvu do zmage.
Višii svetnik Rupnik Je nato kratko opravičil g župana, ki je zadržan, in je zbo-rovalcem sporočil niegov pozdrav — Zagrebški zastopnik Kušpvi« je nozdrav'1 zbor v Imenu hrvatskih obrtnikov in je pozival tovariše v dravski banovini, nai ie krep keje dvignejo svoln «avest in nai žlveif d^iaio zmago obrtn:5kib interesov -Kratek pozdrav je izrekel tudi delegat it Brežic, g. Klobučar.
Izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju društva je podal tajnik Kunstler. V začetku aprila bo eno leto, kar je društvo ustanovljeno. vendar ie v tem času prestalo že velike preizkušnje. Pa vendar se je vkljub vsem oviram v enem letu na novo vpisalo v dr 'šlvo 630 članov in je tako to najmočnejše obrtniško društvo v naši državi. To članstvo predstavlja približno 130 milijonov dinariev lastnega kapitala in ie v tem letu opravilo v svojih delavnicah okrog 240 milijonov Din gospodarskega prometa.
Društvena pisarna ie preiela in oddala 2594 kosov pisemske pošte. Bilo ie 21 od-borovih sej. nakazanih je b lo več denarnih podpor v pomoč potrebnim obrtnikom. Društvo se deli v šest podružnic, oblastvom pa j*! prijavljenih 11 nadaljnjih novih podružnic, tako da bo društvo v kratkem štelo nad 20»i0 članov v 17 podružnicah. V preteklem Ii»tu je društvo sodelovalo na številnih rbrtnišk;h zborovanjih (v Crikvenici. Krškem Kozjem. Ljubliani. Celiu, Kočevju Ribnici. Vel. Laščah. I <»škem. Logatcj, Brežicah. Trbovljah. Žalcu. Mostah) in je mnogokrat interveniralo pri odločujočih instancah _ Društvo se pri svoiem delu naslanja na poštenost in prav:5nost svojih za-ht<-v ter zaupa v moč svoje domovine in njenih poštenih Jugoslovenov in hoče obrtnikom priboriti samoodločbo povsod, kjer se kuje obrtno gospodarska politika.
Poročilo blagajnika Vidmarja, ki je spo ročil, da izkazuje blagajna 2362 Din prebit ka, je bilo z zadoščenfem sprejeto Na pred los revizorja Košaka je bil absolutorij so •■»lasen Nato so bile sprejete nekatere snre membe pravil, tako med drugim (na Hav Pčkov predlog), da nremoženie nodnižn ce v primeru razpusta pripada namesto cen trali — dragemu sorodnemu iruštvu. ki osnui^ v istem kraiu. ali pa vdovam in si rotam članov, in (na Šimenčev predlog).
Maribor, 26. marca. Vse mariborsko javno življenje zadnjih treh dni se je izlilo v množico društvenih občnih zborov, kongresov, športnih tekmo, vanj, razstav in drugih prireditev Razen dobro uspelega občnega zbora društva zasebnih in avtonomnih nameščencev ter protituberkulozne lige se je vršil v petek tudi občni zbor naših ribičev, o č«mur bomo obširneje še poročali, poieg tega pa so imela svoje zborovanje mariborska sokolska župa, mariborska kolesarska podzveza in mariborska Zveza kulturnih društev.
Zbor mariborske ZKD
Občni zbor ZKD je vodil predsednik, narodni poslanec g. Vekoslav Spindler, ki Je v obširnem poročilu podrobno očrtal delovanje ZKD od leta 1931 dalje. Sicer je delo nekoliko nazadovalo, a ne zaradi pomanjkanja smisla za društveno življenje. temveč zaradi gospodarske in splošno občutene duševne krize. Poslovanje v zve-zini pisarni se je uredilo in dobe društva lahko vsak čas vse informacije, Igre, note itd. 2a.l bo morala glede na težke gmotne razmere odpasti že pripravljena loterija v korist obmejne knjižnice, preložena je na poznejši čas.
Zveza šteje 314 članic in je v banovini gotovo najmočnejša centralno prosvetna kulturna ustanova. Od teh društev je zlasti agilnih 325, ki so samo predlanskim priredila nad 850 predavanj, nad 800 gledaliških predstav, umetniških koncertov in drugih prireditev. Lastne odre ima 93, pevske zbore 15, tamburaške zbore 30, godbe na lok in pihala 36, lastne knjižnice pa 108 včlanjenih društev. Dosledno bo skušala izvajati parolo: v vsako župnijo v naši banovini mora narodna in napredna prosvetna ustanova. Zveza je ustanovila tudi 73 javnih poslovnih knjižnic, nekaj jih bo pa ustanovljenih tudi v bodočnosti. ZKD je priredila tudi dobro uspel lutkarski tečaj, dva okrajna prosvetna tečaja v Mariboru in poseben srednješolski mladinski idejni tečaj, ki še traja. V tem se je vršilo zelo lepo število uspelih predavanj, za katere je vladalo med doraščajočo mladino izredno zanimanje. ZKD bo z doraščajočo mladino obdržala trajne stike, ker vidi v njej bodočo nositeljico vseh kulturnih del med narodom.
Včeraj in danes je priredila zveza pod vodstvom režiserja Jos. Koviča režiserski diletantski tečaj, ki se ga je udeležilo nad 30 delegatov. Delovati sta začela tudi okrajna pododbora ZKD v Rogatcu in v Šmarju pri Jelšah. Za vsa društva je bilo za kulturne prireditve doseženo 10 odstotkov popusta pri plačevanju državnih taks. ZKD bo skušala doseči čim ugodnejše pogoje i pri plačilu tantijem avtorski centrali.
Ko je g. predsednik že kratko pojasnil razpust obeh bivših prosvetnih zivez in mu dal program bodočega dela, je bila po blagajniškem poročilu g. Vidmarja na predlog g. Meglica odboru podana razrešnica, nato pa je bil soglasno, z nekaterimi izpopolnitvami, izvoljen dosedanji odbor.
Velika skupščina srednješolcev
Pretekla dneva je zborovala v Mariboru tudi srednješolska mladina dravske banovine, včlanjena v Zvezi jugoslovenskih srednješolskih združenj, pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marušiča. Ta mladina, ki ne izgublja vere v zmago svojih idej, je prihitela iz Ljubljane, Celja, Novega mesta, Kranja in drugih mest ter dokazala, da bo vedno ostala na braniku jugosloven-ske ideje. Dokazala je pa tudi jasno, da so vsi dosedanji napori razdiralcev brezuspešni in da bo v najbližji bodočnosti, ki je v njenih rokah, brezobzirno pomedla z njimi in šla odločno po poti, katere smeri so ji začrtali najboljši borci, zidarji naše združene domovine. Naša mladina sc dobro zaveda, da je vzklila svoboda naše države na poljanah, pretočenih s krvjo naših sinov in da morejo spričo veličine teh žrtev samo brezvestneži, ki jih je žal tudi nekaj med mladino, govoriti nialovestno o jugoslo-venstvu.
Tisočglava množica je pričakovala y soboto dopoldne na kolodvoru delegate in udeležence kongresa, ki so prišli z ljubljanskim osebnim vlakom. Ljube mlade goste je v imenu mariborskega »Napredka« in >Omuna* toplo pozdravil učiteljiščnik Viher, nakar se je množica zlila po mestnih ulicah. V soboto ob pol 20. se je vršila v Narodnem domu slavnostna akademija. Prostrana dvorana in galerija sta bili nabito polni zbrane mladine, med njo so biii
Teden moške mode
z razstavo najnovejših vzorcev angleškega, češkega in domačega sukna, kamgarnov in štofov
TRIKOLIN IN POUPELIN1
za elegantno moško perilo na meter, gotovo in po meri itd. si ogljete v naših izložbah in trgovini.
REKLAMNE CENE:
Modni kamgarn volneni . od Din	124.—
Stof za pumparce .... > >	54.—
štof za obleke.....> >	30.—
Poupelin za srajce .... > >	24.—
Trikolin za srajce .... > >	32—
Loden v predpisani od SLD barvi za	lovce, turistiko in šport
Ogromna izbira — ugodne cene
WVAK - Ljublfan?
Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)
tudi odlični predstavniki javnosti.
V	nedeljo dopoldne ob 9 pa Je bil v ljudski univerzi občni zbor, na katerem so podali delegati razne referate in je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri izraža mladina svoje stališče glede poti državne politike in v kateri manifestira svojo jugoslovensko usmerjenost 5n čvrsto nacionalnost.
Cerkveni rop v Hočah
Policija in reševalna postaja nista imeli veliko dela. Policija je bila obveščena o velikem vlomu, ki je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo t župno cerkev v Hočah. Vlomilci so šiloma odprli trojna cer^ kvena vrata in odnesli tri kelihe. moštran-eo, ciborij in vse ostale vrednostne cerkve-ne predmete, tako da se danes v Hočah sploh ni mogla vršiti služba božja. V Hoče je odšel daktilograf mariborske policije Grobin, ki je posnel prstne odtise, ki so jih pustili vlomilci.
V	gledališču se je t soboto zvečer ob dobrem obisku vršila predstava >Orfej v podzemlju?. Vse kaže, da bo ta prireditev tudi v bodoče polnila hišo. — V kazinski dvorani pa je bila v navzočnosti zastopnikov mariborskih oblastev otvorjena velika razstava sodobne moderne slovenske upodabljajoče umetnosti. Razstavo je otvoril nestor slovenskih upodabljajočih umetnikov g. Rihard Jakopič.
Požar v Radencih
Slatina-Radenci. 25. mairca.
V	soboto zvečer je pr pregledovanju raznih zdraviliških objektov sluga opazil na dveh mestih v gospodarskem poslopju ogenj, ki je bil očividno namenem« podtaknjen. Ker sam ni mogel pogasiti, je obvestil upravo, ta pa je na pomoč pozval* gasilce, ki so prihiteli iz raznih krajev. Pri požaru so poleg domačih prav požrtvovalno sodelovali zlasti gasilci iz Radgone in Ljutomera. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, uničeno je bilo tudi skladišče pivovarne Union Škoda znaša nad pol milijona Din, je pa večinoma krita z zavarovalnino.
GkMa, pzaSe&tfz
Fotoaparat
zammjaš. kupiš ali prodaš gotovo najboljše pri
Foto Tourist Lojze Šmuc
3IikIošičeva cesta 6, vis-a-vts hotela I nlon
127
Objave
Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« uprizorijo drevi ob 20. v dramskem gledališču člani srednješolske organizacije »žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. »Ta naša hiša je tako prokleto majhna«, je rekel nekoč Ivan Cankar, stremel je za tem, da napravi Slovenijo vsaj duhovno prostranejšo, bičal je laž in licemer-stvo na političnem, socialnem in moralnem polju. Komedija *Za narodov blagor« je vzklila iz bolesti in ogorčenja zaradi političnega položaja, ko so nekateri voditelji izrabljali zaupanje naroda za svoje osebne snevne interese in onemogočali k pravi razvoj in napredek. Fraze pa so slepilo za ljudstvo, da ne more pogledati v gnilo srce svojih voditeljev. Zato Cankar tako jedko smeši vsako frazerstvo, ki ni plod lastnega razmišljanja, temveč znak duševne nesvobode. Cankarjev ideal pa so »ljudje, sami svoji, kralji v cunjah«, ne pa »narod, ki caplja na različnih uzdah, ki je naprodaj za groš, za uslužen smehljaj«. Občinstvo opozarjamo, da si vstopnice pravočasno nabavi pri dnevni blagajni narodnega gledališča.
Premiera Shakespearejeve tragedije »Hamlet« v prevodu Otona Župančiča bo v četrtek 30. t. m. Letošnjo vprizoritev »Hamleta« je naštu^.ral g. režiser Debevec. V četrtek igra naslovno vlogo g. Kralj. Ker je bil »Hamlet« brez dvoma najuspelejša Shakespearejeva drama na našem odru, smo prepričani, da bo tudi za četrkovo premiero v novem prevodu, novi režiji in inscenaciji vladalo veliko zanimanje. Predstava je izven abonmana.
Angleško-jugoslovensko društvo v LJubljani bo priredilo v ponedeljek 27. t. m. ob 8. zvečer v dvorani hotela Miklič javno predavanje. Govorila bo profesorica Miss Edith Oxley o Londonu, njegovi zgodovini, arhitekturi, spomenikih in običajih. Predavanje, ki bo v angleškem jeziku, bodo spremljale številne skioptične slike. Vabljeni vsi. tudi nečlani.
Nepreklicno zadnja predstava filma ZKD »Ben Hur« bo danes ob pol 14. v Elitnem kinu Matici.
Jesenice. Občni zbor savezne strelske družine na Jesenicah bo v petek 31. t. m. ob 20. v restavraciji Franceta Dežmana (Paar) v posebni sobi z običajnim dnev.im redom. Za vse člane prisotnost obvezna!
Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece razpisuje natečaj 20 gojenk za enoletni tečaj za zasebne otroške negovalke. Prošnje naj se vložijo do 3. maja pri upravi zavoda v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 2.
Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva Je bil promoviran na graški univerzi v soboto 24. t. m. g. Mirko Kajzelj, sin staroste Ljubljanskega Sokola g. Bogomila KaJ-zelja in znani alpinist. Mlademu doktorja naše iskrene čestitke!
Zbor naprednih akademskih starešin
Novi predsednik Zveze je dr. Fran Tominšek — Manifestacija sloge
Ljubljan*, 25. marca. Ob lepi udeležbi iz Ljubljane kakor tudi iz vseh naših večjih krajev se je pre-
tekli petek zvečer vršila v dvorani Zvezda IIL glavna skupščina Zveze naprednih akademskih starešin. Otvoril jo je predsednik dvorni »vernik Gabrijelčič, poudarjajoč, da zveza v preteklem letu nikakor ni držala križem rok. Takoj nato je sledilo izčrpno poročilo tajnika g. direktorja K-da Pavlica, ki jc v glavnem- izvajal: Zblranjt članov.
Število ctonstva se je sicer nekoliko po-nmožlo, da štejeta starešinski društvi Jadran in Tr.glav skupaj skoro 600 članov, vendar je to še vse premalo, ako pomislimo, da je vseh naprednih starešin najmanj 1300 Zvez.n odbor je izdal načrt, po katerem bi <»e dado to število natančno ugotovit) po stanovih a krajih bivanja. Ko bi bilo to ugotovljeno, bi bik ssnv- št treba one, ki še niso včlanjeni, pozvati, da pristopijo k onemu al: drugemu starešinskemu društvu in s tem k Zvezi. Toda ta načrt za enkrat m uspe!, ker nekateri zaupniki niso poslali zaprošenih podatkov. Drugi so pa to izvršili prav kmalu m z vso vestnostjo, hva-la j:m Kljub trenutnemu neuspehu bo odbor skušal doseči svoj namen na kak drug način, odneha! pa ne bo. dokler ne bo skutpaj vsaj 800 — 1000 članov. To bomo naijlažje dosegli, ako vsak član pridobi vsaj enesa člana, pa nas bo Ze več tabor 1000.
Notranja organizacija j« ostala netzprememjena. 2e v prvem letu t>e je pokazalo, da ima dmotreno razdeljeno ce'e po p:;^rneznih odsekih še naj/^e isp*-ha Tako se je po odsekih organizirano delo obneslo tudi letos. V odseke same »o se priglasili prostovoljno člani, ki so bili pripravljeni žrtvovati za dobro stvar nekaj časa in truda, tako da je vsak izmed petih odsekov štel od 7 do 12 članov. Nekateri tovariši so deloval' istočasno v dveh ali več odsekih. Pokazalo pa se je, da so bili mn(«g 'zr>i«v priglašenih članov ialc prezaposleni z drugim delom, da se ee*j niso mogli udeleževati V odsek naj se torej priglasijo samo tisti, ki imajo resno voljo in tud' da bodo mogli vestno vršiti prevzete dolžnosti.
Delo in uspehi.
Delo Zveze je bilo tiiho m skromno, zato pa dosledno m ne brezuspešno. B.lo je 7 odborovih sej, 2 razširjeni odborovi seji, 14 sej posameznih odsekov in 6 skupnih /oorovanj s predavanji in referati Na odborovih sejah se je celotni odbor v najlepšem soglasj-u posvetovali o vseh zadevah, ki se tičejo Zveze, njene oranizacije in njenega glasila, in o vseh važnejših dogodkih, ki zadevajo našo napredno inteligenco.
Izmed odsekov je btl najagilne-jši poleti oni, imel je 9 »ej, ki so večkrat trajale pozno vif „<azpj«vljalo se je zla»ci o cen zuri io njen h hibah, o razčiščenju pojmov o slovenstvu »n pugoslovenstvu, o nameravani d^koncent^aciiji, ki pomenja obsežno avtonomijo posamemn banovim td. Tudi o&rah cciseki s j vršili poverjeno * m nalo sfC'. čeprav niso imeli toliko sej kakor po rtrfim
Naša skupna zborovanja eo bila tudi le-tiM v splošnem prav dobro obiskana. Na prvem mesiru je podal direktor Reisner v zvezi z redmkc*jami uradništva hi uradniških prejemkov izčrpen referat o kompleksu vprašanj, ki tvorijo bistvo uradniškega problema.
Na drugem je ob velikanski udeležbi poročal posianec dr. Kape Stane o splošnem političnem položaju, o gospodarski m finančni politiki, o redukciji osobja m plač, o redukciji srednjih šol m vsedržavni stranki.
Na tretjem smo z veJikrm zanimanjem dušah poročilo g. primarna dr. Alojzija ilokarja o resoluciji glede slovenstva in jugosdovetistva. Po obširni vsestranski debati, v kateri je Zveza pojasnila svoje jugoslovensko stališče v tem vprašanju, je bila resolucija soglasno sprejeta in je kot odločna izjava našega naprednega starešinstva s h a v »tu*'!/« na Vidov d« n.
Na četrtem sestanku sta poročala dT. Spil!er-Muys in dr. Janže Novak o zakonu o zaščiti kmetov.
Na petem je podal dr. Riko Fux obširno in zelo zanimivo poročilo o nameravanem zakonu o občinah. G podban je dodal k poročilu nekatera dragocena pojasn la. nakar jp bilo sklenjeno, da se Izdela posebna zadevna resolucija, v kateri naj se ugotovijo glavna načela Zvezinega stališča v tem vprašanju.
Na šestem sestanku je ob nabito polni dvorani poročal minster dr Kramer o položaju v državi. Njegova dve uri trajajoča izvajanja so bila tako izčrpna. preg'edna in jasna, da jih je napredno starešinstvo z velikim odobravanjem n brez debate vzelo na znanje. Odbor želi, da bi v bodoče čim češče prihajali med nas naši poslanci, senatorji in g. minster. da bomo tako vedno sproti poučeni o vseh važnih dogodkih v državi in izven nje.
Ugotavljam, da je na vseh teh sejah, se-stnkih in zborovanj h tudi letos vladala najlepša sloga. Debafca je bila živahna, kritika ostra, a stvarna; mnenja posameznikov so bila v različnih vprašanjih včasi morda malo različna, a v načelnih vprašanjih ni bilo nobene razlike med nami. Z velikim zadovoljstvom poudarjam, da nekdanjega nezaupanja ni več med nami in da smo postali velika to močna celota.
Stari in mladi.
Med najvažnejše naloge uaše Zveze spada od vsega njenega poceaca eikrb za napredno mlad no. ie prvenstvene naloge tudi letos nismo zanemarjali. Težko, burno leto je za nann Letošnji dogodki na uaš-univerzi so nam povzročili marsikatero resno skrb, kajti potegnili so za seboj tudi de! naše napredne mladine v toliki meri, da smo se včasih izpraševali, ali se ia naša nuadina m morda izneverila brezkompromisnemu programu, ki so ga nam začrtali oaši ptredniki, naši najboljši možje! Gospodje! Jaz sem tudi v tem vprašanju ustaJ opt roist. kakor sem bil vedno, m zdi se m:, da danes lahko mirno izjav.m. Ja je bil ves te dvom n ves ta stran - neupravičen Na številnih in dolgotrajni h sestankih starih in mladih — tako ori Triglavu kakor pr Jadranu — na katerh so se vt-ši'e dolge debate, kjer so se 5uie težke obdolž tve na obeh straneh, fcier so pedale ostre besede io žgoče kritike — vee to pe vendar v tonu akademskega dostojanstva — se je izkazalo, da *no v b.st-veoih io glavnih točkah edini n d«> ie na-š<» nuadina siceT tnlada n zato živaiira. oga levite. borbena, včasih morda intiO prevzete in nepreračunljiva — al sk^z m ?koz poštna in dobra. Z veseljem in za-d^vC'1 fetvom sem čitai izjavo na.š<-^a pro svetlega ministra Stankoviča. ie lostn'm dogodkom na naših univerzah n ma povoda, da bi obupava! nad našo mladino, da ie število zapeljanoev tako <n -i tnalno.
j« ae prihaja v poštev — m da ,e gros
ve:'C.ar!e dober in patriotičen. Oe ;«■ ,»c. mirfcter to lahko izjavil za vso a-iad-anrki mladnv. mislim da jaz isto še laž e n z večjo upravičenostjo izjavljam ze naš na-predn- Laraščaj. Pripominjam, da ,« Zve zit ocior c veseljem in iadovoijšivun vze. aa znanje, da se je na ^ourovan.u starih t. in<c,-fc Tnglavanov v Mar boru ugotovilo, da aktfvn: Triglav v Liu-J^mi n: trs« pra i k fšenih načel naprej no-t-., svobodomiselnosti m jugoslovenekega nacionalizma. k, jih predpisujejo .Kivila m da je bi!« srg.osno sprejeta resolica, ks-kor jo je ct^av.lo »Jutro« 13 " m.
Poročilo tajnika je bilo nagrajeno z močnim odobravanjem, nakar je prof Luka Brclih podal poročilo starešinskega društva »Triglava«, navajajoč vneto skrb za obstanek »Triglavovih« edinic in za podpore omladini Odločno je g. poročevalec zatrdil, da se bo »Triglav« rešil vseh tistih, ki so zašli na napačna pota. V imenu starešinskega društva »Jadrana« je nato g. dr Spill^r-Muys oprostil obolelega predsednika primanja prof dr. Za-lokarja in prveg3 podpredsednika inž. Bevca, nakar je v daljšem poročilu zlasti poudarjal veliko soglasje z akademskim starešinskim društvom »»Triglavom« Na skupni seji sta odbora obeh društev prišla do naslednjih ugotovitev: »Soglašamo v smernicah za nadaljnje delovanje obeh društev na kulturnem in socialnem polju v s vrh o napredka m ojačenja napredne joigoslovenske misli. 2. Smatramo, da je odlcrito in složno sodelovanj« vsega članstva obeh društev neobhodno potrebno. 3. Pod naprednostjo razumemo stremljenje in delovanje za svobodni duhovni razv-.j kakor tudi nujno uvaževanje vseh socialnih in gospodarskih zahtev, ki morejo koristiti napredku naroda 4. Edini smo v tem, da sta pravo slovenstvo in pravo iu-goslovenstvo nerazdružljiva. — G. ir Spiller-Muys je slednjič še priporočil starešinam. da podpro omladinsko revijo »Val«. — Blagajnik Miloš Rybaf je poročal, da je zveza imela 2300 Din prejemkov in da ji preostane čistega 600 Din.
Ker po pravilih letos pripade predsedniško mci>to starešinskemu društvu »Triglavu«, je bil soglasno izvoljen za novega predsednika Z NAS g. dr. Fran Tominšek-, ki je izvolitev sprejel z zagotovitvijo, da bo vztrajal na dosedanjih načelih in v prepričanju, da mu bo ob strani stal marljiv odbor Pri nadaljnjih volitvah so bili izvoljeni odborniki: finančni svetnik Volčič. odvetnika dr. Majaron in dr. Mojzer, bančni uradnik Miloš Rybar, dr Spiller-Muys, inž. Mačkovšek, dr. Štrukelj, direktor Reisner, za preglednika pa dr Zeljko Jeglič in dr. Stuhcc. — Pri slučajnostih je odvetnik dr Fettich smatral za častno in srčno dolžnost izraziti zahvalo dvornemu svetniku Gabrijelčiču za vzorno vodstvo Zveze skozi dve funkcijski periodi. Zborovale* so dosedanjemu predsedniku izkazali toplo priznanje.
Med obravnavanjem slučajnosti je vstopil v dvorano g. minister dr. Albert Krame r, sprejet z burnim odobravanjem. Po nagovoru predsednika dr. Tominška je g. minister povzel besedo io v močno prepričevalnih in informativnih izvajanjih orisal zlasti naš zunanjepolitični položaj. Vsa dvorana je izvajanja g. ministra poslušala z napeto pozornostjo io mu slednjič izkazala zahvalo z največjim odobravanjem Tako je bil občni zbor zaključen z najpopolnejšim uspehom.
Uspehi velemojstra Bogoljubova
Zanimivosti iz velike dvodnevne borbe prijaznega ruskega „levau
LJubljana, 2*>. marca.
Ve« pretekli teden je ljubljanski šahovski klub požrtvovalno pripravljal vse potrebno, da omogoči slovitemu mojstru E. Bogoljuboru na eni strani, na drugi strani pa menda še bolj ljubljanskemu šahovskemu svetu — dvodnevno gostovanje v slovenski prestolnici. Po častni zaslugi predvsem našega mestnega načelstva in nekaterih sicer redkih, a vendarle že opeto-vano zaslužnih šahovskih mecenov, ki so uvidevno pripomogli k tej gotovo v kulturnem pomenu za naš šah velevažni prireditvi, se smemo danes mirno postaviti z ugotovitvi.^ da kljub gospodarski krizi v nas estetski čut in kulturni smisel nista zamrla, temveč da se znamo nesebično žrtvovati za kulturne interese lepe naše domovin*.
Mojster Bogoljubov Je prispel v petek z hrzovlakom ob 19.35 iz Beljaka v Ljubljano. kjer ga Je prisrčno sprejela deputaci-J-a Ljubljanskega šahovskega kluba. Malo pred 8 uro se je pojavil v kavarni Evropi, kjer je zaslužni naš šahovski stric Tonejc s hvalevredno požrtvovalnostjo in brez obotavljanja izvršil prireditvi v prid prostovoljno deložacijo inventarja celokupnega Južnega trakta svoje kavarne ter tako tehnično v obilni meri pripomogel igralcem in gledalcem do redkega Šahovskega užitka Ob 20 30 se je med burnim ploska njem Številnega občinstva in viharno pozdravljen pojavil simpatični Bogoljubov na pozorišču širokopleč. prikuoen — preprost, z vsemi uglajenimi manirami s parketov velikomestnib tnrnirskib aren Po svoji zunanjosti podoben negovanemu levu. po svo JI doševnosti mehak in nežen, neutajliv otrok matJnške Roaije...
Monstre simultanka
Namesto resno obolelega predsednika LSK g arh. Costaperarie je pozdravil velemojstra prvi klubov podpredsednik g inž. Manda, želeč mojstru kakor igralcem najlepši uspeh Bogoljubov je takoj otvoril simultanko. 39 jakib ljubljanskih šahistov je z nervoznostjo sledilo otvoritvenim potezam velemojsbrovim, ki so si sledile z bliskovito naglico Proti igralcem vzdolž južne kavarniške fronte Je igral mojster s črnimi figurami, dočim si je pridržal za severno fronto prvo potezo kot beli Ta način igranja — z belimi in črnimi figurami — je menda sploh edini dosedanji slučaj v Ljubljani. Tudi hitrost, s katero je igra) velemojster, je vzbudila nemalo pozornost
Že čez 10 minut je treščilo na deski blizu kavarniškega vhoda. Mož s prijavno številko 30 je prebledel ob nenadnem presenečenju, ki mu ga je pripravila neizprosna napoved Bogoljubova: šah-mat... Brvi vzdih, prvi poraz. 2e v bori 8. potezi! Kibic« spreleti zona in s strahom pričakujejo nadaljnjih katastrof ...
Toda sreča je o po teč a. Prvi poraz feo ne pomeni vesoljne smrti. Ljubljanski šahisti se dramijo Prvi poraz jih je opomnil, da je treba stati bolj budno na preži.
Bogoljubov nadaljuje a stoično mirnostjo krožno pot po kavarni. Tu in tam potegne dim » svoje smodke. Mirno, hladno, kakor da je \i onostranstva Tu pa tam se kak igralec ali kibic ojunači do kaše opazke. Mojster se nasmehne in e humorjem odvrne. Z duhovito opazko... Pred minuto Je stal pri prvi deski — že Jc zo pe>t tn in že spet preseneča prvega z 10., z 20. potezo.
Ob 10. uri zavrfsne prvič Ljubljana Fri-Javnik z usodno številko 13 g. dr Niko Sever je prvi rešil našo šahovsko čast. Po 21 potezi. Ploskanje publike, vzklikanje Čestitke od vseh strani... Ali moostra prvi poraz ne spravi iz ravnotežja S stoično ravnodušnostjo puši in igra dalje, se smehlja, duhovito zavrača opazke. Igra gre v svojem hitrem tempu dalj«.
Fotografi in portretisti se pojavljajo aa prizorišču -Iščejo ugodno priIIko za posnetek Prisilijo mojstra, da za hip prekine in da jim »milostno« pokloni pogled Mojster rad ustreže Fotograf pritisne na gumb — toda plamen se ne vname, treba Je vnovič pripraviti okorno aparaturo Zopet mora mojster čakati Aha - zdaj bo! Fotograf Je spet usmeril svojo kamero ka kor puSko proti mojstru - ena - dve _ fcment, ie zopet nič . Aparat »opet ne funkcionira! Mojster se nasmehne »V Fa-tunu na Švedskem,« omenja mimogrede, »sem igral 69 partij na simultanki V treh arah Je bila simultanka gotova Na to Je prišlo končno fotografiranje na vrsto. To-
da aparat se za vraga ni sprožil. In tako
se je zgodilo, da sem za 1 posnetek čakat cele 4 ure .. .<
No v Ljubljani je v tem oziru bolje. Med mojstrovim Kramljanjem se je aparat vendar srečno sprožil, Bogoljubov se je že spet okrenil in smehljaje nadaljuje svojo naporno nalogo.
Zmaga sledi zmagi — seveda, množe ee tudi kapitulacije mojstrove in remisi — toda Bogoljubov hiti brezbrižno dalje, kakor bi plesal valček Ker manjka godbe, si mojster popeva ali požvižgava sam Niti ne opazi, da mu je smodka ugasnila.
Kazalec se pomika dalje Mojster pleše mimo razredčenih vrst Kibici vztrajajo in se kratkočasijo z analizami. Za vsakim igralcem živahno komentira »posvetovalni odbor<.

DA NI fcofcOL/UGov BRS2 ClG-AR
V tem znamenju se vrste zmage, kapitulacije, remijska pobotauja Igralci, ki so že doigrali svoje partije, še vedno sede na svojih
mestih ter sočutno ali pa vzpodbudno spremljajo usodo svojih sobojevni kov Nihče se ne dolgočasi Nisomur se ne mudi Nihče ni utrujen Svežost in vedri na Bogoljubova in njegove živahne igre blagodejno vpliva na zbrano publiko Ne. take gimultanke niso dolgočasne!
Časten uspeh za Bogoljubova in za Ljubljano
Malo po pol 1. je simultanka končana Uspeh — časten za Bogoljubova in za Ljubljano. Za nJega predvsem zato, kar jc
fgr»! izredno naglo, ker ae Je bor« s izbranimi, boljšimi igralci, ker je igraj i belimi in s črnimi figurami — no in končno, ker se Je v resnici boril z najmanj 200 igralci. Saj je na vsakega igralca odpadlo
_ priznajmo ai — minimalno po 5 sufler-
jev.
Časten pa Je ftahovski uspeb tudi za Ljubljano, saj se je doslej malokdaj primerilo, da bi Ljubljana dosegla proti velemojstru Bogoljubovega kova tolikšno pro porcijo Končni številični uspeb je namreč naslednji: igranih partij 39, Ljubljana dobila 8 partij, remis (neodločenih) 6 partij. Bogoljubov dobil 25 partij.
Brez dvoma pa je bila — ne glede na rezultat — Bogoljubova simultanka v LJubljani ena najzanimivejših. Kar « jih Je kdaj igralo in ako bo pripomogla Bogolju-bovu ca eni in ljubljanskim šahistom na drugi strani do nadaljnjih šahovskih uspehov — in o tem ne dvomimo — sme biti Ljubljana na to krasno uspek) prireditev v resnici ponosna. Naslednja imena pa bo šahovska kronika nedvomno hvaležno uvrstila v svoje liste, saj so baS ona dokaz lepe, plemenite, kultumovzgojne šahovske ideje v naši beli Ljubljani:
Zmagovalci: dr Seve>r Niko ob 22. nri po 21. potezi; Bernik Alojzij ob 12.10, ? potez; Rabuze Franc ob 12.10, 26 potez; Kranjec Ignacij ob 12.4, 24 potez; K^vačič Jože ob 11.27, 13 potez; ga. Pegan Zdenka ob 12.17, 20 potez; Erker Julij ob 11.26. 22 potez; Skilek Milan ob 11.33, 27 potez. Remizirali (neodločeno): Vojvodič Miloš ob 9.43, 18 potez; Podobnik Jože ob 12.25, 13 potez; Šiška Jože ob 11.50. 22 potez; Arnšek Janko ob 10.40, 22 potez; Ocvirk Zdravko ob 11.36, ? potez; dr. Ba-jec Tone ob 10.9, 20 potez.
t
Drugi dan gostovanja
V soboto Je bil drugi nastop Bogoljubovega gostovanja v kavarni Evropi brzo-turnir, na katerem Je nastopila poleg velemojstra ekipa 11 najjačjih trenutno razpoložljivih ljubljanskih šahistov Prireditev se Je pričela z malo zakasnitvijo ob pol 16 Vodil jo je z vso pohvalno vnemo in veščo roko tajnik Jugoslovenskega šahovskega saveza g. Mirko Magdič, ki je prispel deloma informativno, deloma zaradi aranžmaja Bogoljubovega gostovanja po Jugoslaviji v soboto zarana iz Zagreba v Ljubljano.
2DRAV<0 OCVIRK -
pesnik/
Brzoturnirju Je, kaaor dan popreje simultanki, vtisnil Bogoljubov neizbežni pečat živahnosti. Prireditev, ki je potekla v vzornem redu, je pritegnila odlično število Ljubljanske šahovske publike, ki Je sledita z največjim zanimanjem tej nadvse zanimivi in priljubljeni panogi šahovsko ruti-nirane spretnosti.
V taktu zvonca s presledkom vsakih 5 sekund se je razvila v pravem pomenu be-
Letni obračan čebelarjev dravske banovine
Ljubljani, 26. marca.
Prav živahno sliko je nudila danes dopoldne dvorana OUZD, kjer so zborovali čebelarji dravske banovine, ki s svojo organizacijo predstavljajo v verigi naših kmetijsko-gospodarsko in kulturno usmerjenih društev člen, na katerega smo po pravici ponosni. Agilni predsednik g. prof. Josip Verbič je otvoril v polni dvorani občni zbor Prisrčno je pozdravil navzoče delegate, zastopnika kr. banske uprave inž. Jelačina, zastopnike tiska, vse navzoče čebelarje, posebej pa še iz inozemstva došlega čebelarja g. Sajevica. Med živahnim odobravanjem in vzklika-njem je bil sprejet vdanostni pozdrav Nj-Vel. kralju Aleksandru, dalje g. ministru za kmetijstvo in banu g dr. Marušiču. Nato j« predsednik ledrnato očrtal delo organizacije v preteklem letu Toplo se je zahvalil časopisju, ki je prinašalo čebelarske članke v korist narodovemu zdravju, in posebej narodnemu poslancu g. Antonu Krcjčiju. ki je mnogo pripomogel k uspešnejšemu razvoju društva.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Dermelj, posnemamo, da se je delo društva v preteklem letu podvojilo in je odbor mvel 39 odborovih sej, kar j« jasen dokaz, da se je ožji odbor povsem zavedal svojih nalog. Izmed vidnejših dogodkov so posebno stopili v ospredje za društvo in članstvo kakor tudi za podvig vsega čebelarstva ti-le: plemeoilna postaja, ki jo vodi društveni predsednik; vele-sejemska razstava, ki kaže silno potrebo po izboljšanja naših pridelkov; kontrola medu. ki jo vodita g Znidaršič in dr Podgornik; društvena čebelama ▼ Praža-kovi ulici, k' nudi vsemu ljudstvu zajamčeno pristen med in vse čebelarske potrebščine: potujoča razstava v letošnjem poletju zdravstveno stanj« čebel pasišča 'td Po izčrpnem tavniškem poročilu »e je razvila živahna debata in je bila izražena želja, da bi se bolj uvaževalo želje in potrebe tega prekoristnega društva ki deluje v kmetijski smeri, a *e v primeri z drug1!™ društvi vidno zapostavlja
O poslovanju društvene Čebelame je poroča1 men vodja g Arko nakar Je bil na predlog preglednikov računov podan odboru absolutorij. narodnemu poslancu g. Krejčiju pa se ie ob živahnem odobravanju izrekla zahvala za naklonjenost ln trud Proračun izkazuje 104.858 Din dohodkov io 133.677 Din Izdatkov kar da 29.819 Dio primanjkljaja, ki pa »e bo še gotovo povečal ker v njem niso vgtete še postavke za pobijanje čebehjih bolezni in
V. z.: JCGEFfl" t «. Zao^D Sa)er» 32. Oglas i« rtflisti. ooc 5 «r 2670 ii. H. 192*
sede ostra in Uuta borba Med bojevniki smo opazili znane ljubljanske šahiste in Je bila po kvaliteti igralcev vrsta bojevnikov prav odlično zasedena Seveda, staremu rutinerju Boeoljubovu se zmaga ni dala iztrgati, vendar se je posrečilo našemu odličnemu 'Mjudmilu Furlaniju iztrgati mojbtru edino točko ter s u-m onemogočiti Bogoljubov« nrzaseiičen uspeh.
Končni rezultat brzoturnirja, ki je trajal tja do 19 ure, je bil po vrstnem reou naslednji: L Bogoljubov z 10 točkami; % Furlani z 9 točkami; 3. Longer z 8 točkami; 4. Vidmar ml. s 7.5 točke; 5. Cibk*. s 7 točkami; 6. šorli s 6.5 točke; 7 Iskra 9 6 točkami; 8. Kremžar s 5 točkami; fl. Kumelj s 3 točkami; 10. Lokovšek z 2 točkama; 11. in 12. Rupnik in Verbič'vsak s po 1 točko.
Bogoljubov : dr. Vidmar
V	opoldanskem odmoru ln zvečer po končanem brzoturnirju sta se spoprijela Bogoljubov in pa naš velemojster Vidmar. Odigrala sta v dokaj hitrem tempu nekaj vzorno-lepih partij, ki so zadivile vse v velikem številu okrog mojstrov zbrane gledalce. Dočim je v opoldanski pavzi Vidmar zmaga! v 3 partijah in Bogoljubov le enkrat, dočim so ostale 4 partije neodločene, je zvečer Bogoljubov izravnal rezultat in premagal našega velemojstra petkrat, dočim je sam le trikrat klonil. Dve partiji pa sta ostali neodločeni. Končni rezultat 6 (2):G (2).
V	soboto kasno v noč se je Bogoljubov s svojo agilno in odločno monažerko gdč. Soesmannovo poslovil od predstavnikov LšK, nakar sta v nedeljo ob 9. dopoldne zapustila Ljubljano ter krenila — vsak v nasprotni smeri — na nadaljnjo pat. Dama v Italijo, da aranžira nova gostovanja, velemojster pa v spremstvu tajnika JŠK g. Maediča v Zagreb, kjer nastopi še nocoj v simultanki in nato odpotuje preko Kar-krrca in Sušaka proti jugu.
'»rko Kragelj.
aeje širnega odbora, ki »e bodo vršile po današnjem sklepu večkrat med letom. predsednika je bil nato med živahnim odobravanjem izvoljen ponovno g. Jos-|> Verbič, za podpredsednika pa g Henrik Peternel. Ostali odbor tvorijo gg.: Ste fancioza, Lenarčič, Julij Majer, Strgar, Peterlin, Medved. Vuk, Arko. Babnlk, Raič, dr. Podgornik, Znidaršič in Dermelj; namestnika sta gg. Golob in Grčar, pre-gledovalca računov pa gg. Šmajdek ln Ivo Verbič- — Pri slučajnostih se je največ pretresalo vprašanje ureditve pasišč v ajdovi paši Izrečenih je bdo mnogo zdravih misli tako v prid lokalnim čebelarjem kakor tudi prevažcvalcem Videti pa je, da v tem pogledu ne bo prej zadovoljstva, dokler se sporazumno z oblastmi vodstvom podružnic :n prevaževalci ne bodo ured:la zakonita pasišča. V tej smeri se je naprosilo za takojšnjo pomoč tudi navzočega zastopnika kr. banske uprave, ki naj povzroči slednje do letošnjega poletja. Prav tako naj bi se čimpreje uredilo potrebno za uspešno pobijanje čebelnih kužnih bolezni.
Po drugih samostojnih predlogih s« je predsednik zahvalil vsem navzočim za sodelovanje in zaključil zborovanje z željo. da vsi pomagajo pri dehi za procvit čebelarstva, ki bo le na ta način doseglo stopnjo, kakor si }o vsi želimo.
pri zaprtostih in hemernidih. motnjah ▼ želodcu in črevesju, odteklosti jeter ln vranice. bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« erenčica večkrat na dan použita. krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih. da deluje »Frani J«>sefova« vod„ gi-STjrno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. >Fran« Jo!*efora< voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Narodno gledališče
Drama.
Začetek ob 20. mi Ponedeljek, 27. marca: »Za narodov blagor«.
Igra srednješolska organizacija »žar«.
Izven.
Torek. 28 marca: t Krog a kredo«. Red C.
Sreda, 29. marca: Zaprto.
Četrtek, 30. marca: »Hamlet«, premijera.
Izven.
Opera. v Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 27. marca: Zaprto. Torek. 28. marca: »Samson in Dalila«. A. Sreda, 29. marca: »Pri treh mladenkah«.
Red Sreda.
Jadrenica na smučah proti tihotapcem
ueuige cnampme vrši obmejno službo na ameriško kanadski meji na tej-le jadrenici na smučeh, s katero uspešno preganja tihotapce in druge zločince
Pri boleznih ledne, »efi. mehurja in dan-ke omili naravna »Franz Josefova« gren-ca tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda ker olajša potrebo brez bolečin. z*Qo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh "lekarnah, drogerijah in 6pecerijskih trgovinah.
Iz akvaristove torbe
O ureditvi manjših ribogojnic in še kaj.
Za akvariste, zlasti za one, ki se bavijo z vodožitjem svoje domovine, je začetek pom/ladii ne samo pomemben, temveč tudi zaželen čas, ker jim omogoči delo ob vodah, brez nevarnosti, da se zaradi mokrih nožic in ročic prehladijo. Pri tem ne mL si i m na ono pomlad, ki se začne za podeželsko ljudstvo na dan sv. Gregorja (12. sušca), ne na astronomsko pomlad 21. suš-ca in ne na uradno vigred, ko odnehajo kuriti v uradih ne glede na mraz temveč mislim na ono pomlad, ki Jo opevajo pesniki in ki nastopi šele tedaj, ko je po naši stari narodni: Gozdič že zelen, travnik pa razoveten tački pod nebom veselo pojo ...
V	naših širinah prevlada toplota v teku aprila, često pa šele v maju, ko se ode-nejo travniki v zeleno obleko, pretkano s pestrima barvami, v gozdovih se pa v po. ljubu s toplim4 sončnimi žarki odpro nabrekli popki listnatih dreves. V tem času se zdramijo tuai v vod-.h najbolj zaspane živalce in vse rastline in takrat je resnično začetek pomladi.
Pretekli teden sem opazoval vode na Barju in drugod. Ko sem pri Kozlerju na Ižameki cesti zavil na štradon proti Laver-ci, sem bil prijetno iznenaden. videč, da so dlobili nekateri štradoni svoja imena po tablicah, ki jih je namestila ljubljanska občrina. To je pohvale vredno, kajti nazivi »Hausptimanca«, štradon »Joško« itd. bodo Se poznejše rodove spominjali na zgodovino ljubljanskega Barja. Starejši ljudje, sfiasti oni. ki so se pred kskimi 40 leti zbi. raffi in igrali na Ljubljanskem gradu, se bodo še spominjali, kake se ie Barje vsako pomilad in Jesen spreminjalo v velikansko jezero. Ker je zaradi tega mehka blatna zemlja izključevala promet z vozili, so napravili Barjam vzvišene trde poti — tako zvane štradone. Danes je pa že precej, šen del Barja pretvorjen v travnike, deloma tudi v njive, in povsod vidiš nove hišice, varne pred poplavami, — napredek zadnjih 40 let. Izsuševalna dela na Barju niso ostala brez posledic na vodno fauno in floro. Dočim so bile prej na Barju velike plitke luže in jezerčka, ki tudi peleti niso usahnila in kjer se je fauna in flora bujno razvijala in razbohotila, so danes glavna zbirališča vsega živalstva in rastlinstva Ljubljanica in njeni večji pritoki V Bo. rovnici in Izeru in tudi v postranskh toplejših jarkih je že vse živo. Tudd v bajer-jih pri Bistri, na Igu pri Dolgem mostu im pri Kosezah so se koresljd že prebudili.
V	Izeru (ki ima svoje ime od jezera, ki je pokrivalo svoječasno precejšen kos zemlje zapadno od Babnih goric), sem opazil veliko ptsank (Alburnus bipunotatus). rde-čeokic (Scardimdus erythrophthalmus) in zelenih (AUIburnus lucidos) poleg ostalih
ribde. Mrzlejge vede (Ljubljanica. Bistra, Išca) pa še niso oživele, tam se drže manj. še ribice še v svojih skrivališčih, ker so vode sedaj še nez-araščene in bi jih ropa-rice kaj hitro zagledale in pojedle.
Ker se zanimanje za vodožitje čedalje bolj širi, ker mislijo mnogi, da je to ljubi teljstvo združeno z velikimi stroški in — ker je treba rešiti življenje mnogim ribicam. ki ba jih akvaristično navdahnjena mladina ulovila in mučila v nestrokovno urejenih posodah, bo morda mlajšim ljubiteljem naslednje objasnilo dobrodošlo. Lju_ biteljstvo vodožitja ni združeno z izdatki, če imamo posodo že na razpolago kakor n. pr. tri do šti riti trsko steklo za vlaganje sadja. Na močvirnatih tleh si poiščemo zemljo krtovino in z njo pokrijemo dno v višini treh do štirih centimetrov. Mivko, ki je nastala iz apnenca, najdemo v potokih in ko smo jo dobro oprali, jo vsujemo na zemljo v višini dveh centrimetrov. Pritlikavci lokvanj, navadna grebemka in rma-nec rasejo v bajerjiih in jarkih. En pritlikavi lokvanj, tri greh srnice ali pa deset stebelc rmanca vsadamo v sredino posode. Na kos papirja, ki smo ga položili na dno, postavimo kozarec, vanj vliva-no prav po_ lagema vodo (toplota 15 stoprinj) in napolnimo posodo, nakar je treba odstraniti kozarec in papir. Posoda, ki jo pokrijemo s koščkom šipe, stoji tri tedne brez ribic, potem spustimo v akvarij dve ribici (ne več!) iz vrst linja, krapa, koresija ali pa pezdirka. Ribici ne smeta biti čez štiri centimetre dolgi. Hrano si poiščemo v tako zvanih krvavih lokvah, kjer vidimo na dnu rdeče madeže. To so nitkasti čr_ vički, tako zvani tubifeksi. Z zajemalko zajamemo črvičke z blatom vred. Doma denemo tako blato v mrežico iz organti-na, ki jo držimo pod curkom vodovoda, nakar blato odteče. Poedlne črvičke (ne kepice) nudimo ribicam. Ce bi vrgli v vodo kepiec. bi se zarili črvički v dno in kmalu bi primanjkovalo kisika. V jamicah ulovimo z organtinasto mrežico z najtanjšimi zankami Jafnije in ciklone (2—3 mm d°L ge, bolham podobne živalce). V kanglici jih prinesemo domov, pod curkiom jih o pere-mo, nakar jih nudimo ribicam. Za dve ribici zadostuje dnevne po 5 tubifekscv in po sto dafnij. Tudi kepice nastruganega mesa v premeru 5 mm zadostujejo dnevno za dve ribici. Oipacflte hrane in druge smeta dvignemo z natego ali pa z gumijevo cevjo vsakega dne ta doli jemo toliko vode, kolikor je je z ostanki vred odtekf.o. V tak štirilitrski akvarij denemo 5 do 6 polžev iz roda svttkov, da nam pojedo ostanke hrane na dnu. Polža miakarji nam bd uničili liste rastlin, kaiužnice pa dihajo skozi škrge in bi uporabljale kisik v vodi, ki bi ribicam zmanjkal. Majhne štirilitrske posode postavamo v senco, nikdar na sonce, ker se voda sicer prehitro ogreje, nakar zmanjka kisika, če pridejo ribice na gladino po zrak, odiijemo polovico vode in jo nadomestijo s svežo, 15 stopinj topio vedo. V takih akvarijih je treba računati na vsako ribico najmanj en in pol litra vode, pri čemer moramo odbiti prostor, ki ga zavzemata v steklu zemlja in mivka.
Kdior bo upošteval gornja pravila do pikice, temu je uspeh zajamčen. Kakor vidimo, ni združeno akvaristovstvo s poseb. nimi izdatki. Z dobro voljo, prepojeno z ljubeznijo ao ribic, si lahko vsakdo uredi svoj akvarij.	O. S.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Najnovejša angleška podmornica
Oporoka francoskega grofa
Lansko leto je umrl v Parizu grof de Greffulhe, ki je v pariškem družabnem življenju ob koncu prejšnjega stoletja igral veliko vlogo. Njegovo ogromno premožen je sta vojna in povojna doba sicer zelo zmanjšala, vendar so mu ostale neprecenljive umetniške zbuke, grad itd. Mož je umrl brez oporoke in je bilo naravno, da bosta njegovo imotje podedovala njegova vdova in hči.
Hipoma pa je nastopite neka pokegnfloo-va prijatelj/! ca in zahteva k vse imetje zase na ipcdlagi nekega pisma, kS ga ji je bnl pisal grof 1. 1908. Ta prijateljica, grofica de ki Beraudiere, je predložila tudi zadevno pi=>mo, k' je pa nekim temno. Ne imenrifle namreč dirrektno nje. temveč neko »Myst&-re« (tajno), o kateri pa trdi, da je ona sama. češ da se je grofu dozdevala tako skrivnostna, da ji je nadel v oboevmju z njo to ime. Iz pisma bi bilo res razvidno, da si želi grof darovati ne srmo svoje življenje, temveč tudli svoje zbarke, h-še, vae imetje Mv^Jteriji. Grofica de k Berau-diere. ki zasleduje svoj cil>j z vel:ko odločnostjo, je dala izvršiti natančen inventar tega imetja in 20 sodno zajpe^arti, na Mižpjji razpravi, za katero se Parirr zelo zarnma. pa bo pad.la odločitev, da-Ji bo njene zahteve upravičene.
Pesem o razorožitvi je lepa, še lepši pa so podmorski čolni, ki jih Angleži pridno ui vztrajno gradijo. Tu vidimo njih najnovejšo podmornico j-Starfise«
Radio v avtomobili!
PoHcijškl avtomobili v Ameriki in tudi drugod so opremljeni z radijskimi sprejemniki. Poskusov s Strani amaterjev ter industrije, da bi se združila cba važna tehnična pripomočka, avto in radio, je bilo že dosti, a doslej najldealnejSo rešitev tega problema predstavlja avtomobil, ki so ga razstavili na zadnji radijski raz. stavi v Ameriki
Petcevm »prejemnik najmodernejše konstrukcije je zaščiten kakor pripadajoči elektrodinamični zvočnik popolnoma p-"oti vsem zunanjim vpHvom. Vlagi, temperaturi. prahu, isto tako zoper fading in električne vplive avtomobiIr-ke mašineri-jo. tako da je tali med vožnjo zajamčen en«k"meren in čist rorejem. Zvočnik je malhe*j m se da z da"jšim aH K,raJ3im kablom namestiti kamor koli v vozilu, m^d oostankom pa tudi znmaj vozfa.
potrebno električno energijo za »prejemnik da.ie ?tnrterska baterija, ki se v vsakem modernem avtu s svetlobnim strojem sproti polni. Poraba energije
ustreza prilično samo porabi enega avtomobilskega žarometa. Ajparatuira je torej vedno pripravljena za obratovanje.
Manipulacija je tako preprosta, da vozača v nobenem oziru ne cmejuje med krmararajem avtomobila. Pod krmilnim kolesom je nameščena vsa postrežba, ki sestoja iz vrtilnega gumba, s katerim se aparat ustanovi na določeno postajo. Ta se prikaže z napisom v majhnem vdelanem okencu. Vključitev in izključitev sprejema, kakor tudfi ustanovitev na kratki in dolgi valovni obseg ter vključitev na prenos gramofonskih plošč iz lastnega gramofona po zvočniku se izvrši z majhnim avtomobilskim ključem, če se ključ izvleče, se sprejemanje prekine in noben nepoklicanec ne more eksperiman. tirati z aparaturo. Z drugim vrtilnim gumbom se uravnava jakost zvočnika. Antena se namesti nevidno v streho ali pa v okvir šasije. Za ozemljitev rabi celotni šasi.
Brezposelne kraljcine
Španski kralj Alfonz se je naselil potem ko je moral zapustiti Španijo, s svojo družino v Fontainebleauki blizu Pariza_ Tarn živi njegova družina še danes, dooim kralj mnogo potuje. Z las t* rad obiskuj mecna-rodna kopališča in dirkaMš^a.
Pred nekaj dnevi se je pokvaril1 nekemu avtomohilstu na poti v Fontainebleau motor. Začel ie popravljati voziilo. pri tem pa ie odkril, di mu ie poš^l tudi ve*: b»n-c'n. K sreči se je tedai r>ripe'ifli! mimo lep avtomobil z d vem" mladima d-imima ?e preden ie mooel dntii avt^vnobilist znamenje z roko, sta damii sami ustavili voz in vprašali tujca, če mu moreta s čim post reči. Rade vo\je je avtomobilst sprejel ponud-bo_ Dami sta izstopili, zlezln pod njegovo vozilo, popravili] škodo in na koncu še napolnili rezervoarje z bencinom iz lastne zaloge. Ko je blo vse v redu, je avtomobi-frst hotel poravnati stroške za bencin, toda k.iko je osupnil, ko se je drm->ma predstavil in čez nekaj Časa izvede], da stojita pred njim — hčeri španskega kralja, ki Pta ■ae zahvalili za odškodnino, češ da sta tak brezposelni in da sta mu za radii tega prav radi pomagali v njegovi zadregi,
Jaftopska straža v Džehota
Zlati petelin na
RazuTnf.jčvo je, da je novi angleški naskok na najvišjo goro sveta zbudil precej pozornosti tudi med ti.betsikim ljudstvom, ki biva okrog nje. To ljudstvo pa ne more prav razejmeti, čemu se Evropci toliko trudijo, da H dosegli vrh, na katerem prebivajo po njegovem mnenju bogovi. Najbolje je izrazil nazirarpp svo-^ea ijud-st-vo o tej ekspedioijd visok cerkveni do. stojanstvenik. opat Tempe-ce-Ring iz sa mostana Tangtra med Dardžiiingom in Laso, f\ i kratkim v pogovoru z angleškim potovalcem Percivale-m PhiBipsom.
»Bilo bi čudno,« je menil učeni duhov. Bik, >če bi ti ljurije. ki hočejo splezati na goro, ne imeli nobenega drugega razloga,, nego da dosežejo vrh. Mi Tibetanca tega ne moremo verjeti. Pripovedujejo pa, da d emuje na vrhu Ser-ki-čepo, zlati peteiia in da je priš'a vest o njem tudi med Angleže. Zato so že pred dvema letoma pos'a!i neko družibo na vrh. da ga ujame. Možje niso dosegli svojega smotra in dva med njir,- sta baje umr"a. Drugi pa niso opustili želje, da bi ulovili zlatega pete'ina in poskušajo sedaj svojo srečo še enkrat.«
Ko je opat opsjzil, da dela njegov gost malo neveren obraz, je menil: »Tako pripovedujejo. Da morda ne bo res. Vem pa. da je v gori polno vsakovrstnih nevarnosti. Tako se skrivata v njenih soteskah dva bela leva. ki sta silno nevarna. Videlo ju ni še nobeno človeško oko, cd ča. sa do časa pa je slišati njiju rjovenje. Pravijo tudi, a ja.z tega ne vem za goto. vo, da prebiva ob vznožju gore divje gozdno ljudstvo, ki je po vsem telesu pokrito z gesto dtako in ka ima stcpa.a obrnjena nazaj. Kar se tiče izgledov, ki jih Ima podjetje vaših rojakov,« te nadaljeval opat, »pravijo povsod, da bodo pegi
Mount Everestu
nili v snegu. Hudobni duhovi se Jim bodo postavili po robu, a to je še najmanj, kajti te je mogoče s previdnostjo pomiriti. Hujše pa je to. da je gora tako visoka, mrzla in viharna. Na mestu da se spuščajo v takšne norosti, bi bilo vsekakor bolje, če bd romali v tibetske samostane in bi Dala i Jami v Lasi prinesli darov. To bi mu zelo ugajalo in ba ga podkrepilo v debrem mnenju o Angležih.«
Hlače z zapuščino
Pred nekaj dnevi je prišel neki moški iz nermKe province v Berlin na pogreb svoje tete. Po pogrebu je prejel svoj del zapuščine. 800 mark v gotovini. Spravil je denar v hlatn- žop m se napotil proti hotelu »Ara Stettiner Bahnhof« Medpotoma pa je srečal dekle, ki mu ie pripovedovalo, da je brez sredstev Povabil jo je s seboj v hotel n ji! naiel sobo Komaj pa je zaprl ooi. so se vrata njegove spalnice tiho odprla, v sobo ie huškni't> ženska postava. pograhi'a njegove h'ače, ki so visele na stolu in zb&žala z n i'm' po hotelskih stop-nicah. Moški, ne bod len. plane iz postelje v šami srajci in jo ucvre za njo mirno vra-tarjeve lože Vratar pa je menil, da se je mošktmu zmešalo Skočil ie za njm na ulico, ga dohitei n prijel za ovratnik ter ga odnese! urno v hotel, da ne b. nastal škandal Sele v vra'arjevi loži se je dogodek pojasnil. Nesrečni okradenec brez hlač je pozval na pomoč policijo in jo rotil, na.j prime tatico, ki mu je odnesla hlače in 800 mark gotov ne. Zaman: tatica je bila urnejša od usmiljenega podeželana in je izginila s plenom neznano kam. dedič pa se je mora1 vrniti dr.rnov brez dediščine in povrhu še brez hlač, s kater mi je prišel v mes.to i< pogrebu
Prizor iz japonsko-kitajske vojne na Daljnem Vzhodu
Strupeni narezek
Znana komorna pevka Marija Nemetho-va, ki se trenutno mud na svojem imenju v Netnes-Ko ti na Madžarskem, je zbolela za rad zastrupljeni a z mrzlim narezkom. Kakor je pokav.ala zdravniška preskava. je bil narezek pokvarjen, zaradi česaT je bilo obolenje izredno hude narave in močno riskantno za pevko. Nemethova ie morala j za nekaj dni v bolnišnico, zdaj pa ji je že ! toliko odleglo, da se je vrnila v domačo 1 oskrbo.
Alice Berend:
Ponos Lemanovih
Vrhunec praznovanja je minil. Vsi Le-manovi s<- brli malo vinjeni Vsi Lemanovi po bili majhni ljudje z velikimi željami. Z bogastvom jih življenje nikakor ni obsulo. Toda vsaka družina ima dragocenost, na katero je tako na skrivaj ponosna.
Ponos Lemanov.h je Dila umetn ška slava, ki se ji je odrekla iz ljubezni do deda Lemanovih. ki je bil takrat suplent na me. stni gimnaziji.
Vsi Lemanovi so y na ta račun nekaj domišljali. Vsak izmed njih je vedel, čemu se počuti maice drugače kakor vsi navad, ni smrtniki okrog in okrog.
Zato ni b 1<~ nič naravnejšega. kakor da so Melitinr sedemdesetletnico kar najsve-čaneje praznovali. NJč ni bilo naravnejše-ga. kakoi da je ta obletnica končala z vse-cbčim družinskim mačkom.
Že so vsi plesali ob zvokih radija. Tudi Melfta se je počasi in previdno zavrtela v tangu.
Potem pa je zaželela, da bi se odpočila in obudila spomine na lepo preteklost. Vsi Lemanovi ?o razumeli.
Met'ta le zaspala v novem naslanjaču, ki 15 ga if bila družina kolektivno podarja za roištni dan. Lahne melodije so pol-r'te prostor vsem se le vide'« da gledajo, kako 'Melita sama o čanj mladostnih let.
Tn tako fe tudi bilo Melita je bla spet v sedemnajstem letu. Ležala ie v svoji niz. ki dekliški postelji in si domišljala najču-lovitejše reči. kil se po njenem mnenju moralo na vsak način zgoditi. Jasno JI je bi-
lo, da bo postala slavna igralka. Videla je samo sebe, kako jo obožujejo in kako jo vedno iznova kličejo pred zaveso. Dostikrat ni imela m ti časa, da bi zaspala pred jutranjo zoro, zakaj sestavljala je govor, Ki ga bo govorila navdušeni množici.
Da ima velik talent, to je vedela od poroke svoje prijateljice sem. Tam je govorila nekak prolog ali bolje, šepetala ga je, šepetala, ker so se ji šib le noge in so se tla majala pod njo. Nikomur se niti sa. njalo ni, o čem prav za prav govori. Toda, saj na svatbah tega tudi nihče ne zahteva. Veseli so bili, ploskali in kričali so. ko Je Melita svoje stike do konca prešepetala. Nič niso skoparili s ookloni. Pri veselih prireditvah ne sme biti človek malenkosten.
Naslednje jut*-o je Melita pisala nekemu slavnemu igralcu in ga junaško vprašala, ali ga sme obiskati. Odgovoril Ja je. da jo pričakuje naslednji dan popoldne Melita se je nališpa.a, kolikor se je mogla. Na stopnišču si je let>o zavilula koder na čelu. ki ga papa nikakor ni mogel trpeti, in odhitela od doma
Ko je stala pred vrati znamenitega moža, so se ta na mah sunkovito odprla. On sam Je planil ven Malce nejevoljen Je bil. da ga Je zadrževala. Imel ie druge opravke in se kar nič ni spomnil, da se Je VI z njo domenil. Na stopnišču je skušal vi. deti njene oči teda Melita jih ji imela trdovratno uprte v tla.
Naslednji dan je stala iznova pred igral-
čevi mi vrati. Točna je Dila, kakor je to vob-če pri profesorskih hčerah v navadi. Tokrat je trajalo precej časa, preden so ji odprli. Naposled je Melita začula korake. Igralec ji je sam odprl vrata, oblečen v elegantno pižamo, žal, je bil spet pozab'1 nanjo in je imel baš drug obisk. Znova je prosil Melito, naj pride naslednji dan. Zelo se mu je namreč mudilo.
Melita je razočarana in razburjena pogledala svetlo.rumene rokavice, ki jih je b la za ta obisk nalašč skrivaj kupila. Toda videti so bile še skoraj nove, ko je Me. litina roka tretjič drhteče potegnila za zvonec pred vrati velikega trageda. Bilo je zgodaj dopoMne
Vrata so se takoj odiprla. Igralec je brez-ovratnika in ovratnice, z vlogo v roki, obstal pred njo in si z drugo roko počesal razmršene lase.
»Vstopite, prosim.« Je zamolklo zamr-mral. Melita je stala v sobi, polni preprog. Z vseh štirih sten so zrli nanjo ženski obrazi.
Melita se je v zadregi smehljala. Čutila Je, kako jo veliki mož opazuje. Zvezek By. rona. ki ga je bila za vsak primer vzela s seboj, je pričel njene rokavice rdeče barvati.
Igralčevi pogledi so merili Melito od vr_ ha do tal, od noge do glave, ter končno prestrašeno obstali na rdeči knjigi. To suho dekletce bo toref takoj hotelo recitirati klasike. Vse razpoloženje za Študij nove vloge bo vzel vrag. Vsako dopoldne mu Je ta prekleta radovednost nakopala na gla. vo kako neumnost, ki se potem zlepa ni moarel iznetrti.
ZakaSjaJ Je.
Melita je bila Se bolj zmedena. Stala je
3redi sobe ko pribita.
Igralec Jo je vprašal, za katero reč je najbolj pripravna.
»Kako pravite?« je vprašala Melita.
»Kaj bi znali igrati?« je zavpil velikan.
»Vse,« je šepnila Melita.
Majhna ura je udarila enajstkrat zaporedno.
»Enajst je že,« je kriknil igralec. Nekajkrat je stekel skozi sobe in se naposled spustil v naslanjač, ki je stal pri njegovi pisalni mizi. Naglo je napisal veliko polo papiTja in dejal dekletu naj s tem priporočilom gre k nekemu bivšemu njegovemu cl'rektorju Zahteval pa ni od nje prav no. benega poročila o tem kako se bo vse skupaj izteklo.
Melita je bila spet na cesti, čutila je, da ni več kdorsibodi. Na stopnicah je znala kuverto spretno odpreti in zapreti. Bila je priporočena kot mlad talent. Vsaj tako je stalo zaip sano v pisma.
Ko je stopila v govorilnico direktorjevega namestnika, je ta ravno hotel odvihrati k neki režiji, Jri Je Je bil itak že pol zamu. dil. Odprl je pismo. Preletel 1e vrstice in se potem z očmi ustavil na Melitl.
Kmalu Je ved»l pri čem ie. Pisec pisma je bil znan don Juan in kar ie on priporočal .to je bilo običajno zanič. Scer pa v tem pogledu gosood direktorjev namestnik ni bil prevelik strokovnjak. Cenil je v prvi vrsti dobre gospodinj«.
Cez pet minut Je bila Melita brez plače angaž rana Pri prvi jkušnji se Je morala javiti.
Melita »e je vrnila domov ravno h ko. silu. Komaj je stopila v jedilnico, že je izjavila. da mora staršem povedati nekaj Imenitnega.
Mati je vsa vesela kriknila:
»Kaj pa je, dete moje?«
Melita je hladno in samozavestno pričela pripovedovati o svojem angažmaju.
Oče je dejal, da je to prav gotovo spet kak slab dovtip in odšel je iz sobe.
Mati je jokala. Zato ie torej spravila hčer na svet da se ti bo to punče zdaj šminkalo Sram je je bilo same sebe.
Met ta je pričela takisto jokati. Mnogo solz je preteklo, mnogo besedi je bilo treba in prigovarjanja, naposled je dobila edina hči vendarle dovoljenje, stopiti na deske.
Melita tisto noč ni zaspala niti trenutek. Nikakor se ni mogla izmisliti pripravnega umetniškega imena, cele strani je popisala z vsakojakimi lepo donečimi naslovi, dokler se m naposled odločila za Izoldo pl. Frišmutovo.
Njena prva naloga je bila, da je pri neki skušnji stala v kotu in gledala, kako drugi igrajo in kako se prepirajo med se. boj.
Do sem je Slo z njeno kariero čisto gladko. Nekega dne so potrebovali grški zbor. v katerem morajo govoriti vsi. Melita se je pridno učila besede in vse stene njene t;he domačije so se tresle od njenega bob. nečega glasu. Mati je dejala, da velika umetnost nikakor ne spada v tako zanikrno hišo.
Na odru pa Je Izoldin jezik drhtel, no. benega pravega glasu ni bilo spraviti iz nje. slišati fo je bilo le takrat, kadar je ostala za nekaj zlogov za drugimi in jih na koncu grgraje dohitevala. Melita in Izolda nobena ni moerla ničesar opraviti.
Po skušnji je dejal režiser zborovodji, naj ta jecljajoči skelet nemudno odstrani.
Izolda pl. FriSmutova Je morala spet gle-
i r
četrto kolo državnega prvenstva
Posebnih presenečenj ni bilo — Primorje še vedno brez zmage — Incidenti v Sarajevu
„Zagonetka" Vojvodina rešena
Četrta prvenstvena nedelja je v splošnem potekla brez onih že skoro običajnih presenečenj. Rezultati so v glavnem, kakor jih je večina pričakovala, presenetljiva je kolikor toliko izdatnost Co<ncordijine zmage nad >neznanko« Vojvodino, in. če hočemo, preseneča tudi — remis Primorja na lastnih tleh. dosežen pri tem proti moštvu, ki je privedlo 9 seboj par rezerv; kajti v glavnem se je tipalo na zmago domačih. Značilna je tudi zmaga Jugoslavije v Sarajevu, tembolj, ker je po vsem, kar smo že bili vajeni slišati iz bosanske prestolnice, precej visoko izražena.
Dogodki četrtega kola niso več tako bistveno vplivali na zunanjost tablice. Sicer je še nekai prerivanja, toda že tudi nekaj stabilnosti. Primorje se čvrsto drži zadnjega raeeta. po uvodnem naskoku 2:0 se mu je izmuznila velika šansa. da bi skupno z BSK poskočilo na šesto in sedmo mesto. Tudi za
prihodnje nedelje bo ostal kurz naše enaj-storice najbrž stalno nizek, ker ima pred seboj dve težki tekmi v Sarajevu Ln v Beogradu, od koder nima pričakovati velikega dobička. Borba za poedina mesta se počasi bistri in prehaja v stadij, ko bo šlo naravnost za prva in — poslednja mesta, obe nad vse važni skupini v tablici; kajti prva bo dala prvaka, druga pa tri kandidate za izpad. Do prihodnje nedelje je položaj tak:
Hajduk	3	3	0	0	8:1	6
Jugoslavija	4	3	0	1	7:3	6
Gradjanski	3	2	0	1	5:4	4
BASK	4	2	0	o •J	7:10	4
Concordia	3	1	1	1	7:4	3
Slavija 0.	i	1	1	2	4:5	3
BSK	4	1	1	o	5:7	3
Vojvodina	3	1	1	1	5:8	3
hašk	3	1	0	o	3:3	2
Slavija S.	3	0	2	1	4:6	o
Primorje	4	0	2	2	5:9	
Primorje: Slavija (®)
2:2 (2:0)
Slovenski zastopnik v nacionalni ligi do 1$ minut pred koncem z 2:0 v vodstvu doseže le neodločen rezultat
Za četrto tekmo ljubljanskega predstavnika v nacionalni ligi je vladalo med občinstvom nezmanjšano zanimanje. Kljub neprijetnemu vetrj je prišlo na igrišče okoli 5C00 ljudi. Kazalo je že skoro. da bo šlo vse v smislu neštetih pričakovanj, v zadnjem hipu pa je nepričakovano izravnan je gostov izzvalo v občinstvu opravičeno ne-razpoloženje. Take prilike črno-beli ne bodo imeli zlepa!
Slavija: Konrad—Hrs. Lechner—Sloš'c. Vodeničar, Isaflovic—Hrubec, Flam, Braj-dič, Mesaroš. Andučič.
Primorje: Starec—Sveitie, Jug II—''očan. Slamič, Bon cel j—Šlamberger, Erman, Hassl, Sila par. Uršič.
Začetne formalnosti in S. prične proti vetru. Prvih deset minut pripada domačim; dosežejo že v prvi m'nuti kot. potem v sedmi kar tri zanovrstjo. ki ostanejo vsi neizkoriščeni. V 8. min. lepa kombinacija pri-morjanskega napada. Hassl se prvič uveljavi. toda Erman pošlje čez. Potem se gostje znajdejo, uvedejo svoj stil prižemo e igre kratkih pasov in njihova ofenziva traja četrt jre. Plavijini napadi niso vedno krotki, v 24. min. izvaja Hrubec prost strel in Mesaroš pošlje z slavo tik nvmo podboja. V 27. min. gre Slaoar po žogo, predribla hnl-fe. da lepo Uršiču naprei. ta krasno centrira Has^l fingira in prepusti prostemu E rmanu, ki neubranljivo pretvori mimo presenečenega vratarja
1:0 za P.
2e v naslednji minuti bije Bonoelj prost strel, poda Slamiču, ki predloži Hasslu. ta krasno poda Slaparju, ki iz zrele pozicije plasira, in
P. vodi i 2:0!
Nato odprta igra, S. prihaja ponovno v naoade. doseže nrmogrede svoj prvi kot. v splošnem pa do konca polčasa ni posebnih dogodkov.
Začetek drugega polčasa fe v znamenju op tre igre z obeh strani, toda sodn'k je kos aitiaciji. Slavija močno pritiska, e svojimi izdelanimi kombinacijami je ponovno v fronti. P. igTa delj časa z dvema linijama in uspešno narira nasprotnikove nakane. Pri gostih igra srednjega krilca internacionalen Lechner in daleko prekaša Slamiča: odtod terenska premoč gostov, ki neprestano prodirajo po sredini, ali ne pridejo preko kazenske črte, dočim so sporadičm in blskoviti sunki domačih vedno nevarni pred nasprotnim golom. Sredi igre dva kota za S. in nato se igra povsem odpre, in to kakor da konvenira gostom. V 33. min. ife Andučič sam pred golom. Starec se mu vrže nasproti, pa ga predribla. še v zadnjem hipu poskuša Sabla zriniti žogo v kot, ab' jo Andučič stisne tik stebra v mrežo in zmanjša na
2:1 za P.
Igra je zelo živa. P. neprestano napada, tudi gostje naglo pridobivajo na terenu, v 3S. min. se Socan poigrava namesto da bi oddal, v borbi s triom zgubi žogo, ki roma k nepokritemu Andučiču, njegov strel sicer Starec drži. toda Andučič mu zbije žogo, in
Starec za nekai minut obleži, sodnik pa prizna gol, in s tem je igra
2:2 — remis!
Po presledku treh nvnut je že zopet vse v redu, P. silno pritisne, do konca je še deset minut, toda vsi napadi obrodijo samo dva kota. V zadnjih minutah, sodnik je navrgel tri minute, je P. v kaz. prostoru svojega nasprotnika, toda brez vsakega uspeha.
Igra je bila zelo borbena, živa do poslednji faz. Po poteku je rezultat vsekakor realen.
V moštvu Primorja je bilo nekai sprememb. Napad je tokrat vodil Hassl. ki je od branilca prišel na to mesto preko desnega in levega krila. Bržčas se tudi on ne bo dolgo ohranil na tem mesta, vprašanje cen-terfora ostane še nadalie nerešeno. S'cer je kolikor toliko povezal obe plati napada in se je trud:l. vendar mu nedo^taje pravega pregleda igre. Na desnem krilu je igral šlamberger. v prvem polčasu j'e ostal precej neopažen. zato pa se je v drugem kar dobro oživel v Ermanovo soseščino, in ker se ie tudi Erman potrudil s koristno igro v polju. je bila desna stran traino nevarna Na levi ie zopet neumorni Slapar nenehoma pošiljal Uršrča naprej, toda ta je imel zelo slab dan: pokvaril ie nebroi lepili pozicij ali iih ni izkoristil. Druga slaba točka v moštvu je bil Slamič Njemu očividno ne gre n:zka igra. k sreči ie imel v Bonclra. 6icer poleg Lechnerja najboljši half na terenu, dobrega pomagača. dočim je držal Sočan korak samo nekai nad polovico igre. Obramba je bila solidna kakor običajno, ni njena krida. če je protivnik izkoristil prav oni dve fatalti' napaki. Starec je bil zopet v svojem elementu, držal je žoge tudi iz najkrajše razdalje, samo prepogumen je včasih, in to navdaja mnoge s skrbjo...
Osiješka Slavija ni izrazito borbena enaj-storica. Kakor vsa moštva, ki se lahko oelo-nijo na neko znanie hoče svoje uspehe doseči bolj z delom kot z borbo. Najmočnejša je v napadu Zlasti sta nevarni obe krili, najboljšega moža v tej dobri formaciji pa imajo v desni zvezi Flamu. ki je svoj bogat repertoire tehničnega znanja izrabljal za ustvarjanje situacij soigralcem, šibka torka je v napadu samo Mesaroš. Manj močna je ni;hova srednja vrsta, posebno velja to za stranska halfa Na sredi je bilo šele s prihodom Lechnerja boljše, v sološmem pa igra njihova srednia vrsta boli ofenzivno kot defenzivno. V obrambi je prvi polčas briljiral Lechner. Hrs ga še dolgo ni dosegal, a Kon-
Med neštetimi
ponesrečenci
Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnicie »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem podporo.
rad je vratar dobrih povprečnih kvalitet.
Z vodstvom tekme je b>l poverjen g. Mi-kuličič iz Zagreba, ki tokrat ni napravil bistvenih napak, bil je objektiven in energičen ter je sodil razmeroma dobro.
Primorje II : Grafika 6:0 (1:0)
Predtekma h glavni tekmi, ki je potekla zelo živahno in v kateri je druga garnitura Primorja zasluženo zmagala. Sodnik gosp. Ramovš.
Če fotografirate
in ne izdelujete slik sami, potem zaupajte iste nam. — Razvijanje filma Din 5.—, vsaka kopija 6/9 Din 1.—.
DROGERIJA KANC
TYRŠEVA CESTA (nebotičnik) in ŽIDOVSKA ULICA 1 mmBgmmmmmammmmmmaarnammummBa
Concordia : Vojvodina
5:1 (4:0)
Zagreb, 25. marca.
Današnjo tekmo z Vojvodino, ki dosedaj še ni igrala na tujem terenu in tudi še ni izgubila nobene tekme, se je pričakovalo z velikim zanimanjem Veniar pa se lahko reče. da pri občinstvu igra Vojvodine ni napravila prav nobenega vtisa. Njeni igrači so bili zelo slabi.
Prvi gol za Concordio je zabil v 14. min. 'i^olič. kateremu je sledil v 24. min. Valja-revič Isti igrač je bil uspešen tudi v 34 min. ter je v 39. min. postavil rezultat 4:0 za Conoordio in s tem dosegel bat trick. V drugem polčasu je sodnik prisodil proti Concordiji enajstmetrovko, ki jo je
I streljal Markovič in postavil na 4:1. V 33.
min. strelja Lolič iz velike zmešnjave pred golom iz daljave dveh metrov peti gol za Concordio in postavi končni rezultat Kmalu nato so morali Valjareviča odnesti blesiranega z igrišča Kljub temu, da je Concordia igrala od tedaj naprej z 10 možmi, Vojvodina ni mogla izboljšati rezultata.
BSK : Hašk 1:0 (0:0)
Beograd, 25. marca.
BSK si je danes sa domačem terenu iz-vojeval svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. -Igra je bila zelo fair ter so zagrebški akademiki zapustili najboljši vtis. BSK je nastopil brez Tirna-niča. Zmaga Beograjčanov je zaslužena. Sodil je g. Focht iz Sarajeva.
Hajduk : BASK 3:1 (2:1)
Split, 26. marca.
Pred 3000 gledalci je Hajduk na svoji tretji tekmi v letošnjem prvenstvu dosegel tretjo zmago ter si s tem učvrstil pozicijo na čelu prvenstvene tabele.
Hajduk je bil skoraj vedno v premoči proti Beograjčanom, ki so večinoma igrali defenzivno. V prvem polčasu je dosegel vodstvo Lemešie v 10. min. V 20. min. je Deškovič s krasnim golom z glavo postavil na 2:0. V 30. min. je Gajič dosegel edini uspeh za BASK. V drugi polovici je imel Hajduk mnogo več od igre nego gostje. V 10 min velika zmešnjava pred golom BASK. '^emešič strelja v prazen gol, toda žoga se odbije od prečke. V 15. min. odda Lemešič žogo Linu, ki iz 20 m daljave postavi končni rezultat 3:1.
Jugoslavija: Slavija (S) 3:1 (2:1)
Sarajevo, 25. marca.
Na današnji prvenstveni tekmi med beograjsko Jugoslavijo in domačo Slavijo je prišlo do zelo neljubih incidentov V 35 min, sta se spopadla Spasič in Marič. Temu je sledilo fizično obračunavanje skoraj med vsemi igrači Kmalu nato mora Lukič z igrišča. V drugem polčasu je bila Slavija skozi 10 minut v premoči, ali ni mogla doseči uspehov. Jugoslavija jo kmalu prevzela inicijativo ter je v 25. min. Radova-novič z ostrim strelom postavil končni rezultat 3:1.
Madžarski proSesionali v Mariboru
Tekma med budimpeštanskim Ferencvarosem in I SSK Mariborom je bila kljub visokemu porazu domačinov lepa propaganda za nogcmetsai šport
dati skušnje izza kuks. Dokler ni prišla nova naloga. V znamenitem komadu je za odrom plesala valček. V manuskriptu je stalo, »slišati je valčkov ples«. Melita je plesala valček in slišali so jo. Režiser se tokrat ni zmoti. Mati je imela tisti večer prosto vstopnico m je bila kajpak sila ponosna na to. To so bili največji dnevi v Izoldim karieri.
Sem ter tja so potem tudi teta, bratranec in ka.-t znanec dobili prosto vstopnico. Melita je postala »igralka« v prav ozkem krogu, v katerem so včasi dejali: »Jaz sem oseben znanec Izolde pl. Frišmutove.«
Mlad učitelj je zmerom pogosteje priha. jal k Melitinim staršem. Zanj je bil ta dom poln sladkh čarovnij.
V gledališču so pripravljali japonski komad. Velika zasedba. Tudi Izolda pl. Friš. mutova je bila zraven. Celo govorila je. Tole je morala reči: »Gejša gre.« Ta naloga jo je navdala z velikim razburjenjem. Niti počakati mi mogla na iztočnico, kar sredi prizora je zakričala vmes »Gejša gre.«
Pri prvi skušnji ji je režiser čisto do. brodušno dejal, naj le malce počaka, igro bodo tako ali tako z božjo pomočio prived-dT do konca. Pri glavni skušnji pa se je zgodila nesreča: Izolda pl. Frišmutova je bila odpuščena.
Prav za prav je biJo to Meliti čisto všeč Strah zadnjih dni je bil grozen. Vsako noč se ji je sanjalo da pada z odra tn da Jo neznana sila vleče naravnost med poslu. 5al<je.
Staršem je dejala, da je sama prosila za odpust. O vzroku tega njenega nenadnega sklepa je govorila sila t?jinstveno.
Ko je mladi suplent izvedel za ta Meli-tin korak, je sedel baš pri nedeljskem ko. silu m ga je vest tako silno presenetila, da so mu padle vilice iz rok na krožnik, ki se pa k sreči ni razbil.
Zvečer je napravil lepo pesem. Zadnji stihi so se glasili:
»Iz ljubezni do sirote ni ti za sveta dobrote .. .<
S temi stihi jo je zasnubil in kajpak nd bil odbit.
Suplent je postal profesor. Praznovali so svatbo. Po slavnostnem obedu so priredili majhno svečanost. Melita je na tihem občudovala sigurnost, s katero so njeni brat. ranoi in sestrične govorili in celo peli.
Mladi mož ji je šepetal na ušesa in Jo več ko enkrat vprašal, ali se ne bo kesala, ker je takole njemu na ljubo dala slovo vsem bodočim triumfom ...
»Gejša gre,« se je namah razleglo po vsej hiši in plešoči pari Lemanovih so ostol-beneli.
Stara mati je bila zavp!la iz svojega na. slanjača. Med spanjem in sanjami je za-vpila.
Vsi so planili k njej. Zdaj je bila zbuje-na. Tako lepo se ti je bilo sanjalo. Gejša. to je bila prav gotovo ena izmed njenih največjJb vlog Lemanovi so Jo razumeli Kljub "temu. da vsaj na zunaj ni bil nihče izmed njih umetnik.
Najmlajši so hoteli vedeti kaj več. Ah 1e bila to njeno najljubša vloga?
Babica s# Je tajlnstveno smehljala. V teku svoiega dolgepa življenja se Je nava. d;la molčati ob pravem času. In to Je bilo ^obro. Ideale je treba čuvati
Maribor, 25. marca.
Izkazalo se je, da je bila reklama, ki se je delala za prvi nastop madžarskih profesionalcev v Maribooru, več kot upravičena. Tekma, ki se je odigrala na igrišču v Ljuidsikem vrtu, je pokazala, kakšna raz_ toka je v znanju med profesionalnim in amaterskim moštvom. Za nastop madžarskega prvaka FC Ferencvarosa je vladalo ogromno zanimanje. Tekma je privabila veliko število gledalcev, ne sar.no iz Maribora, am/pak ceio iz čakovca, Murske Sobot?, Ptuja, Celja itd., cd koder so se pripeljali z aivti, avtobusi itd. Tako se je zbralo na igrišču impozantno število gle. dalcev, in sicer okoli 2700, število, ki ga doslej nobena nogometna tekma v Mariboru ni zabeležila. Vsa prireditev je bila zelo dobro organizirana in je potekla povsem v redni.
Ferencsvaros : 1. SSK Maribor 10:2 (6:1)
Iro uvodinih formetaostih sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:
Ferencv-aros: Hada, Papp, Koranyi, Lika, -Sarosi, Lazar, Tanzer, Takacs, Szeke. ly, Turai, Kohut.
ISSK Maribor: Mlekuš, Savo, Bertoncelj, Kokot, Kirbiš, Kukanja, Miro, Priveršek. Bertoncelj, Najžer, ZemJjič.
Moštvo Ferencvarosa je opravičilo svoj sloves. Je izglajena enajstorica 9 krepkimi individualnostmi. Domačine so Madžari prekašali v vsakem pogledu, tako v rut'ni, startu. tehniki in taktiki. Diktirali so tempo in slog Igre, tisto tipično igro kratk h pasov polvisoko, e katero.so v polju briljirali. Jedro svoje moči so Madžari manifestirali v lepem delu notranjega tria v polju, povezanim z lepim sodelovanjem e krilci. Moštvo ie predvajalo tako nadmočno igro. da so bili domačini brez moči. Vsaka napadalna akcija gostov se je zaključila z eksaktnim in preciznim 6trelom na gol, in sicer iz neposredne bržine. Glavno delo je opravila napadalna vrsta. Krilci so že sami pobirali skoro vse, tako da je ožji obrambi ostalo bolj malo posla, in tako slavnega vratarja gostov nismo imeli priliko videti pri del j.
Maribor po našem mnenju ni postavil najmočnejšega moštva. Bilo je preveč vrzeli, in to zlasti v napadalni vrsti, ki jih bo treba še ugladiti. Najmočnejša formacija je bila ožja obramba, neprekosljiva v razdiraniu; le taktično je grešila, kar je imelo za posledico število golov. Vratar je bil malce preveč nervozen, in tako je pust:l pasirati nekatere žoge. ki bi jih sicer lahko branil. Krilci niso zadovoljili. Imeli so sicer najtežje delo, vendar smo jih že videli boljše igrati.
V	razdiranju so bili Še dokaj dobri, ofenzivno pa niso skoro nič koristili. V celoti so krilci premalo podpirali napad in omejujoč se v glavnem na obrambo, prispevali do tega, da je bila igra Maribora zelo nepovezana. V napadu je bil Zemliič zelo prodoren in nevaren. Njegova zasluga je tudi, da je Maribor dosegel dva gola. Miro na desnem krilu je bil mnogo prepočasen. Ime) je lepe prilike, da se zkaže. vendar je najlepše situacije klavrno zabil. Ce bi bilo desno krilo zasedeno od boljšega moža, bi bil morda rezultat drugačen. Notranji trio se je tradil. posebno Bertoncelj in Priveršek. da bi prišel do veljave. Toda taktika nasprotnika je preprečila vsak poizkus smotrenega napada. Razen tega je trio prav po nepotrebnem forsiral igro po sredini. Napad je v glavnem bolehal na nedostalku medsebojne povezanosti, poleg tega pa je bila pomoč od zadaj zelo pomanjkljiva, tako da res ni mogel delati čudežev. Če bi bilo moštvo razpolagalo vsaj s približno enakimi močmi v drugih svojih delih, kot jih fe imelo v ožii obrambi, bi se bilo lahko preskusilo tudi drugače pomeriti s svojim re-noni;ranim nasprotnikom.
Vsa igra je bila na visokem nivoju in ;e v tem pogledu odlično izpolnila svojo propagandno nalogo. Le škoda, da se nahaja Maribor v pomladi vedno v slabi formi, tako da je bila razlika v primeri z Madžari preotipljivc izražena.
V	ostalem je bila igra povsem prijateljska in fair, zato ni imel g. dr. Planinšek posebnih težkoč. Sod 1 je prav dobro in strogo objektivno.
Goli so padli: v prvem polčasu v 16. minuti po Takaesu, v 18. min. iz 11 m po Tu-

Ohi«» Ljubi j».n» ICesun p-j^re-brn! eavoo
lZ V*-.«
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno dobri so-3g, oče, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod
Ivan
m*
rait.i. v 24. min. zopet po Turaiju. v 27. min. uide Zeniljič po levem krilu, lepo centrira tn Bertonfeli strelja volley iz 10 m tik poil prečko v gol, 3:1: minuto pozneje zviša Turai iz 2 m rezultat na 4:1. v 31. *mn pa Takacs aa 5:1. in v 4">. min. doseže Sarosi polčas 6:1. V drugem polčasu je v 2. min. zor>et Turai usj>ešeii. v 8. Takacc. v 20. zopet Takacs. v 29. Zeniljič sam prodira po ievem krilu in v soloieku pošlje žogo neubranljivo v mrežo- 9"2. V 33. min. postavi Takacs končni rezultat 10:2.
Zmagalo je .moštvo, ki tnj je po poteku igre zmaga povsem pripadla. Madžari nam predvajali nogomet, ki ie moral navdušit. slehernega gledalca. Klasična ;gra krai-kih pasov, zvezana samo na momente > prodori na krila.
Predtekmo sta odigrala SK Mura iz Murske Sobote ira rezerva Maribora. Tekma "e po nadmočni igri domačinov končala z zmago Maribora v razmerju 6:3 (3:1). Sodil ie g. Bizjak.
železniški vpokojenec
dne 25. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 27. marca 1933 ob 5. uri popoldne od hiše žalosti, Jenkova ulica 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubijana-Niš, dne 26. marca
Ža!?j?cči ostali
1038.
Da so huda, draga časi, cesto brate — goverfš. Ni res! K S^amaŠEi se zgSasi, tam poceni vse dobiš!
Ilirija : Viktorija (Zagreb) 3:3 (3:0)
Tik pred startom v še preostali del pod-saveznega prvenstva je Ilirija izkoristila prosti termin prvega dne dvojnega praznika in ga porabila za prav dober trening. Isto je sicer storil tudi Maribor, ki z Ilirijo vred resno reflektira za letošnje podsavezno prvenstvo, vprašanje je le, če mu je s toliko premočnim nasprotnikom v enaki meri uspelo.
Viktorija nam je dober znanec še izza lanskih liginih tekmovanj, tedaj ji je uspelo povzpeti se celo na prvo mesto zapadne lige. Za novoformirano nacionalno ligo ni prišla vpoštev, ohranila pa je kljub temu še mnogo od svoje reputr.ciie. in tako je prišlo na igrišče Eirije skoro petsto ljudi, da prisostvujejo tekmi dveb zanimivih nasprotnikov.
Tudi Ilirija letos še ni imeia spričo zgoa-nje sezone prilike za javne nestope, zato je njeno gostovanje smatrati bolj kot nekak uvod v novo sezono. Moštvi sta nastopili v postavah:
Ilirija: Doberlet - Strehovec, B^rg]ez-Un-terreiter, Varšek, Belak-Ilovar, Lah, Sve-tic, Verovšek, Pfoifer.
Viktorija: Urh-šepek, Govedi<*-Ilik, Bok-šič, Vorko-Bandora, Podvinec, Kcrnfeld, Hrs, Radakovič.
Premrlovo moštvo, brez Premrla, ni pokazalo nič posebnega, posebno ne v prvem polčasu, ko so belo-zeleni postregli z res prvorazredno igro. Imeli so tu izrazito slabo zasedeno mesto srednjega krilca, in šele v drugem polčasu, ko je šel na to mesto Bandora in so se sile domačih izčrpale v forsiranem tempu, je prišla do izraza vsaj rutina gostov, ki je je bilo dovolj, da so močno razliko treh golov izbrisali. V drugem polčasu je prišla do veljave predvsem leva stran napada in mali Hrs je imel priliko pokazati sledove svojih tehničnih vrlin. V tem delu igre je tudi srednja linija proizvajala koristnejšo igro, dočim se ožja obramba ni mogla ves čas otresti začetni-ških težav. Tudi Urh, ki je Dil v ostalem zelo zaposlen, je imel izmenoma svitle in temnejše trenotke.
Ilirija je popolnoma zadovoljila le v prvem polčasu. Tedaj pa je zaigrala kot že dolgo ne: vsi deli moštva so bili lepo povezani v harmonično celoto in je morda le stvar okusa, če se reče, da je napad še najbolj ugajal. Kombinacije tega napada, iz-prepletene z lepimi triki, so bili res gledanja vredne, pridobivanje terena je bilo naravnost vzorno, zlasti pa so bile vse napadalne akcije izvajane v svežem zaletu do logičnega zaključka: streljalo se je mnogo in iz vseh pozicij! Napad je mogel izvajati svoje poteze ob prav dobri podpori srednje vrste, ki je bila v obe smeri aktivna, tako da je ožji obrambi preostajala ie naloga, da je vračala predolge žoge nazaj v polje. Neumestna pregrupacija v drugem polčasu — Svctica je zamenjal počasni Košak, na Unterreiterjevo mesto je šel Belak in na Belakovo Luce — je v zvezi z bržčas pomanjkljivo kondicijo čisto razbila haimoui-jo iz prvega polčasa. Pokazalo se je pri tem, da Doberlet le ni vratar pravega kova, desna stran napada je odkrila svoje šibke strani, a srednja vrsta je bila v novi formaciji za razred slabša. Tako je prišlo moštvo ob uspeh, ki je kazal v prvem delu igre, da bo izdaten, in to proti protivniku, ki ga prištevajo v zagrebške vrhove'
že rezultat igre kaže, da je potekla v dveh bistveno neenakih polovicah. Prva pri-apda povsem domačim, v drugi so pa bili gostje gospodarji situacije. Score je otvoril vedno nevarni Pfeifer v 7. min. in povišal par minut pozneje iz čiste ofside-pozicije na 2:0. Tretji gol je bil plod prelepe kombinacije in ga je zabil Lah.
Gostje so prišli do prvega uspeha z 11-metrovko, ki jim jo je prav po nepotrebnem poklonil Berglez. Drugi gol je zabil ostro pod Doberleta Hrs, poslej se je Viktorija močno razživela. V 36. minuti je dosegel iz obupnega položaja, pred ilrijanskim golom Kornfeld še tretji gol; Belak je hotel žogo ubraniti celo z roko na sami črti, toda žoga je le našla pot v mrežo.
Sodil je g. Zupan, v prvem polčasu zelo slabo, v drugem polčasu pa se je znašel in je še nekam dobro opravil svoj posel.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Prvenstvene tekme: Domžale : Reka 2:0 (2:0). Domialfan: so dosegli prav lep uspeh. Bili so v prvem polča-su r premoči in so znali svoj zmagonosni rezultat s pravo taktike držati tudi v drugem polčasu. (Slovenski predstavnik v nacionalni ligi bi se — st pfirva Hcet eompo-nere maguis — v tem oziru lahko na tej dopoldanski tekmi kaj naučil.) Namesto delegiranega sodiciki g. Vidica je dobro sod i i g. Doberlet. — Sparta : Svoboda. Vič 3:0 par forfait. Svoboda n: nastopila. — Jadran : Slovan 3:1 (2:) Zaslužena zmaga Jadrana. Gol za Slovana iz enajstmetrovke. — Hermes : Korotan 5:2 (3:2). Korotan je rgral precej ostro.
Celje: Primorje I. : Jugoslavija 5:0 (1:0). Zanimiva fair tekma V I. polčasu izenačena igra V II polčas« je Primorje v tehničnem 'n kombiniranem oziru prekašalo domačine Goli so pidb za Primorie v 38 min prvega in v 9., 31 in 44 minuti dragega polčasa. Sod-'l je g. Och«. — Olimp : Trbovlje 3:1 (2:1) Ol mp bil v 'ahni premoči.
Tudi gostje so pokazatli lepe kombinacij-ske poteze.
TEDEN DNI FILMA
„Baby
Any Ondra in Karel Lamač sta nam po daljšem presledku ustvarila film, ki združuje vse njune znane vrline v glumi m režiji, je pa še za spoznanje boljši od vseh njunih dosedanjih filmov. Lamač je vsekakor izredno domiseln režiser, ki zna vsako svojo filmsko opereto odeti z razkošjem velike varietejske revije, zato je občinstvu že vnaprej zajamčeno mnogo presenetljivega užitiid za uho in oko. Any Ondra pa se seveda izživlja z vso svojo ljubko razposajenostjo. Tako jo v tem filmu gledamo kot prešerno konteso, kot gojenko instituta za telovadbo in petje, kot pomorskega kadeta in revijsko zvezdo v očarljivi družbi Sin-ging Babies. Poslušati njihovo petje je užitek zase. Prizorišča pa je Lamač izbral kar v izobilju: na razburkanem morju, v gro-fovski palači, v dveh penzionatih, v najmodernejšem londonskem klubu, za kulisami in na pozornici velikega pariškega revijske-ga gledališča in še tuintam. Izvrstno so podane prav vse vloge, humorja je dovolj, da se od srca nasmeješ; — s prav čudnimi občutki pa človek gleda in posluša Alberta Pauliga v vlogi lahkoživega grofa Lafitta. Paulig, predstavljalec aristokratov in visokih oficirjev, je že nekaj časa v grobu, odnosno v pepelu — a na sceni še živi, govori in se srečno mota iz zadreg...
Novi film Karla Lamača in Any Ondro-ve je sprejelo ljubljansko občinstvo s polnim zadovoljstvom. Kdor ga še ni videl, a si želi dobre zabave, naj pojde te dni v Elitni kino Matico.
Szoke Szaliall o sebi
Da se zanimajo zame? Bežite no! Saj sem povsem navaden človek, dejal bi — filister. V Dahiemu stanujeva z ženico v vili — midva v parterju — nad nama pa prijateljski zakonski par, s katerim se prav dobro razumemo. Še nikoli se nismo sprM, celo zaradi služkinje ne. Le tu pa tam smo si s prijateljem v laseh zaradi kuhitiie najinih ženic. Obe kuhata izborno m tako smo večkrat v zadregi, kje bi bolje kazalo obedovati. Razumljivo, da je pri nas vedno polno gostov.
Edino eno tovarisico pogrešamo v naši h<;ši — našo Adelo Sandrock. Cesto prihaja mimo — pokramljamo marsikaj, a v b;šo je ne spravimo za vraga. Dasi bi ji moglj pokazati marsikaj zanimivega.
N. pr. veliko mizarsko delavnico, z vsa-koflakim orodjem. V njej zaposlujemo popotne rokodel-ce, ki so nam izgotovili vse pohištvo, kar ga imamo. Na ta način podpiramo bre-ziposekiost. ah ni to — ideja?
Moja najfljubša zabava ob pičlo odmerjenem prostem času mi je fotografiranje. Ob pičlem pravim — kajti za vsako filmsko d do s ipišem vlogo sam. Prav pogosto se dogodi, da vrinem v kako filmsko delo vlogo, ki od avtorja niti ni bila predvidena. Ako pride režiser k meni, rekoč: »Szakall, v tem filmu Vas rabim, a v njem ni [*rave vloge za Vas,« ga pololažim in zagotovim, da mu bo v nekaj dneh predelano delo na razpolago.
Prvi, ki mu zaupam svojo vlogo je moj — pes. Ta me najbolje razume. Ako je stmešna, se mi smeje. Ker ga ne tepem, ne vidi v meni gospodarja; gospod je on prav kakor jaz. Raketi psa je moj važen kritik — naša kuharica. Madžarka je. Ko sem jo nedavno tega oštei, da njen »gulaž« rt dosti prida, me je užaljeno ošvrknila z očmi, češ: »saj Vaš film tudi ni bil dosti prida.«
SmeiaM se boste — tndi praznoveren
sem Profesor Haase v Monakovem mi je sestavi! horoskop. Vse se je izpolnilo. Prerokoval mi je veliko bodočnost, k&r sem rojen v znamenju leva. Solnce mi je sreča. Solnce, ki me spremlja povsod. Najraje prebivam v hiših v številko 13. Predno pričnemo »snemati« rečem trinajstkrat trinajst
Pozabil sem pripomniti, da sem se rodil v Budimpešti. Oče mi je bil kipar. Posečal sem srednjo šolo in hoteli so. da študiram dalje. Vpisal sem se na univerzo, študiral pa sem malo, ker sem raje pisal gledališke igre in si sproti služil denar kot kriminalni poročevalec nekega lista. Na stanovanjskih prijavah, ki jih je izpolnjevala moja mati, je vselej pripisala »študent«, nikoli »pisatelj«. Ta naziv mi ;<> ostal, dokler nisem postal bančni praktikant pri neki banki z mesečno plačo 20 madžarskih kron. Kot pisatelj pa sem zaslužil do 300 pengov. Seveda biti uradnik ugledne banke je bila zame mnogo večja čast nego igrati »pisatelja«.
Nekoč sem se obvezal nekemu gledališkemu ravnatelju. da bom prevedel iz nemščine neko igro na madžarski jezik. Ker sem imel mnogo uradnega posla je delo ob prestavi zaostajalo. Tedaj prihrumi nekoč v banko — sam gledališki ravnatelj.
»Tu sediš — človek božji« je razrjul name vpričo mojega uradnega predstojnika in vseh bančnih uslužbencev »in pišeš številke v debelo knjigo, a mi ne moremo pričeti s skušnjami!«
S tem sem izgubil zaupanje svojega predstojmiika, kmalu sem odpovedal službo iti postal »samo« pisatelj. Na prijavnicah pa se je odslej glasilo: »brezposelni bančni uradnik«. To je še vedno več, nego ---toda, kaj bi ponavljal.
2e kot otrok sem sd žele! postati igralec. Seveda so mi vsi domači nasprotovali. Na skrivaj sem moral igrati in pri petinsedemdeseti predstavi neke resne igre sem žel sijajen uspeh. Ponudbe za angažma so jele kar deževati. Od vseh strani: z Du-nija, Monakove^a in Berlina. Igral pa sem večinoma le vesele vloge. Rihard Oswald me je odkril za filtru V »Grofici Marici« mi je bila poverjena prva uspešna vloga, ki pa sem bil vtihotapil v delo — sam. Potem pa je šlo kar samo dalje — toda kaj bi vam še pravil o tem.
Hollywoodski obisk pri Liliani Harwey
Lilian Harvey, priljubljena nemška ftim-ska igralka je končno prišla v Am-riko, k Foxu, v Movietone City. S posebnim zanimanjem so jo pričakovali in ji takoj oddelili razkošno garderobno hišico z romantičnim naslovom: »La maison des Re-ves« (hiša sanj). Ona pravi, da se nahaja v tako prisrčnem miljeju, kot še nikoli ne. Prostori so slikani v krasnih živih barvah in nudijo izvanredno udobje. Tudi za obiskovalce je prirejeno tako, da morejo sesti v mehke naslanjače, si poslužiti s cigaretami itd. Celo radio je na razpolago, in človek, naslajajoč se ob prijetni glasbi, more le ugotoviti, da je vsa okolica, vsa pestrost in razkošna pisanost — prirejena po najizbrane.išem okusu — edino lc za blondinko kakršna je Liban Harvey.
»La Maisofl des Reves« je uredila po svojih originalnih osnutkih aranžma vseh garderob največjih zvezdnikov Foxa, Rita Kaufmaimova. Ko so jo vprašali, po kakšnem sistemu je uredila Lilianino garderobo. je rekla: »Ne morem Vam odgovoriti na to vprašanje, kajti tu ni bilo sistema. Ravnala sem se po tem, kakršen je bil moj vtis o Liliani, ko so mi pokazali njene fotograSije, predvsem iz filma »Kongres pleše«. Zato upam, da sem uredila kar najboljše. Garderoba Liliane obstoji i« sprcjemnice, oblačilne sobe, velikega prostora za shrambo kostimov ter končno iz nežne kuhinje. Bela, sitijemodra in zlata barva so gladini okras. Svetilke in vaze so večinoma bele, lestenci pa so okinčani celo s pravim hermelimom. Pohištvo je modro pleskano. V oblačilni sobi pa je napravljena cela stena iz ogromnega ogledala: spreiemnico pa krasi krasen piano.
Magda v novi vlogi
(Intervievz igralko samo.) Ni lahko prepričati filmskega producenta, da je človek ustvarjen tudi za druge vloge in ne samo za »privatne tajnice«. Zato sem bila prav srečna ko je dejal Max Oph-nels, da bom igrala vlogo Kristane v slovitem literarnem delu »Ljubimkanje« avtorja Schnitzlerja. Po taki vlogii sem že dolgo sanjala. A ne zato, da bi dokazala, da morem igrati tudi tragične vloge, nego predvsem za to, da bi postavila v filmu globoko občuteno in človeško razumljivo dušo. Nrlsem nehvaležnica. ker vem, da v moj.ih filmskih analih še ni mnogo lavorik, ker sem prav za prav šele začela z zvočnim filmom.
Sicer pa, kjerkoli so mi dali vlogo, povsod sem resno poskušala, da bi napravila iz nje član bolj živo in življensko resnično figuro. Posebno v muzikakiiii filmih sem postavljala karakteristiko vloge čim bolj koncentrirano. Od časa do časa so mi nudili že prav lepe vloge in delo sem izvršila z velikim veseljem. Afti, priznati moram, prva vloga, ki mi je bila prišla najbolj iz srca, je bila vloga Kristine. Ne samo, da je šlo pri tem za delo svetovnega Kterar-nega dramatskega slovesa (A. Schnitzler-jeva drama je prevedena v mnoge jezike), vloga sama na sebi je značiJna, močna itn dobra, predstavljajoča tip deklice, ki mi po svoji razumnosti, ženskosti iti dobroti najbolj prija.
Po mojem mnerajn mora vsaka igralka predstavljati tako vlogo, ki je najbolj blizu njenemu temperamentu in značaju. In ker je človek brezdvomno sprejemljiv za različne notranje izpremembe in ne more
vedno ostati zvest dostavljenim in namišljenim načelom, želi, da ne dela in ustvarja vse po enaki šabloni Tako unam na tiho-ma, da se mi bo dala prilika igranja v različnih vlogah, in to ne samo v filmu, nego tudi v gledališču, ker je razumljivo, da se hočem zopet vrniti kdaj k odru. Zvočni film nudi brez dvoma dovolii umetniškega užitka, ali kdor pride od gledališča, se hoče le — naj bo že kdajkoli — vrniti k njemu. Kontakt z živečo publiko je zopet nekaj posebnega. Poleg tega pa ima človek nagnjenje, da se producera z večjo dinamiko odrskih gest in prijetno suče na odru.
Sedaj nimam posebno trdnih teaterskiih načrtov. Angažirana sem že za film »A!arm za tir B«, katerega zunanji posnetki so se že pričeli v Luganu. Partner mi še ni določen. Iz manuskrlpta pa vem. da je moja vloga nekaj posebnega in prav nič podobna onim, ki sem jih že doigrala v raznih fiftmih.
Ah. da bi mi le v prihodnjih mesecih naklonili zopet tako vlogo, da bom imela toliko veselja kot s Kristino.
„Kako sem mogel le živeti brez Tebe?"
Na pisal Con rad Ve*dit
Bilo je poznega popoldne v ateljejih v Nembaibelsbergu. Ure in ure sem že stal pred kamero in bi! sern vesel, ko so sporočili, da bodo napravili nove dekoracije za druigo sceno. Odičel sem k pečitku v svojo garderobo, a komaj sem odprl vrata, ko mi v polmraku stopi nasproti neki znanec. No. spoznal sem v nriem svojega prijatelja Ril pa sem tako truden, da sem takoj legel no divan-
Konrad Veidt v novem filmu »Jaz in cesarica«
Sinji dimSki cigaret so se vili proti stropu. V grevcu pa je rahlo prasketalo Sicer pa je bil mir, absolutna t sina. Zame ie b1-lo to olajšujoče, posebno, če sem pomislil na dopoldnevni »štrapac«. In strmel sem zamišljen v znak Pa vprašam potem znanca, kako je z njim. Prišla sva počasi v pogovor o tem in onem V prijetnem kramljanju pa je pr.čel znanec govoriti o želrah, moj bog. o željah otrok, od rasi h. posled mj>i želji — umirajočega! Napol budno sem ga vprašal: »Kaj bi si *i želel, če bi vedel, da imaš živeti le še nekaj ur?«
Želel? Le še nekaj u>r življervja! Kako, še nekaj ur? Čutil sem. da prehajam počasi v čudno stenje, da se m* pogrezajo m -sli. ki nimaio veC moči čez telo, ko more človek kričati, ne da bi odprl usta. ko more fovek dirjati, ne da bi se mogel z me-
sta ganiti... Pa sem začel prpovedovati.
». . . Velik lov. Ženske v pibauih kr lih, lovci v rdečih trakih. lajajoča jata psov. Cez drn in etra drve preganjalci. Jaz sam, putnič. sit vseh življenjoiuh dobrot, "oua pripravljen vsak trenutek ugrizniti v novo, rafinirano nauiaao, drvim z njimi v div« gonji...
Veter brije, rogovi buč:jo. od podkev se trese zemlja. Naenkrat pa. težak udarec, svetle zvezde se utrnejo čez oči, ne/nosna bolečina zaskeli v glavi. Padel t-em raz konja. Čisto iz dalje čuiem človeške glasove. Popolnoma temno ie okoli mene. Pričenja dolga pot skori to temino. In zopet čujem glasove, trepetajoče. t;he: »Ne bo doč;ikoi prihodnjega dne! Ima Ii še kako željo?«
Siš m vsako besedo.
Hočem kričati, izbruhniti: hočem živet i 1
Toda, se ne premaknem.
Dokler se nekdo ne dotakne mojih ušes in reče:
»Ima gospod še kako željo?«
A jaz rečem: »Svojo ljubico iz madoisti bi rad še enkrat v del:«
In zopet je tema okoli mene, dolga, neskončna noč! Dokler ne sl;šim glasu Petje? Ah. kako poznam to čudežno pe^ern moie mladosti. Kako jo vidim pred seboj, svetlo. sijajočo. srečno . .. Taka bo gotovo obstala pred menoi. Ali moje oči ne morejo prodreti teme. Glasovi... ti nebešk glasovi . ti mi daijejo moč. »Kako sem le mogel živeti brez Tebe?« Nočem umreti Močem živeti! Kje je ona. ki je pela? Skočim pokonci... pesem, pesem ...
In res. vstal sem.
Inspicijent je potrkal na vrata: »Gospod Veidt, prosim k sniman.ru!«
Znanec je sede 'n gledal v me. Počasi sem se popolnoma zdramil. Potem sem se mora! smejati. Zadnje besede, ki sem jih izgovoril, so m> dale zavest
»Veš. to kar sem ti pripovedoval, to je bila epizoda iz moje vloge v filmu »Jaz in carica*.
Znanec je sedel in gledal v me. Počasi metnega obraza, ko sem zdrsnil skoz- vrata. Ampak, odkrito povedano, obrisal sem si čelo in sem šel zamišljeno po stopnicah navzdol v atelje.
Albert Paulig umrl. Kdo ga ne pozna, starega in vedno še svežega reprezentanta starejših oficirskh vlog? Na filmu mu ne bi prisodili več ko petdeset let nihičt ne bi mogel pričakovati, da bi ta 60-letnii mladenič danes ne bil več med živimi. In vendar je prišla iz Berlina vest da je Albert Paulig umrl. Smrt je pač v zadnjih tednih baš v filmskih krogih prav pošteno pričela kositi. Paulig je že nekaj časa .bolehal na vnetju srčne muskulature.
Ogenj na italijanski ladji
Na italijanskem potniškem parniku »Vir-gilio« je izbruhnil v bližini Karaibsk h otokov požar Jugoslovanska ladja »Kon-turij« je prišla nesrečnikom na pomoč. »Virgllio« je ladja Cosulicheve družbe, ima 12.000 ton in jo ženejo motorji. Na ladji je prostora za 600 oseb. Na usodni vožnji je bil »Virgilio« na poti iz Valparai-so v Gmovo.
Prof. Zondek odstranjen
Konec proslega tedna je vdrl v berlinsko mestno bolnuco oddelek Hitlerjevih napadalnih čet in odstranil iz zdravn ške sobe /»ianega prof Zondeka. k je bil ravno pri zdravniški konzultaciji. Poleg dr. Zondeka so pregnali tudi vse druge židovske zdravnike. Prof Zondek je svetovno znani berlinski nternist, ki je svojčas leči! tudi pokojnega Stresemanna_ Še nedavno pa je bil prof. Zondek pozvan v Moskvo, kjer je nreiskal Stalina in druge sovjetske državnike.
MALI OGLASI
Službo dobi
Vsak* freaeda «0 par; u dajaajs p selena a!l ia Ufoe pa I Din. (1)
Gospodinjo
tar»*Ugr«t.TK>. res zmotno, •prajmom k gospodu. Do-p» o« 'jglaA. odd. »Jivrs« pod »Do 40«.	89Š9-1
Dekle
▼cjea«
g» del« b otrok., ki bi »orala 4ei«rj sodi oa po->ju. *prisjrr.«n takoj. N'a-»<if r «-.aaiem odflelkn »J nlra«.	8758-1
Kuharice
•»tone«. lifskIMa. proda ja k« *eak»Trat4><) ten»ko o««4>}« it>bt »a.pQ(W«i}« » B—— latormaelj« d«;« Dir* »Odiral« Beo p-»d Vaatna 4. te^fTB 1» »228.	7310-l
Mlajšega
črkoslikarja
TsSiega tudi »obotl-Jiarstva Im »Vro^jpnja ;Si>riUmaJe-r»0 fp-ejmem — Pismene pMind-be «	ca n-a
• OT- Iran Brozvd. »oho-•iifcar. Karto ve c. 8&3-1
Mlaišo kuharico
»a.mot»to.)no, todi ta ^sa druga iomača dela ! S 4 e manjša dubra rodbin« v Ljubljani NasJo-v v »glaa. •ddelluj > Jutra«. 10054-1
Mlado dekle
pridno, stalno za vsa hišna dela pripravno, tudi za gostilno v LJubljani iščem v službo. Na-»Iov v ogl. odd. »Jutra« 10033-1
Čedno natakarico
e kavcijo, vajeno vseh hiSnlh del. 6prejmem v boljšo gostilno na deželi. — Ponudbe pod »čedna« na ogl. odd »Jutra«.	10048-1
I ovinostrugar
za praclzna dela sprejmem. Ponudniki, ki »e razumejo m toJelavo rezin, lmaje pmdnost. t«tetam se kupi par »to metrov trgale. Ponudbe Je poelAti na M. J., Donjl Pre£*c 13. Zagreb.	10188-1
Plačilno natakarico
čedne zunanjosti, prijaznega nastopa, s prvovrstnimi spričevali in kavcijo zmožno sprejmem takoj. Obširne ponudbe s sliko, td se vrne, poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šiiro »Prijazna plačilna«,
10043-1
3 prvovrstne šivilje
popolnoma izvežbane v izdelavi damskih oblek Išče Elite, Prešernova 7.
10002-1
Agilen mizar
% lastnim obrtnim listom se sprejme. Ponudbe pod »Akcljonar« na og. odd. »Jutra«. 10004-1
Fotografa
event. z obrtnim listom iščem. Trajno mesto. — Ponudbe na: Celje, hotel Evropa K. M., soba 18.	8949-1
Brivskega
pomočnika
prvovreta« izurjenega, te'
vafenca
«r>rejm« brivski salon R. Ju rman, Aleksandrova cesta 5.	10011-1
Službe išče
Vtab* beseda 30 par: ta dajonje Dador* ab m lifr« pa t Din. (2)
Gosoodiena
Iz ho! 'že druiine, tzufcna V.Tanja. v-eš&a ^iovMiiiior >n nmm&jiina. fceM m* sta kot šiviljska pomKrfnica. pre trodi k ot^nio-m. Po-nn<l.be oa nasiov: Kura — Zg. Breg pri PtnMi.
£»72-5
Dekle
dobro. poAtfno io 6»jm[>a tjfeno Ifeie si ni bo kot u tekmica. Vajena je vseb bi&iih d«i io ima ludS tri-m*»ečno n&rw> dobo za kn-hMij«. JJa»lov v	»m
odd. »Jutra«.	8667-2
Prodajalka
začetnica. BS» za.po«!enj*. pre todi ca malo plato. Naelor t ugiaanem eddei. »Jutra« pod »PoStona«.
8844-2
Brivski pomočnik
dober Aetavec, išče name-iienje. Ponudbe na p»-diužaioo »Jutra« v Maribora pod »Xaet*>p4 taiko-j«.
8&30-2
Skladiščnik
iiče kjer-koK meet« skla
iiš6nika ali trg pomo6w ka Pooud.be na »g1ae.nl oddelek »Jutru pod Sifm »P&iteo«.	8841 2
Mladenič
stsr 30 lot, i®u£eu avto-mehanik, zmožen slov. m nemškega jezika, išče ca-ffoel en je r stroki. — Ponudbe na ogia^mi oddelek »Jmtra« pod »Mehanik«.
10088-2
Knjigovodja
korespondent, organiza-toi, slovenski, nemški, srbohrvatskl Išče službe kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Verziran 22«. 10069-2
Vdova
srednjih let. Seli mesto gospodinjo aH eobarioe. — Ponudibe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja«.	10152-2
Kolesa
t* Oeeedo. Ogla«! w-oijatnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali se Šifro t Din, oziroma 5 Din.	(lil)
Kolo in motorno kolo
dvotaktni« poceni prodam. Polja n»ka cesta 58.
8991-11
Pouk
Booeda 1 Din; aa dajanje oaslora ali m Šifre 6 Din. D»j*ki, ki tftSeje In ,*tr akcij«, pla-4a)o vsakn btw«de SO •a Utro aii i* da. » naakrra S Dta. (4)
a i
Profesor v p.
pripravlja dijake ln odrasle. francosko, nemško, latinico. Ponudbe pod »Nestor 233« na ogl odd. »Jutra«. 10029-4
7
S d« iš&r mt»u> pot
.	ttiia. pla&a ca vsako
I	besedo 50 par; ta da
j	janj« naslova aii ca
;	lifro 3 Dim. — Kdor
|	»prejema potnike, pia
i	4a besedo po 1 Dinj
j	ia dajanje naslova ali
j	za Sifr« pa 5 Din. (6)
Potnik
avto - vozač, telo	dobro vpeljaji, živilske	stroke, soliden ta pošten,	leče zastopstvo ^pot-obne	tovarne ali groeista. Ceni.	ponudbe na aasov: K. B.,	Ljubljana, predal 914.	S934-5
Prodam
Ogta« trg. inaAaja po 1 Di» beseda; za da janj« nasiov* ali ca iifre S Din. — Oglasi j socialnega enačaja vaa ka beseda 50 par; ca dajanj« oaelpva aii aa Sitno > Din. (6)
Radeburške plošče
za pekovske peči
garantirano pristne razpo-liija na vsako pos'ajo frank« H V^lhsber Ma tiboc. Kopitarjeva ulica 8-
8S52-6
Uspenjačo
kosnipietoo, sip-tem »B!e<-ehert«, cca 3000 m dolžine, v po^polnoma dobrem stanju, sposobno za raznovrstne ekiploatacifl« — ugodno prodam. Vprašati je naslov: Ivao Srebot-njak. Sv. Peter ▼ S. d.
8858-15
Omaro
za ob'e.ko, j-edilno omaro, belo lakirano, železn-o peč. mizo in stietaž« ugodno prodam. Naslov v oglas, odded. »Jutra«. 8977-6
Pohištvo
Seitz filter
s 5 fi'Itriirn;iM mrežami — ugodno naprodaj. Ponudbe na o«r!asni odd. »Jutna« pod »Filter«.	8936-5
2 postelji
s peresni ca md, nočno omarico. umivalnik ud gašper-5ek Docem proda Kovačič. Bičevj« 31/L	10024-6
Oglas) trg. snačaja pa l Din beseda; ta dajanj« aaalova aii u iifro 5 Dm. — Oglasi 5'x'.ialnega enačaja vsaka beseda 50 par: u iaja-nj« naslova ali ra Šifro pa S Din. (7)
Daljnogled
krapi in po zmonri eeol. — Naslov v ogl-ačn-em oddelku »J uitra«.	8745-7
Plinski rešo v
z enim aJi več knhaliSči. oziT. plinski štedilnik kupim. Ponudbe na ogla«il oddelek »Jutra« pod šifro »PHin«.	8S73-7
Oleandre
in siKoo lepotic j« kopi DigMč, Ljubljana. Mestni trg UL	10030-7
Bolniš! ! stol
oz. voziček (Kranken-ahrstuhl) dobro ohranjen. kupim. Ponudbe tiB podr. »Jutra« v Celju pod značko »99«.
10234-7
Vsaka beseda 1 Din: ae dajanj« naslova aH
a Sifr« pe 5 Ud. (12)
Več modernih
spalnic
Krasno izdelanih, domač fcavkaškl oreh ln Cešnje-va prodam po najnižji ceni. Avgust Clmerman. M D. 7 Polju pri kolodvoru.	10080-13
Mlin
ne karane, na »talni vodi. vzamem v najem »koj »ii • 1. avgustom. Naslurv v oglasnem oddelka Jutra 1012&-17
Lokali
Vaafca beseda 1 Din. ta dajanj« naslova ali ta itfro p« 6 Din. fl»
Spalnico
malo rabljeno, mehko, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10174-12
Kapital
Vaaka beseda t Dm: aa iajaa)* naslova al! sa »Ure pa S Dta. fig)
Knjižico
LjnWjiwt«ke kreditne banko. 50.000 Din. prodam. Pomxid.be poslati na naslov Luiar. G-radae. Beia Krajema.	8900 16
Hranilno knjižico
sprejmem ln vzamem zato starejšo zdravo osebo v popolno dosmrtno oskrbo. Ponudbe n« ogHas. oddei. »Jutra« pod »Varno naloženo 183^«.	8970-1«
V najem
Vsak* beseda 1 Din. sa dajanje anatoma aH
«a Sifr« pa 8 Dta (17)
Gostilno
dobre Močo. na premetml bočki vzamem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »JiM.ro« pod snačko »Gostilna 193S«. 8862-17
Naslovi malih oglasov
se dobe odslej dalje tudi v
Šofer, šola E. Čeh
rjTievs 'Dunajska) essta St 36- Zahtevajte prospekt.
ekspozitur! „ Jutra" Bežigrad
Tyrieva cesta 37. Prodajalna Baanacher,
ki sprejema tndi naročila za male oglase, inserate in drage zasebne in društvene objave.
Restavracijo
najboljšo, v srediind Maribora proda Vicel, Go spoeka 6.	8-290-19
Vinotoč ali gostilno
vratnem v najem. — Ponudbe na oglasni odd e' ek »Jutra« pod »Takoj 103S«.
8935-19
Boljšo kavarno
po strogem eeot.ro Zagreba po cel« ugodni eenl prodam. — Intoresentl naj pošljejo poondbe os Po b'<ieitas. Zagreb. Olea B. pod »Kavana • Zagreba«.
8J30-19
Mlekarno
obstoječo več tat, na
metno w>čki oddam. Pisati na oglasni o d dej ek Jutra pod šifro »Dobra točka«.
8928-19
Pisarniške prostore
tr! sob« i predsobo, vis-a-vis pošte tak«] oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8782-19
Posest
Vsak* sa dajanj«
ca Šifre pa 6 Din. (80)

Parcelo
1400 tn1, bW*o Marti/nove ceste prodam. Ilirska ul. št. 19 — hišnik. 8097-20
Dvostanovanj. hišo
v Ljubljani. kopwm prod mev-čmeimi odplačevanju. Ponudbe s pogoji os og. oddeiek »Jutra« pod Šifro »Sigurno plačilo«. 8682-50
ooi.
dv-OJ
Parcele
eg gorenjskega koio-v-ora ugodno predano Plača se tabke deiooa M-<M v hranilnih kniiiieab. — Pojasnaia prt SUvboi drufbl. Ljubljana. ryrleva oesta 17.	8097-80
Novo hišo
s 6 stanovanji in trgovskim lokalom prodam. Naslov v tflasneon oddievku »Jutra« 10150-20
Hišo - vilo
kupim v ceni do 840.000 Di n. Prevzamem Upot ek o mesto« hranilnice; ostanek v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6869 20

tanovanje
Vsaka beseda 1 DWi, sa dajanj« naslova ali sa Sifr« pa 6 Din. (31)
Trisob. stanovanje
(pa.rkefc.rano). le-po, v I. nadstr&pju. pocemi oddam za L maj. Glince e. XIlI/4.
8985-21
Dvosob. stanovan'e
oddam s 15. aprilom Ob Mladinskem domu štev. 7.
S915-31
Pristopajte
k Društvu staivrvanj. najemnikom, Vegova uliea 8.
573-31
Trisob. stanovanje
komfortno, solijčno, s ko-p?kM©o, v vii.i biiru dra-"ae oddam mirni stranki v najem za 1300 Din. Po-n-jdbe na 'glasni »ddolet »Jutra« ped »Baikom«.
lOlill-Sl
Sobo odda
Vsaka beseda fiO par. se dajanje naslova aii
ca lifro 3 Din. (S3)
Lepo sobo
ob Tivctru oddam za 300 Din. — Skrabčeva u.'ica 6.
10014-33
Sostanovalko
snrejme Gale na Mestnem trgu it. 13/IL 8&72-23
Prazno sobo
oddam v sredini mesta. Naslov v ogasnem oddelku >Jutra«.	10U9-5 iS
Glasbila
Vsaka besed* I D" ti; <a dajanj* oastm »M Ca Šifro P» 5 D«. (B61
Vsa ta t>t)st-da 1 Dui. za di.-a-a je nasJova »3
sa Šifro pa 5 Din. (87)
Očala Vam
zasopek>
odstrani vam tRegea-tol«. fjtane 15 Din. Pišite Ljubljana, postni predal 370.	10133-37
Kratek klavir
dobro '»hranjen, k a p V m. Ponudbe na ogla« »ddeiei »Jutra« pod š fro »f\.*<-tj« 8823 26
Glasbila
SHoforn fG4ocken»pM^ kuipi Pleničar v Litiji. 3891 26
Izložbena okna
/am zasopejo. To odstrani »Regentol«. Stane 15 Din. Naroiite Llubljana. poštni predal 370.	10134-37
Klavir
kratek, trn. pancer-piošča. strune vzkrii. sKoraj oov. krasen gia«. prodam. — H»;obar, Maribor. Tabor ska 7.	8339-26
Sobo
praoas ali opremijeoo, s souf^orabo kopalnice takoj ofldam na Miklošičevi ee *ti št. 7/U desno. 10119-23
Mesečno sobo
solnčno. opremljeno, s posebnim vbodom ta elek triko oddam v Sp- Šiški. Janševa 10.	8384-38
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam boljši oseb! v_ Dlici na gred St. 9.
Majhno sobo
• Štedilnikom H HO Dta takoj » d d a m v Zelem jami. Val. Vodnikova 92.
10087-83
i Vsaka beseda l Di.ii . 1 za dajanje naslova aH I ta šifro pa 5 Din. (Si)
Marelice
breskve, češnje ta hruške moeienke la. po 5 Din ko mad naprodaj v Langui-o ri ntfei 34.	S9ol 33
Naznanilo!
Na naJoc- anam stalno
sveže zelenj o
karfioio. salam v«eb vrst in drugo. Zahtevajte po nudbe al| kliCate telefon št. 34-56. B	Ljub
ijana. Vidovdansks t. 6-— Cene brezionkur^nčne!
89.(3 33
Čebulo
prvovreitoo. rdečo, po Din 1.40 kg raepoši:ja Oršič Moška ojet.	868S-S3
Do*nače mleko
oolno mastno dostavljam na dom po ugodni -*nl Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10060-33
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVKO SEBEMR Ljubljana VII.
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva uli^a št. S
Lovci, pozor!
Pete-li nr »a Tist/rel v Mižim LjuViane Pojasnila oa^e puik«4r Kaiser.
1 Olj 6-37
Vse, kar želite,
dobite v »Jutrovem« malem og-lasrnku
brejuje Davorin Ra vijem Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.