Leta UCUL it. IO laf »aa C K ^S» f Oi *19fr 1 ffJlSjS vsak dan DOĐOlđlML iZVSOmej aadSt]» Ofe BBBSnSML ^^ ajSJSKBil dO 89 DSttK rrst 6 Din X, do 100 vrat A Pto ZJJO, od 100 do 800 mt A Din a, veejl Innrafl pet* fHn mMnnM v J110HU&VIB um ix«. aa mflBmtfwt nsa n«. RnnM an ha anasaia. Padraanftoe* MARIBOR Uf in—nsjsijsie M> — NOVO MESTO, I^ihijanaka c. jOJJ^afi oprave: Boeanova uHea X telefon št. 190. — JESENIOB: i.Ob kolodvoru 101! Postna hrasDrdca v Ljubljeni št. 3s\3£^. ■ Prve težave na konferenci v Montrencs: Nasprotja med Anglijo in Rusijo aejae^BBBBBBBjBjBjBBS^BjBBBBBBjBBBBjBBBSS, ■ Anglija se protivi svobodnemu prehodu imiilli vo|nililadijslcosiDardatiele in zahteva prost prehod aH zabrano sa vse vojne ladje London, 25. junija, z. Današnji angleški lista posvečajo veliko pozornost težavam, ki so se pojavile na dardanelsld konferenci v Montremn. Pojavila »o se resna nasprotja med stališčem Sovjetske Rusije in Anglije. Sovjetska Busija zahteva svoboden prehod za svoje vojne ladje skozi Dardanele, tako da bi mog» vsak ena priti v Sredozemsko morje. Nasprotno pa vztraja na tem, da ostanejo dardaneiske ožine še nadalje zaprte za droge vojne ladje, tako da ne bi mogla nobena taja. vojna ladja priti v Crno morje. Angleži se temu odločilo protivi-jo, ker vidijo v tem ogrožanje svojih interesov na bližnjem vzhoda, zlasti pa v Sredozemskem morju. Današnji londonski fisti opozarjajo na to, da bi na ta način postale dardaneiske ožine pravo skrivališče za ruske vojne ladje. V primera kakega konflikta v Sredozemskem morju bi se mogli Rusi v neugodnem položaju vselej umakniti v Dardanele, doefan bi droge vojne ladje ne smele slediti. Zato zahteva Anglija, da se dovoli vsem vojnim ladjam svoboden prehod skozi dardaneiske morske ožine, se bolje pa M bOo, če se prehod za vojne ladje do-eela prepove. Na to pa Rusi nikakor ne morejo pristati, ker bi to omejevalo ak-erjo ruske vojne mornarice v Črnem morju. Zlasti opozarjajo na ta, da bi ruska vojna mornarica tudi v primera kake kolektivne akcije v okviru Društva narodov ne mogla izvršiti svoje dolžno- sti, če se jI ne zagotovi svoboden prehod skozi dardaneiske ožine. Spor je bfl sedaj izročen v podror o proučitev tehnični komisiji. n^jg {\m Včerajšnja se]a Montreuz, 25. junij r. Na včerajšnji popoldanski seji konference za morske ožine se je razpravljalo o onem poglavju, turškega osnutka konvencije, ki določa za prevoz tujih vojnih ladij skozi Dardanele nekatere omejitve. Ker gre pri tem za btet-vene elemente političnega in vojaškega ravnotežja v Evropi,, bo rešitev tega vprašanja odvisna' od izida razprav pred DN. Razprave so prinesle samo zanimive obrise pogajanj, ki jih je treba glede tega pričakovati. Stališče Sovjetske unije je že znano. Po izjavi lorda Cursona iz leta 1923 bi moskovska vlada Crno morje najrajši spremenila v rusko morje, obenem pa zahteva, da bi njene vojne ladje lahko svobodno odhajale v Sredozemsko morje, pri čemer računa nekoliko tudi na solidarnost Bolgarije in Rumunije. Japonski delegat Sato pa je kategorično izjavil, da za mornarice, ki bi vozile v Crno morje, ne more sprejeti nobenih omejitev, če te omejitve ne bi veljale tudi za mornarice, ki bi odhajale s Črnega morja. Lord Stanhope se je priključil v zelo diplomatieni obliki tej izjavi, pri čemer je naglašal potrebo upoštevanja policijskih ukrepov po nalogu DN. V konferenčnih krogih prevladuje splošen občutek, da bo vprašanje konvencije o morskih ožinah spet oživilo staro angle- ško-rnsko rivaMteto, pri Čemer bo morda Italija skušala okrepiti svoj vpliv v vzhodnem Sredozemskem morju in se bo v tem vprašanju postavila na stran Anglije. Paul Roncour je še enkrat povdarjal, da je treba Turčiji dovoliti, naj izpopolni svojo narodno obrambo. Stališče Italije Rim, 25. junija, o. Usti pišejo obširno o konferenci v Montreuzu in poudarjajo, da turške zahteve prodirajo, ker se poudarja varnost pred vojno na Sredozemskem morju, kar pomeni očitek, naperjen proti Italiji. V glavnem označujejo položaj na konferenci takole: Francija podpira na vsej črti predlog Turčije. Anglija ga podpira v načelu, želi pa, da bi se* tonaža inozemskih vojnih ladij povečala in da bi se uvedlo neke vrste mednarodno nadzorstvo. Japonska je ugodno razpoložena napram Turčiji, vendar pa ne seli podpisati nobenega sporazuma, ki bi jo ftpravil v kakršnokoli zvezo z Orustvom narodov. Bolgarska vlada namerava sprožiti vprašanje o svojem teritorialnem izhodu na Egejsko morje že sedaj. Sicer pa noče povzročati Turkom težav, ker je vezana s prijatljsko pogodbo, vsekakor pa bo ostala rezervirana napram problemu o re_ militarizaciji Dardanel, dokler ne bo ugodno rešena zahteva po svobodnem izhodu na Egejsko morje. Krali Boris poseti Rim in feerlii Tudi Bolgarija tikiaila sankcije preti Italiji Sofija, 25. janaja- z. Kakor se khn predsednikom Hodžo in z iujuhiih dragimi vodibrirni Češkoslovaškimi po&tfti. V praslrfh pom\ičmh krogih smatrajo njegove razgovore za zeir važne, bar splošno pričaka jejo, da bo Jnmalake skoro postaj predsednik rumunske vlade. Razgovori s českogJovsffkirnri državniki so se nanašali predvsem na vprašanje gospodarskega sodelovanja v Podunavju. Miha lake se zavzema za čim tesnejše sodelovanje med državami Male antante in država. mi rimskega sporazuma. Splošno sodijo, da bo Mihalake kot predsednik vlade to akcijo pospeštl. Mihalake je češkoslovaškim državnikom tudi predlagal sklicanje agrarne korrferencc podunavskih držav, na katero naj hi se povabila tudi Italija. Razpttst wgggg^Jgg^___ namerava znova formirati kot politična atraafca Pariz, 2^. junija o. Predsednik republike je podpisal naredbe notranjega ministra Salengra o razpusta organizacije >0gnje-aega krržac in vseh udružen j, ki bo tej organizaciji podrejena. Vsem prefektom je naročeno, da prepovedo tudi nošenje znakov te razptrščene organizacije. Vodja organizacije polkovnik De la Roc-que je izjavil novinarjem, da stremi vlada očitno za tem, da uniči sleherni patriotizem in vsakršen patriotski preporod francoskega naroda. Vlada bo morala zaradi tega sprejeti odgovornost za položaj, ki ga je s tem ustvarila in čegar zle posledice ne more nihče več preprečitL Seda] bo ustanovil francosko socialno stranko. V treh dneh bo objavljena lista zastopnikov te stranke v parlamentu. Doslej se je v stranko vpisalo že S narodnih poslancev. De la Rocone je izdal tudi poziv na vse, naj SB mu pridružijo. Obenem je poslal predsedniku republike protestno pismo, w katerem mn predočuje, da gre za borbo med inter-asnjoaajs m namooav aieu foochh znsww^ ari m francosko trikoloro. Postajo Saint Lazare so danes zasedli večji oddelki policije in mobilne garde, da preprečijo ponovne spopade med pristaši Ljudske fronte in raznih desničarskih društev. Alsir, 26. junija AA. Tudi tu so pristaši razpuščene organizacije »Ognjenega kr3a< sledili pozivu svojega voditelja polkovnika grofa De la Rocqnea. Vsi so brez izjeme razobesili francosko zastavo,_______ ■li rta mmMBtm 99Drevo mirnM v FaHsn Pariš. 25. junija AA. Včeraj j« strela udarila v tako zvano spominsko drevo mirne, ki je b ik> zasajeno v enem izmed pariških parkov. Drevo zrušilo na god-beni paviljon, v katerem je bilo vse polno otrok in ga podrlo. Izpod razvalin so potegnili gasilci okoli 50 osetv ki so bile k sreči ves lažje ranjene. Včaraj je nevihta aa-pravila veliko Škodo po vsem Parizu. Poplava je bila tolika d ato ponekod mora d Veliko zborovanje škofov v Rimu Rim. 25. junija w. Za danes je v Vatikanu sklicano zborovanje višjih pastirjev katoliške cerkve, na katerem je navzočih okoli 300 kardinalov, nadškofov m škofov. To zborovanje je največje od ekumenskega koncila leta 1870. Kakor se zatrjuje, se bodo cerkveni voditelji v glavnem bavili z vprašanjem poenotenja v delovanja katoliške akcije. Vsa posvetovanja so seveda strogo tajna tako, da bo široka javnost le malo izvedela o njih. aaPhoiiixovaa afera pred sodiščem Dunaj. 25. junija AA. Danes se je pričela pred deželnim kazenskim sodiščem prva rasprava o aferi »Phoniza«. Obtožena sta svetnik davčnega urada na Dunaju Adolf 6chmid m prokurist zavarovalnice »Pbo-nix«, Teodor Fussgaenger. Obtožnica pravi, da je zavarovalnica »Phoniz« v zaostanku s plačilom taks v znesku 550.000 šilingov, ki ga je obtoženi Schmid utajil in s svojim sefom onemogočil, da bi izterjale davčne oblaeti dotimi davek. Razen tega je Adolf Schmid od 1. 1996 dobival od >Fhonixac 1000 šilingov na leto, ki mu jih Je izplačeval prokurist Fussgaenger. 9fH^Call€JIavC. V RailpmBKs Baza, 26. Junija. AA, Izšel Je odtok, po katerem je dosedanji državna podtajnik t zunanjem oinanSrstvu Purvšo Suvich imenovan za itssijanflfeefia poslanika v Washtng-bocML Z (hu0m ocBokom je imenovati do- m «» »-. - « f---------«—? »---•* __ W 1 t • ,j mi. Ai-iajusto Hocco sa pssMuaoa v ^vsss?m, s trot jim pa ie imenovan dosedanji itaiijaaj aka ponlunar v Mokti Danom Unrled Pressc naroča, da ao včeraj ▼ Adls Abebi trmaTrlB 300 abesmsaJh ujetnikov. Aheateee ao preskrbeli s hrano aa tri dni. Nadaljnjih Vs* ujetnikov bo IzjuaVana t nManJOi dneh, um IHMSj SBS*Oi Bv pn| n, srmgak za. nmija. o. f^isnra ^nan^a azao—• dovth tvornsc natnacije in orožja aa pretaMa poslovao lete kale, da pa vojni is nikdar ai bila taka poioi|na honjanJrtara za oborajb valno industrijo, kakor lanskega leta. flhs-dove trornice so Isssle v preteklem postavnem letu trikrat večji dobiček, kakor so ga imele prejšnje lato, računajo pa, da se ao ta dobiček t tekočem poslovnem, leta pods-setoril. ker trna tvornica toliko naroča, da dela prvič po vojni s potno paro. Sedal se je zaposlitev zaradi povećanja ohoaoaUtn Ooajpoaaiiaatp taaze ie fotpsjfe. • .* Gverilska vo]na v Palestini Vsa dežela ie v snah« odpora uroti ancdešlciiii oMasteav JerasaJeni, 25. junija AA. AngleSke vojaške paftruije preiskujejo v fltatvmh delih mesta vse ljudi, če okneijo pri sebd orožja. Promet med Jeruzalemom rin Jonihonom je prekinjen zaradi clcsp*nz\je bombe pod mnertom. Skoda, kd a-slce »fireml ievailoe -viaka. Pi'tfJo i^e do spo~ pada ineni škocslcimi četama in Arabca. Ker bitka se traja. šAevrUo žrtev še ni znano. Preteklo noć so brrtaiutke dote trv.r?«W v arrabski wni Dcniabaffta, 20 km v-jhodno od Jeruzalema, hišn*» pr©i»kjave. Pri tern ao jih napad In Araoci. En Aaabee je rofl uht. pet pa jih je bao ranjenih. >*a br*»a«>sk7i strani nd bito i-njub. Anahct ao netpacBn tudi neka ddrrsski avtobus na cestn med Itoepsno In SaN pretrpelo težak udarec, toda položaj bi bilo mogoče rešiti siamo s skupno vojaško akcijo vseh Članic DN. Nato je čti-mon odgovarjal Lloyd Georpi. ki je točno pred pol leta nazva! sankcije drapro in nevarno šalo. Toda fJeid Gennr je takoj odgovoril na to opazko in rekel, da so bile sankcije Že v naprej obsojene. Simon je na- to rekel, da nikdo pri Dtf nt kal ac^pzaasjaa uporabiti sfto proti ItartjL Ker )» pnaslaj v Evropi tako napet, An^dfija ne sme jhjsj— ti niti eno svofe ksdjBs tadi teda| aa, as bi bila smaga v Abesinfji v pomorski btKfci se v naprej naša. Zaradi saAer] je a^sfjfl 11 trgovina imela 7 imiijooov fantov fcjaja. Zato je treba ve« hiatsoađ sa aa, da ss sankcije ukinejo napo te ssoaM|n)B$x R* DN moramo pogledati dejatvutn v o«, Aa se v hodoee pgoaiosr)^ liii*ut aaasaf fta aa-soearanja. aa—— Socialne reforme v Belgl^ Deklaracija nove bdgi|Ae vlade pad pritiskom stavkovnega pokreta Bruselj, 25. junija w. Nfinistrski predsednik Van Zeeland je prečital danes v zbornici vladno izjavo, ki vsebuje večji program socialnih, gospodarskih, političnih m parlamentarnih reform. Ministreki predsednik je najbolj poudarjal naslednje socialne reforme, ki jih hoče izvesti takoj: določitev naJRttJSj mezd m ^asfiaMli >w pustov, svfianje rodbknaJh PaBlil «kza»-šanje delovnega časa v rnckstrtp na 40 Bj| na teden, podaljšanje obvezne istaka d»- be do 16. leta, aaOaals siaaaataa ma|s aa upokojitev m prepoved 2HposfJt«s s^mSmi jencev. Huda eksplozija p v francoski municijski tovarni Z mrtva, 11 hudo in lao lažje ihii|imMi — &n sabotaže? Pariz, 25. junija, z. V veliki tovarni manidje Braodt-Varnon je davi nastaja iz dosedaj še nepojasnjenega vzroka eksplozija. Dva delavca je raztrgalo na drobne kosce, 11 delavcev pa je smrtno nevarno ranjenih. Lažje ranjenih je okrog 120 delavcev in delavk. Poslopje, v katerem je nastala eksplozija, je dobesedno Izginilo. Na mesta, kjer je bilo no poškodovana. Na S km datne nanfczvK so popokale na halah vse flpe. Btasnts-zfja je v bližini delovala kater luofcazi potres. Reševalna dela vrie jaiifai tu m jačtvo. Uvedena je stroga pretslKaaa^ da se ugotovi, kaj Je vzrok te ajajpafM Šamijo, da gre aa ean sabotaže. Vandalsko pokonča- j vanje lipovih nasadov j Ljubljana, 25. junija. V >Sk>venskem Narodu« je izšel dne 20, junija članek o poškodovanju lip in apel na oblasti, da preprečijo nabiranje lipovega cvetja ob Tvrševi cesti. Mestno poglavar-stao je par let toleriralo nabiranje lipove-vega cvetja s tem, da je Izdajalo revnejšim slojem nakaznice za obiranje. Nabiralci ao se nadzorovali, da niso lomiii vej la da je bilo snažno pod drevjem. Poleg rjodi, ki ao res z vso pažnjo trgah, da ne bi posapdovTUi vej, so bih nekateri, ki so napraviti veliko škodo, Zaradi tega ja iiiaaUzj poglavarstvo Izdalo dovoljenje le popolnoma uanesIjTrkn Ijadem in ustanovam. Obenem so dobili čuvaji strog nalog, da pazijo na lipe in vsakega, ki trga. cvetje brez dovoljenja ali škodoje drevja s tem. da lomi vetje, legiUiuira in mu odvzame B- povo rretje. Cvetje se je izroello mestni nhoiniai. krivec pa se je kaznoval po zakona o javni imovini. Razen mestnih nasadov hi drevoredov js v LJiHiiJsni ob TVraevi cesti Upov drevored, ki je pa državna last. Z osarom na lepoto drevoreda in posameznih drutus so dobil čnvajl nalog, da čuvajo tudi ta drevo-redL aai, da valed agresivnosti nabiralcev ovatja čuvaji mao mogli ničesar opraviti. flarara tega je mestno poglavarstvo aapro-aflo apravo poHerje, da čuva omenjeni dre- Ob tej pcflDa opozarjamo ponovno občinstvo, naj ne dala fiamki v drevoredih m naaadln. W w> «^w v< » »iin^ni gani azsanjij brez dovoljenja v drevja, naj- Izpfdioffi čez Rožnik Mesto liMitJana ni aaaao samo redi meava samega, veksoo bel) satisdn lepih ie-prahodov v najblfzh okofica. Najlepši med njimi Hat ja tuot na#apai laa^ad, js staMk. Razgledi nas Rodnaka ter naz pot, U vodi k ccckrvaci, so "f^r*"^ Bar bora-kov iz mesta smo že v istMSJi v mesaoti nasadih ter če se od tam povzpnemo par metrov nad Tivoli jatu, se nam odpre na razredna poti po^ed na -vso Lfaljfrnio ta na mestni log. Nefaotiko va%c za DkeoL kom se odpre &. \Wk» pefjc, Srnam ^ona m vsa sevegiua tarnaš a mesta. Najlepše pa je pri eerkveci aa Anzngtn. ksnr so nepopisne barve v aaton« vedarneai sntnoa, ko žare Karnnaake paanaae v v*** barvah. Bod njtmi pa se aa-^o temni aa-z>dovi ojn iii v lepm večerih občudovati belo Ljuot^no raz Rožnflca v vetrnih ro&ah. Ak)ef>> mesta z vesuljuui posdrav-Oamo, ker rd saano za nas veifke va^no-**L fc^^e*^°. ^ m ***** ** P"*aiajo ▼ TB>1> YeV° «*«*», v prvi ve*S na Rožnak. Sorzna poročila. nvonsfsus borze --2la?^s^^L*1"** l,u"*,i Tj—» Pariz ^^■PW»'« ■aiasaa-sa-Bjj aTa\-«a, P^PfT TOnC 9BV^Q^ Btaae^Mjaa, H&aa M.m, lamdrid «.-^ A***mPd—n 987j00, Bsrtm na.60. ramaj o«>flut, rvaga ajSj v^a^Bkva JSXJ9a ikx. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, getrtefc 25. juniji 1336. Štev. 143 VABCOfO« — Odpovedala sesa kubarlet Na morata mi mi«litl, koliko aa prihrani. 6a kuha 4Sio-vak sam. — Kako to. soseda? — No, moi poja komaj polovico toUko, kolikor ja pojedel, dokler je kuhala kuba. ries, Kdor si hoče ohraniti lope zdrave zobe—uporablja redno SARGOV KALODONT rtOTI ZOBNEMU KAMNU Paleža] gostinstva v Sloveniji Gostinskih obratov imamo okra* M00 in v nflli ]c Mposlenih na jnuusj 30.000 moči LJubljana, 25. junija. Gostinstvo ▼ dravski banovini, a sploh 9 vsaj državi« sa mora boriti stalno z velikimi težkocaml če*to baš zato, ker ob-lastva ne kažejo pravega razumevanja za potrebe tega stanu. Vendar pa je nad in. teres, da spravimo ta stan na dostojno Tišino, kakor zahtevajo razmere slasti v Sloveniji, ki je v veliki meri odvisna od tujskega prometa. Gostinjstvo je v našem narodnem gospo* daretvu izredno važen činitelj že zato, ker predstavlja Številčno najmočneje zastopano panogo obrti. V Sloveniji imamo okrog 6000 gostinskih obratov in v teh obratih je zaposlenih najmanj 30.000 moči, če upoštevamo tudi pomožno osebje v sezoni. Upoštevati moramo namreč, da je v srednje velikih obratih zaposlenih 5 do 10 oseb, v srednjih restavracijah po 12, v več jih hotelih pa celo do 60 in več. Ce pomislimo, da ima vsak gostinski obrat na deželi vloženega v svojem podjetju vsaj 4000 dinarjev obratnega kapitala, kar je vzeto skromno, in ako v mestih računamo na posamezna gostinska podjetja povprečno 20.0o0 Din obratnega kapitala, dobimo lepo vsoto 100 milijonov obratnega kapitala. Ako se upoštevamo, da imamo v dravski banovini 1127 hotelskih objektov^ ki predstavljajo na investicijah vrednost okrog 200 milijonov, dobimo nad eno četrtino miljarde. Gostinstvo igra, kot rečeno, najvažnejšo vlogo v tujskem prometu, ki J1111 tvori podlago in ki si ga brez gostinstva ne moremo misliti. Če računamo, da nam tujski promet v Sloveniji donada letno samo okrog 100 milijonov, vidimo važnost gostinstva za nase narodno gospodarstvo. Znano je, da je naša plačilna bilanca sestavljena iz dohodkov trgovske bilance, dotoka izselj^niškega denarja in iz dohodkov turizma. Ako upoštevamo, da nam je prinesel tujski promet v drŽavi na leto 500 milijonov, je to ogromnega pomena za nas, saj znači to, da predstavlja tujski promet panogo, ki igra v naših razmerah večjo vlogo, kakor najvažnejši izvozni pro met. Tem važnejše postaja to spričo dejstva, da je domala povsem izostal dotok izseljeniškega denarja. Ce pri tem Še pomislimo, da tujski promet leto za letom narašča, mu moramo posvetiti tem večjo pozornost. Takoj pa je treba poudariti, da je tuj. aki promet pri nas Še na zelo nizki stopnji in se tu nudijo še široki izgledi za bodočnost. Istočasno pa moramo še veliko storiti, da dosežemo tisto višino, ko bi se lahko vsaj prilično merili z ostalimi tujsko prometnimi državami, ©e pa hočemo to doseči, moramo ustvariti pogoje pri čemer igra gostinstvo najvažnejšo vlogo. Urejeno gostinstvo je najvažnejši akviziter za tujski promet. Kot tako pride tudi direktno v poštev, saj gre znaten odstotek tujcev, ki prihajajo k nam ▼ veliki meri na račun direktne propagande ki jo vodijo naša gostinska podjetja v tu— in inozemstvu. Gostinska podjetja, ki to žrtvovala do 100000 Din in več sa propagando, so izdala skupno znatno večje vsote za tujski promet nego država ali banovine, akoravno imajo država in splos-nost celo večjo korist od tujskega prometa, nego gostinska podjetja sama Večji del predlogov za zboljšanje tujskega prometa pri nas je izšel iz vrst gostinstva, kar je popolnoma naravno, saj imajo ravno gostilničarji najboljši vpogled v tujski promet v vseh njegovih odtenkih. Oni so najvažnejši mentor v našem tujskem prometu Zato je razumljivo ta naravno, da polaga inozemstvo izredno važnost na razvoj gostinskih obratov, kar se kaže posebno v Švici, Italiji, Avstriji in Nemčiji. Potrebno je, da se vodi v tem prava obrtna politika. Medtem ko so v omenjenih državah dali močno gospodarsko zaslombo gostinskim obratom in s tem omogočili, da so se obrati preuredili, zbolj-šali in olepšali, dovoljujejo pri nas vedno več novih malih obratov, čeprav za to ni ptreb. S tem pa se doseže le to. da se obstoječi solidni obrati ne morejo prav razviti ali se obdržati. Nepobitno dejstvo je da imamo malih slabo vodenih obratov preveč. Mali obrati romajo iz rok v roke vzdržati se ne morejo, kljub temu, da pritiskajo cene tako da je oškodovan gostilničar s kmetom vred. Pri tem pa seveda najbolj trpi kvaliteta pijače, kakor tudi hrana v takih obratih S tako obrtno politiko je nemogoče doseči, da bi se ustanavljali pri nas manjši hotelski obrati, ki bi jih nujno potreboval, če kocemo. da sa naš tujski promet razvije Gostinski stan pa zahteva, da s« upoštevajo njegove težnje, kar bo v korist tudi državi in sploš-nosti. „Tour de France" in Jugoslovenska ekipa Ljubljana, 25. junija. te okrog 30 let zaporedoma se vozi ta najtežavnejša kolesarska etapna vožnja okrog Francije v izmeri 4500 do 5000 km. Kaj vse mora pretrpeti dirkač na tej progi, ve le oni, ki je samo enkrat okusil grenkobo te naporne turneje po vročem in izpu-htevajočem cestnem asfaltu, mrzlih in & snegom pokritih alpskih višavah, tropičnih krajih južne Francije z razvpito puščavo La Crau. kjer ne najdeš na 40 km dolgi cesti skozi njo požirka vode, da bi si ugasil žejo ob pripekajočem popoldanskem solncu; dalje so tu strmi vršaci pirenejskega gorovja, ki jih morajo dirkači Često premagovati v gosti megli in snegu. Razen tega se morajo >tourski« dirkači na vsej tej progi boriti še z raznimi drugimi neprijetnostmi kot na pr. z velikim prahom, ki ga dvigajo sami med seboj in po povzročenem po številnih spremljajočih avtomobilih in motorjih, z neznosno vročino (večina etap se namreč začenja ob 11. ali celo 13. uri) in pa se strogi dirkalni predpisi, ki se jih morajo dirkači vestno držati, če nočejo prenašati večjih za to določenih kazni. V tako gigantsko borbo se torej letos prvič spusti tudi ekipa, ki se bo borila z dirkači raznih drugih narodov za naše jugoslovanske barve. Jugoslovanska ekipa je sestavljena iz sledečih priznanih dirkačev: večkratnega državnega prvaka Grgca, starega in preizkušenega Ljubica, predlanskega državnega prvaka Fiketa In pa našega Ljubljančana Abulnarja. Polna energije in nezlomljive volje je ta Četvorica, odkar si je nadela nalogo, da tudi ona poskusi to najtežavnejšo tekmo sveta. Dolgo Časa so se ti ljudje trudili in se držali v krogu amaterstva, ko so pa po par gostovanjih v tujini uvideli, da se da vtem njihovem sportu še marsikaj doseči, so dali amaterstvu slovo in se odločili za stopnjo višje. Morda ni ta njihov korak po volji marsikateremu kolesarskemu amaterju, de* da so nesramno pokazali amaterstvu hrbet m H! na lov za materijalnim! koristmi. V tem othm imajo ti idealist! Že prav, ce pa vzamemo v poštev dana in jo splošno krizo, mizerne materijalno stanje većine dirkačev, k! morajo za izvajanje amaterstva žrtvovati težko prislulene dinarje tn pa dragoceni čas. ter iivotarjenje našega kolesarskega sporta sploh — se koraku te četvorice, ki je iz amaterstva presedlala v kategorijo neodvisnih Afrkaftsv nikakor n! Čuditi. Ali se sa potegajejo sa Istimi eflji priznani svetoval dirkači kakor Lirardsngo. Biroa, Poliester. Gnana. efajrne, Laduoa, Gey*r, Le Greve, Altenburger, Maes, Di Paeso. Visita, BuDa in is isaofn smogo iinUb. Rasen tega so mnogi ten aincacev v sijajnem gmotnem položaju. Nihče jim ne šteje v zlo, če so iz amaterstva prestopili v profe-sionalizem. oziroma iz idealizma v materi-rializem. Kljub temu »hudemu koraku« jih športniki držav, katerim pripadajo, visoko cenijo in slavijo njihove zmage na takih jrrandioznih tekmovanjih, kot so «Tour de France«, »Giro d' Italija«, »Circuit d' fc&pa-ne« in še več drugih mednarodnih profesionalnih tekmah. Le poglejmo Parižana Pelinierja (Benjamina pariške publike), kakih ovacij je bil in je še deležen ob vsakem njegovem nastopu. AH pa sprejem Španca Truebe (ki se je posebno odlikoval v gorskih terenih) ob povratku v svojo domovino po zmagi gorske kategorije v predlanski francoski etapni vožnji. Vsa Barcelona je bila na nogah ob prihodu tega po obliki miniaturnega dirkača, a po vrlinah heroja, da mu ni bilo para. Ali pa vsakoletni bučni sprejem belgijskih zmagovalcev, vračajočih se s pirenejskega kriŽevega pota Kaj pa naša četvorica, ki si drzne letos suniti svoj nos v francoske etape? Nihče se niti ne zmeni zanjo. Prepuščena je sama sebi. naj dela in si kuje srečo, kakor ve in zna! S skromnimi sredstvi se bo ta četvorica prikradla do Pariza, kjer jo bo organizator »Toura« sprejel ▼ svoje okrilje, odkoder s! bo, začenši T. julija, utirala pot po francoskih prašnih cestah v borbi z rafinirano konkurenco svetovnih cestnih gigantov. Pse drzen korak naših včerajšnjih amaterjev v razvpiti francoski »Tour«! Kakor pač vsak drug narod spremlja svoje dirkače pri gostovanju v tujini, tako bomo tudi mi pričakovali novic naših borcev v letošnji francoski etapni vožnji, ki v K. etapah znaša skupno 4413 km Fantje so na to pripravljeni, četudi s poslednjo paro v žepu pridejo v Pariz in nimajo aa seboj toliko sknpatizerjev, kolikor so jih vredni. Na tihom se odpeljejo najbrž 2. julija, Želimo jhn obilo uspehov in srečen povratak! Brez povoda sta uMla starčka Celje, 25. Junija Pred malim senatom oki osnega sodišča v Celju sta se zagovarjala ▼ torek »-letni posestnikov sin Frane Strniša is Zf. Ko strtvnios In 2*4etnl innashrtie* A Je* Kamenjak is Cacs visi pri Rogtikt Stotini lsrmrH uboja. Dno IS. maja sveder je stopa 6S-lotni posestnik Kari Dole ▼ Ona vos* v ovoj hlev kjor sto njegovo dninarja Vlneene Okot tu Simon Pepelnik molela krava. KO Js stopil Dele is nisva, sta ga pri fithn napodil Strniša In Karaensekter gos ročicama pobila do nesmvesti nm tlo. Obtoženca sta priznala, da sta se dogovorno oborosila s ročicama In se postavila v nasede pri hlevu, da bi napadla Sketa in Pepelnika, ki sta malo prej v mraku pretepla Franca Strnišo, ko Je nesel panj s čebelami. Ko Je prišel Dole v nlev. Je baje odobraval ta prs- . tep in dejal, da bo tudi on zagnal v Strnišo vile. Zaradi teh besed in ker je bil Strniša se prej Jesen na Dolca, saj je bil Dolcu nekoč razbil vse sipe, sta se obtoženca sporazumela in napadla Dolca, ko Je stopil iz hleva. Dolca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer Je 27. maja podlegel poškodbam. Dole je imel več poškodb, smrt pa je povzročila poškodba hrbtenice in hrbtnega mozga, katere posledica je bilo otrpnjenje trebušnih organov, vnetje pljuč in končno odpoved srca. Strniša in Kamenček sta bila obsojena vsak na 3 leta robije, na izgubo častnih pravic za dobo 2 let in v plačilo 250 Din povprečnine, skupno pa morata plačati celjski bolnici 180 Din za pokojnega Dolca, ki je bil sest dni v bolnici v oskrbi. Počastitev Nikole Tesle v Kranju Kranj, 34. junija. V gimnazijski telovadnica smo imeli snoči dobro obiskano predavanje o slavnem izumitelju Nikoli Tesli. To je bila obenem proslava S0-lernice Teelkiega rojstva- Za uvod je spregovoril gimnazijski ravnatelj g- dr. Dolar o Tesli kot učenjaku in človeku. Naglasa! je zlasti, da je napačno obsojati stroje, ki jih je Tesla iz-vrnil in ki nadomeščajo človeške moči. Stroj« so za človeštvo pravi blagoslov, prokletstvo leži le v nepravilnem izkoriščanju strojev, ki služijo poedrncom, ne pa celoti. Nikola Tesla se odlikuje tudi po svojem idealizmu, saj dela samo za druge in živi semo z* znanost. B;l je vedno zelo skromen, o sebi govori nerad, nobene reklame ne dela zase, kar mu je večkrat celo škodovalo. Kot trezen in skromen mož je ostal zdrsv, 6il in živahen do visoke starosti- SledrJlo je predavanje dekana tehnične alkultete ing. Mairija Osane v dobro uro trajajočem poljubnem, vsakomur razumljivem predavanju, ki je opisal veKko Te-slino delo in njegove iznajdbe. Predavanje je bHo tem zanrimrvejše, ker je predavatelj s pomočjo aparaftov. ki Jnh je pripeljal s seboi. narorno pokazal razne eksperimente. Naj ornervmo plasti posikus s Teslinim prvvn mot^ric/m m transformatorjem ki proirvaia vi«w>ko napete in vi-**-*ko frekvenčne teifce Tak*> je Kr*wij vnaj skromno počastil našega slavnega roiaVa. SOKOL Prodava dobrovoljcev in aokolstva Vsem edinicam sokolske župe Sreska organizacija »Zveze vojnih dobro-voljeev« v Ljubljani razvije v nedeljo 28. junija na zgodovinski Vidovdan svoj prapor, ki mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter II. K tej svečanosti je vabljeno tudi Sokolstvo. Zupna uprava je na svoji zadnji seji sklenila, da se vabilu zveze odzovemo in sodelujemo pri proslavi v čim večjem številu, da s to našo udeležbo vsaj malo potrdimo in manifestiramo veliko idejo in misel, ki so jo tvegali naM dobrovoljci v težkih Časih našcrra narodneern rnhs-tva za na? narod. Istočasno je župna uprava sklenila, da pripne ob priliki razvitja prapora dobro-voljcev. nanj trak z napisom: Bratom do-hrovo^rem - Sokolska župa Ljut!jana — 2* in ni ja 193«. Sokolstvo bo sodelovalo pri »prevodu in razvitju pred mestnim magistratom v Ljubljani. Ta naša udeležba je že zaradi tejra nujno potrebna, ker je bilo med dobrovolj-skimi vrstami veliko gokolskega članstva, ki je bilo v teh vrstah prav zaradi tega, ker jih je v to jmala sokolska in vseslovanska j misel. Zato je naša sokolska dolžnost, da *e njihovegra slavja udeležimo polnoštevfl-no. Za našo udeležbo je izdalo župno nacel-stvo ta-le navodila: V nedeljo 28. junija rhor vsega članstva v kroju ali civilu t znakom in prapori na dvorišču realke v Vegovi ulici ob 10. dopoldne. Odhod na Kongresni trg sa sestavo sprevoda, ob 10.15 odhod s Kongresnega trga k razvitju pred magistrat, po razvitju * prevod po mestu in mimohod na Kongresnem trge in nato rashod na Marijinem trgu. Sokolstvo v kroju se uvrsti v sprevod takoj sa vojsko in dorovoljci, članstvo v vilni obleki s znakom takoj za uniformiranim delom sprevoda. Prosimo vse župne in Četne uprave, predvsem tiste iz Ljubljane in okolice, da store vse, da bo naša udeležba, zlasti ker pade Vidovdan na nedeljo nad v&e častna. Slovo slovanskih železničarjev Ljubljana, 25. junija. Kakor smo te poročali, so se slovanski ielezničarji odpeljali včeraj zjutraj na Bled in odšli v Vintgar, a proti večeru so se vrnili v Ljubljano, Bolgari so se že 1 brzo-vtakom ob 20.20 odpeljali domov, dmjri gostje po so imeli skupno večerjo v kolodvorski restavraciji. Bili »-o zelo navdušeni za lepote naših krajev, zlasti Gorenjske, izražali so pa tudi svoje zadovoljstvo nad prisrčnim, jrnstoljubnim in bratskim sprejemom v Sloveniju V prijetnem razgovoru z našimi železničarji je hitro minil Čas. Opolnoči so se Poljaki in Čehoslovaki odpeljali proti Mariboru. V našem poročilu o banketu, ki pa je priredil gostom na čast oblastni odbor tTJNZB. je nastalo nekaj neljubih pomot, ki gredo deloma na račun tiskarskega škrata. Tako bi se moralo pravilno glasiti, da so bili navzoči predstavniki želez-niške direkcije in predsednik. Predsednik oblastnega odbora in*. Rocrlič je napil bolgarskemu carju Borisu, za Poljake se je pa zahvalil inž. Vladimir Dziekonski. v imenu Čehov g. So-toušek, v imenu Roljrarov inž. Todor Makedonski, v imenu Poljakov še g. Zaga-jevski. v imci?u banske uprave jih je pa pozdravil banski svetnik dr. Guštin. Draga polnočna brca Ljubljana, 2o. junija. Proslavljali so izpit jurista Emila iz Trnovega. Ali je šlo za proslavitev uspeha ali neuspeha tega izpita, se ne ve, kar pa ni važno. Važna je proslava, ki je bila. kakor vse kaže, zelo mokra. Proslavitclji so se znašli okoli polnoči v Šelenburgovi ulici, kjer se je začela zgodba o dragi polnočni brci. Tisti večer je sedel v kavarni »Slone g. L. Prečital je vse časopise in odšel proti domu. Krenil je po Selenburgovi ulici, hotel je še kupiti nervo številko časopisa pri kolporterjih. Kar pridirja za njim tik ob. trotoarju kolesar in se zadene v g. L., ki je mirno korakal po trotoarju. G. L. jr na-hrulil kolesarja, kolesar pa njega. Znano je, da kolesar nikoli ni kriv, če zavozi v pa-santa. Ta majhen karambol bi ne bil ove-kovečen. če bi mu ne sledila krepka — brca. Usoda je namreč hotela, da s* je baš" tedaj privalila po Selenburgovi ulici vinjena družba proslaviteljev tistega izpita. Vse kaže, da je bil najbolj korajžen v tej družbi g. Pločnikar. Temu je kolesar, ki se je takoj po karambolu odpeljal naprej, zakričal: Po gobcu ga udari! Mislil je g. L. G. Pločnikar ni udaril g. L., pač pa mu je dal silno brco ki ni zadela v črno. ampak nižje. Zdravnik j*1 ucrotovil na nogi t^žko podplutbo. G. Pločnikar se ni zadovoljil z brco, marveč je g. L. še ozmerjal. Prišel je stražnik in g. Pločnika rja zapisal, cr. L. pa je nasilneža ovadil. Včeraj Je prišel pred sodnika g. šmalca v »špetircimru«. Postavni g. Pločnikar je stopil pr*d sodnika kakor nedolžno jsgnje. Mi&lili smo. da gre za pomoto, saj ni vedel prav nič o polnočni brci. Sodnika pa je prijela svota jera. Trdo je prijel polnočnega junaka, ker je bilo po izpovedi g. L. in neke priče jasno, da si je g. Pločnikar privoščil nogometno veselje na račun mirnega pasanta. Obsodba za polnočno brco je bila eksemplarična: 100 Din denarne kazni, ki jo mora plačati v " 14 dneh. za zdravniško izpričevalo in za bolečine skupaj 180 Din, poravnati mora vse stroške kazenskega postopanja in plačati 100 Din povprečnine. Brca je bila zunanji izraz obtoženčeve objestnosti v pijanosti in za pojrojno kazen ni bilo povoda. Obsojeni gospod Pločnikar kazni ni sprejel. Vložil bo priziv. V globoki žalosti naslanjamo vnem sorodnikom, prijateljem in aonoorn, da Jo gospod JERNEJ GLOBOČNIK dne 34. junija po krotkem trpljenju preminuL Pogreb so ti« t petek, smo 26. junija ob 14.30 is LeeoJoc* Prosimo tlbego oošolJm, V LJUBLJANI, dno 2R junija 1336. SALU JOČE BODUNE FKANKE hi mmtmim ntiiilii. KOLEDAR Danes: Četrtek, 25. junija katoličani: V^ Ijem. DANAŠNJE PRIREDITVI: KINO MATICA: Narodni junak it. t KINO IDEAL; Valček na Nevi. KINO UNION: \ e^ela Akota KINO ŠIŠKA; Kontrolor Wagon Lita UKŽlRNh LhKAK.M l>*ne»: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg ft» Ramor, HUrlosIfisTS cesta J\j, Uartu* MSSSS Zaloška cesta. Iz Novega mesta — fomladek Jfc ua morju, i ♦• ilui so «■«© vrnili ix Dalmacije člani j oioladka JS na gimnaziji in moKantlri soli. 1'nmladka ji. ki so potovali ua Jadran pod vodstvom m<> jih vzgoji tel i o v, «-o si oglodali; >piit, Soiia* Trogir, l>ivu!je in kaštelansko riviero. V.-«*ii udoleženrev e bilo okrog Hi- izlet ie bil prirejen z namenom, da vzbudi v i-rr^h naše mladino 1 ub^Z'-n tlo na^etza morja, Katerega obala je prepolna najlepših naravnih krasot. — Zahorik Kazimir in njegova petrlaa>ka družba pred sod »čem. \ veliki biv^i poro*nj dvorani SjOVOSSSikega okrožnega MKliAča se bo vršila v petek 3. julija velika kazenska razp-ava proti Kazimiru Zahoriku in njegovim petim tovarišem, obtoženim težkih zt.>-činov. — Pred okrožnim sodiščem »e je v torek 23. t. m. moral zagovarjati I. Cvelbar, .-m pori. in gostilničarja iz št. Jerneja. Fant .»* bil obtožen po zakonu o zašodi drŽave, lil pa je oproščen. Senatu je predsedoval a. o $. g. Romih, obtoženca je zagovarjal odvetnik g. dr. Js*p Rezek. Razpravi je prisostvoval tudi predsednik viš. drx- sodila g dr. CkK lia ki se mudi na inšpekciji že nekaj dnL Iz Celja __c Skupina bolgarskih akademikov in aka- demičark is SotiJ« je prispela v poned«i,«k zjutraj iz Maribora v Ceije ter ei je dopoldne in popoldne pod vodstvom g- prof. Bolha rja ogledala znamenitosti Celja. V ponedeljek opoldne je bil v vrtnem salonu hotela Evrope prisrčen sprejem. V torek popoldne so se gostje odpeljali z mestnim avto busom na Pobrno, kjer so bili lepo sprejeti, zvečer pa to priredili v mestnem gledališču lepo obiskan in izredno uspel ve*er bolgarskih plesov in pesmi. Ootstje, ki tvorijo akademski krožek Bolgarske plesu© pesmi v Soliji, so *e odpeljali včeraj zjutraj v Beograd. __c La^'uega »vaka je napadel s PSSSSB. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodiMa v Celju se je zagovarjal v torek "iiMetni delavec Franc Javornik iz Koprivnice zarad* teike telesne poškodbe. Dne 19. aprila ok'og 21. sta prišla Javornik in Franc usesk Steel hiio Javornkovega evaka Franca Peonika v Koprivnici. Umek je zahteval, naj mu odpro. Ker *e to ni zgodilo, je začel L mek metaH kamenje v vrata, dokler niso zapahi popustili in so se vrata odprla. Ko je stopil Um^k v vežo, ga je hišni gospodar Franc PefcniK sunil tako da je L'mek padel \znak v sosedno soLo. V tem je stopil tudi Javornik v vežo, zamahnil z vinjekom proti mojemu evaku Pečniku, ki je bil dvignil v obram'>o levo roko, in mu presekal široko kito m.*d palcem in kazalcem leve roke. Posledica t« poškodbe je, da bo leva roka irajno slab**, ker je funkcija palca uničena JavornAk |a bil obsojen na tri mesece zajK>ra. __c Tri ne-refe. V ponedeljek *e Je petletni pose.- dnlkov sinček Jože Turnšek iz Riis pl Šmarju polil z vročo mastjo in *e močno opekel |*> desni nogi. V Parižljah pri Hrasiov-čah pa se je T letni posestnikov sin Martin Plaskan polil doma z vročo kavo in se hudo opekel po glavi in rokah. V Trnoteu pH Rečici ob Savinji je žrebe brrailo 29-letnega sina posestniee Jožeta Ping-ta sssi noge in ga težko poškodovalo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Identiteto utopljenke, ki so jo poUg-nili v ponedeljek v Liscah iz Savinje, so v sredo ugotovili. Utopljenka, ki je očividno po nesreči padla v Savinjo, je 4tletn* ko~ čarjeva žena Ivana Lebrova iz Megojnice pri Griiah. —c Vpisovanje novink sa I. razred m*M ne dekliške osnovne šole v Celju, ki bodo letos do 31. decembra dosegle 7. leto stAro-sti, bo v torek 30. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18. v pisarni upraviteljstva. Novinke naj pridejo k vpisovanju s starši. Ce »* je deklica rodila izven celjske mestne župnije naj psteesejs starši k vpisovanju tudi otrokov rojstni list. Pred vpisom v *olo bo istega dne za vse novinke obvezen zdravniški pretrled v I. nadstropju Zdravstvene^* doma. —c Ne mine dan brez nesreč. V torek je padla Sfiletna posestnikov* iona Ana Jev£-nikova iz Košnice pri Slivnici 1 češnje in si zlomila obe roki. Istejra dne je padel tudi lfcletni hlapec Anton Venko iz Zlč pri Konjicah s Češnja in si zlomil desno roko. Prav tako pri padcu s Češnjo si je lllrrnl *ln poštnega zvaničnika Valentin Pobera it Loke pri Zidanem mostu poškodoval dfsno kljurnioo. V sredo ob 7. zjutraj se je ponesrečil v cementarni na Zidanem mostu kletni delavec Anton Derim'1. T*ri delu »n je padla opeka na jrlavo in jr* težko poškodovala. Pri dHu se je tudi močno poškodoval 55Wni jrozdnl čuvaj Franc Dremelj ti Rade?1. Pri nakladanju hlodov je padel h1<*l nanj in mu poškodoval prsni kos. Ponenre-čsnoi *<* r.dravijo v oHjski bolnici. —c Žrtev napada V nedeljo so neznani moški v Luftah napadli 2?fetnnjra ftagarja Franca .Tejrovnika iz Luč In jra vrgli na tla. Tejrovnik si Je pr! padcu huqo poškodoval letno mko Odda!! «0 jra v celjsko bolnTen. —e Na državni ilvorarrednf trgovski Mi v Celje t>o za ki in c>k šolskega leta 1?WV tfUia in proslava Vdovec* dne v nedeljo *&. Junij*. TTr>nci »n učenke ee hođo rhrali ob pol osmih v šoli. Štev. MS >SLOVEN8KI KA&OD«. četrtek, 8S. junij* 19«. Stran S BI Amerika napovedala vofa*HHiHHHIH Autentični t um o življenju in koncu največjega GANGSTERJA AMERIKE DILLINOE aVJe Narodni junak št. i. Rđefia banda na delu! Vstaja v temnici! Strojne puške v akciji! *«?*■ senzacija o podvigih otmenih gangsterjev! Senzacija nad senzacijo. Elitni kino Matica — TeL St-S4 Danes ob 16., i*15 1» ***15 DNEVNE VESTI &w>j>tvu v Split. Ali more hiti državni uradnik član odvetniške zbornice? Senat kasacijskcga sodišča v No veni Sadu je obravnaval včeraj tožbo ministra o telesni vzgoji naroda dr. Rožiča, ki se je pritožil proti sklepu od-vetni-ke zbornice, ker ga je brisala kot odvetnika iz članstva, češ da kot državni uradnik ne more biti več član. Za tožbo je vladalo veliko zanimanje mod pravniki. Ka?acijsko sodile je razveljavilo odlok odvetniške zbornice z motivacijo, da ni zadostno utemeljen in da naj v zadevi ministra dr. rincri^a iz da nov odlok. — Brezposelni v maju. Osrednja uprava za posredovanje dela v lleonradu je zbrala podatke o brezposelnosti v maju. Pri vseh javnih borzah 1ela je bilo v evidenci 26.fr>*3 moških in 5556 žen?k. ki so iskale zaposlitve. S preo.^.-dimi brezposelnimi i? aprila je znašalo število brezposelni!) l".~0l moških in 08IS žensk. Oh koncu meseca je nst-d^ brezposelnih še t:i.~:?f5 moških in 20^7 žensk. 1 junija je Min p\\ vseh javnih borzah deta pri jn vi jenih 13.77-? moških in 20r>0 žen-k Podpor« je bilo izplačane 0644.2fln.-lP dinarjev. Pri gihtu, sladkorni bolezni in zaprtju poskusite znamenito ROGAŠKO MINER ALXO VODO »DONAT« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Reg. pod br. 3369/36 — Naši delegati na sestanku mednarodnega zavoda za štednjo. V petek 2P>. t. m. bo imel stalni odbor Medna rodnega zavoda za štednjo v Prairi redno sejo. ki se je ndeleži okrog 50 članov odbora iz lf> držav, med njimi tudi več finrtnčno-političnili t-tro-k<-»vn jakov. Za članico te ustanove se je nedavno prijavila radi naša Poštna hranilnica, doeim je bila Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije članica že prej. Na seji bodo zi>fopani tud" delegati iz Jugoslavije. Zveza hranilnic je nr.?lala v stalni odbor svojega predsednika Kudolfa Krbera. T. podpredsednika I>ra*roljub-» Novakoviča. podpredsednika občinske hranilnice iz H^ogra-da in TT. podpredsednika, ravnatelja Hranilnico dravske banovine v Ljubljani dr. Božiča Mirka. Na dnevnem redu zasedanja so pereča vprašanja štednje, ki naj bi se zaščitila s primernimi zakonskimi ukrepi. De-letrati bodo sprejeti tudi pri prezidentu dr. Benešu. — Priprave za kongres Profesorskesa drn Šta- Porokah" smo že da ho 'eto^nfi kongres Profesorskega druživa o. in 6. uliia v Varaždinu in da bo ?dru?en 6 proslavo 900-letniee varažd:nske gimnazije. Pripravljalni odlvor je že končal svoie delo in za konere« |« že vse prirTavPeno Profesori varaždinr-ke gimnazije hodo pričakovali udeležence kongresa že v Zlatar-Ristrici, k:er jim i7.roče nakazila za hrano tn stanovanje. Delegati iz SJovenMe dobe nakazila Če v Čakovcu _ Bolff-irski študentje v Jugoslaviji, naši v Bolsrariji na počitnicah. Kakor lani, bodo tudi leto« preživeli bolgarski Študentje dri svojih počilnic pri nas naši pa v Bo-gari;i Od 15. juliji do 15- avgusta bo l<\) študen'ov iz vseh naših univerz na počitnicah v Varni ob Črnem morju, 100 bolgarskih študentov pa prispe na počitnice na naš Jadran. Počitniške kolonije prirede akademske Rol-earsko-jugoslovenske lige v Sofiji, Beogradu, Zagrebu. Subotici in Splitu. Naše dijakinja in dijaki bodo povečali tečaj lige. v katerih bodo predavanja o iužnoslovanskih gospodarskih, kulturnih in lo'.itičnih i robV*-m h. oljnem pa bodo posečalj tečaj bolgarščine. Poleg tega t>odo prirejali ekskurzii-? po morju in po Bolgariji. Kolonija bolgarskih študentov bo urejena v Splfu ali na Sušaku. — Cenik za specialitete. S I. julijem stopi v veljavo nov cenik za specialitete po ključih kakor jih je odo' ri.o it*TQistrstvo narodnega zdravja leta 1928. in ministrstvo socialne politike in narodnega 'dra ?ia leta 10^4. v ceniku po vse odobrene tn prijavljene specialitete in zdravila s epeclalnin zasedenim imenom, dalje zdravila biološkega porekla, drugi izgotovljeni preparati, umetne in mineralne snovi ter vsi oni prepa~ati. ki iih more imeti lekarnar v smislu čl 12. pravilnika, po katerem se bodo morali ravnati vsi lekarnarji, zdravniki tn veterinarji pri predpisovanju, izdajanju in prodajanju zdravil. Na koncu cenika e seznam vs*»h onih preparatov, Čij^h izdelovanja in prodaja sta v naši državi pre-rH>vedai:a. Za vse prepa-ate. ki niso v tem cenitev, je prej>o-vedan vsak uvoz in ^zdelava v a*$i državi. Za ono preparate, ki še ni">o prijavljeni in so v naši državi je pa do*o'.jem razprodaja do konra teta 1937. — Stroji naj se umaknejo ljudem. Dunavska banska uprava je izdala proglas, da je glede na težke gospodarske razmere tn v svrho omiljenja brezposelnosti med poljskimi delavci v bodoče prepovedana žetev žita in košnja • stroji kakor tudi vezanje snopov. Te stroje smejo rabiti samo gospodarji izključno na svojih posestvih. Nobena druga uporaba strojev na teti posestvih ni dovoljena pa naj gTe sa najemnika aH za tretjo oaebo. Za kraitve te odredbe so določene stroge kasni Stroji ne smejo več širiti brezposelnosti. mengeS, irzaii "bc»v,ai «f!tticmmt^Iv^^ bo o ustanovitvi občine Bučka, uredbo o ustroju ministrstva za gozdove m rudnike in podrejenih naprav in o upravljanju državnih gozdov in državnih rudniških podjetij, odredbo o izpremembi naziva razdelka gornje radgonske carinarnice v Tvrdkov-i v Mertimje, potrdila o kakovosti slivove čežsane ob izvozu v Poljsko. naredbo o izpremembi naredbe o izpre-membi lovopusta in o zaščiti redke divjačine, razglas o volitvah občinskih odbo-ro\ za občini Šmarjeta in Bela cerkev, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih Novi i«. — V"*em udeležencem proslave razvUia dobrovoljskega prapora na Vidov dan v Ljubljani sporočamo, da bo konec povorke ob pol 1. uri popoldne. Akcijski odbor. — Tstanovitev vsestovanske zveze učitelje* defektne dece- Iz Zemuna jk> se* odpeljali v ponede'jek z lad;o do Bratislave |»o-tem pa z vlakom v Prago delegati naših učteljev gol za defektno deco na proslavo jubileja najstarejšega slovanskega zavoda za gluhoneme v Pragi. Naših delegatov je 40. Pobili so podporo češkoslovaškega prosvetnega ministrstva, da bodo mogii v tolikem številu prisostvovati proslavi 150-letn:ce praškega zavoda Proslavi • bodo prisostvovali tudi delegaM šol za vzgojo defektne dece iz vseh evropskih držav istočasno bo v Pragi kongres češkoslovaških uei'eljev defektne dece in razpravljalo se bo o ustanovitvi vseslovanske zveze učiteljev defektne dece, ki na i bi imela svoj sed?ž v Pragi. — Skalaski dom na Voglu je z**pefl stalno odprt in oskrbovan od 28. junija dalja. __ Not grob. Včeraj je umrl v Ljubljani po kratkem trpljenju bivs" trgovski zaslop-nik g Jernej (.|:>hočriik. Poke mi ie bil v Ljubi ani splošno znan in priljubi>n Polen žaluoč-h svojcev zapuiča mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreh bo jutn ob 14 30 Iz Leomšča. Bodi mu lahka zemlja težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! Za solnčenfe! da je zakopala otročioka na drugam krajo- Orožniki so jo končno izročili sodišču. kjer jo p« izpovedala, da se ni rodila. V torek bi Je bil aaeaal pregledati zdravnik. Ko je pa prišel, je dobila bode Joree vdravjk jo je položni s pomočjo sodnega uvadnšVa in predstojnika eodiSca kar na piseino mizo* kjer je kmalu porodila. Iz LinUiane ^lj Tečaji sa strajepisje in stenografijo ea magistratu- Zdaj se ni določeno, kdo bo poučeval in sploh ne, kakšni bodo ti tečaji, pač pa je ie mnogo tečajnikov, in sicer veČina mestnega u radništva, ki je pred tedni prejelo okrožnico z najvišjega mesta, naj bi te naučilo stenografije in strojepisja. V prvi okrožnioi g. • župan izraža le željo, naj ti se uradnistvo nriučilo tega praktičnega zna-rok je kratek, razen tega pa tudi nknajo nobenih fondov za tečaje Bridka resnica je, da so finance mestnega uradnićiva prav tako obupne, če ne še boli kakor magistralne. Res je pa tudi, da pisalni stroji ne ra-sto kje za plotom kakor koprive in stenografije se ne moreš naučiti kar čez noc, četudi si položil knjigo pod vzglavje. Deputacija mestnega u radništva ie vpra*aia sa podrobnejše pojasnilo g. župana, kaj je prav za prav s to preklicano stenografijo in strojepisjem. Odgovoril jim je. da se morajo naučiti vei izpod 40 let starosti v okrožnici je zapihano ^ker se kljub pozivu niso še pokazali nobeni uspehi v stro:eprtsju in stenografiji, se morajo vsi uradniki, zlasti mlajši naučiti.. .< __b Proslava 350-letniee Trubarjeve smrti- V petek 26. t m. ob 19. uH, ca predvečer 360-letnice smrti očeta slovenske kmi-ževnosti, se bo vršila skromna spominska slavnost z govorom in položitvijo venca pred Trubarjevim spomenikom v Tivoliju Vabimo nase občinstvo, zlasti mladino, da se slav nosti udeleži v Čim večjem Številu. Polaganje venca je uvod v proslavo v večjem obsegu, ki bo v jeseni v obliki akademije in posebnega spominskega tiska. Pripravljalni odbor. —li Razvitje prvega dobrovoljskega prapora v Ljubljani. Na Vidov dan 28. t. m. se vrši v Ljubljani svečano razvitje prvega dobrovoljskega prapora Jugoskrvenskih vojnih do-brovoljcev — Slovencev, v počastitev gostov bo ob tej priliki mestna občina ljubljanska na svojih hišah razobesila zastave in vagini vse ljubljanske hišne posestnike, da tudi oni na svojih hišah razobesijo zasaave- Predsednik dr. Adleeič Juro m. p. —lj Društvo slovenskih likovnih umetnikov opozarja svoje člane na razpis natečaja za banovinske kolke, objavljen v službenem listu. Nagrade so določene: I. 3000 Din. U-2000 Din in III. 1000 Din. Termin poteče 31. julija 1906. Eventuelne informacije daje društveni tajnik. EOUARD J. PAVVLATA Ni olje! Niti krema. Rujavenje ni umetno Tschamba-Fii — osvežujoča tekočina Vas obvaruje solnčarice, 7am naredi lepo rujavo barvo. Dobi se v vseh lekarnah n drogerijah. Ge-cralno zastopstvo —Ij Se o koloniji 4« mut'ciiikov Ni čla nek kolonija 40 muČcnikov z dne 17. ju nija odgovarjam: Ker sem baš jaz prizadet in to racu pobranih mi jagod, naj povem ,da ne potrebujem pasredovalca in ne varuha ter sem stvar uredil in to brez pomoči g. dopisnika. V večjo korist bi nam bilo. če bi se g dopisnik zanimal: 1.) Za slabo stanje naeš ceste. 2.) Za cestno raz svetljavo, da ne bo cesta v temi, kar po cel mesece. — kar se je že zgodilo. 3.) Vabim g. dopisnika na šišenski trg, da bi se zanimal za cene ko Je vsaka stvar za 50 par do 1 Din dražja kakor v me*tu. S tem bi nam bolj koristili, nego, da blatite vse prebivalstvo celega okraja. Radi vpitja DANES NAJBOLJŠA BURKA SEZONE! 2 URI BURNEGA SMEHA! VESELA ŠKOTA FILM, KI JE IMEL REKORDEN USPEH PO VSEM SVETU I KINO UNION, tel. 22-21 Drogerija Gregorič, Ljubljana — Prešernova ul. 5. — Planine so dostopne. SPD ima od sobote dalje oskrbovane vse svoje postojanke. Pota 50 očiščena, le na snežiščih mora planinec paziti in previdno hoditi. Za ture je potrebno jemati & seboj cepin. Dne 28. in 29. junija sta dva praznika ter velja nedeljski vozni listek za jutranje izletniške ( vlake iz Ljubljane za povratek v ponedeljek zvečer z izletniškimi vlaki. Ta ugodnost omogoča vsem slojem, da se v čim večjem številu odzovejo klicu planin. — Vozne olajšave. Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča- Odobrena je polovična voznina po naših železnicah udeležencem-odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Kragutevcu od 25. t. m. do 1. julija, proslave 100-tetnice pesnika Josipa Stritarja v Vel. Laščah, proslave tOoO-letnice ?mrti Sv. Metoda v Ozlju od 3. do 15. julija, proslave 1050-letntce smrti sv. Metoda v Zagrebu od 27. t- m. do 15. julija in Sokolskega zlota župe v Rkofji Loki od 3. do 7. iulija. — Dragan Mitič v Kranjski gori. V Kranjsko goro je danes prispel znani Teniški prvak Dragan Mitič. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo porast oblačnosti, spremenljivo vreme« Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperaAura je znaša, la v Zagrebu in Beogradu 31, v Splitu 30, v Sarajevu in Skoplju 29, v Ljubljani 28.4, v Rogaški Slatini 27, v Mariboru 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6, temperatura je znašala 17-6. — Ženin 67, nevesta 64 let V nedeljo sta se poročila v Karlovcu Ivan Derganc star 67 let in Katarina Matakovič stare 64 let Zagrebški Visti pišejo, da sta dala dober vzgled mnogim samcem v Karlovcu, ki mislijo, da so za zakonskn stan že prestari. — Pored na pihalni mizi. Ns sreskem sodišču v Bosanskem Brodu 90 doživeli t torek nekaj nenavadnega. 26 letno vdovo Sa-vsko Konsfadinovič iz vaai Unke so kmetje obdolžili, da je pred 10 dnevi to. drila zdravega otroka, ga umorna in zakopala blizu svoje hiše. Orožniki so jo seveda takoj aretirati in priznala je *fco&ev Odvedli so jo na kraj, fejer naj hi -bila Timor j enega otrodMka za&opala. toda tru-pelca niso našti nikjer. Pod grožnjo je naenkrat Upremeiali eeojb laiMffed, Sel | —li Razvitja prapora naših dobrovoljcev 28 t.m. se udeleže tudi nekatere matere v vojni padlih dobrovoljcev- Ena izmed njih bo pripela na prapor spominski trak, ki naj bo še poznim rodovom priča požrtvovalnosti *in junaštva slovenskih mater. Nacionalno občinstvo naj sodeluje pri tej proslavi v največjem številu ter počaste tako tudi matere, ki so žrtvovale svoje sinove za naše osvobojenje. Akcijski odbor. __lj Z občnega zbora Društva absolventov drž. trgovskih šol. Pred dnevi se je vršil v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj 5. redni občni zbor Društva absolventov dri-trgovskih Šol v Ljubljani. Funkcionarji društva so podali svoja poročila. Iz katerih je razvidna visoka moralna bHaaca. Občnega zbora so se udeležili tudi delegati celjskega pododbora, ki so podali obširno poročilo o svojem uspešnem delovanju. Odboru je bila podana razrešnica, nakar je til izvoljen nov odbor, z malimi izprememnami. Po volitvah je sledila obširna debata. Udeležba članstva je bila povsem zadovoljiva. —lj Ob zaključku umetnostne razstave bratov Vidmarjer je bilo prodanih nekaj njunih slik in sicer je ljubljanska mestna občina kupila za Narodno umetnostno galeri jo Dragotove »Delavce« in Nandetovo >Va-iko dekle«. HansJca uprava pa je odkupila od prvega >Ppkrajino< in bratovega >Kopača . Razstavo je poselilo nad 500 obiskovalcev. >hakx bi se pač morali prcje informirati. kaj se je dotičnemu gospodu zgodilo. Ne verjamem, da bi g. dopisnik melčal če- bi bili napadeni. — Grobelšek. —lj Na Barju v nedeljo žegnanie in aree**-lov gasilske čete pri g Vrbincu na Peruz-zijevi cesti 105. —1 Razpis službenih mest pri mestnem poglavarstvu ljubljanskem. Razpisuje se:: J) eno službeno mesto pogodbenega uradnika s trgovsko izobrazbo in najmanj 10-1'tno prakso v trgovsko industrijskem knjigovodstvu. 2) eno službeno mesto začasnega pragmatičnega desinfektorja II kat. I, pesi. stoi'. Prošnje je vložiti najkasne e do U, juli a 1936- pri personalnem oddelku mesenega poglavarstva ljubljanskega Katančneje v Službenem listu dravske banovine z dne 27. t. m. —lj Po operaciji v smrt. V splošni bolnici je prišlo včeraj zjutraj do žalostnega dogodka, ki meče Čudno luč i;a razmere v - 1 našem največjem zdravstvenem zavodu. Z okna prvega nadstropja kirurškega oddelka je namreč skočil 49-letni nočni čuvaj državnih železnic Edmund Oiaten iz Ko-rvtkove ulice in kmalu umri. Mož je bil pred dnevi operiran na želodcu- Njego.o ' stanje se nd zbolšalo temveč- j oslabšalo. j Dobil je vnetie trebušne mrene, kateremu se je pridružila še pljučnica EsBalo se mu I je blesti in ko ga ni nihče opazoval, se je 1 pognal skt>/.i okno. DfSavno tožilstvo je odredilo obdukcijo pokefnikovega trupla, ki je bila izvršena pd vodstvom preiskovalnega sodnika dr. K r esn i ka. /-nUx-;.iu smrt poku ne^a Osebna. Ivi je bil druiinski oče, jo nov dokaz, ila m) azmere v naši bolnisl iv- nevzdržne, —ij Besgl ge* na trgu. Zadnje dni prinašajo oku.čaiii tui ljubljanski irg mnogo jjob. Posebno lepa je izbira Upih jurčkov prav majhnih a tudi vel.kih, uoč nt je lisičk ns trjiu cele nore. Prodajalke nudijo ju^čke merico po 4 Din, HaiČhe pa celo po dinarju liter. riosj>odinje rade (»usedajo po gozdnih BadeSih, ki e*> zdaj v polotja prava i>oslasti-ca- — ij Divjanje avtomobilov po nekaterih ozkih ulicah v mestu postaja ^e naravnost izzivalno. Brezobzirni vozači t-e pač malo oi-rajo na t>ešce iu jim je nu»!o mar za njihove proteste ter jezo. pa tudi ^kodo, ki jo utr-pe na |>o*škropliem oblek,. Kadar dežuje nastanejo umazane luže fK>s.djuo na vegas* m i'tiijšču Starega tr^-a, kjer pa vozi avtomobil za avtomobilom, li puščajo za *.el>oj ljudi oškropi ene z Uatom od nog do glave. Polj oc to so so že priložili oškodovanci zaradi takega ravnanja, toda pritožbe nič ne zaleio-jo. Zato prosimo policijo naj napravi red. —lj Nesreče. Na križišču Fugnerjeve ulice in Sv. Petra nasijKi je prišlo znoči do manjšega karambola. Po Sv. Petra nasipu je precej naglo piivozil ^.'»letni pekovski pomočnik Avgust Vidmar & Kjirlovške ceste in se zaletel v nasproti prihajajoči voz cestne železnice s tako silo, da je edavstl na cesto, voz je pa pograbil kolo in ga vlekel še nekaj metrov naprej. Pri padcu si je Vidmar zlomil levo nogo v stopalu in dce-no ključnico. Pom-sre-čenca so naložili na drug tramvaj, ki je vozil proti bolnici in gl nato oddali na kirurški oddelek. — V bolnici se zdravi tudi 281etni delavec S:»3ko Salinec iz Galjevice, ki mu je včeraj stroj med dolom odtrgal vse prste na desnici. Tretja žrtev nesreče pa je fK>stal delavee Matevž Dolžan iz Tržiča, ki si je zlomil desnice, —lj Vse organizacije in njihovo Članstvo opozar amo na razporedit.-v sprevoda. Ki bo šel jx) ljubljanskih ulicah 28. Im, po razvitju prapora naših dobrovoljcev. Posebni reditelji todo nadzirali sprevod, kater»»mu Ljredo na čelu uniformirani odredi voj-Ke, Sokolstva, gasilcev itd. Za njimi se razvrsti sprevod neuniformiranih nacionalistov, Ki gloda vsi kompaktno brez razlike, kateri organizaciji pripadao. Zaradi teKl,suhit krat-ko žagani, zopet na razpolago. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22^4 1840 VSA LETNA OBLAČILA. lister, buret, kaša. v odlični izdelavi dobite poceni pri Pre-i ker io. Sv. Petra cesta 14. a-R. Beseda M par, davek a- Dtn Najmanjši snasek 8 Din MIZARJA aa pohištvo potrebujem za takoj. Naslov v upravi Slov. Naroda« 1878 _ • _ blago! Zahvala za mnogoštevilne izraze ishrenega sočutja in soiatjOf fci smo iih prejeli ob prilihi smrti na* šega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, svaha, strica, gospoda Ctnton Supana in mnogim darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, izrekamo vsem našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so spremili rajnkega na zadnji poti, čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, vsem zastopnikom organi* zacij in ustanov* Maša zadušnica se bo brida v cerkvi Moriji-nega Oznanenja v soboto ob 7* uri. V Lfiibalaaii, date as* itutija 1936. ŽALUJOČI OSTALL „npOJBN 'AOjf/' A a|IBilJ8SU| Stran '4 »SLOVENSKI NARODc, Četrtek, 25. junija Iv Stev. 143 Za naš gledališki narašča] in za izvirni repertoar Občni zbor s poročili o delovanju Dramatičnega draštva In Gledališkega konzorcij Ljubljana, 25. jtraija V ponedeljek zvečer se je v prostorih Dramatičnega društva in Gledališkega konzorcija v L>ubijani vršil redni občni zbor, ki ga je vodil poslevodeči podpredsednik Avr. Praprotnik. Po topli počntrtniri pokojnemu predsedniku Alozu Lillegn ki je IS let vodil delovanje oLeh Grtfštev. ie o:k"hi zbor počastil zaslužnega rajnika z vzklik*-*« >S!ava mu!« Nato je podal Fran (»ovekar temeljito taj-nj>kn poročilo, ki ma posnemamo glavne pre tričlanski odbor, nemogoče ie, odhor zlasti. Ver je često treba rešiti prošnjo nemudoma ali v^ai v par dneh. \ se sklept- smo izvrševali vse lej le s pristankom vseh treh članov i/.vrs nega odlora. Nad vsemi sklepi in ukrepi ima nadzorstvo plenum odbora in končno občni zbor na poročilo vseh računskih preglednikov Nedavno pa se je neki tukajšnji dnevnik fibre^nil ob nas, češ da o delovanju Drasiu-tičhega društva v Ljubi ani sploh ni nič slišati Itd. Nairlašam. da vlada v izvršnem odboru (Praprotmk dr Adlešic !n Govekar) od leta 1918 od kar delujeta Dramatično društvo tu Gledališki konzorcij, do danes v vseh |>osameznostih najpopolnejša sklad nos t. Naj pri tej priliki reagiram še na zgodovinsko zmoto ki so jo razširjali na škodo Ogleda naših dveh društev. Vsi vest«*, da *mo že I. 1017 začeli Urokopotetno vsena-rodno akcijo za obnovo slovenskega gledališča v Ljubljani. Ustanovili smo gledališki konzorcij še med vojno, nabrali z osel no agitacijo za delnice po 10o K precejšen ka-prlai in pridobili takratnega deželnega gla varia dr. Ivana SusteršiČa. da je odstranil iz gledališča kino in izroči; za uporabo poslopje dežel, gledališča najema konzorciju-Zabeli smo že t- početka L 1D18 v osebnimi in stvarnimi pripravami za sezono na jesen, izvršili smo celo vrsto aganžmanov igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in tehničnih strokovnjakov v Ljubljani v Zagrebu, Pra-g«. Mora v Ostravi. Plzniu in drugod ter na-navili dramski operni in operetni material. Ko je bilo novo podjetje po složnem, a težkem delovanju odl>ora oz. intendance v asakem pogledu že postavljeno na trdni pmntni temelj in je bilo gledališko osebje vseh strok izvečine s pogodbami že nameščeno, sta nam pri končnih pripravah sezone pomagala kot naša uslužbenca še g. režiser H. Nučič jm dramo in operni ravnatelj g. Frid. Rukavina za orkester. V oktobru 1918. torej še med vojno, smo raceli z dramskimi, kmalu na to še z operetnimi predstavami, pripravljajoč tudi op»*-ro- Za glasbenike smo osebno posredovali pri ministrih na Dunaju. £ele s porušenjem fronte v Italbi in s povratkom glasbenikov v domovino nam je bilo mogoče, da sn.o kompletirali dosedanji operetni orkester ni smo imeli nad 40 glasbenikov pri prvi sporni, slavnostni predstavi »Prodane neveste« dne 3. decembra 1918. Torei po zaslugi našega odbora, ki je ostal nespremenjen od takrat do slej. je bilo ol>-novleno Narodno gledališče v Ljubljani in po zaslugi našega odbora oziroma intendan-ee, ki je posredovala opetovano pri ministrstvih v Beogradu, je bilo tudi naše Narodno gledališče podržavljeno. Naš odbor je prevzel v svojo upravo tudi bivše ljubljansko nemško gledališče ter je končno prepustil novj državni upravi obeh gledališč brez odškodnine ves novonabavljeni kulisni. garderobni, pohištveni, rekvizitni in drugi inv3n-tar. Vrednost vsega tega je znašala ninoiro stotisoč dinarjev. Vsi gospodje odborniki, ki ste se od |"> mladi 1918 do danes udeleževali tega nemaloga dela za naše Narodno gledališča, ste priča zgodovinsko objektivne resnice, ki sem io tu prav kratko ocrtal. Zato ne dovolimo da se sploh dvom: o našem obstanku in da se no domačih in tujih listih in ediciiah prikazuje naše delovanje kot zasluga oseb izven naših dveh organizacij. Po pravilih Dramatičnega društva in po pravilniku Cfledališkega konzorcija ter po sklepu zadnjega, občnega zbora smo dovolili •Stud irske podpore dvema dirigentoma in enemu režiseriu; prvi se je udeležil dunajskega glasbenega festivala na Dunaja, drugi si je ogledal na Dunaju uprizoritev neka terih oper ?n operet, ki bi prišle v poŠte v za ljubljanski repertoar, tretji pa ee je udeležil glasbenega in dramskega festivala v Salzburgu in predstave v Oberamergau-Potovalno podpor© smo dovolili tudi domaČi ugledni operni pevki, da je nastopila z izrednim uspehom pred mednarodno publiko na glasbenih prireditvah v Firenci. Od zimske sezone 1932. do vštete pomladanske sezone 1934 smo izdatno podpirali odlično operno pevko pri njenih pevskih studi ah na Duntui Dosegla je 3 svojo izredno spodobnostjo kot goienka gospe Harfe "Daniellijeve na mednarodni tekmi pevk na Dunaju eno izmed prvih nagrad in je bila takoj nato angažirana za opero Nar. pozo-rišta v Beogradu, kjer deluje še danes- Opetovano je zelo uspešno nastopila tudi v Ljubljani Od zimske sezone 1. 1934 do vštete pomladanske sezone l. 1936 smo podpirali opernega tenorista pri niegovih pevskih študijah na Dunaiu in sicer pri isti priznani pevski podacoginji Tudi naš tenor je že na dunajski«] kor.r«>rtih žel pri kritiki in publiki velike ngpehe; debitiral je zmagovito na odru bratislavske opere in prejel takoj razne ponudbe za angažman Zelo uspešno ie nakloni] tudi na odru ljubljanske op^re Ariua-žiran ie bi! za graško opero a prevzel ga je Dunaj, ker je našo] na državni operi ^a-časno zaposlitev in obenem najvišjo možnost za nadaljnjo izpopolnitev. Dalje ?mo podpirali domaČega opern?ga tenorista pri njegovih pevskih študijah y Zrigrebu Angažiran ie že drugo sezono pri ljubljanski operi Podpirali smo domačo igralko v šoli pri Reinhardtu na Dunaju, kjer |e takoi nastopala, nato uspešno debi-I i rala v Ljubljani in Mariboru in ie že Mo dni angažirana pri nemSkeai gledališču. NTa-dabe smo podpirali dve domači operni pevki v Pragi, na Dunaju in odlično gojenko na konzervatoriju v Ljubljani, opernega tenorista takisto na konservatoriju v Ljubljani. pa operno pevko iz Ljubljane tn operetno pevko iz Mariboru pri njunih pevskih študijah na dveh zasebnih pevskih šolah v Ljubljani Nadalje smo podpirali slovenskega iarralc* na igralskih in režiserskih studi ah na Dunaju. Angažiran je za prihodnjo oerono na mariborsko Nar gledališče. Toda podpirali smo še druge gledališke naraŠCajnike: igraha v Pragi, ki bo angažiran na mariborskem Nar. gleda!išču, skladatelja, dirigenta in glasbenega učitelja v Pragi zdaj na konservatoriju v Ljubljani, skladatelja in dirigenta v Pragi, zdaj delavnega v Ljubljani in končno najboljšega baletnega plesalca ljubljanske opere, ki se ie dve sezoni izpopolnjeval v Beogradu pri ugledni ruski mojstrici Jeleni Poljakovi, nastopal s popolnim uspehom na odru pozori-šla v Beogradu in drugje ter se je uveljavil tudi na nošeni odru. Domači operetni pevki srno dovolili za njene pevske in igralske Študije v Berlinu in Budimpešti posojilo, za katero imamo iamstvo, da dobimo posojilo vinjeno. Za literarno nagrado se ni oglasil noben domač dramatik; pač pa smo po sklepu zadnjega občnega zbora izplačali opernemu skladatelju še zadnji obrok ustanove, ki jo je ttporabil za svoje večmesečne glasbene študije v Pragi in na Dunaiu. Nadaljno nagrado smo dovolili operetnemu skladatelju in operetnemu iibretistu za izvirno opereto. Izvršni odbor je preskrbel prevoz krste s truplom našega mecena Hajka Arceta s pokopališča pri Sv. Krištofu na novo pokopališče pri Sv Križu Ker je grob doslej se hr^z spomenika \e občni zbor pooblastil izvršni od ho**, da nabavi primeren nagrobnik vrlemu možu ki ie v zgodovini slovenskega gledališča prvi in žal. edini, ki je se po svod -mrti z dejanjem dokazal svojo veliko ljubezen za slovensko gledališko umetnost in njene ustvaritelie Končno smo dovolili prispevek k troškom za izčrpno razpravo o prvem slov. dramatiku Ant. Linhartu in njegovi prvi slovenski komediji. Za zadržanega blagajnika dr. J. Adlešiča je poročal podpredsednik. Iz poročila posnemamo: SLOVENSKI GLEDALIŠKI KONZORĆU. Leta 193£. smo prejeli na obrestih, odštevši bančne stroške, rentnino in poštnino 24.880 Din Izplačale so se podpore v skupnem znesku 19 000 Din, torej je bilo prihranka &380 Din. Leta 1933 smo prejeli *2^.9.")0 Din. Izplačale >o se podpore v skupnem znesku *J2.r>00 Din. Prihranka je bilo 830 Din Poleg teh zneskov ^e je posodil v tem letu za študij v Pragi znesek kateri se vrača v mesečnih obrokih j»o 1O0 Dih Leta 19-:I4 »mo prejeli 20 285 Din. Izplačale so se podpore v skupnem znesku 20.740 Din. Izplačalo se je torej več kot prejelo 455 Din- Posodil se je v tem letu tudi gojenju v Pragi znesek, ki se ga je zavezala vrniti čim doli cluibo. Leta 1985. smo prejeli 18.810 Din. Izplačale so se podpore v skupnem znesku Din 30090. Izplačalo se je torej več kot prejelo 11.280 Din. Podpiranci so večinoma obvezani vrniti podpore v obrokih, ko dobe službo. Vloge se obrestujejo vsled padca obrestne mere (račun proti 3 mes. odpovedi) samo še a 4rr, napram (?'• prejšnjih let. Zato imamo letno za eno tretjino manj razpoložljivega denarja za podpore in ustanove. Tako smo dobili v prejšnjih letih na obrestih eca. 24.000 Din letno sedaj pa dobivamo samo 6e cca. 17.000 Din. DRAMATIČNO DRUŠTVO V LJUBLJANI. Leta 1932. smo prejeli 2.870 Din- Izplačale ©o se podpore skupno 4.500 Din. Izplačanega te bilo več kot pre etetja 1.630 Din. Pole? teh zneskov saao izplačali posojilo za študij v Berlinu Za posoiiio imamo jamstvo, da se vrne. Leta 1933. smo prejeli 222.75 Din Izplačale so se podpore ftkupaj B.ooO Din- Izola-Čanega je bilo več kot prejetega 3.327.25 Din V tem letu se je posodilo tudi za studii v Pragi znesek, ki se vrača v mesečnih obrokih po 100 Din. Leta 1934 smo prejeli 9.480-30 Din. Izplačale se niso nobene podpore, ter se je tedaj prihranila vsa mota V tem letu smo podpisali polovico vrednosti delnic T,iuhlj kreditne banke to ie t>d aniafcš ISUSU Din (>.9tf0 Din ter iih imamo sf»daj v bilanci z meskom 6.0»'O Din alfi kom) Leta 19J5 smo preieli 4.245 15 Din. K^r se ni izplača'o nikakih podpor, ^e je prihranila vsa vsota Tudi za viojje Dramatičnega društva se je obrestna mera pn bankah znižala, tako da dobimo namesto tfOOO Din v prejšnjih letih seda i samo po 4000 Din. Od leta 1932. do 1985. so znašale skupno podpore - 90.280 Din posojila 13.200 Din nagrade pa 10.000 Din Torej skupaj 113.480 Din V imenu računskih preglednikov je poroča! tjjrektor Hanuš Krof ta in predlagal raz-rešnico. Pri volitvah so bili z vzklikom izvoljeni Avg. Praprotnik predsednik. Fr. S. Finigar podpredsednik. Fran Govekar tajnik in dr-J. AdlešiČ blagajnik. Praprotnik. Govekar tn dr. Adlešič so še nadalje izvršni odbor. Odborniki so ravnatelj Pavel Uolia, dr. Fr. Grafenauer, min. dr. Albert Kramer, min. dr. Fran Novak in mag. nadsvetnik Janko Bleiweis Trsteniški. Preglednika Hanuš Krof ta in Karel Govekar, namestnika dr. Ivan Robida in dr. C. Paulin. Končno je predsednik poročal, da je v imenu Dramatičnega društva podpisal spomenico na ministrstva, v kateri se zahteva, da tudi mi sodelujemo pri eksploataciji radia Ljubljane. Mislim namreč.da mora postati radio Ljubljana last rsega slovenskega naroda in da pa naj vodijo nepolitične kulturne organizacije. 2e svoj čas, ko je bil komisarijat, sem se potegoval za to, da U Dramatično društvo prevzelo eksploatacijo radia Ljubljane na korist Narodnoga gledališča, ki je vedno v denarnih zadregah. Ker pa finančni zakon predvideva sklenitev nove pogodbe z družbo z omejenim jamstvom, sem privahil še dve nepolitični organizaciji, to je Jadransko stražo in ljubljanski ve.!*»se-jem, da skupaj ustanovimo tako družbo in povabimo še druge kulturne organizacije ne Glede na strankarsko pripadnost Ker je bilo treba predlog vložiti takoj in ni bilo več časa da sklicem celotni odbor ali celo otč-ni zbor. sem po nasvetu notarja prijavil družbo z omejenim jamstvom s svojim podpisom in s podpisi predstavnikov JS in Vs. to je dr Pirkmaierja in dr. Dularja. Poročilo je sprejel občni zbor z odobravanjem na znanje. garda je Hla ves čas v rezervi »do odV»6nV nega trenutka«, namesto da bi bila takoj v začetku protinapada napadda IfaJijane med Aduo in Makalo. Rim se je pripravi al na vojno že tri leta. Italijani so prevohunili ve* ©everozapad. Po vsej deže4n so imeli svoje ljuda. Italijanska letaka 90 zmetala ni tla več tiskovin in denarja, nego bomb. Ta deferisrHčna propa.uaTvda je končno odločate o izidVj vmjne- Vehib paša o abesinski vojni Tolpa mednarodnih verižnikov je brezobzirno izkoriščala uboge Abesince Angleži in Italijani ^mednarodni« finančniki, kakor Rickett in Chenlok, ponosni arabtski šejki, ki vohajo konjunkturo, sumljivi ljudje vseh mogočih narodnosti, — a zadnji v tej pestri mešanici so begunci rz Abesinije — to je rujsika Kadra naših dni. Če ne štejemo turisrtov, brez katerih si običajnega lica mesfta ne moremo misliti. To p I je biil Mohamed Vehib paša, ki mi ie prišel pod rAke. p^še Rcman Fajans iz Ka:ire. Junak s Kavkaza, fiden najboljših turških generalov je moral ^lediti sla^n svoje pustolovske krvi in se ponudiH kot "tehnični svetovalec »Levu iz plemena Ju-dovega«. V^hib paša je. mož nizke, močne postave: mno^o ^na oripoved-otvaiM. rad govori v po^nišVih oblikah in pnrremh. V Kafri ca spremlja njegov tajnik in tolmač, ki {Jovot' gladko francosko in ima vsaj ne-k**i poima o zapadn' kulturi. Ne bom n'^al o osebnosti Vehiba paše. Ker ip pa moi pogovor 7 n*im poj^nil mard-'lcrtii i7 7.t Vn'ic ^S^^fosk'* voinp. bom poskusil *i<;to kratko ponoviti to. kar mt je povedat med ponov^tto. pT-i te""* ^""»m rab;j njegovo besedno igro in pesn:š''Q figure Bil sem vse in nič, — je dejal nekam trpko Vehib paša. Storjeno je bilo vse. da b: se upoštevali moji nasveti, toda zapovedovali nisem smel. Poučen po svojem nasprotniku polkovniku Lawrencu je hotel napraviti Vehib pasa iz abesinske vojne sveto narodno vojno. Zato je bilo treba pridobiti kakorkoli po-edrina abesmsika plemena. Turovi general je predlagal, nay dobi pokrajina Ogaden široko avtonomijo in naj ^e v Harraru zbere armada, obstoječa samo iz mohameda-nov. Toda ni^i cesar niti vrhovni poveljnik južne armade dedjazmač Nasibu nista hotela na to pristati- Oba sta imela še v živem spominu krvave verske boje. Tako se je moral Vehib paša odpovedati najboLjše-mu materijalu za armado. Kot mohamedan nisem smel poveljevati krkvOjanom, moha-medanov eni pa niso dali. mi je pravil. Kako je bilo z vežbanjem? Paša je za-ničljiivo skomignil z rameni, ko je govoril o evropskih inštruktorjih. V Abesinijj mudeči se švedski in belgijski častniki so se omejili na to, da so izvežbali cesarsko telesno stražo, nj jim pa niti na misel prišlo organizirati armado. V resnici je bito bolj potrebno izvežbaiti zadostno število pod-ćasrtni'kov. Moja vojna umetnost, odgovarjajoča zahtevam iz konca svetovne vojne, je bila tam presenetljiva novost. GradVi poljske utrdbe je bilo skora.j nemogoče. I>nkler je bil namreč ča»s, so trdili Abesinci, da hi bila za junaškega bojevnika sramota skrivarti se v strelskih jarkih- Pozneje je pa onemogočalo obrambo pomanjkanje topništva, strojnic in moderne opreme- Vehib paša je zelo odkrit, ko ga vprašam, kako so si Abesinci preskrbeli orožje. Dobili srno večinoma staro ali na)slabše orožje, pa še pri tem so hoteli zaslužiti. Tolpa mednarodnih dobičkarjev, sleparjev in lopovov — — je nam dobavljala najrazličnejšo šaro. Lovski naboji, kdove kako sra-ri sobni telefoni, stari avtomobili, vse to je bilo do_ bro, da so nam prodali. Vojske nismo mogli izvežba»ti. taktični manevri so bili nemogoči, oprema in oborc.žptev sla b la več kot poman H'Ui vi ir "se to je še poslabšal usodni Angleški poslanik v Addis Abebi sit S:dne>' Barton se je z velikim pompom kazal na ulicah Addis Abe-be, s pogovori in denarjem je vzbujal Povsem napačni vtis, kakor da stoji za Abe-sinijo angleška svetovna dr/ava. drugi lev — se smehlja trpko Vehib paša. Razpoloženje^ v državi je bilo pribb/no tako. kaikor v Rusinj med rusko-j a poneko vojno, še vedno so Abesinci verovali v angleško pomoč. In zarto so tudi nastale mnoge usodne napake. Cesarska telesna ^-------________ O cesarju govori Veb'b paša zelo sjpoar Ijuvo. Osebno je Ha*ile Selaisie zeJo hraber dn energičen. Obenem z njim so zapustila Abesinijo njegovi najožji sotrudniki in nekaj visokih anstokraitov. V A besi ni ja so ostali ras Šejum, ras Iniru in 3» l^tni sin dedijazmača Nasibu. Na zapadu bo35. do 2T>. a pni a l*>3b. skozri pr -kop v vzhodno Afriko okrog 514.000 mo/. \Tnilo se jiih je pa v tem času samo 143.000. Poleg tega meni Vehnb paša. da bolo abe-siinski dotvtoj^nMtveniki razočarani v svojih nadah in da se bodo obrnili profi ti^a m gosrpodarjem. Za primer navaja raev. ki so imeli na vestr marsikatero nrepovedano liub^zen in vendar so velirrli no vsei pravici za vzorne zakonske može. Polagoma ie podlegal izkusmavam in znova so se mu vračale misl; k baronici Lienfinsrovi. Oživeli <;o v mem spomm; na sladke trenutke, k? iih le preživel ob njenj strani. In čim pogosteje mu ie uha^ah spomin k odsotni Man?!, tem boli ie hrepenel po nii. tem bolj vroča ie bila niegova želja sestati se zopet z nk>. V začetku ie upat. da se bo ses-tal z njo bodisi na morski obali ali na cvetličnem trgu ali pa pred izložbam na nabrež u Massena. Večkrat, ko ie odhajal z utr^i * doma. je ponrslil: Danes io srečen. In razrr»;čl;al > k^ko ga bo spre:ela. Videl se je že v duhu. kako io spreml:a no Angleški nromenadi in kako zaupna kramlia z nk). kako smie morie poVublia s srebrnimi valovi peščeno obalo. Po drevo--redu ° prišel dn trga željni pogledi so mu uhajali v cveMi^me i-n t*a r>o nrome-md; od mestnih rras^^v ^V> S,rete Helene." toda o baronici LiebPngovi ni bilo d'iha ne *!uha. Ves obupan ie sklem'1 oromernrat; 00 ulic«. k;er »e s*a*»ova1a Ulica 1* Paiv zasluži svo.ie ime. To ie 1**1 zapuščen okra*. «kora' brez trgovn Tu so vinoma osamiiene vile ali hoteri. med ka<*«*rirn$ se razprostira1"0 prostrani vrtovi Tn ie k^kor na kmetih in Vr»Vor n3 kmerib ^e tudi tu rv^rnnio «osed ° Jakob y* z lahkoto naš^1 Manimo stari^^an^. Prvi no-streš?f*V V? s*» ie vani obrnil, mu ga ic rad« volie ooka^al. Kakor mu if b;T nov*»dal fe Os«ola. ie S« fo mS'Vi hnifol poVrit n^T»o1 T Ovl- jalkami, segajočimi do prvega nadsirrop- . ia. Slikar ie začutil na prvi hip otroško | radost, ko je ogledoval z nasprotnega i hodnika stanovanje, dame. okrog katere j so se pletle vse njegove misli. Potem | se }e oa zavedel, da je smešno in ponižujoče, če sania kot naivrki študent pred zaprtami vrati birorrice Liebl ngove. Saj vendar ni mogel priti do nje. dokler mu ni povedala svojega naslova, dokler mu ni sporočila, kdai sprejema goste. Pre-osta:aln mu ie edino pribežališče Dri kne-ginii Kolonbini. Bil ie skorai prepričan, da k) bo tam srečal. — Sai sama veš. — ie deja' Tereziii, — da sva dolžna vrnr*i knegm; ooset. Sama te ie prišla posetit i-n spodobi > bi se zadostHti zahtevam vljudnosti... Jutri ie četrtek ... Ce ti ie prav. oojdev« v v41o fndvnfnn. 1 Vedel ie. da ie Terez^^a praha in bofe-Ča. Zanašal s° ;e na M da bo vztrafa.la nri svoiem nrvem sklonu in da ga bo orosila, na i gre sam v vik) in nai jo opravi pri knegmi. T^da zmo+fl s» ie. Terezija s? >e že ^ama očHn^. d^» živita or**-več samotarsko in da drži svoiega moža nepres^anr* doma. Bala se se da bi nr»Ha %odov^H Nviočnost" svoiega nr>ža. če H n** zab-»^1a t rinm v dni^ho. tako nui-no nrtfrrbin ^Vlcariem. in akl^iflH ie PO-^raiJ5f»fi «*» nn«ta^ pametnejša — Da, — je odgovorila, — to bo res boljše in pametn-jše. Nisem ravnala jrav. da nisem šla s teboj na garden-partv, a zdai sem sklenila spremljati te v bodoče povsod, kamor te bo klicala dolžnost. Naslednega dne ie oblekla Tereziia sivo svileno obleko, vzela ie klobuk, ki vi je najbolje pristojal in ob treh sta sedla v kočijo ter se odpeljala do Sv. Filma. Spotoma je Jakob ves v ogniu navdušeno opisoval svoji ženi čudovite lepote Darka okrog vile Endymion. K sreči vreme ni bilo posebno prijetno in tako Terezija ni mogla dolgo ostati dobre volie. Nebo je bilo oblačno, močan veter ie gnal po cest' pred seboi oblake prahu in predno sta prispela do vrat parka, ie začelo pršiti. Ko je kočija dr d rala po pe-šcetvih drevored'h. ie bil ves park zastrt v meglo. Pogled na mračno obzorje, na mokre rože in liste ;e neprijetna volivil na Terezi o. Čm boli sta se bežala v;ii. tem tesneje I te rjosta'alo pn srcu. Ko sta se pa ustavila nod stopniščem in je mlada žena zagledala dolgo vrsto koči i. ie bilo konec vsega nienega poguma. Drhtela ie od strahu in mraz^. ko Jo ie Jakob notegnil za seboi v predsobi. La-kai je odprl vrata in zaklical: Gospod Moret in njegova soproga! Na koncu nrvega oraznega salona kier ie pazila neka dama na samovar. se ie slišalo kramljarre iz sosedne sobe. Kneginia, zatopljena v pogovor s svojimi gosti, ie oči vidno preslišala ves.! o prJndn novih gostov. Tako sta bila Ja-k<.b in Terezra prisiljena ustaviti se sele na pragu drugega salona. To ie »pravilo mlado zono še bol. v zadrego. Kneginia Kolonbina ju ie slednrič opazila, storila )€ iima napro-t: in se opravičila, rekoč — Zelo Driietno presenečena sta mi pripravila. Vesel; me. da vam v'dm sku-pai. Stopita naprej draga Ittoja. di vtu seznanim z mo.Hnv nriia^el:;. In začelo se ;e medseMno predstavlja-me. — Moia sestra Nakwa«ka ... mo a sestrična Sonja ... gospod Ossola. ki ga poznate /e iz opere... harorvca Pepper. pna nailenšjh dam na<" ruske kolonije . Doktor lacobsen . .. Komtesa Acquasola rw>Nbvo4bo Uskamoc Ftmn JenrtsiE. — B& isjmn M Inosrslni Oni ttsto Oton Cbristof. -VMv TJnnjjssJ