Leto XVII., št« 223 Ljubljana, sobota 26. septembral9I$ Cena 2 Din u pra vttLBtVO. i^JUM^OUU, r» IMtl tJCVto ollca — l eieloa SU tfl22, 812&. 3124. 3125, 31261* inseratni oddelek: UjuDljana. Selen* Durgova ol. a. — Tet 3392. 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon ftt 2455. Podružnica Celje: Kocenova ollca fit 2. — Telefon ŠT. 190. Računi pri pošt. Cen. zavodih: Ljubljana 9t- 11.842. Praga Cisto 78JL80, Wlen 105.241- dan, razen ponedeljka, mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ollca 6. Telefon sm, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Tujskoprometno in psiihološko vprašanje Tujska sezona gre polagoma h koncu in naši tujsko-prometai kraji pripravljajo bilance letošnjega leta. Te bilance so ugodne tako pri nas. kakor tudi na Jadranu. Tudi kopališča sirom naše države so zadovoljna. Nedavno smo povdarjali, da ne zadostuje prešteti samo številke, temveč da motamo tujsko-prometno vprašanje, ki je po-prvovrstni gospodarski interes cele Jugoslavije, premotrivati nele z njegovega materialnega, nego tudi z njegovega psihološkega stališča. Takrat smo opozorili zlasti tudi na odnošaje našega turizma in celokupne naše javnosti napram nacionalnim posebnostim, vrlinam in občutljivostim naših gostov. Zla-sti smo s prstom pokazali, da se naši tuj^ko-prometni kraji vse premalo zavedajo ogromnega nacionalnega in gospodarskega pomena naših turističnih zvez s čehoslovaškim narodom. Dotok češkoslovaških turistov v Jugoslavijo, zlasti ra naš Jadran, a tudi v naše planinske kraje. je od leta do leta vse večji. Še 1. 1930. so bili Cehoslovaki kot turisti pri nas na tretjem mestu. 1. 1933. že na prvem, in tudi letošnja statistika bo. kakor kaže. Čehoslo-vakom dala prvenstvo. V suhih številkah znači to milijonske vsote z dvema ničlama na zaslužku in dobičku. Zadeva je torej, če govorimo samo z gospodarskega stališča, najmanj toliko pomembna in važna kakor vprašanje izvoza kateregakoli našega pridelka, ki leto za letom pretresa široko našo javnost. Z največjo pazljivostjo moramo motriti, ali so se naši gostje vinili zadovoljni in ali sunemo računati na njihov ponovni obisk ne samo v dosedanjem, nego še v pomnoženem številu. Zato smo dolžni opozoriti, da se je letos v čeških krogih pojavil gotov kriticizem napram Jugoslaviji kot turistični zemlji. V češkoslovaški javnosti se je pričela razprava o Jugoslaviji kot turistični državi, iz katere veje neko nezadovoljstvo in razočaranje in izbija občutek, kot da Jugoslavija Čehoslovakov ne sprejema tako. kakor bi oni sicer mogli upravičeno pričakovati. Na srečo so to še poedini slučaji. Ali jih je treba zabeležiti kot značilne in kot svarilo. Pred nami je nekaj člankov iz ugledne praške revije »Čin« in pašno smo čitali polemiko. ki se je razvijala v znanem ilustriranem obzorniku »Sv&tozor« o vprašanju, ali naj zahajajo češkoslovaški letoviščarji v Rumunijo ali v Jugoslavijo? V zadnji številki se je neki pisec prav krepko zavzel za Jugoslavijo, ne da hi pri tem udaril na čuv-frtvene strune m poudarjal bratstvo. Lahko bi navedli še več primerov, vendar ne kaže, da bi čez mero generalizirali izraze nezadovoljstva na češkoslovaški strani, najsi bi bili še številnejši. Toda omalovaževati jih takisto ne kaže. Dober poznavalec češkega značaja opaža v teh iskrenih javnih besedah to. kar velika večina naših čeških prijateljev in rednih obiskovalcev prikriva ali pa pove samo v zaupnem krogu. Kakor odnosi meo njihovi zahtevi izda bone do višine teh njihovih terjatev, ki se bodo mogli lombardirati. Izdane obveznice države se bodo porabile za plačilo davčnih zaostankov do vštetega 1932. Za zavarovanje vseh dolgov, ■prevzetih na račun države, si PAB pridobi generalno hipoteko na vse nepremičnine kmečkih obvezancev. če |e dolg večji od 25.000 Din Če celotni kmetov dolg zavodom presega 25.000 Din. se mora z ozirom na imovinsko stanje p»3amez.nika znižati za 30°/«. Dolžniki. katerih skupni dolg znaša več ko 25.000 Din in več nego 50°/o vrednosti njihovega (imolja lahko zahtevajo znižanje dolga do 50%. Vrednost zemljišča se določi na osnovi k3'!astralnega čistega dohodka. Sklep o znižanju takih dolgov bodo izdala sreska sodišča v kraju, kjer dolžnik stanuje. Prošnje je vlagati v roku 2 mesecev. Priložiti je izkazilo občine, seznam upnikov z višino in pravno osnovo dolga, seznam in označbo vrednosti nepremičnin in Eremiičnin ter vseh dohodkov, dalje izkazi-> občinsike uprave o številu hišnih članov in o številu in vrednosti živine in drobnice. Tako znižan dolg bodo dolžniki plačevali PAB-u po 4 iin pol °/o obresti 12 let počenši s 1. novembrom 1936 v enakih letnih obrokih. Letni odplačilni obrok bo polagal dolžnik na račun PAiB-u preko pristojnih davčnih ustanov. Olajšave za zadruge Cl. 32. se bavi z olajšavami, ki jih PAB daje zadrugam in drugim svojim dolžnikom, ki bi se nanje sicer nanašale določbe te uredbe. Tako bo PAB znižal za 25% dolgove na obveznice svojih dolžnikov.za-družnikov oziroma kmetskih zadrug za poljedelski kredit. Ta dolg bodo morali navedeni dolžniki izplačati v 12 letih po 4 ln pol % obresti. Dolžniku dolgoročnih hipotekarnih posojil more PAB znižati dolg največ za 25%. Tak dolg imajo dolžniki vrniti v 15 letih po 5% obresti. Ce dolžnik dospelega obroka ne plača o pravem času, bo davčna uprava v dveh mesecih eksekutivno izterjala zaostanek lz dolžnikovega imetja. Kmečki dolgovi pri Drž. hipotekami banki Vsem hrpotekarnim dolgoročnim posojilom pri DHB, dovoljenim kmetom, ki so ee kot taki zadolžili v času po končani vojni do 20. aprila 1932. se zniža obrestna mera na 4 in pol %, računajoč od prve plačane anuitete, ki dospe po uveljavitvi te uredbe. Razen tega se Jim podaljša rok izplačila posojila na 32 let, računajoč od dneva prvotne zadolžitve. Dolgovi na blagu Dolgovi nastali pred 20- okt. 1931. iz nakupa blaga na up, ali obrti, se plačajo brez znižanja v roku 12 let v enakih letnih obrokih, počenši s l. novembrom 1936. Na te dolgove ne tečejo obresti. Dolgovi zasebnikov Dolgove iz drugih pravnih cdnošajev, ko se njihova višina določi na način, ki ga odreja prvi odstavek čl. 4. uredbe, se znižajo za 50%. Tako znižani dolg bodo dolžniki plačali po odplačilnem načrtu v 12 letih s tremi odstotki obresti v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do 15-novembra. Prva anuiteta zapade 15. novembra 1936. Dolžniki kmeti iz tega člena niso deležni t"e ugodnosti zaščite, če so v boljšem položaju, kakor ifjihovi upniki. Dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% svojega dolga privatniku ali ki dokaže, da je pred 20. aprilom 1932 za ta dolg plačeval oderuške obresti, sme v roku leta dni po uveljavitvi te uredbe zahtevati od pristojnega sreskega sodišča, da se mu zniža dolg tudi na manj ko 50%. Če dolžnik ne plača dospelega obroka Če dolžnik ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarnih nesreč, zaradi katerih je dobil odlog plačila davkov, dobi upnik pravico takoj zahtevati plačilo vsega ostanka dolga po redni sodni poti. v kolikor je dolg zmanjšan po določbah uredbe, ima po dolžnik pravico plačati ostanek zmanjšanega dolga. Določbe uredbe se ne morejo izpremeniti v dolžnikovo škodo. Če so med dolžnikom in upnikom dogovorjeni roki, obresti in drugo za dolžnika ugodnejši od pogojev, ki jih določa ta uredba ostanejo v veljavi dogovorjeni pogoji. Dolžnik more pred rokom položiti enega ali več obrokov ali izplačati ves dolg. Dolgovi, ki vsega skup niso večji ali ki po izvršitvi znižanja ne bodo višji od 500 Din. se imajo plačati v dveh enakih letnih obrokih. Predvidene so posebne kazni za dolžnike, ki bi hoteli odtujiti ali obremeniti svoje imetje, da oškodujejo svoje upnike. Takšni dolžniki poleg tega, izgube tudi vse olajšave. Vsi posli, sodni opravki in vsi dokumenti in listine po tej uredbi so oproščeni pristojbin, izvzemši pristojbino na pritožbe pri okrožnem sodišču. Pristojni ministri bodo izdali še posebne pravilnike za izvršitev te uredbe. Pravosodni minister je pooblaščen, da izda avtentične razlage uredbe. Pravilniki, ki jih uredba določa, se imajo izdati do 1. novembra 1936. Podružnica PAB v Ljubljani Beograd, 25. septembra, o. V zveza z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je bilo sklenjeno, da se otvorita v Zagrebu hi Ljubljani podružnici Privilegirale agrarne banke, ki bosta vodili te posle pni raz-dMžitvi kmetov. Dotacija fonda pri PAB Računu Posebnemu fondu za ureditev kmetskih dolgov pri PAB pripadejo tudi ti-le zneski; a) dotacija države v znesku 5 milijonov Din svak o proračunsko leto, počenši z letom 1937/38, b) dividende, ki pripadajo državi in razredni loteriji po čl. 39. zakona o PAB, ta c) prebitek dividend, ki bi jih PAB mogla izplačati delničarjem preko 3% na delnico (čl. 39 in 50 zakona o PAB). Država in razredna loterija nimata pravice do udeležbe pri kapitalu banke, vse dotlej, dokler se z amortizacijo računa posebnega fonda za ureditev kmetskih dolgov ne izvrši popoln odpis izgube po tem računu. Ostali delničarji PAB pa bodo v bodoče oproščeni vseh državnih ln samoupravnih davkov, doklad, taks ta vseh drugih plačil kakršnekoli vrste na dividendo. Kardinal Pacelli in katoliški tisk Vatikan, 25. septembra, b. V okvir« m d narodnega kongresa za vzgojo katoliških novinarjev je danes spregovoril tudi kardinal Pacelli, ki je med drugim Izjavil: žalosten pogled obračamo na Nemčijo. Zares in močno nas boli, da ni na tam kongresu nobenega uradnega zastopnika nemškega katoliškega tiska. po poslednjem pastirskem pismu nemških Škofov nismo pričakovali, da bo katoliški tisk v Nemčiji še nadalje omejevan, zatiran in ▼ svojem apostolatu v borbi proti boljševizmu celo oviran, izgleda skoraj tako, kakor da obstoji namera, katoliško časopisje v Nemčiji popolnoma zatnti. Zato pa toliko bolj pozdravljamo v zastopnikih Avstrije nemški katoliški tisk. kateremu je danes zaupano krščansko vodstvo nemškega prebivalstva. Izsledeni atentatorji na semmerinski vlak Dunaj, 25. septembra. AA. Policija je" izsledila atentatorje na železniško progo blizu Semmeringa dne 8. t. m. Atentatorji so štirje mladeniči, ki doslej še niso bili kaznovani za politične prestopke. Velik Edenov govor Zakaj se je izjalovila kolektivna akcija DN — Soglasnost pri sklepih naj se odpravi — Zapletene! v konflikt naj se ne upoštevajo Ženeva, 25. septembra. w. Na dopoldanski plenarni seji je skupščina Društva narodov pričela splošno razpravo o delu Društva narodov v preteklem letu in o aktualnih političnih vprašanjih. Prvi je govoril angleški zunanji minister Eden, ki je med drugim dejal, da je angleški narod zvest svojim demokratskim ustanovam, ker ustrezajo duhu njegove rase. Za njega ni noben sistem sprejemljiv, ki bi dovedel do zadušitve njegove svobode ali do uničenja njegove tradicije. Ta močna nacionalna čustva pa nikakor ne ovirajo angleškega naroda, da ne bi izvajal največje tolerance napram drugim državam, ki se razvijajo ▼ smislu svojih tradicij. Prvo pravilo v mednarodnem sožitju tvori tolerantnost napram vladnemu sistemu in nacionalnim tradicijam drugih narodov. Kako naj se doseže učinkovitost intervencije DN Kolektivna akcija Društva narodov, se je v zadnjih letih izjalovila iz dveh vzrokov: 1.) Ker Društvo narodov ni dovolj univerzalno, in 2.) ker Društvo narodov ni takoj ob začetku konfliktov nastopilo energično. Da bi se dosegla učinkovita intervencija Društva narodov v začetnem stadiju mednarodnih sporov predlaga Anglija, naj se Društvo narodov pri uporabi čl. 11. odst. 1. pakta o Društvu narodov, odreče soglasnosti pri sklepih v tem smislu, da se glasovi držav, ki so zapleteni v konflikt, ne bodo več šteli. Samo na ta način bi bila mogoča učinkovita in energična intervencija sveta Društva narodov, ker je v začetnem stadiju mednarodnih sporov neprimerno lažje preprečiti oborožen spopad. Člani sveta Društva narodov naj se. ako se pojavlja kak konflikt, takoj na nedvoumen način izrazijo, katere ukrepe so pripravljeni izvesti, če bi prišlo do sovražnosti med dvema ali več državami. Eden je nadalje predlagal, naj se regionalni pakti, katerim je angleška vlada v načelu naklonjena, predlolijo svetu in skupščini Društva narodov v proučitev, da bi bile vse določbe teh paktov v skladu s predpisi pakta Društva narodov. Velika Britanija si bo prizadevala doseči tak regionalni pakt z zapadno Evropo. Nobeno stanje ni večno Eden je nato govoril o uporabi čl. 19. pakta o Društvu narodov, ki ima za cilj mirno izpremembo mednarodnih pogodb in odnošajev. Poudarjal je, da izvedba teritorialnega statusa quo ne ustreza vedno zahtevam pravičnosti in naj se nobeno stanje ne sklene za večno, ki po mnenju večine narodov nasprotuje pravici. Skupščina Društva narodov seveda ne more dobiti pravice, da vsili take izpremembe državam, izvajati more samo svoj moralni vpliv ter pridobiti vlade za to. da v prijateljski diskusiji izpremenijo gotove pogodbe. Razumljivo je, da more Društvo narodov le tedaj učinkovito delovati, ako bodo narodi prepričani, da ima Društvo narodov dovolj sredstev, da ohrani mir. Da se doseže ta visoki cilj morajo vse države sodelovati. Pakt DN naj se loči od mirovnih pogodb Njegova vlada se docela strinja s tem, da se pakt o Društvu narodov loči od mirovnih pogodb. Vprašanje surovin Kar se zlasti tiče vprašanja sirovin, je angleška vlada pripravljena sodelovati pri nepristranski preiskavi strokovnjakov, ki bi se vršila pod avspicijami Društva narodov, če bi imela za cilj, da olajša vsem državam dobavo surovin. Angleška vlada je pripravljena podpirati tozadevne korake skupščine Društva narodov v vsakem pogledu. Oboroževalno tekmovanje Končno je Eden govoril še o vprašanju oboroževalnega tekmovanja ter je poudarjal, da bo Velika Britanija izvedla svoj program glede ojačenja svojih vojaških sil na kopnem, na morju in v zraku v popolnem obsegu, razen, ako bi se narodi sveta sporazumeli za mednarodni dogovor glede omejitve ali znižanja oboroževanja. Moralna razorožitev je pogoj za vsako materialno razorožitev. Anglija je za mednarodno konvencijo o objavljanju vsega oboroževanja na svetu. Za splošno ureditev Evrope Poleg zboljšanja ustroja Društva narodov stremi Anglija tudi po zboljšanju splošnih političnih odnošajev. Anglija vztraja na londonskem komunikeju iz meseca junija, po katerem naj zastopniki gotovih vlad proučijo, ali se morejo podvzeti koraki za splošno ureditev Evrope. Tudi za ta cilj je potrebno sodelovanje vseh, ki pa se more doseči le tedaj, če bodo vsi, ki stojijo sedaj ob strani, prepričani, da morejo v Društvu narodov dobiti svoje pravice in da je zaradi tega v njihovem interesu, če pripadajo Društvu narodov. Del Vayo odklanja politiko nevmešavanja Kot drugi govornik je govoril španski zunanji minister Alvarez del Vayo, ki je dejal, da se more z vso pravico reči, da so krvava bojišča v Španiji pričetek bojev v prihodnji svetovni vojni. Treba je reči, da se španska državljanska vojna ne tiče samo Španije, temveč vsega sveta. Nastopil je proti politiki nevmešavanja. Mednarodni dogovor o nevmešavanju predstavlja pravi monstrum, predvsem pa kršitev doslej veljavnih tradicijonalnih pravil mednarodnega prava. S tem dogovorom se odrekajo legitimni španski vladi sredstva, s katerimi bi se mogla učinkovito boriti proti upornikom. Nevmešavanje, ki bi ustrezalo mednarodnemu pravu, bi moralo obstojati v tem, da bi trgovinske pogodbe, ki so obstojale ob izbruhu sovražnosti, ohranile svojo normalno veljavo. Španska vlada ni od nikogar zahtevala intervencije ali pomoči, ni pa normalno, da se prepreči uvoz vojnega materijala za legitimno špansko vlado. Splošna razprava se bo jutri nadaljevala. Italija za konferenco velesil v Rimu Namesto lokarnske konference naj bi se sklicala konferenca velesil v Rimu, na katero naj bi bila povabljena tudi Rusija Rim, 25. septembra, p. Kakor se dozna-vi, je Mussolini preko zunanjega ministra Oiana v stalnih stikih z angleškim in francoskim poslanikom. Anglija in Francija se zanimata, kakšno stališče bo zavzel Mussolini po dogodkih v Ženevi. Po poročilih iz Pariza in Londona Mussolini za enkrat ne misli na izstop Italije iz Društva narodov, vendar pa bo Italija ostala tako dolgo ob strani, dokler ne bo Društvo narodov pri znalo aneksi je Abesinije kot izvršeno dejstvo. Mussolini bo za enkrat ignoriral Društvo narodov, istočasno pa bo pokrenil akcijo, s katero naj bi se Društvu narodov odvzela izključna pravica odločanja v mednarodnih, zlasti pa evropskih zadevah. Mussolini namerava v Parizu in Londonu predlagati« naj bi se namesto lokarnske konference sklicala konferenca velesil. na katero nai bi se povabila tudi Sovjetska unija. Ta konferenca naj bi se sestala v Rimu, da bi se s tem še bolj manifestirala volja velesil, da si ne puste diktirati v Ženevi od malih držav. Abesinski primer prejudic za madridsko vlado Ženeva, 25. septembra, o. V tukajšnjih krogih šele sedaj uvide vajo dalekosežni pomen proti italijanske ga stališoa skupščine Društva narodov. Vedno bolj jasno se vidi, da je bil to spreten manever Litvinova, ki mu ni toliko za abe-sinskega cesarja, kii je baje prišel v Ženevo na stroške Moskve, kakor da se je ustvaril prejudic. ki lahko dobro služi za primer, če bi sedanja madridska vlada prišla v sličen položaj, v kakršnem je sedaj abesinski cesar. Litvinov računa s tem, da bodo španski uporniki porazili režim ljudske fronte in zahtevali od Ženeve priznanje svojega režima. Takrat bo morala Ženeva ščititi imaginarno madridsko vlado, ki bo lahko imela še nadalje svoje zastopnike v Društvu narodov, dočim dejanski gospodarji Španija ne bodo imeli svojega zastopstva. Južna Amerika za vlado v Burgosu Ženeva, 25. septembra, o. Zastopniki južnoameriških držav so imeli snoči dolgotrajno konferenco, na kateri so razpravljali o položaju v Španiji. Sprejet fe bil sklep, da južnoameriške države prekinejo diplomatske odnošaje z madridsko vlado ter priznajo uporniško vlado v Burgosu. Na ta način hočeio omogočiti priznanje uporniške vlade tudi drugim državam. Če bo Društvo narodov vztrajalo na svojem stališču, kakršnega je zavzelo sedaj glede Abesinije, bodo južnoameriške države izstopile iz Društva narodov. Podpis trgovinske pogodbe z Italijo Rim, 25. septembra. Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so z uspehom končana in je sklenjen 6 mesečni provizo-rij, ki se bo lahko tiho podaljšal do sklenitve definitivne pogodbe Državni podtaj-nik za izmenjavo dobrin in deviz Guarneri je priredil nocoj v Cazinu delle Rose večerjo v čast jugoslovanske trgovinske delegacije. Jutri dopoldne bodo v palači Chigi podpisali pogodbo o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo in o likvidaciji jugoslovanskih klirinških terjatev. Jutri zvečer odputujejo člani jugoslovanske delegacije v Beograd. Kupuj domače blago S Obisk francoskih parlamentarcev Beograd, 25. septembra, p. V ponedeljek bo prispela v Beograd večja skupina francoskih parlamentarcev, ki se bodo mudili v Jugoslaviji deset dni kot gostje jugoslovenskega parlamenta. Poklonili se bodo na Oplencu, nato pa bodo obiskali razstavo grozdja v Smederevu, si ogledali naše Primorje ter se na povratku ustavili v Zagrebu in Ljubljani. Atentat na posl. Milinčiča Beograd, 25. septembra- p. V zvezi z napadom na narodnega poslanca Dragoljuba Milinčiča. ki je podlegel poškodbam, je bUo doslej aretiranih 10 oseb. ki so osumljene, da so v zvezi, e tem napadom. Beležke Občinske volitve v drinski in primorski banovini Kakor smo že poročali, bi se imele vršiti splošne občinske volitve v drinski banovini 8. novembra. Sedaj pa poročajo beograjski listi, da se bodo volitve vršile nedeljo pozneje in sicer 15. novembra, to je zadnji dan pred pričetkom muslimanskega ramazana. Po najnovejših vesteh se bodo vršile splošne občinske volitve 15. novembra tudi v primorski banovini, kjer so razvili živahno agitacijo že jugoslovenski nacionalisti, kakor tudi pristaši dr. Mačka. Koliko kandidatskih list bo postavila v tej banovini JRZ, še ni znano. Bivša SDS po Pribičevičevi smrti Zagrebaska organizacija bivše SDS je objavila proglas, v katerem naznanja, da bo v soboto 26. septembra parastos v pravoslavni cerkvi za pokojnim Svetozarom Pri-bičevičem, 16. oktobra pa 40-dnevni spomin na njegovo smrt. Pri tej priliki se bo sestal Glavni odbor bivše SDS. Na seji bodo prečitali politične, smernice, ki jih je narekoval na bolniški postelji pokojni Pribičevič svojim prijateljem, ko so ga obiskali v Pragi. Glavni predmet razprav seje bo volitev novega predsednika bivše SDS. V zvezi s tem javljajo iz Novega Sada. da je sklenila tamošnja organizacija bivše SDS podpreti kandidaturo g. Adama Pribičeviča za predsednika stranke. Svoboda za delavstvo »Slovenec« objavlja uvodnik k zaključku stavke tekstilnega delavstva v Sloveniji, ki je bila po njegovem mišljenju posledica potrebe izenačenja delovnih pogojev. Toda »kakor so bile na eni strani delavske zahteve upravičene, tako pa je bilo seveda jasno, da se z nezakonitimi sredstvi ne bo dalo doseči izboljšanje. Zato je posegla vmes banovinska oblast, ki je smotreno in mirno privedla do rešitve spora, ki je zadovoljil obe strani. Naša banovina je pokazala s svojim uspelim posredovanjem v velikem in težkem sporu pot tudi drugim banovinam«. Glasilo JRZ pripisuje uspeh izboljšanju gospodarske konjunkture v zadnjem času. »V takih razmerah so mezdna gibanja veliko bolj uspešna. Uspešna pa so delavska gibanja zato, ker se lahko poslužuje delavstvo vseh zakonitih sredstev za izboljšanje svojih razmer in ne preti danes več vsakemu delavskemu gibanju strabovalni bič kot je to bilo pod prejšnjimi režimi«. Uvodnik »Slovenca« je, kakor čujemo, vzbudil posebno zanimanje med delavstvom v Kranju in Mariboru. Glasilo JRZ za savsko banovino Banovinski odbor JR-Z v Zagrebu, bo za* čel zopet izdajati svoje glasilo. Li6t, ki se bo imenoval »Glasnik« ter bo zastopal smernice JRZ v savaki banovini, bo izhajal kot tednik. Prva številka izide jutri. Spor med škofom in duhovniki V šibeniški škofiji vladajo med duhov-ništvom in škofom dr. Mileto zelo napeti odnošaji. Vzrok sporov sta šibeniško bogoslovje, v katerem študira baje cela vrsta nekvalificiranih bogoslovcev in pa stara zahteva dela duhovnikov, da se ustanovi samostojna ninska škofija in odcepi od ši-beniške. Predvsem podpirajo to zahtevo duhovniki iz bivše zadrske škofije. Sklicali so sestanek v Preku, ki pa se ni vršil, ker je predčasno zvedel zanj Škof dr. Mileta in ga prepovedal. Na sestanku so hoteli sprejeti duhovniki resolucijo, v kateri bi zahtevali od škofa dr. Milete, da se odreče upravljanju škofije, ki pripada bivši zadrski škofiji. Koliko je nasprotstvo med škofom in duhovniki, dokazuje to, da je škof premestil celo vrsto starejših uglednih duhovnikov iz šibenika na deželo, kjer jim je dodelil povsem male župnije. »Prijatelji Seljaške sloge44 Znano je, da morajo biti člani gospodarske organizacije bivše HSS, »Seljaške sloge«, samo pravi kmetje »od pluga in moti-ke«. V- zadnjem času pa je cela vrsta hrvatskih intelektualcev izrazila željo sodelovati pri njenem delu. Proti takemu sodelovanju se je odločno upiral ideolog »Seljaške sloge«, znani radičevski prvak g. Rudolf Herceg. Sedaj so našli sporazumno^ rešitev s tem, da bodo ustanavljali društva »Prijateljev Seljaške sloge«, v katerih bodo lahko včlanjeni tudi nekmetje. Pogoj za sprejem v to društvo pa je, da položi vsak kandidat izpit na podlagi prečkanja del pokojnega Antona Radiča, ki je položil ideološke temelje hrvatskemu kmet-skemu gibanju. Občinske volitve v savski banovini Zagreb, 25. septembra, o. Po poročilih zagrebških listov bodo v savski banovini izvedene občinske volitve v vseh občinah najkasneje do 22. novembra. Bivši francoski mornariški minister v Kotoru Cetlnje, 25. septembra. AA. Predvčerajšnjim je prispel na svoji jahti v Kotor bivši francoski mornariški minister Pietrl z več prijatelji. Ogledal si je na vožnji z avtomobilom Boko Kotorsko, včeraj pa se je odpeljal na C^tinje ln si ogledal njegove znamenitosti. Pietri je navdušeno govoril o lepotah Boke Kotorske in črne gore ter gradbenem delovanju na Cetinju. Obiskal je tudi hišo, kjer je bii rojen pokojni kralj Uedinitelj, ter se je spominjal svojega prvega srečanja z njim ln bolestnih trenutkov pri poslednjem tragičnem potovanju iz Marseilla v Jugoslavijo, ko je spremljal kraljevo kr^to s francoskim brodovjem kot minister francoske mornarice. Pietri se bo mudil v naših vodah več dni. Dve smrtni Žrtvi v rudniku Trepče Kosovska Mitrovica, 25. septembra, p. V rudniku Trepče se je danes pripetila aopet huda nesreča. V nekem rovu je bilo zaposlenih 11 rudarjev 2 razstreljevanjem min. Rudarji ao naložili 8 min, Se skrili v zavetja in jih nato zažgali. Rudarja Sima Buršač in Lambert Suligoj sta misleč, da so eksplodirale že vse mine, predčasno stopila Iz zavetja, v tem trenutku pa je eksplodirala zadnja mina. Oba sta dobila smrtno nevarno poškodbe m sta kmalu zatem umrla v bolnici. Preiskava je ugotovila, da sta resrečo zakrivila sama po neprevidnosti. NOBEN FILM Ljubljane ni tako navdušil, kot najnovejše delo ženijalnega umetnika: Charlie Caplin: MODERNI ČASI Ob 16., 19.15 in 21.15 uri Vstopnice si nabavite v predprodaji! Ob 14.15 uri po globoko znižanih vstopnicah 3.50 in 5.50 Din velefilm iz carstva tehnike fantastično ŽELEZNI DEMONI Kino Union, tel« 22-21 S poplavami na upornike Na ukaz madridske vlade so bile odprte zapornice na reki Alberche, nakar je vodovje poplavilo vse ozemlje, na katerem so prodirale čete polkovnika Yagua London, 25. septembra, b. Po angleških poročilih iz Madrida se je madridska vlada v svojem boju proti upornikom odločila včeraj za nepričakovano dejanje. Da bi preprečila nadaljnje prodiranje uporniških čet proti Tolcdu in Madridu, je ukazala odpreti vodne zapornice ob reki Alberche, kar je imelo za posledico da se je voda razlila kot v mogočnem kataraktu po vsej dolini Albcrche proti Talaveri in dolini reke Tajo, Poplavila je vse operacijsko ozemlje upornikov in jim na ta način zaprla pot proti Toledu in Madridu. Vsi mostovi in ogromni predeli zemlje so pod vodo. Posebno uničujoče pa je delovanje spuščenega elementa pri Talavari, Santi Ollali, Kismodu in Makedi. Valovje je pobralo s seboj tudi prve oddelke čet polkovnika Yagua in vso njihovo municijo. Do tega strašnega sklepa madridske vlade je prišlo na seji kabineta, ki se je vršila predvčerajšnjim, sklep pa je ostal do izvedbe v najstrožji tajnosti, ker so se morali strokovnjaki najprej prepričati, ali bo uspešen. Poskušnjo so izvedli pri kraju Tiemblo v pokrajini Avila in se je dobro obnesla. Kakor hitro je o tem prišlo poročilo v Madrid, je vlada zapovedala izvedbo svojega sklepa, še prej pa so se vladne čete umaknile na višje ležeče postojanke, da so se tako zavarovale pred nevarnostmi pričakovane poplave. Dolina, ki jo je preplavila reka Alberche, je dolga več kilometrov, leži pa samo tri kilometre od Talavere. Uporniki so v tej dolini zbrali velike množine vojnega materiala in so sc dobro pripravili za nadaljnje boje, računajoč, da jim bo po tej poti najlaže uspel prodor proti Madridu. Kolikšna je stvarna škoda zaradi te ogromne poplave, se po dosedanjih poročilih ne da še točno ugotoviti, računajo pa, da je zelo velika. O podrobnostih izvedene operacije vlad-nir čet se doznavajo še naslednje ugotovitve: Pred otvoritvijo zatvornic so vladne čete na vseh sektorjih prešle v ofenzivo proti četam polkovnika Yagua, da bi ga prisilile na čim večjo koncentracijo svoje armade. Ena kolona je udarila iz Naval-perala proti jugu, dve drugi koloni pa sta vpadli Marokancem in tujim legionarjem, iz katerih je bila tu sestavljena armada polkovnika Yagua, v bok, in sicer ena v smeri proti Santa Cruz de Retamo, druga pa proti kraju Torrijos. Takoj nato so bile spuščene vse zatvornice in se je nad 10 milijonov kubičnih metrov vode kmalu razlilo po vsej dol.ini Prve čete polkovnika Vagua je zajelo valovje, še preden so mogle misliti na rešitev. Nato so vladne čete naskočile uporniške postojanke pri Torri-josu, kjer je bil umik četam spričo poplave onemogočen. Navzlic tej neugodni situaciji pa so se uporniki, kakor pravijo najnovejša poročila, zelo hrabro borili in se z vso odločnostjo postavili v bran proti na-padajočim vladnim četam. Lotili so se celo protinapadov. Bombardiranje Bilbaa in Santandera Pariz. 25. septembra, o. Ker je poteke? ultrnat generala Mole vladnim posadkam v Bilbau in Sanandru„ da naj se predata brez odpora, je bilo danes odrejeno bombardiranje obeh mest. Companysova vlada odstavljena Pariz, 25. septembra, o. Po zadnjih vesteh iz Barcelone so komunisti izvršili tam nov prevrat. Odstavili so vlado Ompanysa in sestavili izrazito komunistično anarhistično vlado. Nobenega ultimata Italije Rim, 25. septembra. AA. V tukajšnjih uradnih krogih izjavljajo, da jim nI ničesar znanega o kakšnem ultimatu, ki naj bi ga bila poslala italijanska vlada madridski vladi zaradi ustrelitve dveh italijanskih državljanov v Puigserdi. Ruske manifestacije za madridsko vlado Moskva, 25. septembra, o. V Moskvi in drugih večjih ruskih mestih so bile včeraj velike manifestacije v prilog madridski vladi. Na vseh zborovanjih so bile sprejete resolucije, v katerih zahtevajo od vlade, naj odpove vse obveznosti glede nevtralnosti do dogodkov v Španiji ter naj odločno priskoči na pomoč madridski vladi. .V istem smislu pišejo tudi vsi današnji lisn, opozarjajoč na to, da se tudi Nemčija ne drži prevzetih obveznosti. Prihod nemških novinarjev v Jugoslavijo Beograd, 25. septembra. AA. Danee ob 12.30 so s potniškim letalom Lufthanse prispeli v Beograd zastopniki nemškega tiska. V njihovem spremstvu je Miloš Crnjanski, jugoslovenski tiskovni ataše v Berlinu. Na zemunskem letališču so goste sprejeli šef Centralnega presbiroja dr. Ko6ta Lukovič, 6vetnik nemškega posla* ništva dr. Martin Janson, zastopniki beograjske 6ekcije JNU, dopisniki nemških listov v Beogradu, zastopniki nemškega prometnega urada in druge osebnosti- Po pozdravu so se gosti odpeljali v hotel >Srpski kralj«, kjer jim je šef centralnega Presbiroja pri* redil obed. Ob 15. so se vpisali v dvorne knjige, nato pa obiskali nemško pokopališče in grob Neznanega junaka na Avali. Po ča« janki v hotelu na Vvali so se vrnili v Beograd nakar jih je sprejel beograjski župan. Ob 19. je goste sprejel v svojem kabinetu šef Centralnega presbiroja dr. Lukovič, ki jim je priredij večerjo v Aeroklubu. Jutri zjutraj bodo odšli gostje na Oplenac, ob 12.30 pa jih bo sprejel predsednik vlade dr. Stojadinoe vič v salonu zunanjega ministrstva- V nedeljo si bodo ogledali etnografski muzej, nemško šolo. Novinarski dom in agencijo Avalo, opoldne pa bodo odpotovali v Novi Sad in v Futog, odkoder se bodo vrnili v Beograd, kjer bo ob 22. sprejem in soireja na nemškem poslaništvu. V ponedeljek bodo odpotovali z avtomobili v Sarajevu in Ilidže, v torek v Zenico, zvečer pa z vlakom v Dubrovnik. V sredo 30- septembra si bo« do ogledali Dubrovnik, napravili izlet v Tnsteno, zvečer pa jim bo priredila Dubro-vačka plovitba večerjo na ladji »Kralj Alek* f>andert, kjer bo ob 22. tudi revija narodnih noš. V četrtek 1. oktobra bodo obiskali Ce« tinje in se vrnili v Dubrovnik. Ob 20-30 priredi mestna občina večerjo. Naslednjega dne si bodo ogledala Lokrumoto ter opoldne odpovali v Split. V soboto bodo obiskali Solin, zvečer pa odpotovali v Zagreb. V Ljubljano bodo prispeli, kakor Je biLo javlja no, v ponedeljek 5. oktobra. Splošna stavka mornarjev v Franciji Pariz, 25. septembra, o. Zveza strokovnih organizacij mornarjev je sklenila proglasiti splošno stavko, ki se ji bodo pridružili tudi pristaniški nameščenci ln delavci. Vse ladje so že dobile naročile, naj se Zberejo v lukah v Havru in Parizu. V Rouenu so že pričeli stavkati vsi pristaniški delavci in mornarji. V Lilleu staka 700 delavcev neke tekstilne tovarne, iz Epinala pa poročajo, da je stavka v tekstilnih tovarnah v Vogezih končana. Zboljšanje Titulescovega zdravstvenega stanja St. Moritz, 25. septembra. AA. Zdravniki, ki zdravijo Titulesca, so nocoj izdali poročilo, v katerem pravijio, da se je splošno bolnikovo stanje močno popravilo. Ce ne bo nepričakovanih komplikacij, smatrajo zdravniki, da je bolnik izven nevarnosti, iz previdnosti pa so Titulescu prepovedali vse sprejeme. Rickett v Beogradu Beograd, 25. septembra, p. S posebnim letalom je prispel dane3 v Beograd znani finančnik Rickett, čegar ime se je mnogo omenjalo ob izbruhu italijansko-abesinske vojne. Zadnje dni je bil v ženevi, kjer se je zanimal za abesinske zadeve, sedaj pa Je najbrže zopet na poti r Abeslnijo. V Beogradu se je ustavil le za par ur. nakar je nadaljeval svoj polet v Sofijo in Atene. B Kino Sloga, tel. 27'30 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri opereta NOČ NA DONAVI V gl. vlogah: VVolfg. Liebeneiner, Dorit Kreysler, Leo Slczak Ob 14.15 uri krasen film ljubezni Živim in ljubim V gl. vlogi: Joan Crawford Cene: Din 3.50 ln 5.50 Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno v primorju, v dravski in savski banovini, drugod jasno. Dežja ni bilo. Minimalna temperatura Plevlje 9, maksimalna Mo-star 36. Temperatura se n. dosti izpreme-nila. Zemunska vremenska napoved za danes: Jasno v vzhodnih krajih in na Jjtgu, oblačno v drugih predelih. Deževa'c Vo na pri-morju in v severozahodnem dt>fu države. Temperatura bo nekoiiko iwsta. Solnca vzhaja ob 5.29 in zahaja ob 17-3®- Dunajska vremenska n«p«Ted za e»b»to* V 6oboto še milo vreme, ;>.d oblačno, ponekod noi:r.; d^-ihi gt 223 t 3 SoEofa, 25. TK. T93& r^o ipc sosfcrc •Vere in izboljšane ceste Kako ]e ministrstvo javnih del razdelilo 578 milijonov Din Tako gradijo novo cesto od Zemuna proti Subotici Beograd. 25. septembra. Minister za javna dela g. dr. Marko Ker žui je zaključil inšpekcijska potovanja pn javnih delih cest v raznih krajih kraljevine. Po podatkih, ki jih je sam minister zbral, in po poročilu načelnika za gradbo cest inž. Stanislava Josifoviča je ministrstvo v stanju podati točen pregled vseh teh javnih del. Kakor je že bflo sporočeno, je kr. vlada iz milijarde za velika javna dela dodelila gradbenemu ministrstvu 578 milijonov Din, da se izdelajo moderne ceste in da se obnovijo posamezne ceste, ki so v pomanjkljivem stanju. To je potrebno ne samo, da ne bomo vedno zaostajali za ostalimi kulturnimi državami, ki so že prepletene z gosto mrežo modernih cest, — ie več, treba ie tudi reševati gospodarsko krizo. S pomočjo javnih del bo poživijeno gospodarsko in industrijsko delovanje. Stotisoč brezposelnim deiavcem je ireba omogočit1 obstanek. Poglejmo torej, kako je bilo razdeljenih onih 578 milijonov. Izgraditi je treba predvsem sodobno državno cesto za težki promet na progi od Zemuna čez Novi Sad in Subotico do Hor-goša (madžarska meja), dalje od Beograda do Topole in od Crvenega Krsta pri Nišu do Niške Banje. To so deli mednarodne ceste od Londona do Carigrada in zanje je določenih 323 milijonov Din. Potem je treba izdelati novo primorsko turistično cesto, ki bo vezala Karlovbag. Obrovac, Biograd na moro, šibenik. Tro-gir, Split, Makarsko in Metkovič Obenem je treba popraviti ostre zavoje in klance na naslednjih predelih državne ceste: Su- šak _ Novi, Metkovič _ Dubrovnik in Budva — Bar. Za vse to je določenih 77-5 milijona Din. Potovanje z avtom ob Jadranu vse skozi od Sušaka do veličastne Budve in še dalje do albanske meje in v Skadar bo nedvomno sila privlačno za av-tomobiliste. Od Splita do Trogira bo cesta betonirana, od Sušaka do Novega in v okolici Dubrovnika pa bo obdelana z bitumenom. Za izgotovitev ceste v dolini reke Lima, ki bo vezala Prijedor in Belo Polje, s čemer bo Beograd dobil zvezo s Podgorico, je določenih 30 milijonov Din. Poleg velikega gospodarskega in turističnega pomena te ceste bo Črna gora dobila še tretjo krasno turistično cesto, ki bo magnet za turiste iz vseh krajev sve4a. Doslej namreč že ima krasno cesto preko Čakora (Peč-Andrijevica) in nedavno izgrajeno veličastno cesto iz Šavnika čez Žabi jak na Plevlje. Dogotovitev ceste od Beograda čez Za-gTeb. Ljubljano in Jesenice do avstrijske meje je mednarodnega pomena. Zanjo je določenih 135 milijonov Din. Na predelih od Beograda do letališča, od Zagreba do Dugega sela in do Samobora ter od Ljubljane do Kranja bo cesta namenjena najtežjemu prometu. Sokol v Globokem ustreljen na cest! Mladi posestnik Židarič žrtev zahrbtnega zločinca Globoko, 2o. septembra. Vsa vas Globoko s prostrano okolico je pod dojmom zavratnega zločina, ki se je zgodil v sredo zjutraj. Podrobnosti so naslednje: V sredo ob 4. je bil v bližini svojega doma ustreljen 29-!etni posestnik Alojz Zidane. Mož se je pod>al kosit, ali komaj se je oddaljil od svoje hiše. kjer je na posestvo priženjen, kakih 200 metrov, ga je sredi ceste v bližini hiš in njegovega doma neznan zlikovec bržčas brez besed napadel in nanj oddal brez vsakega povoda strel iz samokresa, nato pa pobegnil. Strel je Zi-dariča zadel v prsi, mu prebil pljuča in krvno žilo. S težavo se je ranjenec še privlekel do rojstnega doma. ki je bil od kraja zločina oddaljen le kakih 80 m, kjer je pozval svojo mater: »Mama, nekdo me je ustrelil, odprite!« Ko so njegovi starši teT starejši brat Franc, ki doma gospodari in vrši ob enem posle občinskega poslovodje, odprli vrata se jim je ranjeni zrušil v naročje. Četrt ure kasneje je izdihnil svojo blago dušo. Trd | ure nato je prispela na kraj zločina orožni ška patrulja iz Dobove, ki je uvedla preiskavo. Vendar za zločincem ni duha ne sluha. Tik pri hiši, kjer se je dogodil zločin, so našli le kanto 6 1, do polovice napolnjeno z žganjem. Popoldne je prispela sodno-zdravniška komisije s sreskim zdravnikom dr. Cernelčern in preiskovalnim sodnikom dr. Karlovškom iz Brežic. Obdukcija, ki je bila izvršena v mrtvašnici v Pišecah, je ugotovila strel v pljuča iin aorto. Vsaka takojšnja zdravniška pomoč bi bila odveč. Pokojni, ki je bil vzor pridnosti, je samostojno gospodaril šele 3 leta. Bil je miren in tih, tako sedaj kot gospodar, kakor že prej kot fant. Ni imel nikakih sovražnikov. ampak je bil pri vseh priljubljen zaradi svojega značaja in neumorne delavnosti. Bil je vnet Sokol in gasilec ter je vršil v obeh društvih več let vidne funkcije požrtvovalno in vztrajno. Zato ga bosta obe društvi zelo pogrešali. Zapu.stil je mlado ženo z otrokem. Vsi sočustvujemo z njima. Kmečki voz pod lokomotivo Gluhonem voznik in petleten otrok sta ostala živa Križevci pri Ljutomeru, 24. sept. Popoldanski vlak, ki odhaja iz Ljutomera v Mursko Soboto, je tik postajališča v I)okležovju zadel kmetski voz. na katerem sta se peljala petletni otrok in 401etni nem moški. Do nesreče je prišlo, kakor .so-videli tudi potniki, ki so bili v vlaku. tako!e: Ko ee je bližal vlak postajališču Dokle* žovju je dajal dolgo signale kmetskemu vozniku, ki je vozil z dvema kravama voz, pripravljen za seno. Voznik je imel pets letnega fanta tik sebe. Ko je bil vlak že blizu postajališča, je peljal preko ceste, po ka> teri je pripeljal omenjeni voznik, ki pa je hotel še v zadnjem hipu z veliko naglico uit z vozom preko tira. To mu žal ni uspelo. Preko tira ie spravil samo kravi, ki sta medtem divie utrgali vse vrvi in ušli nesreči. Lokomotiva pa ie spravila pod sebe zadnji dol voza, ki ga je popolnoma zdros bila, a sunek je obenem vrgel otroka 4 metre stran od tira, kjer je otrok padel pod prednji del voza, ki je otroka precej po« tolkel, vrhu tega je fantič dobil še na licu kakih 5 cm veliko, zevajočo rano, gluhone« mega voznika, o katerem se že danes ne ve, kdo je, je 6unek lokomotive vrgel 5 m stran od lokomotive, a ni dobil nobenih poškodb. Bil je pa močno preplašen. Železniško osobje je spravilo oba v mursko so-boško bolnico. Razbiti voz pa je ostal še do večera ob progi, kjer so v tem času že zmanjkale verige in menda še druge malenkosti. Po sodbi potnikov, ki eo videli nesrečo, je kriv sam voznik, ker je pač še v zadnjem momentu hotel čez železniški tir. Poleg tega pa je gluhonemi napravil vtis duševno zaostalega človeka. Na tej pro« gi je mnogo takih cestnih prehodov preko železniškega tira. ki bi pač morali imeti zatvornice. Tako je le čudno, da se tod ne primerj še več železniških nesreč. Slovo bolgarskih avtomobilistov Prisrčni dokazi medsebojne vzajemnosti Ljubljana, 25. septembra. Snoči je ljubljanski Avtotklub priredil bolgarskim avtemobilistom. k.i so se z najlepšimi vtisi vrnili z Bleda, skupno večerjo v krasno prenovljeni veliki dvorani Kazine. Poleg gostov in številnih članov Avtokluba so bili na večerji tudi odlični predstavniki ljubljanskega javnega življenja. Goste je sprejemal kot domačin predsednik Avtokluba Avgust Praprotnik, ki j.ih je med večerjo prvi pozdravil in napil kralju Borisu. Za njim so govorili načelnik dr. Hubad v imenu bana, podžupan dr. Ravnihar v imenu občine in predsednik Jugoslovensko-bolgarske lige Rasto Pustoslemšek. V imenu gostov pa se je zahvalil podpredsednik Bolgarskega avtomobilskega kluba polkovnik Ajranov, ki je napil kralju Petru, in industrijec Petrov. Vojaška godba, ki je odlično sodelovala pri večerji, je ob napitnicah zaigrala bolgarsko in jugoslovensko himno. Mnogo priznanja in pohvale so želi tudi mali harmonikarji prof. Rančigaja in pa akadem-sk: kvintet »Fantje na vasi«, ki je gostom predvajal niz naših narodnih pesmi. Večer je potekel v najlepšem prijateljskem razpoloženju. Davi ob 9. so se bolgarski avtomobilisti sešli s svojimi ljubljanskimi tovariši v prostorih Avtokluba na Kongresnem trgu na kratek sestanek, ki mu je sledila svečana seja obeh organizacij. Pri tej priliki je biil predsednik našega Avtokluba Avgust Praprotnik v znak priznanja za svoje zaslužno delovanje v prid jugoslovensko-bolgar-skemu sodelovanju, imenovan za častnega člana Bolgarskega avtomobilskega kluba. Hkratu so Bolgari svojim ljubljanskim tovarišem izročili zastavico in plaketo svoje organizacije. Naši avtomobilisti pa so vsakemu izmed gostov izročili po en izvod albuma »Naši kraji«, ki j.im bo pač naj-prisrčnejši spomindek na našo pokrajino, katere lepote niso mogli prehvaliti. V spremstvu domačinov so si Bolgari nato ogledali posamezne zanimivostii mesta. Med drugim so se za hip potnudili ob spomeniku kralja Petra I. Osvoboditelja in pred Prešernom na Marijinem trgu, hkratu pa so obiskali magistrat. S terase nebotičnika so sredi lepega dopoldneva uživali čudoviti razgled po ljubljanskem polju, nato pa so' se odzvali ljubeznivemu povabilu predsednika Narodne galerije dr. Wind'ischerja, da so ee pod strokovnim Tet državno cesto Beograd — Pančevo z mostom čez Teko Tamiš je namenjenih 24 milijonov Din. To je del mednarodne ceste od Beograda čez Vršac do rumunske meje. Za zgradbo nove in popravilo sedanje makadamske ceste v Sarajevu, Banja Luki in Certinju je določenih 21.5 milijonov Din. Za obnovo sedanjih in za izdelavo novih delov državne ceste Skop-lje _ Veles — Gradsko je določenih 10 milijonov Din. Modernizacija državne ceste od Maribora do St IIja zahteva 5 milijonov Dm. Za rekonstnikoijo najtežjih delov državne ceste od Ljubljane do Delnic je namenjenih 10 milijonov Din. Naposled bo veljal železni most čez Savo pri ZagTcbu 8 milijonov Din. Pri izdelavi novih cest mednarodnega pomena, med katerimi je zlasti ona od Beograda do Ljubljane, je ministrstvo osvojilo naslednje elemente: črim večji pravci in čim manjši ovinki, maksimalni vzpon 5%o, izjemoma 6; širina 6 metrov z obojestranskimi pločniki po 1 meter; križanje z glavnimi železniškimi progami se bo izvršilo s pomočjo pod in nadvozom; leseno objekte zamenjajo stalni mostovi. Na cestah, namenjenih težkemu premetu, bo porabljen asfaltni beton. Po naseljih, na visokih nasipih in vzponih pa se bodo uporabile kamenite kocke. V krajih, kjer j« največ avtomobilskega prometa, bo površina sprameksirana. Zakaj doslej ni bilo takih uspehov pn gradbi cest, kakor se je pričakovalo? Ministrstvo ugotavlja: Dražbe za gradbo češite od Zemuna do Novega Sada so bile razpisane že lani v marcu, toda zaradi dvomesečne absistence podjetnikov je šele aprila uspela prva dražba za prvi del od Zemuna do Stare Pa.zove, dočim so se ostale dražbe obnesle šele v avgustu, septembru m oktobru, s čimer se je pričetek dela zavlekel, ko je bilo treba najprej organizirati delo in pripraviti potrerbno gradivo. Letos so gradbena podjetja začela delati na posameznih odsekih. Izdelava sodobnih cest je pri nas z majhnimi izjemami novost. Poleg solidne strokovne izobrazbe, ki mora biti lastna nadzornim organom kakor izvrševalcem takih del. morajo podjetja nabaviti velike drage stroje iz inozemstva, poiskati morajo primerne kamnolome . •. Vse to so bile ovire, da gradbena dela letos niso napredovala v onem tempu, kakor se je želelo. Navzlic temu na se zdaj opaža nagel in soliden napredek. vodstvom upravnika Zor mana seznanili z lepimi zbirkami te naše osrednje umetnostne zakladnice. Ker je čas naglo mineval, so gostje utegnili samo še na kratek izprehod po Tivolskem parku, nato pa so se vnovič zbrali na kosilu v Union. Že ob 12. so pred hotelom pričeli sedati v svoje limuzine, a med iskrenim poslavlja-njem je eden izmed članov k^uba razdelil mednje še zavitke pristnih kranjskih klobas, da jih bodo imeli za popotnico. Z njimi se je odpeljal tudi podpredsednik direktor dr. Pavlin, da jih spTemi do Kar-lovca, kjer bo vodstvo kolone prevzel spet član zagreške sekcije. Prvi obisk bolgarskih gostov velja v savski banovini Plit-vičkim jezerom. V znamenju Rdečega križa Predsednik dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije gospod dr. Viljem Krejči je kot predsednik društva v dravski banovini napisal za spomenico, katero je izdalo društvo ob svoji 60-letnici, sledeče posvetilne besede: »Slo\>enski člani Rdečega križa se prav iskreno veselimo obletnice, ki jo praznujemo v naši jugoslovanski skupnosti usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Od vsega srca ji želimo najlepši razmah in prav uspešno delovanje v korist naroda in države. Tudi za nas je to praznik, velik in pomemben, ne le, ker nas skupni dom, kri in poreklo družijo v nedeljivo enoto, temveč tudi zaradi tega, ker pomeni zadnja četrtina jubilejnega razdobja obenem 15 let našega sodelovanja v jugoslovanskem I Rdečem križu. Preje smo morali samar-jansko delo v dravski banovi šele na novo organizirati, zlasti pa je bilo treba ugladiti pot novemu pokretu s tem, da smo si prizadevali odstraniti številne ovire, treba je bilo predvsem razpršiti povsod obile predsodke, to neljubo zapuščino naših prednikov in prestane svetovne vojne. Vsi se za- I vedamo, kolikšnega pomena je Rdeči križ za primer vojne in zato hočemo v tej smeri svojega delovanja v polnem obsegu izvršiti svojo dolžnost, saj nas lega naše ožje domovine naravnost sili k previdnosti in pri-pravljenosti. Toda iskrena želja vsega našega članstva je, da bi Rdeči križ posvetil čim večjo pozornost svoji mirovni nalogi. Tu se nam za delo odpira široko polje i v narodu samem i v naših odnosih do drugih narodov. Ali ne bi bilo mogoče, da bi se v znamenju Rdečega križa našli in sporazumeli vsi, ki jim je svetovni mir res srčna želja?* Tretjič vlomljeno v isto trgovino Gornja Radgona, 23. sept. V nedeljo ponoči so neznani tatovi že tretjič obiskali trgovino Ivana Hafneriča v bližini črešnjevske opekarne pri Gornii Radgoni. Že leta 1928. so skušali vlomiti, a jih je lastnik pravočasno odgnal. Drugič 60 poskušali vlomiti leta 1932. Poškodovali eo samo izložbeno okno, ker eo bili takisto pravočasno pregnani. Lastnik Hafnerič je imel spet 4 leta mir. Zdaj so ga tretjič obiskali, in to v njegovi odsotnosti. Doma je bila samo gospa in služkinja, ki sta okrog polnoči slišali ropot. Ko je šla nato gospa pogledat v trgovino, je bilo tamkaj še vse v polnem redu in ropot je nehal. Kaki dve urj pozneje, ko sta obe trdno zaspali, so pa vlomilci ie opravili po svoje. Skozi stransko okno so se vtihotapili na ta način, da so sneli lesene vetrnice, okno s šipami so zlo« mili, železno ogrodje pa eo upognili z debelim drogom. i Pri plenitvi so bili zločinci precej izbirčni I ali pa so bili moteni in pregnani od mimoi- i dočih, ker leži trgovina tik banovinske ceste Gornja Radgona — Radenci in je promet precej živahen; odnesli so namreč le gotove stvari: vso zalogo tobaka in cigaret, baterij« ske 6vetiljke in žarnice ter le nekaj špe» cerije. Skoda 5e ni točno ugotovljena. Dom ne« va se, da storilcev ni iskati daleč okrog, ker ®o jim morale biti razmere pri Hafneriče-vih gotovo znane, posebno pa to, da lastnika to noč ni bilo doma. Ugibanja o smrti inž. Vrtačnika Mati in brat gospe Silve sta odšla v Ivanjico Nesreča, ki je zadela mladega direktorja lisanskega rudnika v Ivanjici pri Užicu inž. Vojmira Vrtačnika in njegovo soprogo Salvo, je v naši javnosti vzbudila globok vtis. Poleg verzije, da sta mlada zakonca postala žrtvi za vratnega zločina, se od mnogih strani zatrjuje tudi možnost, da »ta se le po naključju zastrupila s pokvarjeno hrano. Ta možnost pa je vendarle malo verjetna, saj je znano, da je bila ga. Silva, ki je hčerka ge. Rozmanove, lastnice modnega salona na Dvornem trgu. kot zaščitna sestra še do nedavna ena najboljših stro- kovnih moči na mestnem ftzfkatu in je imela tako oofeežno znanje iz praktične Mgiene in medicine, da pokvarjene hrane gotovo ne bi mogla noditi ne seba ne ljubljenemu soprogu. Sodišče bo moralo še raziskati kanrf drži sled, če gre za zločin iz maščevanja. Ga. Silva, ki je v bolnišnici prestala naf» hujše muke, si je po zastrupitvi že toliko opomogla, da je njeno zdravstveno stanje izven nevarnosti Včeraj sta se v Ivanjico odpeljala njena mati in brat, da od bliža, raziščeta vso tragedijo. Sadjarska in vrtnarska razstava na Viču Poljane, 25. septembra To nedeljo poteče 10 let, odkar je v Po« ljanski doiini razsajala usodna povodenj, kakršne niso pomnili najstarejši prebivalci. Še ona pred 300 leti ni bila hujša, ki jo omenja Valvasor v svojem velikem zgodovinskem delu, na katero ]e naslonil dr. Tavčar povest: »Vita vitae meae«. Žalosten je bil pogled na dolino po katastrofi. Odne« šeni so bili vsi mostovi in še tako trdni kozolci, če jih je le dosegla deroča voda. Polja, travniki in njive — vse je bilo posuto od gramoza in druge navlake. Na več krajih je bila zemlja odnešena, namesto travnika ali njive je marsikod ostal kamenit prod. V hišah in drugod, kamor je vdrla umaza« na voda je bilo vse onesnaženo od pa'uda in blata. Pridelki v kleteh so bili uničeni. Pota in ceste razdrte. Z vseh kotov so bru» hali hudourniki nalik deročim potokom-Poleg drugega je voda odnesla ves les po dolini, z žagami vred. Stanje Je bilo naravnost obupno in težko je bilo soditi, kdaj in kako 6i bo doMna spet opomogla. Toda čas zdravi vse rane. Danes, po 10 letih, ko« maj 5e opaziš kako sled povodne katastro- fe. Pridni prebivalci eo s trdnim zaupanjem vase vse popravili. Zdaj ima dolina spet nekdanje, vedno bolj mikavno lice in od leta do leta vabi z bujno rastjo, pri* rodno lepoto in tipičnostjo svojega prebi« valstva izletnike in letoviščarje v svoie naročje. ' Blagoslovitev vodovoda pod Gorjanci. V Gornjem Suhadolu pri Novem mestu, v ljubki vasici pod Gorjanci bo jutrišnjo nedeljo blagoslovitev novo zgrajenega vodovoda, delo Higienskega zavoda v Ljubljani. Slovesnost bo ob 14. uri. Udeleži se je kot boter g. ban dr. Natlačen. Ljubljanski in drugi izletniki se lahko poslužijo izletniške« ga vlaka, napravijo turo na Gorjance ,ki se blestijo zdaj v jesenskem Čaru, z Gor« jancev pa vodi lepa markirana pot v Gor? nji Suhadol, od tu jih pa po želji popeljejo vozniki poceni v Novo mesto na vlak. In 5e to povemo: >Ze čriček prepeva, ne more več spat', v trgatev veleva •..« Grozdje je letos zelo sladko. Pridite, poglejte, pokusite! Desetletnica povodnji v Poljanski dolini Spomin na katastrofo, kakršne dolina še ni doživela Deset let obstoja kakega društva ni kdo- ve kako velik dogodek. Tudi lOletni jubilej podružnice Sadjarskega, in vrtnarskega društva na Viču bi šel precej neopazno mimo nas, da ni društvo m to priliko priredilo razstavo v telovadni dvorana osnovne šole. Ptbv ta razstava pa kaže, da je društvo vseh svojih 10 let marljivo delalo in uspeh tega dela »o sadovi, lei jih njegovi člani prikazujejo na razstavi. Stotine vrst žlahtnih jabolk in hrušk bo na ogled obiskovalcu, ki more na razstavi spoznati vse za naše .podnebje primerne vršite. Poleg sadja je na razstavi tudi najlepše vzgojena po vrt ni na in okrasno cvetje, med tem številne vrste dailij v vseh mi-ansah od bele in vseh svetlorumenih in svetlordečih odtenkov do temno vijoličaste. Razstava je doka, kaj je mogoče z umnim sadjarjenjem pridelati na malem vrtu, kakršni so običajni okrog naših meščanskih hišic in vil. Kdor se namerava posvetiti vzgoji plemenitih sadnih vrst, se bo na razstavi seznanil tudi tz uporabo modernega sadjarskega orodja in z vsemi pripomočki zia zatiranje sadnih škodljivcev. Skratka: razstava je v vsakem pogledu vzorna in zaslužijo prireditelji vso pohvalo- Odprta ostane le še v nedeljo ves dan ob brezplačnem vstopu. Naj je nihče ne zamudi posetiti. Pogled po dolgi mizi s številnimi plemenitimi sadnimi vrstami Domače vesti * Kongres zveze emigrantov. v Zagrebu se bo vršil 4. oktobra kongres Zveze ju-goslovenskih emigrantskih združenj iz Julijske krajine, ki ima svoj sedež v Beogradu. Prometno ministrstvo je udeležencem kongresa dovolilo polovično vožnjo. Vozna olajšava velja za čas od 3. do 7 oktobra. * Prva višja gasilska gola bo otvorjena v Sarajevu in bodo v njej dobili potrebno izobrazbo gasilski poveljnik^ in inštruktorji gasilskih čet. šolo bodo obiskovali kan-didatje iz drinske, vtrbaske, primorske, zet-ske, moravske in vardarske banovine. Za potrebščine šole bo gasilska zveza vnašala potrebne dotacije v svoje letne proračune. Po potrebi se bodo ustanavljale še druge take šole v državi. * Pričetek garnizije v avstrijski Radgoni. Prvi oddelek vojaštva je prispel v torek 22. t. m. popoldne, da dokončno uredi prostore v bivša ar+iljerijsiki vojašnici. Ostalo vojaštvo vkoraka svečano v nedeljo 27. t. m. dopoldne. Vojašnica bo opremljena z novim pohištvom ter so z dobavo precej zaslužili domači mizarji. Pa tudi gostilničarji in kavarnarji preurejajo prostore v nadi, da bo po prihodu vojaštva postalo živahnejše. Prihodnje leto namerava mestna občina Radgona izprazniti še Kodoličevo vojašjiico, v kateri stanuje zdaj nad 20 strank, ter jo preurediti še pred prihodom rekrutov. * Velika pridobitev Skoplja. Ob reki Tre ski blizu Skoplja gradijo eno od najmodernejših električnih central v vsej državi. Urejujejo tudi umetno jezero, ki bo dolgo 6 km, globoko pa 30 m. Po načrtu bi morala biti vsa dela dovršena že do konca leta. Električna centrala na Treski bo skupaj s kalorično centralo v Skoplju dajala 4800 kw električne energije. Ta količina ne bo zadostna samo za elektrifikacijo Skoplja, marveč tudi za vso njegovo okolico. g Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna Franz-Josefova grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava Franz-Josefova voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče, ogi. reg. a ot. 16485/36 * Delavska zbornica v Skoplju. »Jutro« je že poročalo o ustanovitvi samostojne de lavske zbornice za vardarsko, moravsko in del zetske banovine s sedežem v Skoplju. Ta področja so prej spadaj pod upravo Delavske zbornice y Beogradu. List »Rad-nički Jug«, ki izhaja v Skoplju, piše o novi delavski zb ornici meZidov«, ki izhaja v Zagrebu že 20 let kot tedensko glasilo Zveze cion. jugosla vije, je izšel 18. t. m. na 32 straneh kot novoletna številka, ker je bil te dni po židovskem štetju začetek leta 5697. Novoletna številka »Zidova« je po vsebini zelo zanimiva, posebno važen pa je članek zagrebškega odvetnika in publicista dr. Lavoslava Sika o zgodovini zagrebških Židov. Zanimivi so tudi »Paberki o židovskih zdravnikih v Jugoslaviji« od dr. Lavoslava Glesingerja iz Zagreba. * Enoletna drž. konces. trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje redno do 1. oktobra, ker se je zaradi mnogoštevilnih prijav otvoril še en razred. Šola se prične 1. oktobra, ko se učenke (ci) zberejo ob 8. zjutraj v prostorih na Domobranski cesti 15. Ponavljalni in dodatni izpiti za lanskoletne dijake (inje) se vrše kot objavljeno. Razpored je na šolski deski v šoli. Ker se je otvorila nova paralelka, je še prostora za nove učenke (ce). Pojasnila daje in tudi brezplačna poročila pošilja ravnateljstvo. — Zaradi potrebe se je razširil učni zbor s profesorji drž trgovske akademije. Zavod obstoja že 33 let., je oblastveno dovoljen in izdaja veljavna izpričevala. Šolnina je najnižja za popolni trgovski tečaj, ker je to edina šola te vrste v lastnem poslopju. Za one. ki imajo maturo in se žele posvetiti trgovini, velja zakon. Dovršena nižja srednja ali meščanska «ola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve. * V Rim in Neapelj. 12 fini po Itali ji, brzovlak, 19. oktobra Benetke _ Padova, avto. od 10. do 13. oktobra. Nedeljski eno sin dvodnevni avtoizleti; Trst. Gorica/Trst-Beoerad-Oplenac. kraliev grob, brzovlak 9. oktobra. Pojasnila pošlie zastonj uprava >Po božjem svetu«. Ljubljana. Wolfova 1. * Na avtobusni progi Ljubljana — Mengeš — Kamnik — Gornji grad — Ljubno obratu ie redni avtobus samo ob delavnikih. Od 27. t. m. dalje do preklica se promet na tej progi ob nedeljah in praznikih ukine. * Tovarna ,T0S. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane n _ Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone 4. razreda je bil odlikovan banovinski inšpektor inž. Rudolf Zaje. Čestitamo'-^ u— Pomlad se je razcvetela na slovečem, krasnem vrtu ge. Andreje Ključenkove v Dolnji Hrušici pri Ljubljani. Jasmin, vijolice, laburnum vulgaTe, vse je v nov«m cvetju in razširja bllag vonj, kakor sredi najlepše pomladi. Dve drevesi plemenite jelše sta v cvetju, laburnum je ves v zlatih grozdih, pognalo je novo listje, ko je staro že odpadlo in razbohotila sta se cela dva grma dehtečega jasmina. Tako mič-ne pomladi sredi jeseni ne pomnijo niti naši najbolj izkušeni gojitelji cvetja, med katere moramo vsekakor šteti gospo Andrejo Ključenkovo. u— V poslopju Filharmonične družbe v njenem I. nadstropju na Kongresnem trgu je urejena nova koncertna dvoranica, ki ima 154 sedežev in 120 stojišč. V tej dvorani bo prvi koncert v petek 2. oktobra in ker je to otvoritveni koncert letošnje sezone in nove dvorane, je sestavljen popolnoma s slovenskim programom. Posamezne točke bodo izvajali člani učiteljskega zbora drž. konservatorija: gdč. Zora Zarnikova, Mari« jan Lipovšek in Karlo Rupel. Sodeluje kons, Polajnarjeva, dalje Slovenski vokalni kvin* tet in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Spored je izredno Zanimiv. Koncert se začne točno ob 20-, vstopnice bodo od torka dalje naprodaj v knjigarni Glasbene Matice- u_ Lisztov oratorij »Kristuse za soli, zbor in orkester bo prvi koncert, ki se bo vršil v prenovljeni veliki Filharmonični dvo* rani. Predsinočnji poskusni na6top pevskega zbora Glasbene Matice v povečani dvo» rani je pokazal, da je tudi v novi obliki pridržana ona idealna akustika, katere smo bili vajeni v tej dvorani, ki je veljala v strokovni literaturi kot zgledno akustična dvorana v Evropi. To je vsekakor izredno veselo in zadovoljivo dejstvo, danes pa že opozarjamo na izvedbo >Kristusa< v ponedeljek 5. oktobra. u— Ljubljanska univerza v zimskem sea mestru. Na kvesturi univerze 6e je pričelo redno vpisovanje, ki bo trajalo do 10. oktobra. Do konca septembra nI pričakovati hujšega navala na kvesturo, zakaj doslej je bila praksa, da morajo slušatelji, ki se pred I. oktobrom vpišejo, plačati polno Šolnino za semester, ko je bilo drugače v oktobru dovoljeno plačevanje šolnine v 3 obrokih. Letos je bila uvedena akcija, da se rok za plačevanje v obrokih podaljša. Upati je, da bo univerzitetni 6vet upošteval to željo akademikov in privolil v obročno piačeva* n]e. u— Inštruktorje vestne in zanesljive za vse predmete vam preskrbi društvo brezpo* selnih profesorskim kandidatov iz vrst svojih članov. Obenem opozarjamo starše, da bo društvo v novembru pričelo s pripravljalnim tečajem, kjer se bodo dijaki srednjih šol. kakor že lansko leto, uspešno pripravljali za šolo. V obeh primerih se obrnite na društvo brezposelnih profesorskih kandida* tov. Ljubljana, univerza. u_ Medklubski šahovski turnir, šahovska zveza otvarja danes zimsko šahovsko sezono z velikim medklubskim brzim turnirjem v kletni dvorani hotela >Miklič«. Turnirja, ki se prične ob 19.45, se udeleže vsi ljub« Ijanski šahovski klubi in sicer LŠK, Omla* dina. Šempetrski ŠK. Triglav, šišenski ŠK. Železničarski ŠK in ŠK Lovšin. Klubi bodo nastopili s po 8 igralci. Zmagoviti klub bo prejel naslov brzopoteznega prvaka Liubljane. Je to prva šahovska prireditev take vrste v Liubljani in bo zanjo vsekakor mnogo zanimanja. u— Operna pevka, profesor Jarmila LHy Gerbičeva pričenja s privatnim poukom glasbe 1. oktobra. Poučuje se po izbiri, klavir, salopetje, deklamacija in teorija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in tozadevna pojasnila v ponedeljek 28., torek 29. in sredo 30. oktobra od II. — 12. dopoldne in od 4.—5. ure popoldne v Čevljarski ul. štev. 1, nadstropje II. Šolnina je znatno nižja kakor v vseh drugih glasbenih šolah. u— Društvo »Tabor« priredi v nedeljo celodnevni izlet na Krim. Zbirališče ob 6. zjutraj na Karlovškem mostu. Pridite, ne bo vam žal- Iskreno vabljeni tudi prijatelji društvp. b— Idrijca ni in prijatelji. Maša zaduSnl* ca za vse jtokojne idrijske rojake, prijatelje, profesorje in učence idrijske realke se bo brala v ponedeljek 28. t. m. ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Mašoval bo dolgoletni katehet na realki g. univ. prof. dr. Andrej Snoj. u— Umrl je v ljubljanski bolnišnici g. Tinko Sotler. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 17. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Primorsko akademsko starešinstvo bo imelo članski sestanek drevi ob 20. v salonu restavracije *Slamič<, Gosposvetska cesta, u— Izlet planincev v novi dom na Komni priredi SPD v Ljubljani v soboto in nedeljo ' 3. in 4. oktobra. Iz Ljubljane bo vozil avtobus v soboto ob 15. iz Tavčarjeve ulice do Savice, kamor prispe okrog 19. ure. Po prihodu takoj vzpon v Dom na Komni — le dve uri prijetne hoje —, kjeT bo preskrbljeno za prenočišče izletnikov. V nedeljo zjutraj poljubno ali izlet v kočo pri Triglavskih jezerih ter povratek preko Komar-če k Savici, ali vzpon na Bogatin, ali izlet do Črnega jezera ter sestop k Savici preko Komarče. Izletniki si lahko poljubno izberejo točke, ki jih hočejo posetiti. Odhod avtobusa bo v nedeljo ob 18. od Savice, prihod v Ljubljano okrog 21. Prijave za prijeten jesenski izlet sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1. Število sedežev v avtobusu je omejeno, zaradi tega hitite s prijavami. u— Francoske tečaje spet otvarja za odrasle s 1. oktobrom Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na državni učiteljski šoJi — moški oddelek na Reslievi cesti. Ukovina znaša mesečno 20 Din. Vpis od 25. t. m. naprej. Nadaljni podatki eo razvidni iz razglasa na uradni deski v veži učiteljišča. Vabimo na pravočasni vpis. u— Prave merkovee, kakršne opeva naša slavna pesem o cerkvici sv. Miklavža, so s*>-daj tudi v živalskem vrtu ob Lattermano« vem drevoredu. Menda jih ni pregnala 6em v varno zavetje španska r evoluci ja s slo* vitih Herkulovih sten na Gibraltarju. Edino tam še žive evropske opice magoti, ki so jim Nemci nadeli ime moreke mačke ali »Meerkatze«, kar smo mi ponašili v merkovee. Nekdaj je ta opica baje živela po vseh najjužnejših evropskih krajih, sedaj pa Angleži zadnje z V60 skrbjo čuvajo na Herkulovih stenah. Magoti so prišli iz Afrike, kjer jih je tudi še sedaj dosti in se udo« mačili najvišje proti severu, kakor nobena druga opi^a. V Živalskem vrtu so tem do» mačim opicam pripravili prav gosposko stanovanje z gugalnicami in drugim opičjim konfortom. Mrki pavijan se mora zadovoljiti z golo kletko, mali rezusi se pa povsod počutijo dobro, če jih kdo zabava. u_ Velika izbira rib na trgu. Petkov ri« bji trg je nudil veliko izbiro rib, povpraševanje po ribah pa je bi'o minimalno. Na trgu je bil prodan luben (brancin). ki je tehtal 2 in pol kg po 38 Din kg. Uvoženo je bilo včeraj do 300 kg morskih rib. Cene so bile- male sardele 12, velike 16, skuše 16 do 20, ciplji 24. listi m trilji 40. Linji 28, arboni 30 in tun 24 Din. Tun se je zadnji čas pocenil. Izbira sladkovodnih rib je bila manjša Bile 6o: dunavske postrvi 22, žive, domače postrvi 40. ščuke 20. belice 8 Din kg. Tržno nadzorstvo razmišlja o preureditvi ribjega trga. Elitni Kino Matica Tel. 2124 Najlepša in razkošna opereta C. MILLOCKERJA DIJAK PROSJAK V glavnih vlogah Carola Hohn, Marika Rokk, Joh. Heesters, Ida Wust in Fritz Kampers Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 url. Vstopnice nakupite v predprodajl dnevno od 11-12.30 in od 15. ure dalje! vali, divjih vretic pa sploh več nL fctvalea je silno občutljiva, ker je tako degesrfcrlra-na, a goje Jo samo še najbogatejši Krni Prav lepo družino lahko vidite tudi v živalskem vrtu ob Lattermanovem drevoredu. u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini otvor! letošnjo sezono 5. oktobra, ko so vrne mojster Jenko z inozemskega študijskega potovanja Informacije in vpisovanje od 1. oktobra dalje. Iz Celja e— Dve novi občini v eelj-^eni srezu. V celjskem srezu je dobila zopet svojo nekdanjo samostojnost občina Gornilsko, ki ji je pridružena bivša samostojna upravna občina Grajska vas. Tako združena ta na novo oživljena občina Gornilsko šteje okrog 1.000 prebivalcev. Samostojnost j« dobila nazaj tudi občina Kalobje, ki je bila pri komasaciji leta 1933. priključena veliki občini št. Jurij — okolica ob južni železnici, žal pa ni upostavljena občina Kalobje v nekdanjem obsegu, ker je davčna občina Vezovje, ki je gospodarsko zelo močna, ostala pri občini Slivnici v Sonar. skem srezu. Tako nanovo oživljena, številčno in gospodarsko okrnjena občina Kalobje šteje sedaj nekaj nad 900 prebivalcev s skromno davčno podlago. V obeh občinah so razpisane občinske volitve za nedeljo 25. oktobra. e_ Vzorno urejeno zavetišče za ml a lino. Socialne prilike, ka^or So nastale v povojnem času, so rodile tudi pri nag v Celju pojav, da se mnogo mladine revnejših staršev, ki pohaja šole v Celju, vozi vsak dan v Celje in po končanem pouku zopet z vlaki na vse strani na dom k staršem. Da olajša to stanje in nudi svojim učenkam zavetišče pred poukom in po pouka do odhoda vlakov, je celjska dekliška meščanska šola uredila na zavodu samem zavetišče. To zavet.šče menjajoče vodijo ln nadzorujejo zavodne učiteljice, ki vzdržujejo in oskrbujejo na zavodu fcudi kuhinjo, ki za skromno odškodnino nudi učenkam zdravo kosilo. Požrtvovalna skrb učiteljic tega zavoda zasluži pač vse priznanje in zahvalo nas staršev. e_ Članski sestanek S-O. »Sloge« bo V sredo 30. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Vabljeni! _ Danes ob 18.3O in 20.30 Tenor, ki si je osvojil svet v svojem najlepšem, najslajšem filmu pesmi in veselja: JOSEPH SCHMIDT ZVOKI M1LA1DOST1I ____________________^J-IISOT nn? nrc U VI T\ (WENN DU JUNG BIST, GEHORT DIR DIE WELT) Za smeh in razvedrilo skrbi slavni komik SZOKE SZAKALL Dopolnilo: »Paramountov tednik« Cene: Dm 3.50, 4.50, 5,50, 6.50. KINO MOSTE Abiturientski tečaj Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Predavanja na abiturientskem tečaju se prično 1. oktobra ob 8. v zgradbi trgovske akademije, Bleiwcisova cesla, učilnica št. 6. u— Električna zadruga za Sp. in Zg. Šiško obvešča vse svojo odjemalce, da bo v nedeljo 27. U m. od 6. zjutraj do 2. popoldne prekinjen električni tok zaradi popravil na daljnovodu mestne elektrarne. u— Iz nesrečne ljubezni je hotela v smrt. 19-letno Vero, služkinjo pri nekem mesarskem mojstru v starem Vodmatu, bo včeraj zjutraj našli v hlevu obešeno. Na srečo je prišla pomoč še o pravem času. da bo obupano dekle sneli iz zanjke in ji z umetnim dihanjem pomagali nazaj v življenje, nato pa so jo reševalci prepeljali v bolnišnico. Vera je bila 8 svojim fantom prišla nekaj navzkriž, pa je padla v poslednji obup. n— Nesreča pri gradnji ceste pod Vršičem. Na novi cesti, ki jo gradi Slavčevo stavbno podjetje iz Kranja na Vršiču, je prišlo včeraj do precej hude obratne nesreče. Eden izmed vagončkov, s katerimi do-važajo gradbeni material, je zagrabil 37-letnega delavca Jurija Pajiča iz Deseniča v savski banovini, in mu zlomil obe noge. Pa-jiča so njegovi tovariši prinesli s hriba v Kranjsko goro, odtod pa so ga mestni reševalci prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljano. Prometne nesreče na cesti se kar dalje množe. Tako je včeraj neznan, a očitno prav cinično brezobziren avtomobilist — zakaj po nezgodi je jadrno obdrzel — povozil na cesti proti Smledniku 13-letno hčerko upokojenega policijskega stražnika Tončko Grošljevo iz Zerjavka pri Kranju. Dekletce je dobilo hude poškodbe po glavi. Na cesti prot.i Brezjaim pa je 48-letni trgovski potnik Miha Veršec iz Kavškove ulice v Ljubljani tako nesrečno padel s kolesa, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Iz Horjula je moral na kirurškem oddelku iskati pomoči 40-letni ključavničarski mojster Ignac Marinčič. ki je doma orehe tresel, pa je padel z drevesa in 6i zlomil obe nogi. u_ Višek degeno racije pomeni gotovo dehorjeva najbližja sorodnlca vretica, ki jo še bolj poznamo po nemškem Imenu »Frettchen«. Krasna mmenkasto-bela živalca nikjer več ne živi divja, ker »o jo že pred stoletja prinesli lovci iz severne Azije ter Jo ukrotili in udomačili za lov divjih kuncev. S selekcijo in dresuro se je iz divje vretice izkultivirala sedanja vretica, ki Jo sploh rede samo še kot domače ži- e>_ Ivan Cencelj f. V Tremerju pri Celju je v četrtek zvečer po kratkem trpljenju umrl v starosti 70 let ugledni posestnik g. Ivan Cencelj. Pokojni Je bil član občinskega odbora občine Sv. Krištof pri Laškem in član načelstva Posojilnice v Laškem. Pogreb bo v soboto ob 14. fz hiše žalosti v Tremerju na župno pokopališče v Laškem. Vzornemu in naprednemu gospodarju časten spomin, žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje! * e_ Na občnem zboru Starešinske organizacije »Sloge« v Celju je bil v četrtek izvoljen sledeči odbor: Predsednik tov. Pre-koršek Tugomer, podpredsednica tov. Je. rin Majda, tajnik tov. Prekoršek Branko, zapisnikar tov. Majcen Branivoj, blagajnik tov. Pik Boris, arhivar tov. Cigoj Janko, odlbornika tov. Vengust Karel in šutošc Mario, namestniki tov. Grdbelnfk Gosti, Cergol Izidor in Blaško Vinko. Revizorji: tov. Zužič Savo, Orožen Milan in Krajne Boris. e_ Akademija Rdečega križa se bo pričela daneg ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži akademije v čim večjem številu. e_ Volilni imenik za volitve v Zbornico za TOI. Volilni imenik za 26. volilno okrožje trgovskega volilnega odseka za mesto Celje za volitve svetnikov Zbornice za TOI bo razpoložen od torka 29. t. m. do torka 13- oktobra med uradnimi urami v prostorih Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e_Nesreča v tovarni. V četrtek je stroj v tovarni zgrabil 24-letno Boženo Ko'*oš-kovo, hčerko predilniškega mojstra v Laškem, za levo roko ter ji zmečkal kazalec in lahko poškodoval ostale prste. e_ Divjaški napad na cesti. Ko se je peljal 26-letni Franc Sivka iz Prožinske vasi v noči aa petek s kolesom na delo v cinkarno, sta ga napadla ob 1/»24. dva neznana napadalca ter ga pobila s krepelct na tla, tako da je obležal nezavesten, šele nekemu mimo vozečemu se avtomobilistu se je posrečilo, da ga je spravil k zavesti in ga odpravil na njegov dom. To je že drugi nočni napad na tega delavca. KINO METROPOL. Danes »STENJKA RASIN«. Nov Merkurjev tednik in obisk kraljice Marije na velesejmu. Iz Ptuja j— Kam v nedeljo? Na veliko gatu^o tombolo in vinsko trgatev v gasilskem domu. Iz Maribora a— Koroški Slovenci v Mariboru opozarjajo javnost, da se izvaja na Koroškem neverjeten teror nad osebami, ki se udejstvu-jejo pri narodnem in kulturnem delu. Na divjaški način je bil 13. t. m. ubit marljivi Član in tenorist pevskega društva iz Hodiš Miha Habih. Ubijalec je nemčur in lokalni vodja Heimtaschutza mesar Allesch iz Škofiča. Dolžnost nas kliče, da počastimo spomin pokojnega narodnega pevca. Jutri v nedeljo ob pol 12. bo pri glavnem oltarju v frančiškanski cerkvi služba božja za to narodno žrtev. a— Mariborski stenografsM krožek priredi v ponedeljek 28. t m. ob 20. uri na drž. trgovski akademiji predavanje prof. dr. A. Dolarja »Kako se spopolnim v stenografiji«. Po predavanju razgovor o društvenem delovanju. Vabljeni vsi prijatelji stenografije. a~ Preselitev pošte Maribor II. Zaradi pieureditve prostorov se preseli pošta Maribor H. (kolodvorska pošta) 28. septembra iz kolodvorskega poslopja v poslopje na Aleksandrovi cesti št. 58. a,— Ogenj brez prestanka. V Ga&niku Sokol Ljubljana^Siška. V nedeljo 27. t. m. bo pešizlet članstva telovadcev in netelo-vadcev, na Katarino in Grmado. Odhod bo točno ob 8. izpred Sokolskega doma v Šiški. Povratek bo s Katarine na Medno, ob tu pa i vlakom do Ljubljane. Vabljeni so tudi prijatelji in prijateljice Sokolstva. Zdravo! Sokol štepanja vas vabi članstvo in naraščaj ter njih svojce m prijatelje, da se udeležijo nedeljskega peš izleta bratskega Sokola I. v Sostro-Dobrunje. Zbdraltiš&e ob 9. uri na letnem telovadišču, kjer se pridružimo izletnikom Sokola I. Obleka civilna z znakom . Poceni in dobro kupuje kupuje! kdor pazi, kaj O tem se boste najbolj prepričali pri nakupu našega blaga, ker je danes priznano najboljše in najcenejše. Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIC i KOMP. P a R R C I N Tkanine za vsak žep in vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Gospodarstvo Pred devalvacijo franka Kakor smo že včeraj poročali, je bila v četrtek Francoska banka zaradi velikega odtoka ■zlata prisiljena zvišati diskont no obrestno mero kar od 3 na 5°/«. Dolgo časa se je Francoska novčnnična banka branila biilo to že davno , „„ . „ „„„„ i zvišati diskont, čeprav bi — ------ pri št. Ilju je zgorelo posestniku Francu ^^ spri6o britve devizne situa- Plohhi za 4 vagone sena in znaša škoda okoli 15-000 Din. V Loki pri Račah pa je zgorelo posestniku Matevžu Potočniku gospodarsko posloje in trpi Potočnik 10.000 Din škode. a_ Vlom v trgovino. V noči na, petek so še neznani vlomilci vdrli v trgovino Ane Laknerjeve v Magdalenami ulici št. 91 ter odnesli raznih predmetov, kakor duhana, znamk, kolekov, cigaret ter raznega ga lanterijskega in špecerijskega blaga v vrednosti nad 5-000 Din. Za vlomilci poizvedujejo. 9)— Tatvina. V Ljutomeru so pesniku Cvetku Golarju neznani tatovi odnesli dva panja čebel, ki ju je potem vse z raztresenimi satniki našel lastnik po njivah, ta-tovi pa so med odnesli. a_ Ponarejena zavarovalna polica. Že lani se je zglasil pri zasebnici Alojziji Šter-novi v Razvanju pri Mariboru neki Jože Gosak, ki se je izdajal a agenta zavarovalne dražbe »Croatia«. šternova se je dala pri njem zavarovati in vsak mesec je prišel, da je k astra! mesečni prispevek 50 Din. Šternova je zavarovala tudi svojo sestro Marijo, ki pa je pozneje umrla. Ko se je Šternova, zglnsila pri podružnici »Croatie«. da bi izplačali sestrino zavarovalnino, so ji povedali, da nimajo niti njenega, niti sestrinega imena v seznamu zavarovancev. Gosak je ponaredil zavarovalni polici. Šternova je oškodovana za I.O7O Din. Iz ŠkoSfe Loke škofjeloški Rdefi križ je v nedeljo slavil poleg OOletnice človekoljubne organi« zacije tudi lOletnico ustanovitve krajevnega odbora. Vojaška godba 1. p^ninskega polk je priredila dopoldne na Mestnem trgu pro-menadni koncert, zvečer pa ie rodoljubna javnost v telovadnici nove šole prisostvovala slavnostni akademiji Rdečega križa, katero je o tvoril predsednik krajevnega odbora major g. Oblak. Slavnostni govor ie imel učitelj in član propagandne sekcije bano-vinskega odbora RK g. Debeliak. Učenci Korbič, Osolnikar in Paulc so bili dobri de* klamatorji, posebno je bila všeč recitacija >Vsak človek mi je drag«, delo učiteljice gdčne Albertove, in pohvalno je bil sprejet nastop loških Sokolov. Dvcje veličastnih kompozicij je zaključilo pester program Orkester voiaške godbe, ki ga je vodil ka-pelnik g. Grgič. je bil deležen burnega odo* bravanja. Prireditev je prinesla odboru moralno, nabiralna akcija pa tudi gmotno za doščenje. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja drevi ob 8. v nedeljo pa ob 3- uri pop. in 8. uri zvečer velefjJm (Ples v Savovu«. Med dodatki domač in dva tuja zvočna tednika. Sledi »Pesem pomladi«. Iz Kamnika k— Velik umetniški užitek nam je pripravilo društvo Rdečega križa z akademijo, na. kateri sta sodelovala naša odlična operna pevca ga. Marta Oberwaldarjeva in g. Josip Gostič, oba rojaka iz našega okraja. Občinstvo ju je navdušeno pozdravilo v svoji sredi. Na akademiji je sodeloval še kamniški komorni trio (ga. Ken-dova. g. Rus .in g. Vremšak) ter balet pod vodstvom gdč. Juroove. Predsednik društva g. vi. svetnik dr. Vidic je imel v uvodu lep nagovor k proslavi 60 letnice društva Rdečega križa. Upamo, da bo tudi z današnjo krstno predstavo dr. Igor-ja Vidi ca »Legende o križu ljubezni« ustreženo občinstvu. k— Kino Kamnik predvaja lepo filmsko delo »Ti si moje solnce«. V gilavni vlogi slavni tenorist Rihard Tauber. iS o k o 1 Kasaške in galopne dirke priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani v zvezi Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 11. oktobra ob 14. na dirkališču vojaškega vežbališča na Fužinah tik graščine. Ker imata obe društvi isti smoter, sta se odločili za skupno prireditev, ki bo vsled tega gotovo popolnejša in zanimivejša od prej* snih let. Vršile se bodo izmenjaje po 4 kasaške in 4 galopne dirke. S podporo obeh društev bo organizacija prireditve živahno in brezhibno poslovala in ne bo tudi nobenega mučnega čakanja pri blagajnah na stave. Vsake pol ure se bo vršila ena točka sporeda. Dirkališče, ki je bilo lansko leto zgrajeno in letos preurejeno, leži idealno. Tribuna in stojišče se nahajata na nekaj vzvišenem prostoru, tako. da ie pregled po dirkališču in zasledovanje dirkačev vsem omogočen. j cije in popuščanja franka na zunanjih tr-i žiščih. Do zvišanja diskonta pa doslej ni 1 prišlo zaradi tega, ker se je francoska vlada branila, češ da bo zvišanje diskonta otežkočilo francoskemu gospodarstvu kalkulacijo in ker tako zvišanje ne spada v okvir prizadevanja francoske vlade za oživljenje gospodarstva. Pod pritiskom poostrene situacije pa je morala končno tudi francoska vlada pristati na to, da se Francoska banka povrne k klasičnemu obrambnemu sredstvu zvišanja diskonta. Odtok zlata se je, kakor rečeno, zadnje dni znatno povečal. Najnovejši izkaz Francoske banke, ki pa kaže situacijo le do 18 t m., zaznamuje zmanjšanje zlatih rezerv za 840 milijonov frankov, nasproti 653 milijonom pred en:m tednom, 326 milijonom pred 14 dnevi in 163 milijonom pred tremi tedni. Francoska banka je v zadnjih štirih tednih izgubila za preko 2 milijardi frankov zla+a. Zlati zaklad znaša sedaj 52-7 milijarde frankov t. j. za približno 20 milijard manj nego pred prvo krizo francoskega franka, to je pred dobrim poldrugim letom. Pri tem pa je treba upoštevati, da je ta zlati zaklad obremenjen^ za 4 milijarde frankov zaradi kratkoročnega posojila. ki ga je letos spomladi najela francoska vlada v funtih in ga bo morala prej ali slej vrniti. Pamo od konca februarja letošnjega leta pa je Francoska banka izgubila za 13 milijard frankov zlata. Do tega odtoka zlata je prišlo predvsem zaradi bega kapitala v inozemstvo. Sedaj cenijo, da je v inozemstvu 26 do 30 milijard frankov francoskega kapitala. Beg kapitala pa se v zadinjem času v povečanem obsegu nadaljuje navzlic kazenskim sankcijam. ki jih je izdala francoska vlada in navzlic strogi kontroli. Ta podvojen beg kapitala ima svoj vzrok v tem, da se tako v Franciji, kakor tudi v inozemstvu vedno bolj utrjuje prepričanje, da Francija ne bo mogla vzdržati zlate paritete in da se bo morala prej ali slej odločiti za devalvacijo. Pričakovanje, da se bo francoska javnos/t sčasoma pomirila, se ni uresničilo, kar je razumljiivo spričo znatnega dviga notranjega nivoja cen v Franciji, ki je povečalo že prej obstoječo dispariteto v cenah nasproti inozemstvu in je uničilo upanje, da bi se obstoječe težkoče dale prebroditi brez valutne spremembe. Morda bo povišanje diskonta trenotno nekoliko olajšalo situacijo na deviznem trgu, vendar je malo verjetno, da bi bilo mogoče s tem tok dogodkov zavreti. Je pač preveč nasprotij med ko-njunkturno politiko francoske vlade, ki povzroča zvišanje cen, in valutno političnimi interesi, ki zahtevajo baš nasprotno, to je pritisk na cene in znižanje nivoja cen. Naravno je. da so se zadnje dni v Franciji razširile števrne verzije o bližnji devalvaciji francoske valute. Francoska vla-da si prizadeva, da bi dosegla mednarodni valutni sporazum in da bi v okviru tega sporazuma korigirala svojo valuto. \ pra-šanje pa je. če ne bo Francija prej prisiljena izvesti devalvacijo, preden pride do takega mednarodnega sporazuma. Poročali smo. da je Francija že sondirala teren v Londonu in Newyorku in jc baje dobila zagotovilo, da Anglija in Amerika ne bosta nadalje znižali svojih valut, če se bo_ obseg devalvacije francoskega franka držal v primernih mejah. Po včerajšnjih vesteh iz Londona obstojajo baie zanesljive informacije. da se ie angleška vlada dogovorila B francosko glede obsega devalvacije francoskega franka, in sicer na podlagi pogajanj med angleškimi in francoskimi strokevnliki. Angleška vlada pa si jc seveda pridržala gotovo prostost za primer, če bi Francija po izvedbi devalvacije izvajala na svetovnih trgih dumping. V londonskih finančnih krogih računajo s precejšnjo sigurnostjo. da bo Francija že prihodnji teden izl-ekia prepoved izvoza zlata in nato devalvirala frank. V angleških finančnih krogih se sicer zavedajo, da bodo po devalvaciji franka občutili na svetovnem trgu močno konkurenco francoskega blaga, vendar smatrajo, da se je treba s tem sprijazniti ker je nedvomno, da more le tedaj priti do občutnega zboljšanja svetovne gospo darske konjunkture, če bo odstranjen faktor neslgurnosti, ki obstoja dsines zaradi neurejenega valutnega vprašanja v Franciji. Tudi poslednje vesti iz Newyorka pravijo, da ameriška vlada ne bo skušala dalje de valvirati dolar, če bi prišlo do devalvacije francoskega franka. Devalvacija v načelu sklenjena Pariz, 25. septembra, o. Na današnji po poldanski seji se je francoska vlada bavila izključno s vprašanjem franka. V načelu je bil sprejet sklep, da se opusti zlati standard in da se izvede devalvacija franka, ki naj se čim bolj prilagodi nastalim prilikam. 0 tem so se že delj časa vršili razgovori med Blumom, finančnim ministrom Aureolom in kmetijskim ministrom Spinacom, ki zastopa mnenje, da bi se moral frank čimprej izenačiti z anglosaškimi valutami. Za sklep vlade je bilo odločilne važnosti tudi mnenje londonskih finančnih krogov, kjer prevladuje prepričanje, da je devalvacija franka edini izhod za rešitev Francije pred težko finančno krizo. 0 tem so se vršila tudi že pogajanja med Londonom in Parizom, zlasti glede prepovedi izvoza zlata iz Francije. Kakor napovedujejo bo končna odločitev o bodoči valutni politiki Francije padla na seji vlade 2. oktobra. Drugi mariborski sadni teden 3., 4., in 5. oktobra 1936. Zanimanje za mariborski sadni sejem raste iz dneva v dan. Krog sadjarskih in kmetijskih podružnic se je razširil še izven mariborskega okrožja. Letos so se n. pr. odzvale razen lanskih podružnic še podružnice Mozirje, Šmartno ob Paki, torej podružnice iz zgornje Savinjske doline kakor tudi podružnice iz Spodnjega Po-dravja, kakor n. pr. Središče ob Dravi in druge. Žal so poročila od vseh podružnic zelo žalostna. Sadja je letos povsod zelo malo. V nekaterih krajih ga sploh nič ni, v drugih krajih bo letina zadostovala komaj za lastno domačo potrebo Nekaj več sadja imajo podružnice Sv. Peter, Sv. Benedikt, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Rupert, vse v Slov. Goricah, nadalje Fram ter Spodnja Poljskava pod jugovzhodnim Pohorjem. Od vseh vrst zimskega sadja, bo še najlepše sadje kanadka, ki je bo tudi največ. Vodstvu mariborskega sadnega sejma je uspelo vso letošnjo letino kanadk prodati po najvišji dnevni ceni, ki bo v začetku meseca oktobra. S tem so tudi cene sadju postale čvrste. Vse sadjarske podružnice, ki še niso priglasile svoje sadne letine vodstvu mariborskega sejma, naj to v lastnem interesu čimprej storijo. Novost letošnjega sadnega sejma bo od- našega starega trgovsko-kmečkega običaja, ki se je v prejšnjih stoletjih gojil ob priliki cerkvenih shodov in splošnih sejmov in ki se je v našem času omejil samo na živinske sejme, bomo na ta način poživeli in prilagodili današnjim gospodarskim potrebam in zahtevam. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje povečanje zlate in devizne podlage za 1.8 na 1550.3 milijona Din (lani 1383.9), predvsem zaradi povečanja deviz v podlagi za 1.7 na 18.5 milijona Din, dočim so se zlate rezerve le nebistveno povečale. Devize izven podlage pa so ponovno narasle za 9.9 na 576.2 milijona Din (lani 259.5). Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je neznatno zmanjšala na 350.0 milijona Din, tako da je v prometu za 850 milijona Din kovanih novcev t. j. za 77 milijonov manj nego lani v tem času. Menična posojila so ponovno narasla za 21.1 na 1416.4 milijona Din, navzlic temu pa so še vedno manjša nego lani, ko so ob tem času znašala 1529.7 milijona Din. Lombardna posojila pa so se krčila za 0.4 na 249.9 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrčil za 36.7 na 5108.1 milijona Din, pri tem pa je 254 milijonov večji nego lani in za 903 milijone večji nego pred dvema letoma. Obveznosti -------------__j________ na pokaz pa so v poslednjem tednu narasle delek za maloprodajo sadja in grozdja V za 51.9 na 1646.8 milijona Din (lani 1356.0); predvsem so narasle privatne naložbe na žirovnih računih za 43.2 na 811.3 milijona tem oddelku bo lahko vsak obiskovalec sadnega sejma kupil takoj poljubno množino sadja in grozdja. Privlačna bo tudi vinska poskušnja najfinejših vrst sira. Sodelujejo Združene mlekarne in sirarne s svojimi kakovostnimi pridelki. Rejci čistokrvnih štajerskih kokoši, ki so dobile na letošnji svetovni razstavi v Leipzigu odlično oceno, pa bodo nudili priliko, da s' lahko vsi interesenti za to gospodinjsko panogo, takoj na mestu nabavijo to izborno kokoš, ki je izvrstna jajčarka in ima zelo okusno meso. Letošnji sadni sejem bo pester. Smisel Din. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah je znašalo 22. t. m. 29.49°/o (prejšnji teden 29.52), kritje v samem zlatu pa 28.04% (28.10). Srečke državne razredne loterije I. razreda 33. kola DOBITE V ZADRUŽNI HRANILNICI - Dalmatinova nI. 6. Žrebanje L razreda bo 13. m 14. oktobra t. L Gospodarske vesti = Stanje aktivnih kliringov. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji se je v poslednjem tednu precej zmanjšal, in sicer kar za 1 milijon mark, tako da znaša sedaj 18.5 milijona mark (poslednji izplačani avizo štev. 10.216 od 31. julija 1935). Tudi saldo v kliringu z Italijo je ponovno nazadoval za 0.2 na 37.9 milijona lir. V kliringu s Turčijo se je saldo po znatnem zmanjšanju v prejšnjem tednu nekoliko povečal na 0.34 milijona francoskih frankov, nekoliko višji pa tudi saldo v kliringu z Bolgarijo, ki znaša sedaj 0.56 milijona Din — Dne 16. t. m. je znašal saldo grško jugo-slovenskih bonov v obtoku 42.5 milijona drahem (za 0.3 milijona manj nego pred enim tednom), saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa 37.5 milijona Din (za 0.7 milijona Din manj). Ljubljana na kongresu Zveze mest Uredništvo »Jutra« je prejelo v četrtek: Mestno poglavarstvo Ljubljana. V Ljubljani dne 24. septembra 1936. Uredništvu Jutra v Ljubljani. Pošiljamo Vam priloženi članek & prošnjo, da ga objavite v vašem cenjenem listu. Tiskovni referent: podpis. — V petek je prejelo uiedništvo naslednji dopis: Mestno poglavarstvo Ljubljana. V Ljubljani dne 25. septembra 1930. Predmet: Tiskovni popravek. Gospod Ravljen D., odgovorni urednik »Jutra« v Ljubljani. Z oziro-m na članek »Ljubljana na kongresi! Zveze mest«, ki ste ga z uvodno opombo »Mestno poglavarstvo v Ljubljani nam je [Mislalo naslednji članek s prošnjo za ob- javo« objavili v vašem cenjenem listu št. 222 na 61 ram 5. v 4. in 5. stolpcu zgoraj s dne 25. septembra 1936, blagovolite v smislu čl. 26. in 27. zakona o tisku priobčiti naslednji popravek: Ni res. da nam je članek »Ljubljana na kongresu Zveze mest«, ki snno ga 25. septembra 1936 objavili v našem listu z uvodno opombo: »Mestno poglavarstvo v Ljubljani nam je poslalo naslednji članek s prošnjo za objavo«, poslalo Mestno poglavarstvo s prošnjo za objavo. Pač pa je res. da omenjenega članka Mestno poglavarstvo ni niti poslalo, niti prosilo, da se objavi. Za Mestno poglavarstvo — zastopa predsednika podpredsednik: podpi*. = Podpis trgovinske pogodbe % Nizo. zemsko. Nocoj so v kabinetu mini-tra za trgovino in industrijo podpisali trgovinsko pogodbo med našo državo in Nizozemsko. Pogodbo je v imenu naše države podpisal mnist=r za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, za Nizozemsko pa Ba'tenburg de Druin, odpravnik nizozemskega poslaništva v Bukurešti. = Svetovna hmeljsva letina. Na mednarodnem kongresu hmeljarjev, ki se je te dni vršil v Žatcu, je bila sestavljena tudi cenitev letošnjega svetovnega pridelka hmelja, in sicer na podlagi najnovejših obveitd. Po teh podatkih je znašal pridelek (v tisočih starih stotih); USA 200 (lani 353), Anglija 200 ( 252), Francija 30 (47), N'-mčija 180 (217), Jugoslavija 55 (76), Poljska 40 (43), Belgija 14 (26) in CSR 220 (150). Iz teh številk je razvidno, da je bil pridelek povsod, razen v Češkoslovaški, manjši. Svetovni pridelek se ceni na 939.000 starih stotov, doiim je lani znašal 1,164.000 stotov. Borze 25. septembra Na ljubljanski bor/\ je oficielni tečaj devize London nekoliko popustil, dočim je bil dolar čvrstejši. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.55. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 234. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.52, v angleških funtih po 234 in v grških bonih po 30. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.75, v Beogradu 13.6393 in v Zagrebu 13.65, odnosno za konec oktobra 13.58 in za 15. november 13.51.50. Klirinške nakaznice v lirah so se v Zagrebu in Beogradu nudile po 3.20 Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna Škoda zaključena po 367 (v Beogradu po 366). V dolarskih papirjih pa so tečaji nekoliko popustili in ni bilo drugače prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam. 2958.15—2972.75 Berlin 1753.48—1767-36, Bruselj 737.98— 742.96, Curih 1424.22—1431.29, London 220.55—222.61, Newyork 4338.58—4374.89, Pariz 287.96—289.40, Praga 180.47—181.55 Curih. Beograd 7, Pariz 20.2250, London 15.54, Newyork 307-25, Bruselj 51.8750, Milan 24.16, Amsterdam 207.70, Berlin 123.30, Dunaj 56.70, Stockholm 80.1250, Oslo 78.10, Kobenhavn 69.3750, Praga 12.68, Varšava 57-80, Budimpešta 60, Atene 2-90. Efekti Zagreb. Državne vrednote; vojna škoda 365—367, 7% invest. 82 den., 7% Blair 71—72.50, 8% Blair 81-82-75; delnice: PAB 211—219, Trboveljska 155—165, še-čerana Osijek 120—135. - Beograd. Vojna škoda 365.25—366 (366), 6% begluške 68.50—68.90 (68.80), 7% in-vest. 84 den. (84), 7% stabiliz. 83 den., 7% Drž. hip. banka 68 dTranseontinental and Western Air-ways< namen zgraditi novo brodovje »nad-zra.koplovov«, ki bi mogli letali v višini 9000 m. Neki uradnik te družbe je izjavil k temu načrtu, da morejo sodobni zrakoplovi v višje višine, nego se to v splošnem dogaja. Vemo pa še zelo malo, kako bi učinkovale te višine na potnike in moštvo. Družba je opremila posebno letalo z vsemi potrebnimi instrumenti, ki bodo pri poletih v stratosfero beležili vse, kar nam je Nov kuhat angleškega kralja Kralj Edvard VIII. je našel ob svojem povratku v Buckinghamsko palačo novega šefa svoje kuhinje. Je seveda Francoz, imenuje se Legros in ga je izbral angleški poslanik v Londonu sir Clark izmed množice kompetentov. Legros v ostalem ne bo imel prilike, da se bo dosti izkazoval, kajti angleški kralj daje prednost preprostim jedem. Njegova najljubša jed je kotelet jag-netine s špinačo. Tožba zaradi pokopa v morju Sorodniki neke 681etne Elizabete Ahear-nove, ki je umrla med vožnjo preko oceana, so tožile družbo, lastnico ladje, na kateri je starka umrla, za odškodnino 100.000 dolarjev, ker je dal kapitan pokojno potopiti po starem mornarskem običaju v morje, namesto. da bi truplo prepeljal v New York. To-žitelji pravijo, da je bila pokojna stroga katoliačnka, ki bi jo bilo treba pokopati v »aavečeno zemljo. temperaturi. Zato so učenjaki zgradili nad | svojimi instrumenti dvostensko leseno kočo, ki so jo prevlekli še s klobučevino in jo zastrli z zasloni iz jadrovine. Tako 6o dosegli napram zunanji temperaturi, ki je nihala med 10 in 25 stopinjami Celzija, v opazovalnici temperaturo 15 stopinj, ki je niha« la kvečjemu za eno stopinjo navzgor ali navzdol. Druga velika težava je bila tudi e foto« grafskim tvorivom. Postaja v Omsku je dela* la predvsem posnetke v obsegu nevidnih j infrardečih (toplotnih) žarkov. Material za te posnetke pa se ne drži dolgo. Zato so ga morali dobiti kratko pred mrkom po zračni poti. Ruske oblasti in drugi odločilni faktorji so pri tem skrbeli, da je šlo s to dobavo vse v redu. plošče so morali hraniti v ledu, kajti drugače bi se navzlic vse-Scrit,tori i u gos lavi t, ki jih nameravamo na tem mestu še obširneje prikazati, knjigo češkoslovaških impresij »Nella republica di Masarvk«. Knjiga je izšla v izdaji tržaške založbe Carlo Moscheni in vzbuja splošno priznanje italijanske in češke kritike. Ob tej priliki se omenja tudi ena najlepših knjig, kar jih sploh obstoji v Pragi: spiB bivšega italijanskega poslanika v Pragi Orazia Pedrazzija, delo, ki je zaslužen sla-vospev češkoslovaški prestolnici. Prof. Urbani je priobčil v »II Piccolo della sera« 15. septembra t. 1. zajemljiv prispevek k stoletnici »Krsta pri Savici«; »Fran-oesco Presoheren il Petrarca sloveno«. V uvodu omenja pisec, da je bila ta stoletnica proslavljena s sijajno (sontuosa) izdajo Prešerna v redakciji prof. Kidriča z ljubljanske univerze. Nato pisec primerja Prešerna s Petrarco, piše o njegovem vplivu na slo-evnskega pesnika ter pravi: »Niti v najboljšem stoletju dalmatinsko-dubrovniške literature, v kateri je imel Petrarca toliko občudovalcev, prevajalcev in posnemalcev, ni bilo nikogar, ki bi bil mogel tekmovati s slovenskim pesnikom, kajti dubrovniška lirika je samo emanacija petrarkizma, izumetničena, pasivna, mrtva... Pravega in res velikega Petrarcovega učenca vidi pisec šele v Prešernu, ki je izmed vseh Slovanov najbližji PePtrarci in čigar Julija se lahko postavi v isto vrsto z Delijo, Corin-no, Cintijo in Lavro. Nato prikazuje Urbani Prešernovo življenje in pesniški razvoj, se posebej zaustavlja pri »Sonetnem vencu« in »Krst pri Savici« ter končuje Bvoj sestavek z znanim citatom iz Stritarja o Prešernovih Poezijah. 8 katerimi se lahko mali slovenski narod mirno pojavi pred sodnim stolom narodov. V istem tržaškem listu je prof. Urbani 8. septembra t. 1. prikazal pravkar izišlo četrto izdajo slovenske slovnice za Italijane »Grammatica. Slovena«, ki jo je spisala Marija Gregorič - Štefani. —o. Jugoslavica g roškega slavista prof• Matla Slavist graake univerze prof. dr. Josef Mati rad posveča svoja znanstvena proučevanja in raziskavanja literaturam Jugoslavije V »Zeitschrift fiir deutsche Geistesge- schichte« (1936) je priobčil daljšo (str. 82 do 99) razpravo »Ragusa (Dubrovnik) in der deutsehen Literatur«. V uvodu omenja nekatere značilne primere neznanja in predsodkov v kulturnih in političnih odnosih med Nemci in Slovani ter poudarja potrebo smotrnega raziskovanja teh odnosov, ki bo v mnogih plasteh še neproučeni. »Vendar se v zadnjih desetletjih pojavlja na zapad-ncevropski, germansko-romanski, kakor tudi na slovenski strani, močnejše zanimanje za raziskavanja v tej smeri. Vzbuja se upa-njes da bo marsikaj, kar je v tem kompleksu vprašanj celotne evropske kulturne in duhovne zgodovine dandanes še temno ali pa leži v krogu primitivno naivnih generalizacij in politično-tendencioznih krilatic, Bto-pilo v luč kritičnega spoznanja. Tako bo na,predujoče spoznanje globokih in življenjsko važnih kulturnih odnošajev med vzhodom in zahodom Evrope pospeševalo pravičnejše in stvarnejše presojanje kulturno produktivnih sil posameznih slovanskih narodov ter utegne v očeb malo preveč samo-všečnih zapadnih Evropcev zrasti njihov pomen. Tako bodo slovanski narodi obenem tudi jačje udeleženi v procesu evropske duhovne tvornosti«, (str. 83). Nato prof. Mati podrobno navaja sledove Dubrovnika v starejšem in novejšem nemškem slovstvu in spravlja njih prvotno vzrast v zvezo z nemškim m sploh evropskim zanimanjem za legendarne boje slovanskega juga 8 Turki. Vir informacij o Dalmaciji je bila še tja v 19. stoletje 1. 1724 v Benetkah izišla knjiga opata Fortisa »Vi-aggio in Dalmazia«, iz katere je Goethe prevel »Hasanaginioo«. Najstarejše nemško specialno delo o Dalmaciji je leta I7I8 v Nfirnbergu izišla knjiga »Alter und neuer Staat des Konigreiches Dalmatiens«. Dalmacija in posebej Dubrovnik pa se pojavljata že prej v raznih nemških spisih potopisnega, vojaškega, zgodovinskega značaja. ki obravnavajo širše ozemlje. Pisec na to navaja vrsto drugih starejših spisov, pri čemer obeta posebno študijo o Morla-kdh in hajdukih v nemški literaturi. Obširneje se mudi pri opisovalcu slovenskih krajev Baltasarju Hacquetu, karakterizira I. I8I7 v Lipskem izišli spis dr. E. Fr. Ger-marja (Grmarja?) »Die Reise nach Dalma-tien und das Gebiet von Ragusa« in prehaja na to k prikazu drugih pomembnejših nemških knjig 19. stoletja o Dubrovniku. Dvajseto stoletje, ko se bibliographia ragu-siana v nemški literaturi močno razširi, je prof. Mati samo naznačil v zadnjem odstavku svojega preglednega in za zgodovino odnosov Neincev do slovanskega juga prav tehtnega spisa. V Zeitschrift fiir slavisehe Philologie« objavlja prof. dr. Mat-1 že nekaj let serijo bibliografskih pregledov »Die serbokroati-sche Literatunvissenschaft 1914 —1929«. V letošnjem 1 — 2 zvezku je izšel sedmi del teb pregledov, ki njim podobnih nimajo niti Srbi in Hrvati. Sedanji del obravnava iliri-zem pri Hrvatih. Prof. Mati navaja najpomembnejše splošne in specialne razprave in članke o hrvatskem ilirizmu in o njegovih narodnih in literarnih predstaviteljih od Gaja in Vraza do Imra Tkalca, podajajoč v zgoščenih stavkih najvažnejše izsledke posameznih literarnih zgodovinarjev. Iz slavističnega dela prof. dr. Matla je treba omeniti še vzpodbudno razpravo »O pitanju komparativnog proučevanja narodne poezije balkanskih Slovena odnosno balkanskih naroda«, ki je izšla v beograjskem znanstvenem zborniku »Priloži proučavanju narodne poezije«; v tem članku obravnava graški slavist nekatere probleme naše komparativne literature. —o. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji štev.ilki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, naslednje zanimive in za vsakogar poučne prispevke: Nadaljevanje in konec ilustriranega članka Andreja Šavlija »Beli Hrvati«, prvi del potopisnega kramljanja B. Borka »Kutna Hora. mesto češke gotike« (s sliko). A. Debel iak priobčuje prevod proze Henrija de Montfrecida »Rokovnjači« (z uvodom o avtoriu). Nadaljujejo se Dumasovi »Trije mušketirji« z NSrrentrandersOviml Sastr&efjaml V rutr riki Iz literarnega sveda je beležika o V. L Nemiroviču — Dančemku in več drugih beležk. poleg tega jezikoslovni prispevek I. Koštiala »Kyrie eleison«. Zanimiva je domneva, da je kajkavski priimek Krleža (ime slovečega pisatelja) v zvezi z vzklikom cerkvenih molitev »Kyrie eleison; Gospod, usmili ae«l. Več zanimivosti najde čitatelj v Tehničnem obzorniku in še v rubrikah: Za ljubitelje cvetlic. Praktične novote i. t. d. Mnoge ilustracije izpopolnjujejo besedilo ali pa prispevajo k zanimivosti številke, ki na njo opozarjamo či-tateljel Masarykova »SvčtovA revoluce« Izide novembra v slovenskem prevodu Ferda Kozaka pod naslovom »Svetovna revolucija« pri Naši založbi (Ciril Vidmar) v Ljubljani. Radio Sobota 26. septembra. Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Pester program na ploščah. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18 40: Ob 100 lctnici prvega vzpona na Montblanc (dr. Oskar Reva), -r- 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Josip Stritar in slovenski jug (dr. Marko Robič — iz Ljubljane). — 19.50: Narodni plesi na ploščah. — 20.10: Zunanja politika (dr. A. Kuhar). — 20.30: n. idrijski večer. Pripravili in sodelujejo Idrijčani. — 22: Čas, vreme, poročila spored. — 22.20: Koračnice in valčke igra Radio orkester. Beograd 16.20: Narodne pesmi. — 17.50: Plošče. — 18.20: I^hka godba orkestra. — 20: Operetni večer. — 22.40: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17-45: Koncert orkestra. — 20: Ciganska godba. — 20.30: Pester glasbeni program. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.15: Lahka glasba. — Praga 19.15; Operetna muzika. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Plošče. — 22.30: Lahka glasba. — Varšava 19.10: Zvočne slike. — 20.15: Poljske pesmi. — 22.15: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Plošče. — 15.35: Orkester mandolin. — 16.45: Plošče po željah. — 18.30: Pesmi. — 19.10: Prenos Hell-meebergerjeve operete »Dekle z vijolicami«. — 22.10: Klavirski koncert. — 23.15: Ples. — Berlin 19.20: Schumannove klavirske skladbe. — 20.10: »Igra med teatrom in življenjem«. — 22.30: Zabaven program. — 24: Ples. — Miinchen 19.40: Orgelski koncert. — 20: Pester miinehenski večer. — 22.30: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19: Tema in variacije (plošče). — 20.10: Pester program 21.30: Plesna muzika na ploščah. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Koncert orkestra in solistov. Nase gledališče Začetek ob 20i DRAMA Sobota, 26. septembra; Za narodov blagor. Red A. (ab. kupon St. 1.) Nedelja, 27. septembra: Kralj Lear. Premi- erski abonma (ab. kupon št. 2). Ponedeljek, 28. septembra: Zaprto. OPERA Sobota, 26. septembra: Zaprto. Nedelja, 27. septembra: Pod to goro zeleno... Opereta. Izven. Cene od 36 Din navzdol. Ponedeljek, 28. septembra: Zaprto. ★ Uprava Narodnega gleda'išJ5a v Ljubljani Je uredla za letošnjo gledališko sezono 1936-37 nove abonentske izkaznice 6 kontrol« nimi kuponi za 20 dramskih in 18 opernih predstav. Kuponi so označeni s tekočimi številkami: Opera 1 do 18, Drama 1 do 20, ki se po vrstnem redu iztrgajo pri obisku predstav. P. n. abonenti ee naprošajo, da v lastnem interesu prinašajo te kontrolne kupone s seboj, ker jim sicer vstop k pred* stavam ne bo dovoljen. Na lepakih bodo vselej vbjavljene poleg abonmana tudi šte? vilke kupona. Prosimo, p. n. abonente, da naj ne zamenjavajo dramskih z opernimi kuponi in obratno. Uprava gledališča naproša p. n. abonente, ki so podpisali abonma v času ob 3. do 0. septembra in 5e niso prejeli novih izkaznic s kontrolnimi kuponi, da po možnosti dvignejo ali pošljejo po te kuponske izkaznice v pisarno gledališke blagajne v dramskem gledališču. Regulacija Savinje pri Celju Država mora redno prispevati, da ne bo zastanka Celje, 25. septembra. V četrtek popoldne je bila v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu 5. konferenca za regulacijo Savinje. Poleg zastopnikov banske uprave, sreskega načelstva v Celju in direkcije drž. železnic v Ljubljani bo bili zastopani tudi vsi ostali prispevni faktorji za regulacijo Savinje in sicer mestno poglavarstvo v Celju, sresko načelstvo ter sreska cestna odbora v Celju in Laškem. Ude'eženci konference so vzeli na znanje poročilo o sedanjem stanju regulacijskih del v drugi etapi, ki ob ugodnem jesenskem vremenu in nizkem stanju Savinje lepo napredujejo. Število pri regulaciji Savinje v Tremerju zaposlenih delavcev se giblje med 300 in 400. Izgleda pa. da regulacijska dela kljub sedanjemu uspešnemu razvoju ne bodo mogla biti dovršena pred zimo. Pri razpravi o terjatvah, ki bodo predvidoma nastale ob dovršitvi regulacije v drugi etapi, in o razpoložljivih sredstvih za kritje teh terjatev je konferenca ugotovila, da bodo finančna sredstva v glavnem zadoščala ne samo za terenska dela v drugi etapi, temveč tudi za plačilo sveta, ki je bil porabljen pri regulaciji Savinje v prvi etapi. Površina razlaščenega sveta je že izračunana. Glede nadaljevanja vodogradbenih del pri regulaciji Savinje od konca druge etape v Košnici do promenadne brvi pri mestnem parku je bila konferenca mnenja, da bo trebil do 1. aprila 1937 najeti posojilo v zne- sku 16.000.000 Din in sicer že glede na to, ker je ministrstvo za promet uradno sporočilo, da bo ustavilo v svoj proračun za 1. 1937/38 znesek okrog 11 milijonov Din, ki je potreben za preložitev železniške proge pod Starim gradom in za razširitev celjske železniške postajo. Mogoče je, da bo ta znesek 1. aprila 1937 na razpolago. Nadzorni inženjer je prejel naročilo, da nujno izdela za vodogradbeni del te proge projekte, ki bodo tako detajlni in na terenu fiksirani, da se bodo mogla regulacijska dela po teh načrtih vsak čas oddati na licitaciji. Ti projekti morajo biti izdelani in odobreni do 1. aprila 1937. Če bo financiranje uspešno poteklo in če bodo projekti pravočasno odobreni, je dana možnost, da se regulacija Savinje od Košnice do promenadne brvi pri mestnem parku izvede v 2 do 3 letih. Izgleda torej, da regulacijska dela v obsegu, kakor je bil določen za izvedbo v tekočem letu. ne bodo mogla biti letos dokončana, četudi imamo izredno ugodno leto in trajno nizko stanje Savinje brez običajnih poplav. Dela so bila pač prepozno oddana. Ta zamuda se letos v celoti ne bo dala več nadoknaditi. Glede nadaljevanja del za uravnavo .Savinje moramo ponovno podčrtati dolžnost države kot prispevnega faktorja, da k temu sorazmerno prispeva, da » v bodoče ne bo zopet zgodilo, da'bi državna uprava s svojim prispevkom izostala, kakor se je žali- bog letos zgodilo. Vprašanje najetja večjega posojila za izvršitev regulacijskih del preko ovinka pod Starim gradom je tesno združeno s prispevkom državnih železnic ter zahteva pravočasno zagotovitev kreditov in težavno pot do realizacije. Potreba izvedbe nadaljnjih regulacijskih del pa je za Celje tako velika in nujna, da je dožnost vseh faktorjev, da v tem pogledu pravočasno zastavijo vse sile. Iz življenja na deželi KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. V nedeljo je bi'lo v Križevcih zborovanje čebelarjev ljutomerskega sreza. Zbor je vodil podpredsednik križevske podružnice g-Magdič. Zborovalci so glede na slabo letošnjo ajdovo pašo določili, da se prodaja 1 kg ajdove« za 13 Dim. Naslednja točka dnevnega reda je bila pogovor o anketi, lei se je vršila glede naredbe za ajdovo pašo v Ljubljani in pogo^r o projektu novih pasišč. Obe poročili je podal šolski upravitelj g. Belec in so mu zborovalci sledili z velikim zanimanjem. Pri projektu o novih ajdovih pasišoih 90 se zborovalci pritoževali, čemu niso pri komisijskem ogledu sodelovali domače podružnice in zastopniki domačih občin. Zaradi tega se bodo ob pravem času pritožili. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 8. in jutri v nedeljo ob 'M popoldne in 8. zvečer zvočni film »Kapetan Korkoran«. Dodatek nov Paramount zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino Sevnica predvaia da nes in jutri ve'eopero'o >Plw? v Savoyu< Dodatek Foxov tednik in domač kulturni film. ŠPORT Nadaljevanje prvenstva LNP Jutri se na številnih igriščih nadaljujejo tekme za podsavezno prvenstvo v vseh razredih Medtem ko odhaja naša logaška enajoto-rica na precej težko srečanje v Oajek, ■« po vseh krajih področja LNP nadaljujejo nogometne borbe za podsavezne točke. Med številnimi srečanji bi bilo ▼ Ljubljani omeniti tekmo Olimp (Celje) : Slovan Obe moštvi sta znani po svoji žnlavosti in bosta gotovo napeli vse sile za zmago. Tekma se začne ob 16. na igrišču Slovana za Kolinsko tovarno. Predtekma bo ob 14.30. Table tenis v Celju V nedeljo 20. t m. se je vršil v klubskem lokalu SK Olimpa tableteniški turnir. Na sporedu je bilo tekmovanje posameznikov po čisten cup sistemu in tekmovanje doub-lov po istem sistemu. Startali so igralci SK Atletika, SK Celja, SK Jugoslavije, SK 01imi>a m dva zastopnika ZSK Hermesa. Razveseljivo je, da imajo vsi celjski klubi tableteniško sekcijo in zato tudi ta šport ni nikjer v Jugoslaviji tako razvit. Celje ima trenutno izvrsten naraščaj, ki bo dal ob smotrenem treningu vrsto močnih igralcev. V naslednjem prinašamo nekaj rezultatov turnirja, pri katerem je sodelovalo za Celje rekordno število 31 igralcev: Single 3. kolo: Čoh—Frank 2:1, Didek— Latinovič 2:0, Furlan—Zorko 2:0, Kovač— Frik 2:0; semifinale: Čoh—Didek 2:0, Kovač—Furlan 2:1; finale: Kovač—Čoh 3:2 (21:18, 18:21, 21:17, 19:21, 21:18). Končno stanje: 1. Kovač (H.), 2. Čoh (J.), 3. Didek (H.), 4. Furlan (J.). Double: 2. kolo: Čoh-Furlam—Vidmar-Fa-bi 2:0, Bevc-Butinar—Latinovič-Zorko 2:1, Frick-Frank—Furlan-Guzej 2:0, Kovač-Di-dek—Fredi-Rebra 2:0; semifinale: Čoh-Fur-lan—Bevc-Butinar 2:0, Kovač-Didek—Frick-Frank 2:1; finale: Kovač-Didek—Čoh-Fur-lan 3:2 (18:21, 18:21, 21:10, 21:12, 21:15). Končno stanje: 1. Kovač-Didek (H.), 2. Čoh—Furlan (J.), 8. in 4. Frick-Frank in Bevc—Butinar. V nedeljo 13. t m. je igral SK Atletik dvomateh s SK Celjem in nmagal b 13:12. V nekaj vrstah Danes in še dva dni bodo ▼ Pragi nastopili v revanžu za poraz pri tekmah za Davisov pokal našii najboljši teniški igralci Punčec, Palada, Mitič in RadovanoviC v dvoboju s Češkoslovaško. Češka javnost računa z gotovostjo, da bodo njihovi igralci to pot oprali madež po onem porazu v Zagrebu. O odlični formi in slovesu naših igrailcev priča dejstvo, da so bili istočasno povabljeni tudi na važen turnir ▼ Meran in nai argentinsko prvenstvo prihodnje leto, čemur pa se ne bodo mogli odzvati. Jugoslovenski olimpijski odbor Je izdal zaradi napadov, ki so bili v zvezi s pripravami naših udeležencev na XI. olimpiadi v iBerlinu naperjeni nanj, obširen komunike, v katerem zavrača vse očitke kot popolnoma neosnovane, ker eo bile te priprave v rokah posameznih strokovnih športnih savezov JOO pribija, da »o bili ti očitki naperjeni na napačni naslov, ker ta organizacija ni imela niti možnosti niti pravice intervencije niti možnosti sankcij. Funkcionarji JOO so v polni meri storili svojo dolžnost in samo obsojajo takšen način kritike, k>i ni vreden pravih športnikov in more športu samo škodovati. Službene objave LNP 4. seja p. o. 23. septembra 1936. Spored prvenstvenih tekem 27. t. m.: V Ljubljani igrišče Slovana, ob 16. Slovan -Olimp, Predtekma Slovan - Ljubljana jun. ob 15., službujoči Kaučič, Slovan reditelj-stvo; ob 10. Grafika - Jadram, službujoči Grm. oba kluba po 5 rediteljev. — Igrišče Mladiike, ob 9. Mladika - Svoboda, ob 10.45 Korotan - Slavija, službujoči Gašper-lin, vsak klub ipo 2 reditelja. — Igrišče Most, ob 16. Mars - Moste, službujoči Vr-hovec, oba kluba po 5 rediteljev. _ Igrišče Reke, ob 15.30 Reka - Korotan. s predtek-mo, službujoči 1'Iovot Iv., Reka rediteljstvo _ V Zalogu ob 15.30 Zalog - Sparta, službujoči Zaje, Zalog rediteljstvo. — V Celju igrišče Olimpa, ob 9. Laško - Žalec, ob 10.30 Jugoslavija - Hrastnik, službujoči Mahkovec, Jugoslavija 8 rediteljev. — Igrišče Celja, ob 15-30 Celje - ČSK. službujoči Krell, Celje redfteljstvo. — V Mariboru igrišče Rapida, ob 14. Roipid - Maribor rez., ob 15.30 Rapid - Maribor, službujoči Mozetič, oba kluba po 5 rediteljev. — Igrišče bivše Svobode, ob 10. Slavija -Drava, službujoči Amon, Slavija reditelj-sitvo. — V Čakovcu igrišče Gradjanskega, ob 15-30 Gradjanski - Mura, službujoči Reichnig, Gradjanski rediteljstvo. — V Trbovljah igrišče Amaterja, ob 16. Amater -Hermes, službujoči DolinaT, rediteljstvo Trbovlje, Retje. — predtekma ob 14.30. — Igrišče Trbovelj, ob 10. Trbovlje - Retje, službujoči Kolar, rediteljstvo Amater, Dask, predtekma ob 8.30. — V Zagorju igrišče Zagorja, ob 15.30 Zagorje - Dask, predtekma ob 14., službujoči Gostija, rediteljstvo Sloga, Svoboda. _ V Domžalah igrišče Domžal, ob 15.30 Domžale - Kamnik, službujoči Flerin, Domžale rediteljstvo. — V Št. Vidu igrišče Bnoda, ob 15-30 Brod - Mengeš, službujoči Pirnat, Brod re-diiteljstvo. — V Ptuju igrišče Ptuja, ob 15 Ptuj - Lendtava. službujoča Vuga, Ptuj rediteljstvo. — V Krškem ob 15.30 Rade- Med pode&ebldmd tekmami gre ve£ka važnost prvenstvenemu srečanju med Amaterjem in Hermesom v Trbovljah. TVboveljčand bodo to nedeljo spet nastopila kompletni. Siškarji so stari gostje v Trbovljah in so bild temkaj zaradi svoje lepe igre vedno simpatično sprejeti. Občinstvo se tudi to pot naproša, naj se na igrišču vede dostojno in ne daje povoda za incidente. Za tekmo, ki se bo začela ob 15.30 s predtekmo ob 13-30, vtlada v trboveljski javnosti veliko zanimanje. če - Sava, službujoči Istenič, Radeče 8 rediteljev. — Na Jesenicah igrišče po izbiri Gorenjca, ob 115.30 Gorenjec - Kovinar, službujoči Ceinar, oba kluba po 5 rediteljev. — Odobri se prijateljska Jevomik -Disk. Zbor lahkoatletskih todnikov JLAS. Na lahkoatletsdd miting, ki ga po dolžnosti priredi SK Korotan jutri ob 15. na igrišču SK Planine (Stadion), 6e odreja tale sodniški zbor: vrhovni sodnik: Windisch, voditelj tekmovanja; Hvale, starter; Cerar, sodniki in časomerilci: Vidic, Polajnar, G-nidovec, Grunfeld, Trtnik. Kalan, Cuderman, Premrl, Stropnik. Imenovani morajo biti na Stadio* nu najkasneje ob 14.30. Stoparlee prinesite s seboj! S. K Ilirija Lahkoatletska sekcija. Za miting S. K. Korotana se odrejajo atleti; Stropnik, SafoSnik, Svetek L. in R. Pro-bovšek, Mahkovec, Pukl, Rozman, Oroszy Jeglič, Robek, Grflnfeli Dolhar Banko, Glavnik, Bajda, Zorman, Rupnik, Koleša. Garnelutti, Kotnik, Oberšek, Gojkovič, Lavrič, Bratuž. Dular. Miting Je za vse atle» te obvezen, SK Slovan; V nedeljo naj bo L moštvo ob 15. juniorji pa ob 14.15. na našem igrišču. Postavi razvidni, na igrišču in na Mariji« nem trgu. Ključec, Gašparič, Grm, Jan čigar I. sigurno! Članstvo SK Jugoslavije Celje sklicuje po § 9. točka b khibovih pravil izredni občni zbor kluba, ki bo v soboto 10. oktobra ob 20. v klubovi sobi »Doma« z dnevnim re< dom, naznačenim v 5 9. točiki 7. klubov; h pravil. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor eno uro pozneje ob vsaki udeležbi. f Sokolsko društvo St. nj v Slov. goricah javlja pretužno vest, da je včeraj preminul njegov zaslužni član in tajnik, brat STANKO MRMOLJA Pogreb bo v soboto 26. septembra ob 9. uri dopoldne. Ohranimo ga v trajnem spominu! St. DJ v Slov. goricah, dne 25. septembra 1936. Sokolsko društvo St. Ilj v Slov. gor. Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo gradbenih, t. j. zidarskih, mizarskih, soboslikarskih, pleskarskih in parketarskih del ter oddajo instalacije vodovoda s toplovodno napravo, preureditev sanitarne opreme in instalacijo centralne kurjave v hotelu »Mariborski dvore v Mariboru. Razpisni podatki, proračunski popisi, gradbeni pogoji in načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri podpisanemu uradu v Ljubljani, Gajeva 5/II. v sobi St. 221., isto pa tudi v Mariboru pri zavodov! upravi hiš, toda brez načrtov, kjer morejo interesenti dvigniti vse razpisne pripomočke proti odkupu z zneskom po Din 30.— za vsako razpisano delo. Ponudbe se morajo vložiti samo na popisih, ki bo bili dvignjeni pri uradu po razpisa. Pravilno sestavljene, nekolekovane ponudbe je zapečatene vložiti do dne 1. oktobra t. L pri gradbenem oddelku zavoda v Ljubljani, kjer je položiti tudi 5% vadij. Obravnava ofert ni javna ter si pridržuje zavod pravico oddaje del komurkoli izmed ponudnikov, neglede na višino po-nudene vsote. V Ljubljani, dne 25. septembra 1936. Pokojninski zavod za nameščenca. Vsem skrbem in poznejSim zgubam se izognete ter popolnoma varno, z visokimi obrestmi naložite (posodite) svoj kapital: gotovino ali hranilne knjižice, ako se pravočasno obrnete za strokovni nasvet in navodila na BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40. ŠPEDICIJA OCARINJENJE vseh uvoznih in Izvoznih poSiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon tnternrban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) TURK PREVZEMA LJUBLJANA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9 nasproti tov. kolodvora) A. Poltzer: 3 Pot brez cilja Roman *Pred včerajšnjim sem bil pri njem.« »Kdaj pričtieš z delom? Ali je tvoja roka v redu?« »Da, zdaj že lahko držim nož in si brez tuie pomoči zavežem čevlje,« sem trpko odvrnil. »Eberhard...« Nekam burno me je prijela za roko. Pri tem sem komaj opazno skremžil obraz. »Ali te je zabolelo?« je prestrašeno vzkliknila. Njena roka mi je boža je zdrknila po bolnem komolcu. Prijateljstvo med šolsko iahalko Marijano Almer-sovo in menoj je bilo že staro. Mislim, da me je Marijana ljubila. Zastran svojih čuvstev do njie si tisti čas nisem bil na jasnem. Katerikrat se nisva videla po več mesecev. Pisala sva drug drugemu kratka, nečuvstvena pisma; res je pa. da je drhtelo med vrsticami nekaj zaupnega in tovariškega, nekaj, kar je dajalo naslovniku zavest, da ima človeka, ki se z njim odkritosrčno, iz vse duše veseli in žaluje. To je bilo mnogo. Nekoč, ko sem pravkar nastopal v Buenos Aire-su, me je dosegel glas, da se je Marijana Almerso- va omožila s kavkaškim knezom, ki je z veliko plesalsko družino nastopil do varietejih Brzojavno sem ji čestital. Že drugi dan je prišel brzojavni odgovor: »Kdo te je tako potegnil če kdaj koga vzamem samo tebe Marijana.« Seveda je bilo to le šala. A takšna je bila Marijana. Zdai sem zvedel od nje, da je bila nekaj dni pred koncem meseca končala svoje gostovanje na Angleškem, ker se je cirkus, ki je v njem nastopala, vkrcal za Ameriko. Marijana je bila izmed vseh žensk, ki sem jih kdaj videl najlepše rasti. Slavni slikarji so jo bili slikali v jahalni obleki. »Amazonka na kcnju«, »Šolska jahalka« in »Cirkuška jahalka A.« so se imenovale tri njene znane slike, ki so zdaj visele v muzejih. Ali je bila Marijana Almersova lepa? Po običajnem okusu gotovo ne. Na fotografijah je bil videti njen obraz skoraj strog. Na nekaterih slikah, ki so jih bili napravili umetniki, je bila pa kar očarljiva; in pri tem se ji niti niso boli laskali. Klovn Pori, pokvečen, a pameten mož in genvjalen umetnik, j,i je bil nekoč rekel: »Marijana, tvoja posebnost j« v nekakšni čudoviti trpkobi,« Čeprav je dobivala Marijana visoke gaže, je bila vendar zmerom v denarnih zadregah. Pa ne da bi bila Bog ve kako lahkomiselna. Le kadar je šlo za njene ljubljene živali, za njeno številko, je postala razsipna. Nič ji ni bilo dovolj dra- go za opravo, in razen hlevariev jo je zmerom spremljal tudi živinozdravnik. Dasri so jo obsipali s ponudbami, se je vendar časih zgodilo, da je mahoma za mesec ali dva izr pregla in se s konji in vsem štabom spreml.evaloev umaknila na malo graščinsko posestvo, ki ga je bila z dolgovi vred podedovala po starem očetu. »Ne samo ljudem, tudi živalim je treba počitnic.« je reka!a. Takšna je bila Marijana Almersova. Zdai je sedela s prekrlžanimi nogami in s cigareto med prsti v globokem usnjenem naslan;aču. ki je bil okrasni kos moje sobe. in gledala za dimom, ki se je strmo dvigal v zrak. Prižgal sem bil veliko mizno svet:liko, tako da ji je bila kipna. prelepa postava oblita z medlim, rumenkastim sijem. »2ai mi je, da nisem slikar. Marijana,« sem rekel. Razumela je. vendar ni popirela za ta pogovor. Uganil sem, da ji roji po glavi nekakšna misel, ki mora biti v zvezi z mojo osebo. »Veš. s kakšnim načrtom se ukvarjam.« je začela kar brez prehoda. »Rada bi sestavila majhno jahaško skupino — ne oowboyske, to je že tako obrabljeno — ampak nekaj izvirno šega; prav pa prav bi bila skup:na samo okvir za solista. Mislila sem na umetnega strelca ...« Trdno sem bil prepričan, da se .ie porodil Maria-ni.n načrt šele v tistem trenutku. Hotela mi je pomagati. »Name se nikar ne zanašaj,« sem deja! naia56 * zelo suhim glasom. »Zdaj si pa razžaljen,« jc malodušno dejala. MoJčal sem. čeprav sem bil vse prej kakor užaljen. Zakaj naj bi bil kazal Marijani svojo ganjenost Take navade med nama ni balo. Zdaj mi je ie'a razvijati vabljivo sliko, kako si misli številko. Nisem ja segal v besedo. Na tihem sem računal, koliko bi jo stala oprava. Vsota je bila toli znatna, da bi se bila obnesla samo ob zeJo velikem uspehu, in niti tedai ne z gotovostjo. Marijana si je razlagala moi moik kot izraz tihega soglasja. »Nikar ne misli, da bi se ponižal, ako nastopiš v moji skupini! Tvoje ime bo na lepakih in v pro-gramnih zvezkih prav tako debelo tiskano kakor inaje; to bom pri ravnateljstvih še posebej zahtevala ...« »Marijana,« sem tiho dejal, »s tole roko vendar ne morem več streljati...« Skočila je pokonci in obstala zraven mene. Eberhard, saj sd tudi z levico mojstrski strelec! Prav, prav, vem, kai hočeš reči!« Tako govoreč mi je pritisnete lepo oblikovano in močno roko na usta. »Seveda si zmogel z desnrco še veliko več. A sredi sijajne oprave, ki jo dava tvoji številki, boš imel prav toliko uspeha kakor popred...« Rahlo sem odrinil njeno roko, jo poljubil in jo obdržal v levici. P€Bt f*gf7|a — JI o man v sliGah. □□□□□□□□□DD Izbruhnilo je peklensko streljanje. Zaraglja- le so strojne puške obeh zločincev. Molčale pa tudi niso strojnice policijskih stražnikov, od katerih sta se že dva zgrudila težko ranjena. Sam in Pat sta ždela ob podbojih vrat, skozi katera se je vsipala toča strelov strojne puške. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. Vojvoda in Ambrož sta zavzela prostore za streljanje. _ CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo od, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Din 17*—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Tli« 1 . „ ...,. , . t, odgovor, priložite UM ▼ CTfOTlKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", LJubljana* Beseda 1 Din, davek 3 Din la šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsako nedeljo se pečejo na ražnjti, poseben, nov način, goske, račke. piske in prašički. Pridite, postrežba solidna, ceno zmerne. — Za obilen obisk se priporoča Stavka Gorjanc, Restavracija Rožna dolina. 3301S-18 Beseda 1 Din, davek S Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dto. Natakarica mlada, prikupljiv«, izvežba-na, dobi službo v boljši restavraciji. Ponudbe s sliko na inseratnri oddelek Jutra pod šifro »Boljša. 23025-1 Prvovrstnega kuharja ali kuharico, iščem za restavracijo Zvezda v Ljubljani. Takojšen nastop. — 23010-1 Strojnega ključavničarja vajenega pri avtomatih za izdelovanj« žebljev, sfpr-ej-Tn-ern v okoli«; Ljubljane. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna zaposlitev*. 23007-1 Vdovec z 2 otrokoma (13 in 10 let), sprejme takoj vestno gospodinjo. Starost 30 do 40 let. Ponudbe s sliko in navedbo plače pod »Marljiva« na ogl. odd. Jutra. 2S01S-1 Frizerko samostojno, dobro v vodni, železni in trajni ondulaciji, iščem. M. He^žan. Bled. a-2075-rt Kuharico prvovrstno, staro do 50 Vet, iščem za večjo restavracijo na Spodnještajerskem. Prošnje na podružnico Jutra Maribor pod »Kuhoipaiprika«. 2S2964-1 PoMk Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Diplomirana filozofka inštruira vse predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezposelna«. 32506-4 Pouk Gent. srednje!, bi poučeval it. proti angleščini. Cenj. ponudbe pod »IPasija« na ogl. odd. Jutra. 22999-1 Kolesa Kolesa Pred koncem sezije po Ii-venkonkurenčnih cenah! — Vsi v NOVO TRGOVINO, Tyrševa 36. 22971-11 INSER1RAJ V „ JUTRU"! G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje u» r* Beseda 1 Din, iavek „ Dio za šifro »II dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izložbene rolete tri, dobro ohranjene, ugodno naprodaj. Jurčičev trg št. 3/1. 33960-6 Železno obešalo za konfekcijo prodam. A. Kune, Ljubljana, Gosposka nI. 7. 23871-6 Semiš črne čevlje št. 38, samo enkrat nošeni, prodam za Din 100.-. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 22919-6 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši nosek 17 Din. Spalnico najfinejši plesk. kavka5ki oreh in več kuhinjskih oprem proda Krže, mizarstvo Vrhnika. Ogleda je pri Janežič. pleskar. Tyr ševa 23. Ljubljana. 22867-12 23 Gospod Kozamurnik je žrtvoval še en novee za petdeset par. »Koliko mi prisodite?« je vprašal načelnik, vedoč, da zna gospod Kozamurnik imenitno pogoditi težo vsakega živinčeta. »Sedemdeset kil!« je brez obotavljanja rekel gospod Kozamurnik. Načelnik postaje je stopil na tehtnico, in glejte si ga, ujemalo se je za las! Gospod Kozamurnik je moral priznati, da je bila tehtnica brez napake. »Strah in groza,« je ponovil, »kako sem se zredil! To ne pomeni dobrega! Pred dvema mesecema jih je bilo komaj osem in devetdeset!« A^ip^moto Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim motor znamke BSA, 750 ccm. — Prednost imajo motorji v neuporabnem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23041-10 Kupim Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro »U dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Več primežev (Schraubstock), paralelnih, od 130 m/m širine, kupim. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod jJPrimež«. 23035-7 2 železni postelji zložljivi, neTabni, pokvarjeni, kupim. Strgulec Pavel, Gosposvetska c. 13. 23016-7 Železno blagajno kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32083-7 1332233 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hranilne vloge vrednostne papirje kupnje tn prodaja najbolje Al. Planinšek aj». Bančnih fcredlt poslov. Ljubljana, Beethovnova al Stev 14/1 Ž14-16 Gospodarsko podjetje v Zagrebu, koncesionirano, specielne vrste, strogo se-riozno. osobito dobička-nosno. dokazano dobroido-6e, prvovrstno, uvedeno po celi državi, posluje mno go s Slovenijo, išče zaradi svoje razširjenosti, marljivega in poštenega družabnika (družabnico) sa slovensko korespondenco s 100.000 Din. Polovico sprejmemo v bančnih knjižVah. Vse ponudbe poslati na: Poslovnica Pavfekovii. Zagreb. Uica 144. 2S927-16 Posest Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajtnanjSl znesek 17 Din Kupim hišo štirj ali večsobno, s pritl-klinami in vrtom, v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastni dom 23054-20 Veliko zemljišče sedaj lep travnik, krasna lega. na periferiji mesta, zelo poceni naprodaj. — Sprejme ee eventuelno tudi knjižice. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 23036-30 Sobo odda Beseda 1 Din. davek S Din za šifro (H dajanje aaslova 8 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo solnčno, prijazno, blizu kolodvora ter nove gimnazije, oddam: tudi dijaku. Nasiov v vseh posl ovalni cah Jutra. 33048-23 Kupim hišo na ugodno odplačevanje, prometen kraj Ljubljana ali Celje. Pomidbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Do 150.000«. 2297C-20 Beseda 1 Din, torek 8 Din za šifro ali dajani* naslova S Din. Naj man/SI znesek 17 Dto. Enosob. stanovanje s kuhinjo oddam za 1. oktober na Tržaški ulici 34. 22S92-21 Moderno stanovanje kompletne, 2 Bobi. kabinet in kopalnica, oddam mirni stranki 2—-3 odraslih oseb 1. novembra. Lepodvorska št 23. 23052-21 2 parketirani sobi in kuhinjo oddam novembra eni do trem osebam v Rožni ulici 27/1 (šentjakobski okraj) mesečno Din 490. Ogleda se dnevno od 12. do 14. ure. 23019-31 Opremljeno sobo oddam solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalni- cah Jutra. 23037-23 Souporabo velike pisarne s telefonom, ▼ centru mesta, takoj oddam na T^r-ševi cesti 13/1. tel. 29—52 33033-23 Prazno sobo veliko, zračno, oddam takoj. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 23020-23 Sobo opremljeno, svetlo in zračno, v vili, odhod s stopnišča. oddam. Skrabčeva ul. št. 13. 23031-33 Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča, oddam blizu gorenj, kolo-dvoda. Jernejev« c. 35. 2301,1-33 Ij/Jrf//I« i Preklic! Ni re«, kar sem se izraz i o L. P. Trbovlje. A. M. Trbovlje. 23027-31 Dve gospodični ali dijaka sprejmem v dobro -»skTbo v centru mesta. Naslov v vseh r cslovalnicah Jutra. 23006-23 Stanovanje treh sob s pritiklinnmi, oddam za november. Bolgarska 25. 22907-31 Motorno kolo BMW. 500 ccm, 9.500 km, poceni naprodaj. — A. W. Kranj, Stara cesta 8. 22987-10 Dvotonsld Ford pocenj prodam ali zamenjam za kakršnokoli blago event. tudi sadje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ford«. 2293*-10 Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40, zvršuje najbolje oakur In prodajo HRANILNIH VLOG rseb denarnih zavodov — Za odgovor Din 8 znamk. 817-16 Y^n00-i3 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, oddam 1 ali 2 osebama 1. oktobra v Rožni ul. 31 (Sv. Jakob). 22990-23 1. oktobra oddam z vso oskrbo (prvovrstna domača hrana) lepo zračno sobo s tekočo toplo in mrzlo vodo ter souporabo kopalnice. Blizu banovine, Skrabčeva 5. 2S2902-23 KLI SEJE ENO VECBAKVNE JUGOGRAfIKA mmmui Razno Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanj* naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dto. ZA JESEN SMO zopet CENEJŠI. — Trenškoti Din 375.—, Hubertus Din 250.—, Pum-parce izpod Din 100.—. V ogromni izberi modne hlače. P R E S K E R, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. ULIČNI LOKAL s kletjo, pisarniškimi prostori, zlasti pripraven za tekstilno skladišče na debelo, oddamo v najem, s 1. oktobrom t. 1. v Zagrebu, v Radišini ulici št. 5. Pobliže na navedeno adreso ali telefon 48-28 RAZGLAS O LICITACIJI. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 19« oktobra ob 11. uri v sobi štev. 3 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, la znaša Din 128.287,40. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. in. 1932, Služb. Nov. br. 70/XXIX z dne 26. m. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. MESTNO POGLAVARSTVO MARIBORSKO. Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Dotrpel je, previden s sv. zakramenti za umirajoč™ naš zlati soprog, sin, brat, svak in stric SOTLER TINKO Pogreb dragega bo v soboto, dne 26. t. m, ob pol 5. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA, dne 25. septembra 1936. Žalujoče rodbine: SOTLER — KRAHER. Vsem, ki ste čutili z nami v teh težkih dneh, vsem, ki ste obiskali našega dobrega ata, mu poklonili zadnje cvetje in ga spremili na poslednji poti, naša srčna ZAHVALA Sv. maša za pokojnega bo darovana v torek 29. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana — New Yersey, 26. septembra 1936. Rodbine: PROSENC — MERTEL. "rejnje Davorin Ravljen. w Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adotf Ribnika*. — Za Narodno tiskamo d. d. kot Oakarnarja Prane Jezeršek. — Za tnseratnt del je odgovoren Alojs Novak. - Vd v Uubljam