Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. ijri popoldne. Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEV Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna Štev. stane 10 h. Celje, v sredo, 1. junija 1910. Št. 121. Telefonska številka 65. Čekovni račun «8.817. Leto II. Ivan Hribar. (Oris njegove delavnosti.) (Dalje in konec.) Pa župan Hribar ne skrbi in ni skrbel samo za vnanji, materijalni napredek Ljubljane, nego je vsestransko pospeševal in pospešuje tudi njen duševni in kulturni razvoj. Slovensko šolstvo se je za Hribarjevega županovanja krasno razvilo. Predvsem ljudsko šolstvo. Ustanovila se je osem-razredria dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu, za katero se ie sezidala krasna moderna palača. Razširilo se je več drugih ljudskih šol po mestu ter v kratkem se otvori še druga osemrazredna dekliška šola ob Kotnikovi ulici. Epohalnega pomena za izobrazbo slovenskega ženstva je ustanovitev višje dekliške šole in dekliškega liceja. Ta važna ženska srednja šola ima ob Bleivveisovi cesti svoje novo poslopje, ki sicer na zunaj ni lepo, ki pa je praktično urejeno in preskrbljeno z vsemi udobnostmi. ki jih mora imeti dandanes moderna šola. Za neugodno vnanjost liceja župan Hribar seveda ni odgovoren, pa glavna stvar je itak izvrstna šola, ki se z uspehom razvija na prid ne samo ljubljanskega nego tudi izvenljubljanskega in izvenkranjskega ženstva. In da je ta licej takorekoč punčica v očesu našega župana, je znano. Kako je županu Hribarju mar za temeljito šolsko vzgojo naše ženske mladine, priča to. da je dal razširiti licejsko poslopje za čisto nov. (dvonadstropen trakt, ki se ravnokar dozidava in p;v je da! inicijativo za posebno hišo. kjer se nastani internat »Mladike«. Tudi to poslopje se ravnokar gradi poleg liceja ob Levstikovi ulici. Če pomislimo. da sta slovenski ženski licej in z njim združeni penziionat »Mladika« edina narodna zavoda na Slovenskem, potem vsakdo razvidi, kako važen kulturen pomen imata in kolike zasluge ima v terr! tudi Župan Hribar. Letos se zida v Ljublani veliko poslopje c. kr. državneobrtnešole. To bo največja šolska zgradba v Ljubljani in obrtna šola bo za Ljubljano, za deželo in za Slovence sploh velikega pomena. Na tej novi šoli bo poučevalo nad 50 profesorjev. Da pa je vlada dovolila kredit za stavbo te nove šole. za to ima spet državni poslanec Hribar največjo zaslugo. Brez Hribarja bi nove obrtne šole ne bilo. Zupan Hribar je bil svoje dni sam literat in be-letrist. Pisal je za prve letnike »Ljubljanskega Zvona« lepa poročila o novejši češki književnosti ter objavil v »Zvonu« tudi par novel. Zurnalist je bil od nekdaj. V osemdesetih letih je izdajal v družbi z dr. Tavčarjem par let »Slovana«. Urednik je bil Ant. Trstenjak. Leta 1907. je izdajal politični tednik »Slovenijo«. Urednik ji je bil F. Govekar. Z beletristiko se Hribar sicer ne peča več, pač pa je ohranil svoje dejanske simpatije za literate in umetnike, -katere rad velikodušno podpira. V občinskem svetu je dosegel, da se vsako leto postavi neka vsota, ki jo pač naše z brezštevilnimi izdatki itak obremenjeno mesto premore, v proračun za nakup izvirnih umetnin, slik in kipov naših slovenskih upodabljajočih umetnikov. Zupan Hribar namerava te nakuplje-ne umetnine zbrati v posebni mestni umetniški g a 1 e r i j i, kakršne imajo dandanes že vsa moderna evropska mesta. Nakupljene umetnine so vknjižene na magistratu v posebnem katalogu tn njih število znaša že okoli 50 kosov. Ljubljana, ki je imela do Hribarjevega županovanja samo jeden narodni monument, je dobila na njegovo inicijativo dva nova. Prešerna je ustvaril kipar Zajec, in letos je bil postavljen spomenik slovenskemu pisatelju in znamenitemu reformatorju Primožu Trubarju, ki ga je v mramorju izklesal mojster Berneker. Trubarjev, spomenik pa sta pravzaprav naravnost iz svojega žepa plačala gospod Hribar in gospa dr. Tavčarjeva. Zares, slovenski umetniki imajo v županu Hribarju dobrega prijatelja! Pa g. Hribar ne omejuje svojega delovanja samo na Ljubljano. Bil je več let deželni poslanec in je imel v deželnem zboru važne referate posebno v finančni stroki. Od 1. 1907 je tudi državni poslanec, ki se je ob vsaki priliki boril za pravice vsega slovenskega naroda. V državnem zboru je povedal na vsa usta že marsikatero resnico. Krepko se je potegoval do sedaj za ustanovitev slovenske juridične fakultete v Ljubljani,- Da naše upravičene zahteve na raznih poljih nimajo uspeha, kriva je razcepljenost naše dr-žavnozborske delegacije. Ivan Hribar se udeležuje kot rodolub vsake akcije, ki jo smatra za koristno svojemu narodu. Član je železniškega sveta, v katerem je sprožil že marsikatero dobro idejo. Udeleževal se je raznih železniških načrtov in sam osnoval več načrtov za nove koristne železnice po slovenskem ozemlju. Osnoval je v Bohinju tudi akcijsko družbo »Triglav«, ki je lastnica več hotelov. — Osnoval je delniško družbo domačih pivovaren na Štajerskem ter s tem hotel^pospešiti razvoj domače industrije. Gospod Hribar ima pred očmi zmerom celokupni slovenski narod, za njega se svet ne končava ob kranjski meji. Hribar je bil ves čas Vseslo-venec. Hribar je velik optimist, morebiti največji optimist med svojimi rojaki. Kadar mi drugi povešamo glave in se udajamo pesimizmu, skepsi. dvomu in resignaciji, ko vidimo premoč naših sosedov in nasprotnikov. drži Hribar krepko po koncu prapor optimizma. On trdno veruje v bodočnost slovenstva. Samo delo nas bo rešilo pogube, tako pravi; kdor je obupal, je že izgubljen. Njegov optimizem in njegova živa vera sta mu rodila že veliko uspehov. Razočaranje ga nikoli ne ovira, da se ne bi zopet in zopet s povečanim pogumom lotil dela, če so mu tudi neugodne razmere za trenutek prekrižale račune. Hribarjeva temeljna krepost je njegova energija močna volja in njegova neumorna- delavnost. Če govorimo o železni energiji in delavnosti, smemo za zgled postaviti Ivana Hribarja. Ta delavnost je tudi kriva, da sam na se, na svoj počitek in na svoje zdravje premalo ali celo nič ne misli. Kar dalje in dalje drevi kakor brzovlakova lokomotiva. V nje- govem in v splošno narodnem interesu bi želeli posebno sedaj, da bi poslej bolj skrbel za svoje zdravje. Naravno je, da ima mož, . ki že celo vrsto let stoji v naši javnosti na odličnem mestu, veliko kritikov. Tudi g. Hribar ima poleg cele armade prijateljev in pristašev, tudi obilo nasprotnikov. Njegovi nasprotniki so klerikalci, Nemci, socijalni demokrati in nekateri osebni nasprotniki. Nemci so hudi nanj, ker župan Hribar vsekdar povdarja, da je Ljubljana slovensko mesto in si po tem tudi uravnava svoje postopanje, ne da bi Nemcem storil krivico. Istina je, da je Ljubljana dobila po zaslugi Hribarjevi slovensko lice. Ali ni to povsem naravno in pravično? »Qui suo jure utitur, nemini injurian facit«. Uradovanje na magistratu je slovensko, ulične table so slovenske itd. No, kako pa je v Celju,-* v Ptuju, Mariboru itd., kjer so velike slovenske manjšine, ali ni tam vse nemško? Z ljudmi, kakoršni so Nemci, ki si domišljajo, da so privilegiran narod na sve-" tu, je nemogoče govoriti... V Ljubljani in Avstriji ne morejo Nemci samo še ene reči doseči: da bi jim ptiči dajali mleka; drugo imajo vsega dovolj, še preveč! Pa hujši nasprotniki kakor Nemci, so Hribarju klerikalci. To je strankarska strast najnižje vrste. In vse to se dela v »imenu Boga«, v imenu svete katoliške cerkve. Na nekem volilnem shodu v »Unio-nu« je rekel 1. 1907. neki katoliški prvak, ki je poseben častilec lurške vode, da rajši seže v roko najbolj umazanemu ciganu, kakor pa Ivanu Hribarju. Mislimo, da je to dovolj za karakteristiko strankarske politične strasti. Je pač tako, kakor je nekoč rekel dr. Tavčar: Nemci so hudi na Hribarja in na ves občinski svet zato, ker Ljubljana ni v e č njihova, klerikalci pa so hudi, ker š e ni njihova. Hinc illae la-erimae! Hude krize je že prestal župan Hribar v 14 letih svojega županovanja. Krize so bile notranje in zunanje. Med notranje krize bi prišteval znano Pod-goršekovo afero, med vnanje pa septemberske dogodke 1. 1908. Vse te krjze je prestal srečno, ker mu je stal ob strani občinski svet. Zupan Hribar ima to srečo, da se zbirajo okoli njega v mestnem zastopu možje požrtvovalni, delavni in razboriti, ki so delali z županom složno za prospeh glavnega mesta. Mislim, da je županu Hribarju ravno to največje zadoščenje, da ima v svojih tovariših občinskeh svetnikih zveste sotrudnike, ki se ravnajo po geslu: »In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus ca-ritas«. Seveda, tistim elementom, ki bi radi videli pri občinskih sejah špektakle in škandale, je ta sloga na magistratu nesimpatična ... In še eno zadoščenje ima župan Hribar, da so mu vsi magistratni uradniki odkritosrčno udani, saj vedo, da morajo v točnosti posnemati svojega najvišjega šefa. vedo pa tudi, da jim je ravno Hribar pridobil ugled in jim materi-jalno stanje zboljšal ter izpopolnil tako, da so zadovoljni. LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. 40 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. »I no za ljudi se to pripravlja in pridejo gotovo tja, to se razume«, je rekla gospa. »Brez ljudij bi bila cela stvar zelo dolgočasna. Zato mislim, da bi lahko šli tja mi tudi.« »Jaz bi rajši ostal doma«, je pripomnil mojster. »To vem, stari,« je pritrdila gospa, »ti bi vedno najrajši ostal doma. ako moraš kam iti. Toda če ne bi hoteli iti ravno na beneško noč, šel bi v Besedo — to je gotovo. » No pa pojdemo torej, da bom imel vsaj mir!« je zaklical gospod Kondelik in je še vedno obiral gosje stegno. * Vsoboto zvečer ie prišel Vejvara h Kondeliko-vim ob šesti uri v praznični obleki. V tem času se je mojster Kondelik pripravljal v spalnici, da bi se obril, Pepica je v obednici prišivala k oprsniku nekak trak in tako je pozdravila Vejvaro v kuhinji gospa Kondelikova sama. pol v paradni, pol v kuhinjski obleki. Kako rada bi bila vprašala: »Kako je gospod Vejvara. ali so vas imenovali? — zakaj bila je zelo nestrpna. kako se bo končala današnja seja na ma- gistratu. Vendar je pustila Vejvaro. da bi sam povedal sladko skrivnost; in če se ni bilo morda niti danes spolnilo to. kar je pričakoval — česar sam bog obvaruj! — potem pa sploh mora molčati in se delati kakor bi o tem ničesar ne vedela. In skoro vstrašila seje, ko je zagledala Vejvaro; zdel se ji je nekako čudno razburjen — za božjo voljo, ali je mogoče, da so ga preskočili? In z največjim zatajevanjem, kolikor ga je bila zmožna, z nasmehom svete nevednosti ali vsaj pozabljivosti mu je podala roko in rekla: »Pozdravljeni, gospod Vejvara! Gledate, ker še nisem vsa oblečena? Takoj se bom napravila — veste, našega očeta hočem presenetiti (in sedaj Je skoro šepetala) — celi dan mrmra, da se ne bo na Zofinu najedel, kupila sem mu torej kokoš, ravnokar se peče, Tudi vi jo morate pokusiti, gospod Vejvara — stari bo kmalu gotov — kedaj je že brusil britev! No in — Pepica je tu poleg, nekaj tam popravlja. lahko greste dalje, gospod Vejvara--« Vejvara je potrkal na vrata obednice kakor ptiček s kljunom na okno, odprl in stopil naprej. Pepica je poskočila in mu je šla naproti — gospa Kondelikova je sama priprla za Vejvaro vrata brez šuma in sc je vrnila k ognjišču . »Pozdravljeni!« je zaklicala Pepica in vprašujoč pogled je obvisel na Vejvari. Na njegovem obrazu se je sedaj razlil odsev radosti, ginjenja in komaj ji je poljubil konec prstkov, je spravil iz sebe z zamolklim glasom: »Imenovan, gospodična Pepica!« Pepica, ki je celi teden nervozno čakala na to besedo, se je zganila, lica so ji zažarela, oči so se ji razširile. »Gospod Vejvara ...!« »Ah, Pepica draga!« je dahnil Vejvara, »ali vas to veseli?« »Kako vprašate! Kako morete vprašati!« je šepetala Pepica iti mu je trdno stisnila roko. V tem trenutku je Vejvara — (in čez nekaj časa pozneje še sam ni vedel, kje je dobil toliko poguma) — objel Pepico z levico, pritisnil jo k sebi — in dolg, vroč poljub tresočih se ustnic Vejvarovih je počival na ustnih gospodične Pepice, ki je zatisnila oči. In ko so se jima ustna oddelila, sta stala oba tiho — s povešenimi očmi, kakor bi napravila kak greh, toda obema je bilo neizrečeno sladko. Stala sta kakor dve sohi — samo roka Pepičina, ki jo je Vejvara še pritisnil na srce, se je tresla v njegovi desnici. Vejvara jo je dvignil k ustom, in jo je poljubljal zopet in zopet, kakor bi prosil Pepico za odpuščanje, da jo ni prosil pri tem prvem poljubu pred trenotkom za dovoljenje Potihorna so se odprla vrata i t kuhinje in glas gospe Kondelikove je zazvenel mirno in dobrodušno: »Ali si že pogrnila, Pepica ...? Takoj bo.« Vejvara je spustil Pepičino roko, toda gospa Kondelikova je slutila, kaj se je pred trenotkom zgodilo. Kretanje Pepičino, njena zmešanost kakor tudi v velikanski zadregi povešena glava Vejvarova — — gospej Kondelikovi ni bilo treba praviti dalje. Opisal in orisal sem delovanje župana Hribarja, kakor ga poznamo iz neposredne bližine. Vem, da oris ni popolen. To je le slika v velikih konturah. Pa že ta slika kaže čitateljem nenavadno inteligentnega, nadarjenega moža; kaže moža močne volje in vztrajne, neumorne delavnosti. In ta mož je v pravem pomenu besede samouk, selfmademan. Zupan Hribar ni nikoli videl univerze od znotraj, nima državnih izpitov in ni doktor nobene fakultete. In vendar se je g. Hribar veliko učil v svojem življenju. Njegova privatna okoli 3000 zvezkov obsegajoča knjižnica, ki jo je podaril letos mestu, priča, da se je sam veliko učil v raznih strokah ter si izpopolnjeval svoje znanje. Njegova visoka šola pa je bilo življenje, je bila praksa. Sin preprostih kmečkih staršev se je napotil iz gimnazije na sever, med Čehe. V Brnu in v Pragi je živel celo vrsto let, se naučil med žilavimi Cehi d e 1 a t i in d e 1 a t i vztrajno in smotrovito. Morebiti bi Hribar ne bil Hribar, če bi ne bil hodil »v šolo« k Čehom. Zato so mu Čehi še danes vzor in zato visi v predsobi k njegovi pisarni velika panorama zlate Prage. Češki jezik govori župan Hribar kakor svoj materni, poleg češči-ne pa je vešč tudi vseh drugih slovanskih jezikov, zlasti ruščine in srbohrvaščine. Zupan Hribar pozna iz svojih potovanj natanko vse slovensko ozemlje ter je z vsemi vodilnimi slovenskimi možmi osebno znan, z večino oseben prijatelj. To mu kajpada kot županu, pa tudi kot politiku-poslancu veliko koristf. Gospod Hribar pa pozna tudi tujino. Potoval je veliko. Prepotoval je vso Avstroogersko, ves Balkan, Nemčijo, Italijo in Rusijo. Sedaj stoji župan Hribar v 59. letu. To za moža še ni visoka starost, marveč samo »zrela« doba, ko ima človek bogate izkušnje na razpolago. Naj pazi poslej bolje na svoje zdravje, kajti on je potreben Ljubljani in slovenskemu narodu! Ljubljančan. Lep začetek volilnega boja. Kandidatnra Verstovškova pri Sv. Antonu na Pohorju odklonjena. — Župnik Panič tepen. — O napadu na „urednika" Žebota ne ve nikdo nič. Pondeljkova „Straža" in ..Slovenec" poročata strašne reči o napadu na ..urednika" Žebota, ki je šel v nedeljo k Sv. Antonu na Pohorje priporočat g. profesorja Verstovška za Ježovnikovega naslednika v državni zbor. Stvar'se nam je zdela precej spočetka neverjetna, zato smo se takoj informirali na pristojnih mestih in dobili o shodu in o dozdevnem ,.napadu" sledeča autentična poročila: Sv. Anton na Pohorju, 31. maja. Oba ,.Stra-žina" dopisa o shodu in ,.napadu" na nekega Žebota iz Maribora sta skrajno neresnična. Shod pri Sv. Antonu je. odklonil*Verstovškovo kandidaturo. O kakem „napadu" na Žebota ne ve nikdo ničesar. Sv. Anton na Pohorju, 31. maja. O nedeljskem shodu vam poročamo kratko sledeče: Po maši je povabil g. župnik Panič farane na shod, seveda v farovž. Ljudje so šli večinoma iz radovednosti poslušat. Shod je otvoril župnik, na kar je začel govoriti Žebot, katerega so ljudje spočetka mirno poslušali, komaj pa je imenoval Verstovška, so začeli klicati: ,.Tega profesorja pa že ne volimo! Mi ostanemo pri kmetu" itd. Ko je pa še Žebot nadaljeval o mariborskem Korlnu, so vzeli možje klobuke in šli. (,.Straža" in ,.Slovenec" poročata, da je shod ,,uspel dobro" in da se je „vršil mirno in stvarno". Res je: ljudje so mirno in stvarno odklonili Vrstovška in je torej uspel shod dobro za — nas.) Po shodu sta šla župnik in Žebot k g. županu Mravljaku in sta ga nagovarjala Saj se tudi sama ni vzdržala. Hitro je stopila k Vej vari in ga je hlastno vprašala: »Ali se sme gratulirati, gospod Vejvara — ali je res?« Niti odgovoriti ni mogel. Pokimal je z glavo in se sklonil, da bi gospej materi poljubil roko. »Daj vam bog srečo, gospod Vejvara!« mu je častitala mati. Bože, bože — saj sem sama vesela.« Hitro si je obrisala z dlanjo oči, zakaj čutila je v njih solze. Celi teden ni čakala ničesar drugega in vendar jo je tako ganilo, kakor bi prišlo nenadoma. »Bože, bože!« je ponavljala, »in oče bo vesel — — zato ker ste kakor naš, gospod Vejvara! Ampak počakaj, Pepica, sedaj še ni treba povedati — da se ne bo oče urezal!« Trenotek,' predno je uredil mojster svoje obličje, se je zdel gospej cela večnost, toda slednjič je ven-dar-le pretekla. Mojster ni kazal take viharne radosti kakor njegova žena, poslušal je popolnoma resno — radostno novico, vendar ga je veselilo, dobro se mu je zdelo. Bilo mu je, kakor da bi slavni mestni svet tudi njemu izkazal pozornost, ko je imenoval Vejvaro za konci-pista. In njegov obraz se je popolnoma zjasnil, ko je prinesla gospa Kondelikova kuro. ki je bila kakor zlata, s skleda novega krompira in krožnik kumaric. »To gledate, Vejvarka, kaj?« in je pocmakal. »Niste pričakovali, da bodete imeli imenovanje z garnituro! Toda sedaj začnimo, da nam med tem nc zasedejo zadnjega žofina.« za Verstovška, pa nista ničesar opravila. Popoldne pa je Žebot odšel. Župnik je šel v Malejevo gostilno in tam ozmerjal mirno sedeče kmete; dobil je primeren odgovor. Ko je pa enega osuval, je dobil ..občutljiv" odgovor. (To je gotovq ,lep začetek volilnega boja"; gg. župniki že mislijo, da so se vrnili nekdanji časi tlake iu desetine in bi radi opravljali posle grajskih valptov. Pa so se zmotili. To zgodbo priporočamo vsem somišljenikom, da povedo ljudem: ne klonite glav in tilnikov! Gospodje že sedaj kažejo rogove; kaj še le bode, ako se jim nikdo ne bi postavil vbran!) Vuhred, 31. maja. Iznajdba ,.Straže" o napadu na urednika Žebota je zares špecijaliteta v iznajdljivosti primernih lažniivih agitacijskih sredstev za volilni boj. Tu v Vuhredu se zve najmanjša stvar, celo, če se dva psa na cesti zgrizeta. o kakem napadu na Žebota ne ve živa duša ničesar. Povpraševali smo po gostilnah različne ljudi — a nikdo ne ve ničesar. Pač pa smo videli na kolodvoru Žebota, ki si je mirno kupil vozni listek in potem sedel na peronu. Ni imel prav nič razcapane obleke. Sodimo, da se ga je morda malo navlekel, in potem kje pod Vuhre-dom morda vsled strme in po zadnji nevihti sprane poti padel ter se pri tem udaril na nogi. Čudno je vsekako, da ..Straža" poroča o udarcih po hrbtu, revež je pa ranjen na nogi! Mož se je hotel po ceni napraviti za mučenika — in njegovim gospodarjem je to kaj dobro došlo. — Če bi bil ,.ves raztrgan, krvav in ranjen", bi bili to nedvomno v Vuhredu na kolodvoru opazili. Celo nesramno lažnjivo poročilo je sestavljeno tako, da bi škodovalo g. Paherniku in drugim Vuhred-čanoin na ugledu. Škandal za klerikalce in Verstovška, če si ne vedo drugače pomagati v volilnem boju kakor s takimi obsojanja in zaničevanja vrednimi sredstvi. Žalitev pohorskih fantov in kmetov pa si bodemo dobro zapomnili! Politična kronika. Novice iz državnega zbora. Seja finančnega odseka. — 70 miljonov primanjkljaja! — 400 miijonoy za armado in mornarico! V včerajšnji seji finančnega odseka je imel fin. minister Bilinjski govor o stanju naših državnih financ, ki je vzbudil največjo pozornost. Poročali smo. da se je že lansko jesen pokazal pri proračunu za leto 1910 deficit 42 miljonov kron; ta deficit pa se je vsled doneskov za živinorejo, za penzijoniste starega stila, vsled obresti za 370 milj. posojilo (stroški aneksije!) in še drugih stvari pomnožil na 70 miljonov kron. — Treba bode na vsak način skrbeti za pokritje tega primanjkljaja. Minister je ob jednem naznanil, da čakajo državo novi veliki izdatki: 80—90 miljonov za starostno zavarovanje in istotako do 90 miljonov za armado, ako se upelje dveletna vojaška služba, utrdijo ua novo in popravijo nekatere trdnjave in nakupijo razne „potrebščine". Minister je tudi povedal, da se namerava izdati za vojno mornarico 300 miljonov kron; ta vsota se bo morala pokriti s posojilom; obresti bodo znašale najmanj 12 miljonov na leto. . . Vlada še Odkrito povedano, samo mojster je prisedel s pravo slastjo k mizi. Niti Vejvari. niti Pepici, da, niti gospej Kondelikovi se ni ljubilo jesti, samo zaradi veselega razburjenja ... * Izborne volje so šli proti žofina. Vejvara in Pepica sta korakala pred stariši — danes se je Pepica prvič prijela Vejvare pod pazduho in še to tako boječe. Obema je kipelo srce in vkljub temu se nista mogla zaupljivo pogovoriti. Treba je bilo, da se vsa radost in razburjenje v obeh poleže, predno začneta vzajemno pretresovati stvar. Zdelo se jima je, kakor da bi ju gledal celi svet, kakor da bi jima bral na o-brazih, kaj se godi v notranjosti. Veselila sta se žofina, ko se zgubita v množici, ko se pomešata in izgineta v tem valovitem človeškem morju. Potem bodeta še-le res sama. Veselila sta se bližajočega se večera, električne razsvetljave, morja lampijonov, godbe, razsvetljene reke. In tam kje v gostem grmičevju, v dišeči goščavi si razodeneta, k čemur jima je manjkalo sedaj izrazov. Globoko sta se oddahnila, ko sta prišla čez most in ju je zagrnila množica. Sedli so blizu orkestra in niti opazili niso, da godba ne igra. Ravnokar je bil gori v dvorani koncert in kapela na otoku je imela precejšen odmor. Toda Vejvara.ni potreboval godbe. V njegovem srcu je vse igralo in pelo, kakor da bi imel v prsih cel koncert. Ah, jutri! Jutri bo zaroka! Od jutrajšnega dne bo resnično spadal k rodbini. nikakor ni opustila dosedanjih svojih davčnih načrtov, temveč jih bode zastopala dalje: ako padejo, gre finančni minister. — Ministrov govor je vzbudil v finančnem odseku kaj malo navdušenja. Kršč. soc. Gessman je vkljub temu branil izdatke za armado in vojno mornarico kot absolutno potrebne; zavzel se je za davek na žganje, vino v steklenicah in šampanjec. Deželne finance se morajo spraviti ob enem z državnimi v red; neopravičeno pa je, ako socijalisti zahtevajo za svoje dovoljenje novih davkov upeljavo splošne in enake vol. pravice za deželne zbore. — Tudi Glombinjski je zagovarjal nove izdatke; upirali so se jim pa socijalisti, zlasti je obsojal dr. Dia-mand povišanje davka na žganje. Dr. Renner je zahteval popolno preureditev državnih financ, kajti sedaj je stvar taka, da je treba davke za davki brez vsakega sistema dovoljevati — in vendar ni videti pravega uspeha. — Načrt davka na vžigalice je Bilinjski počasi opustil. Seja proračunskega odseka. — Debata o področju poljedelskega ministerstva. Včeraj se je pričela debata o proračunu za poljedelsko ministerstvo. — Poljak Kozlowski je predlagal odpravo terminske kupčije na budimpe-štanski žitni borzi. To je sicer že stara zahteva, kateri pa ogerska vlada noče ustreči. Posamezni poslanci izražajo svoje želje. Malik je navedel nek slučaj s Svinske planine, ki je vzbudil precej pozornosti. 20 kmetov je tožilo upravo Franc Ferdinandovega revirja zaradi poškodovanja gozdov. Zmagali so sicer — toda uprava se ni hotela pokoriti in posamezni uradniki so bili celo zaradi tega slučaja disciplinirani. Včeraj je govoril tudi vodja poljedelskega ministerstva vitez Pop. Povdarjal je važnost splošne strokovne izobrazbe pri kmečkem prebivalstvu in omenjal, da imamo v tem oziru zaznamovati lep napredek. Opozarjal je zlasti na zimske kmetijske in gospodinjske šole. Ministerstvo namerava vpeljati v zimskih kmetijskih šolah tudi pouk o gozdarstvu. Predavanjem iu sistemu potovalnih učiteljev se bode posvečala posebna pozornost Zadružništvo podpira vlada z znatnimi doneski. (Pa slovenskega ne!) Živinoreja se bode pospeševala, osobito planšarstvo. Za nabavo živil za vojake se briga tudi poljed. ministerstvo v tem smislu, da bodo prodajali kolikor mogoče kmetje živila erarju. Polj. ministerstvo si bode tudi zasiguralo vpliv na zavarovanje -domače živine in skrbelo za to, da bodo živinozdravniki enakopravni z vsemi drugimi akademično izobraženimi stanovi. Tudi za vinorejo in pogozdovanje se ministerstvo živahno zanima. Veliko lepih besed — počakajmo, če bode tudi kaj dejanja osobito za zapostavljene slovenske dežele! Tiskovni odsek je sprejel novi tiskovni zakon tudi v tretjem či-tanju. S tem je odsek s svojim delom gotov. Odločilno besedo bode spregovorila zbornica. K današnjim volitvam na Ogerskem. Danes ob 9. uri dop. so se pričele na Ogerskem državnozborske volitve, ki imajo odločiti, ali so ogerski volilci za Košut-Justhovo politiko ali proti njej. Vse pričakuje z naravnost mrzlično napetostjo izidov. Danes voli 47 županij 274 in Niti Pepica ni govorila. Kakor da bi bila zamaknjena v nebesa in razumela je vselej zelo dobro, kaj ji hoče Vejvara povedati, kadar ji je stisnil roko in ta nemi govor je postajal Vedno bolj zgovoren. Gospa Kondelikova je skrivaj opazovala to nemo konverzacijo in se je blaženo smehljala kakor nekam v daljavo. V tem trenotku je gledala v preteklost in zraven tudi v bodočnost. Laskala se ji je neizrečeno misel, da bo v kratkem postala dvojna mati. in čez nekaj časa pozneje, ako bog da--- Toda ne, niti mislila ni več naprej. Dvigalo se ji je to v grlo. v sence — bila je neskončno krasna, blažena misel ... Mojster Kondelik se je med tem naslajal ob drugem veselju. Bal se je mnogo preveč te gnječe in zdelo se mu je vse bolj prijetno, kakor je pričakoval. Pivo je bilo dobro in nosili so ga dosti, da se je kar čudil. Pil je z užitkom in ko je nastala vseobčna ilu-minacija, je imel tudi on malo, prav malo iluminaci-io. Pivo mu je prebavljalo. mojster že davno ni čutil pečene kokoši v želodcu in naročil si je večerjo, ki jo je k sreči hitro dobil. Potem se je družba dvignila in je šla v park na otoku, da bi občudovala tisoče piamenčkov, rdečih, zelenih, pomarančnih v iampijo-nih, ki so bili obešeni po drevesih in čaroben, z elektriko razsvetljen »kaktarak«. kakor je imenoval gospod Kondelik v vseh barvah se spreminjajoči, toda žalibog zelo nepristopen vodopad na koncu otoka, blizu kopališča. 48 mest 63 poslancev, skupno torej 337 poslancev in bode s tem padla odločitev o značaju prihodnjega drž. zbora. — Volilni odbor vladne stranke sicer ni izdal nobenega obvestila o svojih upih in šansah, čuje se pa, da je njegov predsednik Desider Perezel izjavil, da pričakuje vlada 216 sigurnih mandatov. — Na volilnem bojišču se danes bori 21 strank in frakcij. Cesar Franc Jožef v Bosni. Slovesne adijence. — Razsvetljava Sarajeva in okolice. — »Obzor« in »Čas« o cesarjevem obisku v Bosni. Kakor smo že včeraj javili, so se vršile včeraj v poslopju deželne vlade slavnostne avdi-jence. Cesar je pri njih toliko govoril, da se je konečno čutil zelo utrujenega. — V pondeljek zvečer je bilo mesto Sarajevo z okolico slavnostno razsvetljeno. Razsvetljava bi bila še lepša, ako je ne bi motil silen dež. — Nekaj pristno avstrijsko-ogrskega je odhod obeh ministerskih predsednikov: Khuen se je sinoči odpeljal v Budimpešto, ker hoče biti navzoč pri volitvah, ki se pričnejo danes. Zaradi paritete (!!) tudi ni mogel baje Bienerth ostati dalje časa v Sarajevu in se je tudi odpeljal. Danes moremo tudi navesti nekoliko glasov slovanskega tiska o obisku cesarjevem v Bosni in Hercegovini. »Obzor« piše: Bosanska vlada je tekom tridesetletne bosanske okupacije disciplinirala narod tako, da se danes deli na deset »narodnosti«. Gotovo se ne bode nikdo pritožil Njegovemu Veličanstvu zaradi dosedanje nemško-madjarske kolonijalne politike v Bosni in Hercegovini . . Cesarja spremljajo danes po deželi avstrijski in ogrski člani vlade, hrvatski ban je ostal doma. Cesarjev obisk znači triumf potuj-čevalne politike, hrvatsko-srbski narod, ki je malokje tako homogen ko baš v anektiranih deželah, je samo dekoracija avstrijsko-ogrskemu imperijalizmu . . Narod skazuje svojo lojalnost sivemu vladarju, ali zavedajo se njegovi domoljubi, da je zedinjenje jugoslov. zemelj v dogled-nem času nemogoče.. In krivi smo si — sami! »Čas«, glasilo Masarykovo, pravi: Vladno časopisje pravi, da cesar ne bode videl v Bosni in Hercegovini nobenih Potemkinovih vasi, in da ga ne bode čakalo nobeno naročeno navdušenje. Ali ni to samoobtožba baš istih listov, ki so že pred letom dni iskali na slovanskem jugu same veleizdajalce ? Cesar se bode imel priliko prepričati, da so Jugoslovani lojalno in verno ljudstvo in velikonemški agenti ne bodo imeli s svojimi obrekovanji več toliko sreče . . Slavnostni dnevi 5odon. Dnevnik"! Nikdar yeč ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmaniiovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. t Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfnmerijah. 120 40-16 Proda se takoj vsled rodbinskih razmer po zelo nizki ceni dobro idoča tiskarna, knji* goveznica in trgovina papirja na Sp. Štajerskem. Ponudbe na upravništvo „Nar. Dnevnika". S41 2-2 Vsemogočnega Gospoda volja je bila, da je danes ob 4. nri popoldne po dolgi in mučni bolezni umrl v 37. letu svoje dobe, previden s svetotajstvi za umirajoče, predragi soprog, ljubljeni oče in sin, gospod Anton Štupica trgovec in posestnik, občinski odbornik, namestnik načelnika! požarne brambe"itd. v Šmarji Pogreb predragega rajnika bode v četrtek, dne 2. junija 1910 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode služila v žnpni cerkvi v petek, dne 3. junija ob 7. uri zjutraj. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev! Šmarie pri Jelšah, dne 31. maja 1910. Marija Štupica, Frančiška Štupica roj. Korošec, Tonček, Malika iu Stanko, mati. soproga. otroci. Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri Zvezni trgovini i • • V Celju. Pisalni stroj z vidno pisavo: ima . tečaj na krogjah p|.j vozu tegaj na krog|ah prj |zseku L. C. SMITH & BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu. 266 —15 Noben drug pisalni stroj nima teh eminentniri prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt! 10 letno tunkcijsko jamstvo! i R. OIEHL, žpjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. r Poštne hran. račun št. 54.S - Telefon št. 48. - Najboljša prilika za sigurno šiedenje je plodonosno nalaganje gotovine ======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju .LASTNI DONI' 3« Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in pravnikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 54 H pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih tlenarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotie, dragocenosti aii nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racati ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©© i Edino narodnoJinttt«il(o podjetje 4 Celjn. Prta jnltioštajersls fonojefta WA Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih dels kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. Iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena deta kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnlli ;:: kamnov itd. ::•. Brušenje, poiiranje in struganje kamena s stroji. ■uJu«tu!i#lyc /JaMiaUit Brzojavi: .Kamnoseška in-lMin|3P HfUZOO. dustrijska družba Celje'. Vgfr KJr:«»}©šte