Štev. 216.
O Ljubljani, g četrtek, dni 19. septembra 1901.
Leto xxx«.
Velja po pošti:
za celo teto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 1J-—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2-20
V upravništvu:
za telo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ tO1—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1'70
Za poiilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. >0 h,
SLOVE
ClredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vef ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmond vrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniikega telefona itev. 188.
MDske slavnosti.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sofija. 14. sept.
Pri sofijskih slovesnostih sta posebno važni dve udeležbi: Rusije in udeležba Makedoncev. Makedonci, ki še zdaj vzdihujejo (K)d turškim jarmom, so porabili to priložnost, da zopet obrnejo nase pozornost drugih srečnejših držav, ki vživajo svobodo in niso podložne krutemu strahovanju turških gospodarjev.
Ko so odkrili spomenik Carju Osvoboditelju. so tudi Makedonci prišli v deputaciji in položili pod spomenik krasen venec. Sredi velike množice pa so nosili žalne črne zastave, ki so se čudno razlikovale od ostalega slavnostnega razpoloženja. Makedonci so posebno proslavljali Rusijo, kar je naravno, ker še zdaj upajo od nje tiste pomoči, ki jo je dobila svoj čas Bolgarija. Zato so igrali rusko himno, navdušeno aklamirali rusko poslanstvo. in klicev: »Da zdravstvujet Rosija!« ni bilo konca pod spomenikom Carja Osvoboditelja, ki stoji zdaj v Sofiji kot buditelj nad in želja za vse balkanske narode, ki še vzdihujejo pod turško oblastjo.
Sprevod se je ustavil pred vojnim klubom, kjer so priredili ovacijo ruskim generalom, ter šel dalje pred spomenik bolgarskega rodoljuba Levnega, kjer so se zopet čuli navdušeni govori. Makedonci so tudi priredili ovacijo pred poslopjem ruske misijonske stacije. Njihov sprevod z žalnimi zastavami po mestu je dal vsej slavnosti neki dramatičen, resen značaj, in vse ljudstvo je čutilo ob tem, da sedanja slavnost pomeni šele začetek pravega osvobo.ienja. Radostna čuv-stva so bila potlačena popolnoma v ozadje, m prevladala je misel na žalujoče neosvobo-jene brate.
Velike ovacije Rusom so izražale isto misel. Navzoči so: Veliki knez Vladimir ^leksandrovič, velika kneginja Marija Pav-lovna, veliki knez Andrej Vladimirovič kot zastopniki carske rodbine in potem še cela vrsta drugih dostojanstvenikov. Izpočetka jc bila uvedena najstrožja vojaška straža, a ko se je vse vršilo brez motenja, je zdaj vojno zastraženje odpravljeno. Ruski gostje se gibljejo svobodno in varno v Sofiji. V avtomobilih ali odkritih vozovih se vozijo po mestu in okolici, in ljudstvo jih povsod navdušeno pozdravlja, zlasti sina Carja Osvoboditelja Vladimira Aleksandroviča. Ko se tako brez vsakega spremstva vozijo med narodom, jim mora pač priti na misel, da je v Bolgariji varneje, nego v Rusiji . . .
Ko }e narod priredil velikemu knezu ovacijo, je stopil on med ljudstvo, in tedaj so mu s solzami poljubovali roko in obleko. Zlasti Makedonci so mu skoro ihteč poljubljali roke,
tako da je še veliki knez Vladimir zajokal ob tem prizoru. Brez besed so se razumeli med seboj — ubožni Makedonci in sin mogočnega carja, ki je Turčijo ponižal.
Na večer je bilo svečano razsvetljenje z umetalnim ognjem. Sredi ognjenih fontan sta se zasvetila ruski in bolgarski grb z belimi iniciali imen ruskega carja in bolgarskega kneza.
Drugi dan so položili temelj ruski misijonski cerkvi, pri čemur je bil navzoč ves diplomatski zbor, uradništvo, generali itd. Zvečer je bila svečana soareja, pri kateri so bili poleg Rusov vsi oficielni predstavniki oblasti. Bolgarski knez Ferdinand ni mogel biti navzoč, ker žaluje za naglorna umrlim svojim bratom. Zato je tudi soareja bila hitro končana.
Rusi so se drugo jutro odpeljali v Plevno, kjer je bil z velikimi slavnostnii odkrit spominski spomenik.
Vsekako imaio te slavnosti svoj političen pomen. Nada na osvobojenjc Makedonije se je zopet oživila. Ali se bo izpolnila, to je pa seveda težko vprašanje bodočnosti.
Ckumenski patrijartint.
(Patriarh Joahim. — Vzroki njegove demisije. — Anarhija v Antiohiji. — Suženjstvo pravoslavne cerkve. — Vpliv Rusije.)
Našim čitateljem, ki vedno berejo poročila o sporih med carigrajskim pravoslavnim patriarhom, ki je formalni glavar vzhodne razkolniške cerkve, in turško vlado, gotovo ustrežemo, ako jim pojasnimo vzroke in zgodovino teh sporov.
Glavar vzhodne cerkve, patriarh Joahim v Carigradu, je naznanil svojo demisijo. Vzrok je ta, da mu turška vlada dela težave, velevlasti pa mu pomagati nočejo. Ti spori niso teliko cerkvenega kolikor političnega in nacionalnega značaja. Carigrajski patrijarhat je tekom stoletij izgubil nebroj privržencev, posamezne cerkve in škofije so se od njega odcepile in osamosvojile, n. pr. srbska, bolgarska, kjer vlada neodvisno od carigrajskega patriarha eksarh, itd., itd. Zato carigrajski patriarhat, ki se imenuje ekumenski (vesoljni), izkuša ohraniti vsaj to, kar še ima. Tu se gre v prvi vrsti za Makedonijo. Bolgarska propaganda sili Makedonce pod svoj eksarhat, grške čete pa ljudi pridobivajo za patriarha, seveda s pomočjo znanih nasilj. Toda grška propaganda je večalimanj brezuspešna. V njenem središču, makedonskem sandžaku Drama, kjer rezidira grški metropolit, so reformni častniki, n. pr. Angleži. Ti pa za Grke prav nič ne storijo, ravnotako Rusi ne, ki nasprotno celo podpirajo Bolgare. Rusija namreč sistematično dela na to, da se carigrajski grški pa-
triarhat popolnoma oslabi. Zato dela Rusija ravno v zadnjem času ekumenskemu patriarhu težave v Antiohiji v Mali Aziji. Položaj je ondi ta-le: f3ravoslavni antiohijski. jeruzalemski in aleksandrijski patriarhati so v čeprav rahli zvezi z »vesoljnim« carigrajskim. Pred nekako desetimi leti pa se je v Antiohiji, kakor v Siriji sploh, pojavilo narodno gibanje, vsled česar Sirijci zahtevajo za patriarhe in škofe v Antiohiji same domačine. Ekumenski patriarh pa tega noče, ker se hoji, da nc bi izgubil svojega vpliva iu se ne bi tudi sirijska cerkev osamosvojila, kakor se je bolgarska in druge. Zasedel ie vseh 14 metropolitskih sedežev z Grki in ti so 1. 1895 za patriarha v Antiohiji izvolili Grka Spiridiona. Ker je pa delal prehudo grško propagando, so ga škofje sami odstavili, turška vlada in carigrajski patriarh pa nista ugovarjala. Nato je škofijska sinoda v Antiohiji izvolila za škofa Grka Ger-manosa, katerega sta podpirali Anglija in Turčija. Tu se je pa vprvič pojavil odločni upor Rusije. Rusko »Društvo za Palestino« (jako vplivno in bogato) je priporočalo Turčiji Sirca Meletiosa, ki je po dolgih pogajanjih 1899 tudi res bil za škofa izvoljen. Meletios je I. 1901 umrl. Od tedaj pa v Antiohiji vlada v cerkvenem oziru prava anarhija. Rusija je namreč takoj po smrti Meletiosa dosegla, da se je pravilno za patriarha izvolil Sirec Gregorios. Ta je že šest let antiohijski patriarh, pa ne more vladati! Anglija in Grška delata pri turški vladi proti njemu na vse kriplje. Nedavno pa sta izjavila jeruzalemski in aleksandrijski patriarh, da hočeta Gregoriosa priznati, samo javiti jima mora svojo izvolitev. Nato je turška vlada bila pripravljena Gregoriosa priznati. Carigrajski patriarh Joahim pa se je branil. Pred par dnevi je šel k njemu ruski poslanik v Carigradu in Joahimu dejal, da, ako Gregoriosa ne prizna, se bo antiohijska cerkev od carigrajske ločila. Nato je patriarh, ki je tudi zaradi Makedonije, kjer velevlasti nastopajo proti grški propagandi, v škripcih, odstopil. To je za Rusijo velika pridobitev na Vzhodu. Aleksandrijski patriarh Photii dobiva od Rusije veliko letno subvencijo, jeruzalemski pa od ruskega »Društva za Palestino«. Ako Rusija pridobi zase še veliki antiohijski patriarhat, je njen vpliv v Mali Aziji od-ločiven. Na vsak način pa kažejo te homatije. da je razkolna cerkev popolna sužnja Turčije, Rusije in Grške. Žalostna usoda!
NosoMn.
Pri čem smo?
Napačne informacije »N e u e F r e i e P r e s s e« in »Z e i t«.
Dunaj, 18. sept. Liberalna dunajska glasila so včeraj pisala, da so se nagodbena
pogajanja zato razbila, ker je VVeckerle v zadnjem hipu, ko je nagodba bila že skoro gotova, stavil novo zahtevo. Glasilo krščansko-socialne stranke pa z vso gotovostjo izjavlja, da je to čisto napačno: nagodbena pogajanja so se razbila, ker je ogrska vlada že iz po-četka stavila take zahteve, katerih avstrijska ne more sprejeti. »Neue Freie Presse« je zgolj zato pisarila, da se nagodba posreči, ker imajo od tega dobiček špekulantje z ogrskimi vrednostnimi papirji na borzi. Zato pa je »N. Fr. Presse« predvčerajšnjem, ko so se pogajanja razbila, morala svojim bravcem, ki kaj takega niso niti v sanjah pričakovali, natveziti, da je vsega kriv \Veckerle, ki je »v zadnjem trenutku« stavil neizpolnjive zahteve. Ogrski listi zdaj marljivo pisarijo, verjeti pa ni nobenemu, ker so od prvega do zadnjega vsi plačani od vlade in delajo tozadevno »štimungo«, kakor je ravno treba. Značilno je pa to, da »Budapesti Hirlap« nekako apelira na cesarja. To je pač višek hinavščine. Mažari hočejo ravno zdaj zopet, da cesar sankcijonira ustavne garancije, s katerimi hočejo krono za vedno oslabiti nasproti parlamentu, pa obenem kličejo cesarja na pomoč proti čisto ustavnemu stališču barona Becka. Ravno tako je značilno, da mažarski listi pišejo, da je prestolonaslednik izkušal v zadevi nagodbe na cesarja vplivati. »Narodni Listy« so to takoj dementirali. Kadar napoči kaka kriza, takoj planejo Mažari po prestolonasledniku. Kaj bo še, ko začne Franc Ferdinand zares vladati?
Kaj bo zdaj?
Prvi odgovor na to vprašanje je pač, da se bodo oktobra meseca pogajanja nadaljevala v Budimpešti. Tiste vesti, ki pravijo na eni strani, da mora začeti ogrska, na drugi, da mora začeti avstrijska vlada, so prazne čenče, za tako stvar so določene gotove formalnosti potoni not med obema vladama in je pač čisto i relativno, kdo prvi prične. Lahko začne dvor ali krona — potov je dovolj. Važnejše je vprašanje, kakšno stališče bo zavzela avstrijska vlada oktobra meseca, kakšno pa ogrska. Na mažarske liste se seveda ni zanesti; ti izkušajo zdaj našo vlado ustrašiti, češ, Weckerle ne odneha niti za las. To so manevri. Na vsak način je avstrijska vlada šla tako odločno daleč, ne more in ne sme več nazaj: boj za kvoto, zaradi katere so se pogajanja razbila, je postal zdaj za nas prava častna zadeva. Zato je jasno, da ako Mažari hočejo res nagodbo — in mažarski vrednostni papirji ter njihov kredit kriči po nagodbi morajo odnehati. Nagodbena situacija jc jasna. Saj zaradi razbite nagodbe pri nas ne more nastati prav nobena kriza! Naj odstopi Beck in naj pride na krmilo kdor hoče, za seboj ima parlament, ki je glede na nagodbe-no vprašanje tako edin kakor en mož. Tudi čc se ne posreči nagodba, ne bo naš parla-
LIK6K.
Bnskervlllskl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doy!e.
(Dalje.)
»Le berite v knjigah, doktor! Je vredno! Frankland proti Morlandu, sodni dvor: Oueens Bench. Stalo me je sicer 200 funtov, ali zmagal sem!«
»Ali ste imeli kaj koristi od tega?«
»Nič, gospod doktor, prav nič! S ponosom rečem, nikakih interesov nisem imel pri stvari! Jaz delam sploh samo zato, ker mi tako veleva dolžnost in pa občni blagor. Ne dvomim na primer, da me bodo danes zvečer Ferirvvrthvčani in effigie sežgali. Ko so to storili zadnjič, sem rekel policiji, da mora take izpodtikljive nastope preprečiti. Policija v naši grofiji je v škandaloznem stanju, gospod doktor, in me ni varovala, kakor sem zahteval. Pravda Frankland proti Reginam bo spravila stvar pred javnost. Rekel sem jim, da jim bo že še žal. da so tako delali z menoj in resničnost mojih besedi se je že izkazala!«
»Kako?«
Starec je naredil zelo skrivnosten obraz in ie šepetal.
»Ker bi jim jaz lahko nekaj povedal, vsled česar so si dolgo brusili pete; ali nikdo me ne pripravi do tega, da bi pomagal tej ničvredni gadji zalegi.«
Iskal sem že kako pretvezo, da bi se odtegnil njegovemu blebetanju; zadnje besede so pa obudile v meni željo, da bi več slišal. Videl sem preveč, kako kljubovalen je bil stari grešnik, da bi ne vedel in da bi me takoj nehal obsipati s čutili svojega srca, če bi le nekoliko pokazal, da sem radoveden. Rekel sem torej kolikor mogoče ravnodušno:
»Gotovo se gre za kakega divjega lovca!«
»Haha, moj dragi! Ne, za nekaj mnogo, mnogo važnejšega! Kaj pač mislite, da bo? Tiče se kaznjenca na močvirju!«
Skočil sem pokoncu in zaklical:
»Pa vsaj ne mislite reči, da veste, kje je mož ?«
»Morda še ne vem natančno, kje da je ali popolnoma gotov sem, da bi ga policiji lahko pomagal prijeti! Ali vam ni prišlo nikdar na misel, da ni boljšega sredstva, da se vjame moža, kakor če se izsledi, odkod dobiva hrano?«
Mož je bil menda res na jako neprijeten način tik pri resnici.
»Brez dvoma imate prav.« sem odgovoril, »ali kako veste, da je sploh kje na močvirju?«
»To vem, ker sem videl na svoje lastne oči sla, ki mu prinaša hrano.«
Zbal sem se za Barrymoreja. Ni bila malenkost, biti v oblasti tega starega, muhastega prepirljivca. Ali ko je govoril dalje, se mi je odvalil kamen od srca.
»Presenetilo vas bode, če vam povem, da mu prinaša jed deček. Vsak dan ga vidim skozi dalnogled. ki ga imam na strehi. Vedno gre ob isti uri po- isti cesti, in h komu naj bi šel, če nc h kaznjencu?«
To je bila pa v resnici sreča! Toda kljub notranjemu veselju sem potlačil vsak zunanji znak svoje radovednosti. Deček! Barrymore je rekel, da prinaša našemu neznancu deček vse potrebno. Njetnu je prišel na sled Frankland, nc pa kaznjencu! Če bi ga mogel morda do tega pripraviti, da bi mi vse povedal, kar je vedel, prihranil bi mi morda na ta način mnogo časa in truda. Ali najboljše sredstvo za dosego tega namena je bilo seveda to. da bi se kazal na zunanje neveren in ravnodušen.
»Po mojem mnenju bi pa bilo verjetnejše, da je deček sin kakega močvirskega ovčarja in da prinaša očetu obed.«
Pri najmanjšem ugovoru je bil stari avto-krat takoj ves v ognju. Strupeno me jc gledal in ščetine v bradi in brkah so se mu naježile, kakor besnemu mačku.
»Česa ne rečete!« je sikal in pri tem pokazal s prstom ven na močvirje. »Ali vidite tam zadaj Black Tor? Ali vidite pod njim griček s trnjevim grmom? Najkamenitejši del vsega močvirja je to. Ali bi se tam nastanil ovčar? A!? S svojim mnenjem, gospod, ste jako slabo zadeli!«
Odgovoril sem čisto malodušno. da sem govoril tako le vsled tega, ker nobenega teh dejstev nisem poznal. Moja podložnost mu je bila všeč. zato je še dalje ostal zaupen.
»Zanesite se na to, doktor, jaz imam svoje gotove razloge, predno si sestavim mnenje. Videl sem dečka dannadan z njegovo culico. Vsak dan in često celo dvakrat na dan — ali čakajte,- doktor Watson! Ali me varajo moje oči, ali se nc pomika ravno ta trenutek nekaj po griču navzgor?«
Daljava je znašala več milj, ali čisto iasno
sem videl, kako se je na temnosivem iti zelenem ozadju premikalo nekaj črnega.
»Pridite, pridite!« je vpil Frankland in dirjal po stopnjicah. »Poglejte na lastne oči in potem sodite sami!«
Dalnogled, velikanski inštrument, je stal na ravni strehi na trinogu. Frankland je približal oko steklu in vzradoščeno vzkliknil:
»Hitro, doktor Watson. hitro! Sicer izgine za vrhom griča!«
»Res! Tu je šel deček z malo culico na rami! Počasi je stopal po griču navzgor, in ko je bil na vrhu, sem videl za trenutek razcapano postavo, kako se jc razločevala od modrega neba. Plaho se jc oziral, kakor da se boji preganjalcev. Nato je izginil za gričem.
»No, ali nimam prav?«
»Na vsak način je šel tod deček, ki ima neko skrivno opravilo.«
»In kakšno je to opravilo, to bi uganil še celo vsakdo od policije v naši grofiji! Ali niti besedice ne bodo zvedeli od mene, in tudi od vas zahtevam, da molčite, doktor Watson! Niti besedice! Razumete?«
»Kakor želite!«
»Nesramno so delali z mano — nesramno! Če pridejo v pravdi Frankland proti Reginam dejstva na dan, tedaj bo šel — to pač smem upati klic nevolje po deželi. Nič me ne pripravi do tega. da bi noliciji na kak način pomagal. Ta bi tnirno gledala, če bi lopovi mene samega mesto moje slike sežgali na grmadi ... Ali sedaj pa vendar še ne greste? Pa mi bodete vsaj pomagali izprazniti na čast tega slovesnega dne šc eno steklenico?«
Ali ostal sem stanoviten proti'vsem njegovim vabilom in konečno se mi ga je tudi
ment zaradi tega vladi delal težkoč. Cisto drugače na Ogrskem. Tam krvavo rabijo nagodbo. dasi se bahajo, da bi rajši imeli gospodarsko neodvisnost. Tam so strankarske razmere tako zamotane, da je vsak hip mogoča usodna kriza. Žele predvčerajšnjem smo čuli, s kako težavo drži Košut skupaj svojo neodvisno stranko. Vemo, kako so si sovražne stranke, ki tvorijo skupno koalicijo: neodvisna in ljudska. Vemo, da sc tudi ustavna stranka Andrassyjeva nc počuti dobro v koaliciji. Vemo, da socialna demokracija narašča, da v ozadju stoje narodnosti, da trkajo na vrata Hrvati: čemu se vznemirjati? Cim dalj bo čakala naša vlada, temboljše — čim bolj se bo VVeckcrle dal zavesti od košutovskih kriča-čev, tem težje bo zanj.
Andrassy.
Dunaj, 18. sept. Minister za notranje zadeve grof Andrassy je bil dolgo v avdijenci pri prestolonasledniku in pri cesarju, nato pa je konferiral z Beckom in Aerenthalom. Da sta konferenci bili velikega pomena, je jasno; kaj se je sklenilo, pa seveda nihče gotovo ne ve. Andrassy sam je žurnalistom izjavil, da s cesarjem ni obravnaval o nagodbi, ker to ni njegov resort, ampak o ustavnih garancijah in volilni reformi. Politiki hočejo vedeti, da se Andrassyju ni posrečilo, cesarja in prestolonaslednika prepričati, da ustavne garancije niso naperjene proti kroni. Nekateri pravijo, da je Andrassy, ko je prišel od cesarja in prestolonaslednika, bil zelo resen. Ni čuda, kajti ogrsko ministrstvo mora demisionirati, ako se mu ne posreči, dobiti za ustavne garancije predsankcijo. Na vsak način je položaj za Becka zelo ugoden, ko se njegovi ogrski kolegi kar potapljajo v samih težavah.
Lepa volivna reforma.
Budimpešta, 18. sekt. Spričo vseh teh težav se tolaži zdaj ogrska javnost s sledečo vestjo: Načrt o volivni reformi se parlamentu predloži novembra meseca. Načelo je, da je volivni upravičenec vsak moški, ki je 24 let star ter zna brati in pisati. V posebnem odstavku, ki je pa še tajen, bodo določbe, ki zagotavljajo mažarskemu narodu večino.
DRŽAVNI PRORAČUN 1908.
Dunaj, 18. septembra. »N. W. T.« poroča, da državni proračun za leto 1908 še ni dovršen, ker finančno ministrstvo zahteva od različnih resortov, da črtaio svote v skupnem znesku 100 milijonov. Finančno ministrstvo da je odobrilo samo proračun trgovinskega ministrstva.
DR. GESSMANN DELAVSKI MINISTER.
Z intenzivno trdovratnostjo sc širi v političnih in parlamentarnih krogih vest, da se stvori v Avstriji po izvršitvi nagodbe z Ogrsko delavsko ministrstvo, ki mu bo stal na čelu krščanskosocialni poslanec dr. Gess-mann.
MEDNARODNI RUDARSKI KONGRES
je sprejel več predlogov glede na zavarovav-nino rudarjev, odškodovanje delavcev iu njihovih rodbin v slučaju rudniških nesreč, internacionalno organizacijo štrajkov in internacionalizacijo izkopavanja oglja. Prišlo je tudi do spopada med socialnodemokraškimi in krščanskimi zastopniki vsled prenapetosti nekega socialnega demokrata. Spor se je poravnal.
KONEC MAROŠKE AFERE?
Pariz, 18. septembra. »Echo de Pariš« poroča, da se zaradi Maroka pletejo neka pogajanja med Nemčijo in Francosko. Nemčija hoče imeti zagotovljen vpliv v Maroku, hoče pa zato Francoski dovoliti neke koncesijc v Udži proti jugu Sahare. — Kakor hitro se vrne mir — piše »Gil Blas« — odidejo iz Ca-sablance francoske čete in ostane samo fran-cosko-španska policijska četa.
BOMBE IN VOJAŠKI UPORI
Se bas topo I, 18. septembra. Vojaško sodišče jc obsodilo več pomorščakov oklop-
posrečilo odvrniti od namena, da bi me spremljal v Baskerville Hali. Dokler me je šc mogel videti, sem ostal na cesti; nato sem pa zavil s pota na močvirje in sem šel proti ska-lovitemu holtnu, za katerim je izginil deček. Vse je bilo zame ugodno in prisegel sem si, če me srečen slučaj ne pripelje do uspeha, ne sme temu temu vzrok premajhna moja energija ali vztrajnost.
Solnce se je že bližalo horizontu, ko sem dosegel vrh griča, in doge soteske pod menoj so se blesketalc na eni strani v zlatem zelenju in so bile na drugi strani zavite v sive sence.
Iz megle, ki je skrivala v daljavi horizont, sta se dvigala v fantastičnih obrisih Bel-iiver in Viren Tor. Na vsej širni ploščadi ni-kakega glasu, nikakega gibanja! Velik siv ptič, morda galeb, je plaval visoko nad menoj v sinjem zraku. On iu jaz sva bila menda edini živi bitji med velikanskim nebesnim svodom in širno puščavo. Žalostna pokrajina, zavest samote, skrivnostnost in nujnost moje naloge — vse to je objemalo moje srce z mrzlim strahom. Dečka ni bilo videti nikjer, Ali globoko pod mano v soteski je bil krog starih kamenitih koč in med njimi sem opazil eno, ki je bila še dosti dobro ohranjena, da bi lahko varovala pred vremenskimi nezgodami Srce mi je bilo močneje, ko sem jo zagledal. To jc moralo biti skrivališče, kjer je bival tujec. Konečno se je dotaknila moja noga praga njegovega skrivališča — njegova skrivnost jc ležala jasno pred menoj.
Previdno sem se bližal koči — moral sem misliti na Stapletona, če se je plazil s svojo mrežo proti metulju, ki se je vsedel na cvetlico in z zadovoljstvom sem opazil, da se
nic »Rostilov« in »Panteileimon«, ker pripa-dak> revolucionarni organizaciji, na izgon v Sibirijo in večletno ječo.
Peterburg, 18. septembra. Tu se vrši obravnava proti 151 osebam, med njimi 18 dekletom, ker so razširjale revolucionarne spise med vojaštvom. Obravnava je tajna.
Peterburg, 18. septembra. V Odesi so v nekem zaporu našli skrite tri bombe, s katerimi so hoteli kaznjenci ječo razgnati.
Dnevne novice.
+ Enciklika. Imenitno jo je včeraj pogodil »Narod«. Naklafal je celi uvodnik o določbah, zapovedih, prepovedih, naredbah, smeri, namenu, motivih iu sestavi nove papeževe enciklike. K temu treba pripomniti, da razun 20 suhoparnih vrstic, objavljenih od neke rimske korespondence najprej v »Vaterlandu«, potem pa v »N. Fr. Presse«, še nobenemu listu na celem svetu nova enciklika ni dopo-slana. Niti za njen naslov sc ne ve. Zdaj se pa vsede »Narodov« člankar in zmotovili celc strani klafanja, zabavljanja in premišljevanja o duhu, smeri in namenih nove enciklike! Seveda jc pri tem Ic bolj surovo in neumno parafraziral pisanje judovskih listov. Enciklike v uredništvu »Narodovem« sploh brati ne znajo. Res se ne da konštatirati, kdo je bolj počen, ali tisti, ki »Narod« pišejo, ali tisti, ki ga bero.
+ Zakaj naših poslancev ni bilo na go-stilničarski shod. Nekateri gostilničarji se jpze, da naših poslancev ni bilo na shod gostilničarjev v ljubljanski »Mestni dom«. Vsem tem bodi povedano, da poslancev ni bilo radi tega, ker je bilo na shod povabljeno pač liberalno »Slov. obrtniško društvo«, »Obrambna zveza obrtnikov« pa ne. Naši poslanci so solidarni z obrtniško »Obramb, zvezo« ter smatrajo kot žaljivo strankarstvo, ako kak županov brivec hoče na shodu, ki bi moral biti strogo nestrankarski, na tak način uganjati svojo »politiko«. Kdor od obrtnikov želi kaj od naših poslancev, naj se obrne do poslanca potom obrtniške »Obrambne zveze«, ker drugih kot naših somišljenikov naši poslanci niso dolžni podpirati!
+ Antikristan v Idriji rešuje falirano bojevnico »S. M.« Ant. Kristan v idrijskem »Na-preju« je strašno navdušen za Svobodno Misel in vsled tega ves divji na »Slovenca«. Očita nam, da smo tako »mizerni, barabski in antikristovski«, da o tem doslej še on — Anton Kristan — ni bil prepričan. V Pragi mu je šele vzcvetelo to spoznanje, in prav poetično nam popisuje, kako je spoznal, da je »Slovenec« antikristovski: »Cital sem »Slovenca«; pred očmi so mi zaplesale črke, mesto črk so se pokazali rožički — koj za njim kristjan-ski hudički — videl sem dovolj!« in na to vzklika: »Vse, kar jc »Slovenec« o kongresu pisal, je velika laž.« Idrijski A. Kristan pravi, da bo on šele resnico povedal ; pa nam tega ni treba čakati, kajti »Slovenec« je v svojem izvirnem poročilu popolnoma zanesljivo beležil vse natančne dogodke in izreke tega shoda. Cclo »Narodni Listy« in »Den« ter »Politik« so nam priča, da si ni »Slovenčev« poročevavec« ničesar izmislil; vse je res do pičice, kar jc stalo v »Slovencu«. Ce Kristan vsega ni slišal in videl, je njegova krivda; naši žurnalisti so boljši, nego okorni urednik miniaturnega papirčka »Napreja«. Ravno iz klerikalnega »Cecha«. kakor meni Kristan, pa »Slovenec« nc bi bil mogel črpati že zato. ker ie »Cech« z globokim preziranjem ignoriral dolgovezno mlatenje svobodomiselne slame. Verjamemo, da sc, domov vrnivši A. Kristan zdaj sramuje svoliodomiselnega shoda, ker so ljudje iz »Slovenca« izvedeli, kaka budala so prodajala na njem svoje brezver-stvo, a tudi brezkonfesionalni Ant. Kristan mora priznati, prisiljen po pričevanju vseh resnih listov, da jc »Slovenec« pisal čisto resnico. Citirajmo le še nekaj časnikarskih glasov! Liberalni praški »Montagsblatt aus Bohincu« piše v dališem članku sledeče: »Shod svobodne misli je bil kongres neomike.
jc koča res že uporabljala kot stanovališče. Komaj vidna steza je peljala med granitnimi skalami k razpalemu vhodu. Notri ie bilo vse tiho. Morda se jc neznanec tam skrival, morda sc je pa klatil okrog po močvirju. Bil sem nestrpen in vsi moji živci so bili napeti do najvišje stopinje. Vrgel sem proč sval-čieo, prijel trdo držaj revolverja in hitro stopal proti vhodu. Pogledal sem v kočo. Bila je prazna.
Ali bilo je znakov dovolj, ki so govorili za to. da nisem bil na napačni poti. Prav gotovo je moral mož ta.n stanovati. Na kanie-niti plošči, ki je morala žc davnim prebivalcem te koče služiti kot ležišče, je ležalo več, v nepremočni deževni plašč zavitih volnenih plaht. Na primitivnem ognjišču je bil kup pepela. Poleg oguišča sem opazil nekaj kuhinjskega orodja in do polovice napolnjeno vedro za vodo. Kopica praznih kositernih škat-Ijic mi jc povedala, da je moral stanovati neznanec v koči že precej dolgo, in ko so se mi privadile oči na poltemo, sem videl v kotu ponev iu odmašeno steklenico žganja.
V sredini prostora jc ležal ploščat kamen, ki jc služil za mizo, in na tem jc ležala v ruto zavita culica, brez dvoma ista. ki sem jo videl skozi dalnogled na dečkovi rami. V njej jc bila škatljica z jezikom, dve jaški z vkuhanimi breskvami in hleb kruha. Skrbno sem ogledal vse tc stvari, in ko sem jih zopet postavil na svoje mesto, opazil sem, da ie ležal pod culico listek, na katerem je bilo nekaj napisano. Glasno mi jc utripalo srce, ko sem ga vzel v roko. Cital sem sledeče besede, ki so bile pisane od okorne roke s svinčnikom:
»Doktor Watson se je peljal v Coombe Tracy.«	(Dalie.)
zborovanje kverulantov, polizobražencev in častilakomnežev.« Kar se Je govorilo, to je bil »ein Ocean von Ailgemelnheiten«. Pokazala se je na njem »častilakomna impotenca, ki doma, na Dunaju, v Parizu, nima več mesta.« Tu se je najbolj puhla glava (der bei-laufgste Kopf) kazal kot velikega moža, če le ima široka usta (sofern das Maufl gross ist). V najgorjem slučaju more udarjati na svoje polno srce; če pa nič ne more, niti pisati, niti brati, je pa vendar svobodoinislec! Tako je prišlo, da je bil tu neki dunajski pisatelj (Zen-ker), ki ga zaradi njegove nezmožnosti nikjer niso mogli trpeti, in ki si kot posebno zaslugo lahko pripisuje, da pisati ne zna; ker ima grozno dreven slog, so mu podarili srebrno svobodomiselno statueto.« Potem pa isti liberalni list zmerja svobodomislece, zakaj so se spustili v boj s teologijo, ko bi vendar morali vedeti, da so preneumni za to. »Za nobeno znanost — pravi ta liberalni list — se ni porabilo toliko bistroumnosti, kakor ravno za bogoslovje, ki je dalekosežen, globoko razko-rc-ninjen in trdno sklenjen predmet. Ce se z njo vojskujejo taki plitvi prosvetarji (seichte Aufklaricht) morajo vendar biti poraženi. Na tem najdelikatnejšem poprišču se s posebno vnemo pode oni dobri ljudje in slabi muzi-kantje, katerih volja ie z zmožnostmi v hudem nesorazmerju. Na tem shodu ni bilo nikogar, ki bi imel najpotrebnejše znanje obstoječih zakonov. Še siromašnejši so bili seveda njihovi govori. Bil je sam »Allerweltsdusel, Verbriiderungsrederei in die hohlste Pathe-tik«. — Tako piše liberalen list, ki se jezi, da so ti svobodomisleci s svojo duševno im-potenco samo osramotili svobodno misel. — Anton Kristan se drzne pisati, da »P. Schach-leitner ni prisostvoval niti eno minuto kongresu«. Bog ve, kje se je potikal po Pragi idrijski Ant. Kristan, da ga ni videl? P. Alban Schachleitner v zadnji »Bonifatius-Korrespon-denz« popisuje, kako je bilo. Po naročilu kardinala Skrbenskega je p. Galas vprašal pripravljalni odbor svobodomiselnega kongresa, ali ga puste na shod. Svobodomisleci so se pa ustrašili in so odrekli, in slednjič so privolili, da smejo priti nasprotniki samo na disku-sijski večer. Oglasili so se k besedi katoličani: Dr. Kordač, dr. Hilgenreiner, dr. Plohi, župnik Konečny in p. Alban. Socialnodemo-kraški predsednik Wutschl pa je tako vodil zborovanje, da so prišli na vrsto štirje svobodomiselni klafači, a samo dva katoliška govornika, .P Alban in Hilgenreiner. P. Alban pravi, da'kar so govorili svobodomisleci, so bile »surovosti, umazarije in grozna bogoklet-stva« (Rohheiten, Unflathigkeiten und greu-liche Gotteslasterungen). Kazali so, da jih vodi ie »infernalno sovraštvo do krščanstva«.
Idrijski Ant. Kristan bi zdaj rad vse vtajil, pa ne! Tudi tisti, ki so se dali v Idriji zapeljati Ant. Kristanu, naj vedo, v kaki družbi je bil iu na kakšno »misel« je zaprisežen njihov Ant. Kristan! Le naj se še oglasi in iz-kuša tajiti!
+ Trgovinski minister dr. Fort je poslal dvornemu svetniku Vukoviču pismo, kjer pravi, da je brez dvoma, da mora biti uradni jezik nove dalmatinske parobrodne družbe hrvaški.
+ Slavni norveški pisatelj Bjornstjernc Bjornson se poda kmalu na Ogrsko, da proučuje ondotne razmere. Poučiti se hoče, kako Mažari zatirajo uboge Slovake.
+ 14. shod dunajske superintendance helvetske konfesije se ie vršil tc dni v Celju. Zanimivo je, da smo zdai izvedeli, da je ljubljanski pastor dr. liegcmann helvetskega ve-roizpovedanja, dočim jc v Ljubljani poleg Helvctcev mnogo Augsburžanov. Ali Hege-mann tudi nad temi pastiruje? Seveda se ne vtikamo prav nič v to vprašanje, ki nam nič mar ni. ampak ga stavimo samo zaradi zanimivosti. Hegemann jc namreč v resnici liberalni protestant, oficielno je Helvet, pastor pa je v občini, ki je tudi augsburška. Pač pa sc nas nekaj drugega tiče. Hegemann ic namreč na shodu slavil gibanje »Proč od Rima«, češ, da pripelje v protestantski tabor mnogo »vernikov« in se vsled tega »poživi« tudi versko življenje. Mi o tem poživljcnju nič nc vemo, ampak pročodrimovski odpadniki so vsi strupeni sovražniki vsake vere sploh, bodisi katoliške, bodisi protestantovske. A'i ni v Ljubljani nobenih poštenih ortodoksnih protestantov, da bi svojemu pastorju dopovedali, da kaj malo služi veri, ako proslavlja pročod-rimovce. Zato pa jc tudi v Ljubljani v nedeljah pri Hegemannovi pridigi in petju komaj 30 do 40 ljudi. Na celjskem shodu so tudi sprejeli resolucijo, kjer poživljajo vlado, naj iz-premeni zakon, ki prepoveduje rimskim duhovnikom oženiti se. Pičili hclvetski pastorji nc morejo izhajati brez ckskaplanov, kakoršen je n. pr. Kirchstciger, pa bi iih neizrečeno radi obabili. Olajšali so si v Celju srce tudi zaradi drugih zadev. Ako protestantovski pastorji na svojih sinodah nimajo drugega opravka, kakor zabavljati proti katoličanom in Rimu in sc nimajo v svojih lastnih verskih zadevah ničesar pomeniti, potem mora biti z njihovimi verskimi notranjimi zadevami presneto slabo. Tem Helvetcem stavljamo za vzgled nemški katoliški shod v Wiirzburgu, kjer ni čez protestante padla niti ena žaljiva beseda. Sicer pa naj Helvctci uganjalo, kar sc jim ljubi.
-f Ostri streli. Od uradne strani se naša vest iz Karlovca. da sta pri vojaških vajah ondi bila ustreljena en desetnik in eti četo-vodja polka 96., popravlja v tem smislu, da ic bil nevarno ranjen en desetnik polka 96. Sumi sc. da ga jc obstrclil neki vojak ogrskega honvedskega polka. Uvedla se je preiskava.
+ Dalmatinski deželni zbor. Biankini predlaga, naj se ob priliki cesarjevega vladarskega jubileja pomilostijo vsi izseljenci, ki so se na ta ali oni način pregrešili proti vojaški postavi. Nato se jc sprejel soglasno tudi
z glasovi italijanskih poslancev predlog, da se naj priznajo študije na zagrebškem vseučilišču.
+ Tržaški mestni svet. Dne 18. t. m. je
bil sprejet v tržaškem občinskem svetu soglasno tudi z glasovi slovenske manjšine protest proti obnašanju policije nasproti social-nodemokraški manifestaciji »za kruh in delo«. Namestništveni svetnik Lasciac je, večkrat od galerije prekinjen, branil policijo, češ, da se je ta zanesla na zatrjanja socialnodemokra-škega državnozborskega poslanca Oliva, da bo on skrbel za red. (Oliva je pred demonstracijo naravnost hujskal k izgredom.) La-sciacu je odgovarjal Venczian, nakar se je protest soglasno sprejel. Nato se sprejme predlog delegacije, da naj mestni svet prevzame proizvajanje kruha v lastno režijo po nizki ceni.
+ Odlikovanje. Vpokojenemu strojevodji v kamniški tovarni za strelivo Jožefu Rich-terju ie podeljen srebrni zaslužni križec s krono.
—	Koledar katoliškega tiskovnega društva za leto 1908 bo jutri razposlan vsem ča-stitim članom društva. Nečlani ga dobe po stari ceni v Katoliški bukvami in prodajalni Katoliškega tiskovnega društva. Oni gg. člani, ki ne rabijo za letos položnic, naj jih izvolijo prihraniti za drugo priliko.
—	Zimski vozni red (stenska oblika) izide kot priloga »Slovencu« prve dni oktobra. Nato opozarjamo posebej še slavna šolska vodstva, ki ga rabijo za nazorni nauk in povprašujejo po niem. Dobil se bo pri upravništvu »Slovenca«.
—	V slovenskem, katoliškem Izobraževalnem društvu na Studencu na Notranjskem jc predaval dne 15. t. m. phil. Jos. Puntar, član »Slov. dijaške zveze« o časopisju.
—	Semenj v Višnji gori dne 23. t. m. je deželna vlada z ozirom na tifus v Zatičini prepovedala.
—	Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje je dobil od deželne vlade uslužbenec kranjske industrijske družbe na Savi g. Anton Rekel.
—	Čebelarski shod v Gor. Tuhinju. 15. t. m. ob 11. uri dopoludne se je vršil prav dobro uspeli čebelarski Shod v šoli v Gor. Tuhinju. Udeležba je bila zelo povoljna. Bilo je tu že mnogo kmetijskih predavanj, a ravno o čebelarstvu nismo imeli še nikakega pouka. Zelo smo hvaležni gosp. nadučitelju Likozarju, koii nam je ravno o čebelarstvu podal toliko zanimivega in poučnega. Kakor v vseh strokah kmetijstva, tako je tudi napredek v čebelarstvu potreben, kar ravno taka predavanja zelo pospešujejo.
—	Čebelarski shod na Vrhniki. Čebelarska podružnica priredi v nedeljo, dne 2. t. m. ob 3. uri popoludne čebelarski shod pri predsedniku podružnice g. Furlanu na Vrdu. Udje, kakor tudi prijatelji čebelarstva, se vabijo, da se shoda v obilnem številu udeleže. Predaval bo o umnem čebelarstvu gosp. Ant. Likozar, nadučitelj iz Ljubljane.
—	Razglas. Na podlagi zadevnih sklepov občinskih odborov in po zaslišanju c. kr. vinarskega nadzorništva v Rudolfovem se daje s tem vsem posestnikom vinogradov na znanje, da se v vinogradih v spodai označenih občinah političnega okraja Črnomelj s trgatvijo pred določenim dnevom, izvzemši navedene izjeme, pričeti ne sme. ter da se bode zoper vse one, kateri se te prepovedi nc bodo držali, strogo kazensko postopalo po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854. 1., drž. zak. št. 96, z globo od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni iu tem ostreje bodo kaznovani oni. kateri bodo najprvi ob prepovedanem času trgati začeli in s tem drugim slab zgled dajali. Pred določenim dnevom bi se s trgatvijo pričeti smelo lc v slučaju zelo slabega vremena in pri hudi gnilobi ali izvan-redno zgodnji zrelosti grozdja. V takih slučajih ima dotično županstvo za izjemoma prej se vršečo trgatev dan določiti in določeni dan pravočasno običajno v občini razglasiti, oziroma za posamezne posebne slučaje se mora vsak posestnik vinograda tozadevno dovoljenje za zgodnejšo trgatev pri županstvu pridobiti. - S trgatvijo se pri ugodnem vremenu pričeti nc sme: 1. v občini Stari Trg pred 1. oktobrom 1907. I.; 2. v občini Dolenja Podpora pred 6. oktobrom 1907. 1.; 3. v občini Ceplje pred 10. oktobrom 1907. 1.; 4. v občini Dol pred 1. oktobrom 1907. L; 5. v občini Radence pred 1. oktobrom 1907. I.; 6. v občini Talčjivrh pred 1. oktobrom 1907. 1.; 7. v občini Planina pred 30. septembrom 1907. I.: 8. v občini Petrovavas pred 30. septembrom 1907. 1.; 9. v občini Kot. in sicer pod vasjo in v vasi Kot, pred 27. septembrom 1907. 1.; nad vasjo Kot pa pred 30. septembrom 1907. I.; 10. v občini Vinivrh pred 27. septembrom 1907. 1.; 11. v občini Tančjagora pred 25. septembrom 1907. 1.; 12. v občini Semič za okraje Štreklievec. Omota in pod okrajno cesto pred 27. septembrom 1907. 1.; za ostale okraje lircd 30. septembrom 1907. I.; 13. v občini Cešnjevec v nižje ležečih krajih pred .30. septembrom 1907. 1.; v višje ležečih krajih pa pred 1. oktobrom 1907. I. ; 14. v občini Metlika pred 1. oktobrom 1907. 1.; 15. v občini Božja-kovo pred začetkom oktobra 1907. I.; 16. v občini Radovica pred 2. oktobrom 1907. I.: 17. v občini Drašiče pred 2. oktobrom 1907. I.; 18. v občini Lokvica pred začetkom oktobra 1907. I.; 19. v občini Suhor pred 1. oktobrom 1907. I.
—	Poučno potovanje na Češko. Kmetijska družba kranjska priredi prihodnje leto povodom kmetijske razstave v Pragi kmetijsko poučno potovanje na Češko.
—	Urednik »Hrvatskega Dnevnika« v Sarajevu obtožen. Sobotna številka sarajevskega »Hrvatskega Dnevnika« je bila zopet zaplenjena, urednika pa toži sedai državno pravdništvo radi zločinstva upora, hujskanja in kaljenia miru.
—	Zahteve železničarjev. Dne 16. t. m.
jO zborovali na Dunaju uslužbenci družbe državnih železnic. Poročevalec revident Reiter izjavi. da ne žele železničarji pasivnega odpora, a da je to zadnji njihov opomin, nakar nastane boj, ki bo hujši in ostrejši, kakor jc bil leta 1905.
—	Osebna vest. Okrajni komisar gospod Mihael Anglelo baron Zois v Radovljici je prideljen v službovanje centralni komisiji za vzdrževanje umetnih spomenikov na Dunaju.
—	Pri mednarodnem šahovskem tur-olrju v Karlovih varlh je dobil šesto nagrado (600 kron) Slovenec Milan Vidmar. Vseh nagrad je bilo 12.
—	Državno podporo 10.000 kron je dobila vrhniška mlekarska zadruga.
—	Mednarodni rudarski kongres v Sol-nogradu je med drugim sprejel tudi predlog, da se začne v vseli parlamentih akcija za dosego osemurnega delavnika. Na kongresu zastopajo angleški delegati 541.048 angleških organiziranih rudarjev (vseh rudarjev je 738.960), ameriški 375.000 organ, rudarjev.
—	Osebne vesti. Gdčna Vilma Vidic je nastavljena kot provizorična učiteljica v Naklem. V Kranju je nastavljena kot mestna učiteljica gdčna Inka Šlamberger. Gdčno Janjo Miklavčič nadomestuje gdč. Slavica Orehek.
Važno za vinogradnike. Samo čiste vinske droži za povretje vinskega mošta se dobivajo na kmetijsko-kemičnem preizkuševa-lišču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka samo-čistih drožev stane 25 v., s pošiljatvijo in z navodilom o uporabi pa 30 v. Pravilo uporabljene samočiste droži povzroča hitrejše in čistejše kipenje (vretje) vinskega mošta, vsled česar se vino hitreje čisti in dobi boljši okus.
—	Smrtnonevarno je ranil z nožem v Viž-marjih mizarski pomočnik Alojzij Šešek Franceta Bučana.
—	Davek na avtomobile bo vpeljal koroški deželni zbor.
—	Stavka zidarjev v Zagrebu je končana.
Važna iznajdba za vinogradnike. Neki hrvaški ekonom je iznašel kolce za vinske trte iz betona. Prednost betonskih kolcev pred lesenimi je očividna. Betonski kolec se ne zlomi, ker je beton ovit okoli železne žice iu trd kakor kamen. Lesene kolce treba vsako leto nanovo ostriti in zamenjati. Tudi kradejo jih radi za gorivo, dočim z betonskim kolcem pravzaprav tat nc ve kai početi. Lesene kolce je treba pri itieniavi vsako leto izruvati iz zemlje, pri čemur se poškodujejo trtne korenine. Na kolcu, ki je vtaknjen v zemljo in gnije, se nastani trti škodljivi mrčes, ki ondi tudi prezimi, dočim tega ni na betonskem kolcu, ki ne gnije. Tudi je beton sam sovražnik mrčesa. Betonski kolec je tudi zato velikega narodnogospodarskega pomena, ker ne bo treba več oškodovati mladih dreves, da se napravijo leseni kolci. V Zagrebu se otvori v kratkem tovarna za betonske kolce.
Jtalerskejiovlce.
š Afera dr. Benkovič-Sernec. K zavitim poročilom »Slov. Naroda« pribijemo še enkrat sledeče: Tudi dr. Sernec je žalil dr. Ben-koviča, očitajoč mu politično nepošteno ravnanje v volivnem boju (paktiranje z nasprotniki), toda dr. Sernec je vsako zadoščenje odklonil, zahtevajoč od nasprotnika ponižanje. Spopad se ni iztekel tako gladko kot »Narod« poroča, pač pa je nežno lice dr. Serneca občutilo plačilo za njegov napad.
š Poslanec dr. Benkovič — duelant ? »Narodovi« uredniki so kar čez noč postali antiduelanti. V svoji torkovi številki očitajo dr. Benkoviču, da ic imel svojčas neki duel in da je še vedno ckskomuniciran iz katoliške cerkve. Smešno, kako se »Narod« boji za dušo dr. Benkoviča! Da ne bo javnost napačno poučena, omenimo, da ima »Narod« v mislih neko afero dr. Benkoviča s tehnikom V. na Dunaju v letu 1894.; ta afera se je končala povsem nekrvavo na obeh straneh in je bilo le malo otroškega rožljanja s sabljicami pod okolnostmi, da niti o resni menzuri ni govora! To jc poročevalcem »Naroda« dobro znano; toda eno obrekovanje več ali manj pri »Narodu« ne zaleže nič. »Narodovi« uredniki tedaj radi duše dr. Benkoviča prav mirno lahko spe.
š Toča jc napravila 16. t. m. veliko škodo okoli Brežic.
š Shod »Slovenske kmečke zveze« v Ja-renini v nedeljo, dne 15. septembra, se je kaj lepo izvršil. Shod ie vodil kot predsednik »Kmečke zveze« gospod poslanec Roškar, podpredsednikom je bil izvoljen kmet Jakob Roškar iz Jarenine, zapisnikarjem pa Zebot iz Št. Ilja. V poldrugo uro trajajočem govoru je gospod poslanec Roškar razvijal svoje in svojih tovarišev v »Slovenskem klubu« delovanje v zbornici. Zbrani kmetje so z napeto pozornostjo poslušali svojega delavnega poslanca, ki jim je poljudno razlagal, kai se je že doseglo in kaj sc šc upa doseči v blagor slovenskega kmečkega ljudstva. Buren aplavz m neprisiljeno odobravanje je sledilo stvarnemu izvajanju gospoda poslanca. Podpredsednik shoda prečita in predlaga resolucijo, s katero se izreče poslancem »Slovenske kmečke zveze« popolno zaupanje in odobrava njih delovanje in vstop v »Slovenski klub«. Odločno sc naj zavarujejo kmečki pridelki, posebno živina, pred konkurenco tujega blaga. Resolucija je bila z velikim navdušenjem sprejeta. — Za tem izpregovori g. Zebot iz St. Ilja v Slov. goricah o namenu »Slovenske kmečke zveze«. Razpravljal jc, da hoče »Kmečka zveza« doseči za kmečko ljudstvo vse politične pravice, bojevala sc bo za popolno ravnopravnost kmečkega in delavskega ljudstva v političnem in gospodarskem oziru. Ne bojmo sc nasprotnega čiv (anja in javkanja bodisi iz nemškutarskega ali liberalnega gnez-
da, ampak tesno se vsi združimo v naši »Kmečki zvezi«, katera bo varovala povsod in vselej tudi odločno verske in narodne svetinje našega ljudstva. — Tudi ta govor je bil sprejet z odobravanjem. — Sestavil se je tudi okrajni odbor »Kmečke zveze« iz samih uglednih kmečkih mož. — Na shodu so bile obilo zastopane poleg domače še šentjakobska, šentiljska, marješka fara, tudi od Svete Kungote, Sv. Petra, Svičine in Sv. Jurija na Pesnici smo opazili vrle zastopnike naše misli. »Kmečka zveza« bode v našem kraju vrlo napredovala, če se tudi gospodje pri ptujskem »Štajercu« ali celjskem »Narodnem Listu« na glavo postavijo! '
š Zavodnje nad Šoštanjem. V nedeljo 15. septembra se je tukaj ustanovilo prepo-trebno izobraževalno društvo. Kot slavnostni govornik je prihitel k ustanovnem shodu iz Maribora g. dr. Jos. Hohnjec, podpredsednik S. K. S. Z„ ki je mnogobrojnim poslušalcem prav poljudno razložil pojem izobrazbe in napredka, ter potem prišel na važnost in potrebo izobraževalnega društva. Za ta njegov trud in požrtvovalnost se mu srčno zahvaljuje izvoljeni odbor, ki se bo trudil, da bo društvo tudi živahno delovalo in dosegalo svoj namen. Obljubil je s svojim sodelovanjem pri društvu pomagati tudi razborski župnik g. Krohne, ki je tudi s svojim prihodom počastil ustanovni shod.
š Iz inar.borske okolice. S 17. septembrom je začel pouk na tukajšnjih ljudskih šolah. Zal, da so tc šole, ne samo v mestu, ampak tudi v Studencih, Radvanju, Pobrežju popolnoma nemške. Slovenci nimamo tukaj nobene slovenske ljudske šole. Slovenski otroci, najmanj kakih 500, so primorani obiskovati izključno nemške ljudske šole, kier se ne uče niti brati niti pisati slovensko. Voditelji slovenski! ali morete mirno gledati to grozovito ponem-čevanje naše slovenske dece? Kie ste, da bi preskbeli tem ubogim žrtvam vsaj elementarni pouk v materinem jeziku!
š Solicitator Zock pobegnil v Ameriko. V Ameriko je pobegnil iz Šoštanja bivši solicitator pri notarju Vinko Kolšku Anton Zock. S ponarejenimi podpisi jc osleparil razna društva za večje svote.
š Trgovsko šolo za deklice je osnoval trgovski greinij za sodni okraj Bruck. Šola se začne 1. oktobra t. I., pouk bode trajal eno leto. Sprejemale se bodo deklice stare vsaj 15 let, ki so z dobrim uspeho— zvršile vsaj tretji razred meščanske šole. Poučevalo se bode po 22 ur na teden v popoldanskem času.
š Seja štajerskega deželnega zbora dne 18. septembra. Poročila deželnega odbora, ki so na dnevnem redu, se odkažejo dotičnim odsekom. Seia ic bila končana že ob tri četrt na 11. do|X)ldne. Deželni odbor ie predložil proračun učiteljskega penzijskega zaklada za leto 1908, ki izkazuje potrebščine 1,026.500 kron, pokritje znaša 606.000 K. primanjkljaj 420.500 kron naj se pokrije iz deželnega fonda. Deželni prispevki naraščajo vsako leto. Dežela je prispevala že 1. 1903 in 1904 108.9,35 K. leta 1905 214.943 in 1. 1906 286.553 kron.
š Umral je v Mariboru mesarjeva soproga gosp. Reismanova, katera sc je svojčas kakor smo poročali, ponesrečila blizu Sv. Marjete vsled splašenja konj.
Koroike novice.
k Duhovniške izpremembe. Tajnik Mohorjeve družbe, č. g. Rozman, je prestavljen za provizoria v Črneče pri Sp. Dravogradu. Na njegovo mesto pride msgr. Val. Podgorc. dosedanji vikar v Marijanišču. Za prefekta v Marijanišče prideta čč. gg. dr. Fr. Cukala in J. Gussger. Č. g. Fr. Lasser, provizor v Čr-nečah, pride za kanonika v Gospo Sveto. Č. g. Jakob Rozman, dosedaj prefekt v Marijanišču, je prestavlicn za provizorja v Lipo nad Vrbo.
k Škociian v Podjuni. Zadnjič naznanjeni čebelarski shod pod okriljem našega »bralnega društva«, se ie povoljno obnesel, v nedeljo, dne 15. t. ni. Pred skoraj polnoštevilno zbranimi domačimi čebelarji ter nekaj za to zanimajočih sc udov društva, je poučljivo govoril urednik in nadučitelj g. Fr. Rojina o pri-četku slovenskega čebelarskega društva, njega delovanju, o krmljenju čebel, o izberi za pleme ter o prezimovaniu. Iskrena mu hvala za nemali trud, da bi le njegovi nauki in nasveti ne padli na nerodovitna tla! — Okrog Velike noči se bo pa napravil velik čebelarski shod. na katerem se bo govorilo o premičnem satovju ter bomo v duhu spremljali pridne čebelice od spomladi do jeseni. — Poučil nas je ta poskus, da je nujna potreba v naših društvih vsa.i semtertja tudi udariti na struno kake gospodarske panoge. Naj bi bile izkušnje enega društva v pouk drugim!
k Učitelj Noisternig pred celovškimi porotniki. Zaradi onečaščenja šolskih otrok je prisodilo celovško |X)iotno sodišče 49-letnc-mii nadučitelju Jakobu Noisternigu iz Ran-gersdorfa po tajni razpravi dveletno težko ječo.
k Včerajšnja seja koroškega deželnega zbora je bila končana v pol uri. Deželni odbor se jc pogajal z vlado, da bi dali deželi v zakup nžitninski davek. Vlada jc pa izjavila, da predloga nc more sprejeti, kar se vzame na znanje. Več predlogov se nato odkaže pristojnim odsekom.
k Poštni vlom v Zgornji Beli pred celovškimi porotniki. Ze enajstkrat predkaznovani mesarski pomočnik Karol Pfingstl je udri 30. tnajnika v urad pošte v Zgornji Beli in je iz blagajne odnesel dve vreči srebrnega denarja, žepe si jc pa natlačil z bankovci. Ko jc zapustil hišo, ga jc srečal poštar, ki ga je pa pustil pri miru, ker mu jc Pfingstl rekel, da ic obiskal neko dekle. Šele prihodnje jutro jc zasledila tatvino poštarjeva žena, Pfingstla
so prijeli. Začetkoma je tajil, a končno se je le udal. Pfingstl je ukradel 7457 kron. 7385 K je dobil poštar nazaj, 72 K ie pa Pfingstl že porabil. Na poštarjevi mizi je ležal zavoj, vreden 90.000 kron. ki ga pa Pfingstl ni vzel seboj, ker ni vedel, koliko da je vreden. Sodišče je prisodilo Pfingstlu šestletno ječo.
k Plsmonoša poneverjevalec. Deželni pismonoša Bernardin Glinšek iz Št. Vida je imel pravico, da je smel sprejemati denar, ki naj bi ga izročil pošti. Glinšek ie to mesto izrabljal in je poneveril od 1. 1905 nadalje približno 800 kron. Ponarejal je recepise, da jc zakril poneverjenje in tudi ni izročal prizadetim strankam opoininjevalnih pisem. Zagovarja se, da s svojimi dohodki 65 kron mesečno ni mogel živeti, ker je moral skrbeti za svojo mater iu pa za svojega nezakonskega otroka. Sodišče je prisodilo Glinšku enoletno ječo.
k Na črnih kozah je obolela neka ženska v Kukovem pri Trbižu.
k Šolski pouk na celovških šolah se je pričel 18. t. m.
k Prijet vojaški begun. V Zgornjih Borovljah so prijeli dragonca Ruperta Kaiser iz Dunajskega Novega mesta.
k Detomorilki služkinji Mariji Jarc, ki je zadavila svoje novorojeno dete. so prisodili pred celovškim porotnim sodiščem triletno težko ječo.
izpred sodišča.
Naznanjajte pravilno shode! Na Veliki Šmaren je bil društven shod pod milim nebom v Čemšeniku. Ker ni bil naznanjen, so bili obsojeni v Brdu gg. Jos. Zelenik in dr. Lampe vsak na 20 K in g. Jos. Ocepek na 10 K globe.
Ljubllanske novice.
Ij Seja obeh veseličnih odsekov »Ljubljane« bo v soboto zvečer ob 8. uri v Dach-sovi gostilni.
Ij Humoristično-satiričen list »Raglja« izide povodom ljudske slavnosti »Ljubljane«, dne 6. okt. Bavil se bo z aktualnimi stvarmi ter bo vzbudil pozornost pri prijateljih in ne-prijateljih. Kdor bi želel list dobiti po pošti, naj to takoj naznani po dopisnici uredništvu »Slovenca«. Cena se pravočasno naznani v »Slovencu«. Kratki, krepki satirični doneski naj se pošiljajo pod »Raglja« poste restante v Ljubljani. — Kdor želi inserirati, naj tudi naznani na isti naslov. Cena inseratu 4 krone. Inserati se sprejemajo samo od somišljenikov.
Uredništvo in upravništvo prve slovenske »Raglje«.
Ij Železniška zveza z Dunajem. Obratno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice na Dunaju .ie trgovski in obrtniški zbornici, ki je opozorila na izredno živahen promet naznanilo. da bosta vlaka št. la in 2a na progi Du-naj-Ljubljana in obratno, katera bi morala po dispoziciji v voznem redu voziti le do 22. in 23. septembra t. 1., ostala v prometu do .30. septembra t. I.
Ij Cvet in sad. Na vrtu mil. g. stolnega prošta Sajovica sc nahaja jablana, ki ima nekaj dozrclih jabolk, na par vejah pa najlepše cvetje.
Ij Pogreša se od 2. julija t. 1. železniški delavec Jožef Ccrk, rodom iz Borovnice. V Gorici je zapustil svojo ženo s 14-niesečnim otrokom, ne da bi ji bil povedal, kam misli oditi. S seboj je imel samo 20 K denarja. Na-vedenec jc velike močne postave, rumenih las in brk in ie bil pri odhodu črno oblečen.
Ij Tatvina. Včeraj dopoldne jc prišel v »Rokodelski dom« v Komenskega ulicah neki nepoklicani gost in ukradel iz nezaklenjene sobe iK)dobarskemu pomočniku Matiji Grc-gorinu suknene hlače vredne 24 kron in črne čižme, vredne 14 kron, urarskeniu pomočniku Adolfu Stockcrju pa celo sivkasto obleko, vredno 48 kron, srebrno pozlačeno okloptio verižico, vredno 20 kron in zlat obesek, na kojem je na eni strani podoba sv. Barbare, na drugi strani pa urezano besedilo: »Zur Er-innerung an den Durchschlag des NVocheiner 'I unnels, vreden 14 kron. Tat je prodal nekaj obleke pri Starmanih.
Ij Semenj. Dne 18. t. m. ie bilo na teden ski sejm prignanih 171 volov, 111 krav in telet. skupaj 282 glav. Kupčija je bila srednja, ker ni bilo zunanjih kupcev.
Ij Suknjič zamenjal. V nedeljo popoldne je bil v neki gostilni v Trnovem 21-letni mizarski pomočnik Alojzij Prek iz Dobrave. Ko jc opazil, da visi v gostilni suknjič Frančiška Škrobe, v katerem je bilo 44 kron denarja, je svojega takoj slekel in vzel tega. Ko je policija Preka prijela, je imel pri sebi še Škrabc-tov suknjič, a samo šc' 6 kron denarja. Izročili so ga sodišču.
Ij Tepež v gostiln . V soboto zvečer jc bilo v Mrakovi gostilni na Ambroževem trgu več gostov, med njimi tudi klepar Anton Kre-gar, delavec Ivan Janež, železostrugar Ivan Marolt in še dva druga delavca. Ko je tem stopila v glavo »sladka kapljica«, je udaril Janež z vrčkom po mizi in zavpil: »Mi smo Poljančanje, kdor hoče videti kako se delajo klobase, lahko vidi«. V tem je pa že zagrabil Marolt za stol in hotel udariti ž njim po svetilki, kar iiiii jc pa gostilničar preprečil. Nato sc jc pričel pretep, Marolt jc pa šel na dvorišče in tam hotel suniti nekoga z nožem. Pretep se je nadaljeval toliko časa. da jc prišla policija in pretepače aretovala. Gostilničar ima na stoleh in kozarcih II kron škode. Poravnava bode pred sodiščem.
Ij Izgubljene in najdene reči. Gdčna. Marija Mcgličeva je izgubila nekaj čez 2 kroni denarja. Šolska učenka Minka Rakovčeva je izgubila 20 K vredne rdeče koraldc. — Gimnazijec Ivan Putik je našel kratko srebrno verižico. Realec Viktor Molka ie našel
manjšo svoto denarja in jo oddal na magistratu.
Ij Našla se Je denarnica s srednje veliko
svoto.
Razne stvari.
— Nemški cesar je podelil veliki križ rdečega orlovega reda ruskemu generalu Ku-ropatkinu, šefu avstrijskega generalnega štaba Hotzendorfu, ruskemu gcnerallajtnantu Miščenku in kronski red 3. razreda avstrijskemu stotniku Putzu.
Novo poljedeljsko visoko šolo zgradijo v Krakovu. Vlada je zgradbo že dovolila. Stala bo 800.000 kron.
Umor grofa Komorovskega. Oče Tarnov-ske, ruski tajni svetnik 0'Rurik, jc obiskal svojo hčer v dunajskem preiskovalnem zaporu. Zatrjevala mu je, da je nedolžna. Oče dela na to, da bi izročili njegovo hčer ruskim oblastim. Oblast je zaplenila dva pisma Pri-lukova, katera je pred umorom pisal Tarnov-ski in v katerih je načrtan ves načrt umora.
Beneška policija ie sedaj začela sumiti, da sta Tarnovska in Prilukov v zvezi tudi s hitro smrtjo grofice Komarovske, ki je pred meseci po srečni operaciji umrla v Draždanih vsled — zastrupljenja krvi. Ob bolniški postelji bolnice se je takrat pol ure mudila tudi Tarnovska.
Prijeti tatovi pri poroki. Dunajska policija jc prijela v elegantnem stanovanju dunajskega žepnega tatu VVeissa celo tatinsko družbo, ki je praznovala pravkar poroko.
Ogromni dobički trusta. »Frankf. Ztg.« poroča iz Newyorka, da je neki uradnik »Standard Oil Company«, ki je bil v pravdi proti trustom zaslišan.priznal, da je družba imela v sedmih letih 490 milijonov dobička.
Ustrelil se je v Korneuburgu podpijonir 5. stotnije železniškega polka Evard Farkas.
V brzovlaku mrtvega so dobili na progi lk)denbach - Draždane nekega mladega fino oblečenega moža.
K poznanjskim trdnjavskim vajam ne dopuste inozemskih častnikov in tudi ne časnikarjev. Le neki višji avstrijski častnik bo v spremstvu nemškega cesarja.
Grška četa ie pri Bratovisi ustrelila deset kmetov.
Okradena je bila med vožnjo na progi Brno-Dunaj v brzovlaku neka operna pevka ko je spala. Tat ji je izmaknil 4000 mark in 800 kron.
Samoumor zaradi praznikov. Buditnpcš-tanski sotrudnik >ud A. Griinhut je zahteval, naj mu da gospodar, ki je tudi jud, prosto na judovske praznike. Gospodar mu ni dal dopusta, a Griinhut ie ob praznikih kljub temu izostal, nakar ga ic šef odpustil. Griinhut je nato odpotoval na Dunaj, kier se je usmrtil.
S kosami sta se udarila v Praskavem pri Brnu dva poljska delavca. Med tepežem je eden svojemu nasprotniku odkosil glavo.
Železniška nesreča. Iz tira je skočil dne 18. t. m. dopoldne vlak na progi Halbe-Hett-stedt. Ranjenih je 10 do 12 oseb.
Bančni roparji. V Montreuxu sta 18. t. m. menjala dva moža v podružnici banke Mon-treux bankovce. Med menjavanjem sta ustrelila blagajnika in oropala blagajno, nakar sta pobegnila in ranila med begom še štiri osebe. Roparja so prijeli. Roparja sta baje Rusa.
Ladja v plamenu. Zgorel je japonski par-nik »Tafumaru« pri Činkjanu. Mrtvih je do 100 oseb.
Smrt na progi. V Porečah so našli 18. t. m. mrtvo na progi 16-letno hčerko dunajskega tvorničarja Lafaireja, ki se je ponesrečila.
Socialno-demokraška palača. Socialno-deniokraško tajništvo v Pragi je kupilo palačo grofa Kinskega, kjer se nameste pisarne soc. demokraškega tajništva.
Očetov morilec oproščen. V Hebu so oprostili porotniki Jožefa Glassla, ki je umoril 10. junija svojega očeta.
Iz ljubosumnosti. V Berolinu je ustrelil 34 let stari portir Karol Lorber svoja dva otroka, nakar je šel na streho ter si pognal na strehi krogljo v glavo. Padel je na dvorišče mrtev. Vzrok tega strašnega dejanja je bila ljubosumnost. Zeni je zapustil listek, na katerega je napisal: »Tebi prostost, meni otroke!« Zavarovalno polico je pred tem dejanjem sežgal.
Mesto pogorelo. Iz Sidneja poročajo, da jc pogorelo mesto Muc\villiimbach. Mnogo zgradb, dva hotela in 52 lesenih hiš jc žrtev ognja.
Družbo roparskih morifcev so zasledili v Lisaboni. Mnogo lisabonskih prebivalcev je postalo žrtev te družbe, ne da bi policija tekom več let mogla priti na sled morilcem. Sedaj so dobili skrivališče tc družbe v bližini starega rimskega vodovoda. V ondotnih katakombah ie policija našla osem gnjilih trupel in veliko število človeških kosti. Po krvavem boju je policija premagala roparje morilce in jih zaprla.
Promet z avtomobili hočejo v nekaterih kantonih v Švici ob nedeljah in praznikih popolnoma prepovedati.
Telefonska In brzojavna poročila.
MEDNARODNI KONGRES PROTI JETIKI.
D u n a i. 19. sept. Tu se je danes otvoril mednarodni kongres proti ietlki. Iz Kranjske je navzoč grof Chorinsky. Kongres je otvoril notranji min ster Bienerth z daljšim govorom, nakar je poročal prof dvorni svetnik Welhsel-baum o infekcijski poti bacilov.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Trst. 19. septembra. Danes sc je v Kopru otvoril istrski deželni zbor. Italijanska soclalnodemokraška stranka (ki v deželnem zboru ni zastopana) zahteva, da se še v tem zasedanju sklene sledeče: 1. Da se izpremeni
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
zz priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator* (črno pivo a la monakovsko). ~
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — poliljotuc no dom 5prcjcmq rcstourotcr »JCorodncgo Pcmo" g. Kr*'Š"'K (Telefon It 82.)
sedanji krivični volivni red, po katerem imajo Italijani 21, Slovani pa le 9 poslancev. 2. Zmanjša naj se število poslancev iz veleposestniške kurije. 3. Uredijo naj se volivni razredi občinske kurlje na podlagi narodnostnega katastra. 4. Vpelje naj se splošna volivna kurija po istem katastru. 5. Število poslancev iz te kurije naj Iznaša vsaj eno tretjino vseh poslancev. 6. Odpravi naj se indirektni ust-meni način volitve. 7. Razdeli naj se deželni zbor v dve narodnostni kuriji. 8. V istem smislu naj se razdeli deželni šolski svet. — Ako se to ne izvede, grozi socialnodemokra-ška stranka z velikimi demonstracijami.
TRŽAŠKI SVEDERCI. Trst, 19. septembra. Neznanci so vdrli v prodajalnlco gospe Linassi v ulici Artisti 1. in iz blagajne oropali nad 180 K.
VELIKO PONEVERJENJE V SOCIALNO-DEMOKRAŠKI ZVEZI. D o r t m u n d . 19. septembra. Iz blagajne socialno-demokraške strokovne zveze zidarjev v Nemčiji je izginilo 100.000 mark.
GRŠKI ŠKOFJE OBTOŽENI VELEIZDAJE.
(Glej današnji tozadevni članek.)
Carigrad, 19. septembra. Turška vlada bo obtožila grške pravoslavne škole v Drami, Monastirju in Kreveni veleizdaje, ker so se pri njih našla zelo kompromitujoča pisma.
ATENTAT PROTI VELIKEMU KNEZU? Peterburg, 19. septembra. Orožniki so v Kodimi pri KBevu zaprli enega revolu-cionarca, ki je hotel vdreti v železn!čni voz, v katerem se je peljal veliki knez Konstantin, znani pesnik. (Neumljivo je, zakaj revolucionarji preganjajo tega moža, ki jim ni nikoli nič žalega storil.)
SPOR MED ŠPANSKO IN FRANCOSKO.
Pariz, 19. sept Listi poročajo, da se je med Špansko in Francosko v marokanskih zadevah pojavil spor.	_
ZAROTA PROTI MAROŠKEMU SULTANU.
T a n g e r, 19. sept. Tu so odkrili zaroto proti sultanu Abdul Asizu. Glavni kolovodja je aretiran.
KOLERA NA RUSKEM. Peterburg, 19. sept. Kolera na Ruskem se vedno bolj širi. V Nižjem Novgorodu je bilo pretekli teden 146 novih slučajev, med n]imi 56 smrtnih.
NESREČE PRI OTVORITVI ELEKTRIČNE ŽELEZNICE. F r a n k o b r o d, 19. sept. V Saarbriick-nu so danes otvorlli električno železnico. Takoj po otvoritvi sta trčila dva motorna voza. 12 oseb ie težko ranjenih, 2 ženski in 1 otrok so mrtvi.
Književna poročila.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Prus B. Aleks. Glowacki) — Virant Fr. Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. Leposlovna knjiž. III. zv. Dosto}evsky F .M. — Levstik VI., Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, eleg. vez. K 4 20. Leposlovna knjiž. IV. zv. Sienkiewicz H. Virant Fr., Jernač-Zmagovač, Povest.
Achleitner A., Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika. Ljudska knižnica III. in IV. zv., vez. v platno, K 140. Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1537. K 160. Ljudska knjižnica V. zvezek. Cooper J. F., Vohun. Roman. K — 60. Schinzel, Seelsorgliches VVlrken in Industrie-orten der Gegenwart. Ein Beitrag zur Pa-storaltheologie, K 2 40. Plchler, W., Unser Religfonsunterricht. Seine
Mangel und deren Ursachen. K 2 80. Schiff, Dr. W„ Oesterreichs Agrarpolitik seit
der Grundentlastung, I./II. del. K 16 80. Plchler,Joh. Ev., Katholische Volksschul-Kate-chesen. Fiir die Mittel- und Oberstufe ein-und zveiklassiger und fiir die Mittelstufe mehrklassiger Schulen. IV. Teli: Vom Ge-bete. K —-70. Wasmann, S. J„ Der Kampf um das Entwick-lungsproblem in Berlin. Ausfiihrlicher Be-richt iiber die im Februar 1907 gehaltenen Vortrage und iiber den Diskussionsabend. K 2 40.
Krausauss, Dr. Ed., Aus unseren Tagen. Fiinf-hundert Zeitungsberichte fiir Redner und Schriftsteller, K 360.
Kralik, v. Rih., Kulturfragen. Der Kulturstu-dien vierte Sammlung. K 360.
Bouome'.li, Religioes - soziale Tagesfragen. Fiinf Pastoralschreiben. K 3'—.
Buchholtz, Karizelbliiten. Ausgewiihl. Predig-ten hervorragender Kanzelredner. Erste u. zvveite Folge. ž K 2 04.
Doeder. Die Arbeiterfrage eine politische Frage. Eine sozialpolitische Skizze. K —'72.
Klapp, Onno. Deutschland und die Habsbur-ger. K 1200.
VVefss, Dr. Ant.,Historia ecclesiastlca. Toni. I. K 1400.
Zlate STetiaje: Berlin, Pariz, Bim iti.
ffajbolj. kosm. Zobo iistil. sred- ^ atvo __	____
Izdelovatelj &. <5?*ydl Ljubljana, Spltal.-Stritar. ul. 7

RoSuSkl
EatoliS&a Tiskarna
priporoCa nnovratu
vi z i t n i o e TB®
»o Bv*k< .
je osveževalna pijača, ki učinkuje izredno dietetiško „..■.. in se v tem oziru izborno
l6TnDIJ6U UFGIGC razlikuie od vseh drugih
LbllipiJbV Vlblbb mineralnih yoda 17Q4 bt2
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. Predovlcu, Ambrožev trg št. 7.	1900
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek^ trične postaje se oddajo v najem takoj' ali za pozneje.	1899
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
Ubožna pa ukaželjna
2127 1-1
13lefna deklica
želi vstopiti v dekliško šolo in prosi za brezplačno oskrbovanje pri krščanski družini v Ljubljani.
Naslov povč iz prijaznosti upravništvo.
Dobro ohranjena
2130 3—1
salonska garnitura in glasovir
se proda po ugodni ceni. — Poizve se pod šifro J. A. I pri upravništvu »Slovenca".
Mlad inteligenten mož
popolnoma vojaščine prost, zmožen obeh deželnih jezikov in vseh pisarniških del, ter se ne sramuje nobenega dela, prosi za službo na deželi; vstopi lahko takoj.
Pisma se prosi poslati pod šifro »F. M. 32« na upravništvo. 2128 3—1
Kompletna uniforma
za enoletnega prostovoljca od pešpolka se ceno proda pri A. MerSol Kongresni trg štev. 7.	2119 3—2

Šolske knjige
šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrnščine
== v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča--
LtAV. SCHWEflTflER

2057 10-9
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.

Ofinnist
cecilijanec išče službe. Ponudbe na upravništvo.	2125 ?—1
Dva krojaška pomočnika
za vsakovrstno in fino delo sprejme takoj Ant. Tavčar v Škofji Loki. 2129 4-1
Zelo praktične
obleke za dijake
priporočata po najnižjih cenah
2014 6-5
mr
Gričar Sc IVIejač
Prešernove ulice 9, Ljubljana, Prešernove ulice 9.
ad štv. 11370/19o7.
Razglas
2131 3-1
Pozivno na tukajšnji razglas radi vložitve ponudb za izvršitev dovozne ceste k postaji nad „Vrdom" se razglaša, da je podpisani deželni odbor dobo za izvršitev te ceste do 31. majnika 1908 podaljšal.
Nove ponudbe, ki morajo biti sicer opremljene v smislu prvega razglasa, je predložiti podpisanemu deželnemu odboru
do 27. sept. 1.1. 12. ure opoldan.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani 18. septembra 1907.
»	LM >
Knjigarna
2053 10—7
Kleinmayr £ Bamberg
v Ljubljani, Kongresni tri št. 2
priporoča svojo
= popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjii se oddajalo zastonj.
mmrmim^mm
Podružnica ■ v Spljetu« b
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i
Uumjonslin kreditno banka v Ljubljani, stmm mice ste«. z :::
priporoča promese na Tiske srečke za žrebanje I. oktobra a K 7--
glavni dobitek K 180.1000
sprejema vloge na knjižioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do Ali O
dnevzdiga po ^ 2
O.
Podružnica elovcu. b
rvni fond i a
200.000. i i 9