Št. 91 (16.436) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vois^m Idriji do 7 maja 1945 pa v osvobojenem Trst' ■ j Bilje edini tiskani partlzansh . -tVN,..vza- 7786300, fax 040 772418 v — ------------------------------- 1" , odo 1 -Tel.0481533382,fax0481532958 . '2e-Tel. 0432/731190___________ internb. ’'np/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 UR 0,77 EVRA POSININA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20b, legge 66296 - Filiale di Trieste \ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA-DOMJO NEDELJA, 18. APRILA 1999 L Dušan Udovič : ^n>> ko je prisl ATiost geslo danaSnj cnega zbora Kmei fVeze. je bilo slišati ] eonibo o tem, kaj i “Praviti skrom žasko kmetijstvc gendo 2000 in ev r0 kmetijsko politi _ ruselj je daleč, tam fi?v“ri in odloča o lh stvareh, 2e Ita sl nai bi bila v kme “Bi sektorju med e\ p *cliBi partnerji 1 r; med že ri:In kje je v tem ( Ba if6 *ržaS^a P° ’ kdo naj se za ^natno 1 pl“h zmeni.. se zdi m 1 T,dl naši kme e žaskem. Soot • r°pskimi direl r Predpisi je vSistvu že ne “ei-A an'a praksa (a zeezno pozorn v euajetnik ki Cjj ^anovska o Vaypndar ima an)e tržaških Bovg usmerj| kmetijske P j^ji pomei “dvsem za nji ? amska nace Zn er*mi izstop *>ost do km 8ovaH±obln«£ .^rne dec tia O, n.Ce je tak Bra,el ;«be'i„,udi d »u, ; “Pr ev ata na g0H°PSki P«1 id^hk Sostobo?” tali kmet} iBeJb00bs‘ >nbSv6 p^tijstv >Xa'v Bo je w • ^egovo tneuisk ?ne us .Preko Naložb, p ^ti, k ^sanih KOSOVO / BEOGRAD, KI JE ZAVRNIL MIRONI NAČRT OZN, NADALJUJE ETNIČNO ČIŠČENJE Na albanske meje pritiska nov ogromen val beguncev Včeraj je NATO začel humanitarno operacijo Italija odpoklicala veleposlanika na posvet KUKES - Na albanske meje pristiska neustavljiva reka obupancev, ki v mrazu in blatu bežijo s Kosova, tako da jih ta majhna in uboga država kljub velikimi človekoljubni pomoči iz tujine ne more sprejemati. Samo v zadnjih 48 urah jih je pribežalo veC kot 30 tisoC, v prihodnjih šp-tirih dneh pa jih pričakujejo kakih 100 do 150 tisoč. Vsi tabori so zasedni do zadnjega kotička in le včerajšnji uradni začetek humanitarne operacije Nata (Allied Har-bour) daje nekaj upanja, da se obupni položaj vsaj nekoliko izboljša. Z vojaškega področja včeraj ni bilo pomembenjših novosti, ker je slabo vreme Natovim letalom onemogočilo napade, toliko bolj živahna pa je bila diplomatska dejavnost, in to kljub Miloševičevi zavmitiv mirovnega nadta OZN. Kar zadeva Italijo, je Famesina včeraj iz Beograda odpoklicala svojega veleposlanika. Uradno gre za posvetovanje, ni pa izključeno, da je uvod v prekinitev diplomatskih odnosov oz. da bo italijansko predstavništvo vodil odpravnik poslov. Odnosi so se poslabšali tudi po nasilnem izgonu novinarke RAI-ja Annunziate. Na 2. strani ITALIJA / VOLIŠČA ODPRTA DO 22.URE Danes ljudski referendum o volilnem sistemu za zbornico 49 milijonov volilnih upravičencev - Rezultati znani ponoči RIM - Današnji volilni referendum bo ne glede na uspeh ali neuspeh pogojeval bližnja politična dogajanja, začenši z izvolitvijo predsednika republike. Volilna kampanja je vsekakor potekala pod bolečim vplivom vojne na Balkanu in se je razživela Sele v zadnjih dneh, ko so se vanjo vključili skoraj vsi najvidnejši politični voditelji. Volilnih upravičenčev je nekaj nad 49 milijonov, referendum pa bo veljaven le, Ce bo volilna udeležba presegla 50 odst. In to je bistveni element tega ljudskega glasovanja, saj so vsi prepričani, da bo ob potrebni volilni udeležbi gotovo zmagal »da«. Zaradi tega so nekatere stranke v zadnjih dneh odkrito pozivale volilce, naj danes ostanejo doma in naj torej o bojkotirajo volišča. Za »da« so se opredelili Levi demokrati, Nacionalno zavezništvo, Prodijevi Demokrati, glavnina zelenih in Forza Italia ter KrSCansko-de-mokratski center (CCD), »ne« spremembi volilnega sistema za poslansko zbornico pa so zagovarjali Severna liga, obe komunistični stranki, Ljudska stranka, manjšini v FI in pri zelenih, leva frakcija Levih demokratov in socialisti. V Furla-niji-Julijski krajini se je za »ne« opredelila tudi stranka Slovenske skupnosti. Nekatere stranke, v prvi vrsti Liga, odkrito pozivajo volilce, naj ne pojdejo na volišča, kar je povzročilo ostre polemike. Povod za polemiko je dal tudi Silvio Berlusconi, sicer zagovornik »da«, ki pa ni niti enkrat javno pozval ljudi, naj danes ne ostanejo doma. Današnje ljudsko glasovanje zadeva sistem za izvolitev poslanske zbornice. Pobudniki referenduma pravijo, da je treba poenotiti način za izvolitev zbornice in senata, zato predlagajo, da bi iz volilnih pravil za zbornico odpravili t.i. proporCno kvoto, po kateri volilci izvolijo 155 na 630 poslancev. V primeru zmage »ne« ali propada referenduma bi ostali pri sedanji volilni zakonodaji, ki je neke vrste mešanica proporCne-ga in večinskega volilnega sistema. VoliSCa bodo odprta od 7. do 22.ure. Prvi neuradni rezultati bodo znani že približno opolnoči, dokončni pa ponoči. Vse pa bo, kot rečeno, odvisno od volilne udeležbe. Dan odprte meje v dolinski občini DOLINA - Po petkovi otvoritvi se je včeraj začela prva izmed odprtih meja letošnjega niza, pri katerem je soudeleženih devet obmejnih občinskih uprav. Prireditve in pohodi, s katerimi bodo v prvi vrsti ljudje vzdolž meje izražali predanost vrednotam, kot sta sožitje in prijateljstvo, so se konkretno zaCele na Beki ob začetku doline Glinščice. Prireditve odprte meje med Dolino in Hrpelja-mi-Kozino je sinoCi obogatil še koncert revije Primorska poje, na katerem je sodelovalo pet zborov. Na S.strani Silovita eksplozija v središču Londona LONDON - V eksploziji v nekem supermarketu na glavni nakupovalni poti v londonskem predelu Brixton na jugu mesta je bilo včeraj pozno popoldne ranjenih najmanj trideset oseb; po navedbah Scotland Yard je med ranjeni tudi neki policist. Glasnik policije je kasneje dejala, da po dosedanjih domnevan ni šlo za teroristično dejanje, prav tako je izključena povezava z irskim terorizmom. Slo naj bi za eksplozijo plina, druge podrobnosti pa sinoCi še niso Lile znane in pojasnjene. VOLKSWAGEN za B TRST j Predstavlja v soboto, 17. in nedeljo, 18. aprila EDIL - PORFIDI s.n.c. Skladišče in urad na Proseku (nasproti avtobusne garaže ACT) Tel. 040/251044; faks 251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE POVRŠINE portirji • peščenjaki • prane cementne plošče • kamnite kocke in obloge »kamniti robniki »material za pokrivanje streh • strešne opeke iz žgane gline... VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA opeke »železne in lesene konstrukcije• izolacijski materiali »železne PVC cevi »ograje... ___KOSOVO / NOV OBRAČUN ZAVEZNIŠKIH OPERACIJ, KI SE BODO V NASLEDNJIH DNEH STOPNJEVALE Zaradi slabega vremena manj napadov, vendar Nato vztraja Baograd zavrnil Annanov predlog BEOGRAD - Jugoslovanska vlada je v odgovoru na mirovni načrt OZN zavrnila zamisel o mednarodnih silah na Kosovu. Veleposlanik ZRJ Vladislav Jovanovič je v New Yorku dejal, da se je njegova vlada pripravljena pogajati o civilnih silah, ne pa o vojaških. Generalnemu sekretarju Kofiju Annanu je izročil pismo z odgovorom beograjske vlade in izjavil, da Beograd intenzivno išče takšno politično rešitev za Kosovo v okviru Srbije, s katero bi bilo zajeto tudi oblikovanje prehodne vlade. Zaradi zavrnitve Annanovega mirovnega načrta je posebno vznemirjen Vatikan, ki nadaljuje diplomatska prizadevanja in se še ni odpovedal zamisli o evropski mirovni konferenci. Vendar je pogoj zanjo prekinitev etničnega čiščenja na Kosovu in Natovih napadov na Jugoslavijo. V ponedeljek bo svoje konkretne predloge, ki bi lahko vključevali tudi novo misijo v Beogradu, predstavil tudi nekdanji ruski premier Cemomirdin, ki ga je predsednik Jelcin imenoval za svojega posebnega posrednika v jugoslovanski krizi. Ameriška državna sekretarka Ma-deleine Albright je vnovič spregovorila Srbom v njihovem jeziku. V kratkem nagovoru, ki so ga prenašale radijske postaje Svobodna Evropa, Voice of America in Radio Liberty, je dejala, da Nato ne želi zavojevati Jugoslavije in se razširiti na Vzhod. Pentagon naj bi v prihodnjem tednu od ameriškega predsednika Billa Clintona zahteval, da odobri vpoklic 33.000 ameriških rezervistov, ki bi sodelovali v okviru vojaških operacij na Kosovu, so sporočili predstavniki State Departmenta. Med drugim naj bi vpoklicali 25.000 pripadnikov letalskih enot. BRUSELJ - Zveza Nato je oblasti v Beogradu obtožila, da so sprožile nov, pospešen val etničnega CišCenja na Kosovu. Tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea je vCeraj v Bruslju izjavil, da so srbske sile na Kosovu v minulih 48 urah izgone moCno okrepile. Tako se je po zavezniških informacijah do polnoči v Albanijo zateklo okrog 6000 novih beguncev, samo vCeraj pa 8000. V noCi na soboto je Natova letala pri napadih na cilje v Jugoslaviji oviralo slabo vreme, vendar je bil po besedah tiskovnega predstavnika Sheaja za zavezništvo obračun uspešen. Podnevi so letala merila predvsem na položaje jugoslovanske vojske in policijskih sil na in okrog Kosova, pri Čemer so uničile sedem tankov, je povedal Shea. Srbske sile so po Natovih virih posebej dejavne na zahodu Kosova, pri meji z Albanijo, kjer potekajo spopadi z Osvobodilno vojsko Kosova (UCK). Na Severnoatlantskem zavezništvu so znova opozorili na vse veC informacij o množičnih pobojih, ki naj bi jih srbske sile izvajale na Kosovu. V dokaz so pokazali fotografijo iz zraka, ki po Natovi oceni kaže na množični grob približno 150 ljudi. Doslej zbrane informacije, ki sicer niso preverjene, po besedah Sheaja kažejo, da je bilo v minulih treh tednih na Kosovu ubitih 3200 ljudi. Nato ima tudi fotografije 18 požganih vasi ter informacije o 200 porušenih naseljih. Na zavezništvu tudi vCeraj niso podali dodatnih informacij o incidentu, v katerem je minulo sredo pilot zveze NATO po pomoti zadel konvoj beguncev na Kosovu. Shea je zagotovil, da bodo posnetki na voljo takrat, ko bo preiskava, ki Se poteka, končana. Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, general Wesley Clark, ki je bil vCeraj na obisku v Makedoniji, Albaniji in v Avianu, je zagotovil, da bo Nato uničila vse, Čemur Slobodan Miloševič pripisuje veliko ceno, Ce ne bo spremenil svoje politike. Po srečanju z makedonskim premie-rom Georgijevskim je Clark dejal, da ima zavezništvo dokaze o obstoju množičnih grobišč na Kosovu, ki so po njegovih besedah rezultat nasilne politike srbskega zatiranja Albancev v pokrajini. General Clark, ki se je srečal tudi z makedonskim predsednikom Ki-rom Gligorovom, je obljubil nadaljevanje pomoči Makedoniji pri oskrbi beguncev s Kosova. Kar vojaški položaj, je v noči na soboto Natova letala pri napadih v Jugoslaviji oviralo slabo vre- me, zadeti so bili cilji v Valjevu in Užicah, podnevi pa so letala merila predvsem na položaje jugoslovanske vojske in policijskih sil na in okrog Kosova. Srbske sile so bile posebej dejavne na zahodu Kosova, pri meji z Albanijo, kjer so v teku spopadi ž UCK. V bližini Prištine je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta popoldne odjeknilo pet silovitih eksplozij, potem ko so sirene po štirih dneh nepretrganega alarma že zjutraj razglasile konec zraCne nevarnosti. Kratek presledek med dvema vremenskima motnjama je namreč Nato izkoristil za nekaj napadov na cilje v Vojvodini in na Kosovu, medtem ko je Beograd preživel povsem mimo nedeljo. Zajetega srbskega častnika že obiskal predstavnik Mednarodnega Rdečega križa VVASHINGTON - Bela hiša je sporočila, da so ameriške oborožene sile prevzele srbskega častnika, ki so ga zajeli pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Kot je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Paul Jones Crowley, gre za poročnika jugoslovanske vojske, ki ga je UCK v noči na Četrtek zajela v bližini Junika na Kosovu in ga predala albanskim oblastem, nato pa so ga prevzeli Američani. Nemška tiskovna agencija dpa je poročala, da so se za to odločili iz skrbi za usodo ujetnika. Crowley je napovedal, da bodo z ujetnikom ravnali v skladu z Ženevsko konvencijo. 21-letnega Častnika, ki so ga medicinsko oskrbeli in je v dobrem zdravstvenem stanju, bodo ob koncu sovražnosti vrnili v domovino. Tiskovni predstavnik Pentagona Bryan Whit-man je ob tem dejal, da ujetnika za razliko od jugoslovanskega režima ne bodo uporabili v propagandne namene. Srbske sile so namreč 30. marca na meji z Makedonijo zajele tri ameriške vojake, ki jih Se niso izpustile. Zajetega Častnika jugoslovanske vojske je že vCeraj obiskal predstavnik Mednarodnega komiteja RdeCega križa (MKRK). Tiskovni predstavnik MKRK v Ženevi je povedal, da je častnik zaprt nekje v Albaniji, natančen kraj pa ostaja skrivnost. V skladu z Ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih ima ujetnik pravico do rednih obiskov in lahko pošilja sporočila svojcem prek Mednarodnega komiteja RdeCega križa. Viri Črnogorskega ministrstva za informacije so včeraj sporočili. da je v Četrtkovem napadu Natovih letal na letališče Golubovci pri Podgorici umrl 34-letni podčastnik jugoslovanske vojske Miroslav BozoviC. Ta se je v trenutku bombardiranja kljub alarmu zadrževal v eni od stavb vojaškega dela letališča, ko pa se je napotil proti zaklonišču, ga je med potjo zadel drobec bombe v glavo. Takoj po napadu je informacijska služba druge jugoslovanske armade sporočila, da so »Natova letala napadala v Podgorici izključno civilne cilje«. KOSOVO / VCERAJ NA ALBANSKE MEJE PRITISNIL NOV VAL CEZ 30 TISOČ LJUgL Bo humanitarna akcija Nata uspela oskrbeti naročajočo reko beguncev? V naslednjih štirih dneh naj bi s Kosova prišlo 100 do 150 tisoč novih pregnancev TIRANA - VCeraj se je uradno zaCela Človekoljubna operacija zveze Nato v Albaniji, ki so jo poimenovali Allied Harbour (Zavezniško zatočišče). Poveljstvo sil za človekoljubno pomoC je prevzel britanski general John Reith, ki bo imel na voljo 7300 mož različnih narodnosti. Približno polovica jih je že prispela v Albanijo, med njimi pa je 1100 Italijanov, 800 Američanov, 400 Francozov, 230 Grkov in 200 Nemcev. Tudi UNHCR v Ženevi je sporočil, da se val beguncev s Kosova dramatično povečuje, položaj pregnanih pa je vse težji. V zadnjih 24 urah so Srbi proti albanski in makedonski meji izgnali veC kot 25.000 ljudi. Federacija RdeCega križa in RdeCega polmeseca je v Ženevi sporočila, da je izredno težak položaj tudi na severu Albanije, kamor je v petek prispelo novih 14.000 beguncev. Zaradi obilnega dežja in mraza se je položaj beguncev Se poslabšal. Sicer je v Albaniji po zadnjih podatkih 339.000 beguncev s Kosova. Na meji z Makedonijo je po podatkih UNHCR od petka registriranih več kot 7800 beguncev, v Cmi gori pa je UNHCR naštel 3200 novih beguncev. Ameriška pomoč beguncem s Kosova se medtem povečuje: namesto prvotno ocenjenih tri do štiri milijarde dolarjev bo ameriški predsednik Bill Clinton prihodnji teden v kongresu zahteval šest milijard dolarjev. Finančni ministri držav Članic Evropske unije pa so na neformalnem srečanju v Dresdnu govorili o obliki nekakšnega »Marsahallo-vega načrta« za humani- ITALIJA / PRED DIPLOMATSKO KRIZO? Odpoklicali na posvetovanje veleposlanika iz Beograda Grobo ravnanje in izgon Roieve novinarke Annunziote RIM - Italijanskega veleposlanika v Beogradu Riccarda Sesso so včeraj odpoklicali na na posvetovanje v Rim. Razloga za odpoklic bi lahko bila dva: poslabšanje odnosov med Miloše-viCevim režimom in Italijo, kar bi lahko privedlo do prekinitve diplomatskih odnosov, podobno kot z ostalimi državami Nato (razen Grčije), ali pa zamenjava veleposlanika Sesse, ki ga v nekaterih krogih imajo za preveč pro-srbsko usmerjenega. V krogih italijanskega zunanjega ministrstva »gasijo požar«: veleposlanik bo samo poročal o razvoju dogajanj skoraj mesec dni od začetka Natovega bombardiranja. Podtajnik za zunanje zadeve Umberto Ranieri (levi demokrati) je potrdil, da niso zaprli beograjskega veleposlaništva. Ni izključeno, da se bodo v prihodnjih dneh diplomatski odnosi med Rimom in Beogradom znižali na minimalno raven in da bo veleposlanika nadomestil odpravnik poslov. Italija tako ostaja edina država kontaktne skupine in zveze Nato, ki ni zaprla svojega veleposlaništva v Beogradu. Izmed Članic zveze Nato ima svoje veleposlaništvo v ZR Jugoslaviji Se Grčija K poslabšanju odnosov je nedvomno vplival tudi nasilni izgon Raieve novinarke Lucie Annun-ziate, ki so jo srbske oblasti dalj Časa zadržali uklenjeno in z njo grobo ravnali. PredsinoCnjim so, po enajstih urah zasliševanj, An-nunziatovo izgnali iz Jugoslavije. Na Gardskem jezeru so medtem zaceli iskanje bomb, ki jih je predvčerajšnjim odvrgel ameriški lovski bombnik v težavah: po zadnjih vesteh ne gre za eno, pac pa za sest bomb, nobena pa ni aktivirana. Do tega dogodka je prišlo zaradi trenutnega zaprtja pristajalne steze v Avianu, kjer je med pristajanjem letalo zadelo v ograjo. Vsa letala so tako prewusmerili v neko letališče pri Brescii, eno od letal pa je moralo zaradi pomenjkanja goriva odvreči tovor. Prav v Aviano je sinoči prispel na krajši obisk generalni poveljnik zveze Nato Wesley Clark. Pred njegovim prihodom pa je. SKP priredila pred oporiščem protestno manifestacijo, ki se je je po poročanju oblasti udeležilo 3.000, po oceni oprganizatorjev pa 8.000 oseb. Sprevod, ki so se ga udeležili tudi nekateri poslanci in deželni svetovalci SKP, so spremljali številni policisti in karabinjerji, tako da ni prišlo do napetosti niti v trenutku, ko je sprevod prišel med poslopje poveljstva ameriškega letalstva v Avianu. Edina dobra novica prihaja iz Apulije, kjer so včeraj delno odprli letališči v Bariju in Brindi-siju, ki sta bili zaprti od začetka vojne. pUlU UčLLKčLIlbJVLL*! U-LZAA' . Bili so enotnega mnenj8’ da bi Makedoniji in Alb8 niji, kamor se je zateki največ beguncev s Kosov8^ podelili moratorij na do gove. O tem vprašanju n8| bi Se ta mesec razpravi] v Pariškem klubu. Iz Tirane je zvečer p115 la novica, da se nakazuj nova »invazija« begune s Kosova. Na albansk meje po virih iz krog0 italijanske humanitarn misije Arcobaleno (May^ ca) pritiska 200 tisoč guncev oziroma pregnal cev. Albanija je že p°vse.z zasičena, položaj pa s® ure v uro zaostruje. Vel ^ ubogih pregnancev P1?., za gostoljubje v beguns taborih, vendar prosto največkrat ni, ker so polni ljudi. Najhuje J morda v Kukesu, kanioH v zadnjih 24 urah Prl’’g okrog 24 tisoč popoln0 izčrpanih KosovarjeV- tri tisoč se jih je odloč^ za nadaljevanje proti p _ jugu Albanije, večin približno 21 tisoč - P ^ je bila preveč utrujena onemogla, da bi lahk° . daljevali pot. Toda osi so morali zunaj begun8^_ taborov, ker so le-ti z , a dena do zadnjega k° Tudi 500 Šotorov, b 8 ’ v Kukesu rekordno postavili italijanski Pce. ci, je že nabito P0®^, V prav tabor se ni k°n .pV\lo vsej Albaniji se je 5 ^ beguncev povzp6 preibližno 320 tiso manitame pomoči. P no hrane pa ni n ., ^e-volj, saj reka laC"’^ca. cmnr.pv nenehno 1 ODPRTA MEJA / OD BEKE DO BOTACA BAZOVICA / VČERAJ POPOLDNE Včeraj na vrsti dolinska občina Srečanje županov Pangerca in Mahniča ter nagovor poslanca Davorina Terčona Začele so se proslave 1 (KHetnice društva Lipa Glavno besedo so imeli včeraj osnovnošolski otroci Po splošni petkovi ol Rotitvi se je včeraj zaCe a Prva izmed odprti ®eja letošnjega niza, pi aterem je soudeleženi avet obmejnih občin skih uprav. Prireditve i Pohodi, s katerimi bod v Prvi vrsti ljudje vzdol izražali svoje upoč evanje vrednot, kot st s°žitje in prijateljstvo se včeraj zaCele n '6ki, prVr izmed »po ®tojank« na mejni Crt: gre od Milj skoraj d Devina. Pobrodošlico vser Prisotnim, predvser Predstavnikom občin skih uprav v Dolini in n Hrpeljah oz. Kozini, sta podala župana Vojko Mahnič in Boris Pangerc (na sliki, foto KROMA). Vsak v svojem pozdravu sta potrdila vse zaznav-nejso aktualnost pobude, kot je odprta meja, ki že 19. leto izraža Cut do sodelovanja in medsebojnega zaupanja ljudi na tej in oni strani tega delčka državne meje. Letošnja pobuda še posebej poudarja Zeljo po miru, ki je danes Se kako potreben. Mislim obeh županov se je pridružil tudi poslanec Davorin TerCon, ki v državnem zboru zastopa Kras in Brkine. Naglasil je potrebo, da se v teh dolgoletnih prizadevanjih stori Se korak naprej in da se po uspešnem sodelovanju zaCne sedaj razmišljati tudi o skupnem delovanju. Pozdravom upraviteljev je sledil kulturni spored, ki so ga oblikovali mladi domačini. Oglasila se je diatonična harmonika Simona Franka, spregovorili sta recitatorki Martina Knez in Ester Mihalič, predstavila so se dekleta plesne skupine Afrodita. Zaradi predvčerajšnjega dežja je bila steza z Beke do BotaCa precej blatna, zato se je pravzaprav malokdo podal na predvideni jjohod. Opoldne pa je vse, ki so tako ali drugače prehodili stezo prijateljstva, pričakal Pihalni orkester Ricmanje, ki je pod vodstvom Marina MarsiCa nastopil med hišami BotaCa. Prireditve odprte meje med Dolino in Hrpelja-mi-Kozino je sinoči obogatil še koncert revije Primorska poje, na katerem se je predstavilo pet zborov. Goste in se posebno predstavnice sorodnega združenja italijanskih pevskih zborov ŽPZ Audite Nova iz Sta-rancana je pozdravil dolinski župan. S sinočnjim koncertom v občinskem gledališču v Boljuncu je mednarodna zborovska . revija zaključila svojo letošnjo pot na naši strani meje, danes pa je na vrsti Se zadnji koncert v Sloveniji, in sicer ob 17. uri, v dvorani Glasbene šole v Postojni, (dam) Zg f o raj sajenje štirih lip v spomin na ustanovitelje drtuštva; spodaj proslava v Bazoviškem domu (Foto KROMA) AKCIJA HUMANITARNIH ORGANIZACIJ MAVHINJE-CEROVLJE Pomagajmo beguncem! Po vsej Italiji in tudi v Furlaniji-Julijski krajini so v teku akcije za pomoč beguncem, ki v teh dramatičnih urah pod prisilo MiloševiCeve bežijo s Kosovo. *j°leg oblači, hrane in zdravil, mednarodne in oržavne humanitarne organizacije potrebujejo Predvsem finančna sredstva. V ta namen so odprla ^ec postnih in bančnih računov, na katerih zbirajo denar. Visoki komisariat za begunce pri Organizaciji Združenih narodov (UCNUR), ki ima v Italiji sedež v pimu (Ul.Caroncini 19), zbira denar na poštnem ekocem računu St. 298000. Na položnico je treba opisati »pro Kosovo«. Dalijanski solidarnostni konzorcij ICS, ki je zelo aktiven pri pomoči beguncem s Kosova, ima tekoči ^acun pri tržaški podružnici Monte dei Paschi di Iena (oznaka ICS-Ufficio rifugiati, St. računa aZls/lo, cab 0220, ABI 01030). Vsedržavna katoliška humanitarna organizacija aritas ima poštni tekoči raCun st.347013 (na polož-*(;i napisati Emergenza profughi). Tržaški Caritas nira denar za begunce v Ul.Cavana 15 (škofija) Vsak dan med 9. in 12.uro. Predsedstvo ministrskega sveta je pri zavodu Ban-a di Roma odprlo tekoči račun za pomoč alban-beguncem. St. računa je 25000.35 pod oznako A7ss*one Arcobaleno.« rudi slovenska Karitas si prizadeva za pomoč be-® ncem, ki morajo zapustiti svoje domove na Koso- • Slovenska karitas ima žiro računa pri Novi Lju-‘janski banki: 50100-620-133 05 1140116-623903, s Popisom »za Kosovo«. Še do 24 aprila rok za prijave na zamejski festival amaterskih dramskih skupin Sportno-kultumo društvo Cerovlje-Mavhinje obvešča, da se je do 31. marca prijavilo na letošnjo tretjo izvedbo Zamejskega festivala amaterskih dramskih odrov, ki se bo odvijal v Mavhinjah od 24. junija do 4. julija 1999 kar 21 skupin iz vse dežele. Zaradi zapletov v zvezi s potrdih En-pals je društvo vsekakor sprejelo tudi nepopolne prijavnice, ki pa jih gre izpopolniti najkasneje do sobote 24. aprila. Do istega datuma je možna prijava tudi drugih skupin, ki so morebitno zamudile prvotni termin 31. marca. Organizator nadalje obvešča, da za urejanje pozicije z Enpalsom potrebuje fotokopijo na navadnem papirju statutov vseh prijavljenih amaterskih gledaliških skupin. Nove prijavnice oz. dopolnila k že predstavljenim sprejemajo na društvenem sedežu v Mavhinjah 38, ob ponedeljkih, od 21. do 22.30, tel./fax 040-2916056. Vsako pojasnilo ali dodatno informacijo nudi tudi odbornica Katja Antonie, tel. St. 040-291078.Stara in nova stanovanja lacp Pri zavodu za ljudska stanovanja lacp so objavih izid natečaja za dodelitev stanovanj na podlagi predlanskega razpisa. Dodelili bodo 84 stanovanj v Ul. C. dell’Acqua in 105 v Ul. Molino a Vento; 21 jih je namenjenih za novopo-roCence, 21 za ostarele občane, 11 za telesno prizadete osebe in 2 za vojake. V obeh primerih je gradnja nekoliko v zamudi, tako da bo za dodelitev treba počakati do konca leta oz. do prihodnje pomladi. Tisti, ki niso med prvimi na natečaju, lahko prosijo za staro stanovanje. Z včerajšnjo pobudo so v Bazovici zaceli niz praznovanj ob pomembnem jubileju vaškega kulturnega društva. Na ustanovitev Pevskega društva Lipa, ki je začelo delovati pred sto leti, so se spomnili s simbolično slovesnostjo. Na štirih različnih predelih vasi so otroci v spremstvu vaščanov in elanov KD Lipa posadili Štiri mlade lipe, ki so prvotno rastle na vaškem športnem igrišCu. Najprej so se udeleženci včerajšnje slovesnosti zbrali na za začetku vasi pri Sajsnikovih, kjer je nekoC stal kal. Prisotne je tu pozdravila predsednica KD Lipa Dora Žagar in se posebno zahvalila otrokom in učiteljicam iz osnovnih Sol Primož Trubar in Karel Destovnik - Kajuh in bazovskega in gropaj-skega vrtca. Poudarila je, da so uvod v letošnje praznovanje želeli posvetiti otrokom, ki bodo morali rasti in kljubovati življenju ravno tako kot mlade Lipe, ce bodo želeli ohraniti korrenine v svoji zemlji. Otroci in številni vaSCani so se nato v sprevodu podali do vaškega trga Mizarja, do Trmuna in kala na cesti za Lipico, kjer so zasadili v zemljo korenine mladih dreves in z njimi zakopali tudi list s podpisi vseh udeležencev simbolične pobude. Izbira štirih različnih krajev, oz. posaditev Štirih lip, ni naključna. Pevsko društvo Lipa so namreč ustanovili štirje vaščani, tako da so posajene lipe simbol društva in Slovencev, a obenem tudi spomin nanje. O tem je spregovoril v Bazovskem domu elan društva Ladi Komar ob otroški prireditvi, ki je sledila pobudi. Najmlajšim je dejal, da so s posaditvijo lip pravzaprav opravili iz-godovinsko deloi, ki bo pričalo o prisotnosti slovenske kulture, [tiri lipe lahko namreC pojmujemo kot nekakšne simbolične stražarje vasi. Na prireditvi so nato nastopili otroci že omenjenih krajevnih šol in vrtcev, nastop pa je zaključil otroški pevski zbor Anton Martin Slomšek iz Bazovice pod vodstvom Zdenke KrižmanCiC. Ze ta teden pa bo na vrsti druga pobuda ob stoletnici društva: v Bazovskem domu bodo v petek zveCer predstavili knjigo o Skilanovi jami pri Bazovici, ki je ob lanski izdaji vzbudila veliko zanimanja. Knjigo bosta predstavila avtorica besedila Clara Fer-latti, ki je bila že nekajkrat gost KD Lipa, in slovenski fotograf Bogdan Kladnik, ki bo predvajal diapozitive o jami. JPC NOVICE DOLINA / ŽIVAHNO JUTRO NA ŽUPANSTVU V Domu Jakoba Ukmarja razstava o jeseniških plavžih V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju (UL Soncini 112) bodo danes ob 11.30 na pobudo Skedenjskega etnografskega muzeja ter Muzeja Jesenice odprli razstavo »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - jeseniški plavži«. Razstavo bosta odprla Boris Bregant, župan Občine Jesenice, ter Adriano Dugulin, direktor mestnih občinskih muzejev v Trstu. Razstava bo na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. Štoka seznanil Prodija s problemi Glasbene matice Bodočega predsednika evropske vlade Romana Prodija je predsednik Glasbene matice Drago Stoka poglobljeno seznanil s celotno problematiko te naše osrednje glasbeno-kultume ustanove. Na srečanju, ki je bilo 16. aprila letos v Rimu, je Stoka visokemu pohtiku izročil tudi krajšo spomenico v kateri so bili meritorno nanizani glavni problemi Glasbene matice. Romano Prodi je zagotovil s tem v zvezi svoje zanimanje in posredovanje pri pristojnih političnih in upravnih forumih. »Obleka naredi človeka« navdušila občinstvo v Gropadi Gropajci so doživeli v petek lep večer. V gosteh so imeli namreč Dramsko skupino »Slovenec« iz Boršta, ki je v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Slovenec-Slavec, prikazala veseloigro z glasbo in petjem »Obleka naredi človeka?« Predstava, ki jo je režirala Boža Hrvatic, je že na domačem odru doživela velik uspeh, o čemer smo že poročali. Prav takšen uspeh in sprejem pa je doživela tudi v Gro-padi, kjer so se gledalci do solz nasmejali in uživali ob igri in petju borštanske skupine in pevcev. Dvorana je bila polna, kljub slabemu vremenu. Goste in udeležence je ob koncu pozdravila predsednika SKD Skala Sonja Milkovič, ki se je pridnim igralcem, pevcem in režiserki še posebej zahvalila. (N.L.) Sodelovanje Trsta z Gruzijo Veleposlanica gruzijske republike v Italiji Rusudan Lordkipanidze je včeraj bila na obisku pri tržaškem županu. Govor je bil o veliki razstavi posvečeni vzhodnim kristianom, ki jo bodo odprli v miramar-skih konjušnicah prihodnjega 30. julija: gre za pomembno kulturno prireditev v vidiku skorajšnjega jubilejnega leta 2000. Veleposlanica je napovedala, da bodo iz državnega muzeja v Tbilisiju prispevali z eksponati iz obdobja od 15. do 18. stoletja. Govor pa je bil tudi o gospodarskem sodelovanju z gruzijskim pristaniščem Poti. Gorivo z grškega trajekta Včeraj dopoldne je med izkrcanjem z grškega trajekta Venizelos prišlo do okvare na avtobusu: iz poškodovanega rezervoarja se je izteklo gorivo, ki pa na sreCo ni odteklo v morje, ker so ga uslužbenci pravočasno ustavili. Velikanka v tržaškem arzenalu V arzenalu Sv. Marka se je zasidrala stotisočtonska velikanka Camival Triumph, zadnji izdelek tržiške ladjedelnice, ki je skupaj z dvojčico Camival De-steny najvecja potniška ladja na svetu. Prispevka občine in ZKB udeležencem Evrošole Dijaki bodo no Škotsko ponesli tudi pozdrave dolinskega župana Z včerajšnjega srečanja na dolinskem županstvu (Foto KROMA) Včeraj zjutraj je bilo na dolinskem županstvu neobičajno živahno: sejno sobo so namreč »zasedli« dijaki dolinske nižje srednje šole, ki bodo jutri poleteli proti severu, na letošnjo Evrošo-lo, ki se odvija na Škotskem. Dijake, učno osebje in starše je najprej pozdravil župan Boris Pangerc, ki je mladim Brežanom zaupal dragoceno nalogo: med svoje evropske vrstnike naj v teh hudih Časih vojne na Balkanih ponesejo vrednote prepotrebnega miru. Obudil je svoje spomine ne Evrošolo, ki se je pred Štirimi leti odvijala v naših krajih, v znak te svoje navezanosti vselej ob odprti meji obleCe majico z znakom Slo- PROSEK / OBČNI ZBOR DRUŠTVENE GOSTILNE Gostinski obrat funkcionalnejši in lepši Po nekaj letih pozitivnega obračuna se je lansko finančno leto končali z izgubo Člani Društvene gostilne Prosek so se v petek, 16. t.m. zbrah na rednem obenem zbora. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Egon Bukavec, ki je v začetku pozval prisotne, da se z enominutnim molkom oddolžijo spominu preminulih elanov Josipa VerSe in Danila Škabarja, Vinka Uršiča in Alojza Bukavca ter dveh dolgoletnih gostilničark Marije Ban in Zofke Kapun. V nadaljevanju svojega poročila je Bukavec poročal, da je odbor na rednih sejah skušal na najboljši način reševati zadane naloge, kar se tiče vina pa je podčrtal, da v primerjavi z lanskim letom je bil zabeležen presežek prodaje. Odbor je opravil tudi razna dela in nakupe tako, da je gostinski obrat postal bolj funkcionalen in dobil tudi lepši videz. Na novo so tlakovali dvorišče in kupih stolice za zunanje prostore, obenem pa postavih podzemeljsko cev za plin tako, da bo lahko obrat imel plinsko ogrevanje. Ob koncu svojega poročila se je predsednik zahvalil še gostilničarkama Lidiji in Marini ter sodelavkam za vestno in skrbno delovanje v zadružnem obratu in jim želel še mnogo poslovnih uspehov pri upravljanju proseške društvene gostilne. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Silvester Umek iz katerega je bilo razvidno, da društvo po nekaj uspešnih letih, prvič po letu 1993 zaključi poslovno dobo z izgubo in to gre pripisati predvsem zaradi obnovitvenih del na zunanjem dvorišču. Izgubo bo vsekakor društvo krilo iz rezervnega sklada. Po poročilu predsednika nadzornega odbora Klavdija Cemjave so člani soglasno odobrih obračun v poslovnem letu 1998 in nato izvolih petčlanski nadzorni odbor, ki ga bodo sestavljali Edi Bezin, Renato Blason, Vojko Bukavec, Klavdij Cemjava in Silvano Frassinelh. (B.R.) venske Evrošole. V podobnih dresih so sprejemu na dolinskem županstvu prisostvovali tudi mladi potniki, ki so ob priložnosti pripravili tudi posebno številko svojega glasila, tako da s seboj ponesejo tudi letošnji Mlaj, v slovenščini in angleščini. Župan Pangerc je evrošolarjein izročil tudi dopis prijateljstva, ki ga je prevzel ravnatelj dolinske srednje šole Emil Bole in ga bo izročil županu gostujoče škotske občine. Prijetno in uspešno pot je dolinskim dijakom voščil tudi Al' do Stefančič, sicer dolgoletni ravnatelj v Dolini, obenem pa tudi odbornik za kulturo in šolstvo. Za sprejem in pomoč vsem, ki so v teh zahtevnih pripravah stali ob strani šoli, se je zahvalil Ennio Kuret, predsednik odbora staršev. Po vsem tem so se vsi skupaj podali na pot do Domja, kjer jim je pred podružnico Zadružne kraške banke predstavnik uradno izročil ček z navedenim prispevkom. Dolinskim dijakom je ZKB podarila tudi priložnostne majice, medtem ko je za Cepiče poskrbelo krajevno podjetje La Combustibi-le. Dijaki nižje srednje šole Simona Gregorčiča gredo že jutri na pot, saj se bodo pred srečanjem na Evrošoli dva dni p°' mudili v Londonu. Ob povratku pa jih v Dolini že čaka obljubljeni sprejem pri županu, tokrat zato, da bodo sami spregovorili o tej imenitni izkušnji, (dam) INTERVJU / MATEJKA GRGIČ, DOBITNICA LETOŠNJE NAGRADE TONCICEVEGA SKLADA Matejko Gigic poznamo v več svojstvih, za naš Časopis sodeluje in se s svojimi prispevki, pretežno na kulturni strani, predstavlja našim bralcem. Tokrat pa nastopa kot mlada znanstvenica, s svojo diplomsko nalogo o semiotiki z naslovom Performativna izjava in glagolski vid: primer slovenskega jezika si je po odlični oceni na tržaški filozofski fakulteti pridobila tudi TonCiCevo nagrado. Mislim, da naslov širšemu krogu bralcev ne pojasnuje v do-voljšnji meri, za kaj pravzaprav gre. Kaj si v specifičnem utemeljevala v študiji? Specifično sem obravnavala problem performativne izjave v slovenščini. Performativna izjava je, preprosto povedano, nek tip stavka, ki ga uporabljamo v vsakdanji govorici. Ta poseben tip stavka, ki se v jeziku vede drugače kot drugi, so odkrili angleški jezikoslovci v 50. letih tega stoletja in takrat je bila to novost. In ta stavek, Čeprav je zelo preprost (npr. obljubljam ti, da), odpira vrsto filozofskih problemov. Zanimivo je pri tem to, da so ga slovenski jezikoslovci odkrili pri- bližno 50 let pred angleškimi in se tega niso zavedali. In tega nihče ni vedel, tudi sami ne. In potem so šli spisi slovenskih jezikoslovcev, Stanislava Skrabca in dragih, bila jih je cela skupina, nekako v pozabo, ne spisi kot taki, temveč so jezikoslovci spregledali dejstvo, da se je Skrabec zavedel te posebnosti. Do tega »odkritja« je prišlo šele v 80. letih, pravzaprav je to odkril so- mentor moje naloge prof. Igor Žagar. Ah svoje raziskovanje na tem področju nadaljuješ? Svoje raziskovanje nadaljujem, saj sem vpisala magisterij na sociologiji ljubljanske univerze, in sicer iz kurzivnih študijev. Moj mentor je prof. Žagar in v splošnem mislim, da imam kar dobre pogoje za nadaljnji študij. Če se vrnem k svoji diplomski nalogi, sem v njej pravzaprav odkrila oz. razkrila eno specifiko slovenskih performativov, ki so jo sicer spoznali že takrat, ampak so jo potem opustili; tako sem sedaj skušala razložiti, zakaj se ti stavki v slovenščini vedejo drugače kot v dragih jezikih. Navadno je diplomska naloga oz. univerzitetni študij izhodišče za zaposlitev, ti pa trenutno delaš na drugih področjih, na katerih si sicer tudi zelo uspešna. Kako načrtuješ oz. razmišljaš o svoji bodoCnosh? Moj poklic je nedvomno raziskovalno delo. Dejstvo je, da se z raziskovalnim delom zelo težko pride do kruha, posebno v italijanskem okolju, v slovenskem se še nekako da, na primer s kakšnimi štipendijami, zato si paC pomagam z drugačnimi zaposlitvami. Pri tem imam srečo, ki jo številni moji kolegi nimajo, ker se paC morajo zadovoljiti s katerokoli zaposlitvijo in tako delajo po barih, po trgovinah, nekateri opravljajo prav težaška dela, zato da se lahko preživljajo med raziskovanjem. Sama pa imam to srečo, da lahko opravljam poklic, ki mi je všeč in ki je vseeno znotraj mojega študijskega polja. Publicistični poklic h namreč nudi možnost, da se ukvarjaš z jezikom, tudi v praksi. In potem je še tvoje umetniško udejstvovanje, saj pišeš literarne in tudi gledališke tekste. To je torej že tretje področje: gre za konjiček ah je kaj več? To je nekaj posebnega, nekaj kar mi je zelo všeC, neke vrste konjiček, dasi ni med najbolj običajnimi. Zame je pravzaprav konjiček, čeprav čutim tudi potrebo po drugačnem pisanju, potem ko na primer tri ure pišem te svoje znanstvene referate, mi je všeC, da se posvetim urico nečemu lahkotnejšemu, prostemu, be-letrističnemu. In še beseda o slovenščini: z njo se veliko in na različne načine ukvarjaš, kakšna je po tvojem raven znanja ali neznanja pri nas? Če na vprašanje gledamo široko, je nekaj objektivnih problemov, na primer ta, da živimo v glavnem v italijanskem okolju: vsakič, ko gremo v trgovino, vsakič, ko gremo k frizerki ali k mehaniku, se gibljemo v italijanskem okolju. Tako se dogaja, da poznamo dobro slovensko terminologijo na višjih nivojih, ce lahko tako rečem, na knjižnem nivoju, ne poznamo pa pogovorne slovenščine. Mislim, da bi tudi sama imela težave, Ce bi morala frizerki v slovenščini povedah, kaj od nje želim. Drugi problem pri nas je dejstvo, da v šoli ne dobivamo primernega znanja slovenščine, ker tudi naši profesorji niso bili pravilno usposobljeni. Pri tem opažam razliko med tistimi, ki študirajo v Ljubljani slavi- stiko in tistimi, ki študirajo slovenščino na naši univerzi: na italijanski univerzi paC opraviš nekaj izpitov v glavnem iz slovenske književnosti, slovnice je zaradi šolskega sistema malo, 1[1 potem prideš v razred in seveu imaš nekatere pomanjkljivosti-Potem se to kopici z generacija!111 in vsaka generacija je slabša. Sedaj sicer odhaja veliko naših stu dentov na ljubljansko univerz0 prav na študij slovenščine 1 upam, da bo naš prostor z njih0-vim znanjem prejel nekaj svežin6 z jezikovnega vidika. Vendar pa mnogi, ki gredo na študij v Lju bljano, tam tudi ostanejo, ker so tam pogoji za delo in mislim tu za življenje veliko boljši od te ’ ki jih imamo mi tukaj, raz6 redkih izjem. Sama nisi nikoli pomislil3 poučevanje? Pa sem, to so bile moje nelZ^a te sanje. Vedno sem si želela, bi poučevala, vendar me zaen13^ tako zaposlujejo druge stvari, , to ne pride v poštev. Mogoče K v bodočnosti... Breda Pab°r SAMO DANES / OD 7. DO 22. URE KOSOVO / PO MANIFESTACIJI PROTI VOJNI Referendum za ali proti proporčnemu voljnemu sistemu Volišča za današnji referendum o ukinitvi pro-Porcnega sistema na političnih volitvah bodo odprta ^ 7- do 22. ure. Medtem ko so zagovorniki referen-aUnia vse do zaprtja volilne kampanje v petek opol-Opci prepricavale volilce, naj pojdejo na glasovat, da 1 bil referendum veljaven, so na drugi strani do Zadnjega poudarjali, zakaj je bolje, da volilci kar ostanejo doma. Kakorkoli že, volišč bo letos precej manj kot pona-Vadi: gre za reformo, ki meri k zmanjšanju stroškov Pa tudi nevšečnosti za šole, v katerih so nameščena v°lišCa. Največ volišč je odpravila tržaška občina, in ®lcer skoraj tretjino dosedanjih (od 346 na lanskih deželnih volitvah na tokranih 238 volišč), pa tudi po ostalih občinah tržaške pokrajine (z izjemo repenta-tske) so vnesli nekaj novosti in predvsem omejili Število volišč, tako da bo na vsako odpadlo približno bO volilnih upravičencev. Kdor se bo torej odločil za udeležbo pri referendu-bto. mora tokrat pazljivo preveriti naslov volišča, da Se ne bi znašel pred zaprtimi vrati. , Tisti, ki jim še niso dostavili volilnega potrdila, ga ■mko dvignejo do zaprtja volišč pri pristojnih občinskih uradih, kar velja tudi za one, ki so potrdilo izgubi. Za tržaško občino je to volilni urad na prehodu 0stanzi 2. Za prevoz oseb z motoričnimi težavami s° Ha razpolago na telefonski številki 040 305798. Deljena mnenja strank levice Kritike SKP na račun tajnika LD Spadara - V mestnem središču stanovanje za Kosovarje PredsinoCnja manifestacija proti vojni je pusila za seboj vrsto polemik in medsebojnih očitkov med strankami levice. Za Stranko komunistične prenove je bila udeležba na sprevodu pozitivna tudi glede na slabo vreme in na napoved morebitnih incidentov, o katerih je pisal krajevni tisk. SKP poziva javnost, naj ne odstopi od aktivne mobilizacije, vse dokler ne bodo prenehali z bombardiranjem. Zato stranka predlaga tudi splošno stavko proti vojni, ki bo bremenila predvsem delavce in brezposelne. Med predlogi SKP je tudi apel javnosti, naj ne prispeva k zbiranju sredstev za vsedržavno humanitarno pobudo Mavrico, ker jo praktično vodi vojaško osebje, ki ga te dni na- meščajo v Albanijo. SKP ostro napada tajnika levih demokratv Steba Spadara, ki je doslej iskal pomiritev s fašisti, sedaj pa je prepričan zagovornik vojne proti nezaščitenim ljudem, piše v tiskovnem sporočilu stranke, ki pod-pira stališče, po katerem je treba uveljaviti mir s pogajanji, ki so še vedno mogoča ne na osnovi porazdelitve Balkana med evropskimi velesilami paC pa v okviru sožitja in razvoja tamkajšnjih narodov. Svoj pristop k manifestaciji pojasnjuje tudi SIK; stranka je podprla tudi včerajšnjo manifestacijo pred ameriškim letalskim oporiščem v Avianu, ki samo po sebi zgovorno dokazuje, pišejo v tiskovnem sporočilu, kako omejena je italijanska su- verenost. Zaradi oporišča je v nevarnosti krajevno prebivalstvo, meni SIK, ki ocenjuje kot neprimeren sinočnji obisk v Avianu vrhovnega poveljnika sil Nato gen. Clarka. Končno še levi demokrati, katerih tajnik Stelio Spadaro je predsinocnjim na javnem srečanju orisal razloge, zaradi katerih gre podpreti vladno politiko, v prvi vrsti zaradi neučinkovitosti pri iskanju mnoljubne rešitve za vprašanje Kosova. Medtem pa še vedno pritekajo begunci s krajev, ki jih je že od lani pretresa vojno nasilje: prihodnje dni bodo v Terezijanski četrti odprli večje stanovanje, v ka-term bodo namestili nekaj družin z otroci ko-sovarskih Albancev. Nabrežina / predstavniki komunele - jus praprot-trnovca obiskali župana voccija Zaskrbljenost zaradi predlogov o novih rezervatih Domačini letos niso prejeli dovoljenja za sečnjo, kar ocenjujejo kot zanemarjanje gozdnih površin Dne 14. aprila 19 Se Predstavniki Kom Jus Praprot Trn sreCali z županom c sko-uabrežinske ol l^urinom Voccijem 1Zvajanja deželnega tta štev. 13/98, ki z; . 'jKenje in sečnjo 0bleka naredi človeka?« Režija BOŽA HRVATIC Nastopajo elani DRAMSKE SKUPINE PD SLOVENEC in MePZ SLOVENEC-SLAVEC 1K m Vabimo Vas na odprtje razstave slikarke ALJOŠE KRIZ ODSEVI SOLIN - olja, akvareli Sodelujeta kitarista E. Komar in A. Močilnik V sredo, 21. aprila ob 18.30 v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 UL Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefon-tane 39. Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 040 947020). Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. aprila 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800), Ul. Fabio Severe 112 (tel. 040 571088), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253) Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 UL Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Mazzini 43 (tel. 040 631785). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fien-nes. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Pleasantville« r. Gary Ross, i. Jeff Daniels. EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 17.20, »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Costner, Paul Newman, Robin VVright Penn. Ob 20.05, 22.15 »La fortuna di Cookie« r. Robert Alt-man. AMB ASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage. GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni. GIOTTO MULTISA-LA 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »I misera-bili«, r. Bille August, i. Liam Neeson, Geoffrey Rush, Uma Thurman. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A civil action«, i. John Travolta, Robert Duvall. NAZIONALE 2 - 15.40, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Mafial«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Biglietti d’amo-re«, i. Andy Garcia, Andi e MacDovvell. MIGNON - 15.30, 17.00 »A bug’s life« risani film; 18.45, 20.30, 22.15 »Obsession« i. Gwyneth Paltrovv. CAPITOL - 15.45, 18.45, 20.45 »Salvate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon, Tom Sizemore. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuori dal mondo« r. Giuseppe Piccioni, i. Margherita Buy, Silvio Orlando. ■J PRIREDITVE BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja POKUŠNJO KRUHA IN VINA, v soboto, 24. aprila 1999 na sedežu Sirene. ZaCetek ob 20.30. Vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj prinesejo pridelovalci v ponedeljek, 19. ali v torek, 20. t m. v klet Marjana Gregoriča, Ul. Boveto 32, od 19. do 21. ure. Nagrajevanje pr-vouvršCenih vin bo na prazniku kruha in vina. Tudi občinstvo bo istega večera ocenjevalo vzroce vina in nagradilo pridelovalce. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine - v okviru Openskih glasbenih srečanj bo v nedeljo, 25. aprila ob 18. uri tretji koncert pomladanske sezone. V prvem delu nastopata pevka Milena Peric in pianist Klemen Golner. Na sporedu Cesti, Purcell, Bellini Krek, Novak, Dvoržak, Pizzetti in Gounod. V drugem delu nastopa harmonikar Adam Selj s skladbami Scarlattija, Daquina, Zu-bickija, Rachmaninova in Kusiakova. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bo jutri, v ponedeljek, 19. aprila 1999 na podružnici, Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek po naslednjem urniku: ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij. H ČESTITKE Jutri, 19. aprila bo v Mackoljah slavje, saj bomo teti VALERIJI pili na zdravje. Za 70. rojstni dan ji želimo se mnogo zdravja in srečnih let Željka, Sandi s Ksenijo, Tadejem in Tino, Miran z Danico, posebno pa Aljek, ki jo ima zelo rad. Jutri bo VALERIJA SMOTLAK slavila svoj življenjski jubilej. Se mnogo srečnih in zdravih let ji iz srca želi SKD Primorsko Mackolje. Danes 18. aprila slavi svoj rojstni dan dr. IVAN VOGRIČ iz Nabrežine. Vse najboljše in mnogo sreče mu želijo starši. Jutri, 19. aprila bo praznovala TAJDA MILIC deveti rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, očka, Nastja, Aljaž, nonoti, Katja, Andreas, Igor, Daria ter Janika in Tadjan. Jutri napočil slovesen bo dan, MILANA srečal bo Abraham. Da vedno mladosten bi srečen ostal, prijatelji dvignimo CaSe v pozdrav. S KARIN in njeno družino se veselimo ob rojstvu male VALENTINE, vsi iz gropajskega vrtca. ALEKSANDRU in MIRJAM, ki sta vCeraj stopila na skupno življenjsko pot iskreno čestita in Zeli mnogo sreče SKD Slavec. 15. aprila je z dobrim uspehom doktoriral iz elektronskega inženirstva z usmeritvijo informatike Jordan Pisani Čestitajo mu papa Savino, mama Irma, brat Miran s Tanjo in preljuba Cristina Nas Milan jih jutri 50 slavi. Da srečen, zdrav ostal bi za vse dni, vse to mu njegova družina iz srca Zeli mama, žena Gordana, Elizabeta in Erika Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot Mirjam in Aleksander Vse najboljše jima želijo vsi pri Eurosavi, Resimu in Erurosavitech s_____________izujn MOSP, pod pokroviteljstvom Odbora za mladinsko pastoralo, vabi 1. in 2. maja na ogled rojstnega kraja A. M' Slomška in avstrijske Koroške. Prenočitev prt katoliškem akademskem društvu AMOS. Prijave in informacije pri Slovenski Prosveti (tel. 040-370846) do zapolnitve mest. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI EVALD ANTONČIČ - STOJAN prireja v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, Kropo in Bled-Vpisuje Zofi Sirk od 19-do 30. aprila med 10 in 13. uro (tel. 040-220251). KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23. 6. do 3. 7., v PoreCU (Materada) od 27. 6. do 17. 7. v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1. 7-do 19. 7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18. 7. do 25. 7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. St. 040-360072. QeJC t&usi* Škofije tel. 0038666 - 549588 Paketi v Sloveniji: V termah CATEZ NajveCje terme v Sloveniji! 30/4 - 2/5 -»194.000 lir hotel 4*. polpenz., kopanje-na OTOCCU 29/4 -2/5 -»188.000 lir hotel 4*. polpenz., kopanje... Križarjenje po Nilu, od 2. do 8. maja z letalom iz Ljubljane 1.600.000 lir UGODNI PAKETI POLETJE '99 z letalom iz Ljubljane v ŠPANIJO, GRČIJO, PORTUGALSKO, DALMACIJO... POPUSTI za: upokojence, mladoporočence, otroke - QcjC. in TURISTIČNI DELAVCI na Hrvaškem obveščamo: Istra, Kvamer in Dalmacija so daleč vseh vojaških nemirov. Med drugim, Hrvaška ni niti malo vpletena v vse to. Upamo, da ne boste zaradi — napačnih informacij in nevednosti — prenehali obiskati nase kraje-Vsem gostom priznamo sledeča jamstva: 1. V primeru, da se bodo cene znižale, oodo stranke plačale znižano ceno (čeprav so plaCa' li višjo); 2. V primeru, da nemiri v sosednjih državah ne bodo pre* nehali do datuma pričetka vašega letovanja, se boste lahko pros ^ odločili za letovanje ali ne. y pri' meru, da ne boste letovali - 1 nam boste javili do 7 dni pr® odhodom - vam bomo P0Yrnlj vplačani znesek (zadržimo le a ministrativne stroške). y Prisrčno upamo, da nas trn zadnjih letih ni bil zaman, saj SI®a v vsa dela pri rekonstrukciji ho e lov in drugih turističnih objek ° vložili dušo in optimizem._ [ kdo kdo mora opraviti revizijo ] [ kdo kdo mora opraviti revizijo ] [ kako kako opraviti revizijo ] [ koliko koliko stane revizija [ kje pri Pneusystem-u j Avtomobili in prikolice registrirani v letih 91 - 92 - 93 - 94 - 95 [ kdaj kdaj opraviti revizijo ] V teku meseca izdaje prometnega dovoljenja ali duplikata. Avtomobili in prikolice ki so opravili revizijo v letih 94 - 95 kdaj kdaj opraviti revizijo V teku meseca zadnjega pregleda Za izvršitev pregleda je potreben predhodni dogovor, tudi telefonski na št. 0481.411429. Celotni pregled se opravi v 20 minutah; če je izid pozitiven, se takoj aZurira prometno dovoljenje NOVOST: DVE LINIJI ZA PREGLEDE Strošek re vezij e: 42.000 lir je tarifa delavnice, temu je treba dodati še 10.00 lir pristojbin inšpektorata za motorizacijo. Vodilno podjetje na tem področju, saj so opravili ze 8.000 revizij. Zmožni so rešiti kakršenkoli pr° blem Vašega vozila. 0481.411429 - 0481.411839 Tržič Ul. C. A. Colombo, 49 Drž. cesta 14 Triestina odvoz za avtocesto A4 3 OBVESTILA mladinski odsek ‘■'PDT organizira danes, 18- aprila izlet za osnovnošolce od Sv. Ivana do Bazovice. Zbirališče bo ob a.SO pred svetoivansko cerkvijo. kmečka zveza tr- vabi svoje elane na IZCEDNI in REDNI občni zbor, ki bo danes, 18. apri-a 1999 ob 9. uri v prvem sklicanju in ob 9.30 v dru-gem sklicanju v Prosvet-9em dčmu na Opčinah, dnevni red izrednega obc-nega zbora ob 9. uri: 1.) Preverjanje prisotnih cla-in pooblastil; 2.) izvo-utev predsednika občnega z°°ra; 3.) branje predloga 2a novi statut zveze; 4.) jjazprava in odobritev, dnevni red rednega občnega zbora ob 11. uri: 1.) Poročilo predsednika; 2.) Poročilo tajnika; 3.) pozdravi in razprava; 4.) volit-Ve' 5.) razno. Zaradi važnosti dnevnega reda računamo na Tvojo gotovo Udeležbo in na toCnost, Ker se mora izredni občni Zbor, zaradi prisotnosti notarja začeti točno ob 9.30. SKUPINA MLADIH v sodelovanju s SKD PRIMOREC prireja informa-ovni večer o grozotah na Balkanu, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah, jutri, v Ponedeljek, 19. aprila ob 20. uri. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešCa, da nudi etanom društvene smuCar-ske kombinezone. Intere-senti si jih lahko ogledajo da sedežu društva v Ul. Sv- Frančiška 20, jutri, v Ponedeljek, 19. in v Cetr- ~k^22. aprila od 20.30 do upravni svet gospodarske ZADRUGE v Bazovici vabi elane da izredni in redni občni zbor, v prvem sklicanju dUe 19. aprila 1999 ob 20. dri in v drugem sklicanju ~u APRILA 1999 ob 20. dri v prostorih krožka SD j^arja, Ul. L Gruden 37. udevni red - izredni del: predlog sprememb in dopolnitev ustavnega akta in statuta; redni del: 1. poročilo upravnega sveta ter nadzornega odbora in bilanca na dan 31.12.1998; 2. razno. Ker se bo izredni del vršil ob prisotnosti notarja, Vas prosimo, da prinesete s seboj osebni dokument. Priporočamo točnost! MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje s tiskovnim predstavnikom albanskega kulturnega društva Mgjini v Ljubljani in politologom Martinom Berishajem, ki nam bo predstavil stanje kosovskih Albancev in z novinarjem RAIa Fabiom Gergoletom, ki je bil tiskovni predstavnik OSCE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi) v Banja Luki Republike Srbske, v torek, 20. aprila 1999 ob 20.30. Kdor želi bo lahko daroval za vojne begunce. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bo v torek, 20. aprila OBČINSKA KNJIŽNICA ZAPRTA zaradi opravil, ki zadevajo referendum z dne 18. aprila. SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - in TRŽAŠKA JUDOVSKA KULTURNA DRUŠTVA v sodelovanju z Izraelskim prestavnistvom pri Sv. Stolici vabita na ogled fotografske razstave Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila ob delovnikih od 16. do 19. ure. SKD VALENTIN VODNIK obveSCa slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da bo srečanje za postavitev tradicionalne razstave domačih likovnikov v okviru Majence v sredo, 21. aprila ob 20.30 v drst-venih prostorih v Dolini.-Za pojasnila in obvestila se zglasite na tel. St. 040-228310 (Franca) ali 040-635626 (Damiana). SKD VIGRED vabi člane in prijatelje v sredo, 21. aprila ob 20.30 v društve- ne prostore v Sempolaju na društveni veCer, kjer bodo vsi lahko povedali svoje kritike na preteklo dejavnost a tudi predloge in ideje za bodoče delovanje društva, obenem pa obnovili društvene izkaznice za bodoCe leto. SKD LIPA iz Bazovice vabi v petek, 23. aprila ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev knjige o jami Skilan »Okus teme«, avtorjev Bogdana Kladnika in Clare Ferlatti, s projekcijo diapozitivov. Vabljeni! SK BRDINA vabi vse člane na 5. občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila v prvem sklicanju ob 20.30, v drugem sklicanju pa pol ure kasneje v Domu Brdi-na (v prvem nadstropju) na Opčinah. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTO-VELU sklicuje. 99. redni letni občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila 1999 ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni elani! KNJIGARNA LIBRIS in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita ob mednarodnem dnevu knjige na predstaivtev monografije Borisa Paternuja, France Prešeren 1800-1849, ki jo je v italijanščino prevedel Paolo Privitera. Ob avtorjevi prisotnosti bo o delu spregovorila prof. Jasna Cebfon. Petek, 23. aprila 1999 ob 19. uri v Knjigarni Libris, Prešernov trg 9, Koper. 60-LETNIKI Z OPČIN, BANOV IN KONKONE- LA, ter bivši sošolci, vljudno vabijo na sestanek za organizacijo praznovanja našega jubileja. Sestanek se bo vršil v Prosvetnem domu na Opčinah, v petek, 2*1. aprila 1999 ob 18. uri. Za vse informacije klicati na tel. St. 040-214763 (Franko). Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 24. aprila na 3. predavanje iz niza O oblikovalcih sodobne zgodovine. Tokrat bo na vrsti SLOBODAN MILOŠEVIČ. O njem bo govoril prof. JOŽE PIRJEVEC. Začetek ob 19. uri. KRD DOM BRISCIKI vabi na ogled spomladanske razstave ZeliSCa, cvetje, poezije in Se marsikaj drugega v počastitev pomladi, ki bo v soboto, 24. in v nedeljo, 25. aprila od 10. do 22. ure. DNE 24. IN 25. APRILA bo na Stadionu Prvi maj. Strada di Guardiella 7 v Trstu SEMINAR TELESNE ZAZNAVE IN GOVORICE. Tečaj je namenjen odraslim, ki želijo spoznavati sebe in odnos do drugih. Usmerjen je v iskanje zaznav o sebi in telesne govorice brez ustnega sporočanja. Seminar bo vodil prof. Aldo Rupel. Za podrobnejše informacije: 0481-537525. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI EVALD ANTONČIČ -STOJAN vabi vse vaščane, da se množično udeležijo spominske svečanosti ob prazniku osvoboditve v nedeljo, 25. aprila 1999 ob 11. uri pred spomenikom padlim žrtvam nacifašiz-ma. Sodelovali bodo uCen-ci osnovne Sole Alberta Sirka in MoPZ Vesna. Govoril bo Sandor Tence. SKD VALENTIN VODNIK in SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA- MACKOLJE-PREBENEG vabita na prireditve ob počastitvi Dneva osvoboditve. V nedeljo, 25. aprila ob 9. uri zbirališče v Sanci za Tradicionalni pohod po damacih poteh, ob 11. uri polaganje venca na' spomenik padlim v Mackoljah, ob 11.30 polaganje venca na spomenik padlim v Prebenegu, ob 17.30 Svečanost ob 54. obletnici osvoboditve pri spomeniku padlim v Dolini na Taborju. Priložnostni govor bosta podali Neri- BF S.R.L. zn TOPLINO VAŠEGA DOMA, IZDELAMO ZA VSAK PROSTOB, LONČENE PEČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽEUI NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS št.7 -TRST tr 040.370151 ©0348.4117048 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBVEŠCA CENJENE ČLANE, DA BO REDNI OBČNI ZBOR, V DRUGEM SKLICANJU V NEDELJO 25. APRILA 1999, S PRIČETKOM OB 9.30, V OBČINSKI TELOVADNICI V ZGONIKU, S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: Poročilo Upravnega odbora, prikaz in obrazložitev obraCuna z dne 31. 12. 1998 2) Poročilo Nadzornega odbora 2) Razprava in odobritev Obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz letal998 4) Določitev sejnine Odbornikom in honorarja Nadzornikom izvolitev treh elanov Upravnega odbora, celotnega Nadzornega odbora in Razsodišča Ce se kdo ne more udeležiti občnega zbora, Prosimo, da pooblasti izključno drugega elana. Vstop v dvorano je možen le z vabilom. na Švab in Franca Urbani, nastopila bosta moški zbor in dekliška skupina Valentin Vodnik. ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v nedeljo, 25. aprila 1999 ob 10. uri, v drugem sklicanju pa v ponedeljek, 26. aprila 1999 ob 20. uri v prostorih restavracije Križman v Re-pnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega odbora, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilance. SLOVENSKE JASLI, Ul. Paolo Veronese 14, obveščajo, da bodo potekala vpisovanja do 28. aprila v sledečih jaslih in s sledečimi urniki: ob ponedeljkih od 14. do 17. ure in ob torkih ter ob Četrtkih od 9.30 do 11.30 v jaslih v Ul. Morpurgo St. 7 in v jaslih v Ul. degli Archi 4. Na URP, Trg Unita 4, pa bodo potekala vpisovanja ob sredah od 12.30 do 15. ure. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT TRST sklicuje redni občni zbor v Četrtek, 29. aprila 1999 ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je spet na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 040-212289 v dopoldanskem času. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRAZNO STANOVANJE za eno osebo v Trstu ali okolici iščem v najem. Tel. 040-351286 (tel. tajnica). KUPIM hišo, kjerkoli -najraje od Bazovice do Se-sljana - tudi potrebno prenove, kmečko poslopje, hlev. Takojšnje plačilo. Tel. 0481-711014. PRODAJAMO prvovrstno naravno olivno olje iz Abrucov in Moliseja; hladno stiskanje, cena 10.000 lir za liter. Tel. št. 040-824443 ali 0347-2387477. ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. PRODAM Alfa 75, rdeče barve, v dobrem stanju s komaj opravljeno revizijo, letnik ’89, po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na St. 040- 251039. INVALIDSKI VOZIČEK, sobni WC, sobne stolice, dve postelji z žimnicama, plenice, prodam-podarim. Tel. 040-575195. OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. št. 040-213339.. PRODAM obnovljeno, udobno kraško hišo z vrtom v Repnu. Tel. zveCer na St. 040-291145. PRODAM PC Pentium 133 s tiskalnikom Canon BIG 620, skoraj nov in klavir cenejše vrste, skoraj nov. Tel. St. 0481-884107. AUDI 80 S, letnik '89, pomična streha, edini last- nik, ugodno prodam. Tel. 0335-482900. PRODAM skoraj nov stroj za pranje kozarcev (lavabicchieri). Tel. St. 040-327250 (tel. tajnica). PRODAM Mini Myfire, letnik ’89, 57.000 km, za 2 milijona lir. Klicati na tel. št. 040-411115 v večernih urah. PRODAM hiSo v Rupi s centralno kurjavo, vrtom in tremi pokritimi prostori za avto. Tel. 0481-784019. 20-LETNO DEKLE z izkušnjami nujno išče delo kot baby-sitter ali v domačem gospodinjstvu, trikrat tedensko po veC ur. Tel. št. 0347-9731265. PRODAM rusticno kuhinjo v dobrem stanju z belo tehniko, mizo in klopjo, dimenzije 300x230 cm. Tel. št. 040-575145. PRODAM po dobri ceni zamrzovalnik Ignis, rabljen, v dobrem stanju s šestimi predali. Tel. št. 040-575145 ali 040-350150. ISCEM študenta ali študentko za pomoč pri študiju dijakinji 1. razreda trgovskega tehničnega zavoda v Trstu. Tel. 040-231405 ali 040-231946 ob večernih urah. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije nemščine dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel. 040-226284 v večernih urah. PRODAM klavirsko harmoniko Scandalli, z dvemi registri, 60 basov, dobro ohranjeno in oglaše-no. Tel. St. 040-228168. Ogled ali telefonirati ob uri obedov. PRODAM dirkalno kolo znamke Bianchi, za osebe visoke od 175 do 185 cm. Kličite v večetnih urah na tel. 0335-5928584 ali 040-327366. STRICLANSKA družina isce v najem stanovanje v okolici Devina od julija letos. Tel. St. 040- ' 291259 v večernih urah. ODDAM v najem stanovanje 'za urad na Krmenki, 75 kv. m. Tel. št. 040-. 824381 (ob delovnem urniku). OSEBA z dolgoletnimi izkušnjami izvaja maniku-ro in pedikuro. Možnost nameščanja umetnih nohtov. Zajamčena resnost. Tel. 0338-4288100. PRODAM tri harmonike, vsaka z 80 basi. Kličite v večernih mah na št. 040-7606015. ZAMENJAM dva listka v parterju za predstavo The Rocky horror show v gledališču Rossetti dne 23. aprila 1999 z enakovrednima za dne 24. aprila 1999. Tel. St. 0481-474291. NEGUJEM starejše osebe, 24 m na 24, s 15-dnev-no menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. PICERIJA NA OPČINAH z večernim delovnim urnikom iSCe natakarico in kuharico max 23-letni. Tel. št. 040-761043. MLADO DEKLE isce delo v gospodinstvu dvakrat tedensko po več ur. Zaželjeno v Boljuncu ali bližnji okolici pri slovenski družini. Tel. št. 00386-66-275271 vsak večer od 19. do 20. me. GRUDEN MARIO IN ONDINA sta odprla osmi-co v Samatorci, St. 17. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. ZA CERKVIJO V DOBERDOBU imajo Kovačevi spet odprto. Kmečki turizem nudi kot vedno samo domačo proizvodnjo. Odprto imajo od četrtka do nedelje. Tel. 0481-78125. OSMICO je odprl Mario Zobec, Zabrežec št. 10. OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. ToCi belo in Cmo vino. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Toči belo in Črno vino. Nudi vam tudi ustekleničeno Vitovsko in Malvazijo, za prigrizek pa domačo slanino. MARIO PAHOR je v Jamljah »odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domaC prigrizek. OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem št. 25. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je doprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl Milic, Veliki Repen 49. Toplo vabljeni! PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM je odprl Mi)iC v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229383. KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279. KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk. 14. 4. 1997 14. 4. 1999 Jožko Sardo Cas mine, a spomin nate ostaja vedno živ. Tvoji dragi Samatorca, 18. aprila 1999 18. 4. 1998 18. 4. 1999 Ob prvi obletnici smrti Marije Ban por. Ferluga se je z ljubeznijo spominjajo vsi njeni Prosek, 18. aprila 1999 18. 4. 1989 18. 4. 1999 Deset let je že minilo odkar nas je zapustil naš dragi Franc Pahor Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga spominjajo vsi, ki so ga imeli radi Medja vas, 18. aprila 1999 Profesorju Spacalu, Borutu ter njunim svojcem smo blizu ob izgubi drage gospe Milojke Dragica Blaževic z družino t V petek, 16. aprila je na svojem domu pri Sv. Ivanu preminila v 97. letu starosti Milica Golob vd. Čok Učiteljica v pokoju Vsak dan svojega dolgega življenja nas je bogatila s svojo ljubeznijo, razumevanjem, pogumom in vedrino. Žalostni smo po njenem odhodu otroci Leo in Vera z Aljošo, snaha MarjuCa, vnuki Eva z Giuliom in malo Martino, Igor, Lara in Nada Toplo se zahvaljujemo dr. Daniju Žerjalu, ki ji je nudil skrbno in pozorno strokovno nego. Globoko hvaležni smo gospem Mariji H., Mariji J. in Jelki L, ki so pokojnici nudile pridne roke in tenkočutno srce. Pogreb bo v četrtek, 22. t. m. ob 12.40 pri Sv. Ivanu. Nato bomo pokojnico pospremili na pokopališče na Katinari. Nedelja, 18. aprila 1999 Mirno je zaspala Valeria Škabar vd. Sulcic Pogreb bo v torek, 20. aprila ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Križ. - Žalostno vest sporočajo hci Ljuba in vnuk Fabio z družino Križ, 18. aprila 1999 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija Malalana se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in vsem, ki so na kakršenkoli naCin počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Zvonetu Strublju in gospodu Francu Pohajacu, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Florjan od Banov in cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jernej z OpCin. Zena Avgusta in Romeo z družino Bani, 18. aprila 1999 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Mokole vd. Terčon se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in na katerikoli način počastili njen spomin SVOJCI Medja vas, Sesljan, 18. aprila 1999 17.4.1997 17/4.1999 Ob drugi obletnici smrti dragega Danila Sancina se ga z ljubeznijo spominja zena Anica Dolina, 18. aprila 1999 z— POSVET / EVROPSKA UNIJA IN GORIŠKI ČEZMEJNI PROGRAMI H— POMOČ ZA VOJNE BEGUNCE zz> Za sodelovanje so potrebni stvarni načrti in pristopi Evropski poslanec Santini o pomenu priznanja za projekt sodelovanja obeh Goric, četudi pot do izvajanja ne bo lahka »Združevanje Evrope se za nas začenja s povezovanjem obeh Goric«, je dejal predsednik Evropeistič-ne akademije Fabio Illusi včeraj v uvodnem posegu' na posvetu o problemih in možnostih tukajšnje obmejne regije v okviru širjenja Evropske unije v letih 2000-2006. Posvet je ponudil zanimivo preverjanje možnosti sodelovanja v goriškem prostoru ter lokalne načrte uokviril v proces širjenja Evrope na vzhod. O Agendi 2000, ki predvideva to postopno širjenje, je govoril evropski poslanec Giacomo Santini, član parlamentarne komisije EU za odnose s Slovenijo in Madžarsko in glavni»sponzor«projekta sprave med ■ Gorico in Novo Gorico v Bruslju. Glede vstopa Slovenije je pozitivno ocenil ekonomsko prilagajanje Evropi, negativno pa zelo počasno prilaganje zakonov in birokratske strukture, ki da kaže na določene psihološke zavore. Glede načrta obeh Goric je dejal, da se je uporaba gesla o»Berlinu v malem«dobro obnesla in sta mesti pritegnili nase pozornost v Evropi. »Ker skozi vrata nismo mogli, smo se splezali skozi okno«, je dejal, da bi utemeljil izbiro za bližnjico do Evrope, ki so jo izbrali, ker pač redni instrumenti še ne omogočajo financiranja skupnih čezmejnih načrtov. Dosegli sta načelno podporo, kar ni malo in na tem bo treba graditi v bodoče. Podobnega mnenja je bil odbornik Amirante, ki je zastopal občino Gorica in združenja evropskih mest in regij AICCRE. Pridobitev pozornosti Evrope je pomembna, morda še bolj kot financiranja, saj bo na tem mogoče graditi v bodoče, za kar imata mesti že zasnovane številne načrte. »Skupni načrti morajo biti stvarni, dodelani in tako} operativni«, je poudaril predsednik Pokrajine Bran-dolin. Raje torej manj vendar takoj izvedljivih načrtov, ki edini lahko računajo na evropska financiranja, kot pa plaz lepih idej, od katerih se nobena ne izvaja. Na tej zelo konkretni ravni, je dejal, se premika ti. Čezmejni pakt: zaenkrat je to šele skupno omizje za usklajevanje načrtov, prizadevajo pa si, da bi prišli do evropskega priznanja, ki bi omogočilo kvalitetni skok. Zelon konkreten je bil tudi poseg dr. Giorgia Tessarola, ki na deželi vodi urad za evropska zadeve. Obrazložil je težave v usklajevanju načrtov Interreg in Phare Crossbor-der: oboji zadevajo obmejna območja, eni v državah članicah, drugi v nečlanicah. Za našo deželo naj bi se sredstva Interreg povečala za tretjino (na 50 milijard), koristnikov pa bo sočasno več, zato utegnejo biti prav ožje obmejne cone prikrajšane. Pregled možnosti sodelovanja sta dopolnila še predsednika SDAG Beppino Zanotto s predstavitvijo programov sodelovanja obmejnih struktur ter predsednik Univerzitetnega konzorcija Claudio Cressati s spodbudnimi pogledi na možnost čezmejnega razvoja mednarodno usmerjenih univerzitetnih študijskih Solidarnostna akcija »Otroci otrokom« V torek v Kulturnem domu prireditev ter zbiranje blaga, hrane in denarne pomoči »Otroci, pomagajmo otrokom, tistim otrokom, ki sedaj spijo v blatu, nimajo kaj jesti in ne morejo obiskovati šole! Tistim otrokom, ki nas vsak dan gledajo s televizijskega ekrana in nas z očmi prosijo pomoči. Darujmo jim to, kar v tem trenutku najbolj potrebujejo: hrano, obleke, šolske potrebščine. Igrače jim bosta lahko podarili naknadno.« Tako se glasi poziv 16 slovenskih organizacij in ustanov (gre za šolske in vzgojne, mladinske, kulturne in športne organizacije različnih nazorov), ki so pobudnice solidarnostne akcije za vojne begunce»Otroci otrokom«. Ob neposrednem namenu zbiranja pomoči ima pobuda tudi namen vzgoje in utjevanja čuta za solidarnost. V torek, 20. aprila, ob 18.30 bo v Kulturnem domu v Gorici prireditev, program katere bodo s petjem, plesom in recitacijami oblikovali otroci. Na prireditvi bodo zbirali denarne prispevke,-že od 15. ure dalje pa bo v Kulturnem domu mogoče oddati tudi sledečo pomoč za begrmce: - testenine, riž, kruh (dolgotrajni), mleko UHT (nad 6 mesecev trajanja), konzerve, pijače (dolgotrajne), sladkor, marmelade; - moško in žensko perilo, nogavice, telovadni copati za otroke in odrasle, trenirke za otroke in odrasle, spalne vreče, odeje, rjuhe, brisače; - sanitarne potrebščine: milo, zobna pasta in ščetka, razkužilni robčki, razkužilna sredstva za obleke, higijenski vložki, plenice, plastične vreče. Zbrano blago bodo preko Rdečega križa že v četrtek s trajektom iz Trsta odposlali v begunske centre v Albaniji. Zbirali bodo tudi denarno pomoč. Prostovoljne prispevke s prireditve bodo oddali Caritasu, kdor zeli, pa lahko prispeva tudi na sledeče tekoče račune: - načrt Mavrica, t/r Banca di Roma št. 25000.35 pod oznako »Missione Arco-baleno«; - Vsedržavna Caritas na poštni t/r št. 347013 z oznako »emergenza profughi«; - Slovenska Karitas na t/r pri Novi ljubljanski banki: 50100-620-133051140116 -623903 s pripisom »za Kosovo«. NOVICE Prvomajsko slavje v Števerjanu Prvomajsko slavje v Steverjanu v priredbi KD Briški grič bo v soboto, 1. in nedeljo, 2. maja. Na shodu, ki bo ob 16.30 bo govoril podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, kulturni program pa bodo oblikovali recitatorji, godba KrasTer pevski zbori iz Standreža, Ga-brij in Saleža. Spored nedeljskih prireditev se bo pričel ob z 20. jubilejnim pohodom Steverjan -Gonjače. V Dvom bodo od 14.30 dalje Igre brez meja. Na Pokrajini javno srečanje Evropa po berlinskem vrhu Na pobudo združenja »Frontiere Aperte« bo jutri ob 16.30 v pokrajinski sejni dvorani srečanje na temo Evropa po berlinskem vrhu. Govor bo o treh sklopih vprašanj: o Prodiju kot predsedniku EU, o Agendi 2000 in o Kosovu. Govorili bodo minister za evropske odnose Enrico Letta, predsednik združenja »Dialoghi europei« Giorgio Rossetti in deželni odbornik Ettore Romoli. Ob 15. uri se bo Letta udeležil javnega srečanja na sedežu Ljudske stranke v Gorici. Srečanje županov 4 mest FJk Na goriškem županstvu bo jutri ob 12. uri srečanje županov Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona. Pogovarjali se bodo o sodelovanju na področju komunalnih storitev. Prvi korak bo, kakor izhaja iz krajšega sporočila, podpis pisma o skupnih namenih. Avto zaneslo v drevo Štiri osebe so bile ranjene v prometni nesreči včeraj nekaj po 1. uri, v križišču drevoreda Colombo in ulice Brigata Casale. V ovinku je avtomobil vrste punto zaneslo s ceste v drevo. Lažje telesne poškodbe so za-dobili 23-letna Roberta Šanson, 31-letni Alessio Pelicon, 23-letna Renata Stefani in 32-letni Carmine Ric-co.Na prehodu za pešce v ulici S.Pelhco pa je včeraj popoldne M.M. z motorčkom zadel 75-letno pešakinjo D. A. PREDSTAVITEV Slovenski nerod pomni in obtožuje Knjigo z zgornjim naslovom je napisal tigrovec Alojz Zidar in je izšla letos pri založbi Lipa v Kopru. Pisec je strnil v opisni in pregledni obliki vse zločine, ki jih je nad Slovenci zagrešila italijanska fašistič-- na država. V njej ne najdemo le že v zavesti ljudi ustaljenih dogodkov in imen umorjenih, pretepenih, mučenih in ustreljenih, temveč vrsto drugih zločinov, ki so ostah v senci in se žrtev ne spominjamo niti ob svečanih priložnostih. Spremno besedo je napisal publicist Milan Gregorič iz Kopra, ki tudi v sedanjem obdobju pazljivo in strokovno sledi načrtu potvarjanja in zamolčevanja zgodovinskih dogodkov. Oba bosta prisotna na predstavitvi, ki bo v Kulturnem domu v Gorici, v četrtek, 22. aprila, ob 18.30. Predstavitev zaključuje niz srečanj na tematiko zatiranja in upora, ki so se začela z Vratuševo knjigo o Rabski brigadi in nadaljevala z Ruplovim italijanskim prevodom knjige Osvoboditev Slovenskega Primorja. ZDRAVSTVO / KAM Z BOLNIŠNICO Primariji za selitev Izjavo v term smislu je podpisalo 6 zdravnikov V razpravo o lokaciji goriške bolnišnice je včeraj z izjavo za tisk spet poseglo šest primarijev, ki so se že pred časom opredelili za selitev, tako kot želi in pritiska dežela. Primariji Giampaolo Campestri-ni, Raffele Catapano, Giorgio Rizzatto, Lucio Lazza-rino, Massimo Pellizon in Bruno Thomann se sklicujejo na časopisne vesti, po katerih se je tudi župan Valenti premislil in se opredelil za selitev. Tega se veselijo, kot se tudi veselijo poudarka, da je še pomembnejša kot poslopje vsebina oskrbe in je treba biti zlasti na to pozorni, pa naj bo bolnišnica tu ali tam. Vsekakor, ker je danes treba izbrati med prenovo bolnišnice ali njeno selitvijo, se skupinica primarijev opredeljuje za slednjo izbiro z utemeljitvami, ki so jih že svoj čas javno iznesli. K temu dodajajo samo še prepričanje, da selitev k Janezu od Boga ne bi prejudicirala čezmejnega sodelovanja, četudi se zavedajo, da so nasprotniki selitve trdno prepričani, da ni tako in da bo nazadnje vsak ostal na svojem stališču. Primariji zagotavljajo občanom, da bodo na njihovi strani, če potrebno tudi na ulicah, če dežela ne bo izpolnila vseh obvez glede preoblikovanja Janeza od Boga v bolnišnico za akutne bolnike. Krčenja storitev, zagotavljajo, niso pripravljeni sprejeti. Prav zato opozarjajo, da je za uspeh morebitne selitve treba predvideti tudi neobhodno potrebni izhod na Ul. Lungo Isonzo Argentina. Svoj zdravniški poklic ponujajo javnosti kot jamstvo strokovnosti in poznavanja vprašanj, o katerih je govor, z implicitno zahtevo, naj se jim torej zaupa, ko je vendar govor o bolnišnici. Izjavo zaključujejo z ugotovitvijo, da so v Tržiču vedno vsi strnjeni, ko gre za njihovo bolnišnico, medtem ko se ti problemi v Gorici uporabljajo za politično opozicijo. GIASBA / V KC L. BRATUŽA _ Odličen koncert znanega New svving guarteta Koncert New svving quarteta je zmeraj lepo in prijet' no doživetje. Tako je bilo tudi v četrtek na koncertu »1 saw the light«, ki ga je ta skupina imela v KC Lojzeta Bratuža, v okviru abonmajske sezone Slovenskega centra za glasbeno vzgojo in centra Emila Komela. Vokalna skupina je ob spremljavi banda Ratka Divjaka v glavnem predstavila uspešnice, ki so tudi na njihovem najnovejšem CD z naslovom, ki je bil tudi naslov g°' riškega koncerta. Ni kaj, Oto Pestner, Tomaž K°2j levčar, Dare Hering in Marjan Petan so res mojstri, ki so vnovič dokazali, da ostajajo, tudi po tridesetih letih, vrhunska vokalna skupina. Odlično se se seveda izkazali tudi člani banda,"poleg Ratka Divjaka še Jani Hace. Blaž Jurjevič in Jaka Pucihar. Koncert je bil res zasnovan na črnski duhovni pesmi, vendar pa je skupina oo koncu poskrbela za kanček domačnosti, s priredbo znane Pozimi pa rožice ne cveto. New svving quaxte bo jutri ob 20.30 nastopil v Novi Gorici. TE SO SESTAVINE, KI IZBOLJŠUJEJO RABLJENE AVTOMOBILE ZASTOPNIKOV VOLVO. Zli VSE RABLJENE AVTOMOBILE. 8REZ0BRESTN0FINMEIRIINJE DO 1S.OIN.OOO Cena rumeni Eurotax 25.000.000 lir Finansirani znesek 15.000.000 lir Predujem 10.000.000 lir 18 mesečnih obrokov po 833.300 lir T.A.N. 0 % T.A.E.G. 2,15 % Anticipirani stroški dosjeja 250.000 lir Davek - kolek 20.000 lir ižba za avtomobil Volvo. Ponudbe veljajo do 30. aprila 1999. Izbrana rabljena vozila zastopnikov Volvo: avtomobili vseh znamk, ki so prestali poglobljene preglede programa Kontrola kakovosti Volvo-Vsakemu pregledanemu avtomobilu zagotavljamo, brez dodatnih stroškov, za leto dni od datuma nakupa “Garancijo Rabljena vozila” brez limitov pc[ prevoženih kilometrih in storitev Volvo SOS 24 ur, veljavno po ce Italiji in v drugih 31. evropskih državah. Rabljeni avtomobili zastopnik0' Volvo: varnost rabljenih z vsemi pravimi sestavinam1, 'VOIAAO ___25. APRIL / SLOVESNOSTI Na Vrhu bodo obeležili letnico spomenika NOB V petek 10. Miting za mir Ob koncu prihodnjega tedna in zlasti v nedeljo, 25. im., se bodo zvrstile številne spominske slovesnosti ob državnem praz-jdku, dnevu osvoboditve. Osrednji dogodek na Goriškem bo nedeljska slovesnost na Vrhu, kjer bodo obeležili 25-letnico odkritja spomenika pad-. m partizanskim borcem jn žrtvam vojne. Govorila oosta Ciril Zlobec in Artu-r° Calabria, nastopil bo tPPZ, kulturni spored bo oblikoval dekliški zbor Uanica, udeležence pa bo-ste pozdravila predsednik r^eze borcev in sovodenj-ski župan. . Pokrajinski odbor VZPI )e tudi letos prevzel pokroviteljstvo nad kolesarsko dirko za pokal Mon-tes. ki 25. aprila. V go-riskem Kulturnem domu Pa bo v petek, 23. aprila, Miting za mir. Slovesnosti v sovodenj-®ki občini bodo po sledečem razporedu: v sobote’ 24. aprila, ob 20. uri v teabrjah pred spome-dikom, v nedeljo, 25. aPrila, ob 10.45 v So-Vodnjah, ob 11. uri na ”eci, ob 11.15 v Rupi in °b 14.30 n Vrhu, kjer bo °srednja slovesnost ob 25-letnici postavitve spo-teenika. V občini Doberdob bodo slovesnosti v nedeljo, 25. aprila in sicer: ob 10. dri v Doberdobu maša za Padle v osvobodilni vojni 2atem polaganje vencev v janiljah (10.45), Doberdo-dd (11.00) in na Poljanah 'tl.15). Osrednja slove-sd°st bo ob 11.30 pred spomenikom na Palkišču. udelezence bosta pozdra-vda župan Lavrenčič in Predstavnik VZP1/ANPI, slavnostni govornik bo Milan Pahor. Kulturni spored bodo oblikovali lani godbe na pihala , ras in moški pevski zbor tezero. ^ Podgori se bodo pok- lonili spominu padlih v nedeljo, 25. aprila, ob 10. uri. Poleg komemoracije in polaganja vencev bo ob spomeniku tudi kulturni spored z nastopom zborov in recitatorjev. V petek, 23. aprila, ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici 10. Miting za mir, sožitje in razvoj, ki ga prirejajo SKGZ, goriški Kulturni dom in Združenje bivših borcev ANPI-VZPI, v sodelovanju z AVL, ANED in Združenjem aktivistov OF. Na letošnji prireditvi, ki je že postala tradicionalen shod in srečanje še posebej bivših borcev in aktivistov NOB s celotnega goriškega prostora, bo nastopil priznani slovenski pevski zbor »Lipa zelenela je...« iz Ljubljane. r KMEČKA BANKA / 26. APRILA n Pomemben občni zbor Delničarji morajo izvoliti upravitelje in nadzornike V ponedeljek, 26. aprila, ob 17., uri je v drugem sklicu v Kulturnem domu napovedan občni zbor Kmečke banke. Letošnji občni zbor bo posebej pomemben, saj bodo morali delničarji izvoliti nove upravitelje, elane upravnega in nadzornega sveta. Zaradi tega je pričakovati množično udeležbo delničarjev. Kdor se ne bi mogel osebno udeležiti občnega zbora lahko s pisnim pooblastilom na pristopnem kuponu poveri drugemu delničarju nalogo, da ga zastopa, pri čemer sme vsak delničar zastopati najveC deset drugih. Z občnim zborom se torej zaključuje man- dat upraviteljev, ki so pod predsedstvom odv. Petra Sanzina prevzeli upravljanje banke v težkih razmerah po prenehanju komisarske uprave. Denarni zavod je od takrat beležil stalni vzpon, o katerem pričajo tudi podatki lanske bilance, ki bodo elanom predstavljeni v odobritev. Zbrana sredstva so znašala 331 milijard lir (leta 1997 - 327,4), krediti 141,8 (127,9), Cisto premoženje 41,4 (39) in Cisti dobiček 3,4 milijarde (2,9). Na osnovi teh številk bodo upravitelji predlagali delničarjem na obenem zboru razdelitev dividende v znesku 60 lir na delnico. GORICA / REVIJA PRIMORSKA POJE SE IZTEKA Šest zborov v KC L. Bratuža ■Danes v Postojni zadnji koncert letošnje pevske prireditve V zaključnem nizu je revija Primorska poje v petek tretjič obiskala Gorico. V Kulturnem centru »Lojze Bratuž« je nastopilo šest zborov iz raznih kulturni dom Gorica Slovenska kulturno gospodarska zveza Zveza slovenskih kulturnih društev ^druženje aktivistov OF ter VZPl/ANPI - ANED - AVL - ANPPIA vabijo v sklopu “Meetinga za mir in sožitje” na koncert mešanega pevskega zbora UPA ZELENELA JE... Kulturni dom Gorica petek, 23.4-. 1999, ob 20.30 krajev Primorske. Zamejstvo je na goriškem koncertu zastopal dekliški pevski zbor »Ivan Grbec« iz Skednja pod vodstvom Ksenije Kos. Prav različna je bila sestava zborov, saj smo lahko prisluhnili osemčlanski skupini Kromberskih Vodopivcev, mešanemu pevskemu zboru Trnovo (na sliki -foto Bmnbaca), dvema komornima zboroma in znanemu moškemu pevskemu zboru Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Kot prvi so na petkovem koncertu nastopili Kromberški Vodopivci pod vodstvom Franca Bo-golina. V Postojni bo danes, ob 17. uri, zadnji koncert jubilejne, 30. revije. Ocenjevali bodo najboljšo salamo V Standrežu bo v soboto, 24. t.m. tekmovanje za najboljšo domaCo salamo. Organizatorja sta Lojzko Paškulin in Davorin Marvin. Tekmovanje bo pri društvu Oton Zupančič, kjer bo imela ocenjevalna komisija glavni štab. Rejci naj salame prinesejo v soboto, do 12. ure do Lojzka Paškulina ali Davorina Marvina. Z veseljem bodo sprejeli tudi izdelke iz sosednjih krajev v Sloveniji. Za vse velja osnovni pogoj: salame morajo biti res domače. L A P I D I PERISSUTTI NAGROBNI KAMNI IN SPOMENIKI POPRAVILA Perissutti Peresa ... 34170 GORICA ^Trieste 327, Tel. (0481) 21611 VZPI - sekcijo Vrh SKRD Danico - Vrh v sodelovanju z ZSHD vabita na SLOVESNOST OB 25-LETNICI ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM V NOB Vrh, 25. april 1999 Spored: - ob 14.30 zbirališče v Kulturno športnem centru Danico, povorko do spomenika podlim - pozdrav župana in predsednika VZPI-j a sekcija Vrh ter nastop DPZ Danica - slavnostna govora: dr. Ciril Zlobec in podpredsednik državnega VZPI-ja Arturo Calabria Sledi v HŠC Danica koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora PINHO TOMRŽIČ _________________KINO GORICA VTITORIA 1 15.15-17.40- 20.00- 22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Co-stner. VTITORIA 3 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Mafia!«. CORSO RdeCa dvorana: 15.15- 17.30-20.00-22.15 »8 mm - delitto a luči rosse«. Prep. ml. pod 14. letom. Modra dvorana: 15.00- 17.15- 19.40-22.00 »11 te con Mussolini«. I. Cher. Rumena dvorana: 15.00- 17.15- 19.30-22.00 »Imiserabi-li«. L. Neeson, U. Thurman. TR23C EKCELSIOR 15.00 »The Rugrats«. 17.40-20.00-22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner. COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »La farne e la sete«. I. A. Albanese. ČEDAD RISTORI 16.00-18.15-21.00 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner. J PRIREDITVE STUDIJSKO RAZISKOVALNI FORUM ZA KULTURO vabi na predavanje prof. Marjana Turnška Duhovno sporočilo škofa A.M. Slomška, danes ob 17. uri v KC L. Bratuža. SKD HRAST v sodelovanju z RAI Radio Trst A vabi na predstavitev CD plošCe Stezice MePZ Hrast danes ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodeluje otroški zbor Veseljaki. SKUPINA MLADIH DRUŽIN Z GORIŠKEGA in KK Briške mladine prirejata Dan družine 99 na Plešivem danes, 18. aprila, zbirališče ob 10.45 pred OS L. Zorzuta. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 8. maja avtobusni izlet v Gardaland. V ceni je vključena vožnja, vstopnina v zabaviščni park in kosilo. Prijave na sedežu in pri poverjenikih do 30. aprila. KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v PoreCu (Materada) od 27.6. do 17.7. v dveh izmenah, v Vemdeb (Pulj) od 1.7. do 19.7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18.7. do 25.7. Vpisovanje pri Anamariji, tel. 0481- 531644. lU OBVESTILA KD SKALA GABRJE sklicuje v ponedeljek, 26. aprila, letni redni občni zbor na društvenem sedežu. Prvi sklic je ob 19. uri, drugi ob 20.30. PRI KMEČKI ZVEZI v Gorici, UL Malta 2 (tel. 0481/531644) deluje pooblaščeni center za pomoč na fiskalnem področju. Davčnim zavezancem pomaga pri izpolnjevanju prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico ter pri izračunavanju davka na nepremičnine. Urnik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30. GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil posebno pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav 730 (CAAF). Interesente vabijo, naj se za sestavo prijav in druge strokovne nasvete oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20, tel. 0481-537386. LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici je odprta za uCence osnovnih šol ob delavnikih od 17.00 do 18.30; ob sredah je ludo-teka rezervirana za malčke iz otroških vrtcev (od 16. do 18. ure). RAJONSKI SVET ZA PODTURN IN SV. ANO 'vabi jutri ob 18. uri bo v socialni center v Ul. Baiamon-ti na predavanje dr. Uga Furlanija o udeležbi italijanske redne vojske pri osvobajanju Italije. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boi-to IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIM AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste S ČESTITKE V Brajdi naš slavljenec LUCIANO praznuje svoj 60. rojstni dan. Se na mnoga sreCna in zdrava leta mu kličejo Peterinovi iz»Sr-bije«ter ga pozivajo:»Hej Luciano, hajd na noge, da bo fertig gnezdo za otroke«. V štandreški mesnici dolgoletna mesarica NIVES, Čeprav se še dobro drži, jih jutri 70 slavi. Z njo se veselimo in ji Želimo še dosti zdravih mesarskih dni, domači, žlahta in prijatelji vsi. Jutri, 19. aprila, bo pri AšCevih v Steverjanu praznovala 80. rojstni dan ANGELA MTZERIT HLEDE. Se mnogo zdravih let ji Želijo hčere in sinova z družinami, pravnuki Debora, Greta, Matei, Mikol, Tomas, FranCeska, Petra in Alesja ji pošiljajo vse polno poljubčkov. PRISPEVKI V spomin na Avgusta Stekarja darujeta Ivan in Vladimir Klanjšček 100 tisoč Ib za KD Briški grič. Namesto cvetja na grob Avgusta Stekarja daruje sekcija bivših borcev iz Ste-verjana 200 tisoč lir za Dijaški dom Gorica. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 10. do 16. aprila 1999. RODILI SO SE: Raffaele Campanello in Sabrina Co-lonello. UMRLI SO: 88-letni Bruno Stabile, 79-letni Ariano Bregant, 88-letna Adelma Belli, 47-letna Maria Luisa Adam, 78-letni Guido Leban, 57-letni Bruno Blessi, 92-letna Teodora Zucchiat-ti, 79-letni Giovanni Malpe-ra, 51-letna Daniela Zuc-chiatti, 86-letna Romanita Bressan, 77-letna Anita Pet-tarin, 89-letni Ottone Mini-nel. POROČIT,T SO SE: uslužbenec Cristiano Tercelli in študentka Paola Demarinis, uslužbenec Maurizio Dal Bo in brezposelna Maria-grazia Venuto, profesor Alessandro Quinzi in študentka Daria Pavio, Časnikar Martin Luis Brecelj in učiteljica Barbara Rustia, programer Stefano Vettorel-lo in brezposelna Lara Bac-caglini. OKLICI: uslužbenec Davide Fontanini in uslužbenka Laila Paussig, bolničar Maurizio Trost in upravna uslužbenka Cinzia De Bortoli, finančni stražnik Massimo Germano in študentka Patrizia Moscato, policijski podčastnik Roberto Zavadlav in uslužbenka Tullia Bonato, biograf Mauro Bazzaro in podjetnica Marina Legovi-ni, upokojenec Francesco Vitale in gospodinja Dolores Somma, trgovec Alessandro Graziano in uslužbenka Raffaella Vassallo, telefonist Antonio Pecile in telefonistka Mariagrazia Missio. Na diplomskem tečaju za stomatologijo in zobno protezo na medicinski fakulteti Tržaške univerze je diplomiral z oceno 110/110 in pohvalo 24-Ietni Dimitri Tab a j Zagovarjal je diplomsko nalogo “Sladkorna bolezen in ustna patologija: nove Studijske metode z uporabo citofluorimetrije”. Mentor: prof. Mauro Melato Koreferenta: prof. Euro Ponte in dr. Michele Maglione Novopečenemu doktorju iskrene čestitke! Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev Srečanja z avtorji Predstavitev knjige SLOVENSKI NAROD POMNI IN OBTOŽUJE Avtor: ALOJZ ZlDAR Na predstavitvi bodo spregovorili publicist Milan Gregorič, predstavnik založbe Lipa in sam avtor Kulturni dom Gorica - četrtek, 22.4.1999, ob 18.30 ; : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. NOVICE POLITIKA / DEŽELA FJK ALPE-JADRAN / VELIKA POBUDA Letošnja zima se noče posloviti BOČEN - Prve lastovke je pričakalo slabo vreme (dež, ohladitve, v Alpah tudi obilno sneženje), ki je zlasti na avtocesti za Brenner že predsi-nočnjim povzročilo velike težave: številni tovornjaki niso bili opremljeni z verigami ali snežnimi gumami, zaneslo jih je počez in so povsem zaustavili promet. Kolona je bila dolga do 30 kilometrov, na tamkajšnji državni cesti, ki so jo prav tako zaprli, pa tudi 40 kilometrov, veliko avtomobilistov je noč prebilo v vozilih, na pomoč jim je priskočilo osebje civilne zaščite. Včeraj je promet spet stekel, vendar je še prihajalo do zastojev, pristojni so avtomobiliste povabili, naj raje ne gredo na pot in naj počakajo na današnji dan. Nekatere prelaze pa so zaradi nevarnosti plazov zaprli (Gardena, Giovo), na drugih je obvezna zimska oprema. Tudi napovedi niso najboljše, prehodno izboljšanje lahko pričakujemo šele v torek. Končani 10. primorski slovenistični dnevi NOVA GORICA - Z odkritjem spominske plošče Dušanu Pirjevcu na njegovi rojstni hiši v Novi Gorici so se včeraj končali 10. primorski slovenistični dnevi. Prireditev se je začela v četrtek z literarnim večerom. V petek so predstavniki slavističnih društev iz Kopra, Trsta in Nove Gorice ter predevatelji s tržaške, videmske in ljubljanske Univerze predstavili referate v okviru osrednje teme Goriški prostor v slovenisto-vem delu, sledila pa je okrogla miza z naslovom Jezik ob meji. Tokratnih jubilejnih primorskih slovenističnih dnevov, ki jih je novogoriško slavistično društvo pripravilo v sodelovanju z zgodovinskim društvom za Severno Primorsko, se je udeležilo prek 50 strokovnjakov s področja raziskovanja in poučevanja slovenskega jezika. (STA) Slovenski avtomobilski salon LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je včeraj tudi za obiskovalce uradno odprl 21. slovenski avtomobilski salon. Na 13.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo do nedelje, 25. aprila, predstavljalo 277 raz-stavljalcev iz 24 držav. Sejma se udeležuje 111 slovenskih podjetij, med katere sodijo tudi uradni zastopniki tujih avtomobilskih podjetij. Na sejmu bo razstavljenih 188 modelov vozil 27 različnih znamk. Po pričakovanjih prirediteljev naj bi si letošnji sejem, ki ga bodo spremljale številne predstavitve, okrogle mize in posveti, ogledalo rekordnih 100.000 obiskovalcev. Od leta 1995 je slovenski avtomobilski salon bienalni sejem. Leta 1997 je sejem, na katerem se je predstavilo 287 razstavljalcev iz 21 držav, od teh 122 domačih, obiskalo 95.000 ljudi. (STA) Olivo novi ravnatelj službe za promet in prevoze Deželni odbor je včeraj za novega deželnega direktorja za promet in prevoze imenoval Dušana Oliva, dosedanjega ravnatelja službe za prevoz blaga in namestnika deželnega direktorja. Olivo je nasledil Gastoneju Novelliju, ki je nedavno prevzel vodstvo Arpe, deželne agencije za varstvo okolja. SOZ SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje OBČNI ZBOR v ponedeljek, 26. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11 Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Blagajniško poročilo 3. Poročilo Nadzornega odbora 4. Diskusija 5. Sprejem bilančnih dokumentov 6. Sprejem novih članic 7. Potrditev pravilnika 8. Razno Liga in desnica blizu dogovora za oblikovanje nove koalicije Deželna kultura gost Budimpešte Koncerti, okrogle mize, razstave in znanost Prireditelji popolnoma prezrli Slovence TRST - Pol svoboščin in Severna liga se z naglimi koraki bližata k sporazumu za novo deželno koalicijo, za katero pa bo treba najbrž počakati na evropske volitve. Zainteresirani, kot vedno, zanikajo vesti o skorajšnjem dogovoru, pogajanja pa so v polnem teku ter zadevajo program in predvsem razdelitev odborniških resorjev. Evropske volitve bodo neke vrste mejnik za udejanjenje dogovora. Predsednik Dežele Roberto Antonione (FI) je povedal, da ne bo kandidiral za Strasbourg, kar bi znalo nekoliko zmešati štrene za dosego dogovora Liga-desnica. Morebitni Antonionejev odhod v Strasbourg bi namreč odprl pot »štafeti« z Bossijevo stranko, ki bi v tem primeru za mesto predsednika odbora kandidirala Alessan-dro Guerro. Slednja vsekakor razmišlja o evropski kandidaturi, saj bi ji kot »zunanji ministrici padanske vlade« najbrž pritikalo mesto v Strasbourgu. Situacija je glede tega na splošno še odprta, morebitno zavezništvo med desnico in li-gaši pa bo ustvarilo precejšnje probleme enim in drugim. Umberto Bossi razglaša na vse vetrove, da nima nič skupnega z levico in še manj z desnico, Silvia Berlusconija in njegove pa je večkrat ozmerjal za mafijce in podobno. Podobne obtožbe in žalitve pa je slišati tudi na desnici, posebno pri Nacionalnem zavezništvu, ki je proti »senaturju« med drugim vložilo sodno prijavo. Bossi je namreč na nekem volilnem shodu v Tolmeču glasno pozval svoje somišljenike, naj javno osramotijo vse člane in volilce Finijeve stranke. Rekel jim je, naj celo zaznamujejo hiše in stanovanja pristašev NZ. Politika in politiki pa, kot vemo, čestokrat pozabijo na žalitve in psovke, zlasti ko gre za delitev oblasti. Posrednik med Ligo in desnosredinsko koalicijo je vodja Forza Italia Ferruccio Saro, ki je sprva skušal ustvariti pogoje za »veliko zavezništvo« med desnico in Oljko, ko je .zadeva spodletela pa si sedaj prizadeva za sporazum z Bossijevo stranko. TRST - Od 21.aprila do 20.maja bo v Budimpešti mesece kulture Furlanije-Julijske krajine, ki ga prireja tamkajšnji inštitut za italijansko kulturo (vodi ga režiser Giorgio Pressburger) v sodelovanju z deželno upravo. Gre za bogat sklop raznovrstnih prireditev, ki imajo namen prikazati Madžarom pisano kulturno in družbeno realnost naše dežele. Ta pisana kulturna stvarnost, kot jo imenujejo prireditelji, pa se bo udejanila brez prisotnosti slovenske kulture, ki jo mnogi deželni upravitelji hvalijo in poveličujejo le takrat, ko morajo na nek način upravičiti posebni statut FJK. Mesecev kulture FJK se bo začel v torek, 21.aprila s koncertom orkestra Opera giocosa, ki ga vodi Severino Zannerini, dan kasneje pa bo pisatelj Roberto Calasso govoril o življenju in delu tržaškega književnika ter literarnega kritika Bobija Bazlena. 23.aprila bodo predvajali filme in dokumentarce deželnega sedeža RAL 28.aprila se bosta madžarski publiki predstavila pesnika Claudio Grisancich in Nico Nal- dini, gledališki igralec Tullio Svetlini pa bo ob tej priložnosti prebral nekaj pesmi Biagia Marina. Dan kasneje bo-do odprli razstavo slavnih mozaikov iz Spilimberga. V začetku maja bodo v osrednje® •zgodovinskem muzeju v Budimpešti odprli razstavo o Langobardih, 4.maja bo na sporedu srečanje madžarskih in deželnih pisateljev in novinarjev. FJK bodo zastopali pisatelji Furio Bordon. Mauro Covacich, Pino Roveredo in novinar Piccola Pietro Spirito. 7.maja bodo odprli razstavo slik iz zbirke tržaškega muzeja Revoltella, od 10.maja pa bo na ogled slika Vittoria Carpaccia Kristusova kri, ki jo hranijo v videmskem mestnem muzeju. 11.maja bo v madžarskem glavne® mestu koncert goriške skupine Zuf de Zur, dva dni kasneje se bodo občinstvu predstavile tržaške znanstvene in raziskovalne ustanove. 17.maja bo na sporedu glasbeni koncert, ob zaključku prireditve pa bo enogastronomski prikaz značilnih vin in jedi Furlanije-Julijske krajine. SLOVENIJA / IZJAVA O ZGODOVINSKIH IZKUŠNJAH ZA PRIHODNOST_ Zbrali že več kot 16.500 podpisov Pisatelj Vladimir Kavčič in zgodovinar Janko Pleterski s pobudo seznanila predsednika Dl LJUBLJANA - Pisatelj Vladimir Kavčič in zgodovinar dr. Janko Pleterski sta predsednika državnega zbora Janezu Podobniku sporočila, da je njuno izjavo Zgodovinske izkušnje za prihodnost, ki sta jo lanskega maja pripravila v povezavi z razpravami o slovenski preteklosti v parlamentu, doslej podpisalo 16.539 oseb. Avtorja izjave, po kateri bi morali v Sloveniji zgodovinsko izkušnjo z desnimi in levimi radikalnimi gibanji sprejeti kot "sestavni del našega zorenja za demokratično in socialno varno prihodnost", sta tudi prepričana, da bi moral parlament državljane "posvariti predvsem pred triumfalizmom te ali one idejnopolitične sile - stare ali obnovljene - če jih hoče obvarovati pred raz- diralno močjo zgodovinsko že preseženih delitev". »Z vstopom v združeno Evropo se slovenskemu narodu odpirajo nove možnosti, a tudi nove preizkušnje. Zato pozivamo slovenski parlament, naj sprejme takšno stališče do preteklosti, ki nas ne bo razdvajalo tudi v prihodnosti. Pokaže naj našo zrelost za preseganje preteklih delitev. Predvsem naj izreče priznanje vsem, ki so si v dolgi zgodovini slovenskega naroda prizadevali za njegovo osvoboditev, združitev in osamosvojitev, in naj vse skupaj usmeri k takšni prihodnosti, ki bo zagotavljala socialni napredek in nacionalno identiteto tudi prihodnjim rodovom. To bo dosegel le, če bo povedal, kako bodo lahko državljani lahko znosno žive- li drug z drugim in drug ob drugem, ravno s priznanjem dejstva, da smo si različni in da bomo takšni tudi ostah, saj smo ljudje. Izrazi naj stališče, da je politika, ki hoče krepiti svoj vpliv z vzbujanjem nasprotij in sovraštva, nevarna in značilna za življenje na robu državljanske vojne,« je še zapisano v obširni izjavi, pri kateri se avtorja zavedata, da ne glede na zbrane podpise podpor® ne more imeti neposrednih pravnm posledic in da gre pri njej le za izražanje osebnih stališč. Ker pa ima po njunem pre' pričanju tako visoka javna podpo® veliko težo, tudi moralno in ne 1® politično, sta predsednika DZ P°' dobnika zaprosila, da o odmevnosti izjave obvesti vse poslanke in p°' slance. (STA) SEŽANA / DOMŽALSKI HELIOS NADALJUJE Z AKCIJO ČIŠČENJA KRAŠKIH JAM Oživljanje vodnjakov tema letošnje pobude za ohranjanje slovenskih voda Počistili bodo tudi Ravbarjevo jamo pri Sežani - Vpliv odpadkov na kakovost vode SE2ANA - Poslovni sistem Heliosa iz Domžal bo letos ob že tradicionalni akciji čiščenja kraških jam in brezen podprl tudi projekt oživljanja krajevnih vodnjakov na Slovenskem. Sklad za ohranjanje slovenskih voda, ki ga je lani ustanovil Helios ob strokovni podpori Ministrstva za okolje in prostor, je izdal te dni javni razpis za omenjeni projekt. V projektu oživljanja slovenskih vodnjakov želijo poudariti naraščajoč pomen vode v urbanem prostoru in s tem vzbuditi aktivno sodelovanje vseh subjektov za ohranjanje njene kakovosti. Ta projekt pomeni tudi nadaljevanje in nadgradnjo lanskoletne zelo uspešne akcije čiščenja kraških jam in brezen, v kateri so očistili kar pet kraških jam raznih odpadkov, ki so predstavljali ekološko nevarnost za bogato kraško podtalnico. Da je akcija naletela na plodna tla, še posebej v lokalnih okoljih, priča tudi dejstvo, da so pred dnevi podobno čistilno akcijo organizirali in izvedli na Banjški planoti v občini Nova Gorica, kar v Heliosu pozdravljajo in si želijo, da bi takšne okoljske akcije vzpodbudile še več lokalnih skupnosti. Sredstva Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda, v katerega se steka po 50 tolarjev od vsakega prodanega litra njihovih vodnih premazov, so usmerili v čiščenje jam zaradi odločitve, da preprečijo negativni vpliv onesnaževanja jam in brezen na kakovost kraške podtalnice. Hkrati se zavedajo pritiskov na okolje, v katerem ima voda ključno vlogo. Onesnaženost bogatega podzemnega sveta na kraških tleh pa ogroža predvsem zaloge pitne vode. V času od junija do septembra se je lani zvrstilo pet čistilnih akcij, med katerimi velja omeniti zlasti čiščenje Ravbarjeve jame pri Sežani. Iz jame, ki se začenja z 20 metrov širokim breznom, krasi pa jo velika kapniška dvorana, so sežanski jamarji pod vodstvom predsednika jamarskega društva Sežana Jordana Guština potegnili kar 50 kubičnih metrov odpadkov (gospodinjskih in kosovnih - hladilniki). Člani in. članice Društva za raziskovanje jam Ljubljana so iz 60-metrskega vhodnega brezna jame Brinščice v Matarskem podolju v občini Hrpelje Kozina z velikim 45-tonskim avtodvigalom potegnili za dobrih 10 m3 gospodinjskih odpadkov in smrdeče embalaže razredčil ter tri avtomobile. Jama leži v rezervatu za eno izmed zajetij Irižanskega vodovoda. Jamarji in jamarke jamarskega kluba Železničar so očistili Babjo jamo blizu Trebnjega na Dolensjkem, jamarji Jamarskega društva Borovnica pa Brezno treh dimnikov, medtem ko so jamarji Društva za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal očistili Severjevo brezno. V teh štirih jamah so na dan potegnili ostalih 30 kubičnih metrov organskih in medicinskih odpadkov, odpisanih gospodinjskih strojev, odsluženih strojev, od- luženih avtomoblskih karoserij. ^ lafto prepojene zemlje in ostanke >d zakolov. Večino akcij so si og lali tudi domačini, ki so tako v 'o doživeli, kako naporno je pot piti odpadke iz jam, v katere s ih sami zmetali. Med pogovoro : jamarji so izvedeli, kako odpa legativno vplivajo na kakovost le, ki jo pijemo. , .u »Projekt oživljanja slovens® ra je vn ih vodnjakov smo v H® u začeli zaradi izjemnega večp,^ tnega pomena krajevti_ 'odnjakov skozi zgodovino in U, rebo po ohranjanju njihove ® ekture, tipološke in prosto® rednosti. Posebno pozornost P^. zbiri bomo dajali vodnjakom^, edaj ne delujejo in imajo okalni pomen, večjo etnolo Tednost, izvedljiv načrt oZlV .. josameznega vodnjaka 111 Fa iravljenost lokalne skupno5 iktivno sodelovanje,« prrP,. ^ lujeta odgovorni osebi s H® lataša Jazbec in Irena Kocjan- 6Z MISLI OB KOSOVSKI KRIZI ■ -Kmalu bo mesec dni, kar se je začela zadnja balkanska vojna. Ce me spomin ne vara, je to že Šesta v tem stolethju, Ce Pa srbsko-hrvasko (vukovarsko) vojno ločimo od bosanske, že sedma. Ni kaj, je že res, da je Balkan sod smodnika, na katerem sedi Evropa. In nic ne kaže, da bi se zadeva umirila. To, kar berete, ni komentar. Je samo nekaj misli, ki izhajajo iz tega, kar sem v zadnjih dneh gledal na televiziji, poslušal po radiu in bral v časopisih. Nekaj misli, ki ne prinašajo odgovorov, ampak so samo izhodišča za nova vprašanja. Žal se ni Cas za odgovore. * * * Vprašanje, ki si ga je v tej vojni malokdo zastavil, je, kaj je pravzaprav zmaga. No, Ce bi zmagal Miloševič, bi bilo jasno, da je zmaga etnično očiščenje Kosova in torej narodnostno cista Srbija. Ker Pa je zmaga Miloševiča zgolj teoretska možnost, se pac moramo vprašati, kaj bo za zvezo NATO pomenila zmaga. Pravijo, da bo zmaga pomenila vrnitev prebivalcev Kosova na njihove domove. To je sicer nežna pravljica, vendar samo pravljica. Teh domov namreč ni veC, poleg tega pa bi to pomenilo, da bi morala zveza NATO (ali Združeni narodi, to pravzaprav v tem kontekstu ni bistveno) poslati na Kosovo morda 100 tisoč mož in izredno vojaško masinerijo, ki bi se Pridružila oni v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji. Balkan bi tako postal nekakšna mednarodna Vojaška kolonija, kar ne daje posebnega vtisa zmage. No, in sedaj bo kdo vprašal, katere so alternativne možnosti. Mislim, da jih ni. Ali dobro je vedeti, da zmaga ne bo nobena zmaga. * * * Eno izmed vprašanj, ki se najpogosteje pojavlja, je, ali bo prišlo do kopenskega posega na Kosovu. J^si se zaklinjajo, da ne. Vsi pa Prav dobro vedo, da brez kopenskega posega ne more biti konca te yojna. Skratka, Ce hoCe NATO končati zadevo, ki jo je začel, mora z vojsko na Kosovo. To bo dolga in krvava vojna, kajti splošno mnenje je, da ie Jugoslavija ■ posk-jdla svoje boljše orožje Pričakovanju ^eposred-n Strah pred prihodnostjo . pada s sovražnikom. Sploh so Srbi znani po tem, da se s sovražnikom radi vojskujejo iz oci v oCi. Pri Natu, oziroma v Pentagonu, že kujejo strategije. Sedaj, ko so preizkusili vse letalstvo, bodo morali preizkusiti tudi masinerijo na kopnem. To postaja iz dneva v dan bolj neizbežno. Ko si enkrat v slepi ulici, moraš pac naprej. In tu je sedaj zveza NATO. O tem, kakšna bo zmaga, pa ne bom ponavljal prejšnje misli. * * * Z drugega zornega kota se postavlja vprašanje, ali bi - kot alternativo prejšnjemu razmišljanju -moral Zahod Miloševiču dopustiti, da dela, kar hoče. Odgovor je seveda negativen. Sedaj je odveč razmišljanje, zakaj Zahod (ZN, NATO, OVSE, itd.) ni posegel, kadar je bil Se čas. Ze nekajkrat sem slišal stavek, da bi bili morali porušiti dva mosta v Beogradu za Časa vukovarske vojne pa bi Miloševiča spametovali. Nekateri gredo Se dlje in pravijo, da bi bili to morali narediti, ko so prvi tanki zapeljali iz vrhniške vojašnice. Nihče ne ve, kaj bi se v tem primeru zgodilo. Morda bi ljudje, ki niso bili navajeni vojne, na zadevo gledali drugače, kot to počenjajo danes. Takrat je bila Jugoslavija Se lepa država in Beograd je bil kozmo-pobtsko me- glil Bojan Brezigar sto. Pravijo, da so danes vsi Srbi na Milosevičevi strani. Morda je to tudi res. Pravijo, da etnično čiščenje na Kosovu Srbov ne prizadene. To je skoraj zagotovo res. V Beogradu je v zadnjih desetih letih standard padel na za Evropo najnižjo možno raven. Ljudje so se v tem Času privadili revščine, privadili pa so se tudi etničnega CiSCenja. Ponekod so ga zakrivili Srbi, drugod, kot v Krajini, Hrvati. Etnično čiščenje je postalo del vsakdana in zato ga v Beogradu sedaj ne obsojajo. Jaz jih ne bom zagovarjal. Tudi obsojal ne: koncentrična propaganda, kateri so podvrženi, je premočna, da bi ji lahko ljudje kljubovali; Se zlasti, če vse naokoli pokajo bombe. * * * Počutja Beograjčanov pa seveda ni mogoče prenesti kar tako na Zahod. Eden televizijskih voditeljev je to v prejšnjem tednu poskusil. Oddaja z beograjskega mosta je bila ena redkih, ko je bilo slišati samo eno stran. Tako je posredovala izkrivljeno sliko dogajanj. Sicer pa je treba italijanski televiziji priznati veliko profesionalnost: že dejstvo, da so imeli od prvega dne pravico do besede tudi drugače misleci, daje razumeti, da tokrat Italija ni sla na izrazito Cr-no-belo tehniko, ki je države v vojni sicer precej običajna. Prisotnost Srbov in uradnih predstavnikov Jugoslavije, pa tudi intervjuji z jugoslovanskimi politiki in s tistimi Italijani, ki mislijo drugače, so gledalcem omogočili, da si sami ustvarijo mnenje. Moje mnenje ob tem je, da je Miloševič zločinec in glavni krivec za vse, kar se dogaja, čeprav imam od vsega začetka pomisleke o učinkovitosti takega spopada. In me vsakokrat stisne pri srcu, ko slišim letala, ki mi letijo nad glavo, kajti, hočeš nočeš, tudi jaz imam delček Beograda v srcu. Saj je bil Beograd vendar prestolnica Jugoslavije, tiste prave. * * * V teh dneh je italijanska vlada v vrtincu polemik. Potem, ko vse prebereš in ko si slišal vse verzije, se zamisliš in se vprašaš: kaj drugega bi D’Alema lahko naredil. In si tiho odgovoriš, da nic. Tega se zaveda tudi desna opozicija, ki nastopa odgovorno in tokrat državniško. Kajti ob takih vprašanjih bi morala biti država res strnjena. Italija ni imela druge možnosti, saj je Članica Atlantskega zavezništva. Dejstvo, da njenih letal ne uporabljajo pri napadih, tudi ni posledica odločitve italijanske vlade ali parlamenta, ampak kakovosti letal in izurjenosti posadk (Se Se spominjate Zalin-ske vojne?). Kako bo s kopensko vojsko, bomo Se videli. Je pa po drugi strani Italija pokazala veliko občutljivost za vprašanje beguncev. Bila je takorekoC prva na bojni Crtio in Se danes so prav italijanske enote jedro humanitarne pomoči. To priznanje ji ji treba dati. Pa Se nekaj. D’Alema se je v zadnjem Času spremenil. Bolj se je utelesil v vlogo državnika, nic veC ni ironičnih nasmeškov in cenenih fraz, ki marsikomu niso bili vseC. Lahko bi rekli, da je, po pretresih prvih dni, v celoti dorasel svoji vlogi. To je seveda dober obet zanj in za vlado, tudi potem, ko se bo kosovska vojna končala. Kdaj bo to, pa spet nihče ne ve. * * * Zadnjo misel naj namenim Sloveniji. Prejšnji veCer sem na televiziji gledal Drnovska, kako je razlagal, da je sedaj napočil Cas, da Slovenijo sprejmejo v Nato. Naslednjega jutra sem se v Ljubljani pogovarjal z znancem, pomembnim novinarjem, ki mi je izrazil nelagodje zaradi preletov Natovih letal nad Slovenijo. Tudi za Drnovska velja isto kot za D’Alemo. Verjetno slovenska vlada ni imela druge rešitve. Vendar se mi sedanji trenutek ne zdi najprimernejši, da Slovenija sili v Nato: prvič zato, ker je malo verjetno, da bi se Nato sedaj ukvarjal s Slovenijo, drugič pa, ker bi bilo res treba preveriti, kakšno je sedaj počutje slovenskega javnega mnenja o zvezi Nato. To bi kazalo preveriti. Pa ne samo z običajnim vprašanjem, ali želite, da Slovenija vstopi v Nato, ampak morda Se z dodatnim vprašanjem, ali soglašate, da bi slovenski vojaki sodelovali pri (morebitni) kopenski ofenzivi na Kosovu. Rezultat bi bil zanimiv. * * * Navrgel sem nekaj misli. Kot sem napisal v začetku, odgovorov ni. Slutim jih, vsi jih slutimo, vendar jih sami pri sebi nočemo priznati. Tudi to je samoobramba. NoCemo si priznati, da nas je, prvič po desetletjih, strah pred prihodnostjo... . ....................................................................................................................................:" INTERVJU Z MANLIOM CECOVINIJEM Je knjiga Jožeta Pirjevca in Milice Kacin VVohinc »Zgodovina Slovencev v Italiji«, ki ste jo pred kratkim predstavili, prispevek k bolj korektnemu zgodovinskemu pogledu na tukajšnjo stvarnost mimo političnih instrumentalizacij, Ce mislite, da so kdaj bile? Instmmentalizacije so vsekakor bile in Se vedno obstajajo njihove podzavestne usedline; vendar je po mojem mnenju »napaka« v odnosu med večino in manjšino ignoranca. Zgodovinopisje pa je začelo stvari obravnavati z drugačnega zornega kota že s Sestanem in ni povsem res, da je na italijanski strani manj objektiven pogled na dogajanja. Zdi se, da Pirjevec nima vseh potrebnih informacij in da nekaterih stvari ni videl; na primer mojega predloga iz začetka devetdesetih let na mednarodnem srečanju na univerzi, kjer je bil govor o vseh manjšinah s stališča mednarodnega prava ali pa mojega prvega načrta dežele leta 1946. Takrat sem govoril o Julijski krajini, ki naj bi obsegala Trst, Gorico in Pulj. In tudi ta slika protislovenske Liste za Trst ni povsem realistična. Lista je bila zelo heterogen fenomen, toda takrat sem jaz povabil vse tiste, ki so mislili, da je partitokracija deformacija demokracije, naj se nam pridružijo in pridružili so se nam tudi Slovenci. Obramba italijanstva Trsta je bila dolgo časa »paradni konj« za marsikoga. Mislite, da je Se aktualno govoriti o nevarnosti, se Vam ne zdi neprimerno, da se večina boji prevlade manjšine? Manjšina je tista, ki se se vedno počuti ranljivo... Ne mislim samo, da je neprimerno, ampak tudi, da je zelo neumno, da se večina počuti ogroženo od manjšine. Manjšina se pa Se vedno počuti v neugodnem položaju, toda to je karakteristika v odnosu med večino in manjšino. Sicer se je na evropski sceni narodna zavest Slovencev pojavila precej pozno, civilizacijo v francoskem pomenu besede so Slovenci dosegli v nedavnih časih. Pomislimo na obdobje, ko so v Trst prišli Srbi in Grki, takrat se je govorilo o srbskem narodu, o grškem narodu, nikoli pa se ni govorilo o slovenskem narodu. Vendar pa je sedaj čas, da se nehamo ukvarjati z nacionalizmom; biti narodno zaveden ni zločin, je ugotovitev dejstva. Biti nacionalist pa je pregreha. Ce bi italijanska večina bolje poznala slovensko stvarnost, bi se občutek nelagodja lahko zmanjšal. Kakšno vlogo ima v tem kontekstu Sola? Sola je bistven instrument, predstavlja osnovno izobrazbo in bi lahko imela v tem kontekstu zelo pomembno vlogo, če bi bili učitelji takšni, kot bi morali biti. Na žalost pa nihče s tem v zvezi nima primerne izobrazbe. Sola sedaj kvečjemu molči ali, kar je hujše, še vedno je v njej zaznati nacionalistične odtenke. Prepričan sem, da bi morala postati slovenščina obvezen predmet tako kot tuji jeziki. Slovenščina je naš jezik, postaviti jo je treba ob, če ne celo pred druge tuje jezike, kot se sicer dogaja tudi v sloven- 12 Nedelja, 18. aprila 1999 NEDELJSKE TEME »Slovenščina bi morala biti obvezen predmet« s kih šolah z italijanščino. Potem se bo kdo slovenščine naučil boljše, drugi slabše; kdor bo hotel, se je bo naučil, drugače jo bo pozabil, učiti pa jo je treba. Prav gotovo bi prišlo zaradi tega do reakcij, mogoče tudi do velikanskih reakcij, toda to je cilj, ki ga je treba doseči. Pri tem lahko veliko prispevajo intelektualci, italijanski in slovenski. Skupaj je treba delati, združiti moči in preseči ta občutek neugodja, ki danes ločuje večino in manjšino. Kulturni nivo je namreč enak, slovenski intelektualci imajo brez dvoma visoko kulturo, ki jo lahko primerjamo z našo. Med sabo se moramo pogovarjati kot enaki z enakimi, ne moremo govoriti o bolj ali manj izobraženih. Razmah in razvoj kulturne zgodovine naših dveh skupnosti je prav gotovo različen. Slovenska kultura je mlajša, tako kot sta mlajši tudi angleška in ruska, če ju primerjamo z italijansko, nemško, francosko. To so kulture, ki bi jih lahko opredelil kot nosilne, kot kulture, ki imajo veliko univerzalnih vrednot. Ali slovenski avtorji ne prenašajo univerzalnih vrednot? Vsekakor so nosilci vrednot, ampak mogoče v manjšem obsegu. Strašna je na primer primerjava z Dantejem. Dante je nedosegljiv, zbral je vso italijansko kulturo svojega časa in jo prelil v poezijo. Malo »velikih« je na njegovo višini. Morda Shakespeare, ki se je zgledoval po italijanski tradiciji in napisal na stotine sonetov, ki zna govoriti v današnjem jeziku, ki opisuje junake, ki niso modemi le zaradi svoje intelektualne moči, ampak tudi zaradi svojih čustev, da ne govorimo o njegovih izredno lepih, aktualnih in globokih maksimah. Vidite, jaz imam svoj osebni empirej, v katerega sem postavil avtorje, ki jih imam za resnično univerzalne. In Goetheja na primer ni v njem. Brez dvoma je velik pesnik, zelo pomembna osebnost, vendar pa se jaz, ki sem ga lahko bral samo v prevodu, ne čutim zmožnega, da bi ga docela ocenil. Prevod je koristno, ampak zelo težko delo. Poezijo naj prevajajo pesniki, in tudi tako bo še vedno nevarnost, da bomo na koncu brali dva pesnika: originalnega in prevajalca. S tem hočem povedati, da ni nujno, da si v nekem empi-reju, zato da si velik; veliko je avtorjev, ki sodijo v kulturo vsakega intelektualca, pa ne dosežejo vrha. Pomislimo le na Petrarco v primerjavi z Dantejem, in vendar je prav s Petrarco italijanski jezik dosegel velik razvoj. In tako Thomas Mann, Beckett ter nekateri ruski pisatelji, ki so in nesporno ostajajo pomembni avtorji, vendar ne dosegajo veličine Shake-spearja, Dostojevskega, Tolstoja. V današnjem času imajo Slovenci pomembno kulturo, s katero se lahko postavijo na raven Italijanov. Vendar pri njih opažam neko nagnjenje k sa-mopomilovanju, k permanentni preganjavici, ki po mojem ni optimalen pogoj za to, da se rešijo tistega neugodnega občutka, o katerem sem že govoril, pa tudi ne za dosego enakega dostojanstva, ki ga upravičeno zahtevajo. Pahor in Rebula, ki ju jaz dobro poznam, njunih del sem prebral toliko, kolikor sem jih lahko, oziroma vsa tista, ki so bila prevedena v enega od jezikov, ki jih obvladam, v italijanščino, angleščino, francoščino, sta velika pisatelja. In tako Pregare, ki je po mojem dober pesnik; zelo moderen je, ustvarjalen, aktualen in zanimiv. Mislim, da se znajo Slovenci, ki imajo klasično izobrazbo, poleg tega bolj kot mi poglobiti in pridobiti instrumente, ki jih potem prelijejo v svoj jezik, to je jezik, ki so ga s težavo ustvarili in oblikovali. Skoda, da je malo prevodov. Mislite, da so za to odgovorni Slovenci? Gotovo gre pri prevodih za velike ekonomske probleme, vendar je mogoče največji problem v občutku, da te ne razumejo in sprejemajo. Lahko bi imeli petdeset milijonov bralcev... In ta občutek navsezadnje ni zgrešen. Prav zaradi tega je treba poseči. V šoli, kjer pa gre vendar samo za pouk, predvsem pa na ravni intelektualcev. Intelektualci morajo uveljaviti prepričanje, da je treba zapolniti vrzel. In zapolnili jo bomo samo z globokim medsebojnim poznavanjem; materiala je dovolj, uporabimo ga. Prispevajmo k temu, da bodo ljudje razumeti, kolikšno bogastvo imamo v tej državi. Italija je država, v kateri niso samo samo tri jezikovne manjšine, dovolj je, če pomislimo na Okcitance ali na Katalonce na Sardiniji. In to je država, v katero je vdiralo, se v njej stapljalo, mešalo in skozi njo prehajalo veliko različnih civilizacij; vsaka od njih je za sabo pustila sled in dala svoj prispevek k skupnemu bogastvu. In to sposobnost amalgami-ranja moramo ovrednotiti. V Trstu in v obmejnem pasu bi morati doseči obvezno učenje slovenskega jezika in tedaj bodo ljudje začeli gledati na manjšino drugače in ne več z zaničevanjem. Tu gre namreč za načelno zaničevanje, »ker imamo mi Danteja«. A koliko ljudi je resnično prebralo Danteja .... mi smo narod z nizko kulturo kljub dolgoletni tradiciji. Trstu mora biti v ponos, da ima dve kulturi. To zatrjujem že veliko, zelo veliko let; to sem trdil še v časih Liste za Trst. Vedno sem vabil Slovence, da bi se skupaj borili za reformo družbenih navad in politike. Večina in manjšina se v medsebojnem odnosu lahko marsikaj naučita, na obeh straneh mora inteligenca siliti k zbliževanju. Toda prvi in največji korak mora narediti večina. Kako gleda na problematiko manjšin evropska skupnost, v kateri ste bili poslanec? Evropa je sestavljena iz manjšin, ves svet je sestavljen iz večin in manjšin. To je realnost, tako je sestavljen svet, ki ga je treba sprejeti; in iz tega mora izhajati vsako razmišljanje. Obstajajo večine in manjšine, ki so vključene v večinah. Na svetu so države, kjer se ta fenomen kaže v obliki leopardove kože in kjer torej nobena meja ni legitimna, če ne začnemo prestavljati narode, kar je med vsemi najbolj boleč ukrep. Ce te možnosti ne sprejmemo, se moramo naučiti živeti skupaj in tega se moramo naučiti na obeh straneh. Zdi se mi, da živijo Slovenci zaprti v lupini, moj pogled na življenje pa je kozmičen. V nekem svojem eseju sem celo prišel do zaključka, da je človeški rod nepotreben. Ce človeka izbrišemo iz vesolja, bo to ostalo nespremenjeno. Bog, ki lahko da je ustvaril človeka in svet, je ustvaril tudi druge galaksije in celotno vesolje, v primerjavi s katerim je naš svet nič in človek nič drugega kot plesen, ki ga kazi. Gledati od zunaj, to je po mojem pravilen odnos. Človek bi moral biti dovolj inteligenten in razumeti, da je treba gledati na stvari od zunaj, jih relativizbati in se distancirati. Slovenska manjšina je le delček v vesolju evropskih manjšin. Vendar se moramo potem soočiti z vsakdanjo stvarnostjo In to je pravilno in legitimno, sodi v mikroskopski odnos znotraj človeškega rodu. Vi ste izjavili, da smo prebivalci tega mesta otroci vseh ras in da je absurd v Trstu iskati svoj krvni izvor. Ali je v tem plu-rietničnem kontekstu kultura nekaj genetskega in stvar izbire? Brez dvoma stvar izbire. Jaz sam sem slovenskega rodu. Moj oče se je pisal Čehovin in moj ded Bartolo - Jernej, kot me je popravil prijatelj Rebula -je kot fant prišel v Trst, sel k vojakom in se poitalijančil, da bi dosegel višji socialni položaj, da bi se povzpel za eno stopnico višje. Potem je odprl majhen čevljarski obrat pri Sv. Jakobu. Imeti so ga za bogatega. Veliko let je živel z nami, a nikoli ni spregovoril slovenske besede. In tako tudi moj oče, ki so ga poslati v italijanske šole in se je naučil slovensko pozneje, ko je kot otrok hodil na počitnice na Kras. Pa tudi on je poznal samo kakšno besedo, ki jo je povedal, ko smo se hoditi sprehajat na Kras. Moja mama pa je bila po rodu s Tridentinskega, pisala se je Rigotti. Jaz sem šele kot odrasel zvedel, da sem etnično mešanega rodu, ampak moja izobrazba je italijanska tako kot priimek, ki so ga spremeniti leta 1927, vendar ne pod prisilo, temveč bolj zato, ker je bila takrat takšna tendenca. Doma smo imeti hišne pomočnice, ki so govorile slovensko, zato smo povezovali jezik s specifičnim delom. Ko sem hodil v gimnazijo, je bilo med mojimi sošolci veliko Slovencev, ker so bile slovenske šole ukinjene. Učili so se z nami in tako kakor mi, biti pa so morda celo boljši od nas, ker so si želeti kulture. Vendar se nismo zavedali razlike med nami, to ni bil problem. Mogoče so tisti fantje to čutiti kot neko breme in trpeli, kot se vedno dogaja v odnosu med majhnim in velikim. Skratka, jaz sem Tržačan, ker imam v sebi vse vrste krvi. Manjka mi samo nekaj kapljic judovske krvi ... škoda. V kakšnih odnosih je pisatelj Cecovini s slovenskimi kolegi? Ste povezani med sabo, imate kaj skupnega? Je mogoče ugotoviti pri tržaških pisateljih neko posebnost ali pa je to Se eden od mitov? Jaz imam zelo tesne in prisrčne odnose z dvema velikima slovenskima pisateljema Pahorjem in Rebulo, s katerima imam ustne in pismene stike. Ne čutim se drugačnega. Prebral sem njune romane; Nekropolo bi na primer lahko napisal jaz. Ne mislim na stil, ampak na podajanje osnovne ideje. Ker sam poleg tega ne pišem več dolgih romanov, mi je uspelo sintetizirati pripoved do take mere, da sem prišel do oblike kratkega romana, kot sta to zadnja dva - »Zadig« in »Un seme per il corvo«. Berem pa romane drugih avtorjev. Napi' sal sem recenzije Rebulovih del, ki pa jih nisem nikoli objavil. Napisal sem jih za njega. Z Rebulo imam odlične odnose. V moji knjigi »Refoli« je intervju, za katerega me je prosil in ga nato sam prevedel, da so ga objaviti v Celovškem zvonu. Imela sva čudovit pogovor, kakršnega še nisem imel z nobenim Italijanom. Zato pravim, da zame kultura nima meja-Pogovarjala sva se o vrednosti življenja in o človeku in kot dobra grecista izhajala iz Sofoklejevega me fynai , in torej iz trditve, da bi bilo za človeka najboljše, če se ne bi nikoli rodil, ker je življenje polno žalosti in trpljenja ter nas v trenutku obračuna lahko navede, da odgovorimo kot Rebula, da ni vredno življenja. To je trditev, ki naju ločuje, kot naju ločuje pogled na smrt, ki jo ima Rebula za velikansko muko, pa čeprav je katoličan, zame pa je univerzalen dogodek, na katerega bi se moralo človeštvo že privaditi, ker umiranje ni ne slovensko ne italijansko. Rebula je velik pisatelj, najpomeb-nejši med romanopisci, ki jih je dal Trst. Pomembnejši je od naših, pomembnejši od Magri-sa, ki poleg tega ni pravi romanopisec. Objavil bi rad korespondenco med mano in Rebulo, ki vsebuje tudi recenzije in je zelo zanimiva. Oba sva tržaška pisatelja, ker ni potrebno reči tržaški Italijan ali tržaški Slovenec. Jaz pripadam tržaškosti - smeri, ki se začenja s Slataperjem in Svevom, a me imajo za Stuparichevega učenca, pa čeprav sva v šoti, ki sva jo oba »obiskovala«, pripadala različnim oddelkom. Jaz seffl bil učenec A oddelka, on pa profesor B oddelka. Vendar je Stuparich nekega dne dobil od Anite Pittoni neki moj roman, ki sem ji ga dal za založbo Zi' baldone. Ni vedel, kdo je avtor, rekel pa mi je, da bi bila knjig3 lahko moja. Lahko rečem, da se prepoznavam v Stuparichu zaradi njegove moralnosti in strogosti, kjer sva si enaka, ker naju je rodila ista zemlja. Od Slata-perja pa sem vzel le svobodo pisanja, ker sem v njem potem odkril preveč D’ Annunzia in baroka. Pri pisanju esejističnih del sem se naslonil na svoje ju-ridične razprave, od katerih sem ohranil logiko, ki se pojavlja tudi v romanih. Pisatelj, esejist, pravnik, politik... Se skriva se kaj drugeg3 za Cecovinijem? Veliko drugih stvari sem delal v svojem življenju: sabljal sem, večkrat tudi s samim Stuparj' chem; dolgo sem slikal, bri sem odličen risar in dober slikar. Vendar sem moral pre' cej stvari »rezati«, kot temu pravim v svojem domačem besedišču. To so biti boleči rezi. To sem moral narediti, da sem se lahko posvetil delu in družini, vendar je marsikaj prešlo n3 otroke, zlasti na enega sina, m je tudi sam mnogostranskn slikar in kantavtor. Ko je doštudiral, je vse pustil in šel v Tibet, med bonce, v Indijo kot glavni junak mojega zadnjega roman3-In sedaj o mojem pisanju. ^e' liko delam; rad bi objavil korespondenco z Rebulo in knjig0’ ki bi imela enostaven naslov Večina in manjšina v Trstu. Patrizia Vascott0 NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. aprila 1999 Povratek v kraje, Id jih je prizadel potres " enem letu od po-oškega potresa smo se Ponovno vrnili v kraje ooiocja, ki je bilo trdo Prizadeto ravno na lan-j o velikonočno ne-ejjo. Pravzaprav smo l1 ,na Bovškem in Ko-ariskem že nekajkrat tudi pozimi, ko je bila obnova zaradi obilice letošnjega snega moCno upočasnjena. Vendar za zamude, po splošnem vtisu, ki si ga je možno na licu mesta ustvariti te dni, nista kriva samo zima in sneg. Slovenski strokovnjak za potrese dr. Sergej Bubnov je te dni v ljubljanskem Dnevniku objavil kritičen zapis o poteku obnove, v katerem ugotavlja, da bi se mnogim napakam in zamudam lahko izo- gnili, Ce bi predvsem država ravnala drugače. Nenazadnje je imela priložnost nasloniti se na izkušnje iz leta 1976, ko je bila popotresna obnova vsekakor hitrejša in uspešnejša. V resnici je iz potresenega Posočja mogoCe odnesti mešane občutke: od zadovoljstva tistih domačinov, ki se jim je uspelo prebiti skozi džunglo birokratskih postopkov in videti napredek pri obnovi svojega doma, do strahu in zaskrbljenosti tistih, ki jim to doslej še ni uspelo. Tudi takih ni malo, ki jih stiska bojazen, da obnove na bodo zmogli zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je optimistično napovedal, da bo sanacija zaključena do poletja naslednjega leta. Lepo, Ce se bo to tudi res zgodilo, kajti dosedanje številke so glede na pričakovanja dokaj sk- romne. Po razpoložljivih podatkih je bilo namreč opravljenih kakih 10 odstotkov sanacij, 6 odstotkov predvidenih objektov je bilo rekonstruiranih, 5 odstotkov načrtovanih hiš pa na na novo zgrajenih. Vsekakor lahko izra- zimo vtis, da v Posočju prevladujeta kljubovalnost in optimizem, kajti s pomladansko otoplitvijo in odjugo so vsepovsod oživela gradbišča. Seveda pa kljubovalnost in optimizem za pospešeno rekonstrukcijo še nista dovolj, bolj bi koristilo, da se odpravijo napake, ki jih pri organizaciji obnove ni bilo malo. In še vprašanje: bo popotresna obnova tudi Posočju prinesla novega razvojnega zagona, kot se 'je zgodilo v sosednji Furlaniji? D.U. ZDRAVKO LIKAR, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE TOLMIN Napeti vse sile, da življenje teče dinamično naprej ”Lani je obisk tujcev v Kobaridu delno upadel zaradi Potresa, letos pa vse kaže, da bomo občutili posledice voj-be zaradi Kosova. Za Veliko boe se je to že precej pozna-l0' Sel sem skozi kampe in Položaj so reševali Nemci in Avstrijci, Italijana pa ni bilo biti enega. Kakor se to lahko c*rdno sliši, saj so Italijani tu Za vogalom in bi morali še bajbolje vedeti, da tu ne tve-8a)o ničesar. Ampak to še ni-a° razlogi, da se prepuščamo joku dogodkov. Napeti je beba vse sile, da življenje ob jbeji teče dinamično naprej. Nesreče bodo šle, upajmo, Prej ali slej mirno". Ob takšni oceni se gre zabeliti, še zlasti, Ce jo izreCe l dravko Likar, načelnik spravne enote Tolmin, ali, P° naše, "prefekt" gornjega osocja. Likar ima o popo-,resni obnovi svojo oceno, K°t izkušen domači upravi-etj pa je na napake opo-2brjal že lani, takoj ob prvih ukrepih po potresu, še pre-bon so se dodobra razrasle. Položaj je danes natanc-jjb tak, kot ga opisuje Neva ‘azetic v Primorskih novi-fbh: občutki nihajo od ve-bRga pesimizma do velike-Pa navdušenja. Kdor ima lšo popravljeno, je ra-bmljivo zadovoljen, kdor *bia še niti enega papirja v bkah, je pa obupan. Od pribora do primera je pac odvi-bo od tega, kako so stvari P°tekale. Ljudje, domačini, biajo pri tem zelo malo. Re-bttati so odvisni predvsem a delovanja državne pisar-ki jo je ustanovila vlada vfi po potresu s sedežema Bovcu in Kobaridu. Pisar- ni delata z različno zmogljivostjo, zato so rezultati ponekod boljši, drugod pa slabši". Zdravko Likar se je že na začetku zavzel za to, da se pri obnovi v večji meri zaupa odgovornost domačinom, ki bolje poznajo svoj prostor ter potrebe in imajo izkušnje še iz potresnih odborov iz leta 1976. Napake so sicer bile tudi tedaj, vendar je obnova tekla hitro in je bila tudi hitro zaključena. Tokrat pa so bili začetki res šepajoči, ocenjuje Likar, kar bi si morali zapomniti za kakšno morebitno drugo podobno priložnost (seveda bognedaj, da bi do nje sploh prišlo!). Pogovor z Likarjem se kmalu razširi od potresa na druga področja. Posoški prefekt ocenjuje, da je treba nameniti veliko skrb razvojnim načrtom, ki nastajajo kot vzporedna veja obnove. Likar je od vselej znan zagovornik preseganja geografske utesnjenosti Posočja, perspektivo pa vidi tam, kjer je najbolj logično, v preseganju meje: "Odločno gre pospešiti projekte za Čezmejno sodelovanje in biti pri tem kar se da konkretni. Obojim, na tej in na vaši strani, gre za preživetje in možnost izboljšanja življenjske ravni. Vsi smo enakih misli in morali bi biti še konkretnejši in izkoristiti dane priložnosti, tudi iz evropskih skladov. Ni treba veliko debatiranja ali konferenc. Projekt Kolovrat bo, Ce ga vzamemo kot primer, gotovo dal rezultate in ga je treba dokončati. Ze sedaj, ko še ni asfaltirana nova cesta od Vole do bloka Solarji, se tam ob koncih tedna drenja vse polno ljudi. Na naši strani smo se lotili popravljati carinarnico in nadaljujejo se intervencije, da bi bil blok odprt vse leto in ves dan, kot kakšen drug prehod". Dejstvo je, udotavlja Likar, da gornji del Posočja od Tolmina naprej že od nekdaj gravitira na Furlanijo, ki je navsezadnje blizu. Tolmin, Kobarid in njegova okolica, to območje je bolj obrnjeno k Nadiškim dolinam in Čedadu, Žagarji in Bovčani pa na Cento, ki je oddaljena slabih trideset kilometrov. Ena od ključnih razvojnih možnosti Posočja pa je nedvomno turizem, kajti Soška dolina ima še mnogo turističnih potencialov. "Turizem ima še možnosti razvoja, vendar bi morali ustvariti pogoje, da se sezona podaljša še za kakšen mesec. Sedaj traja nekje od maja do začetka septembra, kajti slabo vreme nanjo precej vpliva. Poglejmo recimo Drežnico, kjer smo se ravno v teh dneh pogovarjali o tem. Dokaj razvit je kmečki turizem, na razpolago so apartmaji, a manjka še druga ponudba kot so športna igrišča, pokrita dvorana ali bazen. V bistvu to, kar zadržuje turista veC dni, tudi v primeru slabega vremena". Likar je kot domačin iz Kobarida še zlasti ponosen na "svojo kreaturo" Kobariški muzej, ki se je po komaj desetih letih obstoja povzpel med najuglednejše ^ n tovrstne ustanove v Evropi. ”Ta stavba je bila po po-tesu v sedemdesetih letih prazna in meni se je zdelo škoda, da se mimo Kobarida valijo trume turistov. Mimo kraja, ki je bil v prvi svetovni vojni pojem. To je bilo treba zakoličiti in ljudem primerno pokazati. Špice obiska so desegle tudi preko 80.000 obiskovalcev letno. Muzej je v nenehnem razvoju, pred kratkim smo ot-vorili novo zbirko, urejajo se nove in tudi dodatni prostori so že potrebni". Razumljivo se postavlja vprašanje, ali bo država uspela zagotoviti Posočju dovolj finančnih sredstev, ne le za popotresno obnovo kot tako, ampak tudi za razvojne možnosti, o katerih se usklajuje razprava v Svetu za razvoj Posočja, ki je nastal po potresu v dogovoru med krajevnimi upravitelji in državnimi organi. Sedaj je teh sredstev glede na povpraševanje odločno premalo in Čeprav je povsem logično, da imajo prednost strehe nad glavami ljudi, je prav tako logično, da ti ljudje rabijo neko življenjsko perspektivo. Ce je ne bodo našli doma, jo bodo iskali drugod. Iz pogovora z Likarjem zvemo tudi, da je promet preko meje na glavnih prometnicah strmo padel, za kar gotovo ni kriva zgolj psihoza Kosova, kajti pojav traja že nekaj Časa. Upravna enota iz Tolmina med drugim redno spremlja gibanje prehodov meje: "Naj povem samo za RobiC. Pred letom in pol je bilo v obe smeri po kakih 120.000 prehodov na mesec. Sedaj jih je 50 do 55.000, kar je manj od polovice. Glavni razlog je v pocenitvi bencina v obmejnem pasu Italije. V Italiji se je z deželno kartico bencin pocenil, pri nas pa se je medtem podražil. Bral sem članek o prodaji bencina na Petrolovih Črpalkah, ki so zabeležile padec tudi do 80 procentov". Jasno je, da je s tem od-manjkal tudi velik del obiska na drugih sektorjih. Obiskovalec je Sel Cez mejo po bencin, a se je potem ustavil še v trgovini ali v restavraciji, ki jih Posočje premore kar veliko in zelo kakovostnih. Obiskal je še Kobariški muzej ali druge zgodovinske in kulturne zanimivosti. Posoški prefekt nima nikakršnih dvomov o tem, kaj bi bilo treba narediti, da se popravi ta položaj: ”Ce bi jaz odločal o tem, bi rekel, naj se v obmejni coni na naši strani zniža cena bencina. Vsaj za toliko, da gre malo pod italijansko. Lahko bi to veljalo, recimo za desetkilometerski pas. Sedaj ni prometa in od tega imajo škodo prav vsi; trgovci, gostinci, turistični delavci, muzeji, bencinske Črpalke. Kaj je bolje, imeti promet z nižjo ceno, ali pa nic prometa? Mislim, da je odgovor na dlani". Dušan Udovič Nedelja, 18. aprila 1999 NEDELJSKE TEME Hamid in njegove preproge Obisk v bližnjevzhodnem ali srednjeazijskem bazarju je za Evropejca najbolj zanimiv v oddelku kjer prodajajo preproge. Poleg tistih, ki visijo na stenah, je v vsaki trgovinici najmnaj polmetrski kup preprog na katerem s prekrižanimi nogami sedita lastnik in občasni prijatelj in z orientalsko umirjenostjo modrujeta. Ne da bi bilo treba ne vem kam, je tak kotiček kar na Opčinah ustvaril Hamid Vosugjan, Teheranec po rodu, vendar Tržačan Ze celih 16 let. Na tržaški univerzi je diplomiral iz farmacije, svoje delovanje pa postopoma usmeril v preproge, kar spada v zelo staro družinsko tradicijo. V svojem laboratoriju Hamid preprog ne samo prodaja, temveč jih tudi ocenjuje, popravlja in opravlja vzdrževalna dela. Pri obravnavi argumenta se očitno segreje, ker mu je stroka v krvi brez posebnega šolanja. V Iranu obstajajo sicer specializirane šole, ki raziskujejo kulturno dediščino te domaCe obrti in jo prenašajo na nove rodove. V zadnjih letih se je v Iranu precej spremenil celoten proces izdelave in prodaje preprog. Velikih tovarn skoraj ni. Kot marsikatera dežela v razvoju, je tudi Iran zabeležil veliko urbanizacijo prebivalstva. Beg v mesta je pomenil tudi tveganje, da se umetnost voz-lanja preprog ošibi in ob kakovosti tildi količinsko zmanjša. Jasno je, da strojno (industrijsko) vozlane preproge ne bi mogle vzdržati konkurence. Da ljudje ne bi preveč masovno hežali v mesta so izdelali načrt po katerem je bilo osnovanih vec podeželskih zadrug, ki imajo nalogo, da na terenu razvijajo to dejavnost. Ta organizacija pomeni ustvarjanje vzorcev, razdeljevanje materiala, ki je za vozlanje potreben in nato prodaja. S podobnimi kriteriji nastopajo tudi zasebni trgovci. Delo dodeljujejo družinam, ki imajo doma po nekaj okvirov in glede na znanje in spretnost lahko vozlajo po nekaj preprog istočasno. Pri vsemu je kljuCno, da pridejo družine do denarja takoj ko je preproga izdelana. Ne obstaja torej tveganje, da bi bilo treba Čakati na dokončno prodajo in na morebitne špeku- lacije pri zamudah. Izdelovalci niso niti izpostavljeni s stroški. Cene so standardne in odvisijo od kakovosti, ki je v prvi vrsti odvisna od števila vozlov na določeno kvadraturo (tako kakovost pojmujemo pri nas), medtem ko jo specialist oceni s pojmom »radž« ali številom vozlov na sedmih centimetrih ene vodoravne vrste. Vrednost radža pri 70 vozlih lahko pomeni največje število pri preprogah, ki so navadno v prodaji. Muzejski primerki dosegajo celo vrednost 110 cesarskega dometa. Hitrost pri vozlanju je stvar spretnosti posameznika in načrtovane kakovosti. Pri preprogi srednje kakovosti lahko zelo priden obrtnik v enem dnevu zadrgne od 10 do 14 tisoč vozlov. Delo vsekakor ni točno urejeno na delavnik osmih ur. Dela se zato, da je preproga Cimprej končana. Za vsak vozel mora (največkrat) obrtnica s posebno iglo oviti volneno nit okoli dveh navpičnih niti osnutka (ital.ordito), jo zadrgniti in z drugim delom istega orodja odrezati. Ko je končana cela vrsta se nad njo in med niti osnutka vneseta navadno dve niti votka (ital. trama). S posebnim Česalom se vozle Čimbolj vendar tudi enakomerno stisne navzdol. Pravilna in enakomerna napetost niti osnutka in votka ter homogenost zadrgnejnosti vozlov bosta glavni tehnični odliki preproge. Britje volnenih niti (runo) na pravilni višini bo dopolnjevalo kakovost, ki bo dodatno lepša ali grša zaradi okrasnih motivov ali barv. V družinskih delavnicah največkrat delajo ali pomagajo vsi družinski elani. Za ene je vozlanje lahko polna zaposlitev, za druge pa le delna. Najbolj varna je zaposlitev istega vozlarja za vso preprogo. V primerih večjih izdelkov in večjega števila oseb pri isti preprogi mora biti spretnost in brzina zaposlenih na enaki ravni. Vozlanje preprog je delo, ki terja veliko potrpežljivost. Delo vrhunske- ga vozlarja (10 do 14 tisoč vozlov na dan) se na koncu navidezno komaj pozna v morda dveh centimetrih višine. Izdelava srednje velike preproge terja zato tudi po veC mesecev. Pri izdelavi preprog uporabljajo prvenstveno volno. Iz volne je navadno to, kar vidimo. Lahko pa sta volnena tudi osnutek in votek, Čeprav za ogrodje navadno uporabljajo moCne bombažne niti. Posebno dragocenejše preproge so narejene tudi iz svile. Nekateri srednjeazijski narodi uporabljajo tudi kameljo volno, ki je posebno dragocena. To volno uporabljajo v njeni naravni barvi, medtem ko se ovčja volna barva po možnosti z naravnimi barvili, ki so marsikje edina razpoložljiva. Vsekakor so na voljo tudi sintetična barvila. Posebno pozornost zaslužijo preproge, katere izdelujejo nomadska ljudstva. Poseben Car teh preprog je nekoliko bolj robata izdelava. Okvir se med vozlanjem večkrat premika in menjuje se tudi delovna sila. Vse to lahko pomeni manj gladko površino, pristnost izdelave pa je zagotovoljena. Kako se nestrokovnjak lahko orientira pri izbiri preproge za morebiten nakup? Prvo, kar ga bo verjetno zanimalo je zunanji videz, oziroma okrasni motiv. Važen element je nato skrbna obdelava robov kar preprečuje, da bi se vozli rahljali. Površina ne sme imeti gub. Ne samo, da bi guba kvarila estetiko. Privzdignjena površina bi bila podvržena večji uporabi pri hoji po preprogi. Preprogo je treba nato pregledati tudi od spodaj in preveriti število vozlov v dolžini 7 centimetrov na eni vrsti (radž). Ta je verjetno najvažnejši element kakovosti. Izvor, barve, vozli V Iranu, ki ostaja dežela preprog, kljub zanimivi tradiciji in proizvodnji tudi v Turčiji, na Kavkazu, drugih srednjeazijskih deželah, Indiji in Kitajski, je vozlanje prisotno na skoraj vsem teritoriju. Izjema je samo prikaspijsko nabrežje, kjer se prebivalci ukvarjajo pretežno s poljedelstvom. Manj je voz-lanja tudi v BeluCistanu (jugovzhod), vendar bolj zaradi majhne naseljenosti. Preproge nosijo imena mest, pokrajin ali ljudstev, ki jih izdelujejo. Ni mogoCe trditi, da so izdelki enega področja boljši od drugih, Čeprav so morda bolj pogoste oznake »tabriz«, »nain« ali »kom (qom)«. Kakovost odvisi izključno od spretnosti vozlarja, od točnosti pri dokončnem britju volnenega runa do gladke površine. Seveda pa ima vsako področje svoje značilne okrasne motive, ki so lahko geometrični ali cvetliCasti. Geometrični načrti so odraz določenega okusa in so zanesljivo vezani na kraj, cvetliCasti motivi pa iz-raCajo umetnostni navdih načrtovalca. Velik pomen imajo tudi barve. Daleč najbolj je prisotna rdeča v različnih odtenkih. Kot pri vseh narodih, pomeni ogenj, navdušenje, pogum, srečo in tudi vero. Naravno barvilo izhaja iz broCa ali hene (rastlinsko) ali iz košeniljk (živalsko). Rumeno barvo (veselje, sonce) pridobivajo iz žafrana, modro (moC, oblast) iz indiga. Običajne barve so tudi oranžna (skromnost, vdanost), bela (Čistost), črna (žalost) in zelena (vera, obnavljanje življenja, upanje). Črno barvo uporabljajo tudi samo za obro-bljanje določenih motivov, zeleno pa na splošno bolj malo. Ker je zelena barva vezana na Preroka je na preprogah postavljena na tako mesto, da se je pri hoji ne tepta. Vozli so lahko vrste »gjor-des« (ali »turkibaft«) in »sen-neh« (ali«farsibaft«). Vsaj zgodovinsko je prva varianta bolj prisotna pri narodih turkotatar-skega izvora, druga pa pri narodih Perzije, kot je razvidno tudi iz njunih imen. Dandanes pa meje za uporabo teh vozlov ni. Vsakič ko vozlar s pomočjo igle ovije volneno nit okoli niti osnutka jo zadrgne s potegom navzdol in odreže. Cela preproga bo zato imela runo nagnjeno v eno smer. Opazovanje preproge iz različnih smeri bo zato nudilo različne barvne videze. Smer runa je važna tudi pri položitvi preproge na tla. Običajno je korak pri vstopu v nek prostor krepkejši. Če bomo na preprogo stopali proti smeri runa bo tam obraba večja. Pri tem pa je v mejah možnosti (oblika preproge) najboljša ro- tacija. Smer runa pa je važna tudi pri čiščenju. Krtača n® sme nikoli delovati proti smeri runa. Smer runa se z lahkoto ugotovi z dlanjo. Daleč v preteklosti Izdelovanje preprog izkljuC' no kot obramba proti mrazu in vlažnosti tal, je bilo zanesljiv0 znano v davni preteklosti in brez dvoma so se ga kot prva lotila nomadska ljudstva v stepah srednje Azije. Vozlanje preprog tudi v okrasne namene je razmeroma moderna stvar. Vsaj nam znana modernost pa sega še vedno v 5. stoletje pred našim štetjem. Kakih 2500 let naj bi bila namreč stara preproga, katero so sovjetski arheologi našli leta 1949 med raziskovanji v Altajskem gorovju (današnja rusko-mongolska-kitajska meja), v grobnici na nadmorski višini 1650 metrov. Najdba, ki je znana kot »preproga iz Pazirika« je bila p°' polnoma vklenjena v leden oklep in domala nepoškodovana-Nastradale so samo barve. Preproga velikosti 200 x 182 cm je bila zanesljivo v posmrtni P°' potnici kakega vladarja. Te so namreč tamkajšnja ljudstva pokopavala skupaj s sedmimi konji ali z veC skupinami p° sedem konj. Na preprogi iz Pazirika je na vsaki stranici po sedem konj, v notranjosti so se losi in geometrični motivi. lz oblike konj se lahko sklepa, da so imeli pri izdelavi svoj vpliv vozlarji iz današnje Perzije, čeprav je kraj najdbe nekaj tis°C kilometrov oddaljen od njihovih tedanjih domov ali šoto-rišC. S 4000 vozli v kvadratnem decimetru je preproga j2 Pazirika tudi za današnje p0)' me vrhunski izdelek. Ista skupina arheologov je nekaj let kasneje našla v drugi grobnici na istem območju samo ostanke druge preproge, ki je imela se imenitnejšo obdelavo s 4900 vozli na kvadratnem decimetru. Celih tisoč let mlajša naj bi bila preproga iz Ardebila. Na podlagi okraskov in napisov so si vsi edini, da je bila izdelan3 ali vsaj predana tamkajšnji mošeji leta 1540 po našem štetju. Preproga je zelo velika (11, 52 x 5, 34 m) in izredne kakovosti (5200 vozlov "farsi' baft" v kvadratnem decimetru)-Preproga je je krasila mošejo x Ardebilu (bližina Tabriza)> možno pa je, da so jo bili izd® lali v Kašanu (Kashan), kajti o letnici izdelave je vpisano tu ime nekega Maksuda iz KaSan (verjetno darovalca). .,- Preprogo so leta 1893 kup1^ Angleži, potem ko so si jo z prilastili nemški trgovci, ki v Tabrizu razvijali izvoz pr®a prog v Evropo. Preproga je n ogled v Londonu. -j Številni svetovni muze^ (London, Pariz, New York, Im naj, Philadelphia, Milan) razstavljajo izredne stare PrePrjj ge. Nekateri prikazujejo tu^ navadno neobičajne prizore lova. Bruno Na slikah: zgoraj Hamid ^ sugjna v svojem openskem zarju«: . ,-po spodaj levo vzorec in detajl preproge iz Pazirik3’ naj bi bila stara 2.500 let 9plova nova kombilimuzina zafira je že na prodaj v vsej Evro-Pi- Presenetljivo hitro je v Italiji kamenjala prejšnjo sintro, večjo ^onibilimuzino, ki očividno ita-ajanskim kupcem ni bila všeč. Za-;lra razpolaga s sedmimi prostori ln z veliko notranjo fleksibilnost, Zahvaljujoč se tudi sistemu LEX7, s katerim je mogoče v pič-hh petnajstih sekundah zložiti Zadnji vrsto sedežev, tako da po-stane hrbtna stran 6, in 7, sedeža Pravzaprav pod prtljažnika. Če se zložijo še trije sedeži iz srednje vr-ata imate na voljo prtljažnik, v ka-jarega lahko spravite kar 1.700 ^ub. dm prtljage. , Oplova zafira je dolga 432 cm, ^roka 174 cm in visoka 168 cm. dokaj skromnih zunanjih me-rali. izdatni uporabi lahkih mate-rialov, dobrih obesah DS A (Dyna- mic Safety), prednjem pogonu ter elektrohidravličnem servovolanu se zafira z dokajšnjo lahkoto premika v mestnem prometu. Pločevina je v celoti pocinkana, zato Opel garantira zafiro proti rji za celih dvanajst let. Zafira ima za kombilimuzino tudi presentljivo dober količnik zračnega upora, Cx namreč znaša 0,33, s čimer je odločno najbolj aerodinamično vozilo v svojem razredu. Ob vsem tem je treba tudi upoštevati dejstvo, da je zafira mnogo lažja od klasičnih kombilimuzin, saj tehta 1.375 kg. Ponujajo jo z dvema različnima bencinskima štirivaljnikoma oba s 16 ventili. Prvi ima 1600 kubikov in zmore 74 kW, drugi pa ima 1800 kubikov in zmore 85 kW. Izbira motorjev je dokaj čudna, saj je med obema agregatoma zelo majhna razlika. Prav zato napovedujejo pred koncem leta močnejša bencinski motor in dizel. Sicer pa je največja razlika med zafiro in njenimi konkurenti prav omenjeni sistem FLEX7 za spreminjanje konfiguracije notranjosti. O zadnji vrsti sedežev smo ž rekli, da se v bistvu pogrezne v tla, medtem ko druga vrsta drsi na valjih in jo lahko premikamo naprej in nazaj, pač po potrebi. V noben primeru ni treba demontirati sedežev. Zafira ima petstopenjski mehanski menjalnik, pri močnejši različici pa lahko dobite tudi štiri-stopenjsko avtomatiko. Oplovi izvedenci predvidevajo, da se bo segment kombilimuzin v prihodnjih letih še bolj okrepil. Sedaj znaša 2 odst. vseh prodanih avtov, v bodočnosti naj bi dosegel kar 10 odstotkov. ■■■■■■■■■■■■■■■e Francoska tovarna gum Kleber, ki je v Italiji četrti proizvajalec po številu prodanih gum (znamka je še zlasti znana na področju kmetijske mehanizacije), je te dni predstavila novo gumo DYNAXER HP. Kleber opremlja kot prva guma veliko Peugeotovih, Renaultovih avtov in avtov grupe Volksivagen. DYNAXER HP je namenjena predvsem zmogljivejšim modelom, poglavitno pozornost pa so posvetili varnosti. Kleberove gume že od nekdaj slovijo po varnosti na mokrem cestišču, saj se aquaplaning pojavi pri bistveno višjih hitrostih kot pri gumah konkurence. Evropsko tržišče pnevmatik ponuja celo vrsto proizvodov, med katerimi se poprečni kupec orientira le s težavo in se ponavadi odloči za cenejše gume. Pri Kleberju so to upoštevali, tako da so cene njihovih gum nekje na sredi med dražjimi in cenejšimi, čeprav je kvaliteta skoraj vrhunska, razmerje med ceno in kakovostjo pa zelo ugodno. Sled, ki jo Kleberova guma pusti na asfaltu, je eliptična, s čimer guma lažje odpravi vodo iz svojih kanalov, poleg tega pa uspešneje absorbira udarce, ki se s cestišča prenašajo na vozilo in je zato vožnja udobnejša. NE JI JE CUDRE - Z 1 LITROM VEČ KOT 23 KM Izvenmestna poraba 4,31/IOOkm; srednja EGS 5,0 l/km NE KADI CUDRE • ZELO MALO IZPUŠNIH PLINOV NE STANE CU0RE - ZE OD 15.900.000 LIR DALJE Cena »ključi v roke«, APIET izključen Daihatsu Cuore 1000 c c m , tri in pet vrat. Pri uradnih zastopnikih Daihatsu. Naslovi na straneh Papine Gialle “““ ZASTOPNIK autosandra TRST, ul. Flavia 17 TR21C, ul. Verdi 43 n a m atci i tel.040'829777 Setvis: ul. Rossini 40 UAIHAIMJ Iax040'820569 tel.0481/484020 we do compact. OBČINE PRED VOLITVAMI Repentabor: majhna občina z zelo bogato vsebino Občina Repentabor je tako po številu prebivalstva kot tudi po površini najmanjša občinska enota v tržaški pokrajini v sklopu katere obsega le 6 odst. teritorija. Najstarejši ostanki nekdanje poselitve segajo v mezolitik, o čemer pričajo arheološka nahajališča v Orehovi pejci, v jami »Lonza« in pod previsom pri Prejem dolu (PrCedolu). Tako pod previsom, kot tudi v Orehovi pejci, je veliko sledi pustil tudi neolitski Človek. Na prelomu bronaste in železne dobe so nastala gradišča na Repentabru, Njivicah in Kroglem vrhu. Iz rimskega obdobja (po drugem stoletju pred našim štetjem) ni ostankov naselbin, pac pa le fragmentarne najdbe v jamah, gradiščih ter kolesnice (po vsej verjetnosti) rimske ceste. Na prelomu šestega in sedmega stoletja so v te kraje vpadali Avari in Slovani. Slednji, naši predniki, so se pozneje torej tu tudi vselili. Iz srednjega veka nimamo večjih informacij, tako da natančnejši podatki o krajih v repentabrski občini segajo šele v leto 1316, ko se v pisanih virih omenja Repen. Prvi podatki o krajevni samoupravi segajo v leto 1494, ko se omenja žu-pa s sedežem v Repnu ter mitnica, po kateri je dobil ime Col. Občinsko ozemlje je sodilo med posesti devinskih grofov, ki so nad njimi imeli pravice do leta 1849. Ob ustanovitvi Ilirskih provic leta 1811 so Francozi to ozemlje priključili takratni zgoniški občini in istrski pokrajini. Leta 1825 je bila današnja Repentabor dodeljena goriški grofiji, po prihodu Italije leta 1918 goriški pokrajini, leta 1923 pa je bila dokončno priključena Pokrajini Trst z imenom Rupingrande oz. Veliki Repen. Leta 1932 je bila občina uradno preimenovana v Monrupino oz. Repentabor, saj je bilo njeno ime Repen vse do 8. maja 1866 ko je občina v modernem smislu nastala z združitvijo katastrskih občin Repen in Voglje. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je bilo občinsko ozemlje priključeno občini Sežana vse do leta 1947. S tem letom je občina Repentabor obnovljena s tem da izgubi Voglje in Vrhovlje ter pridobi del sežanskega ozemlja s Fernetiči. Današnjo občino Repentabor tako sestavljajo le tri naselja, in sicer Repen, Col in Fernetiči. S svojimi 12, 68 kvadratnimi kilometri površine je torej najmanjša a vendar po mnenju mnogih najbolj priljubljena občina na Tržaškem. Občinski anagrafski urad je marca beležil skupno 825 prebivalcev, od katerih (vsaj) številčno prevladujejo moški s 431 enotami proti 394 ženskam - od vseh teh je po običajni (in žalostni) konstanti le 115 mladoletnikov. Volilnih upravičenčev je 719, in sicer 340 občank in 379 občanov. Na približno osem kilometrov dolgi državni meji so kar trije mejni prehodi, med katerimi prevladuje mednarodni prehod s tovornim postajališčem pri Fernetičih, ki je najpomembnejši mejni prehod na Tržaškem. Poleg Ferne-tiCev razpolaga Repentabor še z maloobmejnim ter s sezonskim dvolastniškim prehodom pri Vogljah. V cerkvenem oziru pripada re-pentabrska občina tržaški škofiji. Preden je bila leta 1856 ustanovljena samostojna župnija, je imel Repentabor od leta 1764 svojega kaplana. Z letom 1948 je župnija prešla pod openski dekanat, prej pa je pripadala tomajske-mu. Redno šolo je današnji Repentabor dobil leta 1873, s slovenskim uCnim jezikom do Gentilijeve reforme v letih 1923-27. V letih 1943 -1945 je tu delovala slovenska partizanska šola. Danes obiskuje pet razredov slovenske osnovne šole na Colu vsega skupaj petindvajset otrok, v slovenskem otroškem vrtcu pa je otrok devet. Zaradi pomanjkanja otrok v Repentabru ni veC šole in vrtca z italijanskim uCnim jezikom, občinska uprava v sodelovanju z občino Zgonik načrtuje odprtje dvojezičnih otroških jasli. Organizirano delovanje v okviru OF se je tudi tu zaCelo že pred razpadom Italije, prvi oborožen spopad v občini pa je bil septembra 1942. Po večkratnih vdorih v vasi so Nemci 29. septembra 1943 aretirali dvajset domačinov, tri pa ubili. V Narodno osvobilnem boju je padlo dvajset repentabrskih občanov, občino pa je osvobodila 29. aprila 1945 Kosovelova brigada. Na občinskem ozemlju so po vojni domačini postavili tudi spomenik v počastitev IX. korpusa, slednji pa skoraj periodično buri duhove pred vem tržaške desnice. Pri Colu sta županstvo in občinski kulturni dom, v Repnu sedež kulturnega društva Kraški dom ter občinska telovadnica, na Tabru pa župnijski dom Emila VVestra. Kulturno društvo šteje obenem balinarsko sekcijo, s športno dejavnostjo pa se ukvarja Nogometni klub Kras. V občini je prisotna veja Slovenske zamejske skavtske organizacije ter taborniška družina Kraškega marmorja, ki pa je v zadnjem d velet ju mirovala. Najpomembnejši kulturnozgodovinski objekti so utrjena cerkev na Tabru, kamor se je prebivalstvo zatekalo pred Turki, Kraški muzej, »Kraška hiša«, kjer je prikazana nekdanja kraška značilna bivalna kultura. Vsaki dve leti (in torej tudi letos) se v občini odvija osrednja in obenem zelo priljubljena kraška turistiC-no-folklorna prireditev Kraška ohcet. Pripravil Igor Gabrovec ŽUPAN A. KRIŽMAN Dokaj dober obračun dela Zupan Aleksij Križman ima v teh dneh polne roke dela. Pri Banih je komaj začel novo gostinsko-hotelsko dejavnost, izteka pa se tudi mandatna doba občinskega sveta, zato je treba do prvih predvolilnih opravil končati zadnje upravne in politične obveznosti. Križman bo vsekakor spet kandidiral, vse podrobnosti v zvezi s kandidatno listo in s programom pa bodo znane v prihodnjih dneh. Naša Napredna lista je kot velika družina, sklepi bodo skupni in, kot vedno, sprejeti ob belem dnevu, nam je dejal. Zupan je zadovoljen z opravljenim delom v štiriletni mandatni dobi. Seveda naredili bi lahko veC, v danih pogojih pa je uprava naredila, kar se je dalo. Odnosi z opozicijo, posebno s stranko Slovenske skupnosti, so bili dobri in korektni, kot se sicer spodobi med normalno večino in normalno opozicijo. Mnogi pomembni sklepi so bili sprejeti v soglasju z opozicijo, Čudno pa bi bilo, da bi vedno imeli skupne poglede. Demokratična dialektika je koristna za občinski svet in za celotno našo skupnost, ki je majhna in kjer se vsi poznamo. Na vrh konkretno izvedenih programskih točk postavlja Križman končno odobritev variante občinskega regulacijskega naCrta. Birokratski postopek je bil zelo dolg in posut z vsakovrstnimi ovirami, na koncu pa sem zadovoljen, da Dežela ni spremenila naših temeljnih hotenj o razvoju občinskega ozemlja. Vseh pričakovanj gotovo nismo zadovoljili, meni župan, ki je vsekakor prepričan, da so prevladale splošne koristi občinske skupnosti. Problem v problemu predstavlja Kraški park, saj je naš teritorij skoraj stoodstotno na osnovi deželnega urbanističnega plana (PUR) vključen v zaščiteno območje. Zadeva je, kot znano, zapletena in trenutno tudi politično vprašljiva, saj so polemike o Kraški gorski skupnosti in o parku spet na dnevnem redu. Do ustanovitve parka bo tudi naša občina podvržena dosedanjim vinkula-cijam, razen v conah A in B našega regulacijskega naCrta, kjer občani lahko zidajo in oziroma obnavljajo obstoječe stavbe. Mi moramo ustanoviti park, da bomo lahko težnje po razvoju uravnovešeno uskladili z zaščito teritorija, kar si naši ljudje očitno največ želijo. S tega vidika bo moral novoizvoljeni občinski svet nadaljevati z delom, ki smo za zastavili v iztekajoči se mandatni dobi. Zupan je zadovoljen, da se bo letos redno odvijala tradicionalna Kraška ohcet, ki je bila skoraj do zadnjega v dvomu. Ta prireditev je za repentabrsko skupnost edinstvena in nenadomestljiva. Velik združevalni moment, katerega pomen presega ozke lokalne okvire. Križman se je med mandatom osebno angažiral pri preustroju tovornega postajališča pri Fernetičih, ki se bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo moral prilagoditi novim razmeram. Trenutno še nihče ne ve, kaj bo s terminalom, gotovo pa je -nam je dejal župan - da bo Občina, kot doslej, zelo pozorno spremljala razvoj dogajanj. LORENCO MILIC (SSK) Svetle, a tudi temne plati V repentabrskem občinskem svetu so opozicijo Napredni listi vodili svetovalci Slovenske skupnosti in Pola svoboščin, opozicijska usmeritev obeh komponent pa je bila zelo različna. Medtem ko je desnica izhajala iz naciona-listiCnih ter vnaprej izdelanih izhodišč, je SSk, v skladu s svojo tradicijo, v resnici dejavno sodelovala pri vodenju Občine. Ko je uprava ukrepala smotrno in učinkovito smo jo podprli, meni načelnik svetovalske skupine SSk Lorenco Milic, ko smo smatrali, da so njeni sklepi pomanjkljivi ah zgrešeni pa smo jo kritizirali in Ce je bilo potrebno tudi glasovali proti odločitvam odbora. Odnosi med večino in SSk so bili vsekakor vedno korektni in strpni. Med neizpolnjene volilne obveze Križmanove uprave Milic postavlja na prvo mesto investicije za javna dela (400 milijonov lir), ki jih je Napredna lista vključila v svoj volilni program pred štirimi leti. Ta projekt je bil žal le delno izveden, tako da je ostal na papirju skoraj ves načrt za oživitev in preureditev zgodovinskega jedra v Repnu. S tem vprašanjem se bo morala skoraj gotovo ukvarjati nova občinska uprava. Drugi velik problem je problem vinkulacij, ki jih določa še nedorečeni projekt Kraškega parka. Slovenska skupnost sicer pozdravlja dejstvo, da je občinski svet sprejel nov regulacijski načrt, ki nudi možnost novih gradenj za domačine, vse preveč pa je vinkulacij, ki v tem trenutku bremenijo zlasti kmetovalce. SSk ne nasprotuje parku, slednji pa mora odgovarjati predvsem domačinom. Na področju občinskih storitev in služb je Križmanova uprava nekaj naredila, pravi Milic, marsikaj pa še Čaka na uresničitev, čeprav je prišlo do povišanja nekaterih občinskih davkov. Povsem nezadovoljna pa je SSk z razvojem dogajanj okrog tovornega postajališča na Fernetičih. Večina je v začetku mandatne dobe obljubila ustanovitev posebne tehnične komisije, ki bo spremljala usodo terminala in njegov preustroj. Do tega je sicer prišlo, opoziciji pa ni bila dana možnost ne samo, da bi vplivala, a da bi lahko tudi spremljala to zapleteno problematiko. Danes v bistvu sploh ne vemo, kaj bo s postajališčem, ko bo Slovenija polnopravno pristopila v Evropsko unijo. V vsakem primeru bi morala Občina Repentabor na tem področju igrati aktivnejšo vlogo kot doslej. Milic še ne ve, Ce bo 13.junija spet kandidiral. O tem bo v prihodnjih dneh tekla beseda na seji občinske sekcije SSk, ko bo govor tudi o volilnem programu in o morebitnih povezavah. »Za seboj imam že dve mandatni dobi in menim, da je to Cisto dovolj. Na potezi so mlajši ljudje, ki imajo voljo do dela in ki bi z novim zagonom gotovo osvežili naš občinski svet. To ni slovo, je pa poziv mladim, naj se angažirajo v upravnem in političnem življenju«, nam je dejal še Mihe. hotel - restavracija ^furlcm REPENTABOR Tel. 040.327125 GRGIČ trgovina jestvin Repentabor - Fernetiči 13 PREHRAMBENI DISKONT URNIK PONEDELJEK 8.30/13.00 OD TORKA DO SOBOTE 8.30/18.00 200 M od mejnega prehoda na desno FERNETIČI 24 (TS) NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. aprila 1999 Steverjan, ob vinarstvu se razvija turizem OBČINE PRED VOLITVAMI steverjansk j3 nekam Čudno °lgovato obliko fZavne meje s Od meje z p °ncino nad Oslavj tja do Prevale, sQsedje nekatere : jr6 občine. Občin ^letja. Sami .°ocino so ukinil e}a 1927. Muss akrat v vsej dr5 Pravil nad 8.00( . družil jih je v v 1 s pomočjo taji . ozorstvo nad I'.1' Občinski tajn !.v večini prin ^ ni ljudje v 1< aiicah fasisticn ‘n kot taki bil .,vesti služabnik ■nijeve vlade. 1 J® bil pridruzer Leta 1947 ji Postvaljena no\ meja med Itai y.®r)an se je zn planski strr , bcina je bil. 1 stanovljena *eta 1951, ko P^dsednik : aigi Einaud: ak°n st. 17 z 'Jteoerian č/oz/u/te /d O4$//$930O& nuarja, ki je obnavljal občini Steverjan in So-vodnje, ter občinama Kr-min in Doberdob pridružil kraje, ki so prej spadali v občine, katerih središča so bila priključena Jugoslaviji. V obnovljeni občini Steverjan so se tako znašli kraji Scedno, V klancu, ValeriSCe in Jazbine in Se nekateri drugi zaselki. Na začetku stoletja so v občini Steverjan (uradno so takrat pisali St. Ferjan) našteli 1.398 prebivalcev, v Dolenjem Cerovem 378, v Gorenjem Cerovem pa 608. Ta dva kraja sta namreč sodila v Steverjansko občino. Po razmejitvi v letu 1947 sta zadnja dva kraja ostala na drugi strani meje. Ob zadnjem ljudskem Štetju leta 1991 je v Ste-verjanu bilo 835 prebivalcev. Nekoliko večje je bilo število stalnih prebivalcev konec leta 1997: 853. Podatek dobimo v programskem poročilu sedanjega župana Hadrijana Corsija za triletno odbobje 1999-2001. V letu 1997 so namreč imeli lahek porast 14 oseb. Štirinajst je bilo novih priseljencev, za dve enoti se je povečal naravni prirastek prebivalcev. V zadnjih petih letih so imeli po 5 rojstev vsako leto, kar žal pomeni le 0, 7 porast, ter med osmimi in Štirimi mrtvimi občani na leto, kar nam daje nihajoči odstotek. Prebivalstvo torej stagnira. Konec leta 1997 je v občini živelo 43 otrok starih od 0 do 6 let, 50 otrok med 7. in 14. letom. 200 je bilo občanov med 15. in 29. leti, 201 med 30. in 65. leti. V občini je bilo 141 ljudi starejših od let. V števerjanski občini so v zadnjih letih, v primerjavi s prejšnjim stanjem gospodarsko precej napredovali. Glavna dejavnost je seveda vinogradništvo. Tu so doma vrhunska vina. Nekateri kmetje ga sami ustekleničijo in so se odlikovali tudi kot dobri prodajalci. Drugi pa grozdje prodajajo večjim vinarjem, ki ga prodajajo z oznako Collio, a pod svojim imenom. V vasi ni veC tiste revščine, ki je bila zelo vidna Se pred nekaj desetletji, tudi zato, ker je tam bilo veliko kolonov. Kmetje so danes v glavnem lastniki svojega posestva. Dokaz blagostanja je v stanovanjskih hišah, ki so bile skoraj vse obnovljene ali zgrajene na novo. Na županstvu imajo registriranih 67 kmečkih posestnikov, ki se skoraj vsi ukvarjajo z vinogradništvom. S to dejavnostjo se ukvarja kakšnih 200 ljudi. Steverjanci, Se zlasti tisti iz mlajše generacije, so tudi drugače zelo podjetni. Veliko jih je med njimi, ki imajo v Gorici trgovine ali sedež svoje trgovske družbe. Nekateri so šli še dlje od Gorice in tam uspeli. Veliko Steverjancev je zaposlenih v goriskih tovarnah in trgovinah. Briški griči so tudi turistično privlačni. Se zlasti ob koncu tedna prihaja na obisk veliko gostov iz Gorice in tudi iz bolj oddaljenih krajev. V občini so gostišča, hotel in kmečki turizmi. V njih nudijo domaCe dobrote in Se zlasti domaCe vino. Nad štirideset ljudi je zaposlenih v gostinski dejavnosti. Marko VValtritsch GOSTILNA KORŠIČ Zaprto ob torkih in sredah STEVERJAN - Sovenca 7, tel. (0481) 884248 Župan Hadrijan Corsi: reforme javne uprave niso obrodile pričakovanih sadov Hadrijan Corsi se s politiCno-upravnimi zadevami ukvarja že tri desetletja. Leta 1995 je bil kot kandidat Slovenske skupnosti izvoljen za župana v Steverjanu. Dolgoletne izkušnje ima tudi kot predsednik Briške gorske skupnosti. Zato je ocena mandata, ki se zaključuje umirjena, premišljena, lahko bi rekli tudi večplastna. Kako bi na splošno ocenili delovanje v Štiriletnem mandatu? »Preden se začneva pogovarjati o konkretnih stvareh, moram poudariti, da je bilo posebej za ta mandat značilno stalno spreminjanje predpisov in uvajanje novosti. Vse to je vplivalo zaviralno na delovanje javne uprave, zlasti za majhne občine. Ne bi se sicer rad skrival za tako ugotovitvijo. Kar nekaj pobud smo uspeli premakniti in rezultati prihajajo, Čeprav postopoma. Ure-snicih smo kar precej načrtov, ki pa so povprečnemu ohcanu, ali, da tako rečemo, javnosti nekako prikriti, se jih ne vidi. Dokončali smo adaptacijo inštalacij V osnovni Soh in stavbi županstva in za to porabih preko pol milijarde lir. Opravih smo nekaj nujnih del v vrtcu. Pred kratkim je bila ponovno odprta pokrajinska cesta med Oslavjem in So-venco in mislim, da je občinska uprava dokazala uspešnost. Gez kak mesec se bodo zaCela dela za sanacijo ceste Bukovj e-ValeršCe-Jazbi-ne.« Nekakšen tm v peti upraviteljev vase občine je od zmeraj vodovod »Res je, vendar smo v zadnjih Časih uspeli napraviti korak naprej. Pozitivno ocenjujemo sklep o povezavi s Krminom za tehnično pomoč in vzdrževanje omrežja. Pozitivno predvsem z vidika redne oskrbe z vodo, saj težav, ki so bile pred leti zelo pogoste, ni veC.« FM So pozitivne izkušnje podlaga tudi za povezovanje in sodelovanje na drugih področjih? »Vsekakor! Ker je volja in pripravljenost tudi s strani drugih občin k združevanju in poenotenju storitev s ciljem večje kakovosti, uspešnosti in gospodarnosti, bomo predvidoma Se pred iztekom mandata sprejeli sklep o združitvi treh konzorcijev na desnem bregu SoCe in odobrih statut. Novi konzorcij bo skrbel za osnovne komunalne storitve, oskrbo z vodo, plinom, CišCenje odplak, pobiranje odpadkov.« Pred kratkim ste odobrih sploSni občinski regulacijski načrt. So kritike, da je bil postopek rekordno dolg utemeljene? »Ge upoštevamo samo Časovni vidik to drži, saj se je postopek pričel leta 1993. Poznati in upošte-vah pa je treba tudi ozadje, novosh, ki so se v tem Času dogajale. Ni bilo namreč mogoCe zaobih novih deželnih predpisov na področju urejanja prostora.« Regulacijski naCrt je seveda zelo razčlenjen dokument, ki ga je težko pojasniti z nekaj stavki, drugače pa je s cilji. Katere so bile osnovne smernice? »Rekel bi, da sta bila cilja dva: omogočiti mladim družinam, da ostajajo na tem teritoriju, da se ne izseljujejo; ob upoštevanju geografskih in gospodarskih značilnosti (vinogradništvo in kmetijstvo) zagotoviti nadaljni razvoj teh dejavnosti, vendar ob upoštevanju določenih kriterijev.« Gospodarstvo v Brdih je vezano na vinarstvo, turizem, gostinstvo. Je bila občina glede pospeševanja in promocije posebej dejavna? »Članstvo v združenju Vinska mesta je pomemben prispevek k poznavanju tega okoliša. Bolj kakor za samostojne pobude občine smo se odločali za nastopanje v sodelovanju z Zbornico, Gorsko skupnostjo in drugimi ustanovami. Poudaril bi tudi sodelovanje z občino Brda in veC promocijskih pobud, ki smo jih skupaj uresničili na Koroškem in v Salzburgu. Rezultati ne pridejo naenkrat, mislim pa, da je treba po tej poti nadaljevati. Živahnejši dotok avstrijskih gostov v Brdih dokazuje, da se prizadevanje v tej smeri splača za vinarstvo kot za gostinstvo, kjer je v zadnjem času opazen osip domačih gostov.« Tri desetletja ste tako ali drugače soudeleženi v javni upravi. Kaj se je v tem času spremenilo? »Za zadnje desetletje so izkušnje negativne. Država je hotela uvesti reforme, vendar so učinki veliko pod pričakovanji. Zakon 142 je bil odlična osnova, toda dejstvo, da imamo že tretji zakon Bassanini pove marsikaj. Najbolj sem zaskrbljen zaradi težnje, da se odpravijo majhne občine, ki so značilnost gričevnatih in gorskih območij, ki imajo specifične pogoje in potrebe.« (V.K.) Ivan Humar - Občinska enotnost: Opazna je odsotnost ekipnega dela Ivan Humar, načelnik opozicijske Občinske enotnosti, seveda drugače ocenjuje štiriletni mandat. »Ne zato, ker bi kot predstavnik opozicije moral nujno izreci neugodno oceno«. Humar ocenjuje delovanje občinske uprave nekoliko širše, predvsem pa z izkušnjami nekdanjega upravitelja - župana. »Zal ugotavljam, da glavne volilne obljube - za bolj učinkovito upravo - ekipa, ki je od leta 1995 vodila občino, ni izpolnila.« Je to samo neka splošna ocena ah pa jo podkrepite s konkretnimi primeri? »Ugotavljam, da je kar precej posegov, za katere so bili že izdelani načrti ali pa so se dela že tudi zaCela, ki so Se zmeraj nedokončani: vodovod, socialni center, greznično omrežje. Regulacijski naCrt smo sicer prav tedni spravili pod streho a je trajal postopek skoraj pet let« V manjših in majhnih občinah je sodelovanje med pozicijo in opozicijo nujno. Kakšna je bila raven sodelovanja v vašem kraju? »Rekel bi, da pretežno enosmerna. Skušali smo sodelovati konstruktivno. Kljub temu pri pripravi programskih dokumentov sko- raj ni bilo nobenih posvetovanj. Tudi v tem vidim enosmernost.« Vaša ocena uprave ni ravno prizanesljiva. Kje mislite, da so vzroki takega stanja? »Vzrokov je zagotovo veC. Hadrijan Corsi je po sposobnosti in predanosti dober župan in s tega stahsca mu izrekam priznanje. Zal pa je občutiti njegovo pogosto odsotnost, zaradi poklicne in drugih dejavnosti. Odbornika, ki ga nadomeščata nista kos Številnim in nelahkim zadevam.« Je samo to razlog za tako ostro in strogo oceno uspešnosti odbora, ki se mu izteka mandat? »Razlogov je seveda se veC. Spremenili so se zakonski predpisi, vse več je pristojnosti, po drugi strani pa je vse manj finančnih sredstev.« Pred kratkim je bil ponovno odprte odsek pokrajinske ceste pri Sovenci. Nedvomno je občina v tem primera uspešno in hitro ukrepala? »Nihče v to ne dvomi, vendar pa ne gre spregledati, da je bila cesta zaprta šest let. V tem primera dajem priznanje za uspešno ukrepanj.« Slišati je pripombe, da naj bi občinska uprava precej popustila glede v statutu zapisanih določil o enakopravnosti slovenskega in italijanskega jezika? »V praksi se dogaja marsikaj. Glede izvajanja v statutu kodifi-cirane dvojezičnosti pa menim, da smo sli kakšen korak nazaj, namesto naprej. Svetovalci večkrat prejemamo dokumente samo v italijanščini, pa Se kaj bi se dalo navesti. Rekel bi samo naslednje: da je stranka, ki se ima za etično in vprašanje jezika postavlja na vrh lestvice, na tem specifičnem področju močno razočarala.« (V.K.) OBČINE PRED VOLITVAMI Na Videmskem bodo obnovili 108 občinskih uprav Bližamo se junijskim upravnim volitvam, na katerih bo na Videmskem obnovljena pokrajinska uprava, poleg nje pa kar 108 občinskih uprav. Volilna tekma se sicer se ni prav začela, vsaj navzven tega še ni pretirano videti. Veliko pa je že zakulisnih manevrov in priprav, kajti upravne volitve so kljub splošnemu upadanju par-tecipacije ljudi v političnem življenju še vedno dovolj zanimive. Ce drugega ne so kandidati v glavnem od bliže poznani, zadeve so (ali vsaj naj bi bile) manj izrazito politične. Se zlasti pri občinskih volitvah gre za konkretnejše interese, ki jih prebivalstvo čuti bliže, ker gre večinoma za vprašanja, ki so vezana na krajevno kakovost življenja. Na občinskih volitvah se zato marsikje ustvarjajo tudi atipične koalicije, tako da se nazadne izkazuje politična slika, ki ni skladna s političnim scenarijem na deželni ravni ali na parlamentarnih volitvah. To je razvidno tudi iz dosedanje slike občinskih uprav v Furlaniji. Nas neposredno zanimajo predvsem slovenske občine ali občine s slovensko prisotnostjo v obmejnem pasu, vendar kaže strnjeno povzeti tudi splošnejšo sliko sedanjega položaja občinskih uprav v videmski pokrajini. Od 108 občin, ki gredo junija pa volitve, je sedaj 38 uprav v rokah Leve sredine. Med temi so največje Martignacco, Fagagna, Pozzuolo, Tolmezzo in Tricesimo, ki imajo preko 5000 prebivalcev in je torej zanje predviden Se drugi krog volitev v primeru ba-lotaže. 30 občinskih uprav je možno opredeliti kot "sredinskih", med temi so večje kot naprimer Palmanova, Basiliano, Campofor-mido, Povoletto, Lestizza, Neme, Remanzacco, San Daniele. Precej je tudi "občanskih" list (20), ki so sicer različno, ponekod izrazito krajevno, večinoma pa napredno obarvane. Sem spadajo med drugimi Humin, Bordano, Prece-nicco in Speter. Levica upravlja 16 občin, med temi Oglej, Osoppo, Terzo, Pasian di Prato, Pradamano, Tava-gnacco. Severna liga sama upravlja le občino Marano, Nacionalno zavezništvo pa samo občino Mereto di Tomba. Desna sredina ima dve občini: Premariacco in Villa Santina. Ta strnjeni pregled potrjuje prej omenjeno ne-skadje s splošno politčno orientacijo v deželi. Se bo to stanje na junijskih volitvah potrdilo, ali bo doživelo spremembe, in če jih bo, v kakšno smer bodo šle? Vprašanje je Se posebej občutljivo kar zadeva obmejni pas, kjer so volitve v 14 občinah, kjer pretežno ali delno živijo Slovenci. Politični zemljevid teh uprav kaže naslednjo sliko: šest občin (Grmek, Prapotno, Sentlenart, Speter, Sovodnje in Srednje) upravljajo mešane občanske liste, ena uprava (Rezija) je bolj levičarska, dve sta levosredinski (Ahten in Fojda) pet (Bardo, Na-borjet, Neme, Podbonesec in Tipana) pa jih gravitira bolj k centru. Omenjena razporeditev je zelo shematična in ne pove vsega. Gre pa podčrtati predvsem dejstvo da je velika večina teh uprav nastala pred leti kot alternativa nekdanji hegemoniji protislovensko nastrojene Krščanske demokracije. Med izjeme gre prištevati morda Podbonesec, kjer se vedno vlada stara miselno-st. Domače uprave šo v' glavnem tudi krenile na pot odpiranja in prekomej' nega sodelovanja. Pridobitev teh uprav je zato predstavljala velik korak naprej za našo narodno skupnost, ki ]e doživela drugačna leta-Zato je na teh volitvah velikega pomena, da se do naše skupnosti in odprte politike spoštljiv® uprave ohranijo in da se položaj po možnosti se izboljša. V naslednjih tednih bomo opravili p°' govore z župani štirinajstih uprav, koder prebiv3 naša skupnost. Začenjamo s Spetrom. (D.U.) OBČINA ŠPETER / POGOVOR Z ZUPANOM FIRMINOM MARINIČEM Zupan beneške občine Speter Finnino Marinič ima za seboj res bogato upravno izkušnjo, saj vodi najveCjo občinsko upravo v Na-diskib dolinah že celih 19 let. (Se prej si je deset let nabiral točke v opoziciji). Istočasno je tudi predsednik Gorske skupnosti, za opravljanje obeh funkcij pa so njegovi delovni dnevi pogosto skoraj prekratki, ali pa neskončno dolgi, kot se vzame. Dejstvo paC je, da upravljati v goratem predelu ni isto kot v ravnini, kjer zna biti življenje lagod-nejSe in tudi večji upravni centri so bliže. Ce zraven dodamo Se težko ceho desetletij raznarodovanja in emigracije, ni težko razumeti, da upraviteljem v Benečiji z ničemer ni prizaneseno. Pogosto tudi z vremenom ne. Ker sem Mariniča obiskal v ravno pravšnjem nalivu, je imel župan takoj pri roki značilen primer. »Ravno včeraj sem odposlal na pristojna mesta dva telegrama o udoru pri Gorenjem Barnasu in po- plavi pri Tarpeču. Te stvari so pri nas skoraj na dnevnem redu. Zato smo kot se kot Občina v zadnjem mandatu še zlasti intenzivno angažirali pri deželni oblasti, da se najdejo ustrezna sredstva za hidro-geološke posege. Ta teritorij je na več mestih ogrožen in Občina sama teh problemov ne more reševati«. Marinič je kot župan in predsednik gorske skupnosti uvedel prakso rednega sestajanja z deželnimi upravitelji, ki so eden za drugim vabljeni na lice mesta, na srečanje z župani Nadiških dolin. Tako so bili v nekaj tednih na obisku odborniki Tondo, Pozzo, Ciani in Venier Romano. Bojda tudi zaradi tega, ker celotno čedajsko območje z Na-diškimi dolinami vred nima nikogar v deželnem svetu, da bi opozarjal na te probleme, je treba oblast občasno izbezati iz deželne palače, naj si pride malo umazat čevlje na teren. »Konstruktiven dialog z deželnimi upravitelji sicer obstaja, gradimo dobre odnose, vendar se vse zaustavlja ob neznosni birokraciji«, ugotavlja Marinič, »nekaj se je zataknilo po sprejemu zakona Bassa-nini. Nastaja konfliktualnost med politično in tehnično-upravno strukturo javne uprave, zato mnogi projekti ne napredujejo«. Firmino Marinič je prišel na čelo občine Speter leta 1980 kot župan občanske napredne liste. To je bila za Benečijo epohalna sprememba, ki jo lahko primerjamo zavzetju trdnjave. Prej je tu, kakor tudi v skoraj vsej občinah Benečije, gospodarila desno in nacionalistično usmerjena Krščanska Demokracija, ki je bila tudi največja ovira za uveljavljanje manjšinskih pravic. Kaj pa potem? »Položaj se je v nekaj letih povsem spremenil. Naj navedem nekaj zgovornih podatkov: leta 1980 je bilo v občini 500 delovnih mest, sedaj pa jih je več kot 1000. Število prebivalstva je dotlej upadalo, z našo upravo pa je naraslo za kakih šest odstotkov, kar je za te kraje veliko. Prej smo bili med najrevnejši- mi občinami v videmski pokrajini, sedaj smo z 20 milijoni povprečnega dohodka krepko više na lestvici. To so dejstva, ki nesporno pričajo o tem, kako so se stvari korenito preokrenile«. Marinič še zlasti podčrtuje pridobitve na področju kulture, izobraževanja in manjšinskih pravic: »Za časa napredne uprave smo razvili šolstvo, v okviru katerega je še zlasti dragocen dvojezični šolski center. Ta je imel vseskozi podporo naše uprave in tudi kulturnim pobudam ter uveljavitvi rabe slovenskega jezika smo naklonjeni od vsega začetka. Dvojezične table v vaseh občine so že dalj časa dejstvo«. Desnica in z njo tudi nasprotovanje uveljavljanju slovenščine, je sedaj v opoziciji (in lepo bi bilo, če bi tam tudi ostala, op. pis.). Marinič pa je še pred tednom dni na seji povedal vedno istemu, do slovenščine nestrpnemu predstavniku opozicije, da bi mu morale slovenske organizacije dati priznanje, za vso promocijo, ki jim jo je nehote naredil. Zupan ocenjuje pozitivno tudi mandatno dobo, ki se izteka, čeprav vsega, kar je uprava načrtovala ni bilo mogoče uresničiti, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Med pomembnejša javna dela uvršča Marinič izgradno ljudskih stanovanj, obnovitev vodnih napeljav in cestišč, finansiranih pa je bilo tudi več hidrogeoloških del. Upravi pa ni uspelo dokončati večnamenske dvorane za kuturne prireditve, ki jo zelo aktivne krajevne organizacije že dolgo pričakujejo. »Dvorano bi bili morali končati že leta 1995, potem pa je v naslednjem letu šlo v stečaj podjetje Benedik ne da bi dokončalo delo. Prizevamo si za ustrezno odškodnino, letos pa naj bi dokončali prvi del gradnje", pojasnjuje Marinič, ki mu je do tega, da dobijo mnoge kulturne pobude v Benečiji čim-prej dostojno prizorišče. Zupan pa želi med uspehe uprave uvrstiti tudi intenzivno čezmejno sodelovanje z občinami Posočja. Glede evropskih projektov Marinič zavrača kritike, da Gorska skupnost v tem pogledu ni storila dovolj. C® so bile zamude, gre to pripisati deželnim razpisom. ”Z Interregom smo dosegli kake tri milijarde, sedaj se lotevamo Leaderja, pripravljamo pa se že tudi na Interreg 3, ob vsem tem pa je težko reči, da zamujamo. Prej bi rekel, da sm0 zgodnji«. In kako se občanska napredna lista pripravlja na junijske volitve-Opravila je že vrsto javnih posvetovalnih sestankov v vseh krajin občine, temu pa naj bi sledila določitev kandidatov za občinsk1 svet in za župana. Firmino Marinič ocenjuje, da bo prišlo do kakin 50 odstotkov kadrovske prenove, 0 sebi pa pravi, da je 19 let županovanja mnogo in bi bila po tolrkin letih umestna druga kandidatura-Marinič omenja kot možnost več imen izkušenih upraviteljev kot so naprimer Bruna Dorbolb ali Nin0 Ciccone. Ampak to je že drug® zgodba, katere razplet bomo vide v kratkem. Lahko le izrazini0 zeljo, da bi napredna špetrsk^ uprava ostala trdno v sedlu, kal vsakršna drugačna alternativa »prestolnico« Beneških Slovenc®^, lahko pahnila nazaj v čase, ki jih noben pameten domačin ne Z® li več doživeti. .» Dušan Udovič NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. aprila 1999 _____DANES NA OPČINAH OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE_ Agenda 2000 za močno in kakovostno kmetijstvo Najprej bo potekal izredni občni zbor za spremembo statuta Danes je v prostorih prometnega doma na Opčinah J'3 sporedu Občni zbor Plečke zveze. Letno zboro-^je tzaskih kmetov se letos jjdvija v dveh delih, kajti na enevnem redu sta najprej iz-redni, takoj nato pa redni °')cni zbor. Prvi sklic za zacetek zasedanja je ob 9. Ur*’ drugi pa pol ure kasneje. Kmečka zveza se ob tej Priložnosti obrača na svoje Člane s pozivom, naj bodo ?eni, kajti izredni občni Z K)r je treba izpeljati ob pristnosti notarja. Gre v bistvu Za sprejetje novega statuta ki je pred kratkim doda deželni značaj. Drugi, redni del občnega zbora se bo začel po dogo-'Srjenem dnevnem redu akoj p0 zaključku prvega, p prsti so predsedniško in 3Rilsko poročilo, sledili bo-Qo pozdravi gostov in razprava. Letos se geslo občnega zbora glasi: "Agenda 2000 za jP°Cno bi kakovostno krne-)styo. Glavna pozornost je ,0reJ Usmerjena v analizo po-^^aja italijanskega kmetijst-ya v odnosu do evropske Tpetijske politike, ki vse bolj vPliva na spremembe v primarnem sektorju tudi pri Snuje se konzorcij tržaških oljkarjev Vse kaže, da se našemu kmetijstvu na Tržaškem obeta nov korak naprej Oljkarji iz tržaške pokrajine so se namreč minuli teden sestali na sedežu pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v Trstu. Pobudo za srečanje je dal načelnik inšpektorata De-genhardt, na dnevnem redu pa je bila preučitev možnosti ustanovitve konzorcija za pridobitev poimenovanja DOP (Denomi-nazione d’origine protet-ta). Srečanja so se udeležili tudi predstavniki stanovskih organizacij. Prav tako je bila v ospredju razprave možnost prodobitve krajevne zaščitne znamke, ki je naši proizvajalci olja še nimajo. Gre namreC za potreben korak, kajti proizvodnja olja je v tržaški pokrajini dosegla visoko raven, vskakor po kakovosti in značilnostih krajevnega proizvoda, čeprav po količini poroizvodnje našega olja ni mogoCe primerjati z drugimi kraji Italije. Prisotni oljkarji so se na predlog vodje pokrajinskega inšpektorata odzvali z razčlenjeno razpravo, v kateri so se irekli pozitivno bodisi glede uresničitve oznake DOP kot tudi glede krajevnega zaščitnega znaka. Oboje namreč med drugim prinaša več ugodnosti, ki jih predvidevajo državna ter deželna zakonodaja ter evropska pravila. Srečanje se je končalo s sklepom, da se ustanovi ustrezni pripravljalni odbor za ustanovitev konzorcija dali pa so tudi predlog za statut, (du) ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Alfonz Guštin 70tetnik Izpolnjevanje obrazca 730 Kmečka zveza sporoča, da je v teku izpolnjevanje prijav dohodkov, obrazec 730/99. Zbiranje nokumentov in izpolnjevanje poteka na sedežu V ^rstu. Ul. Cicerone 8, ter na sedežih podružnic v Nabrežini, na Opčinah in v Dolini. Tisti, ki se nameravajo poslužiti uslug, lahko pokličejo na te-‘efonski številki 040/362941 ali 040/361389, in si-Cer od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 18. ure. Kmečka zveza Nadalje obvešča, da je za izpolnitev obrazca aO/gg predviden minimalen organizacijski pri-spevek, obdelava podatkov za že izpolnjene obraz-Ce 730 (730 compilati) pa je brezplačna. Maja in junija bodo na svoj račun prišli ljubitelji dobre kapljice Ljubitelji dobre kapljice bodo konec maja in v zaCetku junija lahko prišli na svoj raCun. Takrat bo v duhu leta kulinarike in vina v slovenskem turizmu potekal tradicionalni sejem Vino, pred katerim bosta maja potekala še mednarodno ocenjevanje vin in alkoholnih pijač. Potek in vsebino prireditev so danes predstavili njegovi organizatorji, družba Ljubljanski sejem, po njihovih besedah pa gre verjeti, da bo na Gospodarskem razstavišču znova pestro. Sejem Vino letos praznuje 45. obletnico, na 5000 kvadratnih metrih razstavnih površin pa se ga bodo od 31. maja do 4. junija udeležili vsi najpomembnejši slovenski vinarji iz vseh vinorodnih dežel ter tudi številni tujci. Brezplačne pokušine vin z mednarodnega ocenjevanja in pokušine vin družbenikov poslovne skupnosti bodo na sejmišče prav gotovo privabile številne obiskovalce, ki bodo lahko navzoči tudi na številnih strokovnih dogodkih in predavanjih. Zelo zanimive bodo tudi letos obsejemske dejavnosti, izpostaviti pa gre prikaz splavarjenja vina po Ljubljanici, ki bo potekalo 29. maja Mednarodno ocenjevanje vina po potekalo nekaj dni pred odprtjem sejma, v oceno pa naj bi bilo do 10. maja predanih veC kot 1000 vinskih vzorcev, ki jih bodo ocenjevali enologi iz 24 držav. Nekoliko manjše bo število v presojo predanih vzorcev alkoholnih pijaC - do 1. maja naj bi jih po besedah prirediteljev v presojo prispelo 50. (STA) Kadar si nekaj želiš, da se ne bi zgodilo, se kot nalašč zgodi. Alfonz Guštin, Fonzi za prijatelje, dolgoletni predsednik Kmečke zveze in še vedno elan njenega Glavnega sveta, je 26. minulega meseca praznoval 70-letnico rojstva; pa je ta, za vsakega garaškega Človeka pomemben življenjski jubilej, zdrsnil mimo kot zakasneli sunek burje čez Col. Ker ga poznamo kot dobrega človeka, upamo, da težko odpustljivi nerodnosti ne bo zameril, saj gotovo ve, da ga imamo radi, da ga spoštujemo kot človeka in posebej še kot kmetovalca, ki je dolgo let Častno zastopal (in jo še) stanovsko organizacijo slovenskih tržaških kmetov. Zato pa zdaj s toliko večjim zadovoljstvom popravljamo dolg do njega in navsezadnje do vseh naših ljudi, ki ga poznajo in cenijo. Rojen v kmečki družini »Velkevih« na Colu v repentabrski občini 26. marca 1929, je svoje otroštvo in osnovnošolska leta preživel v rodnem kraju in, kot vsi njegovi vrstniki, obiskoval italijansko potujce-valnico, ki pa ga ni mogla iztrgati domači vzgoji v narodnem duhu. Kot dorašCajoCi mladinec je zavestno doživljal razpad fašistične tiranije in se nekaj pred koncem vojne kot 16-letni fantič KORISTNI NASVETI Presajanje okrasnih rastlin Presajanje okrasnih rastlin je navadi spomladansko opravi-: ' Presajamo lahko tudi poleti s J?seni- Rastlino moramo pre-niti na primer, ko rastlina zra-pr ln ji vaza postane pretesna. esadimo tudi zaradi tega, da ji artienjamo zamljo, ki se je izCr-j. > z drugo, bogatejšo. Presa-žrlrn° lahko tudi, da zemljo Zp jamo. Lahko presadimo pa iz tega, da rastlino postavi-, v lepšo in novejšo vazo. Ob ni opravilu moramo upoštevati v ^atera splošna, a bistvena na--■ ' da, da bo rastlina na ta način bistvene važnosti je pravilna ra vaz. V prodaji jih dobimo ^. Polje preživela spremembi ^bi; _ . ^azlicnejsih tipov in oblik. Po sta ,6rialu> iz katerega so se-na , .ene’ jih v glavnem delimo Va “ *naste in plastične. Glinaste ne 6 So Porozne in torej propust-X.na vodo ter mineralne snovi. v ° je treba rastline v glinastih ti y Pogosteje zalivati in gnojilo s niiP vlaga manj zastaja, za-p]j Se posebno priporočljive za stn aSl(i’ iezhc zemlje. Dobra la-glinasti h vaz je tudi, da so He 6 in torej nekako bolj odpor-Pred burjo. Plastične vaze so lažje, ne smemo pa rastlin preveč zalivati. Slednje zato raje napolnimo z lažjo, bolj pešCeno zemljo. Obstajajo tudi vaze iz cementa, ki so dražje, a veliko bolj trajne. Vaza mora biti proporcionalno velika z rastlino. V premajhni vazi so korenine na tesnem. Zato rastlina zelo poCasi raste, listi postanejo rumeni ali mrtvo zeleni. Ko korenine celo rastejo iz luknje, ki se nahaja pod vazo, je skrajni Cas, da rastlino presadimo. Ce pa je vaza prevelika glede na rastlino, lahko vlaga v njej zastaja in povzroča gnitje korenin. Vazo, kamor bomo rastlino presadili, izberemo tako, da je le nekaj centimetrov veCja od prejšnje. Vaza naj bo po možnosti nova, Ce pa je stara, jo moramo dobro očistiti. To pride v poštev predvsem v primeru glinastih vaz, kjer se pogostokrat naselijo mahovi in plesni. Veliko nosodo ali kad napolnimo z vodo, dodamo nekaj pralnega praška in natrijevega hipoklorita (»varekine«). Slednji je dober razkuževalec morebitnih povzročiteljev bolezni. V tako pripravljeno vodo denemo nato va- ze. Cez kako uro jih zvamemo ven in pokrtaCimo. Novo glinasto vazo lahko pomočimo v vodo in tako pustimo eno noC, da se pore napolnijo. Zemlja v novi vazi se ne bo na ta naCin tako hitro posušila. Vse vaze morajo imeti na spodnji strani luknjo, da voda zlahka odteCe. V luknjo za drenažo je bolje, da ne denemo kamenčka, ki bi luknjo zamašil in tako preprečil odtok odveCne vode. Bolje je, da denemo na primer ukrivljen kos razbite vaze, da voda zlahka odteka. Dobro je, da na dno vaze postavimo plast kamenčkov ali razširjene gline za boljšo drenažo. To je važno predvsem pri plastičnih vazah. Plast naj pokrije košCek razbite vaze, s katerim smo pokrili luknjo. Za vaze manjše od 14 cm po navadi drenaže ni treba, saj se zemlja veliko hitreje posuši. Nato rastlino vzamemo iz stare vaze. Vazo rahlo potolčemo, da gre rastlina z zemljo vred laže ven. Ce zlahka ne gre, obkrožimo z nožem po notranjem robu vaze. Kontroliramo, da korenine ne rastejo iz luknje, ki se nahaja na spodnjem delu vaze in ki bi sicer ovirale to opravilo. Na rastlini je bolje, da pustimo Cim več zemlje, da ne bi preveč ovirali normalno rast. Da zemlja ostane kompaktna, lahko pred presaditvijo le rahlo zalijemo. Ce je vaza velika, jo s pomočjo kake druge osebe prevrnemo, pod njo denemo kako staro odejo, da se vaza ne razbije. Točka, do katere je segala prej zemlja, mora ostati ista tudi v novi vazi. Presajeni rastlini nato dodamo zemljo. V prodaji dobimo že pripravljene mešanice zemlje, ki stanejo zelo malo. Zemljo lahko tudi pripravimo sami tako, da pomešamo skupaj 4 dele navadne zemlje iz vrta, 3 dele šote in 1 del peska. Temu lahko dodamo še nekaj komposta ali organske zemlje. Na splošno gre povedati, da bolj, ko je vaza velika, večji odstotek peska moramo dati. Novo zemljo rahlo potlačimo in zravnamo. Med zemljo in gornjim robom rastline naj bo približno pol cm za male vaze, 2 cm pa za večje vaze. Rastlino sedaj pustimo v polsenci, v zavetju. Ce je potrebno, jo rahlo zalijemo. Kak teden pozneje rastlino pognojimo. dr. Magda Sturman pridružil partizanom na Krasu. Po končani vojni se je vrnil na domaCo kmetijo in se v stroki izpopolnjeval na kmetijski šoli v Kopru ter se po njej vse bolj angažirano vključil v mlado kmečko gibanje na Tržaškem in poslej aktivno sodeloval v vseh bitkah proti načrtnemu razlaščanju slovenske zemlje v vrstah Kmečke zveze, da bi postopno postal eden njenih voditeljev. Po sklepu o združitvi obeh takratnih slovenskih kmečkih stanovnih organizacij, Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov leta 1959, je devet let pozneje (1968), ob formalni izvedbi združitve, bil izvoljen v Izvršni odbor enotne Kmečke zveze, kateremu je predsedoval Jože Skerk iz Trnovce (Bajte), kot njegov podpredsednik. Po Skerkovi smrti je bil še istega leta izvoljen za predsednika. Na tem mestu je vztrajal sredi bojev za obrambo kmečke zemlje in za pravice slovenskega kmečkega človeka na njej, v okviru splošnih prizadevanj za pravice slovenske narodnostne skupnosti, polnih 22 let, vse do leta 1991, ko je na lastno prošnjo zaradi zdravstvenih tegob predal to Častno, a tudi odgovorno mesto, svojemu vrednemu nasledniku Alojzu Debelisu, sam pa še vedno ostal elan njenega Glavnega sveta. V šestdesetih letih je bil Alfonz Guštin eno mandatno dobo občinski svetovalec repenta-brske občine in 12 let predsednik Kraške zadružne mlekarne, povrhu pa še odbornih Pokrajinskega združenja rejcev in tri mandatne dobe odbornik sedanje Zadružne kraške banke na Opčinah, kandidat zmagovite liste Kmečke zveze na volitvah za Kmečko bolniško blagajno, deset let pozneje pa je bil izvoljen še v komisijo za upravljanje pok- rajinskega seznama kihetov. Pa še kaj bi se našlo, med drugim tudi to, da je bil veC let (do leta 1992) elan Glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Vsa ta leta so zaznamovala Alfonza Guština kot vztrajnega, neumornega borca in preudarnega, nikoli prenagljenega, treznega in vsestransko odprtega stanovskega in širše javnega delavca, ki je vzorno povezoval svoje družbene odgovornosti z umnim gospodarjenjem na domačem posestvu kot živinorejec in vinogradnik. Za svoje zasluge je leta 1980 prejel visoko jugoslovansko odlikovanje Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, tri leta pozneje pa ga je predsednik italijanske republike Sandro Pertini odlikoval z redom Viteza Republike Italije, leta 1981 je prejel priznanje Trgovinske zbornice, Zlato zvezdo za zvestobo delu. Za vzrejo goveje živine sive pasme in za svoj terenski pridelek je prejel vrsto odličij in priznanj na občinskih in pokrajinskih razstavah. Jubilant Fonze je še vedno prisoten na domala vseh sejah Glavnega sveta in pri vseh pobudah Kmečke zveze, njegova pretehtana beseda je vedno upoštevanja vredna, vedno je bil in je še vztrajen zagovornik CimveCje enotnosti vseh kmetov na Tržaškem v skupni organizaciji. Zato je tudi nedavna ustanovitev Deželne Kmečke zveze eden od rezultatov njegovih prizadevanj. Kljub letom in tudi kakšni zdravstveni nevšečnosti redi še vedno sam z ženino pomočjo nekaj glav govedi in vzdržuje svoje vinograde s pretežno terenskim pridelkom, ukvarja pa se tudi s poljščinami za domaCo porabo. Kdor dobro pozna tega klenega Kraševca, njegovo bojevitost, njegovo zaljubljenost v kraško domovinico pod Tabrom in njegov neomajni narodni ponos, ki ga izpoveduje od vseh priložnostih, ta ve, da lahko na Fonzeta računa v vsakem trenutku, ko je treba na branik za pravice slovenskega kmečkega Človeka na njegovi zgodovinski zemlji. Zato pa naj živi in naj bo vedno tak še dolgo let v najboljšem počutju. To mu iskreno želi Kmečka zveza in z njo vsi, ki ga poznamo, spoštujemo in imamo radi. Jože Koren NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. aprila 1999 GOSTINSTVO / POGOVOR S »FRANCOSKIM« ROJAKOM MIRKOM KOCIJANČIČEM Za uspešno delo je potrebno poznavanje vseh podrobnosti Kocijančič v Franciji vodi restavracijo - Dve predavanji na tečaju SDZPi Za uspešno in kakovostno gostinsko ponudbo so pomembni dober odnos s strankami in diskretno komuniciranje s klienti, CistoCa oziroma snaga pri sebi in v lokalu, nujno je poznavanje proizvodov in vsega, kar gostinec nudi, važna je tudi učinkovita predstavitev. To so glavni nasveti, ki jih posredoval gostinski izvedenec Mirko KocijanCic (na sliki zgoraj in skupaj s tečajniki, Foto Kroma) udeležencem tečaja o vodenju gostinskih obratov, ki ga je na pobudo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja organiziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, predavanja pa potekajo v gostilni Guštin in v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku pri Trstu. Tečaj je namenjen sinovom oz. hčerkam in mladim članom družin lastnikov ali upraviteljev gostiln, od katerih bodo prevzeli upravne obveznosti ter vsem, ki želijo pridobiti oz. osvežiti znanje o sodobnem gostinstvu. Glavni poudarek je na ovrednotenju krajevne kuhinje, program lekcij pa predvideva strežbo (tudi francoske šole), usklajevanje vin z jedmi, pripravo jedilnika in seznama vin ter psihologijo klienta, na sporedu so tudi lekcije tehničnega izrazoslovja v angleščini in francoščini ter pregled davčnih novosti. Ugledni gost, ki je po rodu iz Krogelj blizu Doline pri Trstu, je vodja restavracije (maitre d’hd-tel) hotela »Le bois de la marche« v francoskem mestu Poitiers. V zadnjem času se je mudil v Trstu na obisku pri sorodnikih in je rade volje sprejel vabilo, da bi v okviru omenjenega tečaja SDZPI in SDGZ tečaj- nikom pripravil dve predavanji o sodobni francoski enogastronomiji. Tečajnikom je razkril marsikaj zanimivega in smo se z njim pogovorili o njegovi izkušnji, delovanju in gostinstvu nasploh. Kocijančič je gostinsko delo vzljubil pri sedemnajstih letih, ko je v toskanskem kraju Forte dei Marmi obiskoval šolo državne ustanove za strokovno usposabljanje delavcev trgovskega sektorja Enalc. Po dveh letih je uvidel, da je nujno tudi znanje jezikov, tako da se je podal v Švico, kjer se je uCil francoščine in delal dve leti kot po- možni delavec v neki restavraciji. Podal se je nato še v Nemčijo in naposled v Anglijo, kjer je deset let delal v Londonu, v tem Času pa se je povzpel od vajenca do šefa restavracije. Poročil se je s Francozinjo in se tako preselil v Poitiers, kjer dela že dvajset let, poleg tega uci zadnjih petnajst let tudi v šoli za vajence (en teden obiskujejo mladi šolo, drugi teden delajo v obratih). Strokovnjak je pri svojem delu odgovoren za delavce v restavraciji, skrbi, da je vse stalno urejeno in razporedi delo posameznikov. Zadolžen je tudi za rezervacije, večkrat tudi sam popelje goste k mizi, zapiše naročila in poskrbi za dobro počutje strank. KocijanCic je v zadnjih letih tudi poskrbel za organizacijo treh izletov SDGZ v Francijo (bili so v Bordeauxu, Burgundiji in dolini Loare), kjer so obiskali različne vinograde in spoznali francoska vina, gastronomijo ter razlike oziroma značilnosti raznih dežel in si seveda ogledali tudi turistične zanimivosti. Direktor francoske restavracije je v preteklih dneh imel dve predavanji, drugemu je sledila tudi večerja s pokušnjo francoskih vin. Udeležencem je spregovoril o serviranju hrane in pijač ter pripravi mize na francoski način, o sestavnih elementih francoskega jedilnika in količini jedi, o francoskih sirih, o vlogi vina v francoski ponudbi, o razvoju eno-gastronomske ponudbe v Franciji v zadnjih dese- tih letih, o razlikah med francosko in italijansko tradicijo oz. prakso ter o spremembi prometa, investicijah v kleteh in problemih operaterjev v Franciji. Kot nam je povedal, je francoska kuhinja vedno na visoki ravni, poraba povprečnega vina pa se je v zadnjih letih zmanjšala, tako da je vežje povpraševanje po kakovostnih in vrhunskih vinih. Razlika med italijanskim in francoskim gostinstvom ni velika, razlike so med raznimi francoskimi deželami, ki ohranjajo svoje značilnosti. Francoska šola in tradicija sta starejši, a so si francoski in italijanski obrati istih kategorij podobni, tudi kar zadeva cene. Kot omenjeno, je bistveno komuniciranje s klienti, poznavanje proizvodov oziroma pridelkov, ki jih gostinec nudi strankam, tudi poznavanje vin je pomembno, je povedal Kocijančič, ki je med drugim član društva francoskih somme-lierjev. Po njegovih besedah je vsekakor pomembno stalno izpopolnjevanje, treba je slediti povpraševanju tržišča in vedno iskati novosti. Tečaj gostinstva je po njegovem mnenju zelo zanimiv, saj se tu premalo poslužujemo vajeništ-va in je nasploh vajencev premalo. Po njegovem bi bilo bolje, ko bi bili teCaji številnejši, ker se brez njih mnogo mladih ne more približati poklicu. Ce je mlad človek npr. zaposlen v gostilni, se bo namreč nauCil le tovrstnega poklica, s tečajem pa lahko spozna, kako poteka delo v restavracijah in je zmožen menjati delo. Gostinstvo na Tržaškem je KocijanCic ocenil pozitivno. Stranke so vajene določenega naCina ponudbe (v francoskih restavracijah so jedilniki npr. z različnimi zneski že vnaprej pripravljeni, Čeprav obstaja možnost lastne izbira obroka), pomembno pa je imeti nove ideje, težiti po izboljšanju in povpraševati po željah gostov. Potrebna je seveda primer- na ureditev prostorov restavracije, iskati gre tudi nove jedače. Glede na dejstvo, da bo Slovenija kmalu vstopila v Evropsko unij0; morajo gostinci iskati nove goste oziroma nov3 tržišča. Mnogo Avstrijcev se npr. v poletne^1 Času poda na morje, številni turisti obiščejo Benetke. Trenutno je turizem upadel zaradi vojn® na Balkanu, a običaju0 gredo mimo Trsta številni italijanski in francoski turisti, ki so se odločili za počitnice v IstO ali v Dalmaciji. Potrebno bi bilo v tem smislu veC promocije o Krasu ij1 Furlaniji-Julijski krajini; da bi ljudje izvedeli, vse nudi to območje. Aljoša Gašperlin EUROMONEV / MARČNA OCENA DEŽELNEGA TVEGANJA Slovenija napredovala za mesto navzgor in za Grčijo zaostaja samo še pet mest Z 32. mestom je med 180 državami najbolje ocenjena med kandidatkami za vstop v EU LJUBLJANA - Marčna ocena deželnega tveganja, ki jo objavlja Euromoney, je Slovenijo v pri-merjavi z oceno iz lanskega septembra potisnila za eno mesto navzgor na lestvici 180 držav, medtem ko so se uvrstitve nekaterih drugih kandidatk za vstop v EU (Češka, Madžarska, Poljska) v istem obdobju poslabšale. Slovenija tako z 32. mestom ostaja najbolje ocenjena med državami, ki kandidirajo za polnopravno članstvo v EU, zmanjšala pa je tudi zaostanek za najslabše uvrščeno Članico EU, Grčijo, ki je na 27. mestu. Napredovanje Slovenije je po mnenju analitikov Urada za makroekonomske analize in razvoj bolj kot notranjim dejavnikom (izboljšanje pri oceni kapitalskih tokov) potrebno pripisati predvsem razmeroma večjemu poslabšanju absolutnih ocen drugih držav zaradi slabših ekonomskih napovedi v letu 1999. V okviru Euromoneyjeve globalne ekonomske projekcije se ocenjuje, da bo gospodarska rast v Sloveniji letos 3,4-odstotna, prihodnje leto pa 3, 5-odstotna, navaja zadnja številka Ekonomskega ogledala. V okviru domačega povpraševanja pa bodo imele letos vodilno vlogo investicije. Prav skromen priliv neposrednih tujih investicij (NTI), ki je lani znašal 165 milijonov dolarjev, je vlado spodbudil k ustanovitvi medresorske delovne skupine za spodbujanje novih tujih investicij. Hkrati pa bo letos tudi Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije zaCel izvajati aktivnosti za spodbujanje NTI (povečanje dostopnosti industrijskih zemljišč, uvedba spodbud za za-poslovnje, ki bodo dostopne tudi tujim investitorjem, povečan obseg brezplačnih storitev urada za tuje investitorje ter sistematično izboljšanje podobe Slovenije kot lokacije za NTI). V prvih dveh mesecih so vsa tri področja industrije - rudarstvo, predelovalne dejavnosti in oskrba z elektriko, plinom in vodo - v povprečju proizvedle manj kot v enakem lanskem obdobju. To je vplivalo na 6, 5-odstotno zmanjšanje obsega celotne proizvodnje. Trend zmanjševanja, ki naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje, pa sta potrdili februarska in marCna anketa poslovnih tendenc. Podobne ankete tudi drugod potrjujejo, da direktorji zaznavajo šibkejši proizvodni ritem v tekočem in prejšnjem mesecu. Ta pa ob zmanjševanju skupnih naročil in kopičenju zalog peša že od novembra. Kot še navajajo strokovnjaki UMAR, je vzrok za padec proizvodnje v zmanjševanju naročil, ki mu je botrovala upočasnitev gospodarske rasti v EU. Izvoz se je januarja v primerjavi z decembrom 1998 zmanjšal za 3, 5 odstotka. Do takega padca je prišlo predvsem zaradi slabše cenovne in stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primerjavi s povprečjem EU. Tolar se je do valut EU v povprečju okrepil za štiri odstotke, merjeno z deflatorjem bruto domačega proizvoda in relativnimi cenami življenjskih potrebščin. Močan tolar je bil lani tudi odločilni dejavnik poslabšanja slovenske stroškovne konkurenčnosti v primerjavi z EU. Za 1, 8 odstotka hitrejša realna rast sredstev za zaposlene v slovenskem gospodarstvu v primerjavi z EU (Slovenija 2, 1, EU 0, 4 odstotka) je sicer prav tako vplivala na poslabšanje slovenske konkurenčnosti, vendar manj kot tečaj tolarja. Hkrati je bila zaradi še večjega zmanjšanja uvoza januarja v primerjavi z decembrom veliko boljša stopnja pokritosti uvoza z izvozom, ki je znašala 102, 2 odstotka. V tem obdobju so tako za- beležili 15, 1 milijona dolarjev presežka v blagovni menjavi, pr®" sežek na tekočem računu plačil' ne bilance pa je znašal 93, 9 milijonov dolarjev. Trend zniževanja letne infla-cije, ki se je zaCel z letom 1999 se je nadaljeval z 0, 3-odstotnO marčno inflacijo. V marcu, ko so se najbolj zvišale cene medicin-skih in farmacevtskih izdelkov, je letna stopnja inflacije padla na 5. 1 odstotka. Plače pa so se v zasebnem sek' torju kljub inflaciji januarja zmanjšale v povprečju za pribil2' no šest odstotkov, v javnem sektorju pa zrasle za dva odstotka-Januarja se je število registriran^ brezposelnih zmanjšalo za 0, 0 odstotka, januarska raven brezp0-selnosti je tako padla na 14. 5 odstotka. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je nadaljevalo tudi februarja, in sicer za 0, 9 odstotka glede na januar-(STA) KULTURA Nedelja, 18. aprila 1999 INTERVJU / »DVOJEZIČNA« IGRALKA L1DIA KOZLOV1CH TRST / KONCERTNO DRUŠTVO »Teater je univerealen, v bistvu je le en svet« Trenutno igro v Grisancichevem delu z gledališčem Contrada Stanislav Bunin in njegov poklon F. Chopinu Pianist je odigral Etude op.25 Lidia Kozlovich še d; nes nastopa v Trstu Poetičnem gledališkei ' ^lu Glaudia Grisanc: Alida Valli che ne , 0 iera putela, ki jo j °t tretjo predstavo v 1< 8 Produkciji letošnj Sezone postavila skupin a Contrada. Igralka, 1 Jo poznamo iz številni . ‘°g v slovenskem in ejijanskem gledališči 8p le tokrat drugič pome s tekstom v italijai ern tržaškem narečji , ato smo jo vprašal ako se je počutila v ti o^i izkušnji, pa tuc ako je prišlo do njeneg sodelovanja z La Contre »Najprej mi je bila pc njena vloga Mafalde Arnericano di San Gn oomo Tullia Keziche elo je bilo p omembe ogodek, saj je to pri ezichev originalni gli abški tekst, vrh tega S v tržascini, in Contrac 6 bilo seveda veliko d da bi ga najbolj Podstavila. Poleg teg nii v splošnem prc ^ aniu sezone predlagal a oi sodelovala še p: overn tekstu tržaškeg r.esnika Glaudia Grisai 1 c^a' Delo mi je bilo zi s 0eC’ zato sem predle Prejela, Jaz sem namre radn° upokojena, t OJO pa ti daje predm da lahko vsaj malo i: O8.’ kaj ja kaj ne. riznati moram, d rj imela v delu L’Ami v',ano di San Giacom pr'r težave z jezikom Ca Contradi namre (j, marajo, da se govori knt ■ U’ naravnavajo g bili 1lZik: P°leg te8a s1 ^ °be deli napisani ti z namenom, da se t recje tudi nekolik oplemeniti. Imela sem torej težave, ker v tem narečju nisem nikoli igrala in tudi govorila sem malo, tudi privatno sem se ga izogibala, ker sem v italijanskem gledališču igrala v Cistern jeziku, za tržaško narečje pa je sploh znano, da ima vse vokale napačne. V drugem delu mi je šlo malo lažje, Čutilo se je, da je bilo že malo šole. Poleg tega je to zelo poetičen tekst, zato je mogoče lažje.« Kakšna razlika je med nastopanjem v slovenskem in italijanskem gledališču? . - »Teater je univerzalen in zato je povsod isti. Jeziki so različni, ampak v bistvu je le en svet, tam smo mi, ki delamo v gledališču, doma. Ge si vedno pripravljen, da se kaj novega naučiš, ti vsak stik z ustvarjalnim gledališkim delavcem veliko da.« Letos ste nastopili tudi v neapeljskem gledališču San Carlo v oratoriju Eleonora Roberta De Simoneja... »To je izredna predstava, v njej so dramski prizori, glasba in balet. Bila je zelo pomembna priložnost, ker je bila to otvoritvena predstava sezone - v San Carlu se namreč sezona začenja januarja - in tudi prva v sklopu prireditev ob 200. letnici neapeljske revolucije. Slišala sem, da ji je veliko ljudi sledilo v neposrednem radijskem prenosu in tudi v televizijskem povzetku. Oratorij poetično govori o neapeljski revoluciji, stave. Glasbeni del je ves iz skladb tedanjih neapeljskih skladateljev, nekatere so bile ob tej priložnosti tudi prvič izvedene.« Vi ste sicer že prej delali v Neaplju. »Veliko sem delala v neapeljskem produkcijskem centru za radio in televizijo; od tam so se me spominjali in me sedaj poiskali. Zame je bila to res velika izkušnja; spoznala in delala sem z Robertom De Simo-nejem, ki je res vsestranski gledališki avtor in režiser. Njegove predstave so na zelo visoki ravni, že takoj po premieri Eleonore so se oglaslili iz New Yorka in Japonske, da bi jo predstavili tudi tam, pa tudi v Neaplju.« In Se nekaj besed o vlogi Amelie v Grisancichevem delu. katere simbol je tudi ženski lik Eleonore, ki jo je igrala Vanessa Redgra-ve. Jaz sem bila klicana za vlogo neapeljske kraljice Marie Caroline, hčerke Marije Terezije in žene Ferdinanda četrtega, ki je bila prisiljena Eleonoro obsoditi na smrt. To je zanimiva zgodba, ker je kraljica zelo spoštovala Eleonoro, kateri je priskočila na pomoč v težkem trenutku in ji dala službo v svoji knjižnici, ki je še danes zelo pomembna. Maria Carolina je bila zelo motivirana kraljica, v bistvu je vladala namesto moža, ki je bil slabič; zgodovinski trenutek je terjal, da Eleonoro obsodi. Ganljiv je prizor, ko se plemeniti ženski srečata pred obsodbo; rahlo spominja na Schillerjev prizor med Marijo Stuart in Elizabeto. Tudi kritiki so bili mnenja, da je to prizor višek pred- »To je povsem drugačna vloga kot v Keziche-vem delu, Mafalda je notranje zelo bogata ženska, vendar se na zunaj s trdoto brani svojih čustev; Amelia je altruistična, zelo čustvena in velikodušna. Čuva svoje korenine, z zvestobo do lastnega življenja tudi v protagonistu vzbudi to, kar skuša on mogoče nekoliko cinično prikriti, ali ne priznavati samemu sebi, ker živi drugje, v drugem okolju; paziti mora na svojo kariero. Že zaradi tega mi je bila ta vloga všeč, ker je polna človeške topline in razumevanja. Amelia se zaveda, da je v določenem trenutku pač izbrala življenjsko pot, ki mogoče ni bila najboljša, a jo je sprejela.« In Se načrti za bodočnost? »Komaj čakam, da bom malo prosta; zadnji dve leti sem šla iz enega projekta v drugega, tako da sem sedaj zelo utrujena: takoj po zadnji predstavi bom odšla v Atomske toplice, kjer se prerodim. Upam, da bom poleti prosta, da se bom naužila morja in sonca, ki mi že manjkata, ker sem prejšnja poletja skoraj stalno delala. Na operetnem festivalu ne bom sodelovala, ker ni nič takega, kar bi me privlačilo, in tudi glede Mit-telfesta mislim, da se ga ne bom udeležila. Zelo verjetno pa bo septembra v Neaplju ponovitev Eleonore, ki bo potem odšla v Lizbono. Tudi Kezichevo delo bomo ponovili, a datumov še ni.« (bov) Kakšen dolgčas zajame študenta, kadar mora na. svojem glasbilu dolga leta. vaditi lestvice, razložene akorde in raznorazne tehnične vragolije, ki največkrat nimajo večjega sorodstva z glasbo, a so pač prepotrebna telovadba... Le redki pedagogi so svojim vajam dodali tudi nekaj fantazije in glasbenega smisla, pravi skladatelji pa so večkrat neizurjenemu glasbeniku še nedosegljivi. Klavirske Etude, ki jih je spisal Fryderyk Chopin (1810-1849) v razdobju 1829-1836, so izredno zahtevne in pianist se jih lahko loti, ko je že dosegel visoko tehnično in glasbeno zrelost. To niso dolgočasne vaje, temveč prave glasbene miniature, ki zahtevajo dokajšnje interpretativne sposobnosti, razčlenjene in spretne prste ter izurjen čut za barve, ki zazvenijo le z natančno odtehtano težo. Etude po svoji-lepoti in glasbenih vrednotah prav nič ne zaostajajo za Preludiji, včasih so celo bolj zanimive. Letos obhajamo 150-letnico Chopinove smrti, zato smo bili pred nedavnim priča celotne izvedbe Preludijev, ki jih je zaigral Andrea Lucchesini, bogati Chopinov opus pa še zdaleč ni izčrpan. V ponedeljek, 12. aprila, smo v okviru sezone tržaškega Koncertnega društva poslušali ruskega virtuoza Stanislava Bunina, čigar uspešna pot je precej tesno vezana na poljskega skladatelja in slavnega pianista. Ko je bil star komaj 17 let, je Bunin v Parizu osvojil nagrado »Long-Thibaud«, dve leti pozneje pa je zmagal na varšavskem tekmovanju »Chopin«. Sedaj je star 33 let in je že uspešno koncertiral po celem svetu, posebno priljubljen pa je na Japonskem. Bunin sodi v rusko tradicijo »akademsko-romantič-nih« virtuozov, ki pri svojem podajanju poudarjajo obenem Chopinov značilni »rubato« in svojo vrhunsko spretnost. Vodilne niti posameznih Etud stopijo v ospredje in tu pa tam zasenčijo stotine drobnih not, ki res .imajo okrasno, a ne zgolj stransko funkcijo: včasih prevlada desna roka, včasih leva - težko je dobiti pravo ravnotežje in mislim, da so temu delno krivi tudi sodobno koncertni klavirji, ki dopuščajo zelo ekstremne zvočnosti. Chopin pa je najraje igral na mehki Pleyel, čigar zvok je bolj sladek, zaokrožen in homogen. Ruski pianist je v prvem delu koncerta odigral 12 Etud op. 10, v drugem pa ostalih 12, ki tvorijo op. 25. Izvedba je bila vseskozi na visoki tehnični ravni in ni zanemarila pravih biserov kot n.pr. Etudo št. 4 op. 10 ali št. 5 op. 25; včasih je hitri tempo dal vtis nekakšne neupravičene naglice, verjetno pa je to posledica virtuozističnega pristopa. Bunin ni zaigral na strune intimnejših čustev, požel pa je občudovanje in odobravanje zelo številnega občinstva. Kljub dolgemu in zahtevnemu programu je rade volje dodal še dva Chopinova valčka in lepo zaokrožil poklon poljskemu umetniku. Katja Kralj ~Cr~KOMEN / CERKEV SV. JURIJA NOVA GORICA / KLAVIRSKA ŽQ1_A SIVAJUŽA GADZIJEVA Zbor Glinka navdušil z rusko nabožno in ljudsko pesmijo Številni ljubitelji zl Petja so v soboto, 10. 8lti cerkvi Sv. Jurija • ^ CrI n ir,-.«*.--:____________ , tiika iz SankPeterl izatorja vcera sta b .enter Srečko Kosov a Kulturno druši slekel i« iz Komna. as° bližino (pred astopij v dvorani rstn). V Komnu j ankPeterburga po bW sloves „ ■ s°boto je zbor «at spored, ki je v Predstavljal rusko c 1 °’ v drugem pa j 2 ruskih in slove pretežn ^tiko in so izh Sboli znanih r te 6V’ od Grecan maninova. Zbor jih je izvedel neprekinjeno, v popolni tišini prevzetih poslušalcev. Moč številnega zbora, izstopanje odličnih solistov in raznolična izvedba, ki izmenoma uporablja celoto pevcev ali samo moške glasove, soliste ali manjše pevske skupine, je omogočila izredno učinkovito in prikupno podajanje skladb, Ruska vokalna tehnika daje skupnemu zvoku nepogrešljivo barvo, ki je seveda vezana tudi na poseben zvok izgovarjave ruskega jezika. Uporaba izrazitega vihrata, ki je značilna v pevski kulturi tega naroda, daje tonu širino, globino in mnoge barvne odtenke. Fortissi-mi zbora so zmagoslavno zazveneli, solistični vložki pa so vedno presenetili zaradi izvrstne izvedbe posameznih pevcev. Zbor je brez odmora nadaljeval z drugim delom, v katerem je ohranil do zadnjega dodatka visok nivo nastopa. Na koncu je navdušeno občinstvo stoje spremljalo s ploskanjem odhod pevcev po uri in pol pravega glasbenega užitka. Rossana Paliaga »Odkriti in razviti glasbeni talent je sposobnost in odgovornost. Ne zmore je vsak pedagog, niti ne vsak koncertant. Profesor Sijavuš Gadžijev združuje oboje«. S to mislijo nas je prof. Tanja Kuštrin, nova direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, povabila na letošnjo pomladno soočanje s plodovi in rezultati klavirske šole uglednega pedagoga in pianista Sija-vuša Gadžijeva. Njegovo večletno uspešno odkrivanje mladih nadarjenih (in ne samo primorskih!) pianistov je oblikovalo elitni razred, oblikovalo razpoznavno družino glasbenikov, ki preseneča s svojim dozorevenjem v pianiste, ki obvladujejo koncertni oder. Devet izbranih mladih pianistov iz štirih različnih glasbenih ustanov (Glasbene šole Nova Gorica, Slovenskega centra na glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica, Srednje glasbene šole Zagreb in Glasbene šole Koper) je v petek, 9. aprila v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica zaigralo pravo razkošje mladostnih - a v marsikateri skladbi tudi že zrelih - iskrivih dotikov v črnobelimi tipkami. Prva princesa Gadžijevih »varovancev« je vsekakor Nastasija Žibrat, sicer najmlajša v klavirski šoli, a zato toliko bolj prepričljiva s svojo popolnq pre- danostjo in biserno lahkotnostjo tonskega slikanja. Sam čudežni Mozart bi se angelsko nasmehnil ob Nastasijevi interpretaciji njegovih 12 variacij v C-duru na temo »Ah, vous dirai-je, Ma-man«, K. 265. Vztrajna, zagnana, čeprav še manj sproščena je pianistika Sare Rustja, ki se je tokrat povsem korektno predstavila s Polonezo v gis-molu, op. Post. F. Chopina. Veliki mojstri romantične klavirske literature so sestavljali nekakšno rdečo programsko nit in v njej se je zelo prisrčno, subtilno, muzikalno dražljivo izpovedala mala Nina Kruh v skladbi Maj P. I. Čajkovskega. Zelo samozavestno je nastopila Urška Babič in se brez vsakršnih mladostnih glasbenih strahov suvereno soočala s klavirsko govorico F. Chopina (Fantazija - Impromptu, op. 66 v cis-molu, Valček v Des-duru). Mnogo bolj racionalno in tehnično dopadljivo so izzvenele Variacije »ABEGG«, op. 1 R. Schumanna pod hitrimi prsti Maje Matjanec iz Zagreba. Prvi del koncerta, ki je brez dvoma očaral občinstvo, je smiselno in pianistično že odraslo zaokorožil Rok Palčič, ki je tokrat svojo očitno gradnjo klavirske igre predstavil v korektni in muzikalno domiselni izvedbi skladbe F. Mendelssohna (Rondo capriccioso, op. 14). Novogoriški pianistični »trio«; Mateja Gruntar, Miha Stokelj in Ivan Skrt, je v nadaljevanju večera zaigral samo še piko na in v občudovanju rezultatov klavirske šole S. Gadžijeva. Tonsko privlačna, čeprav še vedno nekoliko krhka Mateja Gruntar' je svoje pianistično vzpenjanje tokrat predstavila v zahevni skladbi F. Liszta (Les cloches de Geneve) in F. Chopina (Balada št. 3 v As-duru, op. 47). Izjemen muzikalni navdih in poglobljen izraz sta odliki, s katero nas vedno znova prijetno preseneti nekoliko odmaknjeni Miha Stokelj in njegovi tehtno oblikovani »pripovedi« Uspavanke (S. Rahmaninov - P. L Čajkovski) in Balade št. 2 v F-duru, op. 47 (F. Chopin) sta nas vnovič upravičeno prevzeli. Srčno predan viharnemu pianističnemu vzgibu pa je Ivan Skrt, poslednji princ novogoriškega koncerta. Njegovo ognjeno iskanje skrivnosti, ko naj poustvarjalec postane glasba sama, se je močno približalo bistvu v bleščeči izvedbi Elegije št. 1, op. 3 S. Rahmaninova, se stopnjevalo tudi še v prvih taktih Scherza št. 2 v b-molu, op. 31 F. Chopina, a se v nadaljevanju vendar razblinilo v manj obvladljivo - še vedno deško - pianistično živahnost. Tatjana Gregorič A LIGA / VČERAJ V ANTICIPIRANIH TEKMAH Juventus z zmago v Rimu proti Laziu spet »odpri« prvenstvo Smola Erikssonove ekipe - Bologna zanesljivo (3:0) odpravila Fiorentino Parma le izenačila proti Sampdorii - Danes v Vidmu Udinese - Milan RIM - Z včerajšnjim domačim porazom močno okrnjenega Lazia, ki je že drugi zaporedni, proti Jvuentusu, je sedaj prvenstvo še kako »odprto«. Rimsko moštvo pa si tako visokega poraza gotovo ni zaslužilo, saj je bilo vseskozi enakovreden, če ne tudi boljši tekmec od TurinaC-nov, ki pa so svoje tri priložnosti izkoristili in tako slavili zmago, ki je predvsem veliukega »psihološkega pomena« pred povratnim polfinalnim srečanjem proti Manchestru, ki bo v sredo v Turinu. Lazio je zaCel izredno poletno in z Vierijem tudi zadel vratnico. Juventusov gol pa je padel po zelo grobi napaki Marcheggianija, ki se mu je žoga, ki jo je poslal v vrata Henry, izmuznila iz rok. Gostitelji so na- daljevali z napadi, toda Juventus je spet po npaaki obrambe dosegel drugi zadetek z Amorusom. Mancinijev gol že v 11. minuti drugega polčasa je ohrabril tako domače moštvo kot gledalce, ko pa je Henry dosegel tretji gol za Juventus, je bilo vseh upanj Lazia konec. Vieri je nato zadel še prečko. Lazio vCeraj zares ni imel sreCe. V drugem popoldanskem srečanju je Bologna nadigrala Fiorentino in tako spet potrdila dobro formo. Parma pa je proti Sampdorii igrala le neodločeno. Osrednja tekma današnjega sporeda pa bo gotovo v Vidmu, kjer bo domače moštvo igralo proti drugouvrščenemu Milanu. Zaradi včerajšnjega poraza Lazia bo današnja tekma iz- NOVICE Barcelona še enkrat več evropski prvak BARCELONA - Rokometaši Barcelone so še petič zapored postali evropski prvaki. Na povratnem finalnem srečanju lige prvakov so z 29:18 (14:6) premagali zagrebški Badel 1862. Prva tekma se je končala neodločeno, 22:22. Rokometaši Celja P. Laško s tem ostajajo še vedno edina ekipa, ki ji je v ligi prvakov uspelo zmagati v "Blau Grani". Sisley nadigral Modeno TREVISO - V prvi tekmi polfinalen faze odbojkarske končnice je Sisley iz Trevios spet pokazal svojo premoč. Modensko časa Modena je premagal z gladkim 3:0 (15:5, 15:12, 15:1). Danes: Alpi-tour CVuneo - Iveco Palermo. Kocinski najhitrejši v kvalifikacijah, Doohan šele sedmi KUALA LAMPUR - American Kocinski (Honda) si je pred današnjo prvo dirko za veliko nagrado Malezije zagotovil prvo štartno mesto v razredu do 500 ccm. Na sobotnem zadnjem treningu je bil drugi Italijan Biaggi (Yamaha), tretji pa American Roberts Jr. (Suzuki). Petkratni svetovni prvak, Avstralec Doohan je končal šele na sedmem mestu. V razredu do 250 ccm je bil najhitrejši Italijan Rossi (Aprilla), pred Japoncem Nakanom (Yamaha) in Jacquesom (Yamaha), v razredu do 125 ccm pa Francoz Vincent (Aprilla) pred Italijanoma Scalvi-nijem (Aprilla) in Sarmo (Honda). Katastrofa Seattla SEATTLE- Košarkarji moštva Seattle Supersonics so v sinočnji tekmi lige NBA na domačem igrišču visoko (91:121) izgubili z Mrežicami iz New Jer-seya. Gostom je uspevalo prav vse - šest igralcev je doseglo veC kot 15 točk, najboljši je bil Stephon Marbury s 18 in 11 podajami, 121 točk pa je tudi najboljši strelski dosežek moštva v letošnji sezoni. New Jersey je v Seattlu zmagal prvič po desetih letih. Pri domačih je bil razpoložen le Gary Payton z 29 točkami. Vladimer Stepania je tekmo spremljal le s klopi. Uspešnejše je bilo moštvo Marka Milica, Phoenbc Suns. Na tekmi proti Dallasu je spet blestel Jason Kidd s 24 točkami in 12 podajami. Milic se je v statistiko tekme vpisal le z minuto igre, pri poražencih pa je bil najboljši nemški novinec Dirk Novvitzki z 29 točkami. Izidi: San Antonio - Portland Trail 81: 80, Phoenbc - Dallas 92: 85, Golden State - Los Angeles Clippers 83: 86, Seattle - New Jersey 91:121, VVashington - Chicago 87: 70, Toronto - Cleveland 90: 91, Atlanta - Orlando 91: 79, Philadelphia - Indiana 93: 83, Detroit - New York 80: 71, Minnesota - Vancouver 89: 75, Mihvaukee - Charlotte 94: 95, Boston - Miami 82: 81. Prevlada Kenijcev MILAN - Zmagovalec malega maratona v milanu je Kenijec Paul Tergat, ki je progo pretekel v 55 minutah in 22 sekundah. Tudi drugo in tretje mesto sta osvojila kenijska tekaCa, in sicer Paul Koech (1:00, 34) ter John Korir (1:01, 59). redno pomembna, saj bi v primeru zmage Zacchero-nijevo moštvo zmanjšalo zaostanek od vodilnega na eno samo točko. Tod tudi za Udinese bo današnja tekma zelo pomembna, saj bi v primem uspešnega nastopa Guidolinova ekipa celo startala na kaj več kot uvrstitev v pokal Uefa. Udinese pa danes bo gotovo igral brez obolelega Bachi-nija in poškodovanega Gar-8a- Lazio - Juventus 1:3 (0:2) STRELCI: Henry v 34. min., Amomso v 48. min.; d.p.: Mancini v 11. min., Henry v 19. min. LAZIO (4-4-2): Marche-giani 4, Lombardo 5, Okon 6 (27' dp Lombardi), Couto 6.5, Favalli 6.5, Conceicao 6 (T dp Mancini 7), Stankovič 6 (23' dp De la Pena 6), Almeyda 6, Nedved 5.5, Vieri 6, Salas 5.5, trener Eriksson 5.5. JUVENTUS (4-4-2): Peruzzi 6.5, Mirkovič 6, Ferrara 6, luliano 6.5, Di Livio 6.5, Conte 6 (44' dp Birin-delli), Tacchinardi 6.5 (33' dp Deschamps), Davids 7, Henry 7.5, Amomso 7, In-zaghi 5.5 (14' dp Esnaider), trener Ancelotti 7. SODNIK: Bazzoli iz Me-rana 6. RUMENI KARTONI: Nedved, Conte, Stankovič, Mirkovič in Davids. GLEDALCEV: 65 mila. Bologna - Fiorentina 3:0 (1:0) STRELCI: Simutenkov v 27. min.; d.p.: Bettarini v 17. in Kolivanov v 23. min. BOLOGNA (4-4-2): Anto-nioli 7, Paramatti 6.5, Paga-nin 6.5, Mangone 7, Bettarini 6.5, Binotto 5.5 (29' dp Cappioli), Ingesson 6.5, Ma-rgcchi 6.5, Fontolan 6 (29' dp Nervo), Kolyvanov 6.5, Simutenkov 6.5 (38' dp Sanchez), trener Carlo Maz- Christian Vieri je dvakrat zadel vratnico zone 7. FIORENTINA (1-3-4-2): Toldo 6, Padalino 5, Falco-ne 5.5, Repka 6, Heinrich 6, Torricelli 6 (17' dp Olivei-ra), Cois 6 (20' dp Ficini), Rui Costa 6.5, Amoroso 6, Batistuta 6, Edmundo 5.5, trener Trapattoni 6. SODNIK: Cesari iz Genove 6.5. RDEČI KARTON: Falco-ne v 24. min. d.p. RUMENA KARTONA: Batistuta in Simutenkov . GLEDALCEV: 28.000. Parma - Sampdoria 1:1 (1:0) STRELCA: Sensini v 42. min., Montella iz 11-m v 7. min. d.p. PARMA (3-4-1-2): Buffon 5.5, Thuram 6, Sensini 7, Cannavaro sv (21' Mussi 6), Stanič 5.5 (13' dp Balbo 6), Fuser 5, Baggio 5, Benarrivo 5.5 (26’ dp Vanoli), Fiore 5, Crespo 5, Chiesa 5, trener Alberto Malesani 5. SAMPDORIA (3-4-1-2): Ferron 7, SakiC 6.5 (34' dp Hugo), Franceschetti 7, Grandoni 6, Castellini 6, Doriva 6.5, Pecchia 6.5, Lai-gle 6, Ortega 6.5, Montella 6.5 (44' dp Cate), Palmieri 6 (31' dp Vergassola), trener Luciano Spalletti, 6.5. SODNIK: TomboHni iz Ancone, 5. RUMENI KARTONI: Cannavaro, Doriva, Mussi, Castellini in Franceschetti. GLEDALCEV: 15.000. VRSTNI RED: Lazio 56, Milan 52, Fiorentina 51, Parma 49, Roma, Juventus in Udinese 45, Bologna 43, Inter 39, Cagliari 33, Bari, Venezia in Perugia 32, Piacenza 31, Sampdoria 30, Vicenza 29, Salemitana 27, Empofi 19. DANES (16.00): Bari -Salemitana (v prvem delu 2:2), Empoli - Piacenza (0:0), Inter - Vicenza (1:1), Perugia - Roma (1:5), Udinese - Milan (0:3), Venezia - Cagliari (1:0). KOŠARKA / ZA NASLOV ............ Od bolonjskih peterk zmagal le Teamsystem Vorese domo nadigral Kinder Danilovič je bil izključen Benetton 7:20. Skoki' TeamSystem 23, Benettc® 24. Gledalci: 5.510 Lineltex danes v Sassariju SASSARI - Tržaški U' neltex bo danes igral zadnje kolo dragega del3 prvenstva A2 lige v Sassariju proti domačemu moštvu Banco Sardegn3' Za obe ekipi bo to srečanj6 izredno pomembno: za Li' neltex, ker bi v primeru zmage lahko računal na 3' mesto, za Banco Sardegn3 pa, ker bi se z zmago rešil1 pred izpadom iz lige. DANAŠNJI SPORED (18.00): Snai Montecatini -Bini Viaggi Livorno, Sca-volini Pesaro - Sicc Jesr Fila Biella - Montana Forli; Serapide Pozzuoli -Žara Fabriano, Popolre Ra' gusa - Cordivari Roseto. Nicoloro Avellino - Viola Reggio Calabria, Banc° Sardegna Sassari - Linel' tex Trst. 1. SKL: po pričakovanju LJUBLJANA - Včeraj so odigrali prvi polfinaln1 tekmi končnice 1. slovenske košarkarske lige. P0. pričakovanju je v Ljubljan1 Union Olimpija premagal3 Savinjske Hopse z 71:58 (38:31). V zmagoviti ekip1 je bil najboljši strele6 Juikovic, ki je dal 26 točk in je imel tudi 10 skokov-Taylor je dSsegel 15 točk-Pri gostih je bil najuspešnejši Jagodnik, ki je dal 2J točk. Do presenečenja n1 prišlo niti v Celju, kjer je Pivovarna Laško, ki j6 preamgala Krko z 79:7 (33:30). Najboljši strelcu Goljovic 23 točk, Lisica 2 in Bečirovič za domačin6 in Smodiš 35 točk za g° ste. Drugi tekmi bosta v sredo. Zmagovalca prvih polfinalnih tekem končnice italijanskega košarkarskega prvenstva sta Varese in Teamsystem. Varese Roosters - Kinder Bologna 83:69 (40:34) VARESE: Pozzecco 19 (6/8, 1/6), MršiC 23 (4/8, 2/5), Vescovi 4 (2/4, 0/2), De Pol 8 (2/5, 1/2), Galan-da 12 (3/5), Meneghin 12 (2/5, 2/8), Giadini 2 (l/l), Santiago 3 (1/2). Bianchi in Zanus Fortes nista igrala. KINDER: Danilovič 9 (3/8, 1/6), Crippa, Abbio 12, NesteroviC 10 (5/9), Edvvards 8 (2/5, 0/4), Sco-nochini 6 (1/5, l/l), Binel-li, Frosini 4 (0/2), Rigau-deau 20 (2/2, 3/6). OSulli-van ni igral. Sodnika: Cicoria in Bor-roni (Milan). Prosit meti: Varese 23:26, Kinder 28:34. Izključitve: Danilovič (39). Skoki: Varese 35, Kinder 33. Tri točke: Varese 6:23, Kinder 5:17. Gledalcev: 5.500. TeamSystem Bologna -Benetton Treviso 82:69 (48:36) TEAMSYSTEM: Mu-laomerovič 20 (4/6, 3/5), Jarič 7 (3/3, O/l), Pihltti 3 (1/1 za tri), Fucka 11 (5/5), Damiao 6 (1/3, 0/1), Basile 9 (1/1, 2/3), Myers 21 (5/8, 1/4), Gay 4 (2/2). BENETTON: Nicola 9 (2/6, 1/3), Jofresa, Sekunda, Pittis 1, Marconato 17 (6/6), Bonora 11 (4/7, 1/4), Rebrača.6 (2/6), Di Spala-tro, VVilliams 12 (0/3, 3/7), Schmidt 13 (3/3, 2/6). Sodnika: Colucci (Neapelj), Giansanti (Rim) Prosti meti: TeamSy-stem 19:28, Benetton 14:17. PON: Gay (54:42), Jofresa (49:63), Betts (73:57), Nicola (65:78). Tri točke: TeamSystem 7:15, NOGOMET / TR1ESTINA Jeza igralcev pred Faenzo Pri Triestitni stvari že leta niso takšne, karkšne bi si želeli navijači. Moštvo je sicer po najnovejših okrepitvah (Pasa, Zamuner, Godeas) resnično zelo močno, nekateri pravijo, da bi lahko celo igralo v B ligi, vendar pa zdaj spet moCno škripa na vodstveni ravni. Potem ko sta Vittorio Fioretti in Luciano Vendramini odvzela društvo iz rok manjšinskega delničarja Angela Zanolija, je kot strela z jasnega udarila na dan afera v zvezi z dodatnimi pogodbami, ki jih je staro vodstvo sklenilo z 12 igralci, novo pa jih noče priznati oziroma bi jih želelo spremeniti, Ceš da so finančno prezahtevne. V zadnjih dneh so se vrstili mrzlični sestanki z igralci, še v petek so prihajale iz urada na ul. Roma pomirjujoče izjave predstavnikov vodstva, toda včeraj so nogometaši izdali sporočilo, v katerem zahtevajo od vodstva naj jim prizna, kar je bilo sklenjeno. Nogometaši trdijo, da se je Za-noli ob vednosti Vendraminija že junija lani dogovoril z igralci za integracijo plač, zdaj pa da se skupaj s Fioret-tijem dela nevednega in noCe ratificirati že pridobljeno pravico. »Nogometaši vsak dan s profesionalnostjo in požrtvovalnostjo plačujemo morlani dolg do navijačev in Trsta, vendra je hkrati dozorel čas, da svoj dolg porv-na tudi vodstvo Triestine«, je še rečeno v sporočilu nogometašev, ki se z dobrimi možnostmi borijo za napredovanje v Gl ligo. Zaskrbljen je tudi trener Mandorlini, ki se boji, da bi afera naCela zbranost igralcev. V faenzi Mandorlini ne bo mogel računati na diskvalificirana Zamunerja in Teo-doranija, ki sta gotovo med boljšimi igralci Triestine. KOLESARSTVO Med favoriti tudi Bartoli Liege-Bastogne-Liege LIEGE - Danes bo na sporedu že 85. kolesarska dirka Liege - Bastogne - Liege, to je najstarejša enodnevna dirka na svetu, Ce vemo, da so jo prvič priredili leta 1892. Proga meri 264 kilometrov, velja pa tudi kot Četrta preizkušnja za svetovni pokal. Ker bodo vzpona na vrh Stockaua in VVanneranvela opravili z druge strani, bo letošnja dirka še napornejša od dosedanjih. Favoritov je veC, mednje se prištea tuidi premočni zmagovalec Valoske pušCice Michele Bartoli. Doslej so na tej dirki 60 zmag pobrali Belgijci, 8 Italija, po pet Švica in Francija. NajveC zmag - pet -je dosegel Eddy Merckx, Italijan Moreno Ar-gentin pa je zmagal štirikrat, Bartoli je zmagal že dvakrat. Vrstni red svetovnega pokala pred današnjo, dirko: 1. Andrej Cmil (Bel) 152 točk, 2. Peter Van Petegem (Niz) 129, 3. Andree Tafi (Ita) 100, 4. Frank Vandenbroucke (Bel) 98, 5. Zbignevv Spruch (Pol) 98, 6. VVilfired Peeters (Bel) 82, 7. Erik Zabel (Nem) 74, 8.’ Johan Museeuvv (Bel) 70, 9. Leon van Bon (Niz) 67, 10. George Hincapie (ZDA) 65, 15. Michela Bartoli (Ita) 40. HOKEJ NA LEDU_______^ Slovenija po 3:3 proti Estoniji na petem mestu KOPENHAGEN - Slovenska hokejsk3 reprezentanca je z remijem (3:3) pr° Estoniji zaključila nastope na svet° nem prvenstvu skupine B na Dansk6 Z dvema zmagama (Madžarska in P0j! ska) si je zagotovila obstanek v drugo gaški konkurenci, s štirimi porazi 1 , Britanija, Danska, Kazahstan, NernclU pa se po pričakovanju ni mogla vkl)uCjj. v boj za prva tri mesta, ki vodijo v kv3 fikacije za skupino A. Z zadnjim mijem so Slovenci tako osvojili p6 ^ mesto, kar je, upoštevaje vse zdrah ^ slovenskem hokeju, zagotovo več pričakovanj. n. S tem se strinja tudi selektor slov ske reprezentance Pavle KavCiC, ^ povedal: »S svetovnim prvenstvom P taksnimi pogoji in s končnim uspeh moram biti zadovoljen. Peto mest0gp izkupiček reprezentance, ki se je na n[. pripravljala precej slabše kot 1 j; Hokejisti na koncu sezone niso 1 .j, težkih tekem in uigranost je potem P la šele na Danskem. S tekmami, v rih smo morali zmagati, sem z3^ 56 voljen, z nekaj sreče pa bi lahko im6 -ji kakšno točko veC, denimo proti Ne ali Veliki Britaniji.« KOŠARKA / V C LIGI Kljub porazu v derbiju jadranovci četrti V soboto prva četrtfinalna tekma končnice proti Arteni Civica Romanelli Don Bosco - Ja-^ Nuova Kreditna 58:54 (33:30) .,DON BOSCO: Gionecchetti 12 (3:4, ’ 1;3), Ceglian 2 (-, 1:3, 0:3), Collari-r12 (2:2, -), M. Vlacci 3 (-, 1:2, -), Pit-en 11 4:7j 1:2)! Giranelli 14 (2:4, , ’ 2:7), Fortunati 6 (-, 3:5, 0:3), Mi-^el°ne 8 (-, 1:5, 2:2), F. Vlacci 2 (0:1, '2’O:!), Riva n.v., trener Hraby. SON: 23. PON: Fortunati (40). JADRAN: Arena (-, 0:3, -), Čeme 9 p7* 2:4, -), Salvec 7 (1:2, 0:3, 2:3), ranco (0:2, 0:2, 0:1), Rauber 8 (-, 1:5, •5|’ Grbec 11 (4:6, 2:6, 1:1), Hmeljak n GA, 6:9,1:2), Pregare n.v., Valente ' ■’ M. Guštin n.v., trener Vatovec. SON: 13. PON: Hmeljak (40). 3T: ■Mavec 2, Rauber 1, tj i., ivauuei 2, Grbec Hmeljak l. p, GODNIKA: Bertooli iz Benetk in ti°nini iz Bologne. i U(Ji v dmgem mestnem derbiju so °sarkarji Don Bosca premagali jadra-, Vce, ki so kljub sinočnjemu porazu enili regularni del prvenstva C lige . mestu. Nasa združena ekipa bo ' Ko že v soboto igrala prvo tekmo končnice prvenstva doma proti Arteni iz Pordenona, Don Bosco pa se bo boril v »play-outu« z Venezio. Zmaga Don Bosca je zaslužena, saj je bil na tem srečanju bolj motiviran in si je v večji meri želel zmago, saj je bila ta tekma za »salezijance« zelo pomembna, kajti z zmago bi si priborili pravico, da bi od treh tekem dve igrali doma. Gostitelji so tako že po 10 minutah vodili za 10 točk (18:8). Z boljšo obrambo so si jadranovci nato opomogli in z dobrim procentom za tri točke znižali zaostanek na 3 točke. 2e v 8. minuti drugega polčasa se je poškodoval Arena, tako da je moral zapustiti igrišče. Don Bosco je povečal vodstvo, ki ga ni izpustil do konca srečanja. Jadranovci so se v zadnji minuti približali na same tri točke, niso pa uspeli ogroziti zmage domačinov. Od posameznikov bi pri Don Bo-scu pohvalili centi Micheloneja, od ja-dranovcev pa gotovo Marka Hmeljaka, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja. (Kaf) Marko Hmeljak je dal 19 točk ODBOJKA / V MOŠKI C LIGI Agraria Terpin ni zaustavila II Pozza Ostali tretjeligaši uspešni - Združena ekipa Bora tudi matematično izpadla iz D lige 0lympia Agraria Ter-w'11 Pozzo 0:3 (6:15, '15.5:15) GLVMPIA: Simon Ter-11 1+8, Grauner 2+3, p°rni 2+5, Bensa 1+4, j^tar 2+1, Saša Hlede, 0+n^anC 0+3’ Juri Hlede GGuzzon 0+0. u^pia je začela spod-ie ai10. *n J30rben0' vendar ^0(Jiltti II Pozzo po ize-enem začetku dosegel vi m zaporednih točk in j J*žil uvodni set. V na-Jevanju je pri 01ympii je PUsbl sprejem, padla pa bil’n motivacija, saj so Goričani pred močnim sProtnikom brez prave in°Ck ^ Pozzo je v bloku raj () )ra:T1bi zaustavil sko-J Vse preveč predvidljive la ^ . Goričanov (pozna-86 je tudi odsotnost Ja-Terpina), v protina-n 11 Pa je bil praktično 'mogresljiv, tako da so yi,Ae Po po dobri uri igre točk 3 do novih treh , btima Euriospin - Gub 15:6^ 3:0 (15:3’ 15:1- ^ MJMa EUROSPIN: n nc 2+4, Celledoni 2+1, Mik i-Utti 3+0, Drasič, ci 4 ° ^ Peterlin, Prin-^eljak ^°^no 6+9, Strajn, SJogaši so postavili nov ZflVuri^’ sa) to tekmo ttiit PCtli v samih 41 mi-oti, .’ to je v času, ki je ska f'*en za nižja mladin-§o R^nstva in ne za G li-Vgjj s Pa povsem odgo-saj ^ Razpletu na igrišču, seJ Glini a Eurospin pov-pQ , Uadigrala tržaško eki-v 2 ebma se je sicer začel tiaro 8lneniu velike ize-set. Rusti, saj so v prvem toen'1?'a^C* kar 8-krat za-Pa J?1! Pozicijo, rezultat KJ?1 Sele 3:3. To je bilo tiaro ^ Vse’ vsaj kar se ize-ttajnR°Sti bce. Odtlej so se z slogasi kot mačka Sprooj Poigravali z napi J^tmom, ki jhn nikakor dajarTl,do živega. Po-C Gollautti je odično zalagal tolkače in jim omogočal raznolik napad, obramba in blok sta bila vedno na mestu, skratka vse je teklo kot po olju. Omeniti velja pozitiven nastop Marka Mikolja, ki je spet igral vso tekmo, od sredine drugega seta do konca pa je igral tudi Igor Veljak, ki se je prav tako dobro odrezal. (INKA) Val Tmsa - Qty Store 3:0 (15:9,15:10,15:11) VAL: Cemic 6+3, Flore-nin 8+9, Mucci 2+4, Ra-detti 8+15, Orel 2+4, Buz-zinelli 3+3, Lukež, Makuc, Paoletti. Zmaga valovcev je bila še bolj zanesljiva kot kaže rezultat, saj je City Store točke dosegel v glavnem po napakah gostiteljev, napake pa so bile posledica njihove nezbranosti. Vatovci so bili stalno v vodstvu, City Store pa se jim je nekajkrat nevarno približal, saj gre navse-zadnbje za ekipo, ki zna biti nevarna, če nanjo ne pritiskaš. Toda v ključnih trenutkih tekme so bili Jerončičev! fantje vedno dovolj prisebni, da niso dovolili presenečenja in so tako v uri in 10 minutah dosegli bolj ali manj rutinsko zmago. SoCa Unitecno - PAV Natisoma 3:1 (15:6, 15:5, 9:15,15:7) SOČA: Klede 9+14, Pe-tejan 13+10, Brisco 3+12, Battisti 5+3, Tomšič 2+1, Marko Cemic 2+4, Braini 1+1, Mucci 0+0, Andrej Černič 0+0, Mitja Cemic 0+0. Gostje so krvavo potrebovali točke, zato so se vrgli v boj z vso vnemo, vendar se sočani niso pustili presenetiti. Kljub odsotnosti Mitje Ferija so zaigrali zelo solidno. Prva dva seta so bili v premoči, v tretjem setu pa so začeli manj zbrano, kar je motivirani PAV izkoristili in povedel s 7:2 in 11:5, sočani pa so se prebudili prepozno. V 4. setu so spet uredili svoje vrste in zmagali brez večjih težav. MOŠKA D LIGA Torriana - Naš prapor 3:0 (15:8,15:12,15:8) NAS PRAPOR: Boškin 3+6, Čevdek 3+15, Devetak 2+0, Figelj, A. Jureitč, V. Juretič 0+3, Korečič 3+12, Poletto 0+0, Sergo 6+8, Uršič 2+5. Naš prapor se je poldrugo uro solidno upiral favoriziranim domačinom, vendar je tudi tokrat naredil preveč napak, da bi lahko presenetil ekipo, ki je na lestvici boljše uvrščena. Se posebej je Bricem lahko žal za drugi set, v katerem zaradi enostavnih napak niso znali obdržati vodstva z 12:9. Neredno treniranje je precej načeto formo ekipe. Bor - Rigutti 0:3 (3:15, 5:15, 9:15) BOR: Milič 0+2, Sava-rin 1+7, Jančar 1+4, Čuk 2+8, Šušteršič, Pertot 1+7, Jagodic 1+2. SAervis (točke/napake): Bor 1/1/, Rigutti 8/18. Napake: Bor 13, Rigutti 11. Združenea ekipa Bora je po tem porazu matematično izpadla iz D lige, kar je bito sicer žal že dolgo časa jasno. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna. V tretjm setu so gostje nekoliko popustili, plavi, ki so nastopili samo v sedmih, so povedli s 3:0 in 6:3, to pa je bito tudi vse, kar so zmogli doseči. KOŠARKA / V C2 LIGI Hud spodrsljaj Domove peterke Borovci tesno, a zasluženo premagali Arte V D ligi cicibonaši in Kontovelci uspešni Bor Radenska - Arte Bit-tesini GO 59:56 (32:28) Bor: Filipčič 8 (2:2 pm, 3:3 za 2T, 0:1 za 3T), Susani 11 (0, 4:5, 1:3), Perčič (0:2, 0:2, -,), Barini 10 (5:8, 1:2, 1:3), Pettirosso 2 (0, 1:3, 0), Simonič 18 (2:2, 8:12, 0:1), Tomšič 5 (5:6, 0, 0:2), Krča-lič nv, Samec 5 (5:8, 0:3, 0). Trener Furlan: SON: 19; 2T: 17:30, 3T: 2:10.; PM: 19:28; 3T: B arini 1, Susani 1: Proti že obsojenemu Ar-teju so borovci dosegli svojo peto zmago v skupini za obstanek. Borovci se tokrat niso izkazali, saj niso igrali z običajno zbranostjo, veliko so grešili, poleg tega pa so preveč dovolili požrtvovalnim gostom. Res je tudi, da so bili psihološko zelo obremenjeni, nasprotniki pa mirni in sproščeni. Po izenačenem prvem počasu, ko ekipi nista postregli z lepo igro, so v dmgem delu bolje zaigrali Goričani, ki so sedem minut pred koncem pridobili 5 točk prednosti (41:46). Tedaj so borovci po peti osebni napaki najboljšega nasprotnikovega igralca Vecchieta (21 točk) reagirali v obrambi, onesposobili goriske strelce in s serijo prostih metov (7:10 v zadnjih dveh minutah) poskrbeli za preobrat. V pričakovanju ostalih izidov, položaj na lestvici še ni čisto jasen. Furlanovi varovanci pa so Se naprej zanesljivo na dmgem mestu. Če bodo v prihodnjem kolu doma premagali Pagnacco in z njim uspeli vzpostaviti pozitivno koš razliko, bi moral biti obstanek v C-2 ligi zago-voljen. (N.S.) Dom Kmečka banka -Forda 61:73 (36:47) DOM: Corsi 4 (-, 2:5, 0:2), Braini 18 (1:1, 1:7, 5:10), Podbersig (-, 0:3, -), Gej 2 (2:3, 0:2, 0:2), Di Cecco 12 (-, 6:12, 0:1), Kristančič, Cam-panello 13 (0:4, 5:10, 1:4), Gallai, Jarc 12 (4:4, 4:13, -), Guameri (-, 0:1, -), trener Gr-bac. SON: 23. Braini (37).3T: Braini 5, Campanello 1. Po odličnem začetku do-movcev (8:1) so gostje z dvema trojkama stanje izenačili in do 10. minute se je bil enakovreden boj (22:22). Nato so domovci napravili nekaj napak in gostje so s točnimi meti zanesljivo povedli. V dmgem polčasu so gostitelji predvsem z dobro obrambo zanižah zaostanek na same tri točke. Zal pa so se vsi napori domovcev v obrambi izjalovili zaradi slabega odstotka v napadu pri metu na koš (18:53). Gostje so tako spet zanesljivo povedli in prednost oliranili do konca tekme. Od posameznikov bi pri domovcih tokrat pohvalili Davida Brainija. (L.S.) D LIGA Cidbona Pref. Marsich -AsarRomans 73:67 (47:32) CICIBONA: Persi 15, Stokelj, Furlan 8, Zuppin 9, Vidah 2, Uršič 26, Coretti 2, križmančič 9, Bandi 2, trener Battilana. SON: 23. PON: Coretti. 3T: Uršič 4, Zuppin 1. Cicibonaši so zasluženo premagali Romans in dose-gli zlata vredni točki v boju za obstanek. Naši košarkarji so igrah dobro predvsem v prvem polčasu (zlasti se je odlikoval Uršič) in tudi pokazali veliko voljo do zmage in zvrhano mero požrtvovalnosti. Proti koncu tekme so nekoliko popustili in dovoliti gostom, da so se jim približati na same tri točke. Naposled pa so le ohraniti mirne živce in zasluženo zmagali. Vsa ekipa je igrala dobro, posebno pa Uršič in Persi. Lega Nazionale - Konto-vel 67:75 (34:39) KONTOVEL: M. Emili 3, Spadoni 17, Turk 5, Umek 5,1. Emili 13, Semec, Križman 10, B. Starc 4, Čeme 14, Godnič 4, trener C. Starc. SON 27. PON: I. Emili (40). 3T: Spadoni 2, Umek 1. Kontovelci so z včerajšnjo zmago že na dobri poti, da si predčasno zagotovijo obastanek v ligi. Naši fantje in posebno razigrani Spadoni so odlično začeli ter povedli za 11 točk. Gostitelji so nato reagirati tudi s »pomočjo« sodnikov, ki so dosojati Kontovelcem veliko število osebnih napak. Sedem minut pred koncem tekme so domačini dohiteli Kontovelce, ki pa so nato reagirali in spet rahlo povedli ter vodstvo ohranili do konca srečanja. (B.S.) PROMOCIJSKA LIGA Breg - Virtus Vulcania 84:77 (45:39) BREG: Brazzani 2 (2:2 prosti meti, - met za dve, -met za tri), Berdon 7 (-, 2:3, 1:3), Schiulaz 7 (2:2, 1:1, 1:2), Kralj 16 (1:4, 6:11,1:3), Gulič 12 (2:8, 5:8, -), B arini 3 (1:3, 1:1, -), Gobbo (0:2, 0:1, 0:1), Klanjšček 2 (2:2, 0:2, -), Klabjan 20 (6:10, 7:10, -), Vodopivec 15 (3:3, 6:11, 0:4), trenerja Colombo in Salvi. SON: 28. PON: Kralj (38). Svojo zadnjo tekmo v regularnem delu prvenstva so Brežani proti Virtusu igrati zelo zbrano in motivirano. Po začetnem vodstvu gostov so domačini reagirati in prevzeli vodstvo, ki ga nato skozi vso tekmo niso več izpustiti. Proti koncu srečanja so se gostje močno prbitižati našim, ki so izgubili preveč žog (skupno kar 18), naposled pa so Brežani le strniti vrste in zasluženo zmagati. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Janeza Berdona, Vodpivca in Klabjana. (D.S.) ODBOJKA / V ZENSKI C LIGI Nuova Kreditna le še korak od povratka v B2 ligo Slogašice v derbiju brez težav odpravile tržaški SGM Consulting - Poraza Vala Siderimpes in Kmečke banke SGM Consulting - Nuova kreditna 0:3 (7:15,13:15, 3:15) NUOVA KREDITNA: Srichia 6+4, Mamillo 7+1, Pertot 3+5, Žagar, Coretti 0+0, Gregori 4+6, Kalc, Fabrizi 5+2, Prestifilippo, Furlan, Ciocdti 3+1, Crissani. Slogašice so tudi v povratnem derbiju zanesljivo odpravile tržaško Omo. Dmguvrščena Porcia je sinoči v Trstu s 3:2 premagala Virtus, kar pomeni, da morajo slogašice s šampanjcem za proslavljanje napredovanja še počakati, verjetno pa čakanje ne bo dolgo. Tekma za Se kar številne gledalce ni mogla biti privlačna, saj je bila med Sesterkama razlika več kot očitna. Slogašice so bile stalno boljše, kar velja tudi za drugi set, v katerem je sicer Orna izenačila na 13. točki po vodstvu slogašic s 13:9. Tržačanke so naredile preveč napak, da bi lahko resneje ogrozile Cačevo ekipo. Slogašice so v obrambi prestregle skoraj vse napade domačink, njihova igra v napadu pa je bila sicer enostavna, a zelo racionalna in učinkovita. Se posebej se je izkazala Katja Fabrizi, ki je v bloku večkrat zaustavila visoko Omino napadalko Bostjancicevo. Izkazala se je tudi Irina Pertot, ki je bila v tretjem setu s svojimi servisi nerešljiva uganka za nasprotnikov sprejem. Trener SGM Manzin je v tem setu zamenjal nerazpoloženo podajačico Zimmermanovo z mlado Sgomba, a se razmerje sil na igrišču kljub temu ni spremenilo. Za Omo je v prvem setu igrala tudi bivša brežanka Monika Zeriali in solidno opravila svojo nalogo. Terme d’Arta - 01ymia Kmečka banka 3:1 (8:15,15:5,15:8,15:10) OLVMPIA: Corsi 5+8, Bulfoni 0+1, Silvana Princi 3+10, Vanja Cemic 5+0, Mitri 0+0, Ditta 2+7, Lucia Princi 2+3, Mirjam Černič 4+6. Po dolgi seriji zmag je 01ympia spet doživela poraz, tretjega v povratnem delu po porazu v derbiju s slogašicami in spodrsljaju v Tržiču. Zmaga Sesterke iz Tolmeča je povsem zaslužena. Goričanke so zaigrale slabo, kot da bi se zanje prvenstvo že predčasno končalo, gostiteljice pa so izkoristili vsako njihovo najmanjšo napako. 01ympia je v pr- vem setu visoko povedla z 10:2, vendar je v njeni igri že tedaj začelo škripati, kar je igralkam ekipe Terme d’Arte vlilo poguma. Goričanke so set sicer spravile pod streho, a so bilie v nadaljevanju povsem v podrejeni vlogi, še zlasti, ker je njihovo igro stalno pogojeval zelo slab sprejem servisa. Ob manjši motiviranosti je bil poraz neizbežen. Staranzano - Val Siderimpes 3:2 (4:15,15:10, 7:15,15:3,15:11) VAL SIDERIMPES: Monica To-masin 7+4, Michela Tomasin 6+6, Ambrosi 1+0, Lip one 3+8, Paola Uršič 5+3, Barbara Uršič 5+2, Visin-tin 0+0, Danietis 0+1, Gej 0+0, Plesničar, Humar. Vatovke so spet zaigrale v nepopolni in spremenjeni postavi. Tokat se je trener Stera odločil za igro z dveam podajčema, to vloga pa sta morali pokrivati tolkačici Monica Tomasin in Aleksia Ambrosi. Zaradi neuigranosti je bilo precej težav, tako da je ekipa zaigrala sila spremenljivo, kot kažejo tudi delni izidi setov. Valovke so naredile preveč napak, še zlasti velja to za servis, a šepala sta tudi sprejem in napad. Mogoče pa je naše igralke zavedla tudi prelahka zmaga v prvem setu. Staranzano ni pokazal nič posebnega, a se je opogumil in na koncu tudi zasluženo zmagal. ZENSKA D LIGA S. Andrea - Bor Friulexport 0:3 (11:15,8:15,5:15) BOR: Jana Miličevič, Flego 5+1, Zorka Miličevič, Stemad 0+0, Sad-lovvski 2+0, Zadnik 4+4, D’Aniello 9+3, Ažman 9+3, Faimann 5+8. Servis (točke/napake): Bor 13/10, SA 7/16, Napke: Bor 12, SA 10. Proti že obsojenemu in okrnjenemu mestnemu tekmecu so borovke vknjižile točke, s katerimi so si verjetno že priigrale obstanek v ligi. Tekma je bila dopadljiva in živahna, prmeoč borovk pa je bila še posebej očitna na mreži. S.Andrea je v obrambi polovil precej žog, vendar je bil v protinapadu premalo učinkovit. Borovke so igrale zbrano, tako da je bil odpor nasprotnic iz točke v točko šibkejši, z zmago pa so se plave tudi oddolžile za nepričakovan poraz siz prvega dela prvenstva. domači šport Danes Nedelja, 18. aprila 1999 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Maranese; 16.00 v Bazovici: Zarja/Gaja - Palmanova; 16.00 v Vižovljah: Latte Carso - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans; 16.00 v Standrežu: Juventina - San Lorenzo 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Tržiču, UI1. Cosulich: Fincantieri - Mladost; 16.00 v Dolini: Breg - Torre; 16.00 v Re-manzaccu: Aurora Buonacquisto - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja/Gaja B - Breg B; 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: SanfAnna - Primorje B TROFEJA VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Opicina; 10.30 v Domju: Domio - Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Comu di Rosazzo: Como - Juventina KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 10.30 v goriški športni palači: Carigo - Kontovel La nuova edile; 11.00 v Spilimbergu: Vis - Bor Friulexport DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu, Addobati: Ferroviario B - Bor Friulexport; 11.30 v BrišCikih, Ervatti: Jadran -Ferroviario A DEČKI 9.30 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Kontovel ODOBJKA DEŽELNI FINALE DEČKOV 9.30 v San Vitu al Tagliamento: nastopa tudi Val Kmečka banka NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah: Sloga Multinvest A - Triestina TENIS MOŠKA B LIGA 10.00 na PadriCah: Gaja - AT Verona Jutri Ponedeljek, 19. aprila 1999 KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI 19:00 v Trstu, Ul. della Valle: Inter 1904 - Bor Friulexport ODBOJKA NARASCAJNICE 16.15 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - S. An-dreal8.15 na Proseku: Kontovel - Altura Obvestila SK BRDINA vabi vse Člane na 5. občni zbor, ki bo v petek, 23. aprila v prvem sklicanju ob 20.30, v dragem sklicanju pa pol ure kasneje v Domu Brdi-na (v prvem nadstropju) na Opčinah. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da nudi elanom društvene smučarske kombinezone. Interesenti si jih lahko ogledajo na sedežu dmštva v Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 19. in v Četrtek, 22. t.m. od 20.30 do 21.30. MLADINSKI ODSEK SPDT organizira danes, 18. aprila, izlet za osnovnošolce od Sv. Ivana do Bazovice. Zbirališče bo ob 9.30 pred svetoivansko cerkvijo. TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da so se pričeli teCaji-treningi za mladino ob sobotah, od 15. do 17. ure na sedežu društva, Mira-marski drevored 32. PROMOCIJSKA LIGA / DANES V 28. KOLU Zarja/Gaja proti vodilni Palmanovi Kriška Vesna doma proti Maraneseju Pomembna tekma za proseško Primorje Vesna - Maranese V predzadnjem domačem srečanju (zadnje bo derbi z Zarjo/Gajo), prihaja Križanom v goste ekipa, ki je na predzadnjem mestu z dvema točkama prednosti nad »plavimi«. Matematično nista današnja tekmeca še obsojena na izpad, zato utegne postati srečanje v Križu odločilnega pomena za eno ali drugo moštvo. Gostje so v prvem delu zbrali le devet točk, nato so zamenjali trenerja, vendar brez vidnejših rezultatov. Razigrali so se šele pred mesecem dni, ko so najprej premagali Ponzia-no kar s 5:1, v nedeljo pa odpravili z 1:0 visokou-vršCeni Latte Carso. Maranese, ki ima najbolj ranljivo obrambo prvenstva (46 prejetih golov), je doslej v gosteh premagal Caprivo in Aquileio. Križani morajo torej danes igrati na vse ali nic ter upati na ugoden razplet rezultatov ostalih tekem. Glede postave trener Peta-gna ne bo mogel računati na Pellaschierja in Naldija (oba sta diskvalificirana), medtem ko so vsi ostali nared. Ker bi bila Vesna v primeru neodločenega rezultata matematično obsojena na izpad, so naji-vaci prepričani o zmagi svojih varovancev. SODNIK: Laura Mauro iz Vidma. Zarja /Gaja - Palmanova Pred težko preizkušnjo bo prav gotovo Zarja/Gaja, ki je v nedeljo, po štirih zaporednih porazih, pod vodstvom novega trenerja Di Maura, vendarle prišla do točke. Palmanova je bila v letošnjem prvenstvu razred zase, saj je doslej doživela le en poraz (na Proseku proti Primorju), bila je vedno na vrhu lestvice ter si že šest kol pred koncem zagotovila napredovanje. Poleg tega imajo Furlani najboljši napad skupine (57 golov), in, skupaj z drugouvrščenim Monfalconejem, najboljšo obrambo (le 19 prejetih golov). Zgornja slika jasno dokazuje moč nasprotnika, kljub temu pa se »modro-rumeni« ne mislijo zlahka predati. Položaj na lestvici ni rožnat, čeprav ima Zarja/Gaja še zadovoljivo prednost pred ekipami, ki se krčevito borijo za obstanek v ligi. Tudi tokrat bo, žal, trener Di Mauro imel na razpolago štete igralce, kajti Sclaunich, Grgič, Kalc in Laurica so poškodovani, Cotterle pa bo odsoten zaradi službenih obveznosti. Točka bi zato predstavljala za združeno ekipo že lep uspeh. SODNIK: Alessandro Ja-cuzzo iz Latisane. Latte Carso - Primorje Trda bo predla tudi Pro-seCanom, ki so nedeljski poraz proti Ponziani drago plačali. Diskvalificirani so namreč bili Dagri, Crocetti in Zlatich, tako da je sedaj ZDRUŽ€NJ€ SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI g Zsšdi ■ sklicuje v četrtek, 29. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani pevskih zborov v Devinu 28. R€DNI OBČNI ZBOR Vezni igralec Vesne Malusd stanje v vrstah Primorja res kritično. Poškodovanim Auberju, Štolfi, Lovrenčiču, Tomasiju in Mi-sleiu se je na četrtkovem treningu pridružil še vratar Spadaro, tako da je današnja postava Prosecanov prava neznanka. Na dlani je, da bo trener Bidussi primoran vključiti v ekipo celo vrsto mladincev (Škabar, Batti, Pahor, Cemjava, Špacapan, Strajn). Latte Carso, ki se poteguje za drugo mesto na lestvici in ima trenutno pet točk manj od drugouvrščenega Monfalconeja. bo g°' tovo prišel na Prosek s ciljem, da odnese tri točke. V prvem srečanju je Latte Carso zadal Primorju enega najhujših letošnjih p°' razov (4:0). Ker je stanje »rdeCe-rumenih« na lestvici precej kritično, zvesti navijači upajo na točko, ki bi prav gotovo vlila PrO' secanom malo vec upanj3 in samozavesti v težkem boju za obstanek. SODNIK: VVilliam O muzzi iz Vidma. 1. AMATERSKA LIGA / DANES V 28. KOLU Juventina in Sovodnje morata danes doma nujno zmagati V 2. amaterski ligi zadnje kolo: doberdboska Mladost v Tržiču 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Pro Romans Sovodenjci, ki v drugem delu prvenstva igrajo skoraj porazno, bodo danes gostili ekipo Pro Romansa, ki je že na varnem pred izpadom iz lige. Povsem drugače pa je s sovodenjsko ekipo, ki se je tri kola pred koncem prvenstva znašla v izredno nevarnih vodah. »Danes moramo nujno zmagati, Čeprav bomo igrali brez diskvalificiranega Marka Fatja. Stisniti moramo zobe in osvojiti tri točke, vsak drugi rezultat bi bil za nas skoraj usoden. Ne samo: v zadnjih treth tekmah moramo osvojiti vsaj šest točk,« je dejal odgovorni za sovodenjsko člansko ekipo Gianni Marson. V prvem delu je Sovodnje igralo v Romansu neodločeno z 1:1. Zadetek pa je dal Interbartolo. SODNIK: Daniele Mini-sini iz Vidma. Juventina - San Lorenzo Danes bo doma igrala tudi Juventina, ki se bo pomerila s CetrtouvršCenim San Lorenzom. Po visokem nedeljskem porazu v gosteh proti Unionu (0:5) morajo danes varovanci trenerja-predsednika Ker-pana nujno zmagati, da bi tako napravili lep korak naprej po poti do obstanka v ligi. Standreško moštvo bo nastopilo brez diskvlalifici-ranega GomišCka in poškodovanega Macuzzija. SODNIK: Rudi Taiariol iz Pordenona. 2. AMATERSKA LIGA »Krovne« na Športelu Jutri ob 22.30 bo kot običajno na programu koprske tv tedenska oddaja o zamejskem športu Sportel. V studiu bodo gostili predstavnike obeh krovnih političnih organizacij in krovne športne organizacije SKGZ, SSO in ZSSDI. Povod za pogovor bo odstop Maria Šušteršiča s funkcije podpredsednika ZSSDI, Čemur bodo namenili večji del oddaje. Pripravljajo prispevek s tekme za 3. mesto v košarkarski C-l ligi med Don Boscom in Jadranom ter poročilo s tekme promocijske nogometne lige med Primorjem in ekipo Latte Carso. Ne spreglejte še nagradne igre »Več sreCe prihodnjič« ter tokrat krajše rubrike »Šport pod Triglavom.« MLADINCI / DEŽELNO PRVENSTVO Zmaga Zarje/Gaje, poraz kriške Vesne Na sporedu je bilo zadnje kolo - Združena ekipa je osvojila 3. mesto, Križani zadovoljili Montebello/Don Bosco Zarja/Gaja 1:2 (0:0) STRELEC ZA ZARJO/GAJO: Ban 2. ZARJA/GAJA: Jaš Gregori, Benčič, Longo, Škerlj, lozza, Mase, Furlani, Berce, Oblati, D. Gregori, Ban. »Rumeno-modri« so letošnje zadnje srečanje le sklenili z zmago, čeprav so igrali v desetih. Prvi polčas je bil vse prej kot zanimiv. Pri vzhod-no-kraški enajsterici bi lahko le Ban zatresel nasprotnikovo mrežo, a njegovi poskusi niso obrodili zaželjenih sadov. Domačini pa so imeti na razpolago celo enajstmetrovko, a žoga se je na srečo Zarje/Gaje odbila iz zunanjega dela vratnice. Prvi polčas se je tako konCal brez zadetkov. V dragem delu igre smo prisostvovati nezanimivi in »umazani« igri, prav na začetku polčasa pa so domačini nepričakovano povedli, potem ko so izkoristili hiter protinapad. Hitre reakcije »rumeno-modrih« ni bilo in Čakati smo morati vse do zadnjih petnajst minut, ko je Ban prekrasno premagal domačega vratarja in poslal žogo naravnost v sedmico. Nato pa se je igra nekoliko umirila in kmalu bi ponovno Montebello/Don Bosco ponovno presenetil s protinapadom, a žoga se je ponovno odbila od vratnice. Ko je vse kazalo, da se bo tekma konCala z neodločenim izidom, je Andrej Ban ponovno poskrbel za presenečenje in prav pred sodnikovim končnim žvižgom še dragic premagal domačega vratarja. Zarja/Gaja je tako sklenila prvenstvo z zmago, M pa prav gotovo ne bo pripomogla, da naši zasedejo prvo mesto, saj bi morala istočasno izgubiti bodisi Opicina kot Lucinico, kar je skorajda nemogoče, tako da se bodo »rumeno-modri« morali zadovoljiti s končnim tretjim mestom. (jn-g.) Fogliano - Vesna 4:2 (0:1) VESNIN STRELEC: Laghezza 2. VESNA: Gruden, Marcusa, Rava-lico, Polh, Rubimbura (Sarti), Blasi-na, Laghezza, Millo, Scherbi (Martinčičih), S. Germani, Tomadin. Kriška Vesna je, žal, sklenila letošnje, sicer dokaj uspešno prvenstvo, s porazom v Foljanu. Križani so si zapraviti tekmo v prvem polčasu, ko bi lahko voditi vsaj s tremi-štimi goli razlike. Zadovojiliti pa so se morati le z enim golom, ki ga je v 45. minuti dosegel Laghezza. Bili pa so neprisebni pri strelih na vrata. V drugem polčasu so nekoliko popustiti in gostitelji so stanje izenačili v 60. minuti. V 11 minutah so nato dosegli še druga dva gola. Laghezza je nato v 84. minuti zmanjšal izid na 2:3, domačini pa so prav ob izteku srečanja dali še en gol in poraz je bil neizbežen. Fincantieri - Mladost Po nedeljskem velikem slavju v Doberdobu ob napredovanju v višjo ligo bo Mladost danes igrala v TržiCu proti Fincantieriju. Tekma bo za obe moštvi le gola formalnost, saj je za obe ekipi že vse odločeno. Doberdobsko moštvo bo na današnji tekmi spet nastopilo v popolni postavi, saj se bodo v ekipo spet vrnili diskvalificirani Vittu-relli, Sita in Mania. Naj omenimo, da je Mladost v prvem delu prvenstva premagala današnjega nasprotnika z 2:1. Oba zadetka pa je dosegel Caiffa. SODNIK: Magda Tardi-vo iz Vidma. Breg-Torre Brezni bodo končali letošnje prvenstvo na domačih tleh. Gostili bodo predzadnjeuvršCeni Torre, ki se bori za obstanek v ligi. Po zadnji razsodbi disciplinske komisije, ki je registrirala rezultat tekme Poggio - Roianese 2:0 v korist ekipe iz ZdravšCine, kljub zm, agi RojanCanov s 3:1, ker je v vrstah Roiane-seja igral izključeni nogometaš, ekipa Torre ima tri točke manj prav nad omenjeno dvojico. To pomeni, da gostje morajo v Dolini zmagati in upati, da ena in draga zgubita, tako da jih dohitijo na lestvici in nato igrajo dodatno odločilno tekmo. V primeru pa, da Poggio ati Roianese osvojita vsaj točko, je Torre obsojen na izpad. Ta psihološka obremenitev bo gotovo pogojevala igro gostov in zato bodo Brežani imeli olajšano nalogo, kljub temuda bodo igrati v okrnjeni postavi, ker so Ca-massa, Canelli in Messina diskvalificirani. SODNIK: Aldo Tramon-tina iz Vidma. Aurora - Primorec Tudi Trebenci igrajo z ekipo, ki se bori za obsU' nek v ligi, saj si deti zadnj6 mesto na lestvici s tržaško S. Andreo. Aurora v teni prvenstvu ni igrala na)" bolje, saj je bila vedno p11 spodnjem delu lestvic6; Danes Aurora mora ciljatl le na zmago, ker bi bila z neodločenim rezultatom obsojena na izpad. TrebeO' ci torej ne bodo imeti lahk6 naloge. Primorec nima pr°' blemov z lestvico in zato nogometaši lahko igra)0 sproščeno in umirjeno. SODNIK: Enzo Carbo-netti iz TolmeCa. 3. AMATERSKA UGA Zarja/Gaja B - Breg B Bazovsko igrišče bo prl zorišCe Četrtega prvensti'6" nega derbija med združen0 ekipo in Brežani. Rezulta^ dosedanjih spopadov so korist gostov, ki so bi uspešni v drugem (3:0), letošnjem tretjem derbti (3:1). Zarja/Gaja je na®f6v prisilila Brežane na deme točk (1:1) le v prvem d6 biju v Dolini 2.11.97. Tu v tem derbiju so favori Brežani, ki so se v l6^0^. sezoni dobro odrezali- 6 ^ zabiti ne smemo, da 1 združena ekipa v zadni* dveh dvobojih (Montebe CUS) iztržila kar šest toCk- Audax - Primorje B V zadnjem nastopu ^ tošnjega prvenstva b° q Prosecani igrali proti g riškemu Audaxu, ki im6 ,g lestvici 32 točk, tor6! točko manj od »rdečo ^ menih«, ki so v povratn ^ delu prvenstva dožive ^ ^ tri poraze, medtem ko s prvem kar devetkrat bili. Prav zato je res da trener Franzot 116 0-mogel poslati na igr^^ila polne postave, ker sta , ^ Milani in Kuk na tekn Gradom izključena m danes se bosta igrala- PRIREDITVE Nedelja, 18. aprila 1999 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA G|edaiišče Rossetti danes, 18. aprila bo Stalno gledališče iz Ve-neta podalo Shakespearovo delo »Dvanajsta lloc<<- Rezija Egisto Marcucci. ^aino gledališče La Contrada gledališče Cristallo .6 danes, 18. aprila bo Gledališče La Contrada *Zvajalo »Alida Valli che nel ’40 iera putela«. ezija Mario Licalsi. ^ 3o- aprila do 9. maja bo La premiata ditta iz-Jala delo »Tema v dvorani«. G|edališče Miela 0 17. maja so na sporedu gledališka preple-anja. Danes, 18. aprila Chaplinovi »Moderni asi« v interpretaciji Vinicia Capossele. §QR!CA Ku|turni dom ^ Petek, 23. aprila ob 20.30 se bo vrSil »10. mi-n8 za mir, sožitje in razvoj«.0 V okvi: ru Gorica kinema bodo v Četrtek, 29. apri- la ob 20.45 predvajali film »Train de vie«. Režija Radu Mihaileanu. Kulturni center »Lojze Bratuž« V petek, 23. aprila ob 20.00 in ob 21.30 »Gledališki turnir«. LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di ca-baret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pa-zienza« skupine Papu. VIDEM Gledališče Zanon Danes, 18. aprila ob 21.00 v produkciji Teatra del Lemming »Dionizij - Teatrska tragedija«. Režija Massimo Munaro. V četrtek, 29. aprila ob 21.00 bo v priredbi So-cietas Raffaello Sanzio »Giulio Cesare«. Režija Romeo Castellucci. Gledališče »Giovanni da Udine« Se danes, 18. aprila bo filmski festival »Far east film«. Od 20. do 23. aprila bo ob 20.30 Stalno gledališče iz Rima uprizorilo »Prima della pensio-ne«. Režija Piero Maccarinelli. V Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila ob 20.30 Lui-gi Pirandello »Henrik IV«. LATISANA Gledališče Odeon Skupina Scaldasole bo v torek, 20. aprila'ob 21.00 uprizorila delo »Ma che bella serata«. CERVIGNANO Gledališče Pasolini V Četrtek, 22. aprila ob 21.00, Dighero - Benni -Fo »Non ve lo do p er ...«. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče 22., 23. in 24. aprila ob 20.30 bo na sporedu Brechtova ljudska igra »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Režija Bojan Jablanovec. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« Jutri, 19. aprila ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta s predstavo »Vsi moji sinovi« Arthurja Millerja v režiji Zvoneta Sedelbauerja. HRPELJE - KOZINA V petek, 23. aprila ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta s Sosičevo »Balerina, balerina« v interpretaciji Lučke Počkaj. Priredba romana in režija Branko Završan. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 24. aprila ob 20.30 bo Slovensko narodno gledališče iz Maribora podalo delo Daria Foja »Sedma zapoved: kradi malo manj«. ______________KOROŠKA___________________ CELOVEC Mestno gledališče Danes, 18., 23. in 28. aprila ob 19.30 - Prebujanje pomladi - Frank VVedekind, otoška tragedija. V sredo, 21. aprila ob 19.30 - Gledališče ekstra: Michael Heltau »V žarišču«. FURLANIJA-JULIJSKA krajina ^Jedališče Verdi Abo; Gl j*1®3!* , ?dališce Verdi sporoča, da se nadaljuje prosi a abonmajev za vse predstave pri blagajni ° tališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. j ^^ndot«, Giacomo Puccini. V torek, 27. apri-čpt ^.30 premiera. Ponovitve: v sredo, 28., v ^ hek, 29. in v petek 30. aprila ob 20.30, v ne-rn' ]°’ 2. maja, v torek, 4. maja, in v Četrtek, 6. j ,!a ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v ne-J°, 9. maja ob 16.00. ®ledališče Rossetti lutv^dbi Tržaškega koncertnega društva bosta s j. J’ 19- aprila nastopila V. Spivakov - S. Be-v ponedeljek, 26. aprila pa bo nastopil ^ dimir Ashkenazy. ^ Cetrtek, 22. aprila nastopa Patty Pravo. sredo, 28. aprila nastopa Fiorella Mannoia. “VINE posvetni dom de]°^V*ru Openskih glasbenih srečanj bo v ne-(LJ0’ 25. aprila ob 18.00 tretji koncert pomla-'Ulske sezone. ^erkev sv. Janeza Krstnika Cebtek, 22. aprila ob 20.30 koncert Ljubljan- skih madrigalistov. Zborovodja Matjaž Sček. VIDEM Vila Manin Nedeljske matineje Danes, 18. aprila ob 11.15 bo koncert orkestra gledališča Verdi. PORDENON Avditorij Concordia V torek, 27. aprila ob 21.00, bo v sklopu cikla »Glasbeni ekran 99« nastopila»KoCani Orkester - Gipsy Brass Band«. ____________TRIDENTINSKA________________ ROVERETO Gledališče Zandonai V ponedeljek, 3. maja bo na klavir koncertiral Ivo Pogorelich. ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Avditorij V petek, 23. aprila ob 20.30 koncert klavirskega dua: Jernej Brence, violina in Aci Bertoncelj, klavir. V torek, 27. aprila ob 20.30 koncert iz cikla »Po- svečeno Tartiniju«. Nastopa Godalni kvartet Tartini. PIRAN Tartinijeva hiša V Cetrtek, 22. aprila ob 19.00 koncert iz cikla »Posvečeno Tartiniju«. Nastopa Serenade en-semble. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. V Cetrtek, 22. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Cetrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran DukiC in v četrtek,. 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih Sol. NOVA GORICA Kulturni dom •Jutri, 19. aprila ob 20.15 bo na sporedu zaključni koncert ob 30-letnici delovanja New Swing Quarteta z gosti. V torek, 20. aprila ob 20.00 gostuje tDpera in balet SNG Maribor. J. Strauss ml.: »Netopir«. UUBUANA SNG Opera in balet V Četrtek, 22. aprila ob 19.30, Engelbert Hum-perdinck »Janko in Metka«. 20. aprila ob 19.30, 23. aprila ob 16.30 Peter Iljič Čajkovski »Trnuljčica«. PRIMORSKA POJE POSTOJNA - Postojnska jama - danes, 18. aprila ob 17.00 V sredo, 21. aprila ob 19.30 Marjan Kozina »Ekvinokcij«. Muzej novejše zgodovine V torek, 4. maja ob 20.00, bo v Cekinovem gradu Tivoli, Sesti koncert iz cikla Večeri komorne glasbe, nastopil Godalni kvartet Tartini, Damir Daskovič, flavta - Italija. ______________KOROŠKA__________________ ROŽE K Ljudska šola Danes, 18. aprila ob 14.30, »Srečanje mladinskih zborov«. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Podjune, Roža in Celovca. ŠMIHEL 'Farna dvorana V nedeljo, 25. aprila ob 14.30, »Srečanje mladinskih zborov«. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Podjune, Roža in Celovca. ^URLANIJA-JUHJSKA krajina IB§t p dVorani Miramarskega gradu razstava ki-IsV2 <^e^ssa- Ogled možen vsak dan od 9.00 do V iv° ^azstava bo odprta do 30. maja. do |VSih konjušnicah miramarskega gradu bo Sr f iUnBa odprta razstava Exils Češkega foto-j a Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak i n’ in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. I 'jamarski park in muzej sta odprta vsak dan p 1 do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Po na Palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je in telegrafski muzej. Ogled je možen prt ^an' tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za-jj 0 °b praznikih). Za vodene obiske lahko pok-Q et® na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. j^Jtilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. ^Uiet r^:stava pod naslovom »sedmo srečanje al.aea Costanzi: do 16. maja odprta razstava prj, a Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit p. az dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je I? ®,°Ce ogledati vsak dan od 10. do 13. in od ki* 20' ure- Sk rila: do 16. maja bo odprta fotografska raz-(jr a brich Hartmann »II silenzio dei campi«. Pia' : oc* torka do sobote ter 25. aprila in 1. r,(| |a °d 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa Qai ' do 13, ure. Zaprto ob ponedeljkih. Ve(.(?da d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7); °bd m del in zbirk na razstavi, ki zaobjema od c) 6 °d leta 1400 do 1800. Odprta celo leto Gai '°.? do 13.00. kateri® Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. Gos r,ne): raZRtava, ki sta jo pripravila Claudio do t ^^1 in Graziella Felician. Ogled bo možen TkV1^:. apri] alerija Tržaška knjigarna: v sredo, 21. Qb^l8.30 odprtje razstave akvarelov in olj- 3Se Kriz. Alj0- S-|k z naslovom »Odsevi solin« slikarke tt-30 ak°ba Ukmarja: danes, 2q . otvoritev razstave »Sloveni oietja - Jeseniški plavži«. OPČINE V Prosvetnem domu je na ogled fotografska razstava Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila ob delavnikih od 16. do 19. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Umik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Kulturni dom: spominska razstava ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Čarga. Odprta bo do 22. aprila. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Galerija ARS: v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, razstavlja do 22. aprila akademska slikarka Anka Krasna. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure. _____________SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ Avditorij: v petek, 23. aprila ob 19.00 otvoritev razstave grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. KOPER Galerija Meduza Koper: do 22. aprila bo pregledna razstava grafik Franceta Miheliča. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA Galerija Kulturnega doma: do 22. aprila bo odprta razstava Ivana Čarga po sledečem urniku: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Primorskem dramskem gledališču je do 15. maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice TjaSe Mrgole Jukič. Poslovni center HIT - paviljon: razstava grafik Danila Jejčiča. Na ogled bo do 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure. Fotoklub skupina 75 Gorica: v razstavnem prostoru (avli) občine v Novi Gorici, razstava izbora članov. Ogled možen do 30. aprila. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. UUBUANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 2. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Televikj Čarovnija | TV dnevnik Športna tribuna Fokus RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 jr* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 RAI 1 Euronews Nan.: Očetov pes (i. Richard Mulligan) Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello Zecchino, vmes variete S.O.S. opera d’ arte chia-ma, risanke Aktualna odd.: Linea verde Nabožna oddaja: A sua immagine MaSa Nabožna oddaja Regina Coeli in papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini) Dnevnik Šport: 90. minuta Dnevnik Šport Nan.: Un medico in fami-glia - Zdravnik v družini (i. G. Scarpati, Lino Banfi, Claudia PandoLS) Aktualno: Oddaja o referendumu (vodi Lamberto Sposini) Dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo Nan.: Komisar v Rimu (i. Nino Manfredi) Vagabondo creativo Motociklizem: VN Male- Nan.: Un volto, due don- Nan.: Le redim del cuore Napovedniki zije, 125-250 cc ne, 6.50 Renzo in Lucia Variete za najmlajse, vmes Ziv zav: ris. Svet Petra Jutranja odd.: In famiglia Pregled tiska risanke Zajca, 8.25 Tabaluga, - V družini (vodita Tibe- Nedeljski koncert Variete: Mai dire gol 8.50 Srebrnoglavi konjič, rio Timperi, R. Capua) Aktualno: La domenica Šport: Grand Prix (vodi 9.20 Telerime, 9.25 nan. 9.00, 9.30,10.00 Dnevnik del villaggio Andrea De Adamich) Pika Nogavička ros Variete: Nedeljski Disney, Maša ros Odprti studio Ozare vmes risanke La domenica del villag- ros Šport: Vodic nogometne- Maša niB Nanizanka gio ga prvenstva, 13.30 Dok.: Dnevnik velikih Variete: Ventanni (vodi Dnevnik Zadnje novice iz šport- maCk Simonetta Martone) Aktualna oddaja o okolju nih igrišč Obzorja duha Dnevnik in ekologiji: Melaverde Glasbena odd.: Super Ljudje in zemlja TG2 Motorji, vreme Dnevnik Tg4 (vodi V. Incontrada) Poročila, vreme, šport Nan.: Hunter Film: La rivolta dei pre- Nan.: Detective Extralar- Napovedniki Variete: Quelli che la do- toriani (It. ’64) ge - Cannon bali (i. Bud Pomagajmo si menica..., 15.55 Quelli Film: Addio alle armi Spencer), 16.30 Dio vede Tedenski izbor: Orion, che il calcio... (dram., ZDA ’57, r. C. Vi- e provvede (i. A. Finoc- 15.20 TV Poper Šport: Stadio sprint dor, i. R. Hudson) chiaro, A. Cenci) Potepanja Komični filmi Dnevnik Odprti studio Po domače Vremenska napoved Nan.: Dellaventura Risanke Obzornik, vreme, šport Domenica sprint, vmes EP Film: 11 postino (dram., Variete: Benny Hill Show Slovenski magazin v košarki It. ’94, i. M. Troisi) Variete: Mai dire gol - Gia- Mojstrovine Slovenije Risanke Film: La notte e il momen- lappa’s Band Risanka, 19.20 Loto Dnevnik Tg2 to (kom., It.-Fr. ’94, i. W. Nan.: X-Files - Trikotnik m TV Dnevnik, vreme, Šport Variete: Festa di classe Dafoe, Lena Olin) (i. G. Anderson, D. Du- Zoom Športna nedelja NoCni dnevnik chovny) Očetje in sinovi Dnevnik Športna odd.: Pressing Poročila, vreme, šport Rubrika o protestantizmu (vodi Raimondo Vianel- Mednarodno baletno tek- Vreme, 0.40 Sportiva- @ CANALE 5 lo) movanje Lausanne 1999 mende Italija 1 šport, šport stu- Potepanja Tenis: Italija - Španija dio Mojstrovine Slovenije Brezdelje utruja? TV film: Sotto i colpi Sanremo Compilation Na prvi strani deli’ aouila 2 (pust., ZDA Vremenska panorama TV prodaja Videoring z Natalijo Film: Baskervilski peS (ZDA) Dok.: Zvezde Hollpvoo-da - Jane Fonda Cik cak Nan.: Murphy Brown Pripravljeni Šport DP v plesnih parih KoSarka NBA Action Teniski magazin Motociklizem: VN Malezije Rokomet: Krim Electa N-Roberts-BuduCnost Videoring s Sergejo TV nad.: Charlotte Sophie Bentinck (2. del) Dok. serija: Vrag - Neavtoriziran življenjepis Šport v nedeljo KoSarka NBA: San Antonio - Houston NC Koper RAI 3 Aktualno: Fuori orario Motociklizem: VN Malezije, 500 cc Koncert RAI 3 Londonski maraton T3 Evropa Aktualno: TeleCamere SP v motociklizmu Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro Kolesarstvo: Liege-Basto-gne-Liege Film: E’ una sporca fac-cenda, tenente Parker Vreme, dnevnik, deželne vesti Aktualno: TisoC in ena Italija Variete: Blob Oddaja o zdravju: Elisir Dnevnik, deželne vesti Glasba: Enzo Gragnaniello Aktualno: TeleCamere Dnevnik, vreme Fuori orario, film: Pirgio-nieri di guerra 1914-1918 (dok., It. ’95) Nan.: Star Trek Voyager, Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Happy Days - Diva za Richiea TV film: Lepa hvala, Willy Wuff (kom., Nem. ’95, r. M. Theresa Wa-gner, i. Ania Kruse) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti) Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Film: Lo specialista (pust., ZDA ’94, i. Sylvester Stallone, Sharon Stone, James VVoods) Aktualno: Speciale Tg5 Aktualna odd.: Nonsolo-moda Parlamente in Nočni dnevnik Film: Dealers (dram., ZDA ’89, r. C. Bucksey, i. Rebecca De Momay) Nanizanka: Hill Street noč in dan ’93, i. Roddy Piper) Nan.: Voci nella notte # TELE 4 Sharky in George Zdravje Tržaška popevka Film: Sabotaža (’36) Športna nedelja Osebnosti in mnenja Nan.: Katts and Dog Športna nedelja (juadrato rferendum MONTECARLO 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 J dnevnik Aktualno: Blu & Blu Motociklizem: VN Avstralije, superbike Film, ki ste ga vi izbrali Nan.: Omicidi d’ Elite Šport: Goleada Film: L’ uomo della porta accanto (Nem. ’91) Šport: Planet B Aktualno: Moda Film: Maria Walewska TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Modna revija na Zemonu Skrbimo za zdravje Prvi slovenski rocker Adrenalin za vsak dan Program za otroke Dovolite, nasmejmo se Rožna dolina Pogovor: škof F. Rode Osnovno zdravstvo na severnem Primorskem Videostik Euronevvs Risanke: Shogun SP v hokeju na ledu Odmev Program v slovenskem jeziku: TV Poper TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... Film: L’ uomo che dipto' se la morte (krim., ’84, i-M. Philips, J. Laurensen) Vsedanes - TV dnevnik Športna nedelja Potovanje po Nemčiji TV Dnevnik-Vsedanes Resna glasba: Tartini Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20, Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: To-talka odštekan dan (M. Dekleva, r. M. Peterlin); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Faust I. (r. J. Povše); 15.10 Z naših prireditev; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.00 OKO obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pesem tedna; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi bizi; 10.05 Odrske luči; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18,35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, vmes: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.00 Nogomet; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Koncert. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti!; 10.40 Izbrana proza; 13,05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Operne plošče; 22,05 Prevodne strani; 22.30 Oratorij; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten; 6.20 Duhovna misel (Gabi Amruš); 18.00-18.30 Studio ob 18-ih; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. 5čf OVEN 21. 3. - 20. 4.: Vase počutje bo nihalo. Zdaj boste uživali v lepotah življenja, v naslednjem trenutku pa boste žo polni skrbi. Največkrat vas bo spravila v slabo voljo služba. BIK 21. 4. - 20. 5.: Razpeti med različnimi željami boste ta teden bolj slab gospodar. Pazljivo ravnajte z denarjem in ga ne jemljite s seboj po trgovinah vec, kot je potrebno. Do partnerja ne boste pravični- DVOJČKA 21. 5. -21.6.: Upravičeno boste ponosni nase, čeprav se vam bi treba preveč hvaliti pred drugimi ljudmi. Prihranite si ta občutek zadovoljstva zase, da ne bo postal tarča nevoščljivosti. RAK 22. 6. • 22. 7.: Delujete nekoliko zgubljeno, saj niste prepričani v svoje početje. S časom se vam bodo poti jasneje začrtale, zato nikar ne izgubljajte volje. V poslu bodite pripravljeni na spremembo. LEV 23. 7. - 23. 8.: Čeprav se ravnate predvsem po svojh merilih, pa za dober občutek potrebujete potrditev drugih. Tokrat ga boste iskali med prijatelji, ki jim ne bo težko izbrati spodbudnih besed. DEVICA 24, 8. • 22. 9.: Čeprav boste imeli bolj malo časa zase, vam ne bo težko ohraniti nasmejanega obraza in dobre volje. Na delovnem mestu se boste dobro počutili, cenjeni boste in spoštovani. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Vase življenje v tem tednu bo raznoliko. Vanj boste vnesli svežino. Vsakdanje obveznosti vam bodo zato toliko bolj v napoto-Poskusite tudi na delovnem mestu poživiti urnik- ŠKORPIJON 23. 10. - 22. n.: Nikar se pre** ne zapirajte v svoj svet. Partner bo opazil, da ste zadnje Čase zelo občutljivi, zato se vam ni treba braniti z osornostjo in nesramnostjo. STRELEC 23. 11. • 21. 12,: Marsikomu je vj vaSa odprtost in neposrednost, toda v poslovnih oa nosih se pogosto ne izplača. Ce boste znali pristop11 k delu z vec odgovornosti, vam ne bo dolgčas. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Radi bi bili spontan1 in sproščeni. Dokler boste to hoteli doseči žara 1 drugih, vam zagotovo ne bo uspevalo. Namesto, da nadevate maske, raje naredite nekaj za svoje bližnje- VODNAR 21. 1. -19. 2.: Domači bodo zmajaj glavo, vi pa se boste iz srca zabavali. Polni boste gavih domislic in le kdo bi vam to lahko Stel v dobesedni komunikaciji boste velikokrat ostri. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Uresničila se vam bo mar51^ tera skrita želja. Zadovoljni boste ugotovili, da 111,8 vse, kar potrebujete. Zdaj morate le Se modro g°sP darili s podarjeno sreCo. Dan si organizirajte bobe- M Us RAI 3 slovenski program ^8 Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Miki Makin Časopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer) TV DNEVNIK, nato Športna tribuna £ RAI i 6.00 6.30 6.50 9.50 M.30 11.35 12.25 13.30 '4.05 15.00 15.20 15.50 '7.00 17,35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 22.50 22.55 0.15 0.45 1.15 Euronevvs Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Corsa di primavera (kom., It. ’89, i. Alessan-dro Borrelli) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: II tocco di un angelc (i. Roma Downey) Dok.: Kvarkov svet - Bele zimske ptice Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Selle-tico, vmes risanke Tin Tin, nan. Lassie in Zorro Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualna odd.: II fatto Kviz: Navigator Nan.: Commesse - Roberta (i. Sabrina Ferilli, V. Pivetti, N. Brilly) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Rai Educational Potihoma RAI 2 6.50 7.00 9.35 10.05 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.30 16:00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.05 23.40 23.50 0.20 Aktualno: 7 minus 7 Jutranji Go cart: Risanke in nanizanke Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nanizanka Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. 1 fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vase zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno; Ljubim živali Aktualno: Kronika v živo, vmes (16.30,17.15) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick NoCni dnevnik V parlamentu Variete: Blobubik -10 let Blob/TV Film: L 'invasione degli ul-tracorpi (fant., ZDA ’56) RAI 3 6.00 8.30 10.15 11.10 12.00 13.00 14.00 14.50 15.00 15.50 17.00 18.20 19.00 19.55 20.00 20.50 22.45 23.10 0.05 0.40 1.20 2.10 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma Deset let Harema Nan.: Schvvarzvaldska klinika, vmes vreme Dnevnik, šport Aktualno: TisoC in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Šport: nogomet B in C lige, 16.45 TSNeapolis Dok.: Geo & Geo, vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nan.: Friends Aktualno: Naključni turisti - Japonska Dnevnik, deželne vesti Variete: Gnu Variete: Blobubik - 10 let Blob/TV Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti Nan: Star Trek Voyager, RETE 4 ITALIA 1 Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2 Nad.: Un volto due donne, 6.50 Renzo in Lucia Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno; Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La signora vuole il visone (kom., ZDA ’52, i. Dennis O ’Keefe) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Aktualna odd.: Večerni Forum Film: Caino e Caino (kom., It. ’92, r.-i. A. Ben-venuti, E. Montesano Pregled tiska Film: La matriarca (kom., It. '68, i. C. Spaak) @ CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.20 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis, Theresa Saldana), 12.30 Hiša Via-nello Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Gerry Scotti in gene Gnocchi) Film: Mission: Impossi-ble (pust., ZDA ’96, r. B. De Palma, i. Tom Cruise, Jon Voight, E. Beart) Variete: Maurizio Costan-zoShow Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street Nan.: Ocean Girl H| Marketing 1.30 Teletekst Otroški variete, vmes na- ijffl Vremenska panorama Vremenska panorama nizanke in risanke Napovedniki Tedenski izbor Nan.: Chips (i. Erik Estra- Emi TV prodaja Sobotna noč: Koncert da, L. Wilcox) Hiil Tedenski izbor: Lahkih Aqua Film: Facolta di medici- nog naokrog, 10.10 Ri- Rokumentarec: Robbie na (kom., ZDA '85, i. S. sanka, 10.15 Dober VVilliams Guttenberg, A. Arkin) večer, 11.05 Na vrtu, Nadaljevanka: Otok Jer- Odprti studio, 12.25 11.30 dok. serija Velike sey (VB, 3. del) Šport, 12.50 Fatti e mi- romance 20. stoletja (VB, Nanizanka: Simpsonovi sfatti 26. del). 12.00 Slovenski (ZDA, 8. ep.) Nan.: V osmih pod isto magazin 12.30 Utrip, Danes in nikoli več streho 12.40 Zrcalo tedna Dok.: Z Michaelom Pali- Risanke Poročila, vreme, šport nom okoli oceana Variete: Colpo di fulmi- Film: Louis Le Brocante Dok. serija: Vrag, neavto- ne, 15.00 Fuego! Vremenska panorama riziran življenjepis (VB, Nan.: Gli amici del cuore IHHil Polnočni klub 2. del) Variete za najmlajše Bim Dober dan, Koroška Euronevvs Bum Bam, risanke Bjffl Radovedni Taček: Sir TV prodaja Nan.: Baywatch RTj Nanizanka: Pika Noga- Kinoteka Odprti studio, vreme, vička Film: Fantomas se de- 18.55 Šport studio Obzornik, vreme, šport chaine - Fantom spet gro- Nan.: Družina tretjega ti- Recept za zdravo zi (Fr. 1965, i. Jean Ma- pa, 19.30 Tata življenje rais, Louis De Funes) Glasb, odd.: Sarabanda Žrebanje 3X3 plus 6 Oddaja o slovenski voj- Film: Jack Frusciante e Risanka ski: Pripravljeni uscito dal gruppo (kom., TV dnevnik, vreme, šport Po Sloveniji It. ’96, r. E. Negroni, i. S. Nan.: Komisar Rex - Nadaljevanka: Sestre Accorsi, V. Placido) Zadnja igra (Avstrija, 14. (ZDA, 13. del) Športna oddaja: Contro- ep.) Jasno in glasno campo Gore in ljudje Gospodarska panorama: Odprti studio, 1.00 Šport Odmevi, univerzitetni test in atest studio razgledi, kultura, vreme Studio City Film: L’ idea fissa (kom., šport TV nan.: Vest in poloče- It. '64, i. L. Buzzanca) Panel vina: Starka, ki ne more Recept za zdravo življenje spati (Vitomil Zupan, i. Boris Cavazza, Dare Va- S TELE 4 lič, Tone Gogala, Alenka Vipotnik, 5. del) Brane Rončel izza odra ■■ r Film: Fantom spet grozi 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Film: Prigionieri deli’ oceano (vojni, ZDA '44) Košarka TS Športna oddaja Udinese-Milan « Koper Športna oddaja TO Film: Sotto controllo TV PRIMORKA | ® MONTECARLO , TO 15.30 Videostrani Obiskali smo: Rožna do- IH k 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- lina IHHj nik Pogovor: Škof F. Rode Film: I ruggenti Anni Osnovno zdravstvo na Venti (’39, i. H. Bogart) severnem Primorskem Nan.: Agencija Rockford, Videostik 13.00 II Santo Program za otroke Film: Maria VValevvska Videostrani (dram., ZDA ’37) M® Dnevnik, vreme, iz tiska Variete: Tappeto volante Za zdravje srca in ožilja Aktualno: Giocamondo Športni ponedeljek Šport: Biscardijev proces Nogomet: Hit Gorica - Aktualna odd.: Per volere Primorje di Dio BSBJ Dnevnik TV Primorka Euronews Risanke Resna glasba: Koncert Vesolje je Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Slovenia magazine Kulturni magazin: 2000 besed Osebnosti našega Časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika r Radio Trst A 7'00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; ®'50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Martin Čemur (D. Jelinčič, prip. V. Jurc); 9.30 Gla-sba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi Ovajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V' Valenčič); 12.40 MPZ F. Venturini; 13.20 G|asba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Dežel-na kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Pot-bdri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo ( I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba: Pianist S. Gadžijev, S. Coles, M. Dancila; 18.00 Znanstveno raziskovanje; 18.20 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ®'30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-b®ja, 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); <0.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper * (slovenski program) 6'3°. 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-r°bila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Dobro Ibfro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč [b ban; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Na rešetu; 11.00 Pregled N^bortnih dogodkov; 13.00 Daj, povej, razve- drilna odd.; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19,00 Jingle; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 Luna blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večrni pr.; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncert Evroradia; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) j Primorski dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG L SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 5.42 najnižje -57 cm, ob 11.57 najvišje 35 cm, ob 17.34 najnižje -29 cm, ob 23.39 najvišje 50 cm. Jutri: ob 6.20 najnižje -53 cm, ob 12.42 najvišje 28 cm, ob 18.09 najnižje -20 cm, ob 0.10 najvišje 42 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............7 1000 m.............4 1500 m............-1 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE ■h Umivanje zob brez vode TOKIO - Japonci si bodo lahko poslej zobe Čistili tudi brez zobnih krtack in kreme. Zadeva je nadvse preprosta, na prst si nataknete hamigaki-san, majhen naprstnik iz bombaža, in začnete drgniti svoje zobe. Bombaž je prepojen z raztopino, ki ima podobno sestavo kot zobne kreme in ima okus po meti. Hamigaki-san je postal nadvse priljubljen zlasti pri mladenkah. Zavitek desetih hamigaki-sanov stane preračunano približno 555 tolarjev. Izdeluje jih neko podjetja iz Kobeja, katerega zaposleni so pred štirimi leti med uničujočim potresom spoznali kako neprijetno je, Ce ni vode in si ne moreš umivati zob. Opomin za 15-mesečnega Argentinca BUENOS AIRES - Se veC let poskuša argentinska vlada davCne utaje kaznovati z visokimi kaznimi. Sedaj pa je očitno postala še preveC zavzeta. Nek 15-meseCni malček je namreč dobil davčni opomin zaradi neplačanega davka na premoženje. Juana Pabla so davCne oblasti ostro opomnile, da mora plačati svoj davčni dolg, sicer mu "grozijo hude posledice". Časnik Cla-rin je sicer navedel vse njegovo premoženje: majhen gokart, igralni helikopter, plastični traktor ter različne lutke. Finančne oblasti pa očitno še vedno vztrajajo pri svojem, saj so kratko in jedrnato sporočile, da "niso storile napake". (STA/dpa) Na petkovi bikoborbi v Sevilli jo je skupil toreador Manuel Caballero, na srečo brez hujših posledic (telefoto AP). Pubi v Veliki Britaniji bodo 31. decembra odprti vso noč LONDON - Britanski pubi, ena izmed najdragoce-nejših institucij, bodo 31. decembra letos odprti vso noC, da bi Britanci lahko "dostojanstveno" proslavili vstop v leto 2000. Vlada je tako naredila veliko izjemo, saj za pube sicer vleja železno pravilo, da se zapirajo ob 23. uri. Vlada se je za takšen ukrep odločila potem, ko je velika večina otočanov podprla možnost, da najdaljšo noC v letu preživi v pubu z vrčkom piva v roki. (STA/AFP) Razglednica je potovala 75 let ROSTOCK - Neka razglednica je potrebovala kar 75 let in 68 dni, da je našla naslovnika v Rostocku. Kot so povedali predstavniki tamkajšnje pošte, ni mogoče ugotoviti, kdo in kje je kartico odposlal 4. februarja leta 1923, prav tako pa tudi niso znali pojasniti, kako se je razglednica izgubila. Gospa, na katero je bila naslovljena, je žal umrla že pred leti. Razglednica pa vseeno ni brez vrednosti. Odkrili so jo namreč v poštnem nabiralniku nekega združenja, ki se ukvarja z zgodovino znanosti in tehnike, zato je bila za dane združenja dragocen predmet raziskav. (STA/AFP) Dijak bo drago plačal lažen klic o podtaknjeni bombi KOEBENHAVN - Nek dijak srednje trgovske šole v Koebenhavnu, ki je marca šoli posredoval lažno spch rotilo o podtaknjeni bombi, bo moral šoli plačati 348.000 kron (46.774 evrov) odškodnine. 17-letnik je dejanje priznal, saj ni imel druge izbire; policija je namreč prejela video posnetek telefonskega pogovora iz telefonske kabine. Sal pa to še ni epilog zgodbe; dijak se bo moral na sodišču pojaviti še enkrat, saj mu poleg plačila odškodnine grozi tudi 2-letna zaporna kazen. (STA/AFP) vlU ypn V WI i' pionir astronavtike v SZ MOSKVA - Predsednik Zveze astronavtiCnih in raketnih organizacij Slovenije Vojko Kogej je med nedavnim obiskom Moskve po približno trinajstih letih iskanja, v Ruski državni knjižnici (nekdanji knjižnici Vladimira I. Lenina), ki je najveCja knjižnica v Rusiji, našel rusko izdajo knjige pionirja teorije vesoljskih poletov slovenskega rodu Herma- na Potočnika - Noordunga. Potočnikova knjiga Das Problem der Befahrung des VVeltraums, je izšla pred 70 leti v Berlinu; avtor jo je podpisal s psevdonimom Hermann Noordung. Sovjetska izdaja je izšla v začetku leta 1935 v Moskvi, angleška v ZDA leta 1995, v slovenskem prevodu pa jo imamo od leta 1986, izšla je z naslovom Problem vožnje po vesolju. V nekdanji Sovjetski zvezi so imeli Potočnikovo knjigo v ruskem jeziku dovolj zgodaj, da so jo lahko še pred začetkom Stalinovih Čistk, ki so prizadele cvet sovjetskih konstruktorjev raket, spoznali tudi strokovnjaki. Po priznanju slavnega VVernherja von Brauna je bila zanj in za njegove nemške sodelavce, ki so utemeljili ameriški ve- soljski program, Potočnikova knjiga učbenik, nekaj podobnega pa je treba za legendarnega sovjetskega glavnega konstruktorja Sergeja Ko-roljova oziroma njegove sodelavce še dokazati, je za STA povedal Vojko Kogej, ki je pred 15 leti v berlinski Deutsche Staatsbibliothek v Vzhodni Nemčiji med veC kot šestimi milijoni zvezkov našel tudi nemški ponatis Potočnikove knjige iz leta 1938. Doslej je pri nas veljalo, da ■je Potočnikova knjiga prvič izšla leta 1929, po zadnjem obisku Rusije pa sem dokončno prepričan, da je knjiga v resnici izšla že koncem leta 1928, založnik Richard Carl Schmidt je letnico 1929 natisnil v knjigo verjetno iz Cisto poslovnih nagibov, trdi Vojko Kogej. (STA)