Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*50 Din. Smetarsko-kmetski list. Zahtevamo odpravo „Zakona^o zaščiti dr- mwb»b»9*%-žave“! - ki je temelj reakcije v Jugoslaviji. Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubi jan', Aleksandrova cesta št. 9/11. Leto I. LJUBLJANA, 16. oktobra 1924. Dr. Sima Markovič na svobodi. 11.1 m. je prišel sodrug dr. Sima Markovič iz dveletnega zapora. Zagrebški in beograjski proletariat ga je Prisrčno pozdravil. Pozdravlja ga tudi slovenski proletariat, ki se nadeja, da se bo pojavil tudi v njegovi sredini. Rudar Odlazek obsojen na pol leta jece. Rudarski shod v Trbovljah tretjič prepovedan. Ta teden so doživeli rudarji dve novi dejstvi, da vladajo pod klerikalnim režimom istotake nezaslišane izjemne razmere kot zadnje dni Pribi-čevičega vladanja. Rudar Odlazek iz Zagorja je bil obsojen na pol leta ječe, ker je prodajal brošuro »Lenin", ki je izšla kot prvi zvezek knjižnice * Glasa Svobode". Brošura je bila zaplenjena šele tedaj, ko je bila že vsa razprodana. Prodajala se je širom Slovenije, prodajale »o i? vse ljubljanske bukvarne — med njimi tudi klerikalna, a sodišče obsodi Odlazka. Taka obsodba je mogoča le pod izjemnim klerikalnim režimom. Advokat je vložil priziv na stal sed-morice. Za nedeljo 12. t. m. so sklicali rudarji v tretjič pod klerikalno vlado svoj shod v Trbovljah. In tudi ta shod je bil prepovedan po laškem glavarju Pinkaverju. Ker so se klerikalni voditelji doslej izgovarjali, da Pinkaver na svoje roke prepoveduje shode, smo se to pot hoteli jasno prepričati, da je to klerikalna laž. In resi Tudi g. veliki župan Šporn je prepovedal shod. Vodstvo SLS sedaj ne more več tajiti, da je ona tista, ki hoče popolnoma zamašiti usta delavstvu, v prvi vrsti rudarjem. Rudarji so si sedaj na čistem! In rudarjev klerikalni teror ne plaši I Rudarji so samo za eno izkušnjo več bogati — da niso klerikalci nič boljši kot vsaka druga meščanska stranka in klerikalci ravno tako „ljubijo“ rudarje kot orjunaši. , " r“.darji tudi ne potrebujejo mi- in nP^nf fih Str3nk- Sam0 d°SleJ klerikalci ap* ,e Še veroval<> da so klerikalci vendar nekai boliši" Sedaj so spoznali tudi ti, da ji bila njihova vera v klerikalno pravičnost zmotna Rudarji stoje enotno proti meščanski diktaturi. In ob enotnosti številnih rudarskih vrst se bo razbil tudi klerikalni teior. Knapi, kljub vsemu — pokonci glave! To vam narekujejo vaši celjski in ljubljanski jetniki 1 To vam kliče iz groba umorjeni sodrug FAKIN! To vam kličejo vse žrtve, ki so padle za vas, za pravično stvar celokupnega proletariata! „blovenecu in n Pravica “ morata izginiti iz rudarskih revirjev tako, kot je izginila „ Orjuna" Kdor je naročen na »Slovenca ali »Pravico*, podpira biriče rudarjev m drugit, delavcev! Klerikalci so podali roke orjunašem vsi rudarji brez izjeme bodo sSi na prste tem »bratom". Politični položaj v Jugoslaviji. Nam je težko pisati o političnem položaju v Jugoslaviji. Delavski tisk v Sloveniji stoji danes pod cenzuro klerikalne strahovlade. »Do tu in ne naprej!" Kakor bi hoteli samo nekoliko jasneje povedati resnico, stojimo — ne pred cenzuro — temveč pred prepovedjo našega lista. Zato moramo govoriti in pisati v mejah, ki jih določuje veliki demokrat in pravicoljub, gospod dr. Korošec, in ne kakor stvari v resnici stojijo in kakor misli delavska glava. Toda, če napišemo tudi samo to, kar piše danes »Slovenec" o političnem položaju v naši državi, bo delavstvu Slovenije jasno, kje se nahajamo. »Slovenec" z dne 8. t. m. je priobčil članek pod naslovom »Generali". Ta članek nam označuje današnjo politično situacijo v Jugoslaviji. Mi nismo hoteli verjeti svojim očem, da ga je napisal »Slovenec". In če je ravno »Slovenec* kriknil »Generali", morajo biti stvari res že zelo daleč — odnosno zelo blizu! »Slovenec" piše med drugim takole: »Glavna briga (po slovensko: skrb. Op. pis.) gospodov generalov je torej osredotočena na vzdrževanje kolikor mogoče velikih in kolikor mogoče dobro opremljenih in izvežbanih armad. Nikjer pa se generali ne brigajo (t. j. ne mešajo v . . . Op. pis.) za državljansko vzgojo in nikjer ne nastopajo s svojim vplivom v korist teh ali onih političnih strank. (Podčrtal »Slovenec"). Oni se pač brigajo za vzgojo »vojaškega duha" v vojašnicah, vse drugo pa puste v miru, ker vlada v vseh evropskih državah princip, da so vse stranke v enaki meri državotvorne in da bo tudi današnja opozicija ravnotako blagodarno dovoljevala vojaške kredite, kadar pride na vlado, kakor sedanje vladne stranke. Pri nas pa je v tem oziru precej drugače. Bivši režim žalostnega s.»>-mina je vedno brez vsake legitimacije in popolnoma samovoljno proglašal ie sebe za državotvornega, vse ostale stranke in skupine pa v popolnem nasprotju z naziranjem o vrednosti opozicije v ostalih evropskih državah za protidržavne. Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da se je ta nesrečna teorija zajedla tudi v naše višje vojaške kroge, seveda na veliko škodo teh krogov samih in na še večjo škodo za državo. Zgodovina vseh držav, zlasti pa balkanskih, dokazuje na vsaki strani silno škodljivost vmešavanja vojaških krogov v dnevno politiko in državno upravo. Tudi Belgrad ima v tem oziru že zelo žalostne izkušnje (leta 1903!), vse pa kaže, da jih ima še vedno premalo . ." Tako »Slovenec" do pičice. V svoji silni osuplosti in zadregi pa »Slovenec falsificira zgodovino vseh monarhij, in balkanskih še posebe, in zato mu hočemo to tukaj popraviti. Predvsem je zgodovinsko neresnično, s® »Senerali nikjer ne mešajo v državljansko vzgojo in da ne nastopajo s svojim vplivom v prid teh ali onih političnih strank. »Slovenčev" notranji politik naj se le spomni na vlogo Hindenburga in Ludendorfa v politiki nemških junkerjev in veleindustrijalcev za časa svetovne vojne, pa tudi še danes. On naj se spomni vpliva avstrijskih oficirskih krogov, zlasti HOtzendorfa na politiko avstrijske krščansko - socialne stranke in Stev. 9. na stranke avstrijskih veleposestnikov vseh narodnosti ter na SLS. »Slovenec" naj se spomni na vpliv ruskih generalov na rusko-caristično politiko. Potem pa naj pogleda še nekoliko na Balkan. Na Grškem vlada oficirska klika z nekakimi republikanci, ki so stranka od včeraj. Na Bolgarskem vlada oficirska klika z nekim slučajnim profesorjem Cankovim, ki se je šele včeraj pojavil v političnem življenju. O Srbiji pred svetovno vojno govori »Slovenec" sam. In v Španiji vlada diktatura generala de Rivera. In na Japonskem imamo nasilno oficirsko kliko. In potem pridejo na vrsto še vse buržuazne republike od Francije pa do Kitaja, kjer se ravno sedaj koljejo vojaški generali med seboj, za ohranitev zastarelih izkoriščevalnih sistemov proti delavcu in kmetom in za amerikanske, angleške in francoske srebrnike. Tako je, dragi »Slovenec". Postavi pa se lahko to pravilo: Vpliv generalov na politiko je tem večji, čim primitivnejše so gospodarske razmere in čim manjša je naobrazba in s tem odpor delavca in kmeta proti vladajoči junkerski in kapitalistični kasti. Zakaj? Zato, ker si tu »špice" buržu-azije in junkerstva šele nabirajo svoja bogastva in v tem štadiju je njihova požrešnost in krvoločnost največja. Pred vojno je bil general v Srbiji revček, danes je bogataš. Pri nas imamo tri glavne faktorje: monarhija, militarizem in kot orodje v rokah teh — parlament. Poleg tega pa imamo pri nas še posebne razmere: oboroženo nadmoč (hegemonijo) srbske buržuazije, ki drži vse v rokah in ki hoče sama izkoriščevati vsa bogastva in delo vseh delavcev in kmetov v državi. V to svrho je pometala vse drugo-narodne oficirje iz vojske, razorožila vse drugo prebivalstvo in oborožila sebe. Na drugi strani pa energičen odpor hrvaške buržuazije, ki hoče delati ravno isto, kakor dela sedaj srbska, pa četudi samo v enem, t. j. hrvatskem delu Jugoslavije. Na sredi je slovenska in druga gospoda, ki predvideva neizogibni krah in poskuša doseči sporazum. Kaj se pravi sporazum v kapitalističnem smislu? Razdelitev plena. Kdaj pride v kapitalizmu do delitve plena? Kadar sta obe strani približno enako močni in je izid boja negotov. Pri nas pa so oboroženi do zob na eni strani in na drugi junaki golih rok in velikih besed. Sporazum ? Figo! Vse stranke so državotvorne? Kajpada! Ali le vsaka za sebe, to se pravi: za svojo mavho. Izjemno stanje in nasilne metode, kijih uporabljajo današnje vladne stranke po vzgledu P P režima, — vse to dokazuje, da so vse te »državotvorne", »demokratične" in »ljudske" meščanske stranke v veliki krizi, to se pravi, da počiva njihovo gospodstvo na zelo trhlih kolih, ki utegnejo prej ali slej odpovedati. Položaj je resen. Zato noče dati jugoslovanska buržuazija in vse njene stranke brez izjeme nobene svobode delavskemu razredu. Buržuazija tako slovenska kot srbska ve, da more uganjati svoje orgije le, če ni organiziran delavski razred. Proletariat v Jugoslaviji ni nikdar tako veroval v demokratičnost buržuazije kot proletariat n. pr. Francije in Anglije, kajti ujedinjena jugoslovanska buržuazija mu je takoj ot) postnnku te države dala čutiti pravo lice meščanske demokracije — puškine krogle. Pred štirimi leti že je zakrvavela Zaloška cesta . . . Tromesečna praksa nove, enajste jugoslovanske »demokratične" vlade in praksa oficirske Bele roke samo ubijuje prepričanje proletariata, da buržuazija ni nikdar milostna napram svojemu grobarju — proletariatu. Neoporečena dejstva govore, da ne dela SLS nobene izjeme. Proletariat mora biti v tem položaju samozavestnejši kot kdaj prej in v znamenju samozavesti, vztrajnosti in požrtvovalnosti bo zmagal. Macdonald - premagana iluzija socialpa-triotizma. Januarja lanskega leta je prišla r Angliji na vlado reformistična delavska stranka z Macdonaldom na čelu. Januarske volitve na Angleškem so dale konservativcem 246 mandatov, liberalcem 156 in delavski stranki 187. Pred volitvami so se pripravljali za vlado liberalci. Ko so se pa volitve končale s porazom liberalcev, so ti sklenili, da podprejo delavsko stranko. Kajti smatrali so, da je zanje delavska stranka mnogo manj nevarna kot pa konservativci, ki so pridobili največ liberalnih glasov. In tako so se pogodili z Macdonaldom, da ostanejo toliko časa prijatelji z njegovo vlado, dokler ne bo ona škodovala interesom liberalne buržuazije. Svetovno socialpatriotsko časopisje je proslavljalo Macdonaldov prihod na vlado predvsem zato, ker je mislilo, da bo to oslabilo postojanke levičarskega proletariata. In buržuazija je zapela skupaj s socialpatrioti v en rog, kot je to že navada. Buržuazija in tudi naš najbolj nazadnjaški list „Slov. Narod“ je proglasil Macdonalda za »razumnega, vstvarjajočega socia-lista“, ki odločno odklanja vsak boljševizem in je pripravljen sodelovati z buržuazijo. Govorilo se je celo, da je Macdonald započel novo dobo v zgodovini izkrvavljene in razdejane Evrope. Macdonaldova vlada je morala razočarati vse one, ki so iskreno verovali v zmote, ki so jih širili reformisti v svet. Macdonald je šel v volitve z zahtevo socializacijo rudnikov, železnic, odprave brezposelnosti itd. — in ko je prišel na vlado ni niti načel gornjih zahtev — ker jih pač načeti ni mogel: kajti bil je odvisen od liberalne buržuazije. Pridobil je zase angleško malomeščanstvo in angleški kapital, ki se je prvotno razburjal, je spoznal, da je pr?.v varen v zavetju Macdonalclove „delavske“ vlade. Proti brezposelnosti, industrijski krizi ni mogel Macdonald ničesar ukreniti, ker je morala hoditi v vsej svoji politiki roko v roki s težkim angleškim industrijskim kapitalom. Zunanja Macdonaldova politika napram angleškim kolonijam (Indija, Egipet, Mezopotamijo itd.) je bila isto tako imperialistična kot politika prejšnje konservativne Baldwinove vlade. Macdonaldova vlada je priznala sovjetsko Rusijo in je sklenila z njo tudi gospodarsko-trgovsko pogodbo. Ali angleška buržuazija je sklenila, da pri tem vprašanju napravi konec Mac-donaldovemu vladanju. Liberalna buržuazija je iskala samo povoda, da izreče nezaupnico vladi v parlamentu in jo potem vrže. Ta povod so našli, ko je bil oproščen komunistični urednik Campbell, ki je bil obtožen veleizdaje. In Macdonald je šel . . . To je ponoven dokaz, da se buržuazija noče zlepa odpovedati svojemu gospodstvu. Če buržuazija pripusti kedaj socialpatriote na vlado, jih pripusti le zato, da se igra z njimi kot s smešnimi marionetami. Osvobojenje delavstva je delo delavcev samih, nikakor pa ni osvobo-jenja v skupnem sodelovanju z bur-žuazijo. To je dokazala tudi Macdonaldova vlada v Angliji. Internacionalna delavska pomoč. Vsako stisko mas — če ne vodi neposredno k revolucionarnosti — izkoristi kapitalistični razred, da poslabša politične in gospodarske razmere vsega delavstva dotične dežele. Pri tem pa je vseeno, ali tiči vzrok v prirodnih katastrofah (potres na Ja- ponskem 1923) ali pa v gospod r kih krizah (Avstrija 1921, Nemčija 1923). Posledica tega so številni izPr hi dolgotrajnih in po številu stavku) čih tako obsežnih in velikih stavk in gospodarski boji, da ne zadostujejo sre 1-stva strokovne zveze, niti sredstva d -lavskega razreda ene dežele, da bi se te boje učinkovito podpiralo. Izdatno podpiranje teh bojev in praktična pomoč v času, ko se nahajajo mase v stiski, je le takrat mogoče, če se mobilizirajo financijelne sile svetovnega proletariata. To podporno akcijo za štrajkujoče, izprte in bojujoče se delavske mase organizirati in izpeljati v dneh, ko se nahajajo mase v stiski, velike podporne akcije obsegajoče delavstvo vsega sveta, vse delavske organizacije in strokovne zveze — je naloga internacionalne delavske pomoči. Internacionalna delavska pomoč je proletarska podporna organizacija raznovrstnih delavcev in strokovnih organizacij, ki nudi pomoč b >juj>>čim se in v stiski se nahajajočim delavskim masam, neglede na njih p ilitično in strokovno stališče (v letu lakote 1921 ruskim delavcem in kmetom, 1923 japonskim delavcem in kmet m po potresni katastrofi, nemškim delavcem 1923,1924) Na nadaljnji in izgradnji delavske internacionalne porni či so interesirani delavci vseh dežel in vseh smeri. Oživimo jo tudi mi v Sloveniji! če je republikanec. Ko je odvrnil, da je, so ga vrgli v Savo, aii on se je zaustavil v šibovju in je pobegnil v vas. Prišli so za njim žandarji, ki so se zaceli divjaško po vasi obnašati, proti čemur so se morali kmetje postaviti v bran. Kmetje so smatrali žandarje za razbojnike in so jih zato pretepli in oddali oblastem v Jasenovcu, da jih zaprč. Tako so bili žandarji v zaporu, a drugi dan so že prišli na nji- Politične vesti. Kriza enajste SHS vlade. Enajsta jugoslovanska Pavidovičeva vlada je prišla po kratki dobi svojega vladanja v krizo. Odstopil je vojni minister general Hadžič. Sedaj iščejo drugega vojnega ministra. Davidovič se pogaja tudi z radikaji, da bi vstopili v vlado. V soboto se je tudi zopet začelo zasedanje parlamenta. Bilo ni nič posebnega. Parlament ima potrditi razne vladine odredbe in zakone o invalidih, korupciji itd. Proračun za prihodnje leto znaša 12 milijard. Vlada je dokončala načrt za bodoči državni proračun, ki je mnogo večji nego dosedanji — znaša namreč 12 milijard Din, od katere vsote so namenjene cele 4 milijarde Din samo za vojsko! Tako se je izkazal klerikalni pacifizem v praksi. Vlada misli pokriti velike izdatke za vojsko 8 tem, da bo pritisnila s še hujšimi davki na kmetsko ljudstvo. Tudi se pre- republikanski shodi povedujejo. Klerikalci hočejo postaviti sploh vse gtranke izven zakona, da bi mogli zajahati slovenskega kmeta in delavca. Tako so prepovedali tudi shod slovenskih Radičevcev v Lokah pri Zagorju kljub temu, da Ra-dičevci podpirajo današnjo vlado. »Avtonomist" je povodom tega napisal uvodni članek »Strahovlada v Sloveniji ?u »Avtonomist" torej še ni trdno prepričan, da demokracije v Sloveniji ni razen v ustih hovo mesto kmetje, ki so bili po tri mesece v preiskovalnem zaporu. En kmet je prinesel zdravniško potrdilo, da so ma žandarji v zaporu zlomili dve rebri. Kmete sta zagovarjala Radičevska poslanca in advokata Krnjevič in Ortner. Večina kmetov je oproščenih, a nekaj jih je bilo kaznovanih po pol leta, ne vštevši preiskave. Internacionalni pregled. »Slovenčevih" urednikov. Pa bo menda tudi »Avtonomistu" že v prihodnji številki vprašanje klerikalne strahovlade rešeno in bo stavil mesto vprašaja klicaj. Vlada dela s polno paro! Tako nam stalno poje »Slovenec", da bi se človeku globoko v srce morali zasmiliti ti ministri, ki tako pridno delajo v potu svojega obraza. A mi pa vemo, da leži v ministrstvu za socialno politiko 200.000 nerešenih aktov! in vemo tudi to, da današnja socialna politika muslimanskih klerikalcev ne presega socialnosti srednjeveških turških paš in begov. 53 slovenskih kmetov pred sodiščem po „zakonu o zaščiti države". 7. okt. se je pričel v Požegi proces proti 53 kmetom, ki so bili obtoženi po čl. 1. točka 4 zakona o zaščiti države, ker so organizirali in agitirali, da ljudje ne gredo služit vojsko. Po obtožnici šo imeli 6. do 8. novembra zborovanje iz 6 ra*i, na katerem zborovanju so sklenili, da ne gredo vojsko služiti, da bodo tudi ostale na isto pozivali in da ne dajo kojn in vozov za vojsko. Ko je prišel žandar k nekemu kmetu, da mu odpelje sina v vojsko, je dejal kmet, da ne pusti Bina; zbrali so se drugi kmetje in zapodili žan-darja v beg. Žandarji so začeli streljati na kmete, na kar so jih kmetje razorožili. Obtoženi kmetje so se branili, da je stvar tekla drugače in sicer tako-leZan-darji so ustavili nekega kmeta in ga vprašali, Generalni štrajk na Norveškem Norveška komunistična stranka je pro-klamirala protesten generalni štrajk. Meseca julija je bilo več voditeljev stranke obsojenih na 2 meseca ječe, »ker so hujskali mase na upor". Bližale so se volitve — in vlada je odlašala, da izvrši kazen. 1. oktobra so obsojence pozvali v zapor, na kar je stranka začela potom tiska živahno kampanjo proti takemu nasilju, ob enem pa proklaniirala generalni štrajk. Buržuazni tiskovni uradi širijo o tej stavki vse mogoče zlagane vesti, med drugim, da so- pred justično palačo v Kristiianiji našli dinamitno bombo. Macdonaldova vlada je padla. 9. oktobra je izrekla angleška buržuazija nezaupnico Macdonaldovi »delavski" vladi in ta delavska vlada se je morala umakniti. V Rusiji nihče ne vrže vlade, ker tam so delavci in kmetje odvzeli besedo bnržuaziji. Nove volitve v angleški parlament se bodo vršile 29. oktobra. Nevi parlament se bo sestal v prvi polovici novembra. Kot izgleda, se bodo glasovi Macdonaldove stranke pomnožili. Tudi konservativci bodo napredovali, dočim bodo liberalci še bolj nazadovali kot pri zadnjih volitvah. Macdonald proti komunistom. Na kongresu angleške delavske stranke je govoril Macdonald proti sprejemu komunistov v delavsko stranko. Predlog je bil z veliko večino glasov sprejet; za sprejem komunistov v stranko je bilo oddanih 90.000 glasov. Liberalci in fašisti. V Livornu se je končal kongres italijanske liberalne stranke. Kongres je z veliko večino glasov sklenil, da liberalci nikakor ne so-deluiejo s fašisti, temveč da nastopajo proti fašistovski politiki. V fašistovski vladi pa še vedno sedita dva desna liberalca, katerima tudi nič kaj ne diši, da bi šla iz vlade. Zato se računa z možnostjo, da nastane razkol v stranki. Sklepi mednarodnega urada dela v Genfu. Kot znano si je osnovala „zveza narodov11 v Genfu takozvaui mednarodni urad dela, ki naj bi uravnal nasprotstva med mednarodno buržuazijo in proletariatom v korist buržuazije. Sedaj pa je ta urad sklenil resolucijo, v kateri se zahteva svobodno delovanje strokovnih organizacij v vseh deželah in izvajanje osemurnika. Povedal pa ni tega, ali ostane ta sklep samo na papirju, ali se ga bo izvajalo. Dalje je skenil urad, da upostavi stike s sovjetsko Rusijo. V ta namen bo poslal posebno delegacijo v Rusijo. Mednarodni kongres svobodomislecev na Dunaju. Pretekli teden se je vršil na Dunaju kongres svobodomislecev. Na tem kongresu so med drugim sklenili sledečo resolucijo: „Proletarski svobodomisleci zahtevajo na polju zakonodaje, da se vzame cerkvi politično moč. Stavek »Vera je privatna stvar" pomenja ločitev cerkve od države. Vera bo šele tedaj privatna stvar, ko bodo izpolnjene sledeče zahteve: 1. Pred zakonom so vsi državljani in vse državljanske organizacije enake. 2. Cerkve in verske družbe so podvržene zakonu o društvih. 3. Javni funkcionarji in uradniki se ne smejo oficielno udeleževati cerkvenih slavnosti. 4. Prekinjenje vseh diplomatičnih stikov z Vatikanom. 5. Brezverski pouk na javnih šolah. 6. Verski pouk more biti le na privatnih šolah. 7. Odprava bogoslovnih fakultet. 8. Obvezen civilni zakon in vedenje matrik po javnih oblasteh. 9. Obdavčenje vsega cerkvenega premoženja. 10. Odprava cerkvenih praznikov za državo. Uspehi unije sovjetskih republik na daljnjem vzhodu. Uniji sovjetskih republik je končno uspelo, da sklene pogodbo s Čangcolinom, ki obvlada Peking, glede predaje vzhodno-kitajske železnice. Prejšnja železniška uprava, ki je obstojala iz samih sovražnikov sovjetov, je odstavljena in glavna ravnatelja sta aretirana. Istočasno, ko se je postavila nova uprava železnice, se je v Pekingu razobesilo sovjetsko zastavo. To je velik uspeh sovjetske politike na vzhodu posebno proti ameriškim in angleškim kapitalistom, ki so se hoteli polastiti omenjene železnice. Sovjetska unija za zatirano Kitajsko. Na pismo Kitajske zveze za boj proti imperializmu je odgovoril Trocki s sledečim pismom: »Z vsem srcem se pridružujem programu boja proti svetovnemu imperializmu, ki hoče sedaj končnoveljavno podjarmiti Kitajsko. V vašem boju, katerega razvoj bo zavisel od naraščanja razredne zavesti in od organiziranosti delovnih množic kitajske in ljudstvu vdanih elemetov, morete računati na eni strani na zavestno Maksim Gorkij: Deveti januar. (Nadaljevanje.) In zopet tresk salve iz pušk, še bolj glasen, še bolje neenak. Stoječi pred ograjo so slišali, kako so zadrhtele deske — kakor da so jih nevidni zobje zlobno grizli. Ena krogla je udarila po dolžini ograje in odščipnivši od njega drobne treske jih je vrgla v obraze ljudem. Ljudje so padali po dvoje, po troje, se usedali na tla, loveč se za trebuhe, bežali nekam hromeči, plazili se po snegu. Povsod po snegu so obilno vzplamtele svetle krvave pege. Pege so lezle na široko, še kadile in privlačevale k sebi oči . . . Množica je skočila nazaj, se za trenutek ustavila, onemela, in naenkrat se je razlegel divji, pretresljivi krik stotine glasov. Ta krik se je rodil in tekel kakor potok po zraku z nepretrganim, napetim trepetom mnogovrstnih krikov ostre bolesti, maščevanja, groze, protesta, strahotnega nerazumevanja in klicev na pomoč. Ljudje so povesili glave in planili, da poberejo mrtve in ranjene. Tudi ranjeni so kričali, grozili s pestmi in vsi obrazi so naenkrat postali vse drugačni in v očeh vseh se je bliskalo nekaj kakor blaznost. Panika — tega občutka splošne črne groze, katera naenkrat objame ljudi od vseh strani, ki razganja telesa kakor veter suho listje, ki omreži vse v nevidno mrežo in jih slepo vleče k divjo vihro stremljenja, skriti se kamorkoli in koderkoli pred samim seboj — tega ni bilo. Bila je groza, vendar hladna, žgoča kakor zamrzlo železo, ki ledeni srce, stiska telo in sili oči, da gledajo s široko odprtimi očmi kri, kako golta sneg, na okrvavljene obraze, roke, obleke, na trupla ljudi, strašno mirne v zbeganem trepetu živih. Bilo je razjedajoče razburjenje, mračno brezsilna zloba, mnogo zbeganosti in mnogo čudno nepremičnih oči, namršenih obrvi, krepko stisnjenih pesti, drgetajočih gest in rezkih besedi. Zdelo se je, da je vse to vlilo v prsi ljudi največ dušo moreče začudenje. Saj so vendar šli pred nekoliko ničevnimi minutami bodro, jasno, videč pred seboj pot; pred njimi je veličastno stala pravljična slika, in oni so jo gledali in se zaljubljali vanjo in pijani njene lepote, so hranili svoje duše z velikimi nadami. Dve salvi, kri, trupla, stok in — vsi so stali pred nepregledno, sivo puščavo, zapuščeni, brezmočni, z raztrganimi srci, objeti z občutkom velike zgube, z mračno zavestjo, da je neobhodno nadomestiti čimprej z nečim novim to zijajočo pustoto duše ter izgnati iz prsi ta skeleči mraz. Videlo se je, kako je »ser.: težko, da se morajo ločiti z »njegovo* "Eko, katera še nikdar ni bila tako blizka, potrebna, svetla. Ljudje so cepetali na enem mestu, kakor da so zamotani v nekaj, česar ne morejo raztrgati; molče in skrbno so nosili ranjene, pobirali trupla, a drugi so kakor v sanjah in kakor iz daljave gledali na to delo, potrti, v čudnem brezdelju. Mnogi so kregali vojake, jih psovali in obtoževali, mahali z rokami, se odkrivali in kdove zakaj klanjali ter grozili ^ nekakim strašnim srdom. Vojaki so stali nepremično, spustivši puške k nogam. Njih obrazi so bili tudi nepremični, koža na licih je bila močno napeta, kosti so ostro izstopile. Zdelo se je, da imajo vsi vojaki bele oči in zmrzle ustnice ... Nekdo je iz množice klical histerično glasno: »Pomota! Zgodila se je pomota, bratje. Za koga ste nas smatrali ... Ne verujte . . . Poj-dimo, bratje . . . treba pojasniti. ■ • A1L zaboga, kaj naj to pomeni?" „Gapon nas je izdal!" je kričal deček, ki je splezal na °vetilko. , „Kaj, sodrugi, ali vidite, kako nas sprejemajo?" ... »Čakaj ... to je pomota ... saj ne more biti, ali razumeš! Ali nisi človek? . . . »Vi niste ljudje, vi ste ovce, čreda, k 0 kako so vas .. •“ »Prostora, prostora . . .“ »Dajte prostora ranjenemu!" Dva delavca in ženska sta peljala visokega, suhega človeka; bil je ves bel ou snega, iz ro-t pa je curljala kri. Obraz je posinr , se še i zaoslril in temne ustnice so šepe.a—. pomoč revolucionarnega proletariata vsega sveta in na drugi strani na neizogibna na-sprotstva med imperialističnimi svetovnimi roparji. Sovjetska unija, zvesta zapovedim svojega ustanovitelja, ostane popolnoma na strani zatiranih proti zatiralcem11. V sovjetski uniji se je ustanovila zveza „Roke proč od kitajske11! Ta zveza se zelo hitro širi in prireja povsod velike shode in demonstracije proti vmešavanju Anglije in Amerike v kitajske zadeve. Položaj v Rumuniji. V Rumuniji je na dnevnem redu „fi-nančna“ kriza. Na drugi strani je na dnevnem redu „agrarna reforma11, katero rešuje rumunska gospoda tako, da poljedelstvo propada. Gospoda hoče izpremeniti kmeta, ki je bil doslej tlačan veleposestnikov, v tlačana bankirjev. Zemljiške rente veleposestnikov so se zvišale, kmetje so pa obloženi z direktnimi in indirektnimi davki, katere so vedno neznosnejši. Država je predmet brezobzirnega izkoriščanja od strani bankirjev in bojarjev (rumunskih veleposestniških velikašev), ki jih zopet izkorišča ententin kapital. Letošnja žetev je zelo slabo izpadla. Vlada skuša s silo iztisniti iz kmetov davke. Zato je na več krajih prišlo do kmetskih uporov. Vse rumunske stranke gledajo rešitev iz tega položaja v tem, da bi najela Rumunska veliko inozemsko posojilo, kar pa seveda pomenja še večje zasužnjenje Ru-munije pod ententin kapital. Vladajoči liberalci hočejo zagotoviti nadvlado' rumunske gospode s tem, da proglašajo obsedno stanje in streljajo kmete in delavce. Med kmeti se širi vpliv sovjetske Rusije, od katere pričakujejo pomoči za svoje osvobojenje. Strok, vestnik. Amsterdamska strokovna internacionala. II. 4. V ersajska mirovna pogodba. Pričnimo z versajskim „miromu. Amsterdamski voditelji so sodelovali pri sestavi versajske mirovne pogodbe in jo tudi sopodpisali. Oni so torej podpisali eno „mi-rovnou pogodbo, ki je predvsem v koristi francoskega imperializma. Kajti po sklepih te pogodbe se je razkosalo Avstro-Ogrsko, uničilo Nemčijo in vse male novo nastale države se je spravilo v zavisnost od francoskega imperializma. Tako versajski „mir“ ni ustvaril pogojev za mir v Evropi, ampak stalno ogražava Evropo z novimi . roparskimi vojnami. Versajski „mir“ ni sicer otrok Am-sterdamcev, ali Amsterdamci so sodelovali pri njem in nosijo popolno odgovornost zanj m za njegove strašne posledice. 5- Vprašanje vojne odškodnine. V dnevnem časopisju se vedno govori o reparacijah. Reparacija se pravi po domače vojna odškodnina. Kdo naj jo plačah — to vprašanje je vedno na dnevnem redu po svetovni roparski vojni. Gotovo jo mora plačati krivec. Kdor je vojno zakrivil, naj plača tudi vso škodo, n francoska ter angleška buržuazija sta In to j® kriva. In Amsterdamci so temu pr,trd,h Mi pa vemo, da je vojno zakrivil svetovni kapitalizem in ne 8aJmo eni kapitalisti. In zahtevamo, da kapital plača vse. Rusko delovno ljudstvo, ki ae je osvobodilo, je odločno povedalo, da ono ne plača nič, ker ljudstvo ni zakrivilo in vodilo vojne. Amsterdamci so se pa, kot že omenjeno, izjavili, da mora plačati Nemčija, to je predvsem nemško ljudstvo v obliki ogromnih davkov. In tako nosijo Amsterdamci popolno odgovornost za vse zločine, ki jih je doslej prizadejal francoski in nemški kapital nemškemu ljudstvu zlasti v obmejnem Porurju. Na letošnji londonski konferenci je sprejela buržuazija načrt ameriškega generala Dawesa, kako naj plačuje Nemčija. Sprejetje tega načrta pomeni zasuženje Evrope ameriškemu imperializmu. In Amsterdamci so sprejeli tudi ta načrt in glasovali zanj v parlamentih poedinih držav. Mi vidimo torej, da postopa amsterdamska internacionala tudi v tem vprašanju popolnoma v službi interesov eiitentinega kapitela (Francije, Anglije, Amerike.) 6. Vprašanje razorožitve. Vsakemu je znano, da je gospoda govorila, da po svetovni vojni ne bo vpč militarizma. Meščanski državniki Evrope in Amerike so vedno obljubljali, da bodo zmanjšali svoje armade, ko bo zatrt nemški militarizem. Take lažnjive vesti so sirili vneto tudi reformistični voditelji. Po teh obljubah bi morala nastopiti takoj po svetovni vojni splošna razorožitev, kajti nemški militarizem je bil strt. Prišlo pa je ravno nasprotno. Francija, Italija, balkanske države in druge se še bolj oborožujejo kot prej. Sklicujejo „mi-rovneu konference diplomatov, obenem pa izpopolnjujejo morilno orožje in netijo vojne na vseh koncih sveta. Te „mirovneu konference „zveze narodov11 so torej čisto navadna komedija, ki naj bi omamila ljudi o miroljubnosti imperialistov. Ta komedija se pa vleče že skozi šest let in zato se ne da noben pameten človek prevarati po njej, ker prihaja vedno bolj do prepričanja, da je „Zveza narodov11 orodje v rokah do zob oboroženega imperializma. In Amsterdamci pa pomagajo buržuaziji tudi tu s tem, da širijo med delavstvo zmotno misel o ^miroljubni11 buržuaziji. Vsak, kdor jasno vidi današnji položaj ve, da se ne bo dala nobena kapitalistična država prostovoljno razorožiti in da je edini faktor, ki bo razorožil buržuazijo — delavski razred. Mi smo nasprotniki vojne in zato smo tudi za razorožitev. Ali mi se ne moremo strinjati z metodami reformistov v tem vprašanju. Nada, da bo razorožilo svet „mirovno razsodišče11, postavljeno od Zveze narodov, je nesmisel in priča o skrajno omejenem političnem obzorju voditeljev reformističnega strokovnega gibanja. Zanimive debate o razorožitvi so bile v angleškem parlamentu. Vprašanje je načel sedanji ministrski predsednik Mac-donald (reformist), ki je dejal, ‘la je rešitev Anglije v razorožitvi. Bald\vjn (konservativec), bivši ministrski predsednik mu je pa odgovoril na to: „0 razorožitvi ne more biti govora. Narava, nag"ii človeka ga žene v boj. To je sicer tiger.ski nagon, ali je že tako, da je dan ta nagon tudi človeku.11 To pa prav nič ne ovira Am-sterdamcev, da poživljajo tigre, da se sami razorožijo. Z vprašanjem razorožitve je tesno spojeno vprašanje boja proti vojni. Gotovo ao tudi Amstrdamci proti vojni. Ali kako preprečiti bodoče vojne? če pogledamo amsterdamske resolucije, vidimo, da ti ljudje predlagajo v ta namen nove mirovne konference in „mirovno razsodišče11, dalje da je treba prirejati protivojna predavanja, kino-predstave itd. Vsak ima rad kino. Ali noben pameten človek ne more verjeti, da bodo kino-predstave in predavanja preprečila vojno. Zavedni proletariat pa pravi, da je edina stvar, ki more preprečiti bodočo vojno — zmagoviti razredni boj proletariata proti buržuaziji. Amsterdamci so 1. 1922 sklicali mirovni kongres v Haag. Na ta kongres so prišli tudi zastopniki ruskih delavskih organizacij. In ti so rekli: proti vojni razno govoričenje nič ne pomaga, vojno bodo preprečile le močne delavske organizacije, ki bodo v razrednem boju obračunale z buržuazijo, ki vodi vojne. S strmoglavljenjem buržuazije je ustavljena za vekomaj tudi vojna. Amsterdamci so pa na to odgovorili dobesedno tako-le: „Mi smo prišli na kongres, da se borimo za mir, zastopniki Rusije nam pa predlagajo razredni, boj.a Za amsterdamske birokrate je torej roparska vojna in razredni boj isto. Mi vidimo, da se Amsterdamci niso ničesar naučili iz 1. 1914 in da ne mislijo na resen boj proti militarizmu, temveč o njem samo frazarijo. Tako so frazarili socialpatrioti tudi pred 1. 1914 in vsi smo priča, kako sramotno so odpovedali ob odločilnem trenutku. Proletariat torej ne more zaupati Amsterdamcem tudi ne glede preprečenja bodočih vojn. (Dalje prihodnjič.) Shod razredno zavednih kovinarjev Save, Javornika in Dobrave. V Delavskem domu na Savi se je vršil 5. t. m. zelo dobro obiskan »hod, na katerem se je razpravljalo o gmotnem položaju delavstva, draginji in o potrebi enotne org. kovinarjev. Referent s. Vergelj je pojasnil položaj, v katerem se delavstvo nahaja, da se temu delavstvu jemlje pravico svobodnega delovanja strokovnih organizacij in da ta n vlada reda in pravice11 še danes drži v ječali trboveljske sodruge in nešteto drugih nedolžnih delavcev v ljubljanskih zaporih. Nadalje, da vlada mirno gleda, da naši delavci trumoma bežijo iz domovine, da se jih meče na cesto in odtegava že tako borne plače in da ta „vlada reda in pravice11 ni ukrenila še ničesar, da popravi krivice Pašičevega in Pribičevičevega krvavega režima, in ničesar, da vsaj nekoliko ublaži delavski položaj. Nato poživlja navzoče, da naj delavstvo opusti bratomorni boj v bodoče, da se strne v obrambo za ohranitev človeku vrednega življenja. oni ga „Govoril sem ... ne puste nas skrivajo ... kaj jim mar narod ....“ „Fantje, konjiča!" »Bežite! . . . StenA vojakov se je zmajala in odprla, kakor e Polovici lesenih vrat. Med njipii pa so ple-^^nnraprhai0č zatoPotali konji, razlegal se krik 7rak gl?y.ami konjiče so se vzJile, rezaje nimV ’ zabIlslhodnjič.) Na shodu zbrani delavci z ogorčenjem ugotavljajo, da vlada vse to dopušča in zahtevajo: 1. da vlada ukrene potrebno, da dobijo brezposelni delavci v isti višini brezposelno podporo, kot to dobivajo delavci v drugih državah; 2. da vlada dovoli v Sloveniji zopet svobodno dslovanje zaprtih strokovnih organizacij ; 3. da vlada resno opozori Kranj. Ind. Družbo, da zopet uveljavi mezdno pogodbo točka 13., z dne 24. oktobra 1921 in sicer : da izplača vsakemu prizadetemu delavcu pri zasilnih delih 95% normalno njegovo mezdo; 4. da vlada podvzame in ukrene potrebno za pobijanje draginje in brezmejnega oderuštva. Na shodu zbrani delavci pričakujejo od vlade čimprejšne rešitve zgoraj stavljenih zahtev in takojšno dovoljenje zopetnega svobodnega delovanja zaprtih strokovnih organizacij. Jesenice, dne 5. oktobra 1924. 2. Resolucija za enotnost proletariata sprejeta na javnem shodu dne 5. oktobra 1924 na Jesenicah. Socialni in gmotni položaj delavstva je v Jugoslaviji kakor po celem svetu, posebno pri nas v Sloveniji naravnost obupen. Vzrok temu je: prvič ekonomska in politična reakcija in teror podjetnikov. Drugič: Razcepljenost strokovnih organizacij na eni strani, na drugi pa politično izkoriščanje strokovnih organizacij potom meščanskih in malomeščanskih strank, kar omogočuje velikansko izkoriščanje delavstva na splošnem. Podjetnikom se je posrečilo vspostaviti mednarodno enotno fronto proti razcepljenim delavskim organizacijam; posledica tega enotnega trusta kapitalizma proti razcepljenemu delavstvu se je že pokazala. In delavstvo občuti na svojih ramah vso težo s tem, da se ga meče na cesto, otež-koča in stavlja v nevarnost socialne pridobitve delavstva in življenski obstoj delavskih družin. Temu delavstvu pa vsled tega preti splošni glad in ga tira vsa ta socialna beda v prerani grob. Gladujoče žene in nedolžni otroci prosijo kruha, zaman vse njihove prošnje — nestrpno medsebojno sovraštvo, katerega so zaneBli med nas temni elementi, nas razdvaja in ščuva na bratomorni boj. Mesto da bi se borili proti enotni fronti kapitalistične profitarske podivjanosti, se pa bijemo med seboj in pustimo posameznim skrahiranim birokratskim voditeljem vleči se za nos, da nas vodijo od neuspeha do neuspeha. Na podlagi gornjih koštatacij na shodu zbrano delavstvo poživlja celokupni kovinarski proletariat, da se vzdrami, opusti bratomorni bej in zahteva: 1. Da vse podružnice kovinarjev, ne glede na levo in desno in splošno kovinarsko delavstvo, zahteva enotno v mednarodnem smislu združeno razredno strokovno organizacijo, katera bo po svoji moči odgovarjala in uspešno vodila razredni boj proti enotnemu kapitalističnemu izkoriščevalcu. 2. Da delavstvo ne pričakuje ujedi-njenja od voditeljev, temveč da stvori delavstvo enotno organizacijo samo na voljo in v interesu delavstva samega. 3. Pogajanja- za ujedinjenje, katere so dosedaj vodile le centralne inštance, naj delavstvo samo prevzame v svoje roke. 4. Da naj delavski zaupniki in delavstvo v posameznih krajih delajo z vso silo, da se čimpreje stvori enotna strokovna organizacija kovinarjev. 5. Da bo možno uspešno delovati za enotno strokovno organizacijo, naj se v to svrho sklicuje shode in o vseh teh akcijah razpravlja javno z množicami delavstva. 6. Da se vse podružnice in splošno delavstvo, katerim je na tem, da se stvori enotna strokovna razredno-bojevna organizacija, pošilja svoje zahteve in predloge v ujedinjenju na petčlanski komite na Jesenice. Kovinarji! — gre se za naš obstoj, za naše življenje — vzdramimo se iz spanja! Proč z .nestrpnim medsebojnim bojem — uvrstimo se v enotne razredno-bejevne vrste proti našemu skupnemu sovražniku in izkoriščevalcu! Živela enotna in močna strokovna organizacija! Živela razredna zavest kovinarjev! Živela solidarnost celokupnega proletariata ! Naj živi zveza proletariata celega sveta! Pozor pred Francijo! Naši rudarji, ki so se izselili v Francijo, opozarjajo vse, ki se mislijo izseliti v Francijo, da se ne dajo zapeljati ing. Deklevi in Dimniku, ki spravljata ljudi na ta način, da odslužijo pot v Franciji. Kajti tam morajo služiti brezplačno pol leta in potem morajo sprejeti pogoje, kakršne stavi podjetnik. Kdor je že prisiljen, da gre v Francijo, naj si preskrbi denar vsaj za potne stroške in za prvi čas življenja v Franciji Iti pod drugimi pogoji v Francijo, se pravi prodajati se v sužnost. Bazmerje med kmetom in delavcem. (Drugo nadaljevanje.) Človek bi mislil, da bo po svetovni roparski vojni 1914/18 nastal za dolgo časa mir. Ali v resnici je drugače. Vse kapitalistične države se vedno bolj oborožujejo, še bolj kot pred 1914. letom. Za dokaz tega navajamo tu štatistiko, ki kaže koliko več izdajo poedine države za vojsko danes kakor pred 1. 1914. Izdatki za vojsko so danes večji za toliko: Anglija 181 odst. Sev. Amerika . . 174 n Francija 90 M Japonska 90 7? Holandska . . . . 138 99 Španija 275 99 Švica 75 n Švedska 155 99 Italija 148 99 Norveška . . . . 195 n Pri nas gre skoro dve tretjini državnih izdatkov za vojsko, žandarme-njo in take stvari. Armade se večajo, izdeluje se nova, še strašnejša orožja, morilne pline itd. Vojno se prenaša z morja in suhega v zrak. Če bo kapitalistična gospoda vladala še naprej, bodo skoro opu-stošile svet nove vojne. Če hočejo torej 'kmetje zagotoviti enkrat za vselej mir na svetu, morajo premagati kapitalistično gospodo. Sovražnik kmetov in delavcev je kapitalizem. Delavec čuti neposredno na sebi, kako ga kapitalizem izkorišča in zatira. Kmetje, ki se imenujejo samostojni posestniki zemlje, morajo velik del dohodkov izročiti kapitalistični državi v obliki davkov. A ti davki ne gredb potem v korist kmeta, ampak s temi davki se veča armado, dela kanone itd., davki se pobirajo večinoma v korist vladajoče gospode. Kapitalizem odira kmeta potom raznih bank, hranilnic, posojilnic itd. A kmetje ne vidijo tako jasno kot delavci, kje je pravi osnovni vzrok njihove bede, kdo je prav za prav njihova pijavka. Ta pijavka je kapitalizem, ki ima v rokah državo, moč, denar. Ta kapitalizem vara kmete potom raznih strank, ki pravijo, da so kmetske, v resnici pa vodijo te stranke razni kapitalisti in banke. Taka je SLS in SKS. Te stranke lažejo kmeta, da povzročajo draginjo delavci s štrajki in z drugim. To pa seveda ni res. Koliko časa že ni bilo nobenega štrajka, draginja je pa le vseeno vedno večja. Podjetniki delajo velikanske profite, banke imajo vedno več nakopičenega denarja, delavske plače so pa tako nizke, da se ne da pri njih ne živeti in ne umreti. Gosposke stranke lažejo kmetom, da so delavci krivi draginji, zato, da bi zasejali spor med kmete in delavce in da bi lažje vladali in izkoriščali, med tem ko bi se kmet in delavec nepri-jateljsko gledala. Na drugi strani govori gospoda zopet delavcu, da je kmet kriv temu, da so tako drage življenske potrebščine. A v resnici stanejo kmetski pridelki skoro manj kot pred vojno (če preračunamo vrednost dinarja in prejšnje avstrijske krone), a industrijski proizvodi so mnogo dražji kot pred vojno. Torej kmet ne izkorišča delavca. Industrijski delavec tudi mnogo manj zasluži kot pred vojno; dela trdo v potu svojega obraza in ne more kupiti niti polovico tega, kar si je lahko kupil pred vojno. Kam gre vse trpljenje in garanje kmeta in delavca? Stvar je v tem, da gospoda noče nositi škode in stroškov, ki jih je prizadejalo svetovno klanje, in tiskajo vedno več papirnatega denarja. Bankir, veleposestnik, veletrgovec se zavaruje pred padanjem papirnatega denarja s tem, da nakupi dobre valute (dolarje, funt šterlingov itd.) in delnice, katerih cene gredo hitreje kvišku kot pa denar. A kmetje in delavci tega ne zmorejo in se pogrezajo vedno bolj v bedo in pomanjkanje. Kmeta izkorišča torej kapitalistična gospoda nič manj kot delavca. Kmet in delavec sta trpina. Kapitalistična in veleposestniška gospoda pa izkoriščata, zatirata in pijeta kri kmetom in delavcem. Kmet in delavec se morata torej v svojem trpljenju združiti proti gospodi. Ko bo to večina kmetov razumela, bo odbila gospodi zadnja ura. (Dalje prihodnjič.) Iz sovjetskeRusije Soloveck, »rdeči pekel". Inozemska delegacija menjševikov in socialrevolucionarjev je zadnji čas započela veliko kampanjo proti sovjetski Rusiji. II. internacionala se je seveda postavila na čelo tega zločinskega dela. Ta gospoda hoče ustvariti med delavci in buržuazijo sovražno razpoloženje proti uniji sovjetskih republik. Da bi to dosegli, so pričeli v zadnjem času širiti lažnjive vesti, kako strašno preganjajo boljševiki menjševike (socialpatriote), med katerimi da so tudi delavci. Razni socialpatriotski in meščanski časopisi prinašajo laži o strahotah „čekeu in današnjih ruskih ječ, v katerih da streljajo boljševiki zaprte parkrat na dan itd. II. internacionala je izdala oficielno tozadeven letak. Z ozirom na vse to smatramo za potrebno, da povemo resnico o vseh teh „strahotah“. Koliko političnih jetnikov je v uniji sovjetskih republik? Nočemo delati nobenih primerov. Nočemo razlagati, koliko revolucionarnih delavcev in kmetov so dali postreliti bolgarski socialpatrioti kot člani krvave bolgarske fašistovske vlade; koliko delavcev ata dala postreliti nemška socialdemokrata Noske in Scheidemann; koliko indijskih revolucionarjev je v ječah pod vlado Mac-donalda voditelja II. internacionale; koliko komunistov je postrelila poljska socialistična stranka; kako nesramno in policijsko vlogo igrajo socialpatrioti v Jugoslaviji, Ogrski, Finski, Franciji itd. Mi pustimo to, ker mera socialpatriotskih zločinov je tolika, da se je že ne da več premeriti. Vsakdo ve, da socialpatrioti vedno protestirajo proti temu, če nastopi proletariat a silo proti buržuaziji, dočim so vedno zavezniki buržuazijo proti proletariatu in so zlasti v Bolgariji skupaj s fašisti morili kmete in delavce. Ali pustimo vse to! Mi povemo le eno številko. — Da je v uniji sovjetskih republik, ki obsegajo eno šestino celokupne zemeljske krogle in ki imajo 150 milijonov prebivalcev samo 500 političnih jetnikov. In ti jetniki so sami nasprotniki države delavcev in kmetov. Menjševiki, eseri, anarhisti, monarhisti in fašisti skušajo ustanoviti ilegalne organizacije, ki bi vodile boj proti sovjetom. In kljub vsemu temu zločinskemu delu je v uniji sovjetskih republik samo petsto političnih jetnikov. In ti jetniki so monarhisti, fašisti, menjševiki, anarhisti in eseri. In ti jetniki — ki so hoteli na razne načine vreči sovjete, kovali zarote, organizirali upore proti prvi delavsko-kmet-ski državi — niso zaprti tako kot pri nas po cele dni v samotnih celicah, ampak se ves dan svobodno gibljejo. Družinski člani smeje ostati cel teden skupaj z jetniki. Nikjer na svetu ni takih olajšav za politične jetnike. T ako izgleda V resnici strahota v Solovecki, kjer se nahajajo večinoma vsi politični jetniki. če želijo gospodje „Jutrovci“ in „socialisti1* prinesemo v našem listu tudi fotografije, ki bodo pokazale resničnost naših izvajanj in laži meščanskega časopisja. Dopisi. Ljubljana. (Dopis mladine.) Pri nas so se zopet otvorile obrtno-nadaljevalne šole. Že lani smo se ljubljanski vajenci in vajenke krepko borili, najprej za njih otvoritev, potem, da plačujejo mojstri šolnino. Našemu neustrašnemu nastopu samo se imamo zahvaliti, da smo deloma uspeli. Toda ena izmed naših glavnih zahtev — zahteva, da se vrši pouk med delovnim časom — je ostala nerešena. Tako smo za petek dne 3. oktobra sklicali v Mestnem domu shod z dnevnim redom „Vajenci in obrtno-nadaljevalne šoleu, da ponovimo to zahtevo in da pokažemo, da smo pripravljeni, nadaljevati svojo borbo do končne zmage. Med tem se je pri velikem županu zglasila deputacija ljubljanskih obrtnikov in ga zaprosila, da jih ščiti pred bojevitimi vajenci. Od policijskega direktorja smo dobili na prijavo shoda odgovor, da se shod prepoveduje, ker se ž njim ogroža javni mir in red. A kljub temu se je v petek zvečer pred Mestnim domom zbrala množica vajencev, ki so prepoved shoda z ogorčenjem sprejeli na znanje. Policija, ki je — razume se — bila na mestu, sl je dala precej opravka z razganjanjem vajencev. Sodrugi! Ne dajmo se oplašiti ne od velikega župana, ne od policije, ne od mojstrov! Čim bolj se protivijo našim zahtevam, tem neustrašneje se borimo zanje! Mi se borimo za šolo, za izobrazbo in za zdravje, in čeprav so naši šolmoštri v enotni fronti s policijo, vedimo, da je vsa javnost z nami! Največ pa računajmo na svojo lastvo moč — in zmagali bomo. Vajenec. NOVO mesto. Pri nas ni industrijskega proletariata; edina tovarna je Klemenčičeva, kjer so delavci v rokah gospoda Lovra Klemenčiča, ki se je nedavno ponudil Bernotovi frakciji. Dasi se Levro trudi, da bi svoje delavce pridobil za eno pasivno politiko, mu ne verjamejo in uvi-devajo, da bi bilo to za nje slabo. Ne morejo verjeti v iskrenost g. Lovra in vedo. da je politika, katero oznanja OD med svojimi delavci, le v osebno korist Lovra kot delničarja in ravnatelja tovarne. Ostali proletariat je uslužben po malih podjetjih, pri obrtnikih, pri katerih še vedno vlada srednjeveška cehovska solidarnost s poslodavci. Obrtniki so organizirani v obrtnem društvu, ki ima takozvani pomočniški odsek, kjer so organizirani pomočniki, a mojstri so notri kot nekaki pokrovitelji, kateri pridigajo pomočnikom o solidarnosti in poveličujejo ideal nsamostojnega obrtnika1*. Večina obrtnikov in pomočnikov je organizirana v Sokolu, ki pa je izjemoma v svoji večini protiorjunaški. Voditelji tukajšnjih orjunašev so holištaplerji in kapitalistični začetniki (fabrikant perila — Medic, trgovci in kogateiši oštirji). Med uradniki imajo pač večino kruhoborci, t. j. ljudje, ki drže javno z onim, ki ima vlado v rokah. In zato imamo sedaj med njimi nekaj novopečenih klerikalcev, n. pr. g. Udrmana, ki je bil doslej predsednik tukajšnje Orjune. Kmetje spoznavajo, da so jih klerikalci nagoljufali, ali to spoznanje gre počasi naprej. Treba bo vztrajnega dela, da se tudi novomeška raja prebudi v razredni zavesti. Novomeški proletarec. ■ --------------------------------- Širite „Delavsko-kmetski list"! Zahtevajte ga po vseh lokalih! ______________________________ Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani. Tiskarna Josip Pavhček rvočevje Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar. Advokat Dr. Henrik Tuma je odprl pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17,1. nadstr.