692 V JEI JE MRAK.
C. GOLAR:
V JEI JE MRAK.
(Admont, v vojakem arestu 1917.)
V jei je mrak in alostno srce,
in e misli so zvezane moje
v svobodo bi radostno kam brez meje,
kjer veter nebeki s smrekami poje.
Temno, razrovano je v dui mi, ko sliim kletve, vojake molitve pijano smejanje tesnobo le rui mi, ne misli nihe v kantini na bitve.
Kdo je na okno zamreeno zdaj potrkljal? Poglej jo, zunaj je drobna sinika. In spomin kot arek mi je zasijal: Pozdravljena, ljubljena ptika!
Ali si moja, prijazna siniica ti?
Tista, ki te deek hudobni je ujel
v jutru boinem, ko sre na grmih zori,
in je divje, veselo zapel?
Ali si moja, prijazna siniica ti? Zaprl te je v gajbico, ozko in skrito, vzel ti je solnce in plan valovito in jaz sem te alostno videl jetnico in tiho, skrivaj odprl ti temnico O, kaken klik je srebrn zakliknil na veji visoki, ko zopet si v zarji, svobodi iroki letela ez jablane, enje in strn!
Ali si moja, prijazna siniica ti?
Prinaa pozdrav mi od rodnega juga, prila si tolait me v jeo temotno, kjer teko ivi se brez brata in druga ivljenje v razdvoju, ivljenje samotno?
Ali si moja, prijazna siniica ti?
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si