156. flnflta. ff l|M|Hl. i uleti L flHJi HM. DL Ml HH^flUl ^FBH^K ^ifl^B S^VĐOflflPa lOTBB^Hflft ^B^^^kBU^fe ft^h Wm^^^m^^m^tl^9m\^ •Maratl s Prostor 1 m/m X $♦ m/m za asvadne ta iralft oglase 40 vtat, sa uradne razglase 60 vbu, za poslano ta reklame 1 K» — Prt fttffrflHi nad 10 objav popust Vprafianjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpravBlitro „SIot. Naroda*1 ta „Utroba Tiskana" Kultova uUca ftt 5V pritUftso, — TaMoa *t tO. „Sloviukl Mar*«" ***** v ft|aM|aai te pa p*4tti w Jas/aalavltli ¥ ftaaaasaatvai celoletno napirej plačan . K 84*— cetoletno .»••«• K 95'— poUetno.......„ 4*— poUetno.......n 50-— 3 mesečno......„ 21— 3 mesečno ....••„ 26*— 17*— Kultur& se mora iztrebiti« Na razvalinah starega sveta- naj nastane nova organizacija, novo pokolenje, ki prepusca najrevnej-šim vso oblast- V izvedbo in zavarova-nje te svoje druge naloge, potrebu}e boljševizem armado dobro izšolanih tehničnih uradnikov po pokliču, ki so vsesali že v zibelki z maternim mlekom duh boljševizma vaše; kajti današnja inteligenca je vendar Ie preveč okuže-na s strnpom moderne kulture, da bi mogla biti prepričan izvrševalec name-nov, želja in ukazov boljševizma. Ne preostane torej nič drugega, kot udinja-ti si začasno vedo in znanje današnje inteligence pod neprestano kontrolo prepričanih bolj&evikov, izsiliti si njeno sodelovanje z obljubami, plačili in perijodienimi usmrtitvami, pred vsem pa imeti vedno v mislih, da v državi boljš>vikov ne more biti mesta za za-stopnike moderne kulture* In tako se glasi drugi bojni klic boljše^zma: >Dol z nosilci stare kulture.« Vredna njihovih ciljev je tuđi taktika (udejstvovana teorija) gospodov boljševikov: to j© teror v veri gorečih fanatikov, združen z divjim sovraštvom vsega, kar jim ne ugaja. Gospođje boljševiki lahko trdijo o sebi: >Nimam nič demonakega na sebi, nikakor noče-mo slabega-« Mogoče hočejo res samo dobro — nepristraftska svetovna sodba pa mora ugotavljajoč dodati, da rodi boljševizem tako kakor reakcija v res-nici samo zlo in je naravno kot vsaka pristranost velika krivica- Za življenje potrehuje človek neobhodno stanovanje, živež in obleko- Kako je z za-gotovitvijo teh tren najpotrebnejših življenjskih pogojev? Vemo že, da so vsa stonovaniska poslopja v boljševi-ški državi municipalizirana (last ob-rine)- Upravo hiš poverja lokalna sovjetska vlada hišnemu komiteju, ki ga volijo sostanovalci iz svoje erede. Na eelu komiteja stoji predsednik hišnega komiteja, ki je neplacan nastavljenec sovjetske oblasti; od nje dobiva, oh, tako številna navodila, ki jih mora pod smrtno kaznijo vpoštevati- Poverjene so mu funkcije hišnega oskrbnika, hlap-ca, politicnega uradnika, nočnega čuva-ja itd. Tzterjavati ima najemnino, ove-rovljati pođpise, preskrbovati živila za vse sostanovalce in nadzirati njih raz-dolitev, odgovoren je za politično za-nesljivost vseh sostanovalcer — skrat-ka: dekla za vse- Dokler se je moglo mislili, da je mogoče na tem me-stu omiliti marsikatero strogost in od-vrniti marsikatero ne-varnost s pravo-časnimi in primernimi koraki, bo se potegovali za službo predsednika hiš--nega komiteja (predsedatelj domovago komiteja) ne ravno najslabši izmed stanovalcev- Koncem oktobra 1918 pa se je dekretiralo, da pristoja aktivna in pasivna volilna pravica ▼ članstvu hi&-nega komiteja samo najrevnejSemu de-iu prebivalstva- Tako so sedaj pač Ie iz-ključno brezposelni hlapci in svoječas-na služinčad gospođje v niši, ki nadzi-rajo in določajo življenje stanovalcev« Najemnina se je izza leta 1917 po-višala v splošnem pet- do osemkratno; ta povišek se razlaga po eni strani iz sto in več odstotne doklade k najemnini v korist lokalnih sovjetov, po drugi strani iz izdatkov nanovo postavljenih sinekur za brezposelne boljševike v domaćih hlapcih, nočnih čuvajih, vratar-jih itd- Vsak teh uradnih oseb dobi me-secno poleg prostega stanovanja 400 do 600 rubljev (= 960—1440 kron). Temu se pridružijo še pogoste globe za pre-stopke proti neverjetno Številnim, vefi-krat nasprotujočim si obligatoričnim določbam, ki jih ima pravico postaviti vsaka oblast ne glede na to, ali je pri-znana ali ne* Sama en primer visine teh kazni in energije, s katero se izterju-jejo. Hišni hlapec je ovadil policiji (danes milica imenovani), da je predsednik hišnega komiteja dovolil neke-mu poročniku, da je prenočil v hiši neprijavljen« Milica izroči hišnemu hlap-cu povelje za plačilo 3000 rubljev globe- Predsednik hišnega komiteja izjavi hlapcu, da to povelje zanj ni obvezno, ker je naslovljeno na hišnega hlapca- Dve uri kasneje pa dobi dotični predsednik od politične preiskovalne komisijo pismeno sporočilo: če se svota ta-koj ne položi, si komisija že poišče sredstva, da ukroti protirevolucijo-narne meščane- In kot jasen migljaj, kake vrste bi bila ta >sredstva<, je bila priložena v ploskev stisnjena pužkina krogla* Visoka najemnina se mora toč* no plačevati, sicer bi se moglo prizade-temu slabo goditi. Toda ćelo pri naj-točnejšem plače van ju človek ni gotov, da ga danes ali jutri brez vsake odpo-vedi ne pahnejo iz stanovanja na cesto-Stanovanja se oddajajo ne samo prazna s posredovanjem uradnega stanovanj-skega biroja, marveč imajo ti biroji tuđi pravico, nastaniti v vsakem stanovanju, tuđi v zasedenem, proletarce, rdeče gardiste in sploh boljševike- Na-jemnik stanovanja dobi potem 1—3 dni časa, da se izseli, in ima pravico odnesti s seboj manjši ali večji del svoje premične lastnine z ozirom na oskrbovalno kategorijo, kateri pripada« Eventualno dobi tuđi pravico do drugega stanovanja. Razdelitev živil se vrši na ta način, da s© vsaka oseba dodeli gotovi kategoriji. Težaki in rdeči gardisti spadajo v 1- kategorijo; orroci do 10* leta, gospodinje večjih družin brez po-slov, navadni tvorniški delavci v 2* kategorijo; nameščenci sovjetske vlade, duševni delavci (učitelji), služinčad, izvošceki, domaće šivilje — spadajo v S- kategorijo; zdravniki, ki prosto iz-vršujejo svojo prakso, bivši lastniki tvomic, bankirji, gospodinje, ki držijo posle, tvorijo 4- kategorijo. Od vseh živil dobi prva kategorija po cei del za-loge, ki se ima razdeliti, druga kategorija polovični, tretja četrti in četrta osmi del- Če dobi torej težak 1 kg kruha, dobi zdravnik */• kg. Seveda cvete verižništvo, — za enormne svote se marsikaj lahko dobi* Veliko denarja pa nimajo ve6 bogataši — in tako potem molče stradajo in potrpežljivo pričakujejo boljših časov. Blago za obleko in obuvala deli istotako hišni komiti, ali pravzaprav hišni komite đaj© stanovalcem nakaz-nice za blago in obuvalo- Nakaznice moraš predložiti v vidiranje strokovni organizaciji, v katero spadaš* Brez tega vizuma nakaznica ne velja- Vsako udruženje (professionalnij sojuz)' pa ni vredno v o6eh sovjetskih oblasti, oskrbeti svojim članom obleko ali par škornjev. Te pravice strokovna organizacija profesorjev niroa, pač pa jo *ma udruženje brezposelnih« Tako so v državi boljševikov nekateri brez dela, drugi pa — brez perila in čevljev- Politične vesti. PO URADNI PREISKAVI y BELI KRAJINI- Kakor znano je ministar notranjili zadev vsled protesta ministrakega pod-predsednika dr- Korošea izvršitev, že odrejene premestltve okr, glavarja S v e t k a iz Črnomlja v Brezice do iz« ida posebne preiskave sistirak Ta mi* nistrov nkrep se je izvršil v sporazuma z ministri, ki pripadajo JDS, ker se je ugovor dvigml od resu« strani, ki je zanikala opravičenost premestitve. Preiskava je končana. Na podlagi iz-ida te preiskave je sklep, da se glavar Svetek premesti iz Črnomlja proveden- Prvotno nameravana premestitev v Brezice pa je po tem iziđu postala nemogoca- Glavar Sve tek je nastopil đaljši đopast- POLEMIKA. »Slovenec« nadaljuje svoje napade. Zopet mrgolf »zahrbtnostU. Vedno ista lajna. To pot ponavlja abotno izmišlSoti-ogorčenih pristašev JDS, ki se zgraJ žajo nad dr. Zerjavom. Vedno sta cene-na špekulacija na razdor v JDS., ki ga željno pričakujejo kterikalcil Konstatiramo: na poziv glede tfliotapskih vo-diteljev JDS »Slovenec« ni dal odg-i vora. »Zahrbtnosti« v zadevi imenovan nja in Lukana dokazal. Še manj pa v črnomaljski, kfer }e danes položaj že toliko izjasnjen, da se je izkazalo, da so tam razmere že od 1. novembra 1918. kričale po radikajni metE Zdai bode treba resiti samo še vpraSasje, kdo Je kriv, da so se celih osem mesecev mogle vse te gnjile razmere vzdržatL Teh osem raesecev in vse to, kar se je tačas zgodilo, vsi brezuspeŠni opomini, naj se vendar že kaj zgodi težke posle-; diče malomarnosti, vse to danes postav-! lja stvar v tako luč, da bode dolžnost poslancev, da pozoveio na odg mogoče tuđi vfcteti kaj — vsaj kak nacrt, skico -^ tega Vašega mojstra?« Pepik je obetal vse, jaz mu nisem verjel ničesar (ker igralcem in pevcem načefoma ničesar ne verjamem) in od-r šla sva k Šroubku na plzenca. Toda Pepik ie mojo nevero osra-ij motil: par dni nato sem že imel v bo-pj telu. »Pri zlati Gosi« lično in natančndj naslikano skico vsega I. dej. »Prodane neveste« s signacijo V. S. Zelo mi }© bila všeč, in Pepik je bil ponosen. Tište dni sem našef tuđi »Mafeo-ko« z gdč. I- Richterjevo, »Kecala« sem angaziral brzojavno v Morav. Ostravi z g. Zathevem, »Janka« sem imel v g« Drvoti, a »Vaška« doma v g. Kovaču, Treba pa je bilo še režiserja in kapeK nika, med najvažnejšimi najvažnejSait faktorja. Peljal sem se tja, sem in nata! še v Benešov ter našel tam VT. Mareka^i enega najugiednejših ČeŠ. modernih re^ žiserjev, bodočega »princfpala komedi-^ jantov«, in poleg njega operetno divo gdč. Vero Skalsko, našo bodočo »Es^ meralđoc. Tud! Ičapemika sem dobi! v Pragi, y pa se je kasneje pretnisKL Na srečo4 Je prišei v Ljubljano g. Frid. Rukavina, bivši šef zagrebške opere, in sklenili smo. »Prodana nevesta« je bila v pev-i cib komplektna, In argusta raeseca so-se začele skušnje. , Toda angažiranfli glasbenikov vo-; jakov ni bilo In ni bilo. Vlagafi smo prošnje, brcojavijali, telefonirali, prosfif za posredovanje naše državne poslan-ce ter razUčne državne vmđaBm za- Stran 2. „SLOVENSKI NAROD- #m ft. julija 1919. 156 itev. Artađi o nefojalnem postopanju dr; 2er-jjava- Dobra AJi je pa dr. Brejc izpolnil tište pogoje, ki jih zahteva VLS od dr. Zerjava, t j. ali je o tem svojem koraku obvestil svoje tovarilo v deželnl POZIV REDAKCIJI »SLOVENCA«, Ob svojem po\rratku iz Beograda Mdim, da mi gospodje 1* redakcije »Slovenca« na prikrit način očitajo zlorabo moje uradne funkcije kot nekdanjega po-iverjenika za promet in me spravijajo kot političnega mandatorja JDS., kot -poslanca v Narodnem predstavniktvu v Beogradu, v zvezo z raznimi koruptiv-nimi in tihotapskimi aferamt Javno po-zivtjam redakcijo »Slovenca«, da govori jasno, točno in brez pridržkov in to takoj! Dr. Pavel Pestotnflt, narodni poslanec* PREKI SOD IN VISLICE. Glasilo jugoslovanske socijalnode-jnokratske stranke dan za dnevom očita jugoslovanski demokratski stranki, da 5e največja prijateljica prekega soda in 'vislic. Pravzaprav bi se morali smeiati temu. Ker pa vemo, da naše mase kal rade verjamejo take stvari, hoćemo nekoliko govoriti o tem poglavju. Pred meseci so udrle nemške boljševičke tolpe. ki so se predvsem rekru-tirale iz brezposelnih Dunajčanov. na Slorensko Koroško ter prodrle skoro že na Štajersko. Oplenile in opustošile se vse povsod, kamor so prišle. In ravno te dni se ceni ta škoda, ki je ogromna. Nevarnost je bila, da vdro tuđi na Štajersko ter prično tuđi tu svoje uniceval-no đelo. Vsi pa dobro vemo. da imamo na Spodnjem Stajerskem še mnogo ele-mentov, ki komaj čakajo prilike, da bi se zvezali s sovražniki našega naroda, naše države. Ti elementi so podobni žrjavici, ki naskrivoma tli, ki se pa raz-vname, če priđe veter. Kakšne posledi-ce za naše narodno gospodarstvo, za našo državo bi imelo dejstvo, če bi prišle te tolpe na Štajersko in evenruelno tuđi na Kranjsko in Če bi se jim pridru-žfle še madžarske komunistične tolpe, ne moremo skoro opisati. Mi menimo, da bi prav mnogo trpeli rudi oni delav-ci, ki prisegajo na program socialnode-mokratične stranke, če bi ti roparii uni-čili ves letošnji pridelek. In če je vlada hotela še o pravem času preprečiti, da bi se to ne zcrodilo, je morala poseči po vseh mogočih sredstvih. Na mejo vo-iaštvo — znotra* pa red. Preki sod Je popolnoma nedolžna stvar, če je ljudstvo mirno. Boji se ga le ona stranka, ki se vsled lastne krivde, vsled lastnega hujskanja ne more zanesti na svoje pristaše. Tako je torej bilo pri nas. Poglejmo pa zdaj v ona središča edine in zveličavne religije vstajajoče-ga proletarijata, poglejmo v Berolin, Budimpešto in na Dunaj. Takoj po ban-kerotu vojne so si nemški in madžarski socialni demokrati hoteli polastiti vlade, kar se jim je tuđi posrećilo. In vsakdo je pričakoval, da bodo nastale zdaj prave države bodočnosti. Toda kdor pogleda danes te tri socialnodemokratič-ne države, je prepričan, da so ti stvori yse prej nego države. Že prve dni je prišlo do spora in pretepa med socijalnim! demokrati samimi. V Berolinu, na Dunaju in v Budimpešti so se vršile stvari, ki prav nič ne ođgovarjajo civilizaciji. Većinska socijalnodemokratič-na stranka v Nemčiji se Je zbala za svoje prevladajoče staliŠče in je — čujte!! — uvedla najstroži! preki sod. Nemški ljudski poverjenik za vojsko je uvedel najstrožje odredbe. Kogar so dobili na cesti ali kjerkoli z orožjem v roki, tega so na mestu justlficirali. In po tem prekem sodu, k? ga je razglasil ugledni voditelj socialnodemokratične stranke Noske, so po Berolinu in drugih nemških mestih ljudje cepali kakor muhe... In na Ogrskem? Ko se je pričel vzoru jugoslovanskih socialnih demo-kratov, Beli Kunu, stolček majati, je tuđi razglasil kakor njegov bratec Noske — čujte!! — preki sod. Na Ogrskem nišo samo streljali ljudi, marveč so jih tuđi obešali. Pri tem pa še nišo bili prav izbirčni. Toda takrat noben voditelj iu-goslovanske socialne demokratične stranke ni vstal ter obsodil to počenja-nje, prekj sod in vislice., ki sta ju uvedla Bela Kun in Noske. In zakaj ne? Na to odgovarja v zelo vznešenih besedah ponedeOkovt »Naprei«. ker »Ote šum za zmago proletarijata cdo Evropa gr« danes za mučenje vsega oneia, kmr n*-ma pravice do utemeljenefa ototMtki, kmr nima ne po Kristovem, iHnpoho-dlCevem nauku sposobnosti do MdaU-nega obstanka«. Da se tore* wM9jo ta pomore vsi oni ki se danss le at mo-rejo strinjatf In sprijaznitl s vladntm zi-stemom v Nemčlji. v Nemlki Austriji In na Madžarskem, «ta dorotjena tadi — preki sod in vislice. Ce si pa boco naša mlada država zavarovatl svoje meje pred roparjl ter zajamčiti rod v notraaj-ščini, ne sme nfti ragroziti s preldm sodom. To je tore! socialnodemokratska logika! — (V zadnjem času tndi naši klerikalci očitajo JDS. in naSemu glasilu »vislice«. dasi priznamo, da so predsednik dežeme vlade dr. Brejc Jn poverjenika dr. VerstovŠek in OoHa svoječasno ravno tako bila v načelu in v izvrševanju za potrebne represalije, kakor JDS. Šio je pač za dilema, kdo je za vislice in kdo za tatove in mo-rilce. Ce smo se mi odločlli za prvo in če to »Slovencu« ni prav, — no, potem je on pač tuđi se daj za tatove in ropar-je. Se bo vsaj še bor] razlikoval od nas.) NEDOPUSTIVO IZTERJEVANJE. Dež. svet in dež. vlada v Gradcu se še zmiraj obračata na $p&d-§taj. ob-čine, zavode in oblasti z zahtevami, da naj se v Gradec vplača to ali ono, na primer naročnina za drž. zakonik, pri-spevki za regulacijo Savinje itd. Samo ob sebi razumljivo je. da po 1. novembru 191S prebivalci naše države iz javnopravnih naslovov nimajo ničesar pla-Čati tujlm oblastvom in seveda tuđi ničesar, kar spada v deželno avtonomno upravo, za katero je bil prej pristojen deželni odbor v Gradcu. Zaostale ter-jr.r\*e se morajo plačati našim pristojnim ura dom in oblastim, ozir. lik\ridacijski komisiji štaterskega dežemegra pre-moženja v Celju in se bode v prid tu-jih oblasti pri obračunu priznalo, kar jim gre. Za enako postopanje se je iz-razil nemško - avstrijski državni urad za finance z dopisom z dne 15. decembra 1918 za ćelo področje ncmško-av-strijske vlade. Vsi pozivi z naše stran!, naj se spoštuje to načeTo rudi nasproti nam. so brezu?nešni in prihaiaio zmeraj no\i slucaji take?ra nedopustne?ra izter-jevania s strani raznih uradov v Gmd-cu. Opozoriti moramo torej vso našo javnost da se taka plačila naravnost ne smeio izvršiti, ampak le v roke naših domaćih uradov. oziroma likvidacUske komisije v Celju. Imamo namreč iz skunnejra obračuna mnogo več terjati iz Gradca ne.eo Gradec od nas in Gradec nam dosledno ničesar ne plača pred končnim skunnim obračunom, iz naše strani pa skuša na tak popdnonia nedopušten način v svoj prid izvabiti plačila, vsled česar smo v veliki nevar-nostK da bomo oškodovani. Ponovno torej prosimo vse pri našem ljudstvu merodajne činitelie, da javnost ob vsaki priložnosti tozadevrto temeljito poduči-jo, da se iz nepoučenosti ne prizadene škoda naš! skupnosti. STAKOVAVJSKA KRIZA V LJUBLJANI- Naš urednik se je rasgovarjal o tem predmetu, obširno s podpredseđni-kom deželne vlade dr- Zerjavom, ki mu je povedal mnogo zaninrivih po-datkov glede tega — kakor se idi — za nas >nerešljivega< problema* Dr. Zerjav je mnenja, da treba de-lati t dveh emereh: pripraviti novih stanovanj in začasno, dokler jih ni do-volj, ustaviti pritok v T^jubliano. Radi bi videli, da nam iz Ljubljane zraste mesto stotisočev, a v sedanjem zidovju ne mora bivaii preko 80-000 ljudi- Zato je deželna vlada sprejela pređlog đr* Žerjava, da se odslej sme v Ljubljani naseliti le, kđor ima za to posebno dovol jenje deželne vlade-Poseben njen ođsek bo sklepal ozirajo se na potrebnost bivanja in na možnost nastanitve- Tuđi z izpraznjevanjem nepotrebnih ali ćelo nadležnih ljudi se bode začelo v radikalnejši meri. Vsi inozemci morajo prositi za dovoljenje prebivanja, ki se jim bode izdalo le v slučajih eiršega interesa in do prekli-ca. Iz zadnjih imenikov je dež^lna vla* li im* im 0l»««i# ▼ L|«blJft* a! •• Tt« polao odpnid«alb n^mikik ur»daik*T, U bodo ▼ kratkom soraU tmJoU, U !• protok*! in osirov koaoo, » no te naojonalmo mrtnje, lomuft impoUvao, kor si naUk ielosniomiJOT in Toonžiliikih pvofoso*-jev no ■orumo gn%j& pod ortoro ▼ Solano jamo- Priđe do poootrfm* naiodbo. ki bodo odstranila, sadnj« imfororo-Tako rotenamo n% dfoa 100 stanovanj* A tm to ni doroljt Vlada }o po šimi BkUoJU 10 milijonoki krodit aa gradbo biA> Bešitro pri centralni vladi do danot ni« A to ni doTOlj. Govori ao o vojaikih barakab, katara je bajo do-mobiliBaeiiski referat capravil. A ob nataĐeneJsera opazovanju se najde, da je bilo stanovanjskih in porabnib barak malo- Za adaptacijo teh barak jo dovo-Ijenih 1% milijona kron* A vse to je kaplja v morje- Se poiimi je vlada do-volila 10 milijonski kredit za zgradbo novih hiš- Računi pa morajo biti potr-jeni od finančnega ministra, če pomislimo, da je izdatkov v državi obilo, dohodkov pa še malo, potreb za take, ki so bres strehe, pa v premnogih kra-jih zla3ti v Srbiji obilo, bomo uvaževa-li razloge, zakaj dovoljenja se. ni- Zdaj mislimo na zgradbo velike barake za urade, ki nam jemljejo privatne prostore. V Ljubljani je se nekaj uradov, kjer oradniki sede na kupe in so drug drugomu na poru- Lahko je govoriti o decentralizaciji in vsi smo sanjo: ven-dar n* pr- vseučilišča ne moremo dati izven Ljubljane, poverjenika za agrarno reformo pa tuđi ne«, ker bi potem polovico časa bil na potu h korespondujo-čim uradom deželne vlade- Upajmo, da nam posland kredit za barako s približno 200 6obami izposlujejo. Tako bi vsa zasebna stanovanja izčistili uradov- Je še drugih medirfn, ki nam za trenotek bolećine zmanjšujejo. A rešit-ve nam ne prinasajo- Neizmerna je škoda za Ljubljano, če s podjetnim korakom stanovanjskega vprašanja ne resimo- In to je možno le, če nam velik op ote zen inžener prinese nacrt, po katerem se bo zgradi lo naglo, trpežno, zdravo in vsaj za silo lično mnogo stanovanj-skih hišio Podjetni ljudje pravijo, da je to mogoce s cementnimi ploščami* To preso jati je stvar inžener jev. Stvar se proučuje- Za financiranje in olajša-nje izpeljave bodete občina in država morgla najti sredstev. Ljubljanska vlada so gotovo ne bo branila po vseh moceh sodelovati« SEJA NARODKEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDCT- Beograd, 3- jul i ja- Današnja seja narodnega predstavništva se je začela ob 16*40. Zapisnik prejšnje seje se overuje brez opomb- — Tajnik čita nato razne prošnje, med njimi tuđi prodlog učiteljskih druitev iz Hrvatsko, d& se jim prizna uradniški značaj- Križavački administrator prosi, da se poseetvo Sid isloči iz parcelacije. Čita »e zakonski nacrt q kazenako-pr&vnem postopanja* Poslancu Krizmana se dovoljuje lidnevni dopust- Predsednik objavlja, da je pod-prođsednik dr* Korošec obolel. Poel- Velisav Mihajlovič vprasa ministre za vojno, za prehrano in za prosveto glede konfiskacije 25 vagonov pšenice v Ubu, ki se je izvršila, ko je prišla tja naža vojska* Minister sa vojno odgovarja, da je stavljen velik del pšenice na razpolago ravnateljstvu plena. Minister za prosveto Davidovič odgovarja, da je ukrenll vse potrebno, da se otvorijo v Ubu Sole. Posl- Šovič vpraša ministra ca no-tranja dela glede bivšega intendanta v Šahcu in srezkega načelnika v Boga-tiču, ki sta ob okupaciji izvršila ve5 zločinov proti nedolžnemu prebival-stvu- Iflnlatar PribifierM odgovarja, da Ja bU intendant v fiabco bivfti avrtrii-akl r«a«rvni poroteik Stain, ki }a po odradU IV, armijaka obl*rti aaptt ▼ Zafiate- Proti n|Mam Jo nvedaao ka-seoako portopanja* V Bogatiča pa |a deloval nakl Sehalfa; njegovo bivali* ado »i mano* a je vse nkrenjeno, da ao i*v«o- Pool SUnković vpraia miniatra aa sdravjo f loda oskrbe dniiin v vojni padlik adravnikoT. Ministar za narodno adravstro dr* Krnjj odgovarja, da predloži narodnomu predstavništvu sakonski naftrt o tem* Posl. Ribarac vpraSa ministra za trgovino o madžarski banki v Subotici- Minister za trgovino Veljković odgovarja, da je odredi 1 pregled banke, da pa je naše] vse v redu> Do sedaj mu ni znano, da je bila uprava preme-njena- P03I. Nikodije Mi!etiĆ vpraša ministra sa vojno o poročilu nekaterih čas-nikov glede imenovanja šestih novih generalov« Minister sa vojno general Hadžić odgovarja, da č&aniške vesti nišo točne* Poel- Sušnik vpraSa vojnega ministra o neenakih plaćah naših čas tu i-kov- Veli, da se morajo plače izena-čiti- Vojni minister odgovarja, da pre-jemajo oni častniki biv^e avstro - ogr-ske armade, ki so sprejeti v skupno jugoslovansko vojsko, enake plače s srbskimi častniki, oni ki še nišo bili sprejeti, pa so plačani kakor Častniki bivše avstro - ogrske armade- Posl- Vuksanović vpraša ministra za notranja dela o napredovanju Aleksandra Stevčića, političnega pisar ja, ki je bil za okupacije v bolgarski službi. Minister Pribičević odgovarja, da je odredil preiskavo, ki je dognala, da se je Stevčić pravilno obnašal* Posl- Rajkovič vpraša ministra za prosveto o želji muslimanov tikveške-ga okrožja, da se zakon o osnovnih šo-lah ne sprejme za njih deco, dokler se to vprašanje končno ne resi* Minister Davidović odgovarja» o!a je predlog sprejel in da je ukazal nadzornikom, zbrati podatke o stanju učiteljev in šol. Posl« Matič (Bunjevac) vprasa ministra Pribičevića glede neprijaznega postopanja uradnikov v Baji proti tamošnjemu prebivalstvu« Preide zbornica na dnevni reii in enoglasno overi mandat poslanca dr-Bare a. Nato se začno pretresati poedi-nosti zakonskega predloga o izmenja-vah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah- Nekatere točke sa bile sprejete brez ugovora- Pri 10- točki pa je prišlo do daljse debate, katere so se ude* ležili poslanci dr. Laginja. dr- Subo-tić, dr- Miletić, Klicin in minister Dar vidovič- Predsednik zaključi sejo, yPoročUa iz Beozrada!) VSEUCILIŠKO VPRAŠANJE V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU- Beograd, 4. juli ja. V Narodnem Predstavništvu je bil na dnevnom redu zakonski nacrt o izpremembi statuta beogradskoga vseučilišča- Poročevalec je bil dr- Čorovič, član Demokratakega kluba- Po krajši debati se je zakonska predloga soglasno sprejela- Nameravano je bilo, da se ob tej priliki predlaga> da se tozadeven od-stavek sprejme tuđi kot veljaven za bodoce vseučilišče v Ljubljani, ki bi se imelo tem potom ustanoviti, predsednik Narodnega Predstavništva pa je bil mnenja, da tega predloga ni mogoče sprejeti, ker je protiven poslovniku-Zaradi tega so se dogovorili slovenski poslanci s predsednikom Narodnega Predstavništva, da se podnese jutri re-solucija, s katero se naroča ministru za prosveto, nai ukrene vse potrebno, da se bo mogla otvoriti septembra t. L ce- lotna univona a potimi faknltami v Ljubljani in aloar: bogoalovna, modro-•lovna, Juridična, modioinska in teh-nična* Minister proavoto Davidovič so je iajavil, da je s to roaoludjo zadovoljan in da Jo bo v polnem oboegu pod-pirml ter da bo ukronU, ako bo ta roao-ludja od Narodnoga Predstavništva sprajota, vae potrebno, da se otvori slo-venako vseučilišče v Ljubljani se tekom Jeseni t< 1- Izjavil je tuđi da se bodo potrebne predpriprav« izvršile a tenv da ao osigurajo nčne moči in aa-gotovijo primorni prostori- Dogovorno s predjsedstvom Narodnega Predstavništva as Jo določilo, da priđe ta resolu-čija ze 7- t. m. na dnevni red in da se glasovanje izvrši že isti dan- VAŽNA SEJA FINANČNO - EKONOM- SKEGA ODBORA DEMOKRATSKE ZAJED^aCE. Beograd, 4. julija. Finančno * ekonomski odbor Demokratske zajednice je imel včeraj važno sejo, v kateri se je razpravljalo o vafuti, carini, državnih dolgovih in o davčnem sistemu. Glede carine, glede davčnega sistema in glede državnih dolgov se je sldenilo, da se skliče anketa, ki bo zborovala tuđi me-seca julija in avgusta in ki bo imela na-logo, da bo predložila v začetku jesen-skega zasedanja Narodnemu Predstavništvu konkretrte predloge, kako se naj uredi valutno vprašanje. Ćlede valute se je povdarjalo, da Je hitro in radikalno rešenje neobhodno potrebno, ker dniprače ne bomo izšli iz splošne ekonomske krize. Povdarjalo se je, da sedaj Avstrija in Madžarska In-portirata velike svote bankovcev v našo zemljo. Ugotovilo se je, da smo do sedaj izvozili za pol milijarde blaga, posebno žita, moke, masti in mesa v Nem-Ško Avstrijo, a za vse to blago nam Je Avstrija dala eno milijardo bankovcev, Id Nemško Avstriio nišo veljali nič dru-zega. kakor stroške za tisk in pa papir. Konstatiralo se je dalje, da imamo danes v državi najmanj za eno milijardo veČ bankovcev kakor pred Žigosanjem. Vpoštevalo se je nadalje dejstvo, da stojimo neposredno pred žetvijo in da bomo izvažali velike množine živil v Nemško Avstrija Ako se do tedaj naša valuta ne bo razločevala od nem-ško - avstrijske, bomo dobili zopet nič-vreden papir in falzificirane jngoslovan-ske krone v deželo. Povdarjalo se je nadalje tuđi to, da nam bodo morali vrnlti Nemci naše depozite in terjatve, kar znala preko ene milijarde. Tuđi to ogromno svoto bođo AvstriJci plafiali v ničvrednem papiriu. ako ne dobimo do takrat novih bankovcev. Finančni minister Nfnč;č ćo ^^ni ni '■■pošteval te okolnosti in !e tako dopustil uvos falzi-ficiranfh bankovcev. Ker ni gotovo, da bo fmančni minister ukrenil potrebne korake, da se to prepreci, je finančno - ekonomski odbor Demokratske zajednice sklenil, đa se mora nemudoma resiti vprašanjo o na§i emisijski banki, ki naj bi prevze-la nalogo regulacije valute. Ako ne bo zakon o demisijski banki od Narodnega Predstavništva sprejet, bo treba misHti na druga sredstva, s katerimi bi se obranili uvoza falzificiranih bankovcev. KDO TAKO POROČA V BEOGRAD? Beograd, 4. julija. »Pravda« Je pred dvema dnevoma poročala iz Ljubljane, da Je v Ljubljani priredila Vldovsko slavnost VSL. in da so to slavnost vodili Orli, to pa zato, ker so Sokoli popolnoma zašli v demokratske vode. —* Za VLS. je značilno, da da poročati yt tem zmislu. Licitacija z vdanostjo državi? Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slowencev. Tuđi Portugalci nas bodo priznali? UDU. Beograd, 3. julija- Portugalska vlada je službeno priznala, kraljevino Srbov, Hrvatov iu Slovenoev« Ministri v Ptrisn. LDU- Beograd, & julija. Iz Pariza poročajo z dne 30- junija: Predsednik vlade Protić z ministri đr- Trifkovi- ćem, dr- Eramerjem in Marinkovičem rr.an, dunaiska vlada je ostala na vse naše obupne prošnje ffluha. Povsod so imeli opero, le Ljubljani ie dunajski nemški mogotci nišo privoščiB. Naša drama ie začela igrati in je igrala sama ves mesec september, vse opemo osobje se je učilo »Prodano« !n nato »Onjegina«, »Bohčme«, »But-terfly« itd.. toda orkestra ni in ni bilo. Koliko truda in troskov, a vse naj bo zaman? Nameravani naš triumf naj se izpremeni zaradi nemške zlabe v fi-asko? Dognali smo, da zavlačuje rešitev naših prošenj predvsem ljubljanska de-želna vlada oziroma državna policija, k| je pozvedovala o »zanesljivosti« vsa-kega posaraeznega gled. člana in nas je končno, ko se ft je izčrpalo vse zatego-vanje in ovinkarstvo — ovadila mini-strstvu, da nameravamo otvoriti sezono 7. antantofilsko, Francozom prijazno pnU krojeno dramo F. S. Finžgarja »NaSa kri« ter demonstrativno s češko (= veleizdajalsko!) opero »Prodana uevesta«. , . ,. Z Dunaja so nam javili poslanci, da vlada ne bo oprostila angažiranih Cla-nov, ker hočemo demonstrirati pri otvoriti operne sezone ter smo povabili ćelo Macharja, Kvapila io druge Hu-site. Smešno, a tuđi obupno. Tedaj je prišel v gledaliSce dr. A. Kramer, današnji mjnister, in puto S^etoval, nai o4potnjem sam k wmr \ strstvom in razbijem policijske spletke. V tišti strašni prometni dobi, ko so bili vagoni vsi razbiti, polni mrčesa in na-lezljivih bolezenskih kali! A poskusiti smo morali Še poslednje sredstvo. Meseca oktobra sem se peljal torej na Dunaj. Vožnja tia in sdm je bila pe-klenska. Ne pozabim je nikdar in ne privoščim je niti svojemu najhudobnej-šemu sovražniku. A v spremstvu g. dr. A. KoroŠca sem prodrl prav do osebe notranjega ministra, dr. Gavena. Začu-dil se je. da orkestra še ni v Ljubljani, a potem priznal da »vse« prošnje še nišo rešene. Vpričo mene je naročfl svojemu tajniku, naj resi prošnje še i stega dne, in dovolil je tuđi uprizoriti >P rod a no«. Vršila se je pravkar zadnja seja avstrijskega držav. zbora. Domobranski minister je bil v zbornici, zato je moget le dr. Koro$ec đo njega z mojo nrgenco. Tuđi ta minister ni ugovarjal, a je naročfl, naj se nasled-njega dne dopoidne ogksira v miirifttf-stvu pri njem. Sel sem, hođfl iz pfsarne v pisano, končno me je sprejel v ninistrski pred-sobi star, stromen general oeznanega imena. Z nervozno naglico mi je pre-čltai iz kopa naših proaenj 32 iman oproščenih godbenjkov ter me odsiovU A se njsem dal. »Prosim, gospod general, imena si še zapišem!« sem ga nstaviL »Kaj? $aj vidite, da ne utegnemf« — »Oprostite, prjosmnaše dtdaUfie £ab ii 4 w sec! Brez imen se ne vmem v Ljubljano«. — General je okamenel: moja ci-vilistovska predrznost je bila nezasli-šana. Kaj bi bil doživel, da ni v tem hipu vstopil neznam mi nadvojvoda? Tropa častnikov v predsobi je planila po konci in togo salutirala, nadvojvoda pa je stopil h generalu. »Kaj imate?« je vprašal in mu podal roko. In general se je jovb'alno nasmehnil: »Pravkar me sekira ljubljanski Theaterdirektor . . .« — »Magistratni nadkomisar!« ga prekinem in se poklonim. — »Ti ljudje so bajno nesramnl. a menda imajo prav!« se je nasmehnil general. »To spada pač k pokliču. Imena oproščenih godbeni-kov hoče zvedeti«. — »No, dajte, dajte mu jih!« je dejai nadvojvoda veselo in odiel k ministru. Jaz sem dobil imena naših oproičencev ter ae generalu ci-frasto zahvalil • . , Oodbenikov na rziic temu le ie ni bflo ▼ UubUana Nm V* Optoščeace so namreč proglasili dotični oddelni po-veljnlld za »neobhodno potrebne« ter jih nišo hoteli odpustiti. Spet smo moral] brzojeritL telefonlrarL tožariti ... god-beniki so cepali posamič v Ljubljano, loda dobra četrtina orkestra je še ved-no ticali pri polkih. Tako je mm« oktober in le ie te-kel aovember. Uprizorili snK> opereta na opero pa še vedno ni bflo mtslitL Mirili «oo občinstvo, se delall pogam-ne injpoio^ijMage, a vrt uem na it . hu nh luHhk«• • * Slikar Vaclav Skružny je bil med tem z dekoracijami za vsa 3 dejanja »Prodane neveste že KOtov, day-no gotov je bil operni šef Rukavina in gotov režiser Marek. PrviČ je dobilo naše gledališče narodopisno pravilne, zanimive in zares lepe dekoracije za najponularnei§o opero. prviČ pravilne kostime in prviČ tuđi balet, ki izvrši vse pleše točno po aranžmanu »Narodnega divadla«. Vse je bilo pripravljeno, o uspehu prve opere smo bili vsi prepričani, a — opernega orkestra ni bilo in ni bilo . • . Tedaj je počila laSka fronta; voja-štvo se je vsulo preko Slovenije in $ef Rukavina je lovil po vseh ljubljanskih mitnicah skozi na5e mesto hiteče god-benike . . . Končno smo bili kompletni! AleMa!!! Bil Je ze zadnji čas: naši živci so biti »troppo« — kakor se izraza Rukavina. — naš up Izčrpan do poslednje kaplje! Dne 3. decembra smo dof ivell prvo predstavo »Prodane«. Zmaga na vsej crti! Zntagali so Mafenka in Janko. Ke-cal in Vašek. principa! in Esmeralda, zbor in tuđi orkester. Režiser Marek se je Izkazal v poUvljanju scene umet-nika, baletezi Klimentova in Bežkova ter baletnik Vlček so želi aplavze, saj so bili nov, še neviđen pojav na slo-venskem odra* dirigent Rukavina ie bil im opetovano prat sattoc in deio stb karja Skružnega je želo vseobčno priznanje. Odkar imamo slovensko opero, ni doseći i nobena tolikega uspeha ko le-tos »Prodana«. Vso sezono so se vršili za vstopnice pred blagajno h »Prodani« naravnost opasni boji, tato da so jo prekrstili v »Razprodano nevesto«. Njena privlačnost v današnji naši opremi in celotni izvedbi z baletom je čudovita. Tako se je moglo zgoditi, da imamo v nedeUo 25. predstavo »Prodanet v isti sezoni, tekom sedmih mesecev. Kakor bajka se nam zde doživljaji s »Prodano nevesto« od tistega jesen-skega večera leta 1917. v grozni dobi vislic in Suhega bajarja. ko smo zinill pri »Roži« prvič, da otvorimo operno sezono z zborom »Kaj veseli bi ne pe-ll...c, pa do danes, ko slavimo s Sme-tanovjm nesmrtnim češkim, a slovenski duši prav tako nad vse priljubljenim umotvorom jubilej. Kakor bajka se nam zdi če pomislimo, kako smo prosjačili in se krivili še oktobra meseca 1918 pred nemškirni avstrijskimi ministri a da zai^ntTro in zanoiemo folija meseca 1919 »Prodano nevesto« z istim osob-jem pred srbskimi in slovenkimi minist* rj svobodne države Jugoslavije. Pisatelj Đrantslav Nušić ie vzklikal ob nedavni historiji Srbov: »Bajka, bajka, bajka!« — In ž njim vzklikamo da* ites mi: »Bajka, bajka, bajka!« ter lahko prepevanjo: ^ vcscii w m ^iU • • a« štev. 156. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. juHjs 1919. Stran 3. Je dospel davi v Pariz. Dane* popol-dne ob treh se je začela seja, ki le je udeležuje poleg članov vlade ter poli* tičnega in gospodarsko - finančaega odseka tuđi general Petar Bedić. Seja do sedmih zvečer še ni bila končana* Predsednik gospodarske sekcije Košta \ Stojanović je opozoril na predlog sa-' veznikov, ki nudi Srbiji v svoji krivio-nosti jedva deseti del utrpele škode in ji nalaga vrhu tega težka bremena- Poleg tega stremi za tem, da kali odno-šaje med podaniki dosedanje Srbije in prebivalci na ostajem ozemlju naše nove države- Naša delegacija meni eno-dušna, da takega predloga ne more sprejeti- Prihod predsednika vlade in ostalih ministrov kaže na resno stanje, ki se je na današnji seji vsestransko razmotrivalo« American o Srbiji-LDU. Beograd, 3- julija- Predsednik ameriškega udruženja za inozem-ski promet Duncan Stuart 30 našlovil na predsednika \Yilsona pismo, s ka-terim ga obvešča o vtisih svojega dvo-mes^čnega potovanja po Srbiji in mu priča o iskrenih simpatijah Srbov za Američane in njihovega predsednika. Dalje pripoveduje o nadah, ki jih stavi vanj srbski narod, da doseže svoje pravice v jadranskem vprašanju* Pojasni mu, da bi pomenila iz guba Reke za Jugoslavijo v najkrajšem času poraz za samo Italijo- Srbi da čutijo in ee zave-dajo, da imajo pravico do Reke in do vse dalmatinske obali* — Stuaft Je prejel na svoje pismo erčen odgovor predsednika Wilsona- Neodređeno domovina. Kaj so Lahi počeli na dan »Žegna-nja« v Hotedrsici- Poročajo nam: Prvo nedeljo po Sv. Janezu Krstniku je pri nas žegnanje* Kakor navadno, so tuđi letos postavili mlaj, jako dolg do 30 m* Zbrali so se fantje in dekleta in oven-Čali so mlaj vpričo Lahov, ki so prihi-teli do nas s poveljnikom na čelu- Ne-moteno vendar so v sobo to zvečer postavili mlaj, na čegar vrhu je bil na-mesto slovenske zastave velik šopek cvetja bele, visnjeve in rdeoe barve« Velika je bila množica okoli mlaj a, zapeli so >Lepa naša domovina«, »Hej Slovani«, >Kje so naše meje«. Lahi so nokaj časa poslušali potem pa razgnali množico* Drugo jutro so prijeli karabinjer] i radi onega sopka tri fante in eicer Jakoba Petkovška, Josipa Nago-deta in Ivana Grudna ter jih odpeljali v zapor* Potem so zahtevali od župana, da mora takoj odstraniti mlaj. Ko se to ni zgodilo, so prišli vojaki in odža-gali mlaj, šopek pa nemudoma poslali v Logatec k brigadnemu poveljništvu-Po maši se je zbralo okoli 50 fantov in mož, ki so Sli h karabinjerjem ter zahtevali, da morajo one tri izpustiti ali pa naj vse zapro- Popoldne ob 3-so jih res i zp us ti li in ob jednem dali dovoljenje, da se smejo zabavati, peti in plesati do 11* ure ponoči, sprehajati se po vaši, pa do polnoči. Zbrali so se nato vsi pri podrtem mlaju, ga naložili na ramena in nosili po vaši, spredaj oni trije, ki so bili zaprti, s Šopkom cvetja na povzdignjenih rokah« Neki fant je sviral na harmoniko, sledili so fantje, pevci- Peli so pesmi, ki so pričale, do Hotenjci ostanejo Slovenci do zadnje kaplje krvi. Prihrulili so laški vojaki in iztrgali fantom mlaj- Pijani laški vojaki so potem pridrli do neke privatne hiše, začeli razbijati po ii-pah in kričati >Ewiva V Italia«! Nato so sli okoli in z bajoneti, pištolaml in puškami grozili domačinom, suvali ženske in jih vlačili semintja • • • Ćim bolj nas pritiskajo in zaničujejo, tem bolj smo vneti za Jugoslavijo. Prisij nam skoro svoboda! Zivela Jugoslavija! _______________ Slovenski svet Slovanska epopeja. Pred vojno, še v dobi slovanskih kongresov. so Doro-čali listi, da je genialni češki slikar AI-fonz Mucha zasnoval ciklus umotvo-rov, nanašajočih se na slovansko slavno prošlost in mrko sedaniost. Izvedeli srao, da je mojster Mucha potoval 00 slovanskih zemljan in zbiral snovi za svoje, v velikem obsegu zasnovano umetniško delo. Nato je prišla vojna. V Avstriji je zavladal vsenemški teror, ki je skušal z ječ^ai. vešali in bajoneti iztrebiti zadnjo sled slovanskega mišljenja in čustvovania. UmoBmili so vsi oni, ki so nreie oznanjevali blago-vest slovanske vzajemnosti, nastala le tišina vešal in ieč. slovanska beseda sama je bila že veleizdaja. O velebnih osnovah mojstra Muche nismo sUšan več. Strašna vojna ie pokopala tuđi njegove velikopotezne osnove, taKo smo si mislili. Kakor marsikateri đrafl Slovan, je morda tuđi Alfonr Mučna vzpričo vojnih dogodkov razočaran te-grebel grob in položil vanj velike svoje ideje. Potekla so leta. Na slovanskem severu in jugu je zažarel vettki dan narodnoga osvoboienja. Zarobljeni «k>-vanski narodi so zdrobili okove in sng-ne. prosta je bila zooet not slovanSKl ideji. In med prvimi oznanjevaici te ideje se je pojavil mojster Alfonz M u-cha. Ko je divjal vojni vihar preko slovanskih polian, ko so najuverienefsj spoznavalci slovanske ideje izgnMH vero v slovansko bodočnost je Alntf Muchft s zatUfei naftn vattmum I ateljejau krepko saopaioS v silo slovanske misli, započcl in nadalieval delo. Ja sa je zasnoval v cara. ko se je zde-lo, da se nahajajo Slovani na zmago-sjavnem pohodu, da si s svojo novo kulturo in s svojo moralno silo pridobe odlično mesto v družbi prosvetljenih narodov. S prvimi plodovi svojega dela stopa sedaj Mucha pred češki in slo-vanski svet, da mu pričara pred str-meče oči — »Slovansko epopejo«, plastično himno in slavosoev na slovansko minulost in bodočnost Epopeja še ni izgotovljena. Zamislil je 20 grandioznih slik, končal jih je sedaj šale 11. Te slike so: 1. Slovani v pradomovini. 2. Uvedba slovanskega bogoslužja. 3. Svečanost Svetovidova na Rujani. 4. Milić iz Kromefiža. 5. Husova propo-ved v betlehemski akpeli v Pragi. 6. Sestanek na Kfiškah. 7. Peter Helčiški. 8. Redovniška šola v IvanČicah. 9. Smrt Kotnenskega v Naardenu. 10. Obramba Sigeta po Nikoli šubicu Zrinskem in li. Odprava robotništva v Rusiji. In tem ima še slediti 9 umo-tvorov. Kdor je kda} videl delo. ki je izšlo izpod kista in ČopiČa Alfonza Muche, vć, da so to prvovrstne umetniške tvorbe, ki se lahko z uspehom kosajo z najboljšimi umotvori slovanske umet-nosti. Mojster Mucha namerava še ovekovečiti znameniti slovanski kongres leta 1908. v Pragi in borbe balkanskih narodov za osvoboditev izpod turškega jarma leta 1912. Prvih 11 slik »Slovanske epopeje« je sedaj raz-stavljenih v Pragi, kjer vzbujajo veliko pozornost in zanimanje. Ali bi ne bilo mogoče doseči, tla bi se izložba »Slovanske epopeje« priredila tuđi na zdar!c Vstopnina znaš a dopoldne k sknd-njam 1 K za osebo, popolđan k javni telovadbi 2 K, vojaki in otroci 1 K, se-deži I« vrste so pa 4 K, IL vrste po 3 krone- Predprodaja vstopnic pri bratu Gorupu — tvrdka Mejač v Prešernovi ulici. Tuđi odznaki ee tam dobe- Korporativno udeležbo v kroju, odnosno v civilu z odznaki so naznanila bratska društva Sokol St- Vid, Primor* ski Sokolski Krožek, Sokol II., Sokol Štepanja vas, Sokol Moste in Sokol v Polju- Njih bratje trobentači so obljubili sodelovati pri pohodu skozi mesto na telovadišče- Dobrodošli bratje gostje! Dopoldne ob 9- uri se prično skuš-nje- Popoldne ob 4. uri zbiranje bratov gostov in domaćih članov na dvorišču trg Tabora št- 2. Ob pol 5- odhod na telovadišče- Ob 5« uri pričetek javne telo-vadbe. Dohod na telovadišče je ob Dunaj-ski cesti in iz Slovenskoga trga* Poleg telovadnega osobja in dru-štvenega orkestra poslujejo na telova-dišču tuđi odsek za sprejem, blagajni-ki, reditelji za odkazovanje sedežev, straža in sanitetni oddelek načelom društvenega zdravnika- Za elane Sokola I., ki imajo kroje je nosa kroja obvezna za ćeli dan- Na bratsko svidenje! Na zđarl Odbor Sokola I« Primorski Sokolski krožek vabi vse članstvo, da se polnoštevilno ude-leži nastopa Sokola I. v nedeljo 6« t- nv Primorski Sokolski Krožek vabi vse članstvo naj se zbere jutri točno ob 3K uri na trgu Tabor pred kavarno KrapS, od koder gremo skupno k >So-kolu I.< Obleka: Kroj ali civilna- Pri-dite vsi, polnoBtevilno* Na zđarl -^ Starosta- »Sokol II-« se korporativno udele-ži nedeljskega nastopa br. društva (Sokol L). ZbiraliŠče ob %% popoldne na Grabnu pred solo- Odhod točno ob 3% popoldne- Bratje pridite polnošte-vilno- Na zdar! Odbor. BRATJE! V poneđeljek 7. t- m- se vrši Svečana zaprasega arbgkih novinoev pehot-nega polka štev- 26. na otroškem igri-šču v Tivoliju- liturgija s* prične eb 0-. zaprisega ob 10- Sokolstvo se ndele-ži to svečanosti po možnosti korporativno v kroja. Zbiraiišče ob 9- pred »Narodnim domom«* Udeležite se polnoštevilno- Predsedstvo »Slov. Sokolske Zveae«. GROB JUNAKA. Ko 8O naši vrli bratje Srbi, Hr-vatje in Slovenci prognali nemško ro-parsko vojsko v divji beg ter zopet osvobodili lepo našo domovino, tužni Korotan, porabil sem prvo priliko in obiskal grob vzor jugoslovanskega junaka in vojščaka mojega najboljšega prijatelja nadporocnika Franjo Malga-ja, ki je padel v bojih v Tolstem vrhu pri Guštajnu- Nemci so ga pokopali v kotu na desni strani mrtvašnioe na gu-štanjskem pokopališ^u, kjer navadno pokapljejo saniomorilce* Nemške beštije, na čelu jim bivši podžupan trske obeine GuŠtanj so zahtevali, da naj Malgajevo truplo vržejo v vodo, katera ga naj zanese v Srbijo, kamor ga je vedno vleklo srce« Drugi so zopet pljuvali na truplo* Ko zagledam grob, se mi skrči srce od bolesti in sveto jeze. Solze so poro-sile njegov svezi grob, kl je poln cvetja in vencev s slovenskim! troboj-nicami- Nemško rojastvo je prepove-đalo Slovencem in Slovenkam udeležiti se pogreba, urediti in olepšati njegov Junaku nadporocnika Franjo Malgaju, osvoboditel]B tuinega Korotana polaga ta šopek v mak hva-ležnosti slovenska iokka mladina is Prevalj- Kdor svoj narod ljubi ter noće biti rob, tamu krvnik glavo rubi tja t hladan pade grob-« OgMal sem si tadi krti nesreće, ' kjer Je padel ta v*or Jogostovaiiaki j junak. I Na totetovrSkem hritm v gosdu nad poatttTom ToUtorrfka alatee pet mL n«t od i©l«Bniik» prof^ ia driava« ca-«t» MariboT-Frnniwyfaai< i^ It a#* rai katara 1» opaaoval pokoini Kalgaj namška feete- Njegov hrabri oddelek je pod njegovim vodstvom zadrževal cei dan nemško fronto* Na mesta nesreće sem se naSel njegovo vi žitko, rastrgano špecialno karto in člansko legitimacijo Slov. planinskoga društva- TamoŠnji prebivalci so mi pripo-vedovali, da nišo pustili nemški vojaki nobenega ci vi lista blizu trupla pokoj* nega, ker so si hoteli med seboj plen razdeliti- Nemški vojak Schneider se je hvalil v neki guštanjski gostilni, da ima 11000 kron Malgajevega denarja, ostalo so se njegovi nemški tovariši med seboj razdelili- V smrekovem gozdu na tolstovr-škem hribu si žrtvoval za obrambo naše zemlje svoje mlado nadepolno življenje ti idealna zlata duša* Gruda jugoslovanskega Korotana, kat ere ga si tako ljubil, naj ti bode lahka, dokler tvojih junaskih kosti ne prepeljemo v lep prijazen rojstni kraj v Št* Jur ob juž. železnici- France Gorišek- Premestttev polBovnlKo Oobiiso Ka. Polkovnik Janko Vukasović je znan med Slovenci, kakor tuđi med Srbi. Kot gimnaziiec se je leta 1875. napotil izpod Cavna v Vipavski dolini, kjer mu je tekla zibeljka, v Bosno, da se bori v ustaških, vrsiah za osvoboditev bosanske raje izpod turškesra iar-ma. Vstaške sile so bile preslabe. Tur-ki so z ognjem in mečem vdušili upor, vstaši pa so iskali, kolikor Uh ie uteklo turškemu handžarju in ostalo živih, za-točišče in zavetišče v sosednii Srbiji. Med temi je bil tuđi Vukasović, ki je nato vstopil v srbsko vojsko. Jujroslovanska ideja, ki mu je kot mladeniču pokazala pot v Bosno, mu je ostala zvezda - vodnica yse Živlie-je, in nj i je podrejal vse svoje delova-nje. Zveze in stiki, ki so nastali med Srbi in Slovenci. $p ponajveč sad in plod njefcovegra truda in prizadevanja. Ko je Srbija pod Karajdorsnevići v oravem razumevanju narodnejara in 00 litičnesra razvoja na našem ju scu razvila prapor jusoslovanske ideie in na-rodnesra ujedinjenja, je bil Vukasović pravi apostol te misli m,ed Srbi. Z mla-denišTcim navdušnjem se je lotil dela ter povsodi z ojoiievito besedo propo-vedoval srbsko - slovensko bratstvo. V najkrajšem času se mu je Dosrečilo vzbuditi v srbski iavnosti najživahnej-še zanimanje za Slovence. Navezali so se osebni stiki. Slovenci so romali v Srbijo, Srbi so prihaiali na Slovensko, započele so se bratske zveze na vseh poljih, a povsodi ie kumoval — »slovenski konzul v Srbiji« Janko Vukasović. Jugoslovanska ideja, ki ie preje samo tlela pod pepelom, se je jela mo-KoČno širiti. Iz iskre, iz neznarneea zublja je nastal mosročen požar, iz ka-terega je vznikla mlada naša svoboda. Uresničile so se sanie tistih ju^oslo-vanskih entuziastov. ki so orali ledino, kopali brazde in polagali vanje jrorčič-no seme, kljub nerazumevanju in od-poru v lastnih vrstan, v trdni veri in neomajnem prepričanju in zaupanju, da mora zasiniti zora svobode ludi naj-zapadnejšemu ogranku jujroslovanske-gsi debla, čigar sinovi so se po pretežni večini že tako zelo uživeli v tisoČ-letno robstvo, da se jim je zdela svoboda nedosegljivo iabolko. Kdo je bil tesra bolj vesel, kakor Vukasović, ki je vse svoje življenje posvetil tei ideji in ki je na svoj predvečer dočakal srečo, da sre zatirano ožjo svojo domovino, ožarjeno z ven-cem svobode in neodvisnosti?! Z istim zanosom in mladeniškim navdušenjem, s katerim je pred dolgi-mi 45. leti odhajal v boi za bedno iu-goslovansko rajo, se je vračal v domovina da ji služi z isto vnemo in do-žrtvovalnostio, kakor doslej skoro ool-stoletja vse dotlej, dokler mu ne klo-nejo moči in se ne vleže k počitku v rodni grudi. Bil je imenovan za pomo^njl^ po-veljniku dravske divizije generalu Krsti Smiljaniću. Mož velikih izkušenj, Sirokeira obzorja, poln takta in konciljantnosti, ki je bil vedno v najtesneiših stikih s svojo ožio domovino in ki vsled teea pozna in razume naše razmere, deluie sedai že skoro pol stole ti a na svoiem mestu. Njegovemu taktnemu in koncili-jantnemu ti as top u ie uspelo, da je iz-gladil kratkim potom marsikatero ne-sDorazumljenje jn ustvaril med voia-škimi oblastmi in prebivalstvom tisto neskalfeno in prisrčno sojtlasje. kl ie r danih razmerah tako zelo v interesu celokupnosti in države same. In tega zaslužnega rnoža, ki se pol stoletia z navdušenjem in požrivo-valnostjo, ki jo je redko opažati, boril za ideje, ki $e_ jedaj uresničujeio. na-meravajo sedai premestiti v Va-lievo. Čemu, zakaj? Ali so za to mero-dajni stvarni razlogi? Smelo lahko tr-dimo, dane. Saj si ni mogoče misliti boljšega pomoćnika ooveliujočemu generalu, kakor ie polkovnik Vukasović. ki uživa najprisrčneiSe simpatije tako med stanovništvom, kakor tuđi med vojsko* zlasti pa med vsem častniSkim zborom brez razlike Ona in kategorije. Morda so vplivaH na njegovo preme-stitev kaki politični razlog ali ćelo čisto osebni motivi činiteljev. ki nimalo z vojaštvom ničesar ooraviti, naimanj pa i njim raspolagati? Vtdcasovtt se ni nfleđar bavfl s 00-fttflto ta j« ftveJ zsfA\ SToJema pokHco. kakršnikoli politični momenti mogli vplivati na njegovo premestitev. Prepričani smo, da so se stare avstrijske praktike in metode, ko se ie vsakega slovenski javnosti simpatične-ga častnika takoj premestilo v nalod-daljenejšo garnizijo, pri nas Dač že preživele, zato pričakujemo z vso gotovostjo, da ostane polkovnik Vukasović na svoiem mestu. Privoščite staremu borcu za ideale, ki so se sedaj uresničili, da obžari večer njegovega življenja zari a osvobo-jene njegove rodne grude! ■BOI __^_ javna telovadba Sokola I. ! Dnevne vesti. Vojaška slavnost. V ponedeliek. dne 7. julija se vrši zaprisega rekrutov pehotnega polka št. 26 kralju Srbov. Hrvatov in Slovencev Petru I. Doool-dne ob 9. bo na otroškem igrišču Tt-v o 1 i služba božja* nakar se izvrši zaprisega. — Opozariamo občinstva da se v obilnem številu udeleži te slav-nosti. Ljubljanska pevska društva se vljudno prosijo, da sodelujejo pri svečani zaprisegi srbskih vojakov - no-vincev v ponodeljek 7« t» m* ob 9- na otroškem igrišču v Tivoliju- Pela bi se himna >Bože pravde« in >Liepa naša domovina«. S fronte- Po razliSniti jurišiti 6& priliki ofenzivo na Koroškem smo se vstavili visoko gori blizu nebes, da za-stanemo in s© utrdimo, če bi se gospodom Švabom še enkrat poljubilo delati kake neumnosti proti nam. Sedaj kra-ljujemo v visini blizu dveh tisoč me-trov in pošiljamo naše zvesto pozdrave daleč tja oslobojeni Koroški: proti Celovcu, Velikovcu — in Labudski dolini, ki leSi pod nami zastrašena od Jugoslovanskih Čet« Sicer je precej mrzlo, včeraj smo gazili sneg do kolen, tako, da se človek rad zavijo na večer v plasč in obe odeji — a vendar je razpoloženje čuječih atraž vesela, na-vdušeno: pri malih ognjih se ogrevajo ter razgovarjajo . • • V splošni šaljivo-sti se elisi marsikatera domača mast-na, ki pa jo hitro zaduži glasen smeh1 in krohot- V malih posodicah (jedilnih škođelicah) si kuha vsak za sebe svojo neprecenljivo kavo* >No, Halek, kdaj pa boš te ti ša na urlap?« >A vraga! Zdaj nič nega! Pravi jo ka še bug nema cajta zdaj misliti na urlaplc >Ja, ja! Stari bug, ki je potegna z Avstrijo, je dezentira, pa je urlapšajne sobom ozea, ta mladi si jiH Je pa še ne da na-pravti.c >Gde kaj hodita zdaj Karl in tišti nemški gospod, ki je misla, ka de pre ćeli svet požrja?« >Pravijo, ka se je Viljem melda za >rehcuma< v Nemško Avstrijo, Karl pa ka je ša k jemu za pucfleka-« Tako mine v razllčnih pogovorih Čas- — Ako hodiš od stra^ do straže slišiš odmevati iz razlifiniK #vrhov razne narodne pesmi: Glej čez jezero gor čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko; kjer so me zibali raamioa moja — in prepevali hajo, hajo • . • Obratno nadzorniShro jnžn© Selee-niče v Ljubljani (Vojaška ulica) sprej-me več uradnikov in poduradnikov v pripravniški tečaj v Mariboru- Stanovanje prosto in hrana po znižani ceni na postaji. Prošnje za sprejem, katerinr potreba priložiti krstni list, domovnico, nravstveno spričevalo, zadnje šol-; sko spričevalo in eventuelno vojaško-odpustnico, naj se posljejo obratnemu nadzorništvu ali ođđajo osebno prf personalnem oddelku oUratnega uad-zorništva- Za uradnike se zahteva do-vršitev kake srednje sole z maturo ali! učiteljišča z maturo, 2a poduradnike pa meščansko solo ali 4 razrede sred«: njih Sol- Prosilci morajo biti slovenske, hrvatske ali srbske narodnosti in naj-manj 18 let stari- Sptošno mnenie rfede đnudale moke. Ker je javnost iz avtentičnih časniških in osebnih vesti doznala, da je na račun konsumentov sklenjena trda pogodba s slavonskimi mlinariu se zadeva pri raznih prilikah pretresa-va, če bi se pri nas res ne moglo dobiti; cenejše moke? Ali bi na pr. ne mogle razne korporacije v naSi žitnici nakupiti pšenice, kateri ie baja že znatno padla cena ter jo dali mleti našim mlinom, katerih imamo menda zase do-voli. Pri tem bi bil še ta dobiček. da bi ostali otrobi za živinorejce, konsumen-ti pa bi prišli ceneje do moke. Slavonski mlini nai bi mleli na pr. boli za eksport, naši domačini Da za naše lastne potrebe. S tem bi bilo gotovo ustreže-no konsumentom in oa tuđi naš mlinar bi kaj prislužil. ne pa samo slavonski krščeni in nekršceni Židje. li mesteeg» 9olsk«ga svota- O iz-j^ redni seji mestnega šolskega sveta, idF se Je vršila v ponedeljek, dne 23- jun^^ ja in nadaljevala v sredo, dne 2&- jttn^ ja^prejeli emo sledeee obveetUo: Pred* ^ sednik proglasi aklepftiort In oirpfi4| Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 5, julij* 191*. 156 itev. rencije. Naknadno se odobre nekateri dopusti učiteljstva, ki jih je bilo radi nužnosti odrediti iz predsedstva- Zapisnik zadnje redne seje, ki se je vršila, dne IO maja, odobri se brez ugovora-O razpisu višjega Šolskega sveta glede nadzorstva eolske mladine pri ver-skih vajah izvrši se daljša razprava* Mestni šolski svet smatra se tu nekompetentnim kaj odrejati, ker stoji na staliscu, da ie po obstoječih zakonitih doloeilih ureditev nadzorstva stvar lokalnih konferena Pritrjuje pa dodat-nemu predlogu, naj bi se obvezne Šo-larske maše ob nedeljah in praznikih na vseh ljubljanskih ljudskih in me-ščanskih šolah opustile- —. Stanislava Iskra, doslej suplentka na II« mestni deški soli, imenuje se za dobo potrebe za zacasno uciteljico- Porocila vseh slovenskih ljubljanskih ljudskih in me-ŠSanskihr sol za šolsko leto 1917/18 vzemo se na znanje in se imajo predložiti višjemu šolskemu svetu- Uvažu-je se resolucija, naj bi se s prihodnjim šolskim letom po možnosti na vseh šolah uvedel nerazđeljeni dopoldanski pouk. ker prevladuje mnenje, da se s tem dosezajo boljši ucni uspehi- Resi se več prošenj za denarno podporo, ki jili je višjemu šolskemu svetu predložiti s priporočilom, da jim ugodi- Na-glaša se potreba, da se preurede ne-kateri šolski rajoni, da se tako razbre-mene nakatere sole, ki so prenapolnje-ne in da se v tem pogledu sole, kolikor mogoče izenačijo- Zadevo naj tekom počitnic uredi ta administrativni In pedagoški referent po dogovoru s šol-skimi vodstvi- Višje - sodno oblastvo je naprosifi, naj podrejenim okrajnim sodišcem narodi, da so v svojih sodnih poizvedbah napram šolskim vodstvom prpoiznejša in konkretnejša. Mestni solski svet se pooblasti pri vojaškem poveljstvn izposlovatt da bi učitelj-stva v počitnicah ne klicalo v dejansko vojaško službo. Višji šolski svet je nuj-no naprositi, naj revidira imenovanja izza zadnjih desetih let, da se s tem popravi krivica, ki jo zadela različne šolnike in polnice- Obe učiteljski organizaciji naj se pa naprosita, da čim-preie vpošljeta tozadevni materijal, ki se potem predloži višjemu šolskemu svetu v pospešeno urađovanje- Ker je dnovni red izčrpan in ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi potem nredseđnik sejo- Radovijica- Tu se je praznoval Vi-dov dan z bakljado in primemim govorom ter petjem. Prihodnji dan 29-juni ja cvetlični dan za invaKde, ki je prinese! za naše skromne razmere lepo svoto: 1300 K. kar se je poslalo vladi, pov- za soc- skrb- Zasluge za ta vspeh jimajo v prvi vrsti gospe: not. Pega^o-[va, dr- Jančeva in Špicarjeva in pridne j gospićki Eoza Bogatajeva, Ant- Fistro-jva. Šonja Janceva, Mi ja Kovačeva, So-ćnja Peganova, Božena Segova, Nada ; gegova, Ela Tepinova, Milena Ven-garjeva, ki so v dičnih narodnih nošah neumorno prodafale cvetker Razpis natečaja- Raspisuje se na- 1 tečaj za mesto zdravnika v taboriŠcn .Strnišee pri Ptuju. S to službo spojeni prejemki obstoje iz nagrade 40 K na ;dan, iz proste hrane in prostega stalno van ja- Na-stop službe dne 1- avgusta ■t- 1. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje ina Predstojništvo* taboriščne uprave v 'Strništu pri Ptuju- Na stotine konfisciranih tonj stoji in caka že nekaj dni v Mariboru- Prišli [so tja v posameznih transportih iz Hr-jvatske, deloma tuđi iz Ljubljane- Na-■menjeni so kot klavna živina za Dunaj [>Amerikan Kelief Administration<-■Dognalo pa se je že pri predzadnjem transportu, da većina konj ni kot klavna živina, marveč, da se poskušajo naši in hrvatski najl©pši konji pod tako pretvezo vtihotapiti v NemŠko Avstri-fjo- Zato se vsi ti transporti tu ustavijo ■in posamič pregleda jo. Nerazumljivo pa je, zakaj zadnji tak transport že 3 ;dni caka na — komisijo iz Ljubljane-;Konji med tem crkavajo v vagonih, $;er nimajo zadostne prehrane- Kdo je teh škandalov kriv? Do četrtka jih 'caka 600 takih konj na nadaljno re-iitev- Obupen položaj poštnihi oficijaii-,tov- K poročilu ljubljanskih dnevni-ikov, ki govore o koruptnih razmerah [pri ljtibljanskem čekovnem uradu, bi Jbilo velikega pomena, da Široka jav-jiiost, (ki smatra, da je osobje pri pošt-jnem in brzoj avnem zavodu dobro platano,} izve, delovanje in izrabljanje gori tmenovanega uradništva. Imenovanja pri čekovnem uradu kričijo do (neba- Tu se je nekvalificirano osobje, brez predpisane šolske izobrazbe in "strukovne skusnje imenovalo v XI-, X-ali ćelo v IX- činovni razred, med tem, ko se za nas ni storilo prav ničesar, ki bi imeli v prvi vrsti pravico, da se nas upošteva in da se nam izboljša naš gmotni položaj. Za nas so predpisani najmanj 4 razredi srednje sole, potem trimesečna praksa, trimesečni teoretič-ni tečaj in strokovna stroga skušnja, da je potem deležen plače, kot aspirant 2 K 20 v na dan- V stari Avstriji smo imeli pravico, da po osmih službenih letih napravimo prometni tečaj in se nas imenuje asistentom, kjer bi nada' lje napredovali 2 dragim državnim Sele po 8 ahiibeiiih leiili ▼ XI- dinomi rasred 0 skupine prejfoje sfaUbcn« pragmatike, mm gospode In goepođUSne« protežirance pri oekovnem oradu, pa tega ni treba, temveč m jih kar imenuje po par mesecih in v tinovne racređe in skupine, kamor bi aploh spadati ne smeli- Kje je pravica? Ali je to demokratsko? Ne samo to* Poglejmo kam ea nas je uvrstilo glede draginjakih do-klad- Ne tja kamor spadamo, temreč med kategorijo cestarjev, financarjer in slug. Ali je to pravično? Ce amo uradniki poštne uprave, ce delamo isto službo kot naši tovariši v činovnih raa-redih, imamo isto odgovornost, šakaj se isto ne plača enako* Za jednako de-lo, jednako plačilo. Vemo, da ni mogoče vse naenkrat storiti, toda dobro vemo, da bi se nas radi novih draginskih do-klad ra^Tio tako lahko uvrstilo mad uradnistvo in ne bi delalo noKenih tei-koc, tem lazje, ko bi bil finančni efekt z malim i razli kami isti- Čakamo na novo regulacijo plač že meseee in me-sece, vendar še ne priđe od nikoder nič- Nameravajo nam dati nove dra-ginjske doklade, kakor smo Htali v. časopisih, upamo in trdno prieakujemo, da se nas pri toli ne bo prezrlo in da nas bodo uvrstili tja, kamor po vsej pravici spadamo — med uradništvo- Če nam je bila stara Avstrija mačeha, pričakujemo od demokratske Jugoslavije, da nam bo ta dobra mati. Najbolj nam pa je opmagano, da se nas še pred novo regulacijo takoj uiTrsti v činovne razrede- To so naše sahteve, katerih ugodno rešitev pričakujemo t naj-krajžem ?asu, ker le tako laž je posvetimo vse svo^e moči in zmožnosti službi, ee nas ne bodo morile veakdanje življenske skrbi. Koncert* Tamburaški zbor >Tri-glav« svira v soboto od 6—10- in v ne-deljo od 4.—10- ure pri >Zlatorogn< zraven Narodne kavarne. Vstopnina prosta- Žiri- Šolska prireditev, ki se je vršila 22- junija in ponovila 29- junija t* L je jako lepo vzpela. Navzoee občin-stvo je bilo s prireditvijo vec kot zadovoljno- Dobiček, ki znaša 621 K, se vporahi za nabavo nove šolske zastave- Mestna trgovska šola v Celju- Vpi-sovanje v dvorazredno desko trgovsko solo in pripravljalni prvi letnik ter v dvorazredno dekliško trgovsko solo za šolsko leto 1919/20 se vrši 16- in 17-septembra 1919 od 9. do 12. ter od 15-do 17- ure- Pojasnila (ustmena) o spre-jemu, stanovanjih, preskrbi i» dr« daje ravnateljstvo* Živinsko rjoveLJe- Dan na dan ali bolje noč za nočjo prihaja nadlega živinsko pijanih in rjovecih tolp hujša. Tako so predsnoenjem med 23- in M na 24. uro na cesti pred pošto in proti glavnemu drevoredu razgrajali ponod-njaki, da se je prebivalstvo tamošnjih hiš zsrražalo nad toliko neotesanim ve-denjera ob tal^o resnem Časn- (Ali ni polin'je T>Tcd po?fo?) Na trgu je bilo danes izredno veliko raznih živil, sosebno Da še zelenia-ve in kuretnine. Tuđi borovnic in če-šenj je bilo precej, mani Da rdečih ia-god. Češnje, dasiravno slabe, so bile po 2 kroni liter. Velike peteline so držale ženske do 35 kron, par precei velikih piščancev po 28 kron. kokoši po 30 kron, precel velike race pa par po 40 kron. Ker pa ljudje po teh cenah nišo hoteli kupovati, so morale prođa-jalke znatno popustiti od prvotnih za-htevkov. Rojak iz Kitajske- V Ljubijano je prispel zdravnik dr. Razlag, nečak pokojnega slovenskega pisatelja in politika dr- J. Razlaga, ki živi že 26 let v Hongkongu na Kitajskem« Dr* Raz-lag je rojen v Kamnikn- V domovino se je vrnil preko Angleške- Ako bi kdo želei dobiti točne in zanesljive trgov-eke informacije o Kitajski, mu je dr, Razlag prav rad na razpolago. Knez Windiscbgraetz prodala svoje gozdove. V milanskem listu »Corriere della Sera« z dne 26. junija t 1. čitamo ta-le oglas: »Prekrasno gozdno posestvo, obsegajoče 11.200 hetar-jev, y Julijski Veneciji, je na prodaj kaki delniški družbi v svrho. da izkoristiio gozdove, ki bi dali stoječ 2 milijona m3 Lesa, od katerega je 1 in pol milijona m3 sečnega lesa. Zelo ugodne vozne ceste. V blizini je pet železniških postaj in več naprav za razrezanie lesa. Točne informacije daie ?:ozdni svetnik Alfred KorblvPlaninipri Postojni, Juli]-ska Venecija«. — Ti gozdovi so last kneza Windischgraetza, Ker je v Italiji veliko nedostajanje Fesa, nf dvo-miti, da se je na prvi oglas že javilo nebroj kupčev in da so gozdovi danes že prodani. Prekrasni gozdovi na Not-ranjskem bodo torei v kratkem izginili, ker se pač ni ni nadejati, da bi se les sekal racionelno. Čoln&rjem- Colnarji — tovorni ia Športniki — se opozarjajo na opasnost na Ljubljanici- Izredno morajo biti pr«-vidni, kadar plovejo s čolni pri odoopii Grabarje^ega prekopa« Tam morajo voditi čolničke kar je mogofie bliio li-▼ega Ljubljančnega obrežja. Ako bi kdo zaSel v gredišče, kjer je vrtinec, ga voda potegne v Grubarjev prekop ia potem je izgubljen. Posebno sedaj, ko so zatvornice odprte in je voda zaradi tega silno deroča in moćna, je Tsaka reMtev hresnpna- Tuđi te U priial h tom m ja jHj at spici< je takoj, ko se pokaie solnos, polno napol dorai6en# mladine, ki se koplje in uga-nja po vodi svoje burk*. In favno tu-kaj ja naiel v valovih im mareikdo svojo smrt se preje, ko je bilo vojaftko kopalisde. Bili so na raspolago vedno vojaki dobri plavači s čolnom, pa še nišo mogli vaakega rediti- Sedaj je pa kopaleo pripudden sam svoji usodi in ako ga vrtinec potegne pod vodo, ni nobene rešitve vec- Tukaj bi kasalo ▼sekako nekaj odločnega ukreniti, predno se kaj pripeti- Pred k&riovškim maštom so nape-ljali 5ez Grubarjev prekop tik nad vodo ži&no vrv, katera naj bi elažila kot zadnje upanje za rešitev življenja, ako bi kakega ponesrecenca voda prineela se zavestnega do tja- Mogoče bi bilo dobro zaradi sigurnosti n apel jati v gotovem razdalju še par takih vrvi? K roparskentn mnom na Jeseni-eab* V eni zadnjih številk lista smo ob-dirneje poroČaJi o poteku porotne raz-prave proti Antonu Završniku in o razsodbi, g katero je bi] imenovani ob-aojen radi roparskega umora na visli-ce- Sedaj se nam poroča, da so se našle osebe, ki poznajo onega skrivnostnega Reindla, na katerega vali Završnik krivdo- Ker je obtoženčev zagovornik priglasil proti obsodbi ničnostno pri-tožbo, je mogoče, da nam prineso ta raz-kritja v zadevi popolno jasnoet. Dan invaHdov. LDU Beoerađ, 4. julija. Načelnik štaba vrhovne komande, vojvoda Mišić ie v imenu ce-lokupne srbsko - hrvatsko - slovenske vojske izdal proglas, s katerim objav-lja, da je rojstpi dan Kralja Petra dne 12. julija (29. junij stare štetve) dolo-Čen za invalidski dan. Ta dan se bodo v vsem kraljestvu od prestolnice do najmanjSega sela nabirali darovi v korist naSih hrabrih invalidov. katerih prelita kri in polomljene kosti, kakor pravi vojvoda Mišić v proglasu, ie iz-polnila našo zaobljubo. Strašću položaj vpokotencev. tnva-Hđov, vdov ta sirot južne žeteznice. Še enkrat in zadnjič se oglasimo v javnosti in vprašamo, kaj bo vendar z nami. Trkali in prosiU smo že vsepo-vsodi, a kal smo dosegli, da se nam ta bedni položaj vsaj nekoliko izboljSa. V petih letih te hude draginje smo dosegli, da nam Je uprava južne železni-ce poleg pokoinine v dveh obrokih iz-plačala enim 160 kron, drugim 200 K podpore, to je bilo vse, kar smo dosegli v teh hudih Časih draginje. Predstavite si invalide, Jsateri so za vsako službo nesposobni in veliko jih ie s Štirimi ali še več otroci, kateri so in Še obiskujejo solo v tem hudem času. potem starčke, kateri komai lazijo okrog, kako naj si eni ali drugi še kal prislužijo, da bi lažie izhajali, to ie ne-mogoče. Dosedaj smo delali dolgove, kaj pa se daj, ko nam noben človek več ne zaupa in kako borno mi naše dolgo-ve poravnali, to nas hudo skrbi. Naša uprava ima trdo srce in zaprta ušesa: prosili smo tuđi naše stanovske tova-riše, kateri še službo opravljajo, nai bi nam pomagali, da vendar dosežemo vsaj polovično draginjsko doklado njim enako, ali vse prošnje so zaman. Še en korak storimo, predno umremo lakote; obračamo se s ponizno orošnjo na gospode poslance v Narodnem predstavništva v Beogradu vseh tren strank. naj nam blagovolijo priskočiti na pomoč in izposlovati draginjsko doklado in nas rešiio gotove smrti: mislimo, da kjer vzame južna železnica denar za aktivne uslužbence, tam ga bo dobila tuđi za največje reveže. Mi, ki smo žrtvovali svoie zdravje upravi, ona nas pa pusti sedaj v največjem pomanjkanju, tega si pač nismo zaslužili, to ni socijalno. Obenem prosimo gospode poslance, da se vsem vpokojencem, brez razlike katerega leta je bil kateri umirovljen, enakomerno uredi pokoj-nina, S trdnim zaupanjem gledamo na naše gospode poslance v Beogradu in prosimo hitre pomoči, za kar jim borno zeto hvaležni. Interesentom. Pri nekem aretirancu so se našli sledeči predmeti, kateri Izhajajo najbrže od kake tarvine: 1 srebrn novec izza vlade Marije TerezHe leta 1774. v ve-likosti staresa goldinarja, na eni strani dvoglavi avstrijski orel, na dragi prekri-žani butan (?), v vsakem od nastalih 4 pol] ena krona; 2 srebrn tolar v velikosti pet-kronskega tolarja izza vlade Franca II. \z leta 1793, na eni strani glava Franca II., na drugi prav podoben ornament kakor pod 1.; 3. Srnama petica iz leta 1745; 4. Šmarna petica iz leta 1794. z slavo Franca II : 5. srebrn tolar, na eni strani glava Frlderika Avgusta. kralja saksonskeza, na drugi strani grb, okolu njega napis: »Zehn eine feine Mark 1811«; 6. približno enak tolar, na eni strani z glavo Friderlka II. Avgusta, kralja saksonskega, na drugi strani grb, okoll njega napis: »Zehn eine feine Mark 1830«; 7. đvmjsettca iz leta 1832., na •si strani glava Franc* U cesarla avstrlj-skeg*, na dragi s dvoglavim orlom; & dve-kronsld novec Iz leta 1912: 9. enokronskl novec Iz leta 1915; 10. moikm srednjeveli-km srebrna ara, remonter, en pokrov Ima rimske Stevflke, precel velike na belem pasa, okolu vseh kazulcev msl bel kros: med tem krosom m Itevifkaml ter ob za-nanjem roba ItevOcaeira nasu mmen pas, od koifli Ie norranfl okraSen s cvetlicami. Nm zadnji strani ore, to |e na pokrov« Je ymu koni, U dlrla od leve ns desno. Ura Ima na notranH strani pokrova zaznamo-vmno itevllko (katera se za sedal ne bne-naje); 11. trlle bmtkorcf po 50 kron, 13 Umkrmm po 20 kron; en benkovec za 10 kron, en rdeč benkorec za 2 kronl, en viinehf benkovec za 2 kronl, dva bankor-m Bi kaank mm Jlnamav InanjnjK M Mi o pogrešitvl ali tatvlnl teb predmetov ka! znano, na) to lavi nalbUznli orožnliU postaji, ali pa vojaikenm sodlifiu ▼ Unbllanl ad S 28409. Kavama »Zvesda« ima telefon at- 3B5t ki je gostom na razpolago- Stra&no nanije in toca v drkniiki koUisi- Dne 3. Julija jo stradao nearje a točo uničilo vso letino v oboinah Grar hovo in 2irovnica v Cirkniški kotlini ter ražen trga r vaaeh Lipsenje, Bloći-oe, Radlek in Martinjak- Toča je padala od 12- do 13- ure ter je ležala pol metra visoko po poljih in travnikih. Tuđi sadje je vse uničeno. O žitu in senu niti govora ni, da bi se dalo pokositi- Ljudstvo je v skrajni bedi, ne samo, da so mu uničeni vsi pridelki, bo tuđi za živino prehrana nemogoča, če ne prisko-čijo merodajne oblasti nemudoma in iz-datno na pomoč- Ljudstvo že sedaj ni-ma niti najpotrebuejšega ter je navezano na pomoč sosedov- Umeetno bi bilo, da se vse občine epomnijo teh revežev ter jim pomagajo po svojih močeh- Hudi nalivi. PredvčerajŠnim je na-stal okoli pol dne hud piš, potem je začelo pa grmeti in treskati- Naposled se je vlil dež, kakor iz žkafa, vmes pa je bila pomešana toča, ki je nazadnje par dala sama, a k sreči le malo časa- V par minutah je posijalo zopet solnee. Toča tukaj ni napravila posebne škode, pozna se le malo po fižolu in drugih mehkejših rastlinah- Dež, solnee in zopet dež, to ee vrti, kakor v mesecu aprilu- Vodovje je veled hudih nalivov zelo narastlo in se je bati povodenj, za žita je pa nevarnost, da ne poležejo. Vesel pojav« Opažati jo, da so se za-čele nekatere gostilne precej prazniti, to se pravi, tisto pijančevanje pojenju-je. Jje na >borzah« je ob gotovih dneh in golovem času še precej živahno, si-cer imajo pa pivnice že precej normalno lice- Ta pojav je pripisovati raznim okoliščinam« Prej so ljudje morali bolj obiskovati gostilne, ker ni bilo drugod dobiti hrane, sedaj pa se dobe vsako-vrstna živila na trgu in po trgovinah« Nadalje so se ljudje oprijeli nekoliko bolj dela, v tem ko so preje samo po-pivali in kritizirali. Tuđi naraščajoča draginja, pomanjkanje denarja in dej-stvo, da se je ustavilo precej raznih podpor, je pijančevanje omejilo- Kmet n. pr- si ga privošči polno mero le ob nedeljah in praznikih, med tednom mora delati- Enaka je z đrugimi stanovi-Največ pa, menda se prav nič ne moti-mo, je pijančevanje provzročalo preku-povanje, recte navijanje oen. Pri tem so imeli prste vmes raznovrstni elementi« Vsak delomrznež, vsak postopač in tuđi gotovi >gospodje< so se pecali z dra-ženjem in nekateri so pri tem res zaslužili lepe zneske* Poklicani trgovci so si napravili lepe tisočake, drugi ne-poklicani elementi so pa vse sproti pognali po grlu. Popivali so, da je vse teklo od miz, vozili so se z automobili, izvoščki in po železnicah: sploh živeli bo kakor ptice pod nebom- Za vsako stvar je bil prekupec merodajen, iz prve roke nisi potrebščine dobil nobene-Sedaj, ko je že po trgovinah vsega do-volj, je prerezana nit preknpčevanja in pijančevanja. Kronic, katere morajo služiti z delom, gotovo tako lahkomis-ljeno ne zapravljajo, kakor one, ki so jih pridražili- Kakor pridobljeno, tako izgubljeno! Osebna vest LDU. Beograd, 4-julija. Dr- Vilhelm Baltič, dosedanji nadzornik II- razreda v ministrstvu za notranja dela, je imenovan nadzornikom L razreda v istem ministrsrvn. K dvomesečni orožni vaji sta kli-cana letnika 188d. in 1888., in sicer se ima zglasiti letnik 1889- dne 26- julija, letnik 1888. pa dne 30 julija — oba ob 8. uri dopoldne — pri pristojnom vojno-dopolnilnem poveljstvu- Vojaško opremo in obleko (zlasti plašč in perilo), za katero se dobi primerno odškodnino je prinesti s seboj- Zglasiti se morajo vsi, ki so v ozemlju kraljevine SHS pristojni ali rojeni in tuđi oni, ki ne morejo dokazati, da eo inozemski državljani* Rezervni častniki, praporščaki in ka-detni aspirantje se pozovejo po potrebi ne glede na letnike- Na prošnje za oprostitev se ne bo oziralo. Natančnej-še bo razvidno iz pozivnih razglasov. Zahvala. Fantje 11. poljske stotni-je lj. pešp. se iskreno zahvafjujejo za darila poslana ob prilikf proslave Vi-dovega dne in obenem pošiljajo iskrene pozdrave \z koroškesra bojiŠča. Cetov.: Tič Valentin. Kestner Rok. Kavšek Pa-vcl. Desetn. Ivan Pešec, Kraševec Alojz, Martin JurjeviČ, Belič, Jordan Rodolf. Umri je danes ob 3. uri zjutraj v deželni bolnici g- Anton Jegli6, prvi nadpaznik v prisilni delavnid in ob-činski svetnik* Pogreb bo jutri, v nede-ljo ob 4- popoldne iz deželne bolnice. JJmr\ je v kopališču Lipik znani ljubljanski trgoveo Ernest Ham-merschmidt, čigar truplo se je pre-peljalo v Ljubi jano- N- v m. pj Umri je v Kortah pri Portorosi v Istri nadučitelj g Franjo Orel* N. v m. p-I PooredovaUd orad za begunce SHS v Ljvbljuu j^ prejel potom upravni-fitva »Slov. Naroda« od Neimenovanega i% Trtica snesek 67 K 23 v kot dar goričkim beguncem- Hvala! »2enaki Casa»ova« ali »Alirua« m je včaraj prvič predvajal v Kina stva* Glavno vlogo igra dražestna umetnica Bozi Szollasj, ki ima isvrstne solgralce kot so Julij Gali, Koloman Kormendy, Geza Erdelvi in Eliza Malatinska. Krasna je pantomi-na v đrugem dejanju- — Poleg tega je de na sporedu esodejanska borka >Su-zanin ženin«- — Ni za mladino- Kino Ideal- ___________________________ Vremensko porobilo. — Cm. SUnJC A& l tptzo. sr I: vctrovi Ncb° ▼»■]«• ? mm Č5 4 2. pop 737*8 22O si. jgv. več. oblač . 9. zv. 737 3 178 brezvet. jasno 5 7. zj. 737.2 141 * 9 več.oblaC Padavina v 24 urah 0*0 mm — Srednja včerafSna temperatura 17*4°, normalna 19*3°. — Vremenska napoved za jutri: Spremenljivo, toplo In vetrovno vreme. Kultura. „Prodana nevesta" na slov. odru 25 let! (Prispevek k zgodovini slov* opere.) Pod dirigente tvom Mat- Hubada se jo izvajala na koncertu Glasbene Matice dno 15- decembra 1892 prvič uver-tura >Prodane neveste«- 2e za sezono 1893/94 stojita na repertoariu mlade naše opere tuđi Smetanovi remek - deli »Prodana« in >Poljubc In reenlčno, prvič sta uprizorila >Prodano nevesto< dne 15- februar ja 1894. kapelnik-skla-datelj Fran Gerbič in režiser Jos* No Hi- V poldrugem mesecu so Jo dali sedemkrat zapored v razprodani niši* Od teđaj je ostala >Prodana nevesta< stalno na repertoar ju nade opere in redke so bile sezone brez nje* Od leta 1894—1919, torej tekom 25 let, je doži-vela ta češka vzorna narodna opera med vsemi operami pač največ repriz ter je število njenih predstav vsaj pol-drug sto. Iz svojih zapiskov, ki sof žal, nepopolni, ker nimamo obranjenih vseh gledaliških lepakov, naj navedem ob 251etnici >Prodane nevestec na našem odru in k 25- predstavi v sezoni 1918/19 nekaj osobnih podatkov- Ma-renke so bile v vrsti po sezonah: gdč-Leščinska, gdč- Sevčlkova, gdČ- Noemi, gdč. Prochazkova, ga- Hanus-Slobodo-va, ga- M- Skalova, gdč- Sipankova, gdč* Pirkova in gdč- Richtrova. Jankoti so bili: gg- Beneš, Purkrabek, Desari, Orzelski, Štepanek, VIČek, Rjezunov, Fiala, Krampera in Drvota- Kecali: gg. Vasič^k, Pestkowski, Aschenbren-ner, Peršl, Betetto, Vlček, Križaj, Za; they in Rumpl- Vaški: gg- Pavšek, Podgrajski, Hašler, Lebeda, ZocH, Hess, Horsk^ in Kovač- KrnSine: gg-Nolli, Klral, Ouf ednik, Florian, Čennak i. đr- Ljndmile: gdč- ftlhova, Towar^ nicka, Jungmannova, Carneri, Glivar^ čeva, Stolzova, Reissova* PerŠlova in Medvedova- Esmeralde: gdft- Nlgrino-va, Polakova, Peškova, Vngrinčić, Thalerjeva, Skalska i- dr- Principall komedijantov: gg. Inemann, Ller, Dra-gutinović, Ru3, Gradiš, Verovšek, Ma-rek i. dr- Kapelniki: gg- Gerbi6, Beni-^ šok, Tomas, Talich in Rukavina- Med abonenti jih živi mnogo, ki se bodo radi spominjali tega in onega; spominja-mo se s hvaležnostjo nanje zlasti vsi mi, bivši voditelji gledališča, ki smo se v delu za razvoj naše opere postarali ter si prislužili častni naslov očetov >kulturne gnilobe<- Jeklenih živcev in oelo goro humorja smo morali imeti* In obojega imamo še đandanes dovolj! Želimo, da bi tega zanamoem ne bilo treba več in da bi >Prodana nevestac na našem odru dočakala tisto visino naše opere, za katero smo stremili od vsega začetka in tekom najhujših fLnančnih mizerij doslej, ko se vremena >Kranj-cemc ž© jasnijo- F. G- Roditeljski seetanek na IV- mestni Soli se je vršil pri zelo obilni ndeležbi staršev v ponedeljek S0- junija t- 1-G- šolski zdravnik dr. M. Rus Je poučil navzoče v poljudni obliki in zanimivih slikah o uplivu alkohola v higieničnih, sociainih in pekunarnih ozirih* Predavanje je bilo dolgo, a vendar vsem pre-kratko- Ko je g- doktor govoril že nad poldrugo uro in omenil, da bo kmalu končal, so se matere oglasile, da na] nadaljuje, ker bi ga rade še poslušale-To je znak, da je g- predavatelj nbral pravo struno in da je obvladal po vsem predmet predavanja* Dosegel je popoln uspeh; slab.učinek alkohola na člove-ško dušo in telo je slikal v tako pestrih barvah in s tako živo besedo, da je gotovo vsak navzoči oče in vsaka navzo-ča mati sklenila v svoji duši: Ne, moj sin ne bo pljanec; moja hčl ne bo pijanka! To pa je bil namen g- doktorja. Gasiti kar je že napol pogorelo, je brezuspešno delo; stari rod izpreme-niti bo težko dio; pijanec se izpreobr-ne, ko se v jamo zvrne; a mladi rod, našo mladino obvarovati pred to kugo, to se bo nam lažje posrećilo, ako vsi merođajni faktorji zastavljo svoje sile v ta namen. Za tako plemenito stremljenje pa je priđobil g- đr- Rus vse navzoče pri zgoraj omenjenem sestanku in s tem veliko pripomogel k doaagi amoira, kl sa njim strani šal* O» dok* 156. Stev. .sluvun&KI NAKUtr dne 5. julija 1319. ^ L- ? \ Stran 5. torju bodi tedaj izrečena javna sahvala na njegovem trudu, da bi na ta n^čin pripomogel naši Jugoslaviji do krepkih, krepostnih, zdravih in jakih dr-žavljanov; starši, ki so bili pri predavanju so svojo hvaležnoet izrazili z ži-vahaim ploakanjem ob koncu predava-^lje vega govora* Glasbena Matica- Spored II- koncerta bratov Milana in Dušana Jovano-vića v ponedeljek, 7. julija 1919 obseza rledeče lepe skladbe- I. del. 1- Pagani-ni: Koncert (D-dur). 2. a) Cajkovekij: Hianson triste. b) Mozart: Menuett. ,) Handel: Menueti- 3- Wieniawski: Souvenir de Moscou. II- del. 4- Sarasa-re: Cannen Fantazija- 5- Vieuxtemps: Balada in Polonais«- 6. Ševčik; Fantazija- Koncert bratov Jovanovieev- Eno prvih mesi med letošnjimi prireditvami zavzema koncert bratov Milana in Dušana Jovanovića, ki se je vršil 3- t- m. r Unionski dvorani pri docela razpro-danih prostorih« Skoroda vse vrline, ki $o \ih slavile reklamne ne tiče, so se iz-■:azal© osobito na violinistu- Spored j* Ml sestavljen tako, da je v prvi vrsti vseboval tehnieno težko izvedljive tačke, pri katerih je raogel violinist dokazati evoio virtuozno dovršenost; to posebno pri Vieuxtempsovem kon-.-■prtii. ki ga je doigral z neverjetno lah-:oto in občudovr.nja vređno signrnostjo. >p!oh je njegova tehniena plat bolj razvita ko eustvena, kar sem osobito rpazil pri Cliopinovem noctnrtiu, ki je Ml nekoliko slabte pređnašan od osta-ih točk; tuđi spi eiuljevanje pri tej točki se mi je zdelo preveč hmpno, kar je malce banaliziralo njeno itak sentimentalno lepoto- Sicer sta pa v ostalih tockah igrala docela enotno, ceprav je naravno, da spremljevalec v nobenem ozim £e ni tako dovršen kot njegov starejši brat. Vendar moremo od obeh r-ri cako vati se velik© izpopolnitve, po-.-cbno ker nikakor ne napravljata vti-?a >euđeznih otrok<, temveč sta prava umetnika, na katera smo lahko ponosni rred ostalim svetom- Občin3tvo — ki -j> se vedno ne more navaditi na red — ie bilo navdušeno in je z odkritim odobravanjem kar obsipavalo umetnika* ki sta se dodala nekaj priljubljenih • % izven sporeda- L- M- 5. Mlada, izborna srbska umetnika. Milan in Dušan Jovanovlć. priredita v r o n e d e 1 i e k, dne 7. julija zvečer i.b 20. uri v Unionski dvorani na mno-jjstransko od občinstva izraženo ze-'•■"> še drugi koncert s povsem novim noredom. Vstopnice se dobivajo od >bote opoldne naprej v trafiki v Pre- ernovi ulici 54. Živio Wilson! "Liong live Wil*on! Horačnica za glasovir, posvećena oslo- ditelju naroda, iza&la je ispod §tam- ~e sa slikom Wilsonovom- Dobiva se u vim zagrebačkim knjižarama, kao i :-:■-» d autora: August Eemec, učitelj t^asbe u Zagrebu, Dalmatinska ulica-— Cijena 6K- U Ljubljani se prodaja n bukvarni L» Schwentner. Ptujsko pevsko društvo priredi v nodeljo, dne 20- t. m- zaključni kon-r-T-rt 35- drxštveneg"a leta v prostorih "Varodnega doma. Sodeluje ptujska r:?stna godba* Začetel: koncerta je ob '•">• uri (4- popoldn?). Vse cenj- prijate- * ice in prijatelje slovenske pesmi vabi 1: obilni ndeležbi pripravi jalni odbor* »Ljubljanska kreditna banka«- V r/.esecu juni ju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 26.783.206 K 13 v, vignilo pa 26.555-773 K 37 v- Stanje vlog koncem junija 90538-367 K 85 v. Mestna hranilnfca ljubljanska. Promet meseca iuniia 1919. 1101 strank "e vložilo 2,524.059 K 09 vin.; 1457 trank je dvignilo 2,374.910 K 41 vin. Manje vlog s kapitaliziranimi obrest-~i vred 86,980.954 K 78 vin. Število kožnih knjižic 41.289. — V II. četrt-Tetju 1919 se je hipotečnih in občinskih sojil izplačaio 250.108 K 12 vin., vršilo 1,354.425 K 39 vin. Stanje posojil 21,765.327 K 31 vin. P. n- občinstvu. Jadranska hotel- --■-a in kopališka delniška družba, Su- :"k-Reka, prvo in največje juproslo- "rnsko podjerje te vrste je ustanovilo '.-i celem Primorju svoje hotele in ko- •:.lišča kakor: >Jadran< Sušak-Pveka, otel pension in veliko morsko kopa- ■rre- >Jadranc v Bakru, hotel pension n morsko kopališče- >Miramare-c irkvenica palace-hotel- >San Majrino« ^ori Vinodol, hotel pension. Naprave o prvo vrstne in opremljene z vsem omfortom- Razun tega so pa tuđi «go- r i imenovana kcpališča edina, ki pri- [■']o sedaj v naši držali kot morska ;-r>pališca v poštev- Sedaj, ko j© nasta- -° v teh krajih stalno in lepo vreme : "iporočamo jih toplo p- n- občinstvn !rt zdravi 1 išča in letovišča- Nadaljna r>^jasnila daje: Jadranska banka, po- l^užnica Ljubljana ter Ljubljanska -reditna banka. Cepfjenie prašlčev zoper rdečlco. \v1ed prepovedi deželneza veterinar- '.2cra urada. se prašiči ne bodo :rinili v mestni klavnici, ampak na do- -■i. Kdor hoče imeti oraSiče cepljenc, ]^i to naznani v Disarni mestne klav- :^e vsaj do 8. juliia. Za cepljenje Je »laćati 8 kron od DraSiča. i Gospodarska komisija 2a stvarno de- I mobilizacijo tma ac itpcfkcm ik krUtftl • 13 strojev za mesarje. Mcsarji naj vlože svoj© ponudbe pri Oospodariki komisiji za stvarno demobilizacijo do 15. ju-lija. TrboveUska Dremo«okoo«a družba naznanja, da ji je sedaj mazno po- streči cenjenim odjemalcem v dotfed-nera Času z njenim najboUSim sacor« skim belim apnom. Tozadevna cenjena naročila naj se blagovolijo nasloviti na reprezentanco, Ljubljana« Knafljeva ulica 13. 6208 Nainoveiša poročila. /Naša tzvirna poročilaj DOGODKI NA REKL Reka, 5 julija. Včeraj je vladal na Reki mir. Reska mladina je namera-vala nadaljevati z izeredi. V borbi je bilo vsega skupaj ranjenih do 20 fran-coskih vojakov, 10 franeoskih častnikov m nekoliko Ansležev. Pri demoliranju Čitaonice ie sodelovala tuđi laska vojska. Iz Čitaonice je zmanjkala. vsa srebrna jedilna priprava, ki lih Je imela Čitaonica za čajanke. Vojaštvo še vedno straži demolirane prostore. (Sredi poročila je odpovedala telefonska zveza. vsled česar noročilo ni popolno.) O DEMISIJI ROMUNSKEGA MIMSTRSKEGA PREDSEĐMKA. Pariz, 4. julija. Bratianu je odpoto-val v Bukarešto, da Doda kralju svoio demisijo. Pariško Časopisje razoravlia o njegovi demi^ui in naslaša, da se ie Bratianu odločil, da odstopi zatesradelj, ker mirovna oojtodba ne odsrovaria ro-munskim zahtevam in so se poiavile resne težkoče glede Besarabije, Banata in Transilvanije. Casocisje izraza željo, da bi Bratianu ostal na svojem mestu in se zopet vrnil v Pariz, da podpiše mirovno pogodbo v imenu Ro-munije. POVRATEK AMERIŠKIH ČET V DOMOVINO. Pariz, 3. julija. General Pershine se ie odločiL da ostane na Franco-skem, dokler ne bodo končane vse dispozicije, ki se tičejo prevoza ameriških čet v domovino. Dne 15. julija se ame-riški gla\Tii stan premesti v Pariz. Isto-časno prenehata Bordeaux in Nazaire fundirati kot ameriški pristanišči. Na sestanku vojnih poročevalcev v Parizu je general Pershins iziavil, da bodo ameriške Čete stražile Reno. dokler ne bo docela izpolnjena miro\Tia pogodba. Amerika bo odpoklicala iz Nemčile svoje čete, ako se bo prepričala o dobri volji nemške vlade, da izix)lni vse mirovne pogodbe, vendar pa ostane 5000—6000 Američanov v Nemčiii. dokler bo trajala okupacija. Andija na-merava v istem razmerju reducirati število svojih čet na ozemliu, ki je pod-rejeno njeni okupaciji. Zadnji transport ameriških Čet je včeraj prispel na potu iz Sussie v Brest. FRANCIJA KUPUJE PREMOG V AMERIKI. Pariz, 3. juliia. Francoska vlada se pogaja z Ameriko srlede nabave pre-mocccL Kakor javlja »Chricazo Tribune« namerava Francija nakupiti več parni-kov, ki bodo vozili v Ameriki nakup-lien premoć na Francosko. Dosedai fe Francoska nakupila 8 mifijonov ton premota. MIROVNA POGODBA V FRANCO-SK1 ZBORNICI. Pariz, 3. julija. Komisija za mirovno pogodbo v franeoski zbornici !e imela dane1] đopoldne svojo prvo sejo. Sodi se, da bo izvoljen za predsednika Barthou, Rene Renoult aij Viviani. ODPRAVA CENZURE IN O3SED-NEGA STANJA. Pariz, 3. juliia. Ministrski Dredsed-flik Ciemenceau se je včeraj iziavil na-pram Jeanu Dupuyu. predsedniku sindikata pan?.kih časnikarjev. da bo francoska vlada odpravila cenzuro in obsedno stanje, čim bodo ameriški, an-gleški in nem.^ki parlament ratificirali mirovno noeodbo. KONVENCIJA Z AMERIKO IN ANGLUO. ParTz, 4. julija. Listi obiavljajo be-sedilo konvencije, ki jo ie sklenila Francija z Ameriko in An^lijo. Razni listi potresajo točne označbe ?rlede voinške nomocj, ki jo naj nudifo Franciji Združene Države. Iste pomisleke izražajo listi tuđi dede pogodbe, sklenjene z Ansrifjo. vsi pa socrlašaio s tem. da je konvencija med Fr?ncno na eni ^trani in med Ameriko fn Aerlijo na dru^i strani velike politične važnosti. ODPRAVA POSTNE IN BRZOJAVNE CENZURE. Pariz. 4. julija. Naivišji fcospođar-ski svet nod predsedstvom lorda Ro-berta Cecila ie odločil odpraviti poštno in brzojavno cenzuro, čim se razveljavi blakada to je, Čim bo nemški parlament ratificiral mirovno po?:r>dbo. POZNANJ SE PRIKLOPI POLJSKL Varšava, 3. jul i ja. Delegati nemško narodnecra sveta in meščani iz Tornna in Bydjroszcza so prispeli v Varšavo, da se po^ajajo s predstavitelji Poznanj-ske crleda prikiopljenja bivšega pruskega teritorija k Poljski. Izjavili so, da bo-čejo postati lojalni državljani poljske republike. Poljska vlada jim je dala vse potrebne garancije za svoboden gospodarski in narodni razvoj. O ITAUJANSKm ZVEZAH Z AVSTRUO. Laossanne, 4. julija. »Oazette đe Lausanne« z dne 4. julija piše v uvodniku: »Jugoslovanska vlada obdolžuje Italijo, da se skrivaj pogaja % Avstrijo in Madjarsko in da Je preskrbljevala Nemško AvstriJo z strefivom v borbi protf Jugoslovanom. Ni dvoma, da se bo Italija potrudila, da čim najorefe pojasni ta očitanja. Podrobnosti, kl fih aavaJNi bmifraiHn vlada, m. selo vyiainiiUlra> ako jih {talijanska vlada ne bo pravo-časno ovrgla.« ORLANDO V LUGANU. Qeneve> 3. juliia. Bivši i talijanski ministrski predsednik pri spe te dni v Lugan, kjer ostane, kakor ironično pi-šejo nekateri listi, več mesecev v pro-gnanstvu. LORD NORTHCLIFFC IRSKI POD-KRALJ. London, 3. julija. Listi poročajo, da je lord Northcliffe imenovan za pod-kralja na Irskem. Dobil bo dalekosežna pooblastila. da resi irsko vprašanie. UKRAJINSKO - BOLJŠEVIŠKA ZVEZA. VarSava, 2. julija. Vlada takozvane zapadne Ukrajine ie po razpadu avstro-ogrske monarhije imela svoj sedež v Stanislavovu. V posebni pogodbi je pri-1; vke kot gospodarie v ukrajinskih pokrajinah bivšega ruskega carstva. Z ozirom na to so boljševjki obljubili Ukrajincem v Vzhodni Galiciji po-moč proti Poljakom, Ta pogodba je bila sklenjena v Kijevu. Bila je rezultat dolgotrajnih pogajanj, ki so se prjčela v Ploskirovu, zaćetkoma meseca junija, končata pa v Kijevu nedavno tega. naj-brž 16. junija. Grekov vodja boljševikov je prevzel poveliništvo pokrajinskih čet, ki se bore v Vzhodni Galiciji proti Poljakom. Boliševiki imajo pripravljeni dve armadi pod poveliništvom generala Antonova, da vdro ž njimi na Poljsko in s tem podpro Ukrajince. Njihov glavni stan se nahaia v Žytomierzu in Slawuti. Poljski državni 7bor, vznemirjen vsled dogodkov v Vzhodni Galiciji, je sprejel resoluciii, ki sta jih stavila dr. Glombinski in Rataj. v kateri se zahte-va izdatna pomoč za ozemlje, ki je že toliko trpelo za Poljsko. Zbornica je od-klonjla resolucijo Daszynskega in soci-ialistov. DEMANTI O POLJSKO . BOLJŠE-VIŠKI ZVEZI. Varšava, 5. junia. Pooblaščeni smo z vso odločnostjo demantovati vest, ki jo je razšlril ukrajinski korespondenčni urad o konvenciji, ki se je baje sklenila med Poljaki in boliševiki. Ta vest je od kraja do konca zlobno izmišljena. RATIFIKACIJA MIROVNE POGODBE V NEMĆIJI. Pariz, 3. julija. Kakor ooroča »New York Heraldc, je predsednik Ebert do-slal mirovni konferenci noto, v kateri javlja, da bo nemški Darlament ratificiral mirovno Doeodbo začetkom pri-hodnjega tedna. NEM§KO - POLJSKE MEJE. London, 30. junija. (Zakasnelo.) »DaHv Teleerraph^r ni5e. da energična Clemenceauova nota Bauerjevemu kabinetu glede nastopa Nemčije napram Poljski ni ostala brez vtiska. Nemškim protestom in nemškemu tajenju ni pripi-sovati preveč pomena. Zelo sumljivo pa je. da nemška vlada slej kot prej dolži roljsko vlado, da krši dogovore glede mej. Pariški dopisnik »Morning Post« poroča, da zahteva splošno mnenje so-p:lasno. da nai vztraja mirovna konfe-renca energično pri svoji zahtevi, da Nemčija nemudoma odnokliče vse svoje voiaštvo iz onih pokrajin. ki naj po ljud-skem glasovanju pripadeio Poljski. NEMSKO ČASOPISJE O PODPISU MIROVNE POGODBE. Berolin, 2. julija. Vso konservatjv-nq časopisie kar divja zaradi podpisa mirovne pogodbe. »Deutsche Tages-zeitung«, »Tagliche Rundschau« in »Kreuzzeitung« oropoveduje docela od-krito maščevalno vojno in psuje vlado, ki je oodpisala mir, kakor tndi republiko z judovskimi hlapci. ANGLESKE SODBE O ALIJANCI S FRANCIJO. London, 2. julija. »Tjmesc z zado-^čeniem pozdravlja sklenjeno alijanco s Franciio. ki daje najzanesljivejše jamstvo za vzdržanje svetovnega mjru. Liberalni listi izražajo bojazen, da je mor-da Angleška z alijanco prevzela preda-' lekosežne obveznosti za neznano bodoč-nost. »Manchester Guardian« zartjuje, da bo v Avstriji, Rusiji in Turski ostalo mnogo več vojnih nevarnostj kaTcor v Nemčiji. Konservativno časopisje izraza svoje zadovoljstvo o sklenjeni zvezi, zlasti pa pozdravlja alijanco »Morning-post«. ki obenem opozarja na vesti, ki iavljajo, da se Italija skuša približati bivšim centralnim državam. GROF SFORZA V PARIZU. Pariz, 2. juliia. V kratkem prispe semkaj groi Sforza, novoimenovni ita-lijanski državni podtajnik v mjnistrstvu za zunania dela. On je odličen strokov-njak v orijentskih vprašanjih. Zdi se, da bo ignd ođtoCOno vlogo pri kompromisu, ki daje Italiji važne koncesije za njen popust v jadranskem vpraŠaniu. VOLILNA REFORMA V ITALIJI. Mflsii, 2. Julija. Ministrski pređsed-nik Nitti se je definitivno odločil za proporcijonalno volilno pravico. Pred-loga o volilni reformi se predloži parlamenti 9. falti*. POLJSKA OFENZIVA V VZHODNI OALICUt vvimt 3. mm. ofgjfvA mi»jo MpoC^epottsteO^vVrtoOaiOaMI. I se ugodno razvija. Ofenziva se je pričela dne 29. junija y pavzočnosti Pilsutske-ga. Poljska armada je na vsi crti napad* la ukrajinske čete, kj so se v velikem neredu umakniie. Poljaki so vjeli več ti-soč Ukrajincev in zaptenili veliko voi-nega materijala. Vesti IDU. MADŽAROV NI VCC NA SLOVASKE1VL LDU Prasa. 3. juliia. (ČTU) V smislu posroiev, kl iih ie stavil jreneral Pelle v radiosrramu z dne 29. Junija, so madžarski oddelki dne 2. julija dokončali svoje umikanje na zahodnem Slovaškem do meje, ki jo je bila dolo-čila mirovna konferenca. Naše čete so danes navedeno ozemlje zasedle in vkorakale v Levico in Lučenec ob na-vđušenih ovacijah prebivalstva. BELA KUN JE SPRAVTL SVOJO ŽENO NA VARNO. LDU Dunaj. 3. julija. (ČTU) »Neues Wiener Abendblatt« poroča: Gosdo Bele Kuna so ustavili na švicarski meji in jo odvedli v Inomost; dunajska vlada ji je dovolila, da sme potovati dalie. Potemtakem morajo budimDeštanski J moKotci čuti«, da se njih oblast bliža ; koncu, ako se prizadeva Bela Kun, da bi spravil svojo ženo na varno. Društvene vesti in prireditve. V odbor društva ju^oslovansldh državnih uradnikov v Mariboru so bili izvoljeni sledeči gospodje: g- sodni 3vetnik dr- Peitler, predsednik, g. dr. Ljud- Valjavec, podpredsednik, g- davč-ni upravitelj Fran Franci, blagajnik, g. dr- Fran Rostohar, tajnik, g- major v p* Mihael Skočir, gospodar ter 7 za-upnikov iz raznih uradniških strok- Zadruga srostilničarSev in kavarnar-narjev v Ljubljani je imela v ponedeljek dne 30. junija v »Mestnem domu* izreden občni zbor, na česrar dne\Tiem redu so bile predvsem volitve novela odbora. Zborovanju je nredsedoval načelnik #. Fran K a v č i č. Volitve so se vršile po listih. Izvoljeni so bili z 72 do 85 Klasovi v odbor tile gospodje: Fran Kavčič za načelnika, Fran Krapež za podnačelnika, Belič, Bole, Dachs, Mrak, Polajnar, Strjtar, Stepi in Škulj za odbornike. Banko, Kr-varič, Soklič in Zabukovec pa za njihove namestnike. Razpravljalo se je vsestransko o vprašanju policijske ure in odvzetju- bolniške blagajne za po-močnjke. Glede pomočniške bolniške blagajne se je naglašalo, da je bila odredba poverjeništva za socijalno skrbstvo, s katero je bila ta blagajna odvzeta zadrugi in podrejena okrajni bolniški blagajni, krivična in na škodo gostilničarjev in kavarnarjev, kar iz-pričuje predvsem dejstvo, da morajo sedaj tako delodajalci, kakor tuđi de-lojemalci plačevati veliko večje pri-spevke. kakor so jih plačevali preje, ko je bila blagajna se v rokah zadruge. Za to je upravičena zahteva, da se blagajna zopet vrne zadrugi, ker za njeno odvzetje nišo bili merodajnj stvarni, pač pa, kakor vse kaže, zgolj Btrankarsko politični razlogi. Živahna debata se je razvila o vprašanju policijske ure. Vsi govorniki so naglašali, da vlada pač z vso strogostjo izterjava od gostilničarjev in kavarnarjev ogromne davke, na drugi strani pa iim skuša z vsemi megočimi odredbami in šikanami odvzeti vsako možnost za-služka. Vsi govorniki so zahtevali, da se policijska ura podaljša naimanj do 24. ure. Zadruga posije k vladi posebno deputacijo, da tzposluje podaljšanje policiiskega časa in drugih policijskih omejitev. ki onemogočaio izvrševanje zlasti gostilničarske obrti v dopoldan-skih urah. Ako bi vlada ne hotela ugoditi upravičenim zahtevam gostilničar-skega stanu, prjporočajo nekateri, naj posežejo gostilničarji po skrajnem sredstvu, to je naj vse gostjlne v znak protesta jednostavno zapro. Družba sv- Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca junija 1919 leta sledeče zneske: 1« Prispevki po-đružnic: Vič 140 K; Krško ž. 235 K; Grobelno in okolica 1001 K; Vransko 500 K; Polenšak - Sv- Tomaž 64 K; Ro-jan 285 lir; Slovenjigradec ž- 277 K; Raka 51 K. — 2- Prispevki iz nabiral-nikov: Gostilna J- Teren, Sv- Barbara 5 K 17 v; kavarna Krapš, Ljubljana 16 K 24 v. — 3- Razni prispevki: Uči-teljstvo v St- Rupertu na Dolenjskem, mesto venca f M- Jenko 50 K; Ivan Hrovai, Zagrac 21 K; kapetan Sveto-zar Stojanović, Beograd 20 K; častni-ki celjskega pešpolka. nabrali 73 K; G. Janežič, Sv- Benedikt nabrala med učiteljicami 80 K; Ana Dimnik, Tr-bovlje 20 K; J- Plrnat. Ljubljana 70 K; restavracija Šlachta, Narodni dom, tu 170 K; >Šlov. Narode, tu 70 K; Kolin-ska tovarna, tu 1000 K; A. Recelj, St-Jurij 100 K; volilo pok- Iv. Zemljica iz Ljubljane 2000 K; Rudolf Lisec v spo-min pokojne ge. M- Logar 50 E; trža-ška rodoljubka, povračilo za brzojavko 8 K 40 v; Amal- Magdie\ trgovka, tu, v spomin na imendan nmrlega g* soproga 200 K; A, Milavec, Ljubljana^ mesto cvetk umrli ge- S- Sabotny 20 K; Neimenovan 100 K- — 4. Prispevki ni abrimbni sklad: Kamen pok* Jernej Goreujca, Hrastnik 300 K| Jaaes Scbemitsch, Reintal 200 K- došUnj- Za naš sklad Sokolskega doma je nabrala gospodična Angela CerofiekoTi 1057 K. — Nji se isrool t snak zahvale Sokolska di- pkNHk jgpairtti gagegje ••' Sari mm lepo sakreitiie tfa»benwB» dmittn i» & naklonitev svote 400 K 04 r za rereJet kot cisti doneaek igre >Moč unifomerc*, Aproviiacija. Sladkor na Izkaznice št 73, 128 b 129 se prodaja v sledečih trsovlnaha Na izkaznice št 73 pri Finžgariu. Sv. Florjana ul.; Na izkaznice št 128 i*ri Mamu na Glincah; Na izkaznice St. 12SI prj Qro§elju, Foljanska cesta 7. Poizvedbe. 500 kron nagrade dobi kdor najde 6 zvonov. rekviriranih od avstr. vlada v januarju 1918. leta. 2 zvona imata re-. kvizicijske številke 234 in 235, a štfri ostali št. 230, 231, 232 in 233. Poleg; tega štiri poslednji nosijo napis »Općina Risanska« (v ćirilici pisano). Kdor iih najde, naj Javi na naslov *Pr**osfamM* cerkveno tutorstvo« Risan (Bola Ke-torska), odkoder dobi tuđi nagrrado. Naslovna kniižica — z naslovi tvrdk, raznih oseb itd. na Dunaiu, Pra-», %U Ljubljani itd„ se ie izpibila v Četr* tek zvečer v kavarni Union, ali dnu:o> jutro na ulici. Ker taka stvar nima zar nikojrar vrednosti. prosinu da io izročl najditeli v upravništvu »Slov. Naroda* ali portirju hotela Union, — A, O-k. Kdo kal ve? Frančišek Ko§irt] 27. dom. polk, 14. stotnija, Korpstfain^ jcruppekompaffnie 2./3.. vojna pošta 65», je bil na zadnie v Galiciji, se pogresa že od oktobra 1914 leta. Kdor kaj ve oj njem, naj to sporoči posestnici Fran^j čiški K os i r v Pristavi pri BorovnicL: ki Dovrne vse stroške. ------------------------* Izdaiatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tfstanMMuj Poslano.* Iz prevoza nekaj zabojev Daniria Z, Dunaja v Ljubijano za podpisano tvrd-. ko, se skuša napraviti velika politična korupciiska afera. Strankarskejfa ooli-tičnega ozadja in osebne zavisti na* pram vodi i tukajšnjega čekovnesra; urada, ki tvorita jedro takozvani tiho-«, tapski aferi, se ne dotikam. To nai na-| pravijo politiki* uradništvo. Kra^o po-! jasnilo pa je to - Ie: Poštni čekovni; urad je naročil na Dunaju večio množino tiskovin za svoi urad. Ker se m sedanjih razmerah denar v Nemška Avstrijo ne more nakazati, si ooma-, ga vsakdo na ta način, da si izprosi nać^ posodo denar od tvrdk, ki imajo ta prodano blago razpoložljiv denar na Dunaiu. Naprošena, sem napravila; uslugo vodii čekovnega urada. la Kaj dotlej, to ie do konca maja sploh nisem. poznala in sem mu v ta namen na Du*> naju izplačala zahtevane zneske. Par dni pozneje me sreča omenle-t; ni vodja gosp. dr. Maričić in mi povc, da je s težavo dobi! vagon in da ima približno samo za nai vagona nakuolje-! nih tiskovin. Vprašala senu če bi srneći la priložiti kakih 3000 kg bruta« pisalnega papir*j*a in ovitkovj s pripombo, da name odpadajočo vo«| zarino sorazmerno poravnam v Liub*j ljani. Dr. Maričić mi je v to privoliL; Glede carine sploh nis^ejn ničesar vede-I la, ker je ta naredba izšla za moiega; bivanja na Dunaju. Tuđi dr. Maričić ni; takrat še ničesar vedel o carini. Na-ij pačno je mnenje neinformiranih ljudi«; češ, da je v tem, da ie privatna tvrdkaj priložila svoje blago k uradnemu zs, čekovni urad, jasen namen t&otapstva; zapopaden. Naravno je, da mora za: eventualne carini podvržene predmete1 tuđi čekovni urad plaćati carino, dokler; sta poštni in finančni minister po sroiib resortih in proračunih točena. Nekaj dni po mojem povratku mej obvesti gosp. dr. Maričić. da je blago dospelo in da naj pošliem voznika DOj svoje blago. Takoj za voznikl sem si* na kolodvor, kjer je bil v vagonu* stojećim pred kolodvorskim poStnim ura-*! dom, sluga od čekovnega urada. Vj tem Času je prišel na kolodvor tuđi 2.; dr. Maričić, ki sem ga naprosila, daij blago sortira, ker sem sama moralatj oditi k važni trgovski seji. Drugi dan; se je začela za zadevo zanimati poli-. čija na ovadbo treh poštnih uslužbeiHj cev, ki so ovadili svojega šefa dr. Ma*j ričića. — Iz vsega tega je razvidno, đatj ne more biti govora o tihotapstvu taj da tvrdke ne more zadeti nikaka kriv-: da. Vagon je stal še nekaj časa na ko-j lodvoru in stvar železnice in finančnej straže ie bila, da blago pregleda in za*j carini, odnosno bi se bilo to moralflM zgoditi že v Špiljah. , Da se mojega soproga spravlja * zvezo z mojo trgovsko zadevo. jtf skrajno hudobno in nepošteno politicij no sredstvo. Ta ie izvede! o nakuplie-; nem blagu sele, ko se je policija vsled: ovadbe pričela za stvar zanimati. M. Geršak - dr. Pestoinflcova. solastnica tvrdke M. Geršak & Koma! * Za vsebino tesra spisa je uredni-«! štvo odgovorno, kolikor določa s&koou Dolgo bivanje na prostem, v po*Ja manjkljivi obleki, je že mnogim Uudenf. nakopalo, da se nagibUejo h kašlju in katarom. Odvračalno sredstvo Je te-plakovanje požiralnika in vratu s Teh lerjevim razkrajajočim, antiseptičnimi »Elsa fluidom«. Jači sleznlce požiralnika in vratu in jih dela odporne^ orotl vplivom mraza. 6 dvojnatih ali 2 joe-cialni steklenici pošlie za samo 19 K lekarnar E. V. Feller v Stubict E3sin trz 5t. 238 (Hrvatsko). Obenem lahko naročimo tuđi Fellerieve odvajatae r^ barbarske Elsa kro«lice. 6 škatljic 9 K 50 vin. Omot in ooštntaa se »Icer r*-čunaU posebei v* najceaeje; čto yeg Stfan 6-______________________________________________„SLOVENSKI NAKUD" ane 5. julija 1919. 156. štev. QMn tili zaioi jpfif'S me set julij, avgust in september na MikloliČevt cesti 8 in na Domobranski cesti 7 vsak dan đopolđne in po* poldne. Pričetek Solskega leta 1. oktobra 19V9. 6606 iTOilVU 02 Plluffl nem kraju na Do-lenjskem v bMžini Toplic, vsc v dobre m stanju In obdelano. Eventualno se tuđi zamenja z drugim v blizini Ljubljane. Ponudbe pod »posestro 6849« na upr. SI. Naroda. 6645 Rupnjem smrekoT les, 'Cč^T* si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-ien v vagon se naj naznanijo na V. fCAGNtTrl, parna žaga za drž. ko-Od zorom, Ljubljana. 2048 Tmtfhl Vttndlh mol« manutak-Illliai mnilS, tume in specerij-ske stroke iste službe Naslov pove upr. Slovenskega Naroda.________6546 Ditrfi fffrai najboljeg sestava, sasma rlMU lUBJ, nov ili malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Sdrvarez) dnft Zagreb. rrera<»?iće?a I. 3347 Dnd9 H* ■*■• lanek» dobro obranjen riBU iC. z niprsno konjsko opretno-Lokoaaoblla, stojeća, 4 konjskih sil, v dobrem stanju. lekraf hotel, držeč ca. 100 litrov. VpraSa mi se od 12—14. ure pri ftmtfolhi loreta, Lfvbl|aoa, Dvorski trg 3/IL 6657 Bila naj bi v mestu ali trgu na prometnem prostoru. Ponudbe rod ».Trgovina", poitnolezeče Rate pri Maribora. 6627 Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskrenoljubijeni brat, gospod Andrej Munih bivši urednik „Jugoslavije** dne 2. julija 1919 previđen s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. 668? Ostale ialujote w.\\i Vsem sočutečim sorodnikom, prijateHem in znancem na-zninjamo, da je naš preblagi soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod naduiltelj 663? po kratici boleznf vsled težkega trpljenja pod tujtm jarmom, dne 26. junija 1919 v Kortah pri Portorosi umri in bil tam pokopan. ŽalafočI oitalL UM * bjUmtiiH znoožen bilance, se takoj sprejme ra popoldanske ure. Ponudbe z lahtevo plače pod »Jltfftftdja«, poštni preda I »ev. 44. *568 NfciM im * P^^i'lo ▼ polenih na ■BIH lili metre In vagane, *•*<» tuđi na drobno klana, od 500 kg naprej In se dostavlja o poljubno tudl na dom. Josip Plaafca/. Meajska cesta ftt S. fo-stllaa Kraaar. 7828 PJpnJAUlbsj kl razume samostolno vo-rIiU|QllDf diti večjo trgovino s 5pe-cerijskim In meftanirn blagom, sprejme takoj Josip Rajiter v Šoštanju. Reflektira samo na prvovrstno starejšo moč. Hrana in stanovanje v niši. Plača po dogovoru 6581 Dft'nFliS Zepnih ur( ilatnine in srr-rU lOfiid brnine sprejme P Cuden Sin — nasproti glavne p »Ste v LjubHani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Tfif9fii kaVor tudi ve^ ačeace? se ICadljI sprejne proti dobremu plačilu v trajno delo. Abton SUlner, vest ni tatarski naolstor, Ljmfcllan«, Jera-dowi nllcn At 13 4844 Ifnntiiritiiiia z neka' rrakse. zmo2na itUlllUlIdllUjfl slovenSčine, nemSčme in če mogoče srbohrvaščme, ruarniSkih del, stroiep sja tn stenografije se sprej-me tako1. Ravnotam se takoj sprejme-ta trgovski sotrudnk za galanteriio in eden za 2eteznino Ponudoe na uprav* ui?;tvo »Slovenskega Naroda« pod .A, 1000 6521". 6 21 večje količine, če prav s kako napako, se kupi. Ponudbe z vzorci in naj-kraj- nejšo etno na tvornico 2gania Si inob Hntter Sin v Ptnjn. 6638 hm lenima peiedUa!! ^z znanja se želi tem potom seznaniti v svrho ženitve dobro situiran trgovce in b;^n! posestnik v Ljubljani, star 29 let, z gospodično v starosti 20—28 let, ka-tera je neomadeževane preteklosti, do-brosrčna ter ima 20—30 tisoč kron pre-moženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne, rod 9.um£»| 13OO'1 do 15. julija, poštnoležeče Ljubljana. Stroga tajnost zajamčena. 6672 Zahvala. Na G.ahovem pri Cerknici so po-gorela dne 2. junija t. 1. podpisanima "osestnicama pcslooja. Za bi tro izpta dio polne zaT»rovalne vsote izrekava tem potom vrhOTacmn isitaaa sm-T8rov9lne droike „DUNAV TL^vb-tfnolv ietenuanrovai mlica itov. 3 najtople;§o zahvaio. GrataoTO, dne 26. junija 1919. Terezijn Kmjec, I. r., pošestnica. itritof Marl|ftf 1. r, pošestnica. fmbsafaMdva krojailca pomočnika iprepiU « za veliko delo. ■artto Ma* krta, Sp. Siska 79, Ljubljana. 6652 MH skoro nov eramofon. Od 2. X do 5. ure popoldne. Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 6650 ffriiiBiiks i» «ti»i|Pftti«t« v sio-lUlfCpiMI venskem in nemikem jeziku se tako i sprejme v odvetniSko piurno na Štajerskim. Ponudbe na upravniStvo pod »SHS 3000«. 6b47 iOntiiji ismm) v latinskem jeziku iščem za sina, ki biva za čas počitnic na Bledu. Ponudbe pod •Bl#5 tTariwe» prepreci zutrapljoijc J*rs&>@?&. *nrl la »oeracije. Vpošilja uno £^25Š&W# ^oU wcdpla«ln franko R 8.80 V^EMsV^r Tt | 6w ronile. ThienT-j* v Prcfrail la gl»>. ia1o;a » LJaO-I Ijul leutu Rj SuSnikf Marijin trg 5 I ' ta »se Arugt Ickarac ■ Ulmslao tfCToHtma ta SO Ut ob-ttoieća nafitarefia lfablfamka mrinaiiiii siaiimi ii uw. M G. Flux Gosposka Ilica 4» L nad strop je lev«. išče nujno privatno sekreterko k neke mu grofu, kuharico in hišno k 2 osebama fma hi§a v Samobor, več kuharic v Zagreb, dobro kuharico v Zlati no v Slavonijo, Varaždin, Topusko (Toplice). Ljubljeno in okolico, močna dekleta za tu in proč, 2 gospodični k otrokom v Maribor, Szabadko in Slavonijo, ko morao hišno k neki sami grofici, več sobaric za tu in pro?, podnatakarico za kavarno itd. Chefkuha ica pa veliki hotel v Karlovac. 6679 PriporoCa inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogoča hitra postrežba. Pfl ZMSfljSl HfOflHl ZMBHB M B4fl9V0f • Ogledalo za oblačenje, omara za oblefco,hJEfr lezna postelja. i^iuitoJ^S i«tBlkom/ „murimalmmif" aaprodaf. VprataU v Bompoahl mUd ŠIbt. 4, IL mtUrntr. dii«, Bos. 6659 Vreče za oglje kupi vsako množino gozdarskl urad v SoteskI, pošta Straža, Dotenjsko. 6678 Drfllfa ffl ^no volneno predvojno rlUlia li blago 4 72 m, temno modre barve, za jesensko žensko obleko. Kolodvorska ulica 3 na hodniku. 6676 Pozor! Pozor! Pozor! Proda se po nizki ceni dva para krasnih uhanov in zapestna ura z briljanti ter fin bič. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda4*. 667u Lepo posestvo ob kolodvoru vel kega trga pri Celju in lična enonadstropna hiša z vrtom v predmestju Ljubljane se zamenja ali proda. Ponudbe pod „Nizka cena 70* na upravništvo „Slov. Naroda*. 6669 Potrebttjem pridno, pošteno sir sluikinjo ~w ra vsako delo k boljši hiši. Dopisi na upravništvo .Slrvenskega Naroda" pod „Dobra »reca 6559'. 6559 Priporočam svojo veliko zalogo vžigalnikov na benc?n. — Trgovci dobi io popust. r. S. Katstr, puikar, SalenborgoTm vUca «t- 6. 6464 Šmarielke tonike ■ Hini naj! Slavnemu občinstvu se vljudno na-znan;a, da so Smarjelke toplice - Mirni gaj popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebitt patike ali pa refsjatizna. Vsak, kdor želi čez poletje uživati svezi zrak na mirnem kraja, dobi okrepčlio in, če je bolehen, tuđi zdrav-je. Do Šmarjeških toplic - Mirni gaj je od Novega mesta po okrajni cesti čez Šent Peter z vozom komaj 3/4 ure. Pošti sta Srnarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem. 6183 Sobo meblovano samo za mesec julij ali prazno za stalno Išče gospodična. Ponudbe pod „Odsatatst", Ljubljana, poStni urad 3. 6574 Uradnica iSče hrane v blizini Sodne ulice. Ponudbe na upr. .Slov. Naroda« pod „Đradalca". 6604 5= JAJCA « jajca za čaj (temno rumena) 85 v. la iajca (čez 50 g težka) 80 v. Ha jajca 70 v. Plavci (Schwimmer) in umazana 60 v. en komad, sa prodajajo v originalnih zabojih pri EM. SUPPANZU v Rogalcu, Slovensko Štajersko. .^919 Pravo rnmeno domaće milo 3a pranje 1 kilogram K 14— Pri naročbi 1 škrinjlce okoli 3 in pol kg K 49*— franko. Po povzetju poSilja zavod za eksport M. Jaoker, Zagreb, 15.» PetrinJ-ska nL 3 IH Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa. sMi mm TgostilnoT ^ v Ljubljani ali okolici bi vzela gospodična v najem oziroma bi jo kupila a Inventarjem vred. Prijazne ponudbe pod .Takoj 1000* na # npraTnlfttro lista. 655« I % Lesno volno ima na prodaj gozdarsld vrad v Oplotniol pri Eoolloah, ĆUlarako-_____________^19 Uno Iranoosko pnevmatiko plafiče In cevi priporoca IGN. VOK tpeoialoa trgovlafi SH^ialh sirtl«? ia kolca. H' /ijana, Sođna allte K. 7. 6276 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Vseinogočni je ođpoklical k sebi našega iskreno ljubljenega dobrega očeta in starega očeta9 gospoda Ernesta Hammerschmidta trgovca dne 30. junija 1919 po življenju, posvečenem samo delu, v kopališću Lipik, kjer je iskal leka za svojo težko boiezen. Bogu vdano se je preselil iz življenja. Dragi pokojnik je bil prepeljan v Ljubljauo ter položen na pokopa1 išču pri Sv. Kristofu na mrtvaški oder. Trnplo se lio slovesno blagoslovno In preneslo ¥ rodblnsico grobnico v ponedelfek, dne 7.tm. ob 4. popoldne Iz pokopalttke kapelice pri Sv.Krlfttofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v ve6 cerkvah. Prosimo tihega sočutja. LiuMJana, dne 5. julij. 1919. Adela Ebonapanger roj. ■aauMrsebsaldl^ BrM pL Pal«M roj. Hanmersohmldt, Marta Lnlia B.miflf^iiMi.n, Bmeat BaaiaienchMldt, otrod. — FraBO pL Patoae, državni železniški svetnik, Oskar Efeeaspaaf t*, trgovce, zeta. — Martta Lalsa EfetaspaBger, vnukinja. 156. Stev.______________________________________^^^_________.SLOVENSKI NAROD*, One S. julija 1919._______________________________________________________Stran 7, Stanovanje :3 3 dijake ištem. Dam iivlla, kurjavo .::lj. Naslov pove upravniJtvo nSioven- IjKcga Naroda*. 6612 Kdlektira se na neomejeno množino I hrastovega lesa .--i sicer deske, hlode in okrogel les. Ponudbe na upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod .Neptao 17*. 6611 Reflektira se na neomejeno množino ••• AClIlA ••• 89» VglJCD ••• 1- :rdega lesa. Ponudbe na upravniš'vo Jata pod .Neptaa 17». 6610 Amaterii* fotografi t vbe sveže rlošče vseh velikosti, naulje papirje In fotokemikalije. Naročita -? po^tnem povzetfu se z obratno po-•o rešujejo. Drogerija in fotomaiinfaktara ■anitts, Celje 662' se iakoj sprejme za zlatarsko obrt. Po-;^ve se v trafiki Krakovski nasip Št. 10. 6613 yiet prodejl lestcnec, steklen, za električno luč, zaitcri in kainise. Knafljeva olici št 9 1. cadstr. na levo, od 2.—3. popotdne. 6622 al: tajnik, vešč popoinoma hrvatskega 2!; slovenskega, franeoskega in nefn-ikega jezika se iŠČe za t3kojšen vstop ? goji zelo ugodni Pismene ponudbe n upravništvo „SIov. Naroda pod K^responđent". 6571 Todpisani urad ima na razpolago oziroma izdeluje vsake vrste in vsako množino ; zu&ojeu in sotiReu: :; mehkega lesa. Vprašati je pri razđarskeen uredu barona *orna v Trži ču. (Oorcnjsko) SI BK 35 !i& Silili lOfrošha posteljico I: rrrežo (Gitterbett), odeja, več otrož-ft: h oolek, perila, nogavic, čevijev in liTiski plašček na prodaj. Poizve se: ■Linijerjeva ulica St l/II. nadslr. desno |: 9 — 10 in od 3 — 4. 6547 Spretni stuourafliiB-itrajfiisk i veščo tuđi nemike stenografi}* (tvent tuđi stenografa - strojepisca) sprejme tako] •ivetailka pitana ir. Karl TrlDtrja. Dalmatlsofa allca lt 7. 6525 Proda se različna obleka, obu ev ter razni dragi predmeti. Ogleda se lahko v pone-leljek, 7. t. m. ves dan. Večaa Ml to. i Vila Hdgcf, I. aađstf ijc ^ 6624 Prodan popolnoma nova 6616 železna vrata 1S0 cm Široka, 200 cm visoka, za ogiajo, umetno izdelana Cena po dogovoru. Ogleda se vsaki čas pri Ivaan Zorko. kliačafnitarjn, Glioce 220 pri LjobUinl. Tko boluje? na želudcu zatvoreno] stolici, glavobolji i uopće poremećenoj utrobi pod-punoma će se izliječiti bez svake bo-'i nijuč na taSte naravnu gorku vodu .Satarica" zvanu. Jedan sanduk za \z-liečenje stoji samo 50 Kruna, koje se imadu unapred sa točnom odresom naručitelja poslati na CIO'AR \ DRUG, skladište mineralnih ?oda. Centrala: Gornja SinDica, Hrvatsko Zagorje. 6512 Več feoojskh hlapcev šče mestna oblina ljubljanska. Zpla-siti se je: Cesta na Kođeljevo ste?. 8. fc544 Dva dobro obranjena dvojnata z vsemi pritiklinami se po zelo ugodni rcni prodasta radi pomanjkanja prostora. Dopisi naj se pošiljajo na poštni pred.il 124. Ljubljana. 6."56 SMtorlCMiriiiloiri" je spet odprt in sprejerna bolnike vseh vrst, kakor tuđi okrerčania potrebne. Zdravijerre. tud! izvrstna hrana ori zmernih cenah Pcv-nsrUa daje lastnik in vođin dr. Fra a Čeh, pošta (tornja Etmguia pri Mariboru* KpožšsitnoponudbL Prileten drž. urednik krotkega in skromnega značaja, želi v svrho že-nitve seznaniti se s pnletno samico aii vdovo brez otrok, hišno posestni-co v Ljubljani. Pole? dobrega gosro-dinistva in varčnosti se žeiifo iast-r.osti, ki jamčijo za slogo in zadovolj nost v zakonu. Ta:no?t zagotovtjena Ponudbe pod besedo .Sreća* na uprav. SIov. Naroda. 66-*! Dragotin Gabrič Stefica Trbuhovič zaročena Zagreb 1. julija 1919. ^T Okoli 50.000 električnih žarnic ir. številno elektro moto rov in dinamovih strojev je točno oddati za Jugoslavijo. Dopisi se prosijo v nemškem jeziku na '. C^^cl smann, Dnnaj VI., Mollarđgasse 83. 6561 [V Sprfijme ta dokro Izarien "99 C2:ra se le na starejšo in popolnoma zanesljivo moč. Plača po dogovoru. Samo pismene ponudbe na tvrdko IVAN PERDAH, specerijska veletrgovina s v Ljubljani. -------- Zagreb, Ilica broj 7. Sionfčba glavnica K 1^,000 000 — Prićnva K 300.000 — PSIMA uloške na knjižice i tekući račun, te ih ukamačuje najpovoljnije — I Kupuje i prodaje sve valute i devize. F=== B«p«l« 1 prodala *w Traia vrl|adanstalh naplra. === Pairsira indnstrijaloa i trgovačka podozeča. Odio na roba. Kreditna pisma. Šekovi. I Pasto za čevlje „Perp!ex I št. 2, 3 in 4, preizkušcne kakovosti, temnomodro, »tano-\ vitno, dobavlja točno v vsaki množini: tvornica kemičnih | preparatov : Dr. Bugo ^rusteia, Daiaj (ffiei) felbigcrgassc 49. Naznanilo. Naznanjam, da sem otvori I v Kranju »•diOlMil— progeri jo, parf umeriio in f otomanufakturo P se slavnemu občinstvu prporočam za nakup vaeb v moio stroko spada-ppredmetov. 809«^ ŠWWV« ^*****^ * lsj«vim9 d««* jiaUm dolte*. tai«n W kdorkoli dclal na moj račva. IJttUui, dne 1 jttKja 19ia 6584 AtojzJJ Pirkatii ▼Uji revtdent jnžne lel! Proda se neka) dobro obranjene ženske obleke za otebo srednje velikosti in en §o-ferskt tuknjič. timska ctsta **eT- • M. Pa jer. 6508 Scliđoa gospoloa išfe sobo s hrano. Najraie v blizini GradšĆa Ponudbe pod .»Prvi avgvst'' na upravništvo „Stov. Naroda«. 6666 ŠIVILJE, katere imao Slva'ni stroj, se sprej-mejo. Ponudbe : Pošta! predat 157. 666^ Iščem praao ili mebiovaii sobe s posebnim vho-doin, če rno^eče s hrano Poncdbe n? upravništvo »SIov. Naroda« pod „S. I." 6664 Ha proda) dve moški kolesi, eno skoraj novo in eno že rabljeno. Poizve se : Vi* *•• lernlska 6nvafn!cai si. 644. 6653 Papriko, najfinejSe vrste po K 55 — 65 za l«g razroši'ja, d.>kler traja zalosja, Peter Zs's, aksporfao pod|et]e9 Celfe, Šolska niica at. !1. 6^62 Večfa trgovaka tvrđka i5Če za takoj za pisarno event. večie stanovanje v rarterju a!i I. naistropiu. Plača se ^000 kron na-rrrde. Ponudbe pod „lasport 13'1 C6SI na upr. »SIov. Naroda« 6661 Proda se nov temnomoder kostum, modem, za K 6"0—. cefir K 14-— metn-. blago za moške obleke 31 4 m K 520—. Marije Terezije cesta št 13, U. oadstropje vrata 107. 6660 Fotografičn? papir različnih vrst in velikosti se ceno dobi v vsaki množini, dok'er traja zaloga. Oglasiti se je od 9—12 in od 14.—18. ure Hotel ll'rija, soba it 16. f63S Absolvent slov tig. iole, odlifnjak, zmo2en vseh trgovskih poslov i?, e začetne službe Ponudbe pod • S. R " na upravni Stvo »Slovenskega Naroda'* 6656 Ribezelj se prodaja na Karlovalct caatl atev. 301. Zamenjalci za sladkor imaio prednost 66S5 licem službe kot blagainičarka v boli^o kavamo, šla bi tuđi v postlno Naslov pove uprav. .,Siov. Naroda«. 6654 na nredaj. Naslov v Sestavracfjl ? Rožni dolini. t653 Svarilo! Ker so v zadnjem času v Tržiču in njega okolici zaćell nastopatl Stevilr.i škodljivci pekarske obrti, ki pek6 kruh v različnih obHUah in ga prodajajo rn d'obno in na debelo, ne de bi se tega obrta kdaj učili in ne da bi bili od obrtne oblasti k temu upravićeni, se tem potom svariiOf naj to opuste, ker drngače bi bila podpisana v obran primorana, jih v smislu oDrtnega zakona naznaniti kompetentni oblasti. Poudarjava Se, da za revnejŠe sloje fn tuđi za druge, ki tako želijo, še vedno vzdržujeva izkurjene pećnice rta ra?po~ ago, tako. da si domaći kruh za oiaihne stroike lahko »arni pripravijajo. 6617 Tržič, dne 1. jnlija 1919. PoscstDika pekarij istotam. Svarilo! Podpisana svarim vse tište škodoželjne in lažnive elemente, naj takoj prenehajo z rarširjanjem raznih lažnivih vesti in napadov na mojo osebo radi npuščine po pokojnern Fran Kukovlc«, ako se bočejo isogniti sodišču, ker bom odslej vsakega brez izjene zasledovala sodnim potoa. a607 Josip Jug sUivtonl In poMitvMU as pi#alcar in tHmr ::i ^Minska casta It 16. naznanja, da le vedno dala s piismim blagom. bvritlav lotea. Imnt cm« Za vu ismeaa aela jajada đve leti Mm na prodaj na oglu dveh zelo obliudenih promet-n h čest v sredini mesta Ljubljane v izmcrl 1657 rr,3 NatančnejSa pojasnila daje pisama dr. Pegauu 6557 Koza napi a j. Koza švicarske pasme, 1 kto bUfa, se pruda. Poizve se: Ružna dolina 5te-vilka 109._______________________6606 Proda se 5 razno sobno pohištvo na Bregu St 20 /II- od 10. julija t. I. naprej Vprašati je med 10 — 12, uro popoldne od 3 — 5 ure. 6^-83 Industrijskim In trgovskim podletfen. gra-šcmim Lt.d. se priooroča kot ali slično starejSi, zdrav in čil, kav- c je zmožen gosrod. Cenj. ponudbe p:>d »V mesta ali na deželi* na oprav. .Slov. Naroda*. 6644 WW Proda se "TO! nova, žaketna obleka, nova salonska obl?k3, trtje letni površniki, malo po-nošeni. Pcizve se: Kolizejska, ul. 12 podpritličie, vila Roza. 6684 Moderna sprln'ea, obednioa, stara spalnic», g^lcnterifa In razll-Coe drag« at vari aA iB^ m Mfk đfm flft V spr vUii|i Brađtać« 8/in, desao, II. atopnic«, od 10. — 12. In od 3. - 5. 6652 2 soda, 600 kg sive špecialne oljnate barve za znotraj, 3 sode 950 kg crne oljnate barve (Glim-mer) v Mariboru na kolodvoru se zaradi zaprtja prevoza proda v Jugoslaviji. Vprašanja na Farbenfabrik, Kaock, Vien 69. POZOR! Kdor ima katerokoli blago ali predmet IT prodati ali kupiti, naj se posluži kurči iske pisarne „HERKflTOR", katera mu oskrbi kupčije z ma-Iiml stroSki, pozna vire dobava blaga in ima zvezo s kupovalci. Posluje v Ljubljani, Jurči-čev trg 3 za stranke od 10 — 12, 3 — 5 ure. 6648 —— Moderne zimske j— p I a š č e kostume, krila, -652 ■%■ lliflf* in druto damsko konfek-Hl IIIr cii°- Otroake oblake za 111 III I dečke in deklice- Koinfco-ULULL vino, športne in modne rredme*e prlpoi*oča po aEfiisrnl conl M. Hrlštoflč - Bndar Ljubljana, Stari trg t. Lastu Sisa Vsako vrst ne priDoroČam gg. trgovcem In si. občinstvu dahe tuđi slamnate solne. pred-piminikOf ■!»■»•*• podplato sa v t%9i\e 864 Franjo Cerar, lovama slamnikov v Stob« p. Domialo« Oj postaje je 7 minuti Patronske vžigaliiike H^^ % veriiico ali brez nje, /|^y prvovrstne izvršitve. IV I WO¥O«U plOSKIIl ■ II I wllg»lnlNov. 4UI I Krasllne ha- ■I I niMiUiSt viigalna Hl I kol*sc*9 spiralne ■*• Ivzmeti (peresa) in ■ Ist#n| dobavlja naj-LI I ceneje 6425 ^J M. foidl, Danal (Wlen) 15., Roslnagasse H/17. Cenovniki gratis in franko. BUšl - podgane stenlce - sčnrki in Tsa zaleta mora poginltf ako npotreblte moja oajbolj iskošena in pofsodl hvaljena srdstva kakor: proti polisktm mišim 5 K, zi podjfaoe Id misi stiae K 5*—; za šćtrke K 6 —; posebna moćna tinktara za stenice K 6*—; tinićevalec nioljev K 3*—; nrašek uroti mrčesom 5 K; mazilo proti ušero pri IJodeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prtsek za uši v oDtekl ia pe-rilu 3 K; tinktara proti mrčesa na sad ja ia zeleniadi (un:čevaiec rastlin) K %*—. Pošilia po povietju Zavod za eksport M. Jftnktr, Zagreb 15., Petrtnjaka aUca 3« ii!|3i ia ili: Žigice, švedske, Lužni kamen, lukavački, Soda za rublje, Carobbe, Modre galice, 98-99 odst., Sumpornog cvijeta, Raffije, Pekmez od šljiva, Papar, cijeli, Papar, pp IIa Paprika Ia Paprika IIa Makaroni i Fidellini, sort., Svijeće, Vanilije (Bourbon), Čokolade, Kave. 64^9 „Koloniale" Hrv. trgovačko dioničko drttStvo Zas^eb, Ilica 73. Brzojavni naslov: LEVANTE. Julij MEINL : Ljubljana : Bav% ftgaoa m HTOT8 Kaval pridalek PrUtni vlarid kto SardiM Mjbollte mh Traplsiovskl sir a K 18.-^ Keksi Marmelada Paradttna kensenra ■li KondeaslraBO m 1 e k o rt sladkorjem. Kakao, Čokolada Domaća mast Ceae niske! Ma debelo popust CenlU so sodaf ne pošajafo; Razpošilja po celem kra-ljestvu od 5 kg naprej franko. Fina inozemska kolesna % ■■■■HHIHHHm (kompletne garniture) J. GOREC trgovina s kolosi Ljubnaua, HaHie Terezlle 141.. ^^^ Odvetnik ^^^ Dr. Fran Ros naznanja, da je otuoril svojo pisarno v LaJhcra. P^jg M §T^ Sb^ 1 Meseca Jnllja doblm večje ^^s^^r đu^& ^H^P^ BT^^ai tt mnoilno w^^ vžigaiic *^k za prosto prođaio ter jih nudim brezobvezr.o po 32 vinaiiov Skatljica franko. Ljubi ana pri odjemu celega za boja 5000 Skatljic Monopolna taksa je pri tem že vpoštevana. — Kdor nanje reflektira, prosim cenjene naročbe, Ivan Perdan. % ---------------------------.^—,------------------------------' G. F. Jurasekl vglaievaloc klavlriev Ia trgova« d glasbUl 1 v Ljubljani. Wo!to ni SL cJ Prva iugoslovaiuka Specijalna I tvrdlia xm vglafevaitj« in pe- I pravila glasblk I Prevozi ::: Odprema in doprema :;: PrfevA« I ter reexpedidja najbrže in mjsigurneje. 7z. 1 vsske i-------i---------------------------- I-------1 i££:'| $£. Transportno 1 prometno drnštvo £~ — i^gffg« zosreb, Ilica Jr. 45 Tra„^*au>. kd -. Z vsemi informacijami služimo takoj in brezplačno. I «BiHP I limmmm.\ **& Strofcbwi>a ocarinjeni«, *"* \ Se~ 642J Stran 8. SSLOV£NSKI NARUU*, oac 5. jnlij« ishS 156. stev. „Zđragllltfe RoguSkn Slatina" Začetek zdravi liSke sezije 15. maja 1919. Vsl zdravil&ki pripomočki na raz- polago, Zivila so preskrbljena. Prospekte razpoSilja in na vpralanja odgo- varia ravnateljstvo drfavnega zdraviliSĆa a\oga4k* Slattem. Ko treba? Ptadee, kakorua, lobi (ovsa), Ječma, kal« (Oerstl), pržena Ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno i ive VNti zemalltklb proizvoda, neka se obrati na tvrtku JOVAlfOVIC I TOBflC, MITBO¥ICJI (SBEM). 5584 Javnai dražba se vrši v sredo, dne 9. julija 1919 v Fran-čiškanski ul. št. 1OIII. ob 9. uri dopoldn«. Na rasprodaji s razno pohistvo* slike itd. Žganjarnlce Vinska kietarjenjs Tvornice marmelade Družba za gradnjo kletarskih sroiev in araratov Loufs Bochmann, Danai (VJicn) XIX., ^ravitzgasse 21, dobavlja tako): vinske čistilnike (filtre) za ročni in^motorni obrat, pasterizirne aparate za vino in sadjevec, kotle za izparivanje sodov, vse vinske armature, stroje za zamašitve, stroje za pomivanje steklenic, parne kotle, žgalne aparate od najmanjše do največie tioe, opreirvjene z najnovejšimi tehntškirai prednostmi, čistilnike (filtre) zi likcrje dvojnate železne, aluminijeve in bakrene kotle, ?se aparate za kemične tvornice. Uvozno dovoijenje zagotovljeno. 6641 Prun juioslouflRsKti Krznornico! Gradište St. 7. Nasprotl dram. gledaliiča. Prevzame vsakovrstne surove kože za strojenje in potem po-polnoma izgotovi za najmodernejše garniture itd. Nemoderni plašči, mufi, boe itd. se predelajo najmoderneje in najnovejše po pariških modnih žurnalih. Zoper škodljive rnolje prevzamem kožuhovine čez poletje v shrambo. V zalogi pravi srbski šajkači bojne čepiće, ter zvezde, epolete i. t. d. 667i Ludovik Rot. »mm » i ■■ ,!■ ,m ■ ■ ii i ■■■ i ■—■ Sa za konzerviranje „Universal* (bolje kot soliter H [Salpeterj) od 500 kg naprej za mesarje in pre- ^j^fe gl kajevalcej za kuho v vrečah 100 kg K 90*—;i hTTb h samo ćele vagone. wM i Mftffrn finlif n 9s do"°na ^ p° v *& ■ liUuLU sUllIfll K 8 50 od 508 kg lasrej. f*V*VlO |fmiHQ v 11 dkg težkih škatljicah, tucat K 26'^ V* Ua J&A CUIG pn naročilu vsaj 30 grosov. Vse franko postala Llpnica (Leibnltz) Nemika Austrija. Vprašanja na: Franfo Krepeb, Maribor, c|D. preoal 89. «« INĐUSTRIA družba z o. z. Đona] I. (Wlen) Dominikanerbastel 25. dobavlja drobtlnlko podkve kabini ske tehtnlce mline sa dišave konjske bride pećna vrata robkalnike povodčeve verige premogsted. bnokvbalnlke kose verige za goved samokolntce klopu ni a krampe kl'.ućaliilce (tabice) oselnlke lopate vratna In okenska vesUa Zahtevaite ponudo• vse ieleuine In jeklenlne. § _______,__„_^„__________________________________________________________________^ I Strojevno tehnička poslovnica in trgovina I I Franio Kiseljak, I I Zagreb, Preradovtćeva ul. 9. I I Brzojavi: „STROJ«ZAGREB". TftJefott it. 1«. I I Prevzema narocbe in dobavlja iz tu in inozemstva vse I I vrste strojev in tehničnih potrebščin za ćelo- I I kupno industrijo, obrt in poljedelstvo, v najkrajšem čosu I ■ ob solidnih cenah. 6555 I Veli, Ikriid T ii viili! Vozdoe varige ca. 60.000 m 2/2, 2/2, 5/2, 7/3/3, 2/3, 5/3, «/4/4, 5/5/5, 5/6 m/m. Bratter verige ca. 15.000 kg v dimenzijah 3, 3 Vi, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13 m/m. KaHbr. verige ca. 20.000 kg v dimenzijah 57*, 6, 7, 8, 9, 11, 13, 14l/2, 16, 17 m/m. Udflske hi verige za grenike ca. 20.000 kg v dimenzijah 13, 15, 16, 17, 17, 18, 19, 22 m/m. Škripci na vilafce ca. 100 kom. za nosilnost 500, 1000, 1500, 2000, 3000, 4000, 5000, 6000, 7000, 10.000 kg. Železnr navoji (vinte) ca. 40 kom. za nosilnost 1000, 2000, 3000, 4000, 5000 kg. Navoil (vhrte) z tesanim deblom ca. 40 kom. za nosilnost 800, 1200, 1500, 2000, 3000 kg. Lokomotivni navoji (vinte) s pla&em iz ItkteM ptotartnt ca. 100 kom. za nosilnost 4000, 5000,10.000, 15.000, 20,000 kg. oddaja točno ' 6558 Speziailabrik Wr Beteieafe ni Kettea Mu UdcraaBi, h40L OM U*M«a E Zaradi pr«selitve w TrmmiUkmamhm iHm §L 4. ehrejrtU« bode trgovina MF* do 8. augusta uprta ~^| Cenjeni odjemald naj blagovolijo to na znanje vzeti z odličnim spoštovanjem __________i Hrtžet i Kontnik. METLE ^^^ z metiišči, krtače iz sirka za ribanje nudi za trgovce, postavno Velika Gorica Prva Hrvatska Tvoralca metala, Vallka Oirlca. Hrvatsko dirni;ko prometno društvo u Virovitici Zvonimirov trn 4. klJDllifi U vlastito^ Vuć 2769 uz privatnu cijenu svaku količinu vmgfp* jelovih dasaka v Oetava ^%M| ?^^ i ostale gradje jelove. ^m£ Bf^ Sloviti »dFa»»wl vralci (kopalisča) ^^ [Krapinske Toplice (Hrvatska) Izdravijo z zanesljivm uspehom vse vrste revmatičmh afckcij rn^ic in Člen-kov, protin, vse živCne bolezni (ishias, nev-rasteniio. nevralgito, histerijo, boteČine v hrb-tenici), dalje vse kronične bolezni na ledicah in me-buriu, zastruoljenje s kovinami in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih vp:ivaio dobrodejno na neivo^ne pojave v klim?kteii»u prt vnet