izz. ftevnKo. O UmnimAjrtMftJO. fflDjo 19ZL leto lu. Izha|a vsak dan »opoUn«, ftsTzsmai ttttslis la pra&nlks. fctseratl t do 9 petit vrst 4 1 D, od 10—15 petit vrst k 1 D 50 p, večjl inseratf ptUt vrsta 2 D; noti«, poslano. Izjave, reklame, preklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besed* 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprtšanjem glede inseratov na] se priloži znam ka za odgovor. tpravnUtTO „Slov. Nar odat*' In „Ni radna tiskara«** Knaflora ulica St 5, prltUAno. — TaUlaa St. 304. Urstalstvo „Slov. Mar«4a" Knaflova alloa At t, I. aadatropl« Tslrtoa stav. 34. Ooplaa spra|aaia la pod^taan« ta ladoatao lraiakovaaa« «W Rokopisov a« na vrata« "fJM lVr Posamesne itevilke: "•■ v Jugoslaviji navadu* dnl 75 par, nadali« 1 O v Inozemstvu navadne dm IO, nadelle 1-25 O PoStnlna platana v gotovini. „Sloveaikl Narod1' volja v Ljubljani fn po pošti i V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120 — pollctno........&y__ 3 mcsečno.......3 )__ 1 . ...... 10 — V inoiemstvui ce'oletno......D 216*— potletno...... . 108"— 3 mcse^no......54 — 1 .......„ 13'- Pri moreb!tnem povišanju se irrn daljša naročnlna doplatiti. Novi naro^niki naj po^ljeio v prvič naroćnino vedno IV po nakarnid. Na amo pismeni mr-^Mla brez poslatvo i*e~nria se ne lP.oreino ozirati. Začetek sodelouanja. 29. m a j a. Danes nam došli italijanskl gla-sovi povdariajo. da ic vesel rezultat pofcajanj v Santi Margheriti ta, da si a prišli obe stranki končoo do se-doli /anja. ?imski »II Mondo« pravi o dose-žen m sporazumu, da morata spre-• o vest obe državi z zadošče-njv. . Nevarnost je bila, da bi se bi-ia zvrSila rapallska pogodba v na-spr :nem duhu, neKo te bila prvotno - ijena In postala tako instrument : .: lađe in ponižanja. Da je Italija c- tzala dobro voljo izvesti pogodbo % n mih določbah. tičočih se izpraz-nit i tretje cone, po drugi strani pa eh >. dokumentirala tuđi Jugoslavija ^ r mi. da se ne dopusti raznarode- talijanskih manišin, ki so ostale na ienem ozemlju. in da se ne zadu-ska gospodarsko Zader in Reka, to Se p » mnenju lista najboliši sad. ki ga je odil sporazum po enomesecnih po~- janjih y St. Margeriti Ligurski. Pravi nadalje, da so posamezne do-ločbt* sporazuma Še neznane in da nlkakor ne jsre že a priori kritikovati t$S x?v glede Zadra in Reke, kakor ne Kre hvaliti io kot najboljšp izmed vseh mogočib. Hvalevredno je, da so se ~3gajalci postavili vendar že na rrti-1' če. da. ie treba začeti s praktJČ-nh in resnlčnlm sodelovanlem obeh đn r 7 in da torei ne zadostuie raz-g\h' ti to potrebo vsak dan. začetek r--- Hašati na nedoločen čas. Izvedbi ipallske po.eodbe ie prvi korak čn >e širjega skupnega delovania, rtmo *ra narekujejo njene mrtve čr-;u. *ko bi se hoteli držati z železno : >r edfriole teh črk. potem mora piMi do novih nesnorazumlienj. Spre-jetl ie treba sklenjeno reSitev. toda zreti noramo Dreko nie v čim šine in č»m popolneiše politično in cro-spodarsko delo. To bi Sele prmenilo, da sno končno razumeli v Italiji in Jugoslaviji pomen sodelovanja. kate-remu nai bo raoallska pogodba ne konec. marveč sele začetek. Komendator C a s t e 11 i, italijan-aki oooblaščeni minister na Reki. ie v govoru z novinarii izrazi!: ReŠka država ie priznana s členom 4. ra-pailske pogodbe, ali nobene besede ni v tem čienu. kj b! se tikala osrrom- nega in težkega dela. katero ima sele pravzaprav ustvariti resko državo. Dogodki. ki so sledili podpisu ra-pallske pogodbe, nišo razjasnili položaja, marveč sq ga še otežkočili in provzročili so. da je situacija scdaj še kompliciranejša. V Santi Marghe-riti pa se je doseglo stHjlasje za DO-trebo sodelovania. Odstranjeno je nezaupanje. ki je že prevladovalo med obema državama, in tako se kaže v najboljsi luči važnost reske komisije, ki rnore Dričeti s pravim so-dejovanjem glede vseh vprašanj med obema narodoma. ki imata skunno dolgo fronto. Naprarn Reki ima komisija posebno nalosro, da jej poskrbi široko in svobodno gospod.arsko življenje. Reka mora živeti od svojega oristanišča. ki bo izborno služilo nje-nemu zaledju. Castelli je koncem svojega govora še zelo značilno za italuan^ko mentaliteto. dostavil, da ker so v komisiji tuđi Italijatni. se ni bati, da bi se vse stvar ne skončala tako. kakor veleva čustvo reskoga italijanstva... Ne bomo pisali dol^ega komen-tarja k navedenemu italijanskemu izvaJanju, rečemo le, da ie razvidno iz niega. da se utegne rešitev reške-ga vprašania in vseh stvari, ki so v zvezi z izvedbo rapallske pogodbe vleči še na dolgo. $eća\ smo orlšll sele do sodelovanja, kl le bate orak-tlčno in resnično, ali. kakor nanove-dulelo italilansk? izvaiania. se Ima to sodelovanie Izvršiti samo tako, da bo orav Itatiianotn. To italiiansko stališče pa ie v nasorotm z jugoslo-venskim in dokler se Italiiani n_e do-vsDno malo višie do poštenostl In pravice, da se ima Dri zaključnih DOgaJanjih v polni meri vpoštevati tuđi to, kar zahtevalo Ju^osloveni in kar iim gre, dotle ni govora o izvedbi rapallske poeodbe. Sodelovanje mora biti praktično resnično in pravično. Potem bo sledil pTavi uspeh. Italiiani so sele pri praktičnosti in resničnosti. Oprijeti se Imalo torei še pravičnosti — potem je takoj mogoča rešitev. prei Da ne! Ako se bodo Italiiani še obotavljali, bo zlasti Reka trnela vedno hujše in toliko težja bo njena obnova — ako fo namreč ftallfarjf v resnlcl sploh žele?______________________________ Dr. Henrlk Steška: 0 obla stni in sreski samoupravi. V »Službenih Novinah« z dne 28. aprila 1922 se je raz^lasil zakon o oblastni in sreski samoupravi. Tekom treh mesecev se bodo morale vršiti volitve za oblastno skupščino, na kar se ima nemudoma izbrati oblastni odbor in v petih mesecih po izvolitvi oblastnih skupščin se imaio izvoliti sreske skup.^čine ln sreski odborL Ta zakon ie izrednega pome-na za vso Slovenijo. Samouprava je jako važna pravna institucija in so-sebno z oživotvorjenjem oblastne samouprave se bode v vseh sloiih v Sloveniji moglo pričeti živahnejše gibanje v pozitivnem iavnem delo-vanju v korist domačega narodnega gospodarstva zdravstva in prosvete. Država prepusti javne upravne naloge določenim udruženjem ali korporaciiam v samostalno Izvrše-vanje. t. 3. v samoupravo. Ta udruženja ali jedinice, ki jih vsled teh svojih naloe imenujemo rudi javne korporacije in ki so prisilna, izvršu-jejo izročene jim naloge za svoje člane z lastnimi organi in z vporabo lastnih eospodarskih sredstev, a pod nadzorstvom države. Dvoje vrst takih prisilnih korpo-racil poznamo, namreč teritorijalne in f>oklicne. K teritorijalnim jedini-cam štejemo občine, sreze (okraje) in oblasti, k poklienim jedinlcam pa zbornice trgovcev, obrtnikov In In-dustrijalcev. zbornice poljedelcev, zbornice delavcev in zasebnih urad-nikov. zbornice avtoriziranih pravničkih, inženjerskih in zdravstvenih poklicev (advokaiov, notarjev, in-ženjerjev. zdravnikov. lekamarjev itd.), dalje razne skrbstvene jedinice za socijalno zavarovanle (n. pr. za bolniško. nezgodno in starostno za-varovam'e). Razlog za to samoupravo je de-loma zgodo vinski, saj se država za nekatere javne naloge prvotno sploh ni brigala in jih je sele pozneje spoznala za državne naloge, deloma pa smotreno spoznavanje, da moreio gotove interese in koristi neposredno prizadeti krotfi sami najbolj spo-znavati in zastonati. V interesu zbolišanja uprave je. ako se javne naloge, ki imajo svoj izvir v skupnem sožitju na določe-nem teritoriju ali v ženskem pokliku prepustijo zastnpnikom teh socijalnih skupin samim. Te skupine mora-jo seveda na taki kulturni stopnj! biti, da so zmožne te posle res bolie opravljati kakor država sama. Take skupine lažje spoznajo, kako se naj pospešujejo njih lastne koristi, poleg tega Imaio pregled o potrebah in težnjah določenega teritorija ali do-ločenesra socijalnega sloja. V mani-šem okolišu ali v ožjem stvarnem Dodročju ie pregled čez finančno gospodarstvo izdatno lažii. Vzročna zveza med višjimi davščinami in vis-jimi izdatki za kritje zaželjenih viš-ii.h potrebščin Je preočividna. Ravno vsled lažjega pregleda opažamo v prizadetih krogih tuđi pogostokrat veliko veselje do dela v korist teh njihovih interesov in pa Izbegavanje vseh, ne nujno potrebnih izdatkov, Seveda mora biti tuđi teritorijalni obseg in možnost lastnih dohodkov pri teh samopravnih jedinicah prime-ren njihovim nalogam. Posebne važnosti zbog svoie splošnosti so teritorijalne jedinice. Najvažnejša teritorijalna jedinica v naši državi je po gorenjem zakonu nedvomno oblast, a tuđi sreska, samouprava ie velikega pomena. Oblasti ifl srezi (okraji) pa seveda nišo le podlaga za samoupravo, temveč tuđi ozemlje za državno upravo srednje In nižje stopnje, sosebno seveda za občo državno upravo, t. j. za oblastno upravo z velikim županom, za srezko upravo s sreskim po-glavarjem. Vendar nas tukaj ne zanima oblastna In sreska uprava, temveč edinole oblastna in sreska samouprava. Naš zakon o oblastni m sreski samoupravi se opira na ustavne določbe o samoupravi in Izraza tedaj pred vsem načelo gospodarske samouprave. Po tem sistemu je glavna naloga oblastne in sreske samouprave ustanavljanje. grajenje, vzdrževanje in podpiranje obče koristnih zavodov in naprav za Dovzdigo gospodarskih, socijalnih. zdravstvenih in prosvetnih razmer. v oblasti in v srezu. Slovenija se v smislu uredbo o razdelitvi države na oblasti deli v dve oblasti v približni velikostl bivše Kraniske. namreč v ljubljansko in mariborsko oblast, a vsaka teh oblasti se deli v sreze ali okraje. ki v glavnem odsrovaria.io našim doseda-njim političnim okraicm. Oblastna in sreska samouprava morata seveda imeti organe, s p<> močio katerih opravljalo svoje posle. Ti organi so oblastna skupščina. odnosno sreska skupščina kot sklo-pajoči in nadzorni ortjan in oblastni odbor, odnosno sreski odbor kot iz« vršilni ortran. Oblastna in sreska skupščina sq volita z občim. jednakim, neposrednim in tainim glasovanjem za Štiri leta in sicer na sličen način kakor narodna skupščina. Volilna pravica gre vsakomur, kdor jo ima za voli-tev narodnih poslancev in služUa volilni imeniki za narodno sktmščlno tuđi za volitve oblastnih in sreskih skupščin. Od volilnosti so vobče tište osebe izločene, kakor pri volit-vah v narodno skupščino. ali izmed uradnikov pole?: političnih, finančnih in šumarskih uradnikov in uradnikov agrarne reforme tuđi sodniki \jx uradniki oblastne. odnosno sreske samouprave. Za Člane oblastne skupščine se smejo voliti le osebe, kl bivajo že tri leta v oblasti, a za člane sreske skupščinc le osebe, kl že dve leti bivaio v kaki občini dotič-nega sreza. Narodni poslancj ne mo-rejo biti objednem tuđi člani oblastne skupŠčine. Clani oblastne skup-Ščine ne smeio biti istočasni oblast-veni dobavitelji ali oblastni rx>djet-niki. člani sreske skun§čine pa ne sreski dobavitelji ali sreski pod]etru> ki. Volilne jedinice za volitve v oblastno skupščino so srezi in me-sta z več nego 5000 prebi valci. Na vsakih 10.000 prebivalcev se voli po en član oblastne skupščine. C^ jo presežek v eni volilni jedinici večjl od 5000. se voli tuđi za ta ostanek en član. Pri volitvah v sreske skup-ščine oa se že na vsakih 1500 pre-^ bivalcev voli do en član in je ves srez ena sama volilna jedinica, Ola^ sovalni kraii so isti kakor pri vollN vah v narodno skuoščino. Voli se na sličen način kakor pri volitvah na- Loci'i d© U Ram^e (Onida): 17 Hneglnfa Uiera. Roman. >Gospodi6na Vera ie ni TBtala?« [a vprašal nagubanega Čela. >Vero boli glava,« je dejala Dollv glasno. Tiho pa je pristavila in se sklonila, k nj^govenni ušesu*. >Tako pra\i; glavno je pa, aaj Teste, da je še nakol;ko plalna.« Žurov je pokimal ter i»gel po ka-vijarTJu. >Kaj 3em vam prorokovala, draga moja!c je mnnraU lady Stoat-Stitchley, ko io po drugem zajutreku govorila na snm^ri s svojo prijateljico. >Pa kako Mtto se vam jd to posrećilo! Sinoči ste bila še vsa obupana. Ali je bil njen od-por HamAo komedija? Ali kaj ste ji rekli, dd su io tako najsjlo pregovorlli ?< >Grozila sem ji, da jo pošljem nazal v Bulmer.c se je emejala lady Dolly in lady Stoat se je snfejala ž njo... Pri sebi pa si je mislila: >Le kaj ji je morala refci, da je imelo u»peh? O, pore-lnlCA, mala zvita porednlca, imeti pred menoj take tajnosti te — Dan je potekal, Vere pa Se vedno ni bilo na izprepled. Goetje -30 se čudili, a gospodar se je jezil. Kneginja Nala-gina je Šla sama do nje, toda Vera je n! er>rejela. Stvar je postajala komična. >Pojdite in priveditd jo,c je rekel km>' 2urov bdločno lady Dolly. >Prl-v^dite jof ali pa moram misliti, da ste nvi pripovedovali bajke.« Lady Dolly ^a je afektirano ogorčena imenovala tirana, a je storila, kakor ii je velel. Okoli petih, ko je bila rbrnna tm graiika druiba pri čaju ▼ modrem salo- nu, je vstopila Vera z m&ter]o. Bila je bleda in hladna, navidezno mirna; bli-žala se je s povešenimi očmi. 2urov ji je stopil nasprOti in *e jji nnklonil dostojanstveno, kakor je *nal, kadar je hotel. >Mademoi9elle, ali je res, da hočete najvrednejšega okrečiti nad vse drupe?c Vztrejretala je, kakor da je mrzel ^eter pote^nil preko nfe. Ne da bi dvig nila oči, je odgovorila: >Monsei,^neur, ker je vaša zelja. —c Odgovoril ji je s konvencionalno frazo ter poljubil roko. Mielil pa si je: »Vse to je napravila tvoja mati, ti pa me sovražig. Toda bodi.c PonuđU ji je roko in jo odvedel h knesrinii Nalacini. >Sestra moja,< je deial, >poljjubi svojo ^eetro.« Odslej bom imel dva an-gelA varuha, ki boeta ^uv^la nad menoj in molila za mojo ubogo du^o.< Krteginja Naligina ni im^ia pogu-ma, da bi se smehljala. Njene odi so bile nolne solz, ko j^ poljubila zaročenko svojega brata. >Uboga mučenica,« si je mislila. »Kakšna *rtev! Ubožica! Morda pa se on poboljša!« Kakor mramornat kip. n©r>rwnicnb In brez besed je ves Čas stala Vera. Niti pogleda ni dvijrnila. >AH me noftete pogledati?« je pro- sil. Plaho In zbepano Je đvign!la ^voje o^l: in dasi fc b1l Zurov knit. zakrknjen grešnik, ie vendar začutil, kako so njeni po«rledi ©rodrll ▼ njegoro duio. >SovTsfl me,« si je ponavlja 1. Tođa eočutje Je zamrlo ▼ n1**m tako hitro, ka-kor se je hitro porodilo, In nnasr^lA je v njem ntepova nirkotna pohota. D*vica plemkinjfa, to je bilo nekaj, tesar doslej §» ni spoznal... Dame -so prihajale in so ji čestitate. Mati pa ji je pošepnila: »Prosim to, smehl.Uj sa, zardevaj, kaži se sretno! Kaj si misli jo o tebi, ako te ridijo tako? Dejali bodo, da sem te silila.« »Storim, kar morem,« je odgovorila Vera mrzlo. »Lepa moja ta§5a,« je mrmral knez Zurov ladv Dollv, ko jl Je prinesel 8a-fto ftaja. »Govorili ste r^mico, ko ste mi davi dejali, da, hoče postati Vera moja žena. Ne»kaj pa se ne ujema: ne ljubi me.« »T/iuberen priđe a Časom,« Je tiho odvmila lndv. Sercreji ^urov se Je smejal. »Tako? Do?lej sem vedno mislil, da ljubezen s ča?om mine. »Va^a morda. Pri Veri pa priđe. Pri žensknh se nikoli ne pojavi takoj.« »Čuditi se moram vašim novim teo-riiam. Ampak kot va§ zet se vam uklanjam. Od danes mi bo vse ženstvo — * vami vred__zsrolj či9tost in popolnost.« I.ady Dollv "»e mu je smehljala. »Bolje, da se spreobrnete pozno, kakor nikoii.c je dejala iffTavo, medtem ko si je mislila: >O ko bi mogla, takoj ti sa-vljem vrat!« Kirseinja Nalagina pa Je rekla ne-vesti svojega brata: »Bleda ste In vlde-ti je. da trpite. AH 1e bilo prav. dragi otrok, da ste nam na ljubo ostavili svojo 3obo?< , , »Zeb« me,« j© d*hnUa Vera. >Kada bi se, četudi samo za malo časa, odpo- čila.« »NcmogoČe,« Je odvrnila kneirlnja. »PomifilUe, kako bi bilo to videtli In moj brat-----< »Potem pa ostanem.« Je odgovorila Vera notrta. Sedl« je ln je s povezenim! očmi in mramorjato mrzlega obličja sprejetnala Čestitke gostov. »Uro muke več ali rnanj,« si je mHlila. »kaj za to?< — Vss njeno življenje bilo odslej muka... Par ur pozneje jo Je oblekla hl sna za bal. Materinih biscrov ni potrebova-la. Nakit, ki ga je bil naročil zanjo knez iz Pariza, je Že dospel. Bili so največji, cajdragocenejši biseri, kar jih je kdaj dvignil kak potapljač z dna indijskega morja. Nič se ni upirala, ko so ji nade-vali nakit. Čemu hidi! Odnehala je v glavni točM. čemu bi s© razburjala nad postranskimi malenkostmi ? Polotil se je je Čut nekake mrzlice, kakor da ni istina vs© to, kar se godi okoli nie. Ho-dila je, govorila, seta in mater. To je bila stara postava. Bog ve, če so lile tudl takrat taka matere! «- PriSU je navzkrit s seboj in z vsem, kar ji ja bilo doslej sveto. »I^epa Je«, je rekla visoka osebnost, knteri na čfist so priredili banket ln bal. >V enem ali dveh letlh bo zft-?lov*la n,|e-ra lepota po vsej Evropi. Ampak — od- pustite vpra^anjd__ali je tuđi zdrava __io srečn*?« »O<, je odgovorila ladv Dollv, »hvala, s katero ste jo Va&a kraljovska, Visokost počastili, jo spravlja nekolika v zadrepo. Druga^ lahko rečem, da ml moj btrok od svojega rojstva ni dal niti uro povoda za kakoršnokoli U>z\h).< Prino se jo naklonil 8 par prijam nimi besedami, ali vkljub vsom zatrdi-lom laidy Dolly se ni c^ogol ubraniti dvomom, Vero je vo opetovano izrekla «voje ol>čudovanie in veselje, lillo sla\ie, kakor iz dni Ver^aillesRA ali Benetk. In mimo vseh teh krasot je stopala Vera s svoiimi velikimi biseri nema z mrtvim pogledom »lepca, okoli katerega ?e razprostira noč . . . Naalednjega Jutra je prejela iz svoje domovine brzojavko: »Moja hi§a jo otroku moj^a sina vedno odprta in moja ^ukinja se vs** kakor lahko zanaša na moje varstvo.«. tran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 30 maja 1922 s:cv. 122 rodnih poslancev. tedai s kandidat-skimi listami za vsako volilno jedi-nico posebej. dalje s kroglicami in po načelu sorazmerneura zastopstva. Uspeh volitev se ugotovi na nastop-ni način: Pri volitvah v oblastno skupščino je kakor vže zzorai orae-njeno oblast deljena v več volilnih jedinic. V vsaki taki volilni jedinici so se kandidatsk liste postavile. Ako na volilno iedinico odpade le en sam član oblastne skupščine. potem od-loča relativna večina a ob jednakosti Klasov kocka. Ako je v volilni jedinici treba voli ti več članov. DOtem se število vseh oddanih jdasov deli s š te vilom na to volilno iedinico odDadajočih elanov za oblastno skuDŠčino. Dob-lieno število je volilni količnik ali kvocijent. Le kandidatske Uste, ki so dobile vsai dve tretjini tega ko-ličnika se vpoštevajo vr\ razdelitvi mandatov. Pri razdelitvi mandatov ie merodaJno sorazmerno zastopstvo, kf se ti gotovi po D* Hontovem pro-porcijonalnem sistemu. Recimo, da šteie srez 56.000 pretuvalcev in da voli tedaj šest čianov v oblastno skupščino. Voliio je n. pr. 6000 oseb in na kandidatno listo [. je očpadlo 2000 jrlasov. na ono II. 1600 glasov. na kandidatno listo III. 1200 slasov. na ono IV. S00 gtasov in na kandidatno listo V. 400 g:lasov. Volilni količnik znaša 6000/6 — 1000 in dve tretiini volilnega količ-nika 667. Kaiićidatna lista V. ni dosegla števila 667 in se tedai pri po-raz-đditvi mandatov sploh ne vpo-števa. Na ostale kandidatne liste se član! tako Dorazdele. da se Števila srlasov, ki so iih preostale liste dobile, deli zaroredoma z eno. dve, tri itd. tcdai lista I. ... 2000 1000 666 ftsta II. . . 16Q0 800 555 lista III. . . 1200 600 400 lista IV. . . 800 200 — Cd dobJienih številk moramo toliko naivečjih vpoštevatL kolikor je treba vol Hi članov. to ie v danern primeru šest. Od doblienih šestih na.fveč.iih številk odnađeta dve na listo I. dve na listo II. ena na listo III. in ena na listo IV. in tedai ie izvoUe-nih od kandidatne liste I. dvoie eseb, od liste TI. istotako dvote. od liste III. crta oseba in od fiste IV. tuđi ena oseba za člana oblastne skupine. Pri volitvi v srezko skupščino ie postopek v teliko enostavnefšu da tvori ves srez eno samo volilno iedinico m da tedai ni nobenih volil-ruh iedmic. ki bi le enesra samegra člana'volile. v drojrih o-zirih rja se imaio Dredpisi za volitve v oblastno skupščiro analogno vporabUati rudi ^ri volitvah v srezke skupščine. Volitve za oblastne skunšČane se imaio v vse! drž?vi vršiti na isti dan In sicer nrvo r pa v vs^i oblasti na isti dan in sicer na r?ed~lir>. W$m te*» irmi Pri velikih narodih r>r*>ST>eva mr*t-ncy?t bolide neri najveejih narod ih r.© prospeva vedrio br^z mecenstvn; zlasti ^a ne pro-r>eva bre-z rA*g? rri macinih narodih, kakršen j© nnš. A Slovenci Tiiir^rrcb Trfr-renov. Na&omftstiii bi jir> ntoral narod kot tek. nadomestiti bi jih morala država. Nas* država pa je ob danih raz-roerah nesposobna, da bi sazna vzdrže-vala umetnost in umetnik?. Žrtvovati moro le clroMiT>iec*. nikakor pa ne more projiti urootno^ti v zec-o^tni meri, nika-kor ne mor? podnir.? ti utn^Hnikov toliko, kolikor h\ bilo r potrebno. Priskočiti bi moral tedrj narod kot tak. In ta lahko fc'dimo: <**o že nimanio bogatih tk>-s^meznikov. navđaTuneniTi z ono veliko Ijiilb'ezmjo do uinetiit>=ti, ki rodi mecen-stvo. pa imamo hr&z, dvom? En no žico l|u-^i, ki liubijo iimefaioftt in ki bi radi pod-pirali um^tnike, ko bi se zavedali. da bo niib ^kroranfl pomoć v resnici kaj za-Iegla. Te >]iubitolje umetnostic hočtemo crtani žira ti. V >clruštv\i ljubiteljcv slovenske nmetno^tic hoćemo »birati njih mesecne prispavke, ki se naj trajno ste-kajo v boeat zaklad, iz katerega bb za* TJ*ma,I društveni odbor x rr»scensko roko Hm najizdntneišo pomoč slovenski ttmet-nO3ti in slovenskim umetnikom. Cim večje število članov si bo društvo pridobilo in ?im v©6ji bodo njih denarni prispevki, tem vedja in tem korietnejša bo mT*censka društvena porooč. Namen >dnistva Ijubiteljav »loven-stft umetnoetU naj bo v prvi vTsti vzbu-janj^ in scoiitev ljubezni do slovenske iimotnoeti. Cim voč ljube«ni do iun©tno» sti, tem vec potrebe auuajo- 5im vec potrebe, tem vecji j« procvit timetno«ti. Oim inanTi umetnosti je ▼ narodu, tembolj je upraviČeno zanj — oči tanje barbar-etva. Samo narod s proevitajočo umet-nostjo je vr^den in ponosen narod. Na-men >dm§tva ljubiteljev eloven-ske umetnostic i« naJ bo tuđi — pfrapira ti sloreosk« unuotnike. DrtUkt^o 8e n^l ozira na vse štiri panojr^ proi«-Tajaioče umetnosti: — n» knjiifivnost, na slikarstvo, na kiparstrfr in nft glae-b«no umv»tno«t. V dose^o namenov na) inu služijo sledeča eredftrA: a) društvena in informativna zboro- Tanja^ b) gojitev »tikov z um^tai^kimi orga-nizacijami in s posamasnimi tunet- niki; e) prirejanje predavan], akadsmi], ra-citAciijki.i in iiieJ-vn*^ a večero\\ razstav, ^t>iicer*ov ili. đ) zalaganja in na kupovanje umet-niških đei ali pomoć oziroma pesre-dovanje pri sal imanja io naku^ova-nju takih del; e) izdajanje revij, e-asoplsor, almana-hov, katalogov, premlj itd.; f) podel}evanjqe nasrrad za umetni-ška dela in studijskih in potov&lmh ustanov; g) podeljevanje podpor; Gmotna sredstva naj bi UU dru-Štru sledeča. a) vpisnina članov (po 20 Din); b) člararina (po 10 Din meeečno); c) rarni drugi dohodki irvirnjoci iz delovaaja društva; d) dariU. Članstvo bi naj bilo Uhko tuđi več-kratno, zato da bi mogli plač^vati bogataši, d«nami zavodi itd. tuđi večkrat-no članarino in seveda u ti vat i tuđi ve6-kratno člansko pravico. Po vsem tem je samo ob sebi umlji-vo, da »družtvo ljubiteljev slovenake uiuetuostlc noče biti morda konkurent društva >Narodna Galerija«, marv«ć ld njegov »oboHlto in podpornik. Pripravljalni odbor se obraća tem potom na vae ljubitelje slovenake umet-nbsti s prošnjo, da prijavijo čim naj-številnejSe svoj pristop k društvu na na?lov: Društvo ljubiteljev slovenske umetnosti v Ljubljani, Prešernova ulica 5. Ustanovni obćni zbor bi se vršil v drugi polovici ineseca junija. Z.i pri-pravljalni odbor. Dr. Tone Jamar, pred-sednik. Dr. Jože Bohinjec, tajnik. V Ljubljani, dne 26. maja 1922. F^lltifing nesfL = Naćelstvo demokratske stranke za maribortko okrožje se je zbralo v četrtek, dne 25. t m. polno^tevilno v Mariboru* razmetrivalo temeljito politični položaj z ozirom na vclitve v oblasuiD skupščino ter sklenilo na podlagi soglasnega sporazuma irdari sleđečo resolucijo: Demokratska stranka smatra delamožno in delavoljno oblascno skupščino kot najvažneiši pred-pogof za fospodarski razvoj oblasti in po-Iaga važnost na to, da vsi sloii prebival-stva sodeluiejo pri važnem fospodarskern delu skupščine. Glede izvedbe volitev ra oblastno skupščino zedinilo se je načelstvo demokratske stranke v Mariboru dne 25. t re. na sledeče načelne točke: Kandidati naj se postavijo v srerih na pasebnih srezkih kandidacijskih sestank?h. h katerim naj se priteRnejo zastopniki občin po po-sameznih gospodarskih in sociainih sktip!-nah. Od kandidata se zahteva nsposohije-nost Z3L samoupravne po^le, narodna in moralna neeporečnost, nadalje da brezpo^Jno priznava "ugo?lovensko držav© in se ra-veže delari na podlaci temelinih dr*. za-konov, zla^ti vidovdanske ustave. Podpi-rajo se brez ozira na stranko narodno-na-T»redn! kandrdati. ki se rhvezno izja\ijo za delamožno oblastno sktrpSč'ro. r= Yo1v©d*nci ra n?i^Eft ^din^tvo. >Sev?rna Straža«, ki irnaia v Senti. pi->*e: Narod hoče luco^lnvenskn drf«vn bt*ez: orira na ^eDtr.ilistirrjo ali decen-fralicticno nreditev. Z?»dnie H r>omeni-Io, da 76 na=e ui^inr^nie nn^lo "pr-^T^o-dal in bo treba, da mipe n**k*i d^=°tletii. dv>kler- 9* n^ zTn*ni?*-:o rleinpn«1?? ra?:-lik^. "Rnlie ie +-ikr>. k"Vnr -n?* fa hi r?i nfiSe ni^irienie skrb^l« -*-oi?k* in oror-rtiki. Nocemo. d7ii*Tyi leod^loT-^Tiiu treh plenen naivca ri^rod«. Ho'^rno narodno edinstvo nn v«."»k r.Vi-*!"«. o vrtri-Fanin '%entr»lirma ali r»Tvr**rn/» ^cf—rirr^-liraciie -na ^e rrrtvra di«1nitir?iH. k<*r to vprasftn-»> niti ustava ni crtali z dn?v-nega r^da =r Zskon 4> ra«?iti ^Mavcf ▼- Tr Beograda rK>ročaio, Hn iz^e v par dneh tiskan rnkon o r^'iti c^elivcev. =r Kongres bolsrar^klii z^mHor?*č!^i-kov. Iz B"PO2rrca.da r»oročaio, d? pe ?.rb?ka zemljcradni^ka -stranka ne nd«leži kon-?rresa bol^arskih zemljorndnikov v Sofiji. =; D5 An^unzio lio?t? prpdavati Madžarom o reškrja vT>ra5ai?ju. It»!ijan-Uwi lisii poročajo, da nsm^rava JX An-ritinzio rrje-s^A iuniia T>redavsti v Bn-dirrt/oesti o r^^kem vorašanin in **.* na-merava nstproviti novo Tnadž^r^ko-italijansko dm=tvo, kat^renm hof« na?elo-vati on satn. rr Moskva ratineirala rapaftsko pogodno. >Rnss Exr>r?ss< poroča, da je osrednji ek^ekutivni odbor v Moskvi ratificiral rapallsko ru?ko-nemSko pogodbo. = Voja^ko slc^ovan;? jnfein Ti-rolcc-v v ltfiVy. Iz T^olcanfi poro^^^o. dn so fi© pričeli minuli tfv*?n vo^š"ki na-hori na ju^nem Tirolskim. Kot nrvi ?o prišli na vrsto rojaki Andreja Hoferia. Skoraj vsi rovinci pro«?jo za pc«t«vn*> olajšanje vojaške t,\\ižhe za doV> treh meeecev. Kje "bodo ••lnž^OT-ftii, £e ni znano. Domft^e oblaeti !n drngtva pe «*ner-jdfno ravzomajo «a to, (\% M o«t«li yv5-notirolski Neron r ^omr^f^n kr^in. V\-iafiPlci >Alninoc sir^r pozdravi-'n hn^e že rešeno vpraSanl^ da bodo iužnoti-rolski vo^aki r.rideT^pni alr^in^kirn r>o\-kom. toda H»lnan?lco r>.**Hio-n»li*Hfno ?«ffop?«Te preeftagra df«lok^^io po mastili, ker npa na hffre^o it-^Maui?:*eno tažnih Tirol^ev. Jn^n^tiroi^ki r*^*1:! li^ti zafftomno -rt^lT^?^, najj m T>ridMiio nemSki roiak! onim skn^rt«?r». ki ©*!srredv^f*m r>* r**i Utržilo dow»^. &* fe mnr&fo slutiti itflli-j«n«lri vojski. = Za žensko volilno pravico ▼ Italiji. Soc!Ja!lstx6nl poslsnec Mođ1«:liano 5© prediožil rinrski poslanskl zbornici zakonski na?rt, k! vsshnte razšiiienie Tolilne nravice pri političnih In upravnih volitvah tildi n* ženske. Tekom ene-ga l'eta, naj se sestavl^o volilni hneniki. da mor^o votiti ženske Je pri prlhod-nllh političnih volftvah. = Kadi iw!aje obsoieiui ruska kii^ l?fn!!i. >Nene Berliner Zeitnn«rc poročft iz Lir)sbe«ra, d* fa držAvno "§odig?e. ob-£odilo rnsko kn^rfnto Heleno Skapo-rovsko radi poizku.^ene izdaje voja^klh tajnosti na 18 meseoev fe6e. ac Vpi«8Mije ncdzavenuSHli 4o9-rtv5a. da je od-Kodan ođtod frana 50% xa ko-lon»zad!?ke svrbe. Dolcovi, ki so vknjifent na msestvih se ne vroštevaio (?!) Ker Se ni bUo čitati oflcilelneura poro-čila o tem predmetu. Je đines nemosroče prevoditi, v kolika so ti pođatM resn!5nf, o^imma Je li re*. dz !e sr. mlnlster za asrr. reformo nredlofil txk nacrt rakona. V^e-kakor fe 1*rna. da dru«i m*ni«M o tem činu do^leJ ?e nlso hili cbve^čeni. Vsled tesca je opravi^^no mtf?liri. da so te vesti te p^-borane ž^je b"" "evl^oh ijtid^V'^ o«rr?eval-cev. H V^n ?e v.\ r^do^tt JMr»<;frrh *V!i*5*n1 v brdni Pti^iii in ki M rndi t^renesli take razr"*r^ fvdli v na'?1^ Vratievinr*. ?a1;b^g nimam pril'ke gnrnoda rHnHtra za a^r. reformo pnrnati osebno. Ker ra moram pred^ostaviti, da ta gospod ne bi nr*?:-! rasest' važnega minisrrskes:a mesta, če ne bi imel za ta r^sel potrebnib sposobnosti, moram odiočni zan'kati možnost, da bi od r^ega mosel iziti tak nacrt. Je mani pa da bi se ga srrHo predložiti skttp-rerm: ministrskemu svetu v resno pretresanje Za resno, točno in iavno presoio tega vprašanaj bo na^topit ča*; tedai, kadar do- j bimo nacrt zakona cbiavlien v slufbenem Usru. Vs^kakor pa Je pomembno za presoio naz'rania o tem vpraSaniu po IJudeh. ki se b^isi iz kateregakoll vzroka pečaio s tem agr. reformnim predmetom in ld spravliajo take gorostasnosti med svet Z njimi le skoduieio na§i držnvi in njenemu ngledu med om:'r:animi, kulturniji narodi.In va*no j Je že se daj izpresovoriti o trm gospodar- j stcem pocla\1u. Ni namreč izk!Uičeno, da se 1?\ J'ud^I Stmp razlije In rar«n*e med na-?im liudstvcm in da ^e tiVo mišljenje mor-đ% prime riiđi TcaVega drfavnera po^tntica, ki bi utegnil zastora« prav ista načela v parHrr.f*ntu, ne morda !z osebneza prepri-čania o kor'stf za državo, marvfč \z hva-Icžnfga vzroka- da se laska in rmlizne vsem onim s^olem. W svojcica sosrda nr morejo videti v bH}^*m jrmotTiem prMatn nm* so m"^da sami. katerib glas pa pri voiitvah 7a!?/e ravno toliko k?kor tfa* naToTiVaneJ-*^a duševnega velikana ali skuSenega na-rodnecea gospodarja. •) Op uredn.: <>H'arna rartnotrlvtnja Tia??cKn donKniVa. rin'manejf« vegčaka, vrbu-dc *otcvo v5e«tr^n«ko ranimanje o zelo va*nem nirrsmrm vp^a^^^'u. Seveda mtio pripi-avUeni prtobčiti tuđi na»r«rotoa stvarna fmrenja. -« Tff^ one ▼ Crti*. Pri mesti $e opat*«, da se eene kHub tlabi kvaliteti vfdifruic!«. Oovedina v mesnicih stane »-^50 K, na trm pti itoiničarjih 44-52 K, 1 kg vampov stane 36 K. piju« 32 K, Jetcr 96 K Icdvlc 40 K, loU »4-48 K Ota-kovt>st ie zelo rmiHCna). Teletina varira k% med <50—«4 K. Svfnlina stane 74—80 IC 92—104 K, mast 112 K, prektient Šunka k« 130 K. prekaieno meso 76—112 K. Drob-nlca: ! k* ko5rnin»vega me« 40 K, kozll-jevine «0—70 K. Perotnln«; 1 koko* IW do 120 K. 1 petelfn 140-lrlO K. Mlcko: 9 do 10 K, snrovo maslo 1 kf 120—140 K. eno Jajce 4—4.50 K. Sadje: 1 kg laboik 4* K, orehov 40—44 K, suhih če«peH 32—40 K. Sladkor: kristalni 1 kg *4 K. ▼ kockah fm K. nije: natntznn 1 k« 06 K. btiCuo W* K. MoVa: 1 kg St. 00 25.60 K. «t. 0 24.60 K. St 3 23.60 JC Zdenlave 1b gob Jo na trgu i dostL 1 komad glavnate solate stane 3—4 K, stručna te 2—3 K. navadne 1 kroinik 2 K, 1 kj kislega zelja 20—24 K. ohrovta 30 K. karfiiola 30 K, špargljev 7O-« K. špinače 1 velik krofnik 4 K, 1 kf kumar od vrtnarjev 40—50 K. ćebule 36 K. krom-piria 6.80—7 K. — Cene posameznih zivil vsak dan variraio, ker iih diktira v pre-cejšnji meri kvantiteta, ki ie na trgu na razpolago — Cene živini padaju Na zadnjem 2i-vinskem semnju v Mariboru se je vendar opazilo padanje cen In Mcer prvo dejan-sko padanje pri bolfsi kUvni živini, doCim so cene za plemensko živino in mlado živino še obstaie pri cenah zadnjih seimov. Vzrokl ne leže pri številu živine, l:er pri-gnalo se Je skoraj 600 glav jn ^lcer 137 volov, 427 krav, 4 biki, 20 teleu 7 konjev. Padanje cen so provzročili vnmji izvozni-čnrjt, ki so z«"T>et izostali. Nadaljni vzrok tiči tuđi v tem, da so živinorejci divr^ili z živino že glavna poljaka dela, da priđe ven na deželo v tem času malo djnarja, na^protno se potrr>^t mnn-'o za plače 7a pnllska in vinogradniška dela, torei so ži- vinoreld primorani, ži\ino, ki io imalo od-več prodatL Ker većiih vnanjih izvozn.v.-ir-itv ni bilo, in se je prodaja omeiila ie na d^rnaći konsum, so cene m rale pasti, Ćz ne v vsakem siučaju deiansko. pa v splos-nem na ta način, da nišo žlc zopet navzgor kakor ie to bi* doslej navada. Ccue plemenski živini so ^e vzdržale, ker je let >s dosti dobre pase in si vsak, kd ;r le moro, ie sedaj sku^i pre^krbeti z narasčajem. Isto ve'ja glede mlade živine, katero ss med letom privaja za ložja policdeUka dela. Cene: dthcli voli 35-3S K, p Mebeli voli 25—34 K, plemenski veli 25-32 K, biki 26^ 33 K, klavne krave ,^0—32 K. plemenske krave 23—30 K. krave klobasarico 14--1« K. mohne in bolje kr?.ve ?3—^O K. mlada živina 22-27 K, teleta 30—35 K. —f Z žitnoga trga. Za razvoj setve in nasad k^ruze ie bilo zadnje čaše vrcate izredno ugodno in so cene v>led tega pa* d!e. V Vojvodini Je notirala pšenica K 1 rM>, Jcčmen K 11.70. nved carja Dušana v Dubrovnik«. I Ta velika slika, katere avtor je Marko Mu-j rat, jo bila 1 1900 razstavliena v Parizu, kjer ie bila kupljena za dvor kralja Petra, Za ča*n okupacije so vreli sliko iz okvirla, lo rabili in odnesli pred sovražnikom. Vsled tega se le precej pokvarila. Te dni pa Je prišcl v Beograd njen avtor. ki jo restavrira v noveni kralj evskem dvoru. fitesfceni uestnlli. — Orkestralno tfruitvo QL M. konecr-tira v letešnii seziii vdrufič in sicer topot v dvorani Filharmonične dražbo ▼ četrtek« 1. junljm. Spored koncerta je zelo za-nimiv in kaže resno stremljenje društva, podai a ti nam prave umetnine. Izvaia se Sukova Serenada, Saint-Saensov Potop, Rebikova Jesenski listi in Beethovenova fuga v godalnem orkestru. Začetek ob pol 9. konec pred 10. ara Vstopnice od jutri (torka) nadalje v pisarnl Glasbene Matice, Oosposka ui. 1. nadstr. — Umeiiilikl koncert t**1ktz* zbora Kubanski« korakov bo dne 6. 1 unija v opernom gledali Scu. Ta pevski zbor le priredil v zadnjem času nad 300 koncertov. ki so dobili r>ovsod silaJno oceno, Nadelamo se, da bo rudi v Ljubljani koncert števUno po-sečen. — Koncertna hrmoia tab«nkfli koza-fcor ▼ Celju. Vo'ni pevsld zbor kutonsVfh kozakov Je priredil v torek, dne 23. t m. v Narodnem domu koncert, M je bil po proizvajanjn posameznfli pevskih iocic pr-vovrsten, a materljelno nf uspel. ker fe bita dvorana skoraj pra2na. ŽeFmo. da bf na?el rbor draftod veČ zanimanja, ki ft Zasluži. Zb'rarite inamVc Jusoslovensko Matico! TnršsflSia in Sporf. __ Ilirija .__Primorje 5 : 0. ( f 1- ^as 2 : 0). Prvenstvena tekma. Vče. m-j *-nm nogometna, tokma mo4 >T liri jo i«t >Primorj(*m-r ]*> k<->nrnln s pr^roj * .-kim porazom za Primorje. Vondar v fd mora priznati, d« je Primorje vcer-ij ijjral^ fvoJo najboijso i,t:r"» v let- »..]. sezoni. L>osovc;lo pa bi Priroorjo l.hkc z m.inj prerek^nicm m*>d mo^tvon. 1» nizko i^ro po tloh V^ljši rf^Tultnt. T .'■:*'?v-plodna visok« iera po zraku ni t\\\ ^*-lialft ravno n^usrođnejšega litica S svojo požrtvovalno igro ee t^ oUik ^ srednji kriler R o p a 3. Ilirija v \ ravno ni bila na vićkii, TTi??iia1 pa ie *:■-Mi Vidmm'er v levi zve>7t, ki Jc* Vil ' rnj nrin^vameiM n?pn^ialer v mo Sodniku «o je poznilo. da ie sodil i .u* v loto^nji R^^zoni, vend.^r <> pristrn . m n^ more biti govora. Gotov če\ pvJ ik* se je obnašal nekoliko ne^portno ':♦ ]>\ bilo želeti, da se taki incidenti vbr opu^čajo. Goalr* fo z.ibili; Vidm.iJ Oman 1» T.T^ik 1. __ Poraz >CflticA v Praši * * Prace. 29. t m. ifivljnio Pri v^r? i revanžmi nofirom^Tni tokmi skot? i društva r>Celtir< ca. Sparta na I„ei radnja zabila 2 • 0. Ob navzoc 1*0.900 glnveera »"bčinstva \o bila i ticIo napeta. Sparta zrnati a, R^ * 2 : 0 (1 t 0.) — Tlirlfa : Snarta 3:0. Sparta bi i v «oboto igrati prvenstveno te*cmo z Ker ni na stopi 1a, se ji po pravilniku t čjra tekma 7a izgubljeno v rnzm.erju 3:0 — lUrlja (rez.) : Želcznićarjl ( ?k? 2: 4. Ob oUoritvi nevega igrišča v ' ; ic nastupila rezerva Ilirije proti tam "telezničarjem. MoSrvo Je bilo v*;1ed ne vrenje relo Izmučeno in Je bilo », tesra *e v n«!aMieni po^t.TN-i. — NH^a dr?avna reprejnent^nci .*»»-srreb?ke *Nr>vo^ti* so rarpisale plehi: !r *a nsklo državno reprSLTentarco, Oddalo rf ^knrno 304? .ela«o\\ od k&Tf-ih so f r i e d r i c h ??R0 glasov, (Vrdjura Ferderber 1742. ?ifer 2864. Vra^vir i74C HubravčiČ 205S. Ruprx T?^, Biblc 2(*r Zinara 27<51. Perika ^brez kon-curen \- • dasoveV ?n^?, \lnek 2906. £ojat IP (Vldmaicr 2MV — Plav.Mna sekcila 5. K. -mri^ ^ cn?e 5;p^rraclsklb *!-stov. ki so nnrn^ali, da sr> h?1i t'*f •;? 5popad» med raSimi fn fttalnnns* %n! četami ob meii pri Cerkr'i^kem ier.-?-ni na Javomilci. Dejanski polr»2?»? }e bf! ta!e. da ie dne 1S. t. m. na .Tavor-riku prešla večia četa itrjunnske rrtd-dne vojske mcio in vkorakala cf ">1! 1 km v naše ozemlje. NaSe stra? o iih na to npozorile in zavrnile. Ta slučaj ni bil političnega značaja. ITALUANSKI KRALI V ISTRI N ZADRU. — PRIHOD V RIM — Trst 29. ma?a. (Izv.) Ital m-ska. kraljevska dvojica ie po po* a tu Trsta. Gorice in Postome krenil; v Istro, kjer se ie ustiavila v vseh vaf.-nejših istrskih n-estih. Italiia^kt krali je za tem obiska! Vel. Ln.tem odšel v Rir ITALIJA IN GENOVSKA KON7*^ RENCA. — Rim, 28. maja. (!zv.) Po končanih zaključnih formalnostih in no-katerih razzovorih s še v Gtuort ostalimi delegati sta ministrski cr.'c!-sednik Facta in zunanji min;sti:r Schanzer danes dospela v Rim. Fact3 se ie dopisnikom listov izjavil. iJutruc reagirati, prema evome običaju, tendencijoz-no. Zastupnicima pomefmte p°6T>odeT ^«:. dr. Novaku I dr. Linoldu koji su, vršeći j svfoju dužnost, pokul^U protestvovati . protiv mog izvještaja, odgovorio sam već j na glavnoj skupštini da je baš ona naj- 1 konji pet rntniji forum, pred koji sam imao ■ da iznosim neispravnosti bivših upravitelja Jadranske banke na Štetu naših ■ nacionalnih i socijalnih ustanova pa. i, i uz pripomoć prijatelja te poepb-de, na i štetu zavoda Čiji sam ravnatelj. Izjavio j sam crcr. braniocima nadalje da nisam ; identifikovao demokratsku stranku sa ; gg. dr. Žerjavom, Praprotnikom in Co, j pa ako se ona sama hoće identififcirati i e nj ima T slobodno joj. A konačno sa.m i i na samoj erlnvnoj skupštini istaknuo da j je otvor on put sudu koji ima da izreke . posljednu riječ. Medjutim, naravno, odr- | ini em u punoj mjeri koncizna fakta, j r.avedona. u momo izvje.>taju, pri čemu ! mo nikako ne smeta galama, dignuta od raskrinkane ffospod"© delimire i na enmim lednma odj»ovorno2r urednika >Jutra«, a kojom pokušavaju d** ?nkriju pred javno5^u pravo lice stvari. __ Ljubljana, 29 mni>. 1922. čiro Kar mfenarbvif, elan upravnog odbora i ravn^trli Jprlran^ke fcnnke. — Šolskn higijena. Ministrstvo za pro-sveto je prciclo v določenem roku deset roknpisov o šohki higijeni, ki jih bo pre-gleđMa in occnila posebna komisija. Prva nagrada zna^a 20.000 Din., ki jih je darovala amenška misija. — Služba pri poštah na fhm kraljeve roroke. po mim strskod^> na dan poroke Nj. Vel. kralja 8. junica pošfce v vsej državi za obeinstvo zaprte. Le odpravA poš^e ter telegrafska in telefonska služba se morpio vršiti normalno. — Z magistrata. Za začasno oskrbo-vanf© občinskih poslov postavljeni vladni komisar direktor dr. Bogumil Senekovič spreiema stranke vsak torek to petek od 11- do pol L dopoldne. ' __ Izid Tolitc^r v prifotmtask« ko. misije. Včeraj, v nadeljo 28. t. m. ao biU volitva v pridobuineke komisije, ki 00 razdeljene y 4 razred«. V I. rairedu komisije za bivao Kranjsko je 27 volilnib upravicencev. Lista Toniaž M e n c i i> ger, veietržeo v Ljubljani, Je dobiU 10 glaeov. Naeprotna nobanega. V. II. ra»-redu komisije za ćelo blvdo Kranjsko, kl staje 285 volilnih upravičencev, je bilo za demokratsko listo Avgust Ska. berne, trgovac v Ljubljani, oddanlb 39 glasbv od 43. Kh>rikalni Ivan Ora-žem, tvorničar v Mostah, je dobU 4 gla- eove. __ V m. razredu pridobninake komisije za nmsto Ljubljana je prodrla demokratska lista. Od 138 oddanib gla-sov 00 prejeli 131 glasov in bili v komisijo izvoljenl: Ivan Kostevo, trgo-vac, Alojzij Vodnik, kamnosek in Fran Krapež, kavarnar, za namestnike pa: Anton Ravhekar, trgoveo, Alojzij Kune, kbnfekcijonar in Viktor Rohrmm, trerovec. — Nasprotna klerikalna lista Jemej "Ložar Je vkljub asri-tflciji propadla. Volilnib upravičencev je bilo ^7S. — V. IV. razredu pridobnin-ske komisije, kjer jd 1S15 volHnih upra-vičeocev, fb bilo toddanih 239 gUsov Zmngala Je demokratska lista, ki je prejela 218 gl*sov ter »o bili izvoljeni: Rudolf Gever, kljnČAvniSar, Ivan J a k o p i f, " knjigovez, Ivan G 3 u dt brivec in Josip Zri me, mesar; za na-m^estnike* pa Rtefan Spekotič, sobtii slikar, Paniel Battelino, zidarski mojster, Filip Bifcjak, krznar in Ivan B r i c © 1 3, pleskar. Klerikalci z Ivan Srebotom so dobili 21 glstsov in so pro-padli. — Pocrob gospe Vkhmrfore. Na Du« naiu po težki operaciji zarad oslabUenJa srca nenadoma umrla rodoljubka «a. Jo. Mpina Viđmarjeva !e Imela v petek pop. ob 17. svol pogreb. Vzllc sllnemu naltvv se Je zbrahi velika mnofica, kl |e sprem« l?ala vrlo slovensko feno na poslednH po«. Na čeln sprevoda Je korakal Sokol, za lahijočo obltelJo Je flo na§c fenstvo. Kolo higf>sloven5klh sester, SploSno «!ov. ^eirsko dru?5tvtK zastopnice ^ Saveza fen. dmStva SHS, Ruske«a kružića, nat o za-storniki tehnike, narodnih Šo! fn raznfh ! kulturnih »avodov, časnikaiH, pfsateHl, | ^lasbenfM Jt! dragi kulturni _ detavd ier končno mnogobrojno občmstvo. Vsi so 5W)5tovali blairo pokofnlco kod redko energično, dela\Tio ln Idealno narodno žena Na} Ji bo lehka ifnMjena domaČa rruda! — V naSem nekrolomi o raJnid se Je zmot-no postavil naslov časopisu. ▼ kaferem Je nleno predavanje. Glasiti se mora pravilno »Slovenska Oospođlnja« (ne Slov. Gospodar!). — Sirrtna ko*a. V CeTJu Je umri "dne ; 2*. 1. m. đoTe:^TetTti ?of*M $Tai?a na okoti- 5 §ld osnovni šol? Jemej §tor. — PoroSfl ^e Je danes *?. Ptktolf Me-d!C nradnik Kmetske posoillntee, t tdC Drasro HoČevar^evo iz Celia. — Sola »UnlTerzat«. S 1. JunHem 1 1. otvori v Celju Solo za prifcrolevanle in f Sivan!e damskih oblek potovalid natell g. Rosić. Prijave sprejemata trgovini Ster-mecki ln Ooričar !n LeskoSek. — Slovenski učitelji za Jutrostov. u&L < admžetije. Slovensko napredno ofitellstvo \ Je poslalo potom svojega poverfenlStva v j Uubliani 50.000 Din. za Ju*oslov. učiteljsko ] udruženje. — Sparni tozovL Pisarna Wagons-Lits, Ljubljana, Dunajslca cesta 31. teL 106, nam Javlja, da vozljo redno spalnf vorovl dnevno Trst-LiublJana-Beofrad in Trst-Ljubliana-Dunai, istotako dnevno Jedittil voz Trst-LJublJana-DunaL Dalje Orient-Expre5?s zaenkrat ne prekine vožnje preko naSe države kakor so to Us« poročali, tem-ve5 vozi redno vsak dan. Vsa pojasnila, kakor tuđi predprodaja žclezniSkih kart v gornji pisami . — Nailrt In aerrfnte po imfAni fm flcatnnffkem okrvh^ Preteklf petek in sobo-to je razsajala po teh dveh ter v litilskem okraju, nevihta in ploha. Vmcs le treskalo In «rmelo kakor v vročem poletio. Treščtlo ie v nekatera drevesa in kozolce. Na po-liu nevihta ni napravila znatne Škode. — RUM ▼ glavni Ljubijaničnl ttrogL Ko so v petek večer zaprli ratvnmice na Krakovskem nasipu, so našH v soboto zju-traj otroci In odrasli v napo! suhi struci mnogo živih ttr nekaj mrtvih rib razne ve- , likosti. bale ttidi par lepih Živih eksempla-rov suleev, katere so liudje odnesli domov. — Nesreća. Oscbni avtomobil Je po-vozil te dni na Ljubljanski cesti v Celju mlckarico Kvas iz Babnega v trenotku. ko Je hotela na drogo stran ceste . Na slavi težko poškodovano so prepeljali v javno bolnico. ! — Sreča ▼ ne*re£L Fran Kol?ek, pot- i nik trgovine O'rcgorc & Verlič, se Je pri | vztrajno^tni dirki na ovinku med 2 i rimi hi i Rovtami ponesrečil, ker ie zavozil preko | kamna in sa je vtrIo v Jarek, kier se ie i onesvestil. Tzpahnil si je roko ▼ rami; ! vendar ie kmalu vstal, sedel na kolo ter dosnei na cilj v določenem Ca?;u. Notranjih poškodb k srečl ni dobil nobenih. — Pes poieđe! novorojenčka. Tz Varaždina nam poročajo: Dne 26. t m. sta po veJdnevnem zasledovanju Izsleđila otož-nika J. Biondić In P. Molec v vaši Lupanu pri Varaždinu 181etno Josipino Oj a rf jek iz iste vaši, katera Je dne 21. t m. ob 21. povi 1a nezakonsko dete in sa tam, baie is strahu pred roditelji, pustila bre« prve potrebne pomoa. A ko Je tla drugi dan zJu-traj Kledat po novoroienčku, ca ni našla več, poiedla ra Ie sosedov* psića. Imtera se |e ponoči vtihotapila v hlev in le clavo dete ta fn obe noet odnesla domor svojim mladićem, kar !• t«ved* brezsrčaleo ia> dalo. — Ptrro&om nodoranta t>eh »Nande-tov« v fostilnt pri »ĐrezovSekn« nabrati sa t log. vsesokoiskt rlet 350 Dbu llalnoDejSa poročila. llolltoe o nadlmkl parlament PORAZ KARUSTOV, — VLADNE STRANKE V VEČINI. — SOČU ALKI DEMOKRAT JE NAPREDUJEJO. — BodiaUMŽt*, 29- mai* ^zv.) Včeraj le Wl prvi dan volitev v madžarski parlament Volitve so bile mestoma zelo vihar-ne. ponekod Je prišlo do spopadov med vUdnimt strankami in agitatori! »Društva probujajoflh se Madžarov«. Z dežele so prispeli prvi rezultati pozno v noć in še ni mogoče trenutno presoditi celokupnih re-zultatov. Po sedaniih vesten so na 50 volilnih krajih dosegli socijalni detnokratle zelo lepe uspehe. Po teh poročilih Je lahko sklepati, da priđobe socijalni demokratje več mandatov. Kršćanski sncijalec in bivši mmistrski predsednik Stefan Friedrich je na I deželi propađel. Ostane mu nfif:n^ aw«ton^tvn v Pr*i-ffi odnosno v Mo^kvi. Sporn/nni dr>'io tloloca striktno nevtralnost oheh držav. ROMUNSKI KRALI IN KRALJICA V BEOCsRADl). — Beograd. 29. maja. Ozvirno.) Ke se je stanje soprogi grškega prest onasl. kraljični Jeleni znatno iz-boljšalo in ker so zdravniki iz^nvili, da je kralHČna izven vsake nevarnosti sta v soboto odpotovala iz Aten ro-munski kralj Ferdinnand in kraliica Marija. Ne potujeta po nh»rin amnak po snhem prelo Skopl.ia in Beograda v Bukarešto. Tekom današnjega dne-va dosne romunska kraljevska dvojica v Beograd. LLOYI> OEOROEOV l*f?OJFKT ZA ITALIJANSKI 8POR*ZlTff. — B^o«r»d, 29. maja. (Izv.) Mini-st>sr mmaniih zadev dr. Kiru-io ^*e odlo-žil svoj odhod v Ilidže. V soi>oto je im^l pos\netavanja z ministrom Pri bičevi roni o sporazumu z Italijo v zad^\i izvrfir\'Pt rapallsk© pfcprodbe. Pismeni projekt j Llovd Georgea za sporazum §e ni dospel j iz Londona v Be^rad. čim dosp© ta ! nAftrt. *>dpbttiieta ministra dr. Ninčič in Prlbičevič v Sarajevo, dn *s posvetin>t.i z ministrekim predsednikom ^. Paši-Čem. — Beograd, 29. maja. YTzv.) M!ni-strski svet je imel v^era^ kratko 9&fc>, na kateri 3© razpravljal o p^>ročiln na-Se^ra poslenika, v Washln»tonn o etanjn dolgov, ki jih dolguje na^a. država Ame-riki. Celokupno znaša-jo rl dol Rt* vi 15 milijonov dclarier'. Zunanp tniniptor dr. ! N"in?i^ ^e poročal o v»e>>inl not^. ki fo I ima naša država i^ročitl ameriški vU-đi glede platila dolpov. PARLAMENT IN KVORUM. — Beograd, 29. maja. (Tzv.) Kor &e vfčkrat v narodni skupščini dogaja, da se prisotni pcvslanci *>dptr«riijo in tako ! pripomorejo, da nima 5kupščina kvoruma, v parlamentarnih kro«rih živahno razrpravljajo vprašanj© ukr^pov, ki naj bi Ifh predsednik parlamenta na pbdli-• ffi določil T>oislo\'ni'kn lahko storli proti j onim odsotnim poslanc*»m, kl on^mosro-i Čajfc redno poRlovani? skup?čine. Nf^ka-1 teri kropi ?o za to, da naj taki pnelanci, fci brez ^>T)ravirhrs n© pri sostvnje^o s©-jam, polože svoie man/late. DRŽAVNO POSOJTLO. — Beoprrad, 29. mafa (Izv.) Pol-kovnik Aboth. za^topnik «m€ripkpi fi- I nančnf* pkur»ine Holet?*ten je odpotoval i v Milan. V finančnih kroje^h spravljalo ! ta nenfidni odhod v zv^zo » tem, da je | med pfelkovnikom Abathom in ostal i mi | zastopniki proroni© ameriške finanen© skupine prišlo do diferenr. Na drupi strani pa zatrjujejo, da je polkovnik Aboth odpotoval v ^fiT^n radi pogajanj z neko i talijansko banko. KRIZA AVSTRIJSKE VLADE. NOV VLADNT BLOK. — Dtinai, 29. maja. (Izv.) Zadnje dneve so pos:aiania za sestavo nove avstrijske vlade nekoliko nastala* ker ni bila većina kršćanskih socnlnih tn velenemških noslancev na Dnnaju navzoča. Krsčanski socialci ?o se udclcžili no?rrcba bivšerra rred^edni-ka dr. Maverja v Inorr.oshi. Vcl^nem- | ci pa so odsfi na stranlcarskt kongres v Gradec. V parlamentarnih krogili Dričakuiejo. da bo nova vlada sestav. Ijcna iz kršćanskih soclalcev in Vele-nemcev. Za zveznejra kanelerja bo najbrže imenovan prelat S c i p e 1, ki je Dred dnevi sestavil program za ustanovitev mr^čansV?jra bloka proti socialistom. Ta rne^ov nro^rarn je v mc5čanc.kih krogih vzbudil splošno pozornost, — Duna?. 29. maja. (Izv.) Na oodlagi sklepov zaunniškegra sestan-ka Velenemcev v Gradcu je pričako-vati, da se sestavi velenemško-kr-ščanskosocialni vladni blok. V parlamentarnih krocih že kroži kabinetna lista: posl. prelat S e^i p c 1, zvezni kancler; dr. Grunbergej, zuna-nie posle: dr. Fr a n k. pravosodje: dr-Odehnal. fitiance: posl. Kraft, trgrovftio fn dr. S c h ii r f, sociaino po politiko. Daljna razdelitev resorov še ni znana. ČESKdSLOVASKI SOCIJALISTI ZA ENOTNOST INTCRNAajONALE. — Prava, 28. maja. (Izv.) Konferenca zaupnikov socialistov-levičarjev Je skleni- la, da ustanovi samostojno socijallstično stranko za v$n ČcškrvslovaŠk*) repuhliko. Na konferenci Je bila obenem sprejeta reso-lucija. kl rwKla<.i enotno^t Internacmnale dchvske^M proletarijata na n?Cclu razred-nega boja. Borzna porodila. — Zagreb, 29. maja. (Tzv.) ZaključeV. Devize: Ctirih l.^.To, —.- , Pariz 6.50. 6/.0, Londnn .120.— , 124.—, TVrliti ?" . 2*.2\ Duna] 0756, 0.68, Prajira l^^.^O, 14^.—, Tr^t 3.77, 3.«0, Newyork 70.50. 71.—. Bud "ne-Sta 8.75, 76—. VnTnte: d^lar 70.—, 7O.=O, lira —.—. .177. marka 23.30, 27.—. — Cnrih. 2*). mnta. (Tzv.) P-r^ho^r^: Zsojreb l.oo. Berlin 1.«6, Puna! O.f^tF, P"a-j?a 10.0.17. RudimneSra 0.^. M:bn 27..S25, London 23.2Č, Pariz 47.65. Mewyork 5.23. • K1nf> srdih ženf!i ^e 1f u^fan^vi! v Parfzti. Clarnca lahko r>o^tćine v^ak? sen-*ka, ki rti lepa in neumna. Trdijo, da ce Icpota in neumnost navadno drnžita: V5;aj to fc relo pr»srn^t pojav. da !c zelo le^a ženika zelo m*!o bistroumne. Dubo^tc ler>c ženike so toko rfdke kakor h*)c vnne. \ vendar Imalo srečo. da najdejo knline. ki Mm ^edcio na Icp. Navadno ne za đMtrr*. ParT^ke neteoe. a duhovite ženske se zave-dnjo. da Irhko rma^alo nad lepoticami, akn <« ?rn«V^ 7\*e^feie fn vztrafne^e MuM. Ver le nlena đ!Th^\i-trst močneiša fn trajnelfta vet, nego prazna rit ra\fadno fofl !?dena lepota. — TžTnW1 se le mlađ p^Čelč befe Saf-ve 35 m.tavimi nSe^i na Krakcvskem nadiru 12. Kđ->r bi ka? veefei o nlcm. naj proti nagradi sporočl Tvanu Cdictr. I — Na upozorenje veterinarima, ^arda-! ma (posednfclma). irMačimu I odp^'ač'ma svlnta! Stavljamo u promet ?crur»e protivu svinjske kus:c. kr>Je smo prigotovili po metodi rrof. dr. Mur\'re, uptrcHlavaitići virus ! Iz svttt krajeva na^c domo\-ine, o čijem smo j se delovanju prethodno osvedočili dor\To1om Ministarstva Poljoprivrede \ Vode — araied-no sa drnsrim cepim.T i serumima. Rezplatn"> stavljanju dia«noare! Hnfemo bezntatno unu-te a svakom stručnom pitanTuT -Pntrla 7r\~ vod ?a proizvodnju seruma, Subotica. Telefon 60. Glavni urednik: t RASTO PUSTOSLFMŠEK Odzn*orni urednik: IVAN POmtAJ. Poslan©. Na občnem zboru Jadranske banke je | } sedanji ravnatelj, g. Kamenarovič, imel drzno čelo mi očitati celo vrsto nekorektnosti v mojem i>oslovan]u 7.a časa. ko sem Dil ravnatelj tesa zavoda. Mnoso toh očit-kov spada med interna kritika gospodar-skega vodstva Jadranske banke in lc mo/, kakor je g. Kamcnarović. le moccl imeti to ncokusnost, da teh odtkov ni 'zncscl pred upravo, marveč jih je v več jezikih razSiril po svetu v posebnih brošurah, ter jih razglasil tuđi po časopisju. G. Kamena-rovića metoda ie značilna sama ra sebi; očitkl in obtožbe so izrečeni, ne da bi ine-ni pre) keđajkoli bila dana prilika zavjeti svoje stališče in polasniđ svoje delovanje v zavodu. Nisem politiCen neso poslovni človek. Nikdar se dosedaj nisem proti krittkam in govoricam, kojih predmet sem bil, kaknr vsak gospodarski strokovnjak. mnogokrat tuđi faz, branit z izjavami in polemikami po časopisju. Opusti 1 sem to. ker smatram, da Je mesto gospodarskih đelavcev v poslovnem bfroju, ne pa na javnem treu in da voditelji naših gospodarskih podjetij, ki se spuičaJo v politično areno, vodiio na to polje brtt potrebe tuđi svoje ravode. Tndi tokni W premistil Te sodi^Cu. iđa rassodi o očitkih, Id Jih je dviKnil r. Ka-menarović roper mene. Ker pa me g. Ka-nienarovič javno obtožuje, da sem zlorabi! svol položaj fn pri prodaj? sv>ca, sekve-striranega od države, o«5kodoval v tcžkih Casih pred plebiscitom koroškl fond in da sem prevaril tuđi upravno koniisiio tehn. vis. ionda za milijunsku iznose in to v svojo korist in me torej dolži teživc^d nacio* iidiiit'^a ziov-iiu, ini rudaru čut oU^ovorno sti, da se topot takoj zatc^irn k Javnosti. Nihčc mi ne sme zameriti, če pri tci pn-i.ivi poudanm, da sem cd ntkdj.] čuui daU znost, da pole«; po^lov, ki nii jih ie nalupalo vodstvo vclik-ja denarne^a zavoua (■bračam svojo pozornust raznim nac.jo-iKilnim, prcdvscm kulturnim težnjam ra^ ožje domovine. Lahko bi apeliral na voditelje uinrgih na^:h iak>n.ii in>utuai» pri K-icrih osnovi ali povzdigi sem imel pnli-Ko sodclovati! Do dune.s ^©m b;l pa, naj« bolj Donošen Ud. to, da sem s svojo irud* Jau'vo in vnemo pomau.il ustano\iti fonde, iz katerih ic n.irod crpal sudstva pri rc^e-vanju dveh svojih naivečjih vprašanj —• konjSkcsa plebiscita in ljubljanske visoke .- )lc. — l'stanovitev fendov za ta dva na* nicna, njih organizacijo in udclc^bo na do-bicku iz prodaje svinca, način kupovanja, in prod-janja, se ic določila po medstran-kar^kem dogovoru ob edobritvi deiclr.e v!ad», cene, za kaurc se ie svinec proda-jal, jo bile \tdno i:Jubi\n: ne sa;rt^ oj dr/. uradov, tem\eč tuđi od pri organizaciji cele transakcije udcie.'rcnih faktoriev, c>đ knrcih ic bila Jadranska bnnka lc ie<« deri izmed večjih. — KoroSki fond lc takt debil, glavno po moii zagluši, tako o^mm« ne znrske na rn.TPoh^o, da mu ni bilr> ni« Kdar tri/nn -apelirati na rr'isiromašnel.tc*« in ći ie pri likvidaciji korake rkclje osta-ln držav; na razpola^o š*.- mnogo miliio-i nov. — Obračun o nakupu in pr^xia.;i s\ inča za k^rosld fond se ic nedavno izvršit pri prkrr.Mn^k' upravi brez rm^Ra sodMo-va^'a. ne di bi se b'l s sirani, k« Je ^oll poklicana vr.rovnti naciionafne In drjfavna inTPrese. nepo !?. Kamenarovič. napram mojemu p^-lovanju i?:rckol najmanji oči tek, Pribija;n, di se nisem ne pri koroškern* ne pri tehn. vis. fondu okorhtil niti z \i-n.ir'cm, r^koT" mi to oCita s;- Kamer»irović; u^tavIJaH1. ć-\ ^cm n^ z:iJcvna namiga-van'^. a!i trd'tve opetovano Izji'vli sam In po svojem pravnom za^tonniku. da sem v«:ak tref-tek pripravljen dati ^'^a tvitreb* ra pojasnila Tadransk? bnnkf ali Tađraiutd montansVi dnižbi, da pa Je Tnd^rtskri ban* ka. oz. g. FCamenaro^č, cefo navztic 7i* trd:lorn ^tmkcii. z^r<^il^. da sv? hn to r?->-| dilo, odVIf»^ila vsnko prji?ko. vsak p^riv. ds iim dam podrobna poiasnUa. Ne da bi me potvi! %. Kamenarev!ć a^i Trtdrar^ka banka, đa ob mki materijaln in ^p'^iv po-ia«TT'm v^c ^''VTr^Hno«^, potrrbne 73 rre-c^io mo'Ih "krepov — ?e c:. IC:>rt-~n?.r;)v1tf eno^fav^r> r»o«;f!!vi? t v\-rf rc*tVr ?n TfK *>ror'?^!f nK^nem Vor tvolo mT^^dbo' Tii ?e rista me^^da c. K^menarovića, Vater> Kn oVčutill *e mnoffi dratfi na svoj! ko£! tn ut^s 'mnm. di WteV VntfnvTh kupčil z imneinarnimi ^vrdkaml, fe v<:eb"le^ r*"» r*ti?n1 farrirMi ?. Vimena- Ko sem cMtal obtožbo z. Kamenarovi-ća, đa sevt riorahliaT banico. $rm sm-niji« je pogledal ra ohsirnl scT'nam Indn^tri^Jdh, trfovskih in drugih gospodarskih podjetif, Id (ra ponosno predočuje z- Kr»rncnarovlĆ svojim dwlniianern, da Jim pokaje V5O ekonomsko moč, s katero ra^polaga dane« Jadranska bar.'ca- Veliko večino teh indti-stnj \r> podleti! «c*i osnmral. o?;-oma pri-iccnH jaz v dc!okrcsr Jadranski* banke, ostale moj pređnik. z- Herceg. O. Kamenarom* pa niti jeđne?ra- O. Kamerarović ie v tvoji svetf strm^ f-tl. đn me prikaze delničarjem svoje banko v naislabši luči. očito pozabi! omeniti ta dejstva. Jaz jih izna'atn ne v svojo hvalo, ker smatram, da se storjena đolžnost sam4 ribali, temveč v karakterizaciio bojnih srod-^tev sr. Kamcnarovića. Končno naj zavrnem ie trđitev. da sem dal komurkoli obvezno izjavo, da se ne bom brez dovoljenja kidranskc banko bavil z banenimi posli. O. Kamcnarovifi je predrzen dovolj, da se po:>tavlia za stxUi»-ka. kdo naj bo poklican baviti se s pri-hranki ljudstva. Njegova trditcv o moji pismeni obvezi Je ovržena žc s faktrmi, d& sem sam izstopil iz vodstva banke, ker iil obvezi sicer nf no\-a, Čul sem jo že prei Jn sem 7ato od J^dran^Ke brinke pismeno zahte-vaT, da se mi jo poSljc v preplsu. Odgovora nisem dobil. Jadranska banka Ima 1« eno izjavo od mene, ki sem io dal pri svojem odliođu. v svesti *i svojega za zavod plodano^nec;a deHvanJn, brez vs?ike^a pritiska in p^ostovolino, i. s. Izjavo, da pre-vzamem za svoje poslovanje vso odsover-nost. Ako ra\-no ft leto dn! no vođhu Jadranske banke in ako ravno so upravni svet In delničarji dnvolili, da se le izvrgli pred njimi nečuveni napad na mene. imam pa vendar toliko obzirov do Jadranske ban'-'e, koje uradnik sem bll 11 let, da s« ne dam izvatl po konkurenčnlh provokaci-Jah k. Kairen jrovića in d.i mu n-čem slediti pr> tej poti. Menim, da s tem mno*o boli varujem interese Jadranino f^!T\ ^r-i?a je uredništvo odgovorno, kolUtor določa SftkOO« 4. stran »SLOVENSKI NAROD* dne 30. maja 1922. 122 stev. JMCnifCn UUBUANA, Sodna ulica 7 • NlU VlU Manufaktura na veliko MeNovnno soho Iftft* mlad, soliden železnJŠki uradnlk za takoj ali pa vsaj s 15. junijem. Po-audbe pod »Železnica 3941* na upravo Slov. Narod«. 3941 ZaTarovalnega uradnika ali uradnleo sprejme dobro upeljana zavarovalnica. Iivežbane muči ima to prednost. Ponudbe z navedbo zahtevkov sa poštni predal 4, Ljubljana. 3943 Več dobrih EBvijapsbih pomočnihov urno na fino šivana dela, delo t.ijno in dobra plača, sprejme Ignao Potoć« Mlkf Selcnbnrgova ulica 4, II. dvoriSčc. Sobo prott prime mi nagradi I «6« velelnda- strijski uradnilc Ponudbe pod .Samce 3936" na opravo Slov. Naroda. 3936 Urednik za večje podjetje na dežell •• lito. Slovensko, nemško in ralijansko v pismu in govoru so pogoi Z znaniem knjigovoustva imajo prednost. Ponudoe pod .Provincija 3927* na upravo Slov. Naroda. 3927 Zoftozdravnik 8r. fi. Schveigcr Ljubljana, Prešernova ulica 52 ne ordinira do 6. junlja 1922« I Prostovoljna dražba I vsakovrstne hišne opreme, kakor kompl. jedilne sobe, postelj, I omare za obleko, pisalne miže, omare za knjige, moške I in ženske obleke, kuhinjske opreme ter drugih predmetov | se radi preselitve vrši dne 1. In 2. )nn)|a t.1.9 vsaki dan I ađ 9. do 12. ore dopoldna in od 2. do 6. uro pop. v Zg. Slftkl fit 59 vila Krlsper. The »OLIlfER* naiboliSi in najceneiši pisalni stroj Zastopstvo in zaloga: Ivan Oaliek, papirna trgoTina v LJu-bl|anl, St. Petra oosta 1._____________________________ Meblovano stanovanje t eno, dvema ali tremi sobsmi lUo ravnatelj a aoprogo. Ponudbe pod Šifro ..Elegantno stanovanje 27" na anončno družbo Moma Company Ljubljana, Kongresni trg 3. 3771 Prvovrstno čisto svinjsko mast domaćega proizvoda po K 100 za kg franko Ljubljana, v sodih po približno 200 kg dobavi JANKO PREDOVIĆ, Ljubljana. ^——------------------------------------ j Lokal za plsarao v sredini mesta l§če velcpodjetje. Ponudbe pod Šifro „Vdepodjetje 333" na anončno družbo Atoma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3772 Prodaja rezanega in tesanega lesa. Državna uprava veleposestva Latnezan Salins v Kokri nad Kranjem prodaja sledeče partije izdelanega lesa: I. part. a) ca. 250 m8 paralel. desk 25, 30, 40 mm 4 m dolgih b) . 25 » različnih lat 1 do 4 m dolgth, c) „ 35 n različnih moralov 4 m dolgih, d) , 100 . bukovih desk 20 in 33 mm 1 do 4 m dolgih. U. part. ca 35 ms mecesnovih plohov 40 in 50 mm 4 m dolgih. III. part. ca 7000 Čevljev tesanega smrekovega lesa 4 do 8 m dol- gega 3/3 do 6/8 col. Rezan les se proda loko žaga Kokra, tesan les pa loko skladišča uprave po obstoječih trgovskth uzancah. Z 20 Din kolekovane ponudbe je vlagati po določilih prodajnih pogojev (razpoložljivih pri upravi) do 15. junija 12h na upravo v Kokri. Kožarska tovarna išče za takojšnji nastop prvovrataof a delovodjo za chromostroj ter podplatni stroj (Vaches). Samo prvovrstne moči ki so že same izdelovale prvo* vrstne produkte naj pošljejo ponudbe s spričevali na uprav. Slov. Naroda pod .Kožarska/3852". £epo stanovanje obstoječe iz 2 tob, kuhinje in pritiklin. v sredini meata, •• saaMitja z ena-kim ali manji im v Ljubljani. — Naslov pove upravi Slov. Naroda. 3894 Kdo odda? eden ali dva večja prostora, event. z lokalom proti dobri najemnlni. Punudbe pod Novo podjctje/389> na upr. Slov. Naroda. 3892 Lbsdi sirĐkoinjok izurjen v nakupu in prevzemanjr, na žagi in pri ekspediciji, se sprejme v dobro sralno službo v večjem mestu na Goreniskem. Ponudbe pod »Les/3858 na upr. S.ov. Naroda. 3*58 Trgovino z meŠanim blagom event. manufakturo na dežell ali v mesta vzameni v na* j«JiW «*v«nt. kuptvn. Ponudbe pod „Trg »vina* na An. zav. Drago Beseljak I &,/d*ug. Ljubljana, Sodna ul. 5. 3905 Učenko nrldno, poštenih ^tarSev sprejme ivrdka M. Sbll, Mokronog. 0913 teplnorti^e notar dr. Barle v Mariboru in i resi ie flektatne za ponudbo. 390$ "Hira v Krakovski ulici št. 7 prevzema vsakr> vrstna dela in popravila po znižanlh ce-nah. 3881 Priden, vesten in samostojen nrtin pomoćnik se takoj sprejme. Plača mesečno 5000 do 6000 kron. Jainko Jaxbes, urar v Bara. 3914 Sprelme se trgovsfcl pomoćnik, boljia moč, zmožen tuđi ital. jezika, v trgovino me-šanega blaga na dežell, Julijska Bene- čija. Ponudbe pod „1887 3907" na upravo Slov. Naroda. 3^07 Dva sediaFsfio n\zm tako i sprejme Bruno BelantltS, Sp. Siska, Sv. Jemeja cesta 44. 3895 . HlodB in Iramo i vsakovrstne, bodisi v grozdu, ali poitav- Iljene na vagon, kupim proti takoji-njemu plačilu.— Ponudbe pod .Adiia" na an. zavod Drago Beseljak A drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 3994 Pezer, industrijalci! Proda se kemično podjetje, popolnoma iz urjeno in že vpeljano, na zelo prometnem kraju. Proda ^e z recepti in materijalom za izđelovanje čistila za čevlje in za mast za usnje, za kolomaz in tri vrste crnila ter drugih Izdelkov. Proda se radi selltve v drugo državo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3*46 Bidkel .Dflrkopp*, malo rabljen, skoro nov, •• proda. Naslov pove uprava Sloven Nareda. 3935 Kuharica prldna in poštena, s« sprajme za takoj. Ponudbe z navedbo zmožno-tf in starosti pod .Poštena kuharica 3 '39* na upravo Slov. Naroda. 3939 Prodaialko veičo ropolnoma delikatesne stroke tci po moznosti tuđi Špecerije. sprojme za takoj delikatesna in špecenjska trgovina v Ljubljani. Hrana v h!51. Ponucib? po možnosti sprepisl spričeval pod »Delikatesa 3d33" na upravo SI. Nar. 3933 Pozor, kapitalisti! P« alskl Nil se predaste dvo mfftlBl, Bftllepii : hiši : MMVMBtelal sttvU v MtuiiMm ob glavni cesti, na prometnem kraju, 3nadstropni in v prav dobrem stanju, 700 ms zazidane ploskve, v pritličju sposobni za trgovske lokale, 17 sta-novanj s 4 do 5 sobami, parketna tla, električna razsvetljava, plin, vodovod itd. Najboljši objekt za špekulacijo t Resni reflektanti naj blagovolijo vprašati pod .6 mi-lijonov 3906* na upravo Sloven. Naroda. 3906 i^^—^———^i' ■ — Uienko •pr«laia Narodna knjigama v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. itara, solidna tirdka-tvornlca se Želi seznaniti s kakim podjet em v ivrho sporazuma radi s upnega razp«* razpefavanja In prodaje svojih izdelkov. Ponudbe pod »Prodaj.!«, po srno ležeče, Ljubljana. 3918 Kili piil zanesljivl cs"bi IO OOO K proti dobrim ohrest!m za čo^(t šest mesrcev. Ponudbe pod „IO.OCjO — 38O" na upravo Slov. Naroda. 38Č0 doDro z.OT\e ia z\ de!f) : ih .^:1--*. .-; ze.me .ko. v trajna d»!o F Fajfl.ga ftln, Ljubljana, zjio^a pohHtva, 5/. rr i cesta 17. Plača dobra. 3**h9 jedilna servisa za 12 c^seb, kompietn.1, rris'en angleski r»orce *n. se ceno proda. Naslov po.e apiava 5o ;. Naroda. 3885 Pletenine! Pletenine! Volnene ženske jopice razliČrega kroja, moške telovnike z rokavi aii brez njih, svitre, dokolunico ovojke, Šale, kape, kakor tud: letne pletenine različnih vrst za ženske in otroke, vse blago last-nega izdelka, priporoča Loiffit !ti drug, strojno p ^tilstvo, Be-gunje, p. Lesce, Goren;Sko. 358« ! Klavir se proda. Kolodvorska ulica 7. 3923 RenriH HfovatiD evid višji geometer Viitsnja Hrovstlnova ra|. Mere poroctoa. V LJabljanl, dne 27. maja 1d22 Radovljlca Ljubljana Blago za prerleko ii?anoi !q tmziga blitva v veliki izberi. ialje milino platso io jote za Mike. leaiarie i.t.l priporača tvrika fi. l EJfcflbBrnB, .SS« covorni avto Giaf s. Selov'n - tuđen. L'ubiian^, Mestnl trg 13. 2487 Knjigovoškinja \zvr • ia, vc^ča sam sto ne slovenske in TnŠKc korc5po tience. se sprejme 5-onudbe pod .5tev 17—3507" ru upr Slov. Naroda. 3507 ?-drav, priden poštenih ^taršev, s pri-merno ^ol^k«-* izobrazbo 15—16 let ^tar, se sp-ejme takoj. Prcdsta^ti -:• je osebno v trjovini Tj^r.ac Andrašiv, Kranj. 3813 Spreime se sospodično s 1. junijem za sostanovalko, event. z uporabo glasovirja. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3931 Koska obleRa nova in dobro obranjena, za manjSega »ossod-v se proda. Naslov pove upr ^lov. Naroda. 39^0 Sivaini stroj 2 ksena kovžega ceno, nm -?fl*odaj. Na-lov peve uprava Sloven. Naroda. 3926 ? ? Kfe se točilo pristea vina?? „Pri FHdHbu11, Ljublaia, Me stru itn 13. ns dvoi;*fti zraver. k!cti. Pred k'i*k;m do^U naiboljSt vma, h^'.oSka \n dolenjska. ćtz ulico 2 K ceneic. 24SS ŠkladiSie p'imerno za delavnicu, vc iko vtaj 70 m3, svetio, suho, v bližiti' glavnejja kolodvora se UCe za takoj ali kasneje. Paća se dobra n»e proda nov sivaini stroj Cena po dc govoru. Vpra5a*i je p.l Le-feat in c.u:. »trojno ple'.lstvo, Begunje p. Lrsce, Gorcnjsko. O^'eda ie lahko \ s.'. k d.Ti. 3t54 IKl^rslf s t rana za modroce v \ saki množini se dobi raiceneje pt\ S«v«r A Komp., Ljubljana, VVolfova ul ca it. 12. Mn Va£ dobro Izurjanlh čcvlj. pomočnikov spr- me takoj Anton L««jak, čevli. mojster Kandij^ pri Novcn mestu. 2> hiano in s movanje preskrbljcno. Plafa po dogovoru Istotam 5« spreimeta tuđi dva vajenca. 3H55 Jisoč kron nagrade onemu, kateii mi pre*krri iobo prazno ali meb ovano v bii?ml Sv. Jakoba rt ♦akoj aii eventualno tuđi bhko z* po-zneje. Najemmno plaćam Inhko za eno leto i aprej. Prosim pnjflzne ;Kinutibe na upravo Slov. Naroda pod »Tlsoč 3932* 3932 Proda sa popolnoma nov voi na 2 kolesib, pnpraven za mokanko alt kako drugo ooit. Hrenova ulica 17-11. Jakopić. 3Si4 Dve koii •« prod«sla po nizki cent — ^\ j bio« kino-U llaksv (ksilolit) v vseh barvah prevzame v najhitrejšo izvedbo z večletno garancijo tvrdka Košta Movakovic i drug. trg. i Mm materijalom LJUBLJANA, MikloSiieva cesta Stev. 13, I I kateri se je zaupala izvedba ksilolitnih tiakov pri palači Ljubljanske kreditne I banke, papirnici v Vevčah etc. I Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani. Poziv na subskribcijo IV. emisije delnic Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. II. redni obtnl zb«r Zadrniae gospodarsko banke d. d. v LJnbllanl |e »klo- all povijati delnlftko glavnico od K 24,000.000.— na K 48,000.000.— % ledalo 60.000 novlli delnic po E 400.— nom. vrtihiostt pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanji delničarji imajo, pravico, da prevzemajo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520.— za komad. 2.) Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delnićarjem po kurzu K 580.— za komad. 3.) Subskripcija se začne 22. maja 1922. in konca 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje 1. 1922. 4.) Opcija oz. subskribcija se izvrši: pii blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d v Ljubljani. , . . 9 » podr. Djakovo. . . Maribor. , m » • Sarajevo. . . . . . • - |P1Jt- m m m m « ■ • oombor. ... » . - eskpoziture Bled, M a Sveopče zanatlijske banke d. d. v Zagrebu. , . n „ podr. Karlovac . . Gospodarske banke, d. d. Novi Sad. 5.) Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskribcijL LlnlUIanm, 18. maja 19^2. Upravni svet. ] f«Ttiin^ in tlsk »Narodne tiskarnc«. Za inseratni del od^ovoren Valeotio Kopitar«