Z31. gtnilta.
I Ijrtljul, i ImM. oktobra H1Z.
XLV. IBIO.
^b^b^b^b^kk                             b^b^b^bi                              b^b^b^bn       b^b^b^H             ^b^b^bV b^b^b^br                  b^b^b^b^^^^^^_                        b^b^b^b^b^b^ba b^b^b^l                     ^b^b^b^b^k                             b^b^b^b^b^b^b^K                                ^b^b^b^l                                                          b^b^b^b^b^b^ba b^b^bs                     ^b^b^b^b^b^b^bV                       b^b^b^bV    .^b^b^b^v                 ^b^b^bn      b^b^b^ba                  b^b^b^bl       b^b^b^bfl        *
.Slovenski Narod' vdja:
v Ljubljani na dom dostavljen:                           v upravništvu prejeman:
cclo leto.......K 24—            ćelo leto.......K 22*—
pol leta........12*—            pol leta   •   •.....    ,  11 —
četrt leta     ..,.•..    6-—           četrt leta     ••....    .    5*50
aa mesec.......    2*—            na mesec.......1*90
Dopisi nai se frankirajo.    Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo:  Knaflova ulica At 9   v oritličiu levo   telefon 4t. 34.
Izfeafa Ttak 4u sveeer izvsMsi nedelfe ln praznika.
Inserati   veljajo:   peterostopna  petit  vrsta za enkrat   no   14 vin.,   za   dvakrat po 12 vin., za uikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večiih insercijah po dogovoru.
Upravništvu na   se pošiliajo naročnine, reklamacije,  inserati itd.
lo ie administrativne stvari.
--------------  Posameua ćtevilka veli« 10 vinari ev.  --------------
Na pismena naročiia brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. .Narodna tlsfcaraa" telefor si. 35.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                     t                          za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25*—           ćelo leto.......K 30»-*
pol leta   ....*••    .  13*—                    ....            .          . x.
četrt leta.....          6*50              za Amenko in vse druge dezeie:
na mesec     ..•••.    ,    2-30           ćelo leto .   .   •        .   .   .   K 35-—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkn. Upravništvo fspodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon St. 85
Delegacije.
Odličen govor del. Cingrije.
Dunaj, 7. oktobra.
Z avstrijskih parlamentarnih tal te zadonel danes pozdrav tja doli na slovanski jug. Del. dr. Cingrija je v današnji plenarni seji naše delegacije izrazH čustva simpatije in bratske liubezni, ki nas avstrijske Jugoslo-vane navdajajo v trenutku, ko se dviga srbski in bolgarski narod v boj za sveta nacijonalna prava. V trenutku nimamo avstro - ogrski Jugo-slovani drugega parlamentarnega fora. kakor avstrijsko delegacijo. Hrvaški sabor so razgnali. v skup-nem hrvaško - ogrskem parlamentu ni rnogoče govoriti, avstrijski državni zbor je na počitnicah. »Prejmite jueoslovanski bratje iz te dvorane naše iskrene pozdrave, blagoslovljeno bodi vaše orožje, kakor je sveta in božja vaša pravica!«
Blagoglasne hrvaške besede del. dr. Čingrije so napravile na vse delegate globok vtisk in zlasti slovanski zastopniki se nišo mogli ubraniti ga-njenosti ob tem slovesnem pojavu edinosti in solidarnosti Jugoslovan-stva.
Kako velikanski razloček med temi besedami in pesmijo, ki smo jo danes zopet čuli iz ust poročevalca markija Bacquehema! Z glasom gro-bokopa izjavlja marki] Bacquehem. da je po človeški preudarnosti vojska na Balkanu skoraj neizogibna. Tolaži ga ie eno, da se bo Turčija vsled miru z Italijo lahko dobro branila ...
iMarkij Bacquehem je seveda svoje besede previdnejše izbiral, to-da njegova želja je bila oči vidna in se je dobro opazila. Tako govori poro-čevalec naše delegaciie, eficijozus J naših vodilnih državnikov v trenutku, ko simpatizira ves neoficijalni kulturni svet s stremljenji kršćanskih balkanskih narodov!
Pred vso evropsko javnostjo zapada torej naša politika v oni usode-polni pogrešek, ki ga je danes del. dr. Cingrija označil z besedami: »Vse kar škoduje monarhiji na Balkanu smo že storili, preostaja Ie se, da se v slučaju balkanske vojske od-krito zvežemo z dušmaninom Tur-koni!-'
Govor del. dr. Ćingrije sploh zasluži posebno pozornost. Precizno in prepričevalno kritizira in obtožuje velikanske grehe, ki so jih nakopičili naši državniki na jugu, nad nami Ju-goslovani, ki tvorimo tako važni in odločilni element v stari habsburški monarhiji. Dr. Cingrija je povedal, da je konce pritožb in jadikovanja, bolj kakor besede govorijo dejstva. ln brezobzirno je segel v rane na našem državnem telesu, ki bi morale skeleti vsakogar, kateremu je se na tem. da more verjeti v bodočnost domovine. Eno njegovo vprasanje mora se dolgo zveneti našim državnikom, našim delegatom v ušesih: -Gospoda, Doveke mi odkritosrčno, kaj bi storili vi, ko bi se vašemu narodu godilo tako, kakor se nam godi. Katere konsekvence hi izvajali? Recite mi, ne zaslužilo li Hrvati in Srbi svoje usode, ako še nadalje mirno in vdano prenašajo gorje svojega naroda?^
Č?n«rri]eve besede so našle od-mev. Takoi za Ti:ni je jrovoril nem-ški član gosooske zbornice ekscelen-ca Bfirrtre^tiier in tuđi ta je moral priznati, da bije na jugu dvanajsta ura. V teku večera nridejo še drugi grovomiki na vrsto in ni dvoma, da hodo v bistvu pritrdili Čingrijevim besedam.
Jugoslovanski zastopnik se je po svojem pozdravu srpskim in bolpar-skuT* bratom bavi! rredvsem z eks-Dozeiem^crofa Berchtolda. ki je v Hveh ozirih nczadovolrv. Grof Rerobtold ni povedal. kakšna usoda je zadela njegove balkanske predlože — naravno, ker so bili brezuspeš-ni. Premalo pa je tuđi očrtal snlosni poetični noložaj. Avstrijski državniki imaio bas v tem oziru /nmašena usta. odvisni smo od Nemčije in ne smemo ssmostojno misliti in soditi. To je posledica trozvezne politike, ki nas ie popolnoroa iVročila berlinske-mu komandu, ter brani Avstrii'. da ne more izpolnievati svoje historič-ne naloge: Nti nevtralna država med Slova*? \n Nema.
Notranji razlogi naše zagrešene zunanie politike je iskati v naših no-tranjih razmerah. Trozvcza je od-sev našega dualističnega sistema: Nemci iščejo v njej zaščito za •svoje naciionalno politične aspiracije, mad-zari so jo usužnili svojim impcrijali-stičnim težnjam. Oba državna naroda sta v službi svoiih ego^ tičnih na-
črtov davno pozabila na prave državne interese, in Ie kadar zahteva-jo slovanski narodi svoje pravice, ta-krat se vzbudi državna zavest«, v katere imenu se spravlja sedaj ćeli državni aparat nad Hrvate in Srbe udarjajoč enkrat po velesrbski, drugi zopet po velikohrvaški hidri.
Tej politiki se verno pridružuje naše postopanje na Balkanu. Velesile so si postavile za Balkan princip statusa quo, kornodno tormulo za ka-tero skrivajo evropski kabineti svojo sebičnost, fidir.o pravilen princip pa more danes biti: Balkan Balkancem! rešen v smislu pravih interesov balkanskih narodov. Ker Evropa noče, za to imamo še danes balkansko krizo in zato se nahaja Evropa v vedni bojazni pred posledicami balkanskih homatij.
Avstrija bi morala imeti korajžo že vendar enkrat opustiti stare ob-rabljene fraze o potrebi status quo — principa. Ona se r.i bala ga pro-dreti. ko je zavzela Bosno in naj se tuđi danes ne boji se zavzeti za pravična stremljenja balkanskih narodov. Ravnala bo s tern docela v smislu kulture in humanitete in v popol-nem soglasju s svojim slovanskim prebivalstvom, ki iz srca žele Srbom m Boigarom to, kar jim pripada. Vsakemu treznemu človeku se mo-rajo zdeti čudni strahovi, ki jih vidi knez Schvvarzenberg vstajati v Bel-jrradu. Od tam nam ??e preti pogibelj, pač oa od naše lastne politike na-prsrn Jugoslovanom.
Danes ni več čas jadikovati in protestirati — dogoclki so prispeli že tako daleč, da je enostavna konstatacija najhujša obtožba. Na Hrva-škem imamo nečloveški absoluti-zem, jugoslovanske obmorske dezele so morale prevzeti breme 41etne voiaške službe, ki ustvana iz Dalmacije novo vojaško granico; 6 mi-lijonov Srbohrvatov ima v skupnem r*arlamentarnem zboru monarhije 2 zastopnika, del. Čingrijo in Spinčića, Hrvaško zastopa gospod Lukacs, Bosno gospod Bilinski, morda bo do prihodnjega zasedanja eden izmed teh gospodov prevzel tuđi zastop-stvo ostalih še »nepreskrbljenih« ju-gnslovanskih dcžel predvsem Dalmacije.
Kar se sedaj na jugu vrši, to ni več politika, to je politična blaznost. ln vendar ie vse zaman! Hrvate in Srhe hočejo zopet    razdvojiti,    toda
zaman so vsi poskusi, Bolgare in Srbe so hoteli vzdržati v večnem na-sprotstvu in glej balkansko zvezo; na Balkanu hoćemo simpatije in ugled — pa poslednji Albanec že pozna naše Cuvaje in komisarje.
Zadnji čas je, da krene naša politika na pota razumnosti in trezno-sti. Mi Jugosiovani hoćemo Ie pravico in ničesar drugega, kakor naša , sveta prava. Le tedaj bodemo tuđi mi pritrdili grofu Berchtoldu, kadar poreče: Gledamo mirno v bodočnost, ker stoje za našim orožjem zadovoljni narodi!
Mm^M prEd ye!no.
V Sofiji, 5. oktobra.
Te dni bo končana mobilizacija. Posrećila se je popolr.oma, ker se je pozivu vojnih oblasti odzvalo, kakor se od merodajne strani zatrjuje, ma-lodane 99c'c vseh obvezancev.
Mobilizacija, oziroma odziv vo-jaških zavezancev je najjasnejši dokaz, da vojna, ki ima izbruhniti v par dneh, ni delo vlade, marveč je posledica enodušne narodne volje.
In tej narodni volji se morala ukloniti vlada in car, ker bi sicer narod sam započel vojno ne oziraje se na carja in vlado.
Car Ferdinand je bil do konca za mirno rešenje zapletajev, ko pa je uvidel, da hoče narod z mečem pre-sekati gordijski vozel, se je udal in danes morda ni človeka na Bolgar-skein, ki bi toliko delal in se toliko trudil, kakor car Ferdinand, da bi se vse vojne priprave vjemale do zadnje pičice.
In da danes ni v Bolgariji niko-gar, ki bi mislil na ohranitev miru, dokazuje dejstvo, da je jel priobčeva-ti oštre vojne članke ćelo oficijozni list »Mir«, ki je še pred enim tednom pisal. da se mora mir na Balkanu obraniti za vsako ceno.
Te dni pa je »Mir« napisa! uvodnik, v katerem se izvaja med drugim:
> O ničemer drugim se ne raz-pravlja toliko v svetovnih listih kakor o ohranitvi miru. Prav. Nihče pa ne uvažuje tega, da na Balkanu že ćelo vrsto let ni miru.
Ćelo vrsto let je že Balkan pravi vulkan.
Mi se nabajamo v neprestani vojni, ki nam jemlje življenje.    Zato
stremimo v prvi vrsti za tem, da dosežemo, da ta vojna preneha.
Predno torej govorimo o ohranitvi miru, apelujemo najprvo na njegovo uveljavljenje.
Na Balkanu de facto miru ni in akcija Bolgarske, Srbije, Crne gore in Grške ima v danem momentu zgolj ta cilj, da izvrši likvidacijo tega neznosnega stanja na Balkanu, ki ima iste zle posledice kakor pravca-ta vojna ...
Vprasanje za Bolgarijo, Srbijo, Grško in Crno goro obstoji v tem-Ie: Ali naj z vojno, ki bo trajala dva meseca, in z velikanskimi žrtvami, na katere smo vsi pripravljeni, napravimo kraj neznosnemu položaju na Balkanu ali naj trpimo, da nas v našem razvoju zavira kronična vojna, ki nikdar ne preneha in se dan za dnevom obnavlja v vseh oblastih evropske Turčije.
Samo egoizem velesil in njihova medsebojna zavist je kriva, da ta kronična vojna ne preneha.
Mir je v rokah velesil.
Ako se te ne sporazumijo, da bi napravile konec tej kronični vojni, borno napravili mir mi — s splošno vojno.«
Na čelu lista, ki priobčuje ta čla-nek in ki je v Bolgariji to, kakor v Avstriji »Fremdenblatt«, pa je tiskana pesem »Naprej v Makedonijo!«
Navajamo samo tri kitice, da bo slovenska javnost spoznala, kaj fe gonilna sila za velikansko vojno raz-položenje o Bolgariji.
Evo jih:
»Boj sa Turci nerazbrani, Da izbavim od tirani Naši bratija stradaini, Naša pit i krvi
Boj za pravda i svoboda, Da  izbavim  tri  naroda Od osmanska zla nezgoda. Od tiranski gnet.
Makedonec žalko stene Od osmansko gnusno breme, Caka svojeto spasenje — Hajde v boj napred!« —
Vojnn neuornost no Bolhonu.
Posredovanje velesil.
V Parizu pričakujejo odgovor na franeosko    posredovanje    od    strani
1_IO i 2»r\a
Sapiio.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton 2 u d a n č i č.
(Dalje.)
Vas, ki mu je obuaila prve dni spomin na veselo mladostno razposa-jenost, se mu je dihala s svojimi sta-rimi, deloma zapusčenimi kočami -smrt in osamelost italijanskih mc-stec; in kadar je se! na posto, je moral poslušati pred vsakimi vrati na inajavih kamnatih klopeh čebrnjajo-Ce starce, sključene kakor drevesa na hudem vetru, ki so imeli na roke nataknjene odrezane pletene nogavice, in stare mamke z rumenimi bra-dami, ki so gledale izpod svojih te-sno zavezanih avb z drobnimi, ble-stečimi in nemirnimi očmi, kakršne imajo kuščarii po starem zidovju.
Neprenehoma enake tožbe, kako zamira trta, gre . . . po zlu, kako hi-rajo murve, kako zatirajo egiptovske nadloge to lepo zemljo provansalsko; da bi se jim izognil, je krenil večkrat t;azajgrede po strmih uličicah za starim obzidjeni papeškega gradu, za-puščenih uličicah, zaraslih z grmi-čevjem, s tisto veliko rožo svetega Roka, s katero lečijo kožne lišaje, ki prav spadajo v ta srednjeveški koti-
ček, ki ga zasenčuje vehkanska razvalina, ki moli vsa raznrapana iznad pota.
Tamkaj je srečal župnika M-»las-sagna, ki je pravkir ocimaševal in je srdito mahal navzdol. petriček za vratom postrani, držeč radi robidov-ja in repinčevja sutano z obema ro-kama kvišku. Duhovnik se je ustavil in je grmel zoper kmečKo brezhož-nost in zoper nesramnost občinskega sveta; metal je svoje prokletstvo na polje, živino in ljudi, te z-aplotnike, ki ne hodijT) več k službi božji, pokopu-jejo svoje mrliče brez zakramentov, se zdravijo z magnetizmom in špiri-tizmom, da si prihranilo duhovnika in zdravnika:
»Da, gospod, s špintizmom! Daleč so zabredli naši kmetje ... Pa š hoćete, naj ne bodo trte bolne! . . .«
Jean, ki ga je peklo v žepu od-prto Faninino pismo, je poslušal z odsotnim pogledom, in je ušel, čim-prej se je dalo, dolgočasni pridigi mašnikovi; vrnil se je v Castelet in se je zalezel v skalno Kotanjo, za-slonjeno proti vetru. ki mha od vseh strani, in zbirajočo vse solnee, ki ga odbijajo pećine naokrog,
Izbral si je najbolj .c,Krito, najbolj divjo, ograjeno z robiduviem in pluto, tam se je zakopat in je čitat svoje pismo; in polagoma mu je objela čule od finega vonja, puhtečc-ga od tistov, od pričaranih podob, pijanost, ki mu je razganjala žile in ga tako zelo omamila, da mu je izginila kakor nepotrebna  dekoracija  retca,  otoki  —
■ šopki, vaši po Altillski  Kotlini,   vsa
| krivina neizmerne doline, koder je nagel piš gnal in vrtinčil solnčni prah. Bil je tam daleč, v njuni sobi, nasproti kolodvora s sivimi streha-mi, v oblasti blaznih objemov, one divje nasladnosti, ki je zasadila v oba svoje  oštre   kremplje,  iz  katerih  ni
i več rešitve . . .
'         Naenkrat koraki na stezi, in ja-
snen smeh: »Tukaj je! . . .« Njegovi sestrici sta se prikazali, z drobnimi, bosimi nožicnmi med sivko. vodil pa ju je stari Miracle, ves ponoseti, da je zasledil svojega gospoda in zma-govito z repom mahljal; a Jean ga je sunil z nogo od sebe. in je odklonil plaho ponudbo svojih sestrić, da bi se sli skrivalnice ali pa lovit. ln vendar ju je imel rad, ta mala dvojčka, ki sta bila vsa zaljubljena v svojega
1 velikega brata,   ki živi vedno tako
\ daleč od doma. Njima na ljubo se je takoj po svojem prihodu Uar pootro-čil, zabaval ga je kontrast teh tjub-kih bitjec, skupaj rojemn in vendar tako različnih. Ena doiga, rjava, ko-drasta, hkrati sanjava in odločna; njej je bila prišla takrat na misel barka, ker jo je razburilo čtivo, ki ga je dajal župnik Malassagne, in ta mala Marija Egipčanka je potegnila za se-boj svetlolasko Marto, mehko in milo, podobno materi in bratu.
A kako zoperna zadrega. da se le mesalo sedaj, ko ie tičal v svojih spominih,to n dolžno otroško laskanje med zapeljivi vonj, s katerim ga
• je ovijalo ljubičino pismo. »Ne, pu-
stite me . . . delati moram . . .« In šel je proti hiši, da bi se ^aprl v svojo sobo, kar ga pokliče mlmogrede oče-tov glas:
»Si ti. Jean? . . . ČaKaj no . . .«
Ura, ko je prihaiala pošta, je pri-našala vedno novo nevono temu že od narave mračnemu človeku, ki se je navzel v orijentu svečane molčlji-vosti, v katero so planih kdaj pa kdaj nenadni spomini . . . »Ko sem bil v Hong-Kongu konzul . . .«s ki so pršeli iz njega kakor iskre iz prasketajoče-ga panja v ognju. Poslušaje očeta, ki je bral in razlagal svoje jutranje liste, je opazoval Jean Caondalovo Sapho na kaminu, ki si je oklepala koleno z rokami, z liro ob strani, »ćela lira«; bronasta soha, kupljena pred dvaj-setimi leti, ko so olepšavali Castelet; in ta štacunarski kipec, ki mu je po pariških izložbah preseaal, mu je zbujal tukaj v njegovi osamelosti ljubavna Čusiva, da se rmi je zahotelo poljubiti ta ramena, razkreniti te mrzle, hladne roke, da bi bil rad sli-šal ta usta: »Tvoja Sapho, a samo tvoja!«
Podoba-zapeljivka W. vstala, ko je odhajal, je šla z njim in je podvoje-vala šum njegovih korakov po veti-kem krasnem stopnišču.
Saphiiro ime je tiktakalo nihalo stare ure, šepetal ga je veter po dol-gem, kamenitem hodnika v poleinem stanovanju, njeno ime je našel po vseh knjigah te kmečke biblioteke, stare oguljene knjige z rćečo obrezo, z drobtinami med listi, ustanki njego-
vih kosile v mladih letih. In ta spo-min na njegovo metreso ga je trdo-vratno spremljal vse v materino sobo, kjer je Divona bolnico spletala, dviguje njene lepe bele lase nad lice, ki je ostalo pokojno in rožnato kljub najrazličnejšim, neprestanim mu-kam.
»A, lej ga, našega Jeanaf« se je zveselila mati. On pa je gledal Divo-no. S svojim golim vratom, s svojo malo avbico, z rokavi, zavihanimi za ta opravek. ki je bil edino nji pover-jen, mu je budila drugo sliko, zopet je videl svojo metreso pred sebojjca-ko je skočila iz postelje, zavita v dim prve jutranje cigarete. Srdil se je naše radi teh misli, zlasti v tej sobi! A kako naj jim ubeži?
»Naše dete ni več prejšnje, sestra moja,« je spregovorila žalostno gospa Gaussinova . . . »Kaj mu neki je?« In skupaj sta ugibala. Divona si je ubijala svojo priprosto pamet, rada bi bila fanta samega vprašala; a bilo je, kakor da se ji umika, kakor da se boji, biti z njo sam.
Nekoč je bila prežala nanj in ga je presenetila v Kotanji, omarnljenega od svojih pišem in zlih sanj. Dvignil se je z mračnim očesom . . . Pridr-žala ga je in je sedla zraven njega na razbeljeno skalo: »Tak ti me nimaš več rad? . . . Jaz nisem več tvoja Divona, pred katero si razkrival vse svoje težave?«
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
231 štev.
Nemčije in Anglije tekom današnjega dneva ter bi storili Avstro - Ogrska in Rusija prve korake v torek.
Iz Sofije poročajo francoski vladi, da bi sodelovanje Avstro - Ogrske in Rusije v balkanskem vprašanju na Bolgarskem napravilo slab vtisk in bi bilo tako posredovanje tudl brez-uspešno.
Način, kako bodo velesile posku-sile ohraniti mir na Balkanu, je sle-deči: V Carigradu bodo posredovale vse velesile skupno, izvzemši Itaiijo, med tem ko bosta pri balkanskih dr-žavah posredovali samo Avstro-Ogr-ska v imenu Evrope.
Ruski zunanji minister Sasonov Je že naročil ruskim poslanikom v balkanskih državah, da naj stopijo v stik z avstro - ogrskimi poslanik! ter da naj nato store skupne korake pri vladah balkanskih držav.
Avstriiski cesar in ruski car sta si poslala v zadnjih dneh, kakor po-roča »Neues Wiener Tagblatt«, več brzojavk, ki ne bodo ostale brez vpli-va na dogodke na Balkanu.
»Figaro« objavlja sledečo izjavo ruskega zunanjega ministra Sasono-va: Če bodo trajale dobre dispozicije pri porti se naprej, ni morda nemo-goče Bolgarske vendar pregovoriti. Bolgarske želje so pretirane in večji-del neizpolnjive. Ce n. pr. zahteva, da naj bo Makedonija podložna kake-mu belgijskemu ali švicarskemu gu-bernatorju, je to zahteva, v katero Turcija nikdar ne more privoliti in za kar se Evropa pri porti tuđi ne more zavzeti. Nič pa ne dokazuje, da bo Bolgarska odnehala. Ktiub temu pa bodo zastavile velesile vso svojo energijo, da to dosežejo. Pred vsem je treba dobiti od balkanskih držav čim več časa, med katerim ne store nobenega koraka, ki bi se ne dal več popraviti.
Iz Pariza poročajo, da je turska vlada privolila v posredovanje vele-sil in dala že splošno obljubo, da ho-če dati krščanskemu prebivaistvu evropskih pokrajin primerno za-stopstvo v parlamentu.
Iz Sofije poročajo, da vlada splošno mnenje, da Boćarska ne more več nazaj. Vse politične stranke vztrajajo na tem. da je treba makedonski vozel s silo razrešiti. Vendar pa je napravilo na diplomatične in politične kroge velik vtisk carigradsko poročilo. da hoče porta prosto-voljno izpeliati vilaietski zakon iz leta 1880.
V  Belgradu so mnenja, da ni več mogoče nazaj.
Glasom poročil iz Sofije ne bo posredovanje velesil izprcmenilo ni-česar na sklepu Bcigarske. udariti na Tursko. Vsako posredovanje Je prepozno. Dipiomaneni krogi na Balkanu nimajo nobenega upanja več, da ohranijo mi.
»Ternps<' poroča, da se je kralj Ferdinand bolgarski baje izrazil: Ohranil bom mir, dokler bo to mogoče.
V  Belgradu se razširja vest, da se velesile ne bodo vmešavale, mar-več bodo prepustile balkanskim dr-žavam. da same resiio svoje zadeve, kar vzbuja v Belgradu veliko veselje. Srbija nima nikakrsnih    skomin po Sandžaku, ker ve,   da bi Avstro-Ogrska ne trpela, da bi  Srbija  za-sedla Sandžak.
Razpoložer.je.
AViener Aiigemeine Zeitung« pravi o položaju: Će je tuđi opažali v položaju na Balkanu nekoliko olajšave, je vendar situacija se vedrio zelo napeta, zlasti ker vlada v Sofiji še vedno veliko vojno razpoloženje. Namen balkanskih držav.
Iz Belgrada poročajo. da je bil program balkanskih držav sledeči:
Dne 2. oktobra mobilizacija, dne 4. ali 5. oktobra napoved vojne. Balkanske države so nalašč napravile to dispozicijo, da bi pustile velesilam čas, storiti pri porti potrebne korake za ohranitev miru. Će današnji dan ne prinese začetka velike drame, bo vsa akcija mnogo medlejsa že zato, ker se morajo balkanske države ze-diniti na nov program.
Vsekakor pa bo Srbija počakala tako dolgo, da bo mobilizacija na Bolgarskem in Grškem končana ter bo balkanska zveza sele potem, t. J. morda v sredo podala porti skupni memorandum ter zahtevala odgovora tekom 24. ur.
Turčijsf.
Iz Carigrada poročajo: Danes je Zadnji dan, ko prihajajo rezervisti. Po mestu se zbirajo rezervisti med sviranjem godbe in uprizarjajo demonstracije za vojno. V vojnem mi-nistrstvu delajo mrzlično. Pod pred-sedstvom velikega vezirja se je vrsil ministrski svet, katerega so se ude-ležili skoro vsi generali in poveljniki vojne mornarice. Vojni svet je skle-nil, če treba, poklicati vse otomane od 20. do 45. leta.
Turski zunanji minister se je ba-*e izrazil proti nekemu časnikarju, da misli sam, da ne bo mogoče prepre-črti vojne, če ne pridejo vmes izredni dogodki, ker je tuđi v Turčiji položaj tak, da se Je bati resnlh notranjih ne-
mirov, če ne priđe do vojne, ki Jo ia-bteva ljudstva
V  Carigradu nadaljuje   poulična druhal napade na konzulate balkanskih držav, kar provzroča porti mnogo skrbi. Srbskega poslaništva »amo zato nišo napadll, ker Je srbskl poslanik naznanil porti, da bo srbska straža streljala, če bi ljudstvo hoielo napasti poslaništvo. Tuđi pred ruskim konzulatom je prišlo do demonstra-cij, ko pa je nastopila ruska    straža ter namerila puške na demonstrante, so se ti razpršili.
Albanija.
Iz Soluna poročajo, da se je iz-vršil med Malisori preokret. Ko je Kssab paša prekoračil reko Mat, so mu prišli baje nasproti štirje poveljniki Malisorov ter so izjavili, da so Malisori vladi vdani in da ne žele na-daijnega  krvoprelitja,
Bolgarska.
Sofijski vojaški krogi so z iz-idom mobilizacije popolnoma zadovoljni. Izkazaia se je potreba, ustanoviti še en polk. Vojna uprava upa, da bo koncem prihodnjega teđna mo-bilizajija kor.cana. Vojna uprava bo poklicala pod orožje tuđi take, ki ni-majo vojre obveznosti od 20. do 45. leta.
Iz Varne poročajo angleški mor-nariški upravi, da je da!a bolgarska vlada zapreti prist£ni>če z mlnami. Ladje se inorajo zasldrati tri mHie od \ arenskega zaliva ter smejo v pri-stanišče samo med S. zjutrs] in 6. zvečer.
Turski generalni konzul v Sofiji pričakuje vsako uro, da ga njegova vlada odpokliče.
Srbija,
Srbska vlada je z ozirom na demonstracije v Skoplju odpoklicala konzulatsko osobje v Skoplju ražen vicekonzula Vukovića.
Tuđi iz Soluna je odpotovalo konzulatsko osobje, izvzemši gene-ralne-ra konzula Balugćžića.
Ka kor izve poročevalec »Neue Freie Presse«, bo glavno taborišče srbske armade v Kragujevcu, kamor dospe takoj ob izbruhu vojne tuđi kralj Peter.
Predvčerajšnjim in včeraj so od-poslali zadnje vojaške čete na fcoji-šče. Trctji poziv dobi samo vojaške čepiće, za obleko pa mora skrbeti sam. Vsled mrzlega in deževnega vremena Ijudie strahovito trpe, ker morajo prenočevati na prostem in nimalo šotorov.
V  vladni predlogi o izdanju ir.o-ratorija se računa termin od 1. oktobra naprej ter se glasi moratorij na tri mesece z dosLavkom, da se moralo plaćati tuđi obresti doJgov.
Stric srbskega kralja princ Alek-sis Kararjorpjević je dospel na potu v Belgrad na Dunaj. Princ hoče vstopiti v srbsko armado. Tuđi kraljev brat Arzen Kp.ragjcrsrjević je brzojavno zaprosil kralja Petra, da se srne udeležiti vojne. Kralj mu je odgovori!: »Ne pndi se! Brzojavil ti bom, kadar bo Čas!«
Adresna debata v srbski sfcuščini.
V  včeraišnji    seji  se    je  vršila adresna debata. Adresa je v bistru samo parafraza prestolnega ;covor i. Vse meščanske stranke so odobravale hladno staiisče in ji obljubile sv k> pornol
Hv.cijalno - demokratični vo lt-telj Lapčević se je izrekel v imeirJ sodrugov proti vojni s Turčilo in 7a demokratično balkansko federacijo, ki irora biti pod ta sa za balkansko carinsko unijo.
Nato je konstatira! ministrski predsednik Pasić, da je od narodr.e-k'a patrijotizma prežeta skupščina cdina v tem, da je Turčija reformn-o vprašanje zanesla na bojno polje. — Srbska vlada upa, da bodo težnje balkanskih držav po resnih refor-inah podpirale vse s;gnatarne vlasti v prid krščanskeniu prebivaistvu in civiliziranih evropskih narodov.
Adresa je bila nato sprejeta z vseiri glasovi proti Rlasu socijalnega demokrata Lapčevića.
Crna gora.
Iz Soluna brzojavljajo, da Crnogorci neprestano izboljšavajo cesto iz Andrijevira na mejo. Ćelo ženske in otroci se udeležujejo tega dela. V Andrijeviću je koncentriranih 6 bata-Ijonov in 2 bateriji.
Grška.
Iz Carigrada poročajo, da je od-potovaio od tam kakih 3000 grških rezervistov v Atene.
V  Pirej je dospel grški parnik s Turki  na krovu.  Ljudstvo je Turke napadlo in jih preteplo. Na turškem poslaništvu   v   Atenah     presojajo   ta dogodek zelo resno.
Sandžak Novi pazar.
»Lokalanzeiger« poroča iz Pariza: Tu kroži vest, da bo Avstro-Ogrsk?! sporazumno z velesilami za-sedla Sandžak Novi pazar, kakor hitro bi se uresničili sumi, da hočejo Srbi in Crnogorci zasesti Sandžak.
Štajersko.
Iz CftIJa. (»Slov.Gospodar« in napredni trgovci.) Neki napreden trgovec z dežele nam piše: Poslal sem minuli teden »Slovenske-mu Oospodarju« oglas o razširjenju svoje trgovine, Ker „em soc i utegnilo zanimati tuđi naročnike »Slovenskega Oospodarja« v mojem kraju. Ali upravništvo »Slovenskega Oospodarja« mi je oglas vrnilo, Češ, da ga ne more priobčiti. Zaraditega sicer nisem niti žalosten, niti nesre-čen, svetujem samo tovarišem, da se naj pri inseriranju na »Slovenskega Oospodarja« in njegovo sestrico »Stražo« ne ozirajo. Ce se ti listi tuđi pri oglasih ozirajo na politično mišljenje inserentov, pa si naj inserate iščeK> pri duhovnikih in — konztim-nih društvih.
Iz CeUa. (Ljudska slav-nost »Zveze narodnih dru-š t e v«.) Ce vprasaš kogarkoli, ki je bil v nedeljo zvečer v »Narodnem domu«, kako je bil zadovoljen, ti bo vsak brez pomisleka rekel: Biio je sijajno! V resnici, po letošnjem po-letju, ko snio imeli toliko raznih pri-reditev, sokolskih zletov, veselic, društvenih zletov in sele pred 14. dnevi čebelarsko razstavo, nismo mislili, da bo slavnost »Zveze narodnih društev« teliko imenitno uspela. — Obisk ceijskega meščanstva, zlasti pa narodnih Slovencev iz celega Sp. btajerja je bil naravnost ogromen. Se iz daljnih Slovenskih goric, visokega Pohorja in iz Sotelske doKne smo vi-deli ćelo vrsto ljubili gostov in somi-šijenikov. Spored je bil toli mnog-o-vrsten, da je poročevalcu malone ne-mogoče, na ozkem mu odmerjenem prostoru vse dovolj opisati in po za-slugi oceniti. Koncert, ki ga je izvaja-la na lok vojaška godba 53. pešpolka iz Zagreba, je bil že sam na sebi vre-den obiska, osobito, ker imamo v tako majhnern mestecu redkokdaj priliko sliŠati dobro godbo. Proizvajali so se z izbrano dovršenostjo skoraj samo slovanski komadi. Občinstvo je zneva in znova burno aplavdiralo in zahtevalo dodatke. Z voja^ko godbo je konknriral domači salonski or-kester iz 2alca, čegar proizvajanja pa so se že izgubljaki v splošnem hrupu in živahnosti. Na odru so še nastopili celjski diletantje (gdč. Mela-nija Serneceva in Dragica M i r-n i k o v a ter gg. S a 1 m i č, R e -bek, M r a v I i a k in Podgor-š e k) s šaljivo enodejanko »Umor v dolgi ulici«, dalje solista gg. Zemlji c in T r o š t z razlićnimi pesmimi, ki so žele burno priznanje. Slavnost se je vršila v vseh gornjih prostorih t-Narodnega doma^; kako mnogobro-jen je bil obisk, kaže to, da so bili vsi ti prostori natlačeno polni. Mnojri Ijudje so sploh moraH ves večer st?J! in hoditi, ker ni bilo dobiti sedeža. Srecolov, vinska poskušnja, vinska trgatev — vse je imcio naravnest idealen uspe!:. V veliki in mali dvorani, knjižnici, čitalnici, veliki čakal-nici pred »Posojilnico«, povsod si vi-del priprosto, a zelo okusno okrase-ne in opremljene šotore, v katerih so naše domače gospe in gospodične z marljivo pomočjo narodnih dam iz okolice in Savinske doline, stregle neštevilnim gostom. Tokra^ se nišo imele prilike pritoževati, da se ni rnoglo prodajati; saj so bili nekateri šotori že po 9. zvečer popolnoma razprod^ni. Sodelovalo je v celem pri Šotorih 56 jjospa in gosp^dičen, zato bo umljivo, da ne tnoremo tu vseh imenoma nastevati. Bodi samo Ijnbeznjivim našim pospem in gospo-dičnam izrečena tn iskrena zahvala! Kazumc se, da se je na gladkem parketu ob mamljivih zvokih vojaške godbe kar samo plesalo. Prireditev je bila strankina; kuor ni prisel do-poldnc na glavni zbor, je vsaj zvečer pokaza!, da simpatizira z nami. Na icp njen uspeh v moralnem in vsekakor tuđi v materijalnem oziru smo lahko opravičeno ponosni.
Iz Ce!ja. V nemško - nacijonalnih krogih kujejo novo stranko. Državni poslanec Einspinner je s pomočjo ne-katerih svojih tovarišev iz »National-verbanda« izdelal program za novo stranko, ki se bo imenovala »Jung-deutsche Partei«. Glede imena si sicer ustanovitelji še nišo prav na ja-snem. Misliio pač na oživljenje nek-danje nemš'ke ljudske stranke. Ta stranka bi se naj razširila po vseh nemškoavstrijskih pokrajinah in bi naj njeni poslanci tvorili v »National-verbandu« protiutež proti radikalcem in agrarcem. Od štajerskih nemško-nacijonalnih državnih poslancev so pristopili vsi razun Wastiana. V Gradcu se je tuđi te dni zbralo impozantno število 78 zaupnikov iz ćele Štajerske ter so ustanovili štajersko deželno organizacijo nove »mladin-ske« stranke pod imenom »Deutscher Volksbund fiir Steiermark«. Na čelu tej pokrajinski organizaciji stoji gra-ški vseučiliški profesor Kratter, ki ga nikdo resno ne upošteva, v odboru pa so različni nemško - nacijonalni dež. poslanci, iz Spod. Štajerske Am-brožič iz Celja, Marckhl, Delpin, Piachky. »Marburger Zeitung«   apo-
strofira ustanovitev nove stranke sledeče; Poslanec Einspinner ie že zopet ustanovil novo politično pod-jetje: mladonemŠko stranko in štajersko nemško zvezo. Povabila k ustanovitvi te nove »stranke« so se poslala le gotovim izvoljencem. Več se nam ne zdi vredno povedati o tej novi »stranki«. In v resnici ni bilo na graškem zborovanju nobenega Mari-borcana.
Uskoštvo v Ptuju. Motil bi se temeljito, kdor bi rnislil, da se je uskoštvo dr. Petrowitsch radi tega zgodilo, ker kot začasni vodja ptuj-skega sodišča ni opazil ali preprečil defravdacij in tatvin pupilarnega denarja. Konstatuje se naj, da je de-fravdant, kanelist Bortsch, že več let svoje 7lcčinske manipulacije na tihem in lepo polagoma izvrševal. V teku teh let je izvršil sodno inspekcijo takratni nadsvetnik v Gradcu in sedanji predsednik Ijubljanskega deželne^;a sodišča g. E 1 s n e r ; a vendar nič ni opazil o — nedostatkih nri sirotinskem denarju. Seveda tuđi tak sodni inspektor ni nezmojljiv in če se inspekcija vrši v takem uradu, kjer sta inspektor ter inspicirani sodnik istega političnega naziraTija, se lahko z^'odi, da je inspekcija bolj površna. Mutatis mutanuis veljajo o takih inspekcijah in camera caritatis Prešernove besede:
*Kaj masnik z mizererom, kaj danes
z libero
In z dniRO pri pokopu hiti molitvijo? Poroka    najr.ira    caka;     zato    tako
hiti . . .«
Ko poroka g. EIsnerja pri nadzor-stvu sicer ni čakala; pač pa vesela družba v nemškem Hejmu; tore] oprostijiv vzrok naglice. Upajmo, da se je g. Elsner na Kranjskem pobolj-šal in da od njegove inspekcije tamošnjim pupilom ne bodo tako kvarne in pogubne, kakor ptujskim. Ško-dovala mu taka malobrižnost za ptujske maloletnike ni; sistem Pitt-reich - Hochenburger v tem oziru ni tako natančen in skrupulezen. Torej ludi uskoku dr. Petrovltschu ni bilo povoda, pognati puško v koruzo. — Iščimo drugih manjših momentov in nagibov! Govoriti moramo o sorGd-stvu in svaštvu v Justici ptujskega okraia in ugotovimo sledeče fakte: a) dr. pl. Plachki je svak namestnika višjega drž. pravdnika v Gradcu g. R. Tschecha; hudobni jeziki so svoj čas trdHi, da ga je ravno ta gospod, ko je bil v Ljubljani še substitut drž. pravdnika, pregovoril, naj opusti drž. službo in se naseli v Ptuju kot drugi nemški odvetnik, kjer bo izvrstno iz-hajal, tem bolj, če se oprime Ornigo-ve struje: po odhodu dr. A. v Ljub-ljano, je ostal dr. pl. Fichtenau kot edini nemški odvetnik v Ptuiu. ki si je bil že velikansko premoženje na-pravil, katerega pa Ornigova klika takrat ni posebno marala. Kaj je na tej govorici resničnega, se ne da dognati. Faktum je, da je bil svak gosp. R. Tschech prej v Ptuju nameščen in so mu torej ondotne razmere dobro znane bile. Faktum je tuđi, da se je dr. Plachki kmalu po -odhodu dr. A. v Ptuju kot odvetnik nastanil. b) Prugi nemški odvetnik dr. pl. Fichtenau, ima svojega sina kot kondpi-jenta v pisarni; žena tega koncipijen-*a je sestra soprose sodnega predstojnika dr. D. c) Sodnik dr. \V. ima za ženo nećakinjo sorroge dr. pi. Fichtenaua. — Tako sta si znala oba ntujska nemška odvetnika svoje sta-lišče s sorodstvom in svaštvom zasi-^urati. Ni vrag, da bi prosto ljudstvo in tuđi razumniki ne znali iz tega »Weiberkittelregima« primerno sklepati in ugibati. iWi Slovenci smo že pretrpeli marsikai pod \Vaserjern, ki je bil, dasi rojen Ptujčan, hud sovraž-nik slovenskega življa, slovenskega jezika in slovenskih sodnih uradni-kov, toda smelo trdimo, da bi on, Waser, takega režima v Ptuju ne tr-pel. Nočemo danes prelskovati, kako zaničljivo in prezirljivo se o teh raz-merah izražajo oni, kl imajo posla pri sodišcu. Gradivo v tem oziru zbira, kakor se čuje, državni poslanec g. prof. dr. Verstovšek^ ki ga bo upo-rabil v parlamentu. Će bi mi posa-mezna kričeča fakta navajali, bi se nam očitalo denuncijanstvo itd. Vendar si ne moremo kaj, da ne bi enega slučaja omenili, glede kojega je tako očitanje izključeno, to je pravda — dr. Plachki ca. Vincenc MaSik, radi žaljenja časti dne 1. junija 1911 pred ptujskim sodnikom dr. Bauerjem. — Omeniti moramo, da nam je tožitelj Plachki kot Ornigov kimavec istota-ko nesimpatična oseba, kakor tože-nec Vincenc Malik; kajti v narodnem oziru nas sovražita obadva v isti meri. Razlika je le ta, da je Vincenc Malik do neke mere pošten, ker je antikorupcijonist, dočim se to o nje-govem nasprotniku Plachkem ne more trditi. Dr. Avgust pl. Plachki je tožil po dr. pl. Fichtenau Vincenca Malika, državnega poslanca, ali pravzaprav takrat še kandidata za državni zbor, ker mu je ta jasno oči-tal narodno izdajstvo (Volksverrat). Vincenc Malik nastopi dokaz resnice, med drugim tuđi z dejstvom, da Je ptujska hranilnica s posojilom podku-
pila c. kr. notarja v Št. Lenartu, zna-nega g. St., da se občinske volitve v prid Slovencev ni udeležil, da je dr. Plachki to posojilo izposloval ter tako tega notarja reŠil poloma, kar bi ne smel storiti, ker je bil g. St. baje Slovenec. Vse je šio pod firmo nem-škega Volksrata, čigar steber je dr. pl. Plachki in čigar predsednik je dr. Delpin v Ormožu. Kot priča zašli-šan, bi ta moral izpovedati,kaj je njemu, Delpinu, tožitelj dr. Plachki o tem posojilu zaupno povedal. Dr. Delpin se je nato odrezal: »Aus-kiinite iiber Dinge, die man mir als Obmann des Volksrates mitteilt, verweigere ich.« Pri tem je ostalo, ker sodnik dr. Bauer si ni upal, dr. Deipina prisiliti k pričevanju, oziro-ma k odgovoru na stavljeno vprašanje. Ta sodnik dr. Bauer je s tem do-segel rekord v objektivnosti. Ce bi prisilil dr. Deipina recimo z zaporom k pričevanju, bi ta seveda moral res-nico izpovedati, da se je slovenske-mu notarju v Št. Lenartu dovolilo posojilo iz ptujske hranilnice samo pod tem pogojem, da se pri bližajočih se občinskih volitvah zdrži glasovanja, kar se je faktično tuđi zgodilo. S to podkupljeno abstinenco je nem-čurska stranka v Št. Lenartu zrna-gala. Sodnik dr. Bauer bi moral ob-ravnavo pretrgati ter akte odstopiti c. kr. državnemu pravdništvu v Mariboru v svrho preganjanja dr. Deipina in dr. Avg. Piachkega, svaka višjesodnega suhstituta v Gradcu g. R. Tschecha radi podkupovanja gla-sov pri občinski volitvi. To bi bil pa prehud tobak za tega »čuvaja postave«; ker pa je odklonil Malikov pred-log, je ne le »izmazal« dr. Piachkega in dr. Deipina iz kazenske preiskave, ampak dosledno tuđi obsodil Vine. Malika na 500 K globe. Stvar še ni končana, ker je V. Malik med tem postal državni poslanec in se torej prizivna razprava proti njemu ne srne razpisati, dokler ga ščiti poslan-ska imuniteta. Ni čuda, če so taki uspehi dr. Piachkega mogočno učin-kovali na uskoka dr. Petrovitscha, tako da je slekel uradniško suknjo, se dal penzijonirati ter stopil k dr. Plachkemu v pisarno: Verba trahunt
—  exempla movent. — V e r u s.
Drobne novice. Vreme. Dež in zopet — dež. To je kratko, a najre-sničnejše poročilo o neugodnih naših vremenskih razmerah. Poleg tega je mrzio kakor po zimi. Ni čuda, če poročajo z Zgor. Štajerskega. da nale-tava sneg tuđi že po dolinah. Na naših spodnještajerskih planinah ga je tuđi vedno več. — Častno ob-č a n k o so dobili v Sehladmingu na Zgor. Štajerskem. Občinski zastop tega trga je namreč soglasno sklenil imenovati slikarico Flechner - Halm, ki si je pridobila za Schladming velike, sicer v poročilu neomenjene zasluge, za častno občanko.— Imenovanje. Prezidij c. kr. dež. finančne-ga ravnateljstva je imenoval carin-skega praktikanta Valdemarja Kubi-na za carinskega asistenta v 11. plap. razredu. — Iz C e 1 j a. V Savinjo je skočil urar Gedine zaradi velikega siromaštva. Ker je bilo v reki vsled deževja mnogo vode, je revež utonil.
—  Kamenje     na     železnici. Na progo    lokalne    železnice Weiz-Birkfeld na Srednjem Štajerskem se je vsulo v nedelio dopoldne okrog 4 kubične metre kamenja.    Promet je bil vsled tega za nekaj časa   ustav-lien, druge nesreče pa se ni zgodilo.
—  Dežeino   kopališče    Do-b r n o je obiskalo v letosnji   sezoni 1028 gostov, med njimi 994 iz Avstri-je in 34 iz inozemstva. Kakor je vide-ti, se bo deželno kopališče    Dobrna počasi zopet dvignilo. — Iz Grad-c a poročajo, da je obiskalo jesenski sejm 335.000 oseb, nekaj manj ko lan-sko leto. Največ od teh obiskovalcev je bilo seveda Gradčanov,    zunanjih gostov je vsako leto manj.
ROFOŠhO.
S pištolo ponesrečen dijak. V Je-
rohcevi gostilni v Celovcu so se igrali dijaki z nabasano pištolo. Pri tem se je pištola izprožila in kroglja je zadela enega dijaka v glavo. Fan-ta so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico.
Pred upravnim sodiščetn na Du-naju se vrši dne 15. t. m. obravnava barona Krohn - Astrupa iz Celovca proti finančnemu ministrstvu v zade-vi ponarejanja listin.
Celovški občinski svet ima danes redno občinsko sejo, ki ima na dnevnem redu oddajo stavbnih del pri novem poslopju za novo ustanovljeno poštno in brzojavno ravnateljstvo za Koroško v Celovcu.
Primorsko.
Goriškl Italijani — in goriška av-tonomija. Italijani v Gorici, posebno gospodje na magistratu, bridko toži-jo, da je avtonomija Gorice y nevar-nosti, ker je vlada suspendirala volitve in se pridušajo, da so to povzro-čili Slovenci. No, zakaj tožijo Italijani, je jasno, oni vedo, kje jiri tišči se-
231 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
daj čevelj. Nekaj drugega pa ie, da zvračajo sedaj krivdo na Slovence. j(er bobnajo s tem po raznih listih in hočejo javnost in tuđi merodajne Kroge varati, je treba pribiti dejstvo, da 50 sami tišti, na katere pade ma-dež in očitek glede avtonimije mesta. Oni so vladali, oni so zlorabljali avto-nomijo. Kršili so zakon, kar je jasno dokazano s tem, da so tlačili Slovence in dosledno izpuščali iz volilnih imenikov slovenske volilce. Bili so za Italiiane zlati čaši, ko se Stovenci v svoji nezavednosti nišo dovolj brigali za to. Sedaj je postalo malo drugače. Slovenec zahteva na svoji zemlji in od svoje vlade, kateri plačuje davek, rudi svoje pravice. Posledica je bila, da so se vložile proti volilnemu imeniku številne reklamacije. Italijani so se tega ustrašili, toda obupali nišo. Zatekli so se zopet na kršenje zakona, postali so skrajno brezobzirni in 50 vse slovenske reklamacije a limine iavrnili v občinskem svetu. Vlada seveda tega ne srne trpeti že kot taka, obenem pa bi se izpostavliala tuđi nevarnosti. da izgubi pri veliki većini neitalijanskega prebivalstva na jugu ves ugled.In drugič že je morala sistirati volitve, to pa ne po krivdi SJovencev, marveč vsled nezakoni-re?a postopanja Italiianov. Ćudni so :i liudje. Podobni so onemu, ki je koga okradel, okradenec ga je naznanil in zločinec je bil zaprt. Na vse zadnje pa pravi zločinec, ti si kriv moje kazni, ker si ovadil, da scm te okradel. To je morala sedaniih laskih po-Jitikov. Volitve vodi municipij v pre-nešenern delokrogu in vlada ima vsak u:r> pravico mu odvzeti vse volilne r_er»de. Vlada to ce'o mora storiti, kakor hitro je izsledila zlorabo. Oo-■:ški Slovenci zahteva jo. da vlada c;ma vodi radaljno volilno de'o.
Bivši major avditor pred gori-.ko poroto. Včeraj se ie vršila pred _oriškim porotrnm sodiščem zanimi-
a obravnava proti bivšemu inajor-
! avditoriu. sedaj knjigovođu Fride-
kti Kavšku. doma na Moravskem. Ksvšek je oMozen soljufije in zlora-^e uradne oblasti. Stvar se je vršila ^ledeče: L. 1903 ie bi! Kavšek major flvditor pri garnizijskem sodišču na Punaju. Mož ie r?bil denar, ker ga ni '^e1. je iskal kreciit. Na svojem iskp.-;?u za posojtiom se je obrnil Kavšek po posredovanju   nekega    goriškega ^enzala na goriško kreditno zadruge, ki mu ie dovolila proti poroštvu po-
ojilo 4200 K. Ker pa Kavšek ni pla-;eval posroienih obrokov, se je obr-rila zndruga na podržana poroka, ki >:a bila sretnik avdftor Franc Janša \v, rvolkovr»ik Vincenc M^ravek. Pri *c-:n se je izkrzalo. da ie KavŠek oba
oroka naveđel hrez njihove ^edno-
:i in podp-sa obeh ponaredil. Pona-redil je tuđi legalizacijo podoisov oheh norokov. ki jo je izvršil stotnik avditor Rvcka. Zadruga pa majorja avditorja ni ovadila. ker je dobila pismo od njeeove?a očeta. ki se je raveza!, da ho nlačal on dolg" svejc-
a sina.    Ko so pa ponovno    izostali
broki. je zadruera pisaca očetu, toda nismo je pošta vrntla. čes. da ie adresat umri. Zadruga ie kljub temu se :nkala v nadi. da bo Kavšek sam zadevo uredi!. Čez eno leto pa je dohi-a zadruga zopet pismo od njegove-?a očeta, z zagotovilom. da bo dolg nlačal. Jasno je bilo. da je tuđi to ^ismo Kavšek sam nisai v imenu po-koineea očeta. Sedaj sele je zadruga ee!o zadevo ov^dila. V nreiskavi ie urotnik avditor Jansa izDOvedal, da je Kavšek njegov in polkovnika Mo-raveka podpisa ponaredil in da je bil vsled tesra odpuŠčen od vojaške ^užbe. Poročilo o obravnavi priob-iimo jutri.
Za povzdigo tovornega prometa čez Trst. Danes se vrši na Dunaju v zelezniškem ministrstvu etiketa, v kateri se bo razpravljalo. kako bi se
A-zdigni! tovorni promet čez Trst. rinketo so povzročile številne pri-• ožbe, češ. da gre veliko tovornega nlajra vsled previsokih pristojbin v Trstu, mesto čez Trst čez Hamburg.
sled tega imajo avstrijske železnice občutno škodo. Enkete se udeleže zastopnika železniškega    in    trgov-
kega ministrstva, zastopniki več tr-^ovskih in zastopniki avstrijske ve-KVe industrije.
Vihar v Trstu je napravih koli-Kor je do sedaj znano, veliko škode. rMnesel je več streh popolnoma, več i a jih potrgal. Kamenje in opeka je padala po nekaterih delih mesta v ta-
i množini na tla, da si Ijudje nišo upali iz hiš. \reč pasantov je bilo ne-1 amo ranjenih. Na trgu Caserma je
krel vihar skupino 10 pasantov v neko jamo, ki so jo skopali za polaganje vodovodnih cevi. Trije so se pri tem nevarno poškodovali. Vihar je razbil nebroj oken po stanovanjih ]n izložbah, potrgal električno nape-'iavo in porušil več kandelabrov. V Pristanišču vihar ni napravil druge Posebne škode, razun da je razbil nekaj malih čolnov in da je ustavil delo.
Tržaška porota. Včeraj se je vr-sila obravnava proti 501etnemu pri-svtaniškemu delavcu Martinu Lavren--iču zaradi uboja. Lavrenčič je ob-
tožen, da }e dne 25. Junija na krovu
Lloydovega parnika »China« udaril svojega tovariša Geata z nožem, vsled česar je Geat dne 7. julija umri. Obtoženec dejanje prizna, trdi pa, da tovariša ni udaril z nožem, marveč s kosom železa in sicer med prepi-rom, v katerem ga je tovariš neopra-vičeno napadel. Storil je dejanje v silni razburjenosti in jezi. Številne priče so potrdile, da je bil pokojni (leat jako nasilen, domišljav in pre-pirljiv človek, med tem ko trdijo, da je bil Lavrenčič vsem priljubljen, miren in pošten delavec. Sodišče je sklenilo, da zasliši se več novih prič, in je obravnavo ob polu 3. do 5. po-poldne prekinilo.
Drag posredovalec. Včeraj je prišel v Trsi posestnik vinogradnik Lorbič iz Istre z namenom, da obišče tržaške gostilničarje in jim ponudi vino. Na pomolu že se mu je pridru-žil neznanec, ki mu je obljubil, da ga pelje k več gostilničarjem, ki rabijo vino. Lorbič je ponudbo radovoljno vsprejel in šla sta takoj v neko go-stilno. Še predno pa je Ijubeznjiv posredovalec pričel govoriti z gostilničarjem glede kupčije je izginil. Lorbič ga je nekoliko časa čakal nato na se je namenil, da gre sam. Ko pa je hotel plaćati, je opazil, da mu zmanj-kala denarnica, v kateri je imel 95 K. Lorbič je naznanil zadevo policiji, ki pa do sed:»J se nima nobene sledi.
Prijeta    tatica.    —   Ćarovnica.
Pred dvema mesecema je bilo ukradeno pri rodbini Goinilšek v Trstu za 3(>0 kron razne zlatnine in srebrnine. Iskali so tatu, toda zaman, nobeden sled ga ni izdal. Pred enim tednoni se je tat zopet pojavil pri sodni rodbini Roncel. Izginilo je za več sto zlatnine. Policija in odškodovanci so na-r-eli vse sile, da bi prišli tatu na sled. Končno so začeli sumiti 171etno Šivi-Ijo Marijo Škerlovo, ki je šivala za obe rodbini. Uvedli so pri njej hišno preiskavo in našli v njeni postelji cei zavoj zastavnih listov. V zastavljal-nici se je izkazalo, da so zastavljeni predmeti ukradene stvari pri obeh označenih rodbinah. Skerlova je nekaj časa tatvino tajila, toda ko je uvi-dila, da ji nič ne r>omaga, je vse priznala. Izjavila je Škerlova, da je da-jala denar neki čarovnici in preroki-nji, da je bila vedno zanesljivo informirana o zvestobi svojega ljubcka. Ta čarovnica pa je pobegnila iz Trsta. Kakor vse kaže, je bilo dekle res žrtev te nesramne ženske, ki je s tem morđa uničila eksistenco mlađega dekle ta.
Dnevne vesti.
— Dežefni odbor in podpore ga-silnim društvom. Ožigosaii smo že včeraj najnovejši skandal, ki ^a je zagrešila klerikalna većina dežel-nega odbora. Razdelila je podpore gasilnim društvom s tako sramotno pristranostjo, da mora to početje vzbuditi največje ogorčenje pri vseh ijudeh, ki imajo le še kolickaj čuta za dostojnost. Zlasti še, če se pomisli, da gre pri tem slučaju vnebovpijoče korupcije za denar, ki ni !ast dežel-nega odbora, nego je deželi zaupan. Do neba smrdi ta skandal. Včeraj smo navedli gasilna društva, katerim deželni odbor ni da! pođpore, dan:s pa hočemo navesti društva, katerim je dal podpore. Podpore dobe: Pred-oslje 260 K, Selca 500 K, Sorica J00 kron. Mokronog 3W) K, Vi.šn«■> gora 200 K, Grosuplje 200 K, Horjui 200 K, Ježića 300 K, Podutik - Olincc S00 K, F^olhov Gradec 300 K, Stara \ rhnika 700 K, Stožice 500 K, St. Vid nad Ljubijan-o 200 K. Torrnšelj 180 K, Vič-(ilince 200 K. Vižmarje 300 X, Vrb-Ijenje 100 K. Vrbnika 400 K. Crni yrh nad Fdrijo 400 K, Rovtc 500 K, Žiri 120(> K, Ambrus 300 K, F5ela cerkev 200 K, St. Peter na Doleniskem 800 kron. Studeno 250 K, St. Peter na Krasu 500 K, Rečica 250 K, Bohinj-ska Bistrica 500 K, Breznica 200 K, Dovje 200 K, Mojstrana 1200 K, Do-brava 400 K, Gorje 400 K. Zasip 400 kron, Nrušica 250 K, Kamna gorica 5^X) K, Podkoren 200 K, Kranjska gora 200 K, Kropa 500 K, Ljubno 400 K, Rateče 350 K, Stara Fužina 200 K, Žerovnica 80f) K, Unec pri Rakeku 200 K, Črnomelj 1000 K, Domžale 200 K, Kamnik 300 K, Komenda 200 kron, Motnik 150 K, Stob 400 K, Zg. Tuhinj 200 K, Dolenja vas pri Ribnici 200 K, Jurjevica 1000 K, Sodražica 400 K, Sušje 800 K, Sv. Gregor 300 kron, Duplje 300 K in Naklo 200 K. — Tako je torej postopal deželni odbor z zaupanirn mu denarjem.
+ Neinškutarjenje   pri   sodišču.
Pri okrajnem sodišču v Krškern se je zgodil slučaj, ki pa najbrž ni edini svoje vrste in zasluži pozornost vseh tistih, ki jim ie za pravico sloven-skega jezika v uradili. Okrajno sodišče v Krškem je dovolilo eksekutiv-no prodajo nekega posestva (E 531/12/13) ter je na to posestvo vknjiženim upnikom poslalo poziv, naj izjavijo najkasneje osem dni pred dražbo, če zahtevajo, da se jim plača njihova terjatev v gotovini ali če jo puste vknjiženo. Odlok o eksekutiv-
ni prodaji je bil slovenski — poziv upnikom pa samo nem&ki. Taki sa-rnonemški pozivi so bili poslani slovenskim upnikom. Ker je dražbeni oklic slovenski, je brez dvoma, da so bile vse v te eksekutivni stvari podane vloge slovenske, a vendar je sodišče izdalo na upnike samonemški poziv. Prišli smo torej že tako daleČ, da se pri sodiščih na Kranjskem po-šiljajo v slovenskih pravnih stvareh slovenskim strankam nemška urad-na obvestila. Zasluga, da se tako krši ravnopravnost, gre seveda tej pro-padli in vsega zaničevanja vredni klerikalni stranki, ki dela z narodni-mi pravicami in narodnimi interesi umazane kupčije.
-f- Združenje Spodnje Šiške z Ljubljano. V ljubljanski okolici se klerikalni stebri prav hitro podirajo in dr. Šusteršiču se po pravici tresejo hlačice, da pri prihodnji volitvi ne bo več tako lahko vjel mandata, kakor ga je dozdaj. Zaradi tega bi rad izločil iz svojega okraja vsaj tište napredne občine, ki leže v neposredni blizini Ljubljane. Vseh seveda ne more naenkrat združiti z Ljubljano, a vsaj nekaj bi se jih nujno rad otre-sel. V prvi vrsti velja njegova pozornost Spodnji Siški, kjer je bila njegova stranka pri zadnjih občin-skih volitvah tako strahovito tepena, da tega ne more pozabiti, vrh tega ima pa tuđi dr. Susteršič osebno prav neprijetne spomine na Sp. Siško in na eneržijo ondotnih naprednjakov. In tako se je zgodilo, da je dež. odbor sklenil, naj se začno obravnave zaradi združenja Sp, Siške z Ljubljano.
^- Notica o razmerah v prisilni delavnici, ki jo je priobčil naš list 30. septembra je klerikalce hudo spekla in »Slcvenec« je bolestno zakoko-daisal, a ovrgel ni ničesar. Pod klerikalno komando so v prisilni delavnici zavladale tako neznosne raz-mere, da pazniki skoraj jokajo, kadar o njih govore. Klerikalac ima vedno polna usta sladkih besed, kadar govori o uslužbencih in delavcih, kot gospodar je pa tiran, da si hujše-£a ni mogoče misliti. To kažejo prav dobro tuđi razmere v prisilni delavnici. Ookler je bila prisilna delavni-ca pod liberalno komando, so bile razmere če tuđi ne vz-orne, pa gotovo veliko boljše in človeške kakor zdaj. Pazniki so bili svobodni možje in so vedeli, kake so njihove dolžnosti in kake so njihove pravice. Zdaj pa nimajo nobenih pravic in same dolžnosti. Pod klerikalno komando sta v prisilni ćela^-rric* zavladala terorizem in korupcija. Odkar je deželni odbor za drag denar kuDiI švicarske krave, je postala služba v prisilni delavnici podobna službi jet-nikov v Sibiriji. Vsako noč morata dva paznika več notri ostati, kakor popreje. samo da čuvata na Kodelje-vem deželne krave. Bdeti morata v hlevu in vsakih pet minut pregledati, kako se počutijo deželne krave. Seveda nimata postelje, da bi ostala hrez spanja in brez počitka. Namesto da bi bila naslednji dan prosta, pa morata nastopiti zopet službo pri prisiljencih. Med svojimi prijatelji pripovedujejo pazniki tuđi zanimive stvari o omejevanju volilne svobode. Na dan deželnozborske volitve so klerikalni petelini paznikom popiso-vali glasovnice in jih pestili ter jim grozili, da morajo voliti klerikalne kandidate. Seveda je vsak vedel, kaj ga Caka, če s^ ne pokori. -Slovencu- Ie povemo. da so uslužbenci prisilne delavnice in dež. uradov v ča-sili liberalne komande živeli vsaj v člnveških razmerah in imeli vsaj dr-žavljansko prostost in nočni počitek, klerikalna komanda jim ie pa vse to ugrabila.
Nadgasilec Lavtižar iz Spodnje Siške. Iz Spodnje Siške nam pi-šejo: V včerajšnji številki vašega ce-nienega lista stno čitali, da se med člani deželnega gasilskega sveta na-hafa tuđi nas nadučitelj Lavtižar. ki ie pred bogom velik in navdušen Slomškar-klerikalec. Ko je s pomoč-io naprednjakov prišel za nadučitelja v Spodnjo Siško, se je vsiljeval v vse napredne družbe ter igral neko dvoživko. ali boljše rečeno klerikal-nega ogleduha. Tako se je vtihotapil v gasilsko društvo v Spodnji Siški, s pomočjo katerega je hotel priti do kakega mastnega postranskega za-služka. Kakor smo pa zdaj izvedeli, je bil ravno on tišti, ki je označil in opisa! gasilsko društvo v Spodnji Siški kot nevarno klerikalnim tež-niam v Spodnji Siški ter na ta način odjedel temu vzornemu in prepo-trebnemu društvu ^deželno podporo. Gasilci v Spodnji Siški si bodo brez-dvomno dobro ogledali tega škod-Ijivca in špijona ter ga izbacili iz društva. Društvo naj bo prepričano, da vsled tega ne bo trpelo, temveč dobilo Ie prijatelje in podpornike med naprednimi Siškarji.
4- Drž. poslanec Gostinčar kot protektor uzmovičev. Pred kratkim je bil na državnem kolodvoru iz službe odpusčen zaradi opetovane tatvine neki navdušen klerikalec. Kradel je barve in lake ter doma, v
Mostah, izvrševal razna pleskarska dela pri svojih ožjih prijateljih. Njegov predstojnik je zasledil te tatvine, na kar je bil uzmovič odpusčen. Toda kdo je prišel nekega lepega dne k temu predstojniku — sam drž. poslanec Gostinčar v vsem svojem veličanstvu — ter zahteval, naj se takoj zopet sprejme odpusčeni uzmovič v službo. Pač velika domišljavost tega možička!
— Pošiljanje časopisov v ob-tnejne kraje. V zadnjem času se pošiljanje časopisov v obmejne kraje ne vrši v tišti meri, kot bi se moralo, ker se v za to določenih trafikah ne nabere toliko časopisov, kakor prejš-nje čaše. Da pa ta prepotrebna akcija ne preneha, prosimo vse one, ki jim je na tem ležeče, da prinašajo zopet prečitane časopise v obilni meri v doli navedene trafike. Prosimo pa še posebno za ilustrovane liste, za poučne tednike in mesečnike, kajti po teh posega ljudstvo v obmej-nih krajih najraje. Prosimo cenj. rodoljube naj se odzovejo v čim naj-večjem številu našemu pozivu in prinašajo časopise in liste v sledeče trafike: Dolenec, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg; Sešark, Selenburgova ulica in Velkavrh, St. Jakobski trg.                »Branibor«.
V Kranju je umrla po dolgi, mučni bolezni v starosti 66 let gospa Frančiška K e 11 e , vdova po v Ribnici umrlemu c. kr. sodniku g. Av-guštinu Ketteju.
Od zgradbe belokranjske želez-nice. Talni rov je domalega predrt pri Novem mestu. Kadar streljajo v rovu, se natanko vidi in čuti, da po-kajo streli ravno pod državno cesto. Prevrtati imaio torej samo Še širino ceste, potem pričnejo z zgornjim rovom. Vhod in izhod tega rova je popolnoma dograjen: obzidan in obo-kan je v celem obsegu. Te dni zasu-jejo vhod in izhod in prelože cesto. Vrhu predora kažejo mlaji in danes, dne 6. oktobra tuđi slovenske in ce-sarske zastave, da je predor ravno na obeh koncih dograien. Zdaj začno delati veliki zidani steber na sredi Krke. S tem bo podstava mostu do-grajena. Drugo spomlad začnejo z železno konstrukcijo mostu. Kolodvor v Kandiji in v Birčni vaši je dograjen.
Pazite na otroke. Marija Jakelj iz Suhorja pri Prečini mora sama gospodariti, ker je odšel mož pred par leti v Ameriko. Pač ji pomaga gospodariti njena sestra Ana Lavrič, toda tuđi obe ne zmoreta dela. Zato sta šle dne 29. septembra t. 1. zjutraj v Dobrniče po deklo, ker je bila njena dotakratna dekla Urša Černič vedno bolna. Pred odhodom je naro-čila otrokom. naj ženejo na pašo, dekli pa, naj pazi na otroke. Sli so na pašo otroci: Marija. Jože in Ne-žica. stari po 10. S in 4 leta. Enajst-letni sin Janez je šel k maši, dekla se je vlcgla vsled bolezni doma na peč. Na paši je bilo mraz, otroci so zaku-rili in pekli krompir. Potegnil je ve-ter in krilce štiriletne Nežice se je vnelo ter zgorelo na njei. Otrok je zadobil po vsej levi strani in po hrb-tu strašne opekline. Zanesli so jo takoj v žensko bolnišnico v Novo mesto. vendar ji ni bilo nobene pomoči. Umrla je dne 4. oktobra t. 1.
Nad trtami se je maščevai. Fran-ce JakliČ iz Nemške loke se je dalje časa pravdal z Jožetom VVeisom iz Miklarjev in je tuđi vse pra\O do-bil. Weis pa ni hotel plačati stroškov, dokler ni šel rep iz hleva. Radi ru-bežni pa ie bil tako hud na Jakliča, da je povsodi pripovedoval, kako hudo se tistemu godi, ki se ž njim poskusi in da bo JakliČ to Še poznal. Ko priđe JakliČ 1. oktobra v svoj vinograd v Dobličko goro. vidi, da mu je porezal nekdo nad 45 cepljenih in z grozdi obolženih trt. Tuđi vrata in ograjo mu je nekdo razdrapal. Skcde je par sto kron. Sum je obrnil takoj na VVeisa in ga naznanil. Orožniki so zmerili v blatu odtisnjene stopnje in dognali, da se vjemajo z NVeisovimi. Tuđi mnogo ljudi je videio dne 30. septembra zvečer VVeisa v Doblički gori.
Kako se prosi prenočišča, da se ga sigurno dobi. Dne 29. septembra t. 1. sta prišla v Metliko k zgradbi že-leznice iskat dela Hrvata Mate Milo-hnoja in Pavel Javor iz Brnija odnosno iz Jezeran. Do večera sta popi-vala in se ništa brigala za prenoči-šče. Ker ga ništa dobila, sta šla v kantino nazaj in pila naprej. Med tem sta grozila s požigom takole: Ja ču sve Kranjsko zapaliti, kad nemam ja kvartera ga i nijedan Kranjac neče imati. Svečom ču zapaliti još danas, jebem jim svetca, tko mi hoče šta, ja imam revolver na 12 šuši; pa makar sem odmah hin, ja ču zapaliti sve. Ništa še končala te čarodejne formule, sta se že prikazala dva bajoneta in oba Hrvata sta dobila »kvarter« brez odloga.
Po glavi ga Je obrcal. Radi dela sta se skregala dne 7. avgusta t. I. v tovarni v AjdovšČini tovarniška de-lavca Janez Keršič iz Tržiča in Martin Jeriša. Ves dan sta se zbadala pa malem. KeršiČ je vrgel Jerišo na tla
in ga obrcal z obuto nogo po životu in po glavi. Pri tem mu je nalomil ali omajal dva zoba.
Nočni junak. Na Viru na Dolenj-skem je doma zidarski pomoćnik Anton Sever. Ker ni ravno močne in velike postave, mu pravijo Sever-ček. No, poguma mu ne manjka, posebno če more napasti koga iz skri-vališča ali zavratno. Bil je zaradi te-pežev že prav mnogokrat kaznovan, vendar ga to ni izučilo in spameto-valo. Dne 30. septembra je bil zopet zelo razpoložen za boj. Sel je v Qo-riskovo gostilno in se tam kar na celem začel prepirati s posestnikom Francetom Vrbičem iz Gaberja. Ta se mu je nekaj časa odgovarjal, potem pa se mu je preneumno zdelo, je plačal in odšel. Severček pa ni hotel priti ob svojo najlepšo zabavo, stopil je za Verbičem in ga oklal z nožem po obrazu in po desni roki. Drugi dan je pa imel Severček prosto hrano in oskrbo pri okrajni sodniji v Višnji gori.
Elektroradiograt »Ideal«. Torek 8., sredo 9. in četrtek 10. oktobra. Predstave kakor navadno. Večerne predstave od 7. do pol 9., od pol 9. do 10. Asta Nielsen: Mrtvaški ples. (Prvi film nove serije v treh deja-njih. Dolgost 1000 m). Samo pri ve-černih predstavah ob 7. in pol 9. Žurnal Pathć. (Kinematografska poro-čila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) Zasačen. (Ameriška vese-loigra.) V puščavi. (Ameriška jahal-na drama.) Moric tenor. (Učinkovita komična privlačnost s Princem.)
Kolo je bilo ukradeno v nedeljo popoldne na Sv. Jakoba trgu posest-niku Antonu Krošlju iz Ilovice. Po ovadbi je šel Krošel v Šiško in tam zasačil 211etnega delavca Matevža Dremlja iz Drage, ko se je peljal z njegovim kolesom. Oškodovanec mu je kolo odvzel. tatu pa oddal policiji, ki ga je izročila sodišču.
S ceste. Včeraj popoldne se ga je bil hlapec Anton Jevnikar premoćno nasrkal in je v takem stanju vozil po Starem in Mestnem trgu. Ker je bila nevarnost, da se ne bi pri-petila kaka nesreća, je stražnik Jev-nikarja odpeljal na stražnico, konje ie izročil pa v neki gostilni, dokler se hlapec ni strezoval.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 37 Makedoncev, 149 Hrvatov in 10 Slovencev; 37 Hrvatov in 17 Slo-vencev pa je prišlo iz Amerike. Na Dolenjsko se je peljalo 40, v Buks pa 27 Hrvatov.
Izgubi! je sedlar Janko TomŠič bankovec za 20 K. — Neka dama je izdubila crno svilnato bluzo.
Društveno naznonila.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja g^' člane na se-stanek, ki bo v četrtek 10. t. m. točno ob 9. zvečer v društvenih prostorih, Na sestanku se bode razpravijalo o prireditvi učnih tečajev in plesnih zabavnih večerov v letošnji zimski sezoni. Ker je ta sestanek zelo va-žen, vabimo gg. člane, da se ga mnogošteviino udeleže.
Iz Postojne. V nedeljo. dne 13. oktobra ob 8. zvečer prirede »dulan-ski« fantje domačo zabavo z godbo in plesom v gostilni pri »dulanjem« Burgerju v prid »Sokolskemu domu«. Pri tej zabavi bo sviral prvič po dol-gem času nanovo sestavljen »dulan* ski« šramel, obstoječ iz priznanih in dobrih »dulanskih« godcev. Godbeni program bo izredno bogat in razno-vrsten. Za razna presenečenja bo v obilni meri preskrbljeno. Pri tej pri-liki se bo točil letošnji »prosekar« ter se bo gledalo posebno na to, da bo postrežba kar najboljša. — Kdor želi tedaj preživeti par veselih uric v živahni družbi, naj ne žabi priti na veselico, kajti žal mu ne bode. De-kleta, zlasti dobre plesalke, so nam dobrodošla! — Vstopnina je kar naj« nižja ter znaša za osebo 40 vin., za družino 1 K; dekleta so vstopnine proste.
Dramatični odsek »Sokola« v Žireh je uprizoril preteklo nedeljo v telovadni dvorani šaloigro »Cigani«-— Uprizoritevr je bila lepa. Igralcem bodi izrečeno popolno priznanje. Zahteva se v tej igri od igralcev precej potrebne igralske spretnosti, katere posedujejo žirovski igralci v dovolj* ni meri. Z globokim čutom je bila igrana glavna vloga ayskultanta Ra-doslava. Za njim pa ništa zaostajala sodni sluga Peter Brenk in cigan Juro Brajdič. Bili so vsi trije sigurni v svojih vlogah in so jih izvedli s pra« vim igralskim temperamentom. Pa tuđi ostale igralce je pohvalno ome* niti. — Krasno so resile svoje vloge gospodične igralke. Prvo priznanje gre gotovo gospodični vloge Anic? Puc. Njen siguren nastop in njena simpatičnost v igri sta zelo imponirala navzočemu občinstvu. Tuđi Cvetani in Cvetanu in gdč. Cigankama priznanje. Dr. Pacek je bil zaba-ven. — Toplo je priporočati, da se vsak igralec temeljito nauči svoje vloge. Mučne so za občlnstvo predol-ge pavze med govorom igralca. —
Stran 4,
SLOVENSKI   NAROD.
231 Stev.
Dvorana je bila polna. Čast Žirov- i cem! Po predstavi se je razvila prosta zabava. Tuđi plesalo se je. V te-kočem zimskem času bo priredil »Sokol« še nekaj enakih večerov.
Razgled po slovanskem svetu.
—  Aretacije v Zagrebu. 2e pred meseci je uvedlo sodišče v Zagrebu kazensko    preiskavo    proti    zadrugi »Balkan«,    ki je poslovala kot zava-rovalnica za slučaj smrti.    Oblast je prišla na sled velikim goljufijam,   ki so se godile v tej zadrugi, ter je dala zapreti  ravnatelja  Dragotina  Albini-ja in knjigovodjo Kraja. »Balkan« je na to napovedal konkurz.   Vsled tega se je preiskava   še   intenzivneje nadaljevala. Oblast je prišla na sled novim nerednostim.    V soboto je bil zaslišan    bankir zadruge dr. Schon-stein, ki je  »Balkanu-   preskrbljeval gmotna sredstva.    Takoj po zasliša-nju je bil proglašen    za aretiranega. Isti dan je dobil poziv   pred sodnika tuđi pravni zastopnik zadruge »Balkan« dr. Aleksander Horvat. Tuđi ta je bil pridržan v zaporu, češ da je od Brodske banke na goljufiv način iz-mamil posolilo v znesku 30.000 K ter s  tem  zakrivil  hudodelstvo  goljufije y smislu    §§ 197, 190 f    in    200 k. z. Aretacija dr. Horvata je vzbudila  v Zagrebu    kolosalno    senzacijo.    Or. Horvat Je namreč    vodja    hrvatske stranke prava,    ki je nedavno    tega sklenila najtesnejšo   zvezo s slovenskim! klerikalci. Dr. Horvat bi moral igrati veliko vlogo na sestanku slovenskih klerikalcev in hrvaških pra-vašev.   ki se ima vršiti    20. t. m. v Ljubljani.
—  Promet s Srbijo.    Dasi so se pred leti    odpravili    potni    listi med Avstro-Ogrsko in Srbijo, vendar za-hteva sedaj tako Srbija,    kakor Av-stro-Ogrska od potnikov potne liste. Kdor nima potnega lista v redu.   ta ne priđe preko meje. Poštni promet s Srbijo je malodane prenehal. Pošt-na in brzojavna    uprava se namreč nahaja v vojaških  rokah.    Vsa privatna    koresnondenca    je    pod naj-strožjo voiaško cenzuro. Dostavljalo in odpošiljajo    se    samo    pisma,    ki irnajo važ^o vsebino ali pa so pripo-ročena.   Belgradski listi se od pošte sploh ne razpošiliajo.   zato dohaiajo y Avstro-Ogrsko samo oni listi, ki se izroče pošti v Zemunu. Vsi listi skoro brez izjeme izhajajo samo na dveh straneh.   ker se vse uredniško in ti-skarniško osobje    nahaja pod orož-jem. B!agovni promet na pošti in že-leznici je popolnoma ustavlien. Prav enake razmere kakor v Srbiji vlada-jo tuđi v Bolgariii.
—    Dva     zgleda.      Belgradska -Straža- piše: »Izak Azriel. belgrad-ski trgovec.   je po    narodnosti 2id. Ima dva sina.   ki   živita v Manche-stru na An^leškem. Ta dva sina sta iz Manchestra    prišla v Belgrad ter se javila voiaškemu poveljstvu.    da služita kralju in domovini. — Jovan Ilkić je srnski državni uradnik v po-koiu in Srb. Tuđi on ima dva sina in tuđi ta dva sta srbska vojaka.    Mobilizacija jih je zatekla v domovini v Belgradu. Toda mesto da bi se prijavila vojaški   oblasti,   sta s pomočjo svojega očeta pobegnila preko meje. Sramota!-
Književnost.
—   Trgovski    koledar    za    teto
1913 je izšel ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur" in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, koledar za dnevne beležke, podroona določila za kolkovranje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, kol-kovna lestvica, mere za sukno, utezi, dolgostna mera, kovani denar raznih držav, preračunjevalne tabele, tabela za preračunanje domaćega in tujega denarja, tabela za izraču-nanje dni od enega datuma do dru-gega, preračunjevanje anuitet in se-stavljanje amortizačmn načrtov, amortizačni nacrt, anuitetni faktorji, užitninska tarifa za mesto Ljubljane, užitninska tarifa za meso in vino iz-ven zaprtih kraiev, tabela za osebno dehodnino, vojaška taksa, občna pri-dobnina, hišni davek, avstrijski konzulati, kako se dobiva aavka prosti bencin, ugodnosti na železnicah za trgovske potnikc, ki imaio kovčege z vzorci, dopustnost trgovskega po-tovanja, kako se protokolira firma, obrtne pravice trgovcev, ki prodaja-jo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev črevljev, po-kojninski zakon za zasebne uslužben-cet delovni čas trgovskih uslužben-cev in zapiranje trgovin, delovni čas v trafikah in zapiranje trafik, nedeij-ski počitek v trgovinskih obrtih na Kranjskem, najvažnejša določila so-trudniškega zakona, trgovski obrtni strokovni tolmač, podpornega zaklada slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Letošnji koledar se odlikuje po obširni in izborni vsebini tako, da je vredea sovrstnik   dosedaj
izišlih koledarjev društva »Merkur«, oziroma je še boljši ter veliko prak-tičnejši od prejšnjih. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil gosp. dr. Rudolf Marn. — Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 vin.
Razne stvari.
* Nesreća v gorah. Iz Strobla po-ročajo:  Dr.  Hugo Tauberja, železni-ški asistent v Lambachu,    ki so ga pogrešali od 19. junija, so našli pred-včerajšnjem   ob   Sparberwandi   mrt-vega. Padel je kakih 140 m globoko.
*    Velika avtomobilska nesreća. Iz Novega Jorka poročajo: Blizu Fi-ladelfije sta trčila    dva    avtomobila skupaj, tretji je pa zapeljal v ta dva razbita avtomobila. Pri tem se je ubilo osem trgovcev.
*   Smrt slepega odvetnika.      Iz Krakova poročajo:    Med obravnavo pred tukajšijnm civilnim sodiščem je včeraj kap zadela 691etnega odvetni-ka dr. Ferdinanda Zapzenskega. Od-vetnik se je mrtev zgrudil.      Interesantno je, da je bil dr. Zapzevvski že več let šlep.
*  Roparji napadli vlak. Iz Tagan-roga poročajo:   Pri železniški postaji Čotovo je napadlo 15 roparjev železniški vlak ter obstreljevalo voz, v ka-terem  se  je  peljal    neki    blagajnik. Kcnčno so vrgli dve bombi. Roparji so dobili 4000 rubljev. Dva orožnika sta bila ranjena, roparji so ušli.
» Velika tatvina na Dunaju. Z Dunaja poročajo: V nedeljo popoldne je neznani vlomilec vlornil v stanovanje nekega vpokojenega častnika v IV. okraju. Vlomilec je odnesel kaseto, v kateri so bile štiri rentne obli-gacije po 10.000 kron, ena obligacija za 1000 kron, več sreck, hranilničnih knjižic in več dragocanosti. Vrednost vseh ukradenih stvari znaša več nego 600.000 kron.
*     Samomorilčevo poslovno pismo.      V    Budimpešti se je ustrelil uradnik državne železnice dr. Fride-rik Kanka, ki je zapustil sledeče pismo: »Pri artilerijskih manevrih sem pognal po svojem cenienem grlu 800 kron. S^ušal sem ta denar dobiti, toda bilo je prepozno. Z bogom.     Oče, ki svojega otroka vzgoji po starodavnih principih in ki pusti, da pogine njegov otrok zaradi S00 kron, zasluži, da izgubi svojega otroka. Dobro vem, da postanem snazitelj Lucifer-jevih nohtov,   toda prišel bom zopet na zemljo in bom vsakokrat vse one obiskal,  ki   to   zaslužijo.       Osemsto kron    bo    pa    plaćala podzemeljska bančna filialka.
*  Umor otroka v župnišcu.   Med
prebivalstvom    v    okolici  Dietfurta (Oberpfalz)   so  se  pred  par  meseci razširjevale čudne govorice o dogod-kih v katoliškem    župnišču v Staa-dorfu.    Zupnikova kuharica je skri-voma porodila.      Župnik je otrokov oče. Oba sta baje otroka umorila ter ga skrila,    (jovorice so postajale od dne do dne glasnejše.     In končno so morale oblasti uvesti preiskavo. Pri hišni    preiskavi    župnišča    so    našli truplo    novorojenčka    v    stranišču. Otrokovo mater,    Engelberta Step-per, gostilničarjevo hčer iz (jilsacha pri Neumarktu, so aretirali. župnika so začasno pustili na prostih   nogah, vendar ga je pa cerkvena oblast od-stavila. Župnik je šel nato v samostan.    In pred kratkim se je  morala Engelberta   Stepper   pred     j)orotnim sodiščem v Ambergu zagovarjati radi detomora.    V razpravi so sledeče dognali: Duhovnik Eff je prišel spo-mladi leta 1905. v Pilsah kot ekspo-zit. Kmalu potem se je ljudem čudno zdelo, da ekspozit    tako    pogostoma občuje z gostilničarjevo hčerjo    En-gelbertovo Stepper. Videli so ju tuđi, da sta ponoči prihajala iz    župnišča. Ljudem se je pa tuđi sumljivo zdelo, da se je Stepper začela tako rediti. Baje je bila bolna. Kmalu nato je iz-ginila za par mesecev. Ko se je zopet vrnila, je izgledala zelo    slabo. Vsled govoric sta tožila dve    osebi zaradi razžaljenja časti.     Dobila sta tuđi zahtevane častne izjave.     Pred porotnim sodiščem sta priznala,    da sta od leta 1906. intimno    občevala. Ko   je   Eff  pozneje   postal   župnik   v Staadorfu, je prišla Stepper k njemu kot »sorodnica« za gospodinjo. Spo-mladi leta 1911. je zapazila, da je postala mati. Skušala je na vse mogoče načine splaviti.     Navzlic temu je pa koncem leta  1911.    porodila    dečka. Baje je nepričakovano porodila    na stranišču.     Temu pa nasprotuje dej-stvo, da je bilo  truplo zavito v kuhinjsko obrisačo.      Župnik, ki je bil osumljen sokrivde, ni bil zaprisežen in je trdil, da ni ničesar vedel o no-sečnosti svoje kuharice,    čeprav    je priznal, da je še 14 dni pred porodom intimno občeval s kuharico in da so mu ljudje obesili na hišna vrata »cu-celj«. Porotniki so zanikali vprašanje o detomoru ter potrdili samo vprašanje o splavljenju, nakar Je bila ob-toženka obsojena na pet mesecev ječe. Pravi krivec — župnik — je ostal pa nekaznovan in bo še naprej delo-val v večjo čast katoliške cerkve.
Telefoiska In brzojavna porazila.
Avstriiska delegacija In Balkan.
Dunaj, 8. oktobra. Danes dopol-dne se je vršila seja delegacije, v ka-teri je govorit kot prvi govornik delegat, šleski socijalni demokrat Tu-šar, ki je poudarjal, da je stremljenje balkanskih narodov popolnoma upravi čeno, da pa so socijalni demokrati kljub temu v principu proti vsaki vojni. 2eli, da se posreći avstrijski diplomaciji ohraniti mir na principu: Balkan balkanskim narodom. — Iz-rekel se ie nadalje proti novim vojnim kreditom. Kot drugi govornik je gcvoril delegat Lecher, nato delegata Romanczuk in Klofač.
Dunaj, 8. oktobra. Pod vtiskom vesti z Balkana je delegacija zaključila danes ob 2. popoldne svojo sejo, ter je grof Berchtold, ki je nameraval še govoriti odložil svoj govor na jutri ali pa sploh ne govori več. V političnih krogih se zatrjuje, da v slučaju vojne ni računati, da se sestane avstrijski parlament.
Ministrski svet in vojni krediti.
Dunaj, 8. oktobra. Snoči ob 10. se je sestal skupni ministrski svet, ki je trajal preko polnoči. Ministrski svet je sklenil, zahtevati za izpopol-nitev vojne mornarice še nadaljnih 100 do ISO milijonov kron. O ostalih vojnih zahtevah bo definitivno skle-pal v današnji seji.
Bosanski odsek.
Dunaj, 8. oktobra. Danes ob 4. popoldne bi se imela vršiti seja bo-sanskega odseka. Poročati bi imel delegat Spinčić. Ker je pa Spinčićev referat silno oster, se trudita odse-kov predsednik Markhl in skupni fin. min. Bilinski na vse načine, da bi preprečila ta referat. Zlasti pritiska minister na to, da bi Spinčić spremenil in oblažil najostrejše od-stavke svojega poročila. Ker se Spinčić dosedaj še ni udal, je bila seja si-stirana.
Avstrijske vojne zahteve.
Dunaj, 8. oktobra. Danes dopol-dne se je vršil skupni ministrski svet, ki se je bavil z avstrijskimi vojnimi zahtevami. Ministrski svet ie sklenil predložiti naknadno kreditno pred-logo v znesku 300 do 350 milijonov kron. ki io bo zahtevala vlada iutri v a\ strijskl delegaciii ter priđe na dnevni red že v četrtek. Šef ueneralnega štaba pri cesarju.
Dunaj, 8. oktobra. Cesar je danes dopoldne sprejel šefa generalne-ea štaba Schemuo v posebni avdi-jenci, ki je trajala nad 1 uro.
Konvent seniorov.
Dunaj, 8. oktobra. Pod predsed-stvom dr. Svlvestra se je sestal včeraj konvent parlamentarnih seniorov ter so se konference udeležili tuđi ministrski predsednik. finančni minister, predsednik avstriiske dele-Kaciie Dohernig, načelnik finančnega odseka Korvtovski in generalni referent Steinvvender. Konvent seniorov je sklenil. da naj se skliče pri-hodnia seja državnega zbora dne 23. t. m. oh 11. dopoldne. Program: Na-daljevanje dnevnega reda. t. j. dru-cfn branje zakona za preprečenje epjdemij in prvo branje vladne predlože o pricinbitnih in gospodarskih zadrugah. Takoj po zakonu o epidemija h priđe najbrže na vrsto prvo branje državnega proračuna za leto 1913,, najbrže pa bo vlada zahtevala samo šestmesečni proračunski provizorij.
Odsek za poslovnik se bo sestal naibrže 16. t. m. Predsednik je nadalje izjavil. da bo začel s strankami pngajania. da se izroče vladne pred-!oge, ki še nišo bile v prvem branju pred parlamentom, brez prvega branja dotičnim odsekom.
Ogorčenje    proti socijalnodemokrat-
skemu poslancu.
Dunaj 8. oktobra. »Arbeiter Ztg.« poroča iz Sofije, da je včeraj razjar-iena množica hotela linčati socijalno-demokratičnega poslanca Sakazova, ki je v s-nhranju glasoval proti mobilizaciji in proti ostalim vladnim pred-logam.
Češko - nemška sprava.
Praga, 8. oktobra. Poslanec Kramar je izjavil včeraj na nekem volilnem shodu, da bodo ko se spravna pogajanja zopet prično energično zavrnili češko-rađikalne napade na spravna pogajanja. 2e v prvi etapi spravnih pogajanj bi bilo mogoče resiti deželnozborsko volil-no reformo. Pozitivna češka politika se je ohnesla in preostaja sedaj samo še jezikovno vprašanje in vprašanje ustanovitve drugega češkega vseučilišča.
Ogrskl minlstrskl svet.
Budimpešta, 8. oktobra. Včeraj ob 10. dopoldne se je vršil v Budimpešti pod predsedstvom ministrske-ga predsednika ministrski svet, ki se je bavil zlasti z zunanjimi zadevami. Ministrski predsednik se je popoldne odpeljal na Dunaj,
Socifalnl demokrati in bodoca       I vojna.
Budimpešta, 8. oktobra. Včera] je prišel grof Tisza s svojo družino privatno v Debereczin. Socijalni demokrati so imeli ravno isti dan velik shod. Po shodu so šli pred stanovanje Tiszovo, kjer so vprizorili burne demonstracije. Nekateri so hoteli s silo vdreti v hišo in napasti grofa. Tisza se je med zbiranjem demon-strantov skrivaj odstranil iz hiše in pobegnil na kolodvor. Pred hišo je prišla na to številna policija, ki je demonstrante razgnala.
Bivši hrvaŠki sekcijski Šef okraden. Zagreb, 8. oktobra. Tu so aretirali nekega Julija Knobleža iz Maribora, ki je v nočnih zabaviščih pro-dajal dragocenosti. Dognalo se je, da je Knoblež udri v stanovanje bivšega sekcijskega šefa dr. Milana Amruša ter tam pokradel razne dragocenosti. Vse te dragocenosti so našli deloma pri vlomicu, deloma pa v neki za-stavljalnici.
Posvečenie zadužbine kralja Petra. Belgrad, 8. oktobra. Danes so v Topoli posvetili cerkev, ki jo je kralj Peter zgradil kot mavzolej za svojo rodbino. Pri tej priliki je govoril kralj Peter, ki je izrazit nado, da se bliža-jo Srbiji boljši čaši. Naučni minister Ljuba Jovanović je pozdravljal kralja kot potomca onih, ki so pred sto leti izvojevali Srbiji svobodo. V imenu šumadinskega prebivalstva je po-zdravil kralja Petra prof. dr. Skerlić, ki je izrazil nado, da ni daleč čas, da ho mogoče kralja Petra pozdraviti kot kralja večje Srbije v Starem kra-ljevskem mestu v Skoplju.
Smrt  učenjaka.
Dunaj, 8. oktobra. Danes ponoči ie umri znani germanist in nemški literarni historik IN'inor.
Grozen umor.
Praga, 8. oktobra. Danes zjutraj so našli v njenem stanovanju mrtvo 451etno zasehnico Kobličevo. Dognali so, da jo je ponoči zadavil njen rodni sin in ji potem odsekal še glavo. Zločinec je pobegnil.
Samos.
Carigrad, 8. oktobra. Oficijalno se potrjujevest.da so otok Samos za-pustie vse turske čete in se odpeljale v Carigrad.
Mirovna pogajanja.
Carigrad, 8. oktobra. Kljub temu, da so se od več strani deinenti-rale vesti, da so italijansko-turška mirovna pogajanja izvzemši eno točko popolnoma perfektna, se te vesti vzdržuiejo. Trdijo. da bo mirovna pogodba sklenjena gotovo v 10 dneh. Čas sklepa je odvisen samo še od turškega ministrskega sveta. Perzija.
Teheran, 8. oktobra. Semkaj so došle vesti, da so vladne Čete popolnoma porazile vstaše. Vstaši so izgubili 300 mož. 150 je bilo ujetih. Vladne čete imajo malenkostne izgube.
VOJNA NA BALKANU. Intervencija velesil.
Pariz, 8. oktobra. V diplomatič-nih krogih zatrjujejo, da so avstrijski in ruski poslaniki v Atenah, Belgradu, Sofiji in na Cetinju intervenirali v imenu kabinetov velesil v prilog miru ter zahtevali, da naj opuste balkanske države vsak ofenzivni korak proti Turčiji, ter se spuste v pogajanja s porto. Poslaniki so obenem naznanili, da velesile ne prevzamejo nobene garancije, za izvedbo reform, ki bi jih eventualno Turčija obljubila. Istotako so poslaniki vseh velesil intervenirali danes pri porti v prilog reform v Makedoniji.
Berolin, 8. oktobra. Listi poročajo iz Belgrada, da smatra srbska vlada sporazumno z bolgarsko vlado vse koncesije, ki jih je pripravljena dati Turčija, za nezadovoljive, ter da vstrajata obe vladi na striktni in po-polni izvedbi člena 23. berolinske pogodbe pod garancijo velesil.
Crna gora — odpoklicala poslanika iz
Carigrada.
Dunaj, 8. oktobra. Danes ob V41. popoldne je izdal uradni korespon-denčni biro posebno izdajo, ki je zbudila v vseh političnih in diploma-tičnih krogih naivečjo pozornost. Po-seba izdaja se glasi:
»Cetinje.« »Crna gora je odpoklicala svojega poslanika Plamenaca iz Carigrada. Vlada je izročila obenem turškemu poslaniku na Cetinju lialil begu listine.
Vtisk črnogorskega koraka na delegacijo.
Dunaj, 8. oktobra. Vest kore-spondenčnega biroja, da je Crna gora poklicala svojega poslanika iz Carigrada in izročila turškemu poslaniku na Cetinju listine, je napravila na avstrijsko delegacijo, ki je bila ravno zbrana, naravnost konsternirajoč vtisk. Se opoldanski listi so govorili, da je upravičeno upati na mir. Danes se je namreč izvršila akcija velesil pri balkanskih državah in pri porti, ter so diplomatični krogi situacijo na
Balkanu presojali že optimističn-o. Dunajski opoldanski listi so že pisali članke z naslovi kakor: »Der Friede am Wege«. Komaj pa so izšli opoldanski listi, je izšla posebna izdaja korespondenčnega biroja, ki je vse kroge najglobeje presenetila. Splošno se sodi, da je korak Crne gore za-četek vojne na Balkanu.
Dogodki v Crni gori.
Cetinje, 8. oktobra. Včeraj so se vršile tukaj velike demonstracije. Po ulicah je hodila tisočglava množica, ki je prihitela iz vseh krajev kralje-stva ter prirejala navdušene ovacije kralju Nikoli in kraljevskemu domu. Tuđi poslaniki Srbije, Bolgarske in Grške so bili predmet navdušenih manifestacij. V vojsko se je vpisalo izredno mnogo prostovoljcev, da bo potreba za nje ustanoviti poseben kor. Kralj Nikola je včeraj inšpiciral kadunjsko brigado, preden je odkora-kala na mejo. Vojaki so z velikim entuzijazmom pozdravljali kralja. Pre-stolonaslednik Danilo in princ Peter sta odšla v Podgorico, od tam pa od-ideta na mejo. Za kralja Nikito so končane že vse priprave, da tuđi on odide k armadi na mejo. Vojni minister brigadir Martinovič je odšel v Bar.
Srbska narodna skupščina.
Belgrad, 8. oktobra. Narodna skupščina je v današnji seji sprejela naknadne vojne kredite v znesku 44 milijonov 800.000 dinarov. Na naslov narodnega sobranja v Sofiji je poslala brzojavko, v kateri se zahvaljuje za pozdrav, izraza simpatije bratske-mu narodu bolgarskemu in izreka upanje, da bo končno tuđi na Balkanu zmagala pravica in humaniteta. Demarcha Avstro-Ogrske in Rusije.
Sofija, 8. oktobra. Zastopnika Avstro-Ogrske in Rusije sta danes intervenirala pri bogarski vladi v svrho demobilizacije bolgarske ar-made.
Belgrad, 8. oktobra. Do danes opoldne Rusija in Avstro-Ogrska še ništa pri tukajšnji vladi intevenirali zaradi demobilizacije vojske.
Tuđi Bolgarska in Srbija sta odpokli-cali poslanike.
Dunaj, 8. oktobra. Ob 1. popoldne je prišla v delegacijo vest iz So-fiie in Beterada, da sta tuđi Bolgarska in Srbiia odpokiicali svoje poslanike v Carigradu in da sta dostavili potne dokumente turskima poslani-koma.
Srbski poslanik ustreljen.
Belgrad, 8. oktobra. Po mestu se je bliskoma raznesla vest, da je bil srbski poslanik pri porti Jaša Nena-dović snoči od razburjene množice ustreljen. Množica po belgradskih uli-cah zahteva takojšnjo napoved vojne.
Avstrija zasede Sandžak?
Berolin, 8. oktobra. Listi zatrjujejo, da je Avstro-Ogrska izposlo-vala pri velesilah dovoljenje, da srne v gotovem slučaju zasesti Sandžak Novi pazar.
Princ Karagjorgjević na povratku v domovino.
Belgrad, 8. oktobra. Princ Arser Karagjorgjević, ki se je udeležil ru-sko-japonske vojne je prišel snoč? semkaj, da vstopi v srbsko armado
Prekinjena zveza s Carigradom.
Belgrad, 8. oktobra. Danes ves dan so prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze s Carigradom.
Prepovedan   transport konj v Srbijo.
Zemun, 8. oktobra. V okolici Pančbve so nakupili Srbi veliko šte-vilo konj za srbsko armado. Konje so naložili na več tovornih vlakov, ka-tere pa je ogrska obmejna oblast zadržala.
Srbska municija.
Amstetten, 8. oktobra. Sem je prispel na tovorno postajo en voz razstreljiv, določen za Srbijo in sicer iz Francoske. Voz je bil takoj ustav-ljen in je do nadaljne odredbe za-stražen.
Romunska pripravljena.
Bukarešta, 8. oktobra. Romunski jesenski manevri se vrše med Pred-alom in Ploeskim. Vojaštvo je v po-sebnem vojnem stanju.
Ruska mobilizacija.   —   Atentat na carja.
Dunaj, 8. oktobra. Iz Varšave poročajo nemški listi, da so se vršile na Ruskem Poljskem velikanske demonstracije proti mobilizaciji. Prišlo je do spopadov med Poljaki in voja-štvom, pri čemur so odkrili tuđi na-meravan atentat proti carju, ki je nameraval priti te dni v Varšavo.
Turčija in Malisori. Dunaj, 8. oktobra. Današnja »Reichspost« pravi, da je Turčija iz-polnila dve zahtevi katoliških Mali; scrov, ki se tičeta davčne obveznosti in vojne službe. Izpolnila je ti zahtevi na direktno zahtevo Avstro-Ogrske. Turske čete so ustavile sovražnosti proti plemenu.
231 Stev.
°COHVM   IMSM3AO1S
__________________________        —-*-i—- ■
Stran   5.
Prosveta.
Iz pfsarne Siovenskega   gledali*
Sča. Ker je za Slovensko gledališče pridobljeni tenorist Jožef Drvota Kljub vsem obveznostim razdrl pogodbo, ki jo je bil dne 17. avgusta t. 1. pravnoveljavno sklenil z inten-đanco in ker je tenorist Harfner-Ka-ras v zadnjem trenotku iz rodbinskih ozirov odklonil angažma v Ljubljani, je intendanca angažirala za tenoriste gg. Ervina Blassa in Rudolfa Von-dro. Junaški tenor gosp. Ervin Blass, inteligenten mlad mož, prikupne zu-nanjosti, razpolaga s krepkim, simpatičnim glasovnim materijalom, ki mu obeta lepo bodočnost. Lirični tenor srosp. Rudolf Vondra ima tuđi dobro ^olan, zvonek temor, ki mu jamči za najboljše uspehe. Dosedanje vprizo-ritve te sezone so pokazale, da intendanca o priliki karakteriziranja novopridobljenih moči n! obljubljala preveč. Zato srne upati. da ji bo slavno občinstvo verjelo, če zatrjuje. Ja sta oba novopridobljena gospoda umetniški docela usposobljena, vred-na uvrstiti se med doslel na novo angažirane soliste, ki jih naša kritika enodušno hvali z najslavnejšimi pri-znavalnimi izrazi. Sprlčo tega srne slavno občinstvo zaupati besedi recenzenta, da more za letošnjo sezono po pravici pričakovati dovršenih muzikalnih predstav. Zadostno znane režkoče, s katerimi se Je bilo treba boriti pred otvoritvijo letošnje sezone — saj si se sredi julija nismo bili ropolnoma na jasnem, ali se bodo predstave sploh vršile ali ne — so krive, če se ne more že takoj izpočet-ka vse razvijati tako, kakor bi si intendanca želela. Osobje je bilo mogo-če pridobiti sele zadnji hip. Orkester Slovenske Filharmonije se Je sesta-vil sele v poslednjih dneh. Spričo te-era upa intendanca, da bo slavno občinstvo dobrohotno uvidevalo, zakaj so doslej prišle samo krajše muzikalne vprizoritve na vrsto. Na novo došle moči potrebujejo časa za studiranje večjih vlog. Pripravljalo se Suppeieva opereta -Boecaccio% R. VVagnerjeva velika opera -Večni mornar in Verdijeva - La Traviata , ki pridejo v najkrajšem času na oder. Intendanca prosi biagohotnega umevanja glede sestave mtizikalnega repertoarja. opozaria pa tuđi na oce-•:e v naših listih, ki soglasno prizna-ajo umetniško visino dosedanjih rredstav.
Iz slovenske gledališke pisarne.
Danes v torek, dne 3. oktobra zvečer *t prvič po 12 letih zopet poje Bicdkova komična opera v enem dc-;anju »V vodnjaku«. Gosp. Leopold Kovač se v vlogi Janka predstavi kot novoangažirani domaćin - teno-ist za manjše partije. Ostale vloge so v rokah gdč. Richterjeve in Per-šlove in gosp. Križaja. Potem tretjič v sezoni dr. Ipavčeva muzikalna pan-* crnima »Možiček«, ki se je spričo ^■voje pikantne in graciozne muzike i.asemu občinstvu na mah priljubila. Za abonente nepar. Začetek ob pol \, konec ob pol 10. Med prvo in dru-£ro igro bo daljši odmor.
»V vodnjaku.« Komična opera v enem deianju. Uglasbil Viljem Blo-Jek. Dejanie se vrši v blizini vaši. Stari vdovec Jurij in mladi kmečki fant Janko sta oba zaljubljena v lepo Jerico. Jerica je seveda za .Tanka, rieni starši pa ji hočejo vsiliti stare-?a Jurja. Vsa nesrečna priđe Jerica : a kresno noč v gozd k stari vedeže-valki Poloni vprašat, kaj naj stori. Polona ji svetuje, naj gre nocojšnjo noč (v Kresni noći) ob polni luni k Zičaranemu vodnjaku, medpotoma raj kliče svojega izvoljenca, v vod-
aku pa bo zagledala podobo tiste-'a. ki ji je namenjen za moza. Ko ji Polona vse to razklada, se pritihota-rita, ne da bi drug drugega opazila, ^tari Jurij in Janko in izvesta vodnja--ovo skrivnost. Da bi popravil svojo srečo, se stari zvitorepec Jurij spravi ra drevo, čigar veje mole nad začarani vodnjak, češ, tako bo Jerica v odnjaku morala zagledati prav njegovo podobo in se bo v svoji prazni ■ eri odločila zanj. Ko pa na veji tdeči zaljubljeni starec opazi, kako *e njegovr tekmec Janko plazi krog ' ';dnjakaf se tako raztogoti, da se rod njim zlomi veja in da JurČek str-Moglavi v vodnjak. Zciaj pa se Janko vzpne med vejevie in caka, kaj bo: ludi on bi rad popravil svojo srečo. h dalje se začuje veselo petje vaške mladine, ki raja krog kresa. K vod-1 iaku se pritihotapi Jerica, da vidi, Wjo ji je namenjen za moža. Kako se ^evica prestraši, ko v vodnjaku za-ileda podobo starega Jurčka! Pride ■aš.ka mladina. Jerica ji razkrije svojo nesrečo, pa se kmalu izkaže, ča ni tako hudo: v vodnjaku ni vi-ffb Jurčkove podobe, temveč Jur-
a samega, ki so ga pravkar izvlekli i'a plan, da se mu dosita narogajo. f:đaj se tuđi Janko spusti z drevesa !n vse ie srečno in veselo ter z iz-^om zadovoljno.
Pravila   Zveze dramatičnih dru-
stev je c. kr. deželna vlada v Ljub-!^ni odobrila ter se vrši 27. t. m. ^stanovni občni zbor v Ljubljani
Neverjetno   In vendar resnlčao.
Z ozirom na dopis iz Opatije pod tem naslovom v »Slov. Narodu« nam pi-Šejo: Fr. Oovekarjeva narodna igra »Deseti brat« je v slovenskih knjigo-tržnicah pošla popolnoma že pred pe-timi leti. Prepiše dobe društva pri in-tendanci siovenskega deželnega gle-dališča v Ljubljani ali pa naravnost pri avtorju v Ljubljani (magistrat). Kakor druge slovanske drame, opere in operete, zastopa odvetnik dr. O. F. Eirich na Dunaju tuđi nekatere slovenske igre, opere in operete. Nemec dr. -Eirich se peča izključno z zasto-panjem pisateljev in komponistov vseh dežel in vseh narodov. Dopiso-vati pa se more z dr. Eirichom v nemškem, franeoskem, italijanskem in madjarskem jeziku. Da bi imel se siovenskega uradnika, to seveda se mu spričo majhnega števila slovenskih predstav se ne izplača. V osta-lem pa naj se slovenska društva glede vseh potrebnih informacij v dramatičnih vprašanjih obračajo na predsedstvo Zveze dramatičnih dru-štev v Ljubljani. Ustrezalo se jim bo vselei nemudoma in zanesljivo.
Tč. predsedstvo Zvezs dr. dr.
»Matica Slovenska« svojim p. n. P2. poverfenikom in članom in drugim. Matične knjige za 1912. leto so že deloma dotiskane, deloma gre njihov tisk h koncu, a članov se je priglasilo do?:daj nenavadno malo. Zato prosi Matica vse tište irmogo-številne poverjenike, ki se dozdaj nišo pobrali in poslali udnine za teko-če leto, naj to nemudoma store. Ena-ko prosi vse p. n. gg. prejšnje člane, ki ji pošilfajo udnino direktno, naj se je kmalu spomnijo. Vabi pa tuđi vse tište, ki še nišo njeni udje, naj pristo-piio v krog njenih članov. Udnina znaša letno za Slovence 4 krone, za Hrvate 3 K. Plačuje se vnaprej. Knjižni dar bo zlasti, kar se tiče be-letrije. za L 1912. jako bogat.
Poslano, )
Dijaške vžigalice.
Z ozirom na notico *Nepremiš-ijena kenkurenca Ciril-Metodovim vžigalicam< v sobotni številki Vašega eenj. lista Vam posiljamo sledeče v poporavek in pojasnilo:
Pošiljateli omenjene notice nam očita iahkomišljeno ustvarjeno kon-kurenco, pa tuđi možnost prikrajša-nja dohodkov šolske družbe.
Da zavrnemo očitek lahkomiš-Ijenosti, objavimo opetovano v današnjem listu kot inserat naš prospekt, v katerem navajamo razloge, ki so nas vodili in nas   opravičujejo.
Proti neutemeljeni trditvi. da ho-čemo prikraišati Ciril-Melodovo družbo, omeniamo naš prvotni pred-log CiriUMetodovi družbi, daiati raz-ven podpor diiaskim podpornim društvom od vsakega vagona : Dijaških vžigalic- še ravno toliko šolski družbi, kolikor dobiva od vsakega vagona ^Ciril-Metodovih vžigalfc.
2e dosedaj smo koristili Ciril-Metođovim vžigalicam. ker naša zasluga je, da je gosp. Perdan znižal ceno vžigalic za nad 400 kron pri vagonu, in izjavi 1, da mu je vse eno mogoče, družbi še zanaprei doseda-nji vagonski delež dajati. — Vslei tega znižanja cene se hode gotovo dalo še več Ciril - Metodovih vžigalic kot dosedaj prodati.
Gcsp. Perdan je storil to le radi nas, kajti v nasprotnem slučaju ri dal ta sedanji popust družbi Cirila ir Metoda tuđi že prejšnja leta. kar fr zna-šalo dobrih stotlsoč kron.
Naš založnik ie prevzel razpeča-vanje naših vžigalic iz usluge in ne zahteva dobička: zakaj tedaj tolika nestrpnost proti ubogim diiakom?
(3664)    Odbor za dijaški vžigaiice.
* Za Ts^binn tega spfsa j> »iređništro odgovorno le toliko,   kolikor dolova  zakon.
Važno za zasebnike kakor za vse osebe, ki so navezane na doho-dek svojega premoženja, zlasti za starejše same ljudi (dame kakor gospode), je vprašanje naložitve njih premoženia. Za take kroge je zatorej važno vedeti, da nakup telesne rente, ki jamči za do smrti traiajoče prejem-ke ob polni varnosti nudi mnogo več-je ugodnosti kakor vsaka druga na-ložitev denarja. Več današnji inserat.                                    (3666)
Senzačen uspeh. Mesto San Se-bastian, slavno vsled svojih prirodnih krasot in vsled svojih zelo dobro obiskovanih morskih kopelij na španskem obrežju, je doživelo v zadnjih dnevih nekaj posebnega. Iz raznih krajev se je tam zbralo 65 avto-mobilov najboljših znamk, da bi podali dokaz o svoji trpežnosti in po-polnosti. Prirejene avtomobilske tek-me do San Sebastiana so se udeležili tuđi štiri avtomobilisti iz Avstrije, ki so se odpeljali z Dunaja. Med njimi je bil tuđi znani športnik grof Ale-ksander Kolowrat na lahkem, nor-malnem >S« vozu s štirimi sedeži, 12^6 HPt znarnke Laurin 6: Kle-ment. Progo 2137 km, ki pelje skozi Linec - Monakovo - Strassburg-Nancy - Ilijon - Lyon - Clermont in Bordeaux do San Sebastiana, je pre-vozil izmed vseh Avstrijcev v najkrajšem Času. tako, da je bil med pr-vimi, ki so prišli na cilj. Tako je pre-kosil 61konkurentov na vozovih slavnih znamk. Ta zmaga je tem po-membneiša in dragocenejša, če uva-žujemo, da je grof Kdou'rat prevozil to veliko število kilometrov brez prestanja na normalnem, lahkem vozu »S« 12, 16 HP, ki je bil popolnoma zaseden. To je zopet jasen dokaz o trpežnosti, zanesljivosti in nena-vadni izbornosti vozov Laurin & Kle-incnt. Obenem je pa to dokaz, da so vozovi tipa »S-< najbolj sposobni kar najizvrstnejše služiti tam, kje/ gre za to, da bi se pri majhnih vzdrževalnih stroških. v praktičnem življenju iz-rabijala moč avtomobilov, kar naj-naiboljc.                                (3660)
Zahvala.
Ob priliki mojega praznovanja 40 letnice službovanja v .Narodni tiskami" v Ljubljani kot metteur .Slov. Naroda", došlo mi je toliko vsestranskih iskrenih Čestitk, da si štejrm v prijetno dolžnost, tem polom izrekati svojo globoko in srčno zahvalo pred vsem slavnemu upravnemu odboru .Narodne tiskarne*, osobito njenemu predsedniku blag. gosp. dr. Ivanu Tavčarju, županu ljubljanskemu, dalje cenjenim gospodom uradnikom uredništva in upravništva ,Slov. Naroda", ter .Narodne knjigarne*\ cenj. gg. stanov?kim tovarišem, spoštov. tehn'.čnemu osobju in ;:službencem .Narodne tiskarne* ter vsem dragim prijateljem, znancem in drugim gratulantom, poseb^j še starosti ljubljanskih stavcev gosp. M. Jelovšku za lepi pozdravni nagovor in vsem Ijubeznjivim darovalcem za poklonjena darila. V mojem poslovanju pri „S!ov. Narodu" so mi bili ti dokazi simpatij uteha in bodrilo.
Iskrena hvala vsem!
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1912.
Fran Hribar,
metteur ,Slov. Naroda*.
Današnji list obsega 6 stran'.
Izdajaielj   in   odpavorni   urednik: Valontin Kopitar.
Lasfnina in tisk »Narodne tiskarne«.
HefeorolotfčJJo noročllo,
VHJm nad mrtrjen 3M-2                 SrHnji zračni tlak 738 mm
!   Čas    Shtanje    2^»                     !
i'»rE li Vetrovi' Neb0
7. ;2. pop.' 742 1        5-3 !sl. sszah.j     dež m  | 9. zv. | 7422        56 | si.   zah. j
8 \ 7. zj.   7415       6'2 brezvetr   oblačno.
Srednja včcrajšnja temperatura 4 9\ norm. 119'   Padaviaa v 24 urah 43*4 mm.
Zitn* cene v Budimpešti.
Dne 8   oktobra 1912. T • r m I n.
PSenica za oktober 1912.   .   za 50 kg  11*42
PSenica za april 1913    .   .   za 50 kg  11 87
Rž za oktober 1912  .   .   .   za 50 kg    971
Rž za april 1913     ....   za 50 kg  1022
Oves za oktober  1912    .   .    za 50 kg  10 63
Oves za april 1913     ...    2a 50 kg  1094
Koruza za maj 1913   .           za 50 kg   7 80
Zahvala-
Za nebrojne dokaze Ijubcznjivega sočutja ob bolezni in smrti našega iskreno Ijubljenega soproga, brata in strica, gospod
Earel pL Rusa
hiinega poiestcika fn trgovca,
izrekamo tem potom žalostnim srcem najtoplejšo zahvalo za prekrasne vence in spremstvo k zadnjemu počitku vsem znancem in prijateljem ranjkega, osobito pa slavnemu »Gasilnemu društvu«, šišenskemu »Sokolu« in »Narodni Citalnici«, za tako častno spremstvo na zadnji poti.
Vsem skupaj bodi naša izkrena zahvala.
V  Spodnii $lski,  7. okt. 1912 3^61              ŽaJujoči ostali.
Serraoallo^
teleinato Kina-vino
Higijenična razstava na Dnnaju 1906: Državno odlikovanje  in  častni  diplom k zlati  kolajni.
—-           Povzroča voljo do jedi, okrepča
živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo  priporočeno od  zdrav-niških avtoritet
s: Izborni okus.   ::
Večkrat  odlikovano. ;: Nad 7000 tdravniških spričeval. ::
1. SERRAVALL081. in kr. dvorni dobaiitelj
TRST-Barkovlje.            4484
Solicltotor
z Tellitso notarsko prakso \ilt mesta pri notario,
odvetniku ali kakem drugem privat-nem podjetju. — Ponudbe na uprav. »Slov.  Naroda«   pod   „Dobra   moć".
3668
Izurjena           3658
piodojolkn
se sprejme
v trgovino z mešanim blagom.
Kje. pove   upravništvo   »SI.   Naroda«.
Proda se lepa      3663 v Vrtojbi na OoriSkem
z 11 sobami i. t. d. za 20.000 kronl Denarja   ni treba Šteti, da se   le odra-
čunajo 5% obresti Kdo,   pove   upravništvo   »SI. Naroda«.
Vabilo na      ^~9
v gostilni Durn
pri Sv. Petra  mostu,
katera se vrši
v soboto, dne 12. oktobra. Godba na lok.
K obilni  udeležbi vabi
Rezi Dom
gostilničarka.
n      "i
po vseh kornbinacijah na poljubno število let. Istotako pia-čanje starih dolgov in ziedinienje v novo posojilo pod mnogo ngodne|$!m! pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. —
pgEM.na }lt&\\m pišamo, €!izabettta cesta 4.
— Prošnje samo pismeno* — (Za frankature naj  se priloži
:___      --—           —    znamk za 30 vin.)             —             =
3660
Dokaz:
Grof A. Kolowrat je prevozil na regularnem se-rijskem vozu „S« 12 14 s štirimi sedeži progo Dtinaj-San Sebastian 2137 km brez defekta. Prema-gal je 61 velikih konku-renCnih voz.
11HP!
Dobavljamo v najkrajšem času
Prednosti:
Voz zelo lahek, torej se prihrani mnogo gurnija. Hitrost v ravnini do 65 km. Po strminafi vozi hitro in lahkof 4 hitrosti, elegantni torpedo. Vozi tiho. — Cena kompl. voza    S000   kron.
Več pač ne moremo zahtevati!
H&žno za privatne!
Jac23t?eiii zakla* 84 milf|oao¥ laron.
Skoro vsi od svojega premoženja živeči ljudje tožijo ali o premajhnem ali premalo varnem obrestovanju,   zraven pa pride še skrb, da knrz ćelo prve vrste vrednostnih pa^irlev trajno pad«. Te razrnere zlasti starejše, na dohodke majhnega kapitala navezane osebe silijo, da streme za
plodonosnejšo  nalo±itvijo kapitala.
Daleko većfe prednosti nego nalolltev v vrednostnlh papirjih nudi ob popolni varnosti na-kap telesae rento. Ta varn|e pred lsgnbo u ipeknlftcijaml, po talvini Itd. In Je prav posebno pripravna za slarejSe neporoćeae osebe ali zakonsko brez otrok.
Telesna renta se izplačuje zavarovani osebi, dokier ta živi, v določeni, enakomerni visini od dneva založitve kapitala naprej, s cimer se samo ob sebi umljivo založeni kapital uje".                                                *
Telesna renta znaša f Prl P^stopnl starosti 60 let S-26°o \ založenega kapitala. Ob četrtletnem zaS,ueaicH0,etnegaiZpI3Janj,   )     -       -         =         «   -   «%%   \  S^STt^ ^^ ^*
Natančnejša pojasnila se daja radevoljno.
li^*f    Prvo splošno   uradniiko   društvo   avstr.-ogrske   monarhije
vzajemna zavarovalna družba
3666                                              Đunaj, |. Wipplingerstrasse št- 25.
Ženitna ponudba
Zenitna ponudba
Mlad, 28 letni mož pri-jetne vnanjosti, izkušen gostilničar, trgovec in va-
jen vseh gospodarskih po-slovfz nekaj tisočaki premoženja v gotovini, bi se rad priženil na kako po-sestvo z gostilno ali brez nje. lzključena tuđi ni mlada vdova. Ponudbe pop „Prihodniost92-93" na   uprav. »SI. Naroda«.
Ženitna ponudba
Ženitna ponudba
bprejema zavarovanja ćloveškega Življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah   pod   tako   ugodnim!   pogoji,   ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je u»odno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101                   vplačili.
.-.   -   •-.    viajemno   lavarovalna   banka   v   Pragi.    -•-   -   •*-Bezermi fondi K 53,758.235-24. —   Izplačane  odškodnias  In  kap Italije K 115,390.603-eH
Po velikosti drugi vzajemna zavuovalnica naSe države z vseskozi slovacsko-narodno upravo.
1                   ■""'                        '      •••   oojasnlla   daje:                                                   «   ■
■^ Geiemiu adudN i mw fepssa,^ ? Gosposki olki m. 12. -«
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Skođam po najnižih cenah. Škode cenj uje takoj in najkulantneje, Uživa najbolJSI si oves, koder posluje,
Dovoljuje 12 Ćistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne
namene.                         P|
Laurin a Klement?
k.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
231 štev.
rano
Na vsestranska vpraianja strank naznanja podptsana posredovalnica, da sprejema v zastavo za mestno zastavi jalnico vse vrste predmete kakor; perilo, obleke, Šivalne in pisatne stroje, daljnoglede i, dr. zlatnino in srebrnino vsaki dan od 8.—12. ure dop. in od 3.—6. ure pop. Radi udobnosti je p*sr«4*Tatatea »iprta ' strankam tmdl ote a«o«l|aa ta »rtiaikia o« •.—!!. w« dop. — Tuđi se sprejemajo zastavni listi v reši-
tev in za plačevanje obresti, oziroma za podaljšanje zastavne   dobe. —   Naročita  z dežele se glede zastave, kakor rešitev m plačevanje obresti točno in hitro izvršujejo poštno obratno.
Za mestno zastavljalnico obi. konc. posredovalnica, Kolodvorska ni 6.
Ni/dika zavarovalna n za Mm I
llILULUlllJUU .. Bavnatelfstvo: Dnna] L, AspernpUti 1 :: I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas   I vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah                    I
Zararovaoa glavnica kesrem lita 1)10 oMi 375 nilijoiov. — Reztnre kiscen Seta 1)10 ikili 112 nilijonei I Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu l.f Schmiedgasse 40, kjer sirogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre aiutbo.
Nadzornik za Kranjsko :                                       611
= Ljubljana, Hrvatski trg št. 4. =
P Zaloga pohištva in tapetniškega blaga *
tjubljana, jKarije Jerezije cesta št. 11, Kolizej.
I Solidno blago, oostrežlia točna!    „.   Cene nizke! .
^^21*. »rflHlfUr III fli0n0
poDOInoma zdravo, pratono. debelo ter solio io oOščeso llago.
kupuje v vsaki množini in ćele vagone
dostavljeno na kolodvor ali t 1. ljubljansko javno skladište Ijubljana,
po solidnih dnernih cenah, tvrdka                                354;
\i A. Harimann mi i lomažii, pisama Marije Mm t. Ljiililjana.
^■■iZFADAMJU   LAOji^HH
^BBCLErŠoiiT * E. FOlltTrSw€VEHB|
■Dt^trija  NADBIJA",   Ljublja^M ^■^■■■SeftnfeiirMvaB^BBH^H
Domaća slovanska   zavarovalnica za :: požar in življenje išče spretne ::
akviziterje
za   Kranjsko,   Štajersno   in   KoroŠko s
fiksno piačo in provizlfo.
Ponudbe    poslati    po    f|§t,    535"
poste   restante   v  Ljubljano              3632
Naistareiia, sa odlićneffta      3492
konjakova
Grof   Keglevich   Istvan   utoda
(groia   Stefana   -*eglcvichi  natiedsik).
*
Na v&ch turcmsLih    n   moirmikih   mcstAviiti         n*j»c!r.]e v Tunnu — o i li kovan ;«klju n o * Lishijmi dialomaoi. StLiva n tanti
Proda se     ^2
rabljen lokomobii
z 28 konjskim! silami in
\M\b isu? ni
z  12     !6 ki)n]skim:  silami   ODa stroja ::   sta popolnoma dobro oliran e >a    :»
Naslov pove  upravniŠtvo »SI. Naroda«.
^ ^ najboijše in na;-  m* —-
^j^   cenejSe kurivo       'J'C*
^\ u peti,   štedilnike itd.   ^ %
Hikako zvi6at/Je cenH!
Najtopleje priporoča
J. Paulm, Ljubljana Bova ulica 3.
Prvourstm damski krojašk* modni atetije
Xf    ^rtrr   kongresni irg 4
opojaria cen/ene dame na zajamčeno točno i^vršitev naročil m na :; brz^hibno elegantno i^delavo. ;:
V nobenem rlavnih mest arsirijske monarhije ne dobite tako veliko detajhrano trgovino, da bi imela v zaloffi tohko damske konfekcije, kot moja. Imam ogromno zalon** najmodernejših in najelegantnejkih ptasčev, paietotov, ragla-mn\ tjledatiskih plaščev kakor tuđi kostumov do najfinejše izdelave. — Bluze, krila,spodnja krila, pletene jopice kakor tudt oblekce za otroke m dečke, fino izdelane, po čudovito niz-kih cenah. — JSobenemu ni pri meni težka izbira jopic% paletotov in kostumov za deklice.
Isfofako imam v zalogi najfinejše obleke, povrsnike,  raglane in  klobuke  za gospode.
Na dezelo pošiljam brez povzetja na izbiro. Postrezba   točna. — Cene  priznano nizke.
^AnglašJzo slzladišče oblaPc
O.  ~Ber*natovija, 31estn,i trg št. 3.
Inteligentna, mlađa (eijg
vešča   tuđi   franooščine,   nemščine,   ddoma slovenščine  ter igranja na kbvir.
išce   mesta   kct   3?re~nl?eva!ka, vzgojiteUžca ali podobno.
Ponudbe   rod   ^ifro -    „Salus    II'1,   Poste restante, Praga, (Hlav. p.)                 3634
V najem želim vzeti
vrt
na   prometnem  kraju,  cajra^e v Ljub- ! ljani.   —   Eventualno   ga   tuđi   kupim. '
Kdo,   pove   upravništvo   »Sloven-skega Naroda«.                                  3631
Za veletrgovino vina se išče
Metar in sodar
Prvi  mora biti   samostojen  in  po polnoma  vešč kletarskega dela. R^flek tira   se   samo   na   boljšo    moč.   Vsto;< takoj.    Plača    po    dogovoru.   Prednost imajo neoženjeni.                             35&*
MHt2lpM
krožek.
L   tečaj vsak ponedeljek in ie* trtek  od  polu   8.  do pola  9. IL toćaj vsako sredo in petek ot pola 8. do pola 9. are zvečer v mestnem dekliškem  licefa9 L nadstr. na levo. — Mesečna članarina  K 3a—  za oba  tečaja. — Priglasiti se Je ob navadnih daeh v nčnt sobL Ako se oglasi dovolj članov  %m Uh  tečaj,   otvori   se tuđi ta.
Predava    gosp.   prolesor    Jos.    Berce. 3651                                 Odbor.
Prijateljem s**r<?3nskega dijaštva!
V okrepitev   podpornega   delovanja   za   slovenske   dijake   so   se   ustanovile
DIJAŠKE VŽIGALICE
Podpon dijaštva je struja narodne skrbi, katera je v primeri s svojo kulturno in vitalno važno tjo za slovenski živelj najbolj zapostavljena.
Prosto oljno prispevanje darov v ta namen pri današnjih časih ne more nabrati zadostnih sredstev, kar izpričujejo
vedno  sllnefii podvi df'ai^dh podpo^n!^ đrnšiev.
Denarni zavodi, ki so bili dosedaj glavni podporniki dijakov potom podpor ali potom posojil so vsled sedanje desiarno ferize skoraj brezizjemno odtegnili svojo pomoč dijaštvu.
Podporno delovanje za slovensko dijaštvo je bilo dosedaj brez tega vira izdatnih dohodkov in z ustanovitvijo dijaških vžigalic 5e naj tuđi temu namenu odpre krepka podpora
Iz doneskov gospodarskoga prometa.
Ravno sedaj se podaja k temu ugodna prilika, ko je vsled legislativne prepovedi zabranjena nadadaljna prodaja fosfornih žveplenk, kar bode konzum švedskih vžigalic jakozvišalo. Ta novi trgovski položaj boomogočil, daše bodala doseći ta podpora dijaštvu
brez oikodovaaja đrugifc aarodnlii ^iamunov.
Razun tega je znano, da večji del konzuma se zmeraj obvladajo tuje znamke, od katerih narodni naineni nimajo koristi in ta konzum pridobiti, je posebno
namen   „Dijaških vžigalic".                                                                                              3665
Posrećilo se je, doseći trgovsko   zvezo
i odličnim slovaaskim fabrikatom
ki  po kvaliteti  vrednosti   prekosi  vse  dosedaj   na   trgu  zastopane   izdelke vžigalic.
Pri razdelitvi dohodkov pridejo v enakem razmerju v poštev Podporna društva
za slov. visokošolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi in Dijaško podporno društvo ,Radogoj*
v Ljubljani.
Podporna društva za slovenske visokošolce  podpirajo,   kakor  znano,   slov.
dijake brez vsakega strankarskega razločevanja.
Cim bi zadobila prodaja „Dijaških vžigalic" širši obseg, se bodo iz dohodkov določevali sorazmerni prispevki tuđi za šolske in obrambne narodne namene.
Odbor la „Mia&ke vtigallce".
prota se hiša
/ dobro vpeijaDO gostilno io mesariio.
Več pove upravoištvo  »Slov. Naroda«
Gospića
z  večletno   prakso,   ter   dobrimi  izpričevali ±m&*s    xsm«~s*«»          3574
blagajničarke,
knjigovodKinje   ali tem   enak  posel.   Vstop
15.   novembra   —  Naslov   poste  restante
„Dobra moć 200'« Linbljana.
Hz9elovatcem :: pohištva::
1  poŠljem na zahtevo   svoj  bogato obse-
žni    katalog   z    dodatkom,    zanimanja,
gratis    in   franko             3!>37
Adolf   Schon,
Mm\m vseli mizarskiti potrebšun,
?raga, Vaclavske n^m^stl 53 pf"   Izvoz ¥ vse dežele.   *9S
Uradniško hranllno društvo v Gradcu
r. x. z o. z.
Ojebni l^rcdit
uTaflnikom, urofesorjem, nfiteljera. opokoientem itd.
ob najugodnejših  pogojih-  —   Predstroškov ni. — V^č v prospektih.
Hranilne vloge.
0d tsakogar i dseviim obrestenjem po.....41/,0/,
Ob 60 dnevni odpovedi u zneskt nad R 1000 po 5
Hi  „ 90......2000  „ 5 */f w
Obnsti»polletM piiStejejo gUfnici. — Reatnega davka ni plafati.
Stanje vlog:.......K 4,500 000
Jamstvo deiežev:.....K 5,600.000
Pojasnila   dajet
Josip Košem, Ljubljana. Krakovski nasip 22,
il mHiph mttiipttiaiiiliii^4. ptpoldne
■aaaaaaaaataatttV^HBilaaaaai
...■*Ji.^M,^.„ A....