vtf^ |j«n ruto »oboi, in praznikov , ued daily exeapt Saturday«, Sunday. *nd Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniški prastari: 1687 South Lawn dala Am Offtca of Publication: 2657 South Lawndalo Ava. Telephony Rockwall 4804 .YEAH XXXIX Om« lista )• SMO ifaSsS.TSTfi^SsTg SHPcSapS S SliTl^sS! CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 11. SEPTEMBRA (SEPT. ID. It47 Subscription MOO Ysarly ŠTEV.—NUMBER 178 Acceptance for mailing at »pecial rate of poata«e provided for in section 1103, Act of Oct. 8, 1817, authorized on JUfc* 4, 1818. sekutivni svet ADF | boj proti inflaciji Breme inflacije morajo nositi delavci. Opo-zicija proti vzpostavitvi vladne kontrole cen Ckicago. 10. sept.—Člani ekse-Btivne«a sveta Ameriške device federacije so izrekli opo-plo. da se bo pritisk za zvi- ^je plač povečal, ako ne bodo Jjjpi m stabilizirani življen-i stroški. V izjavi so priporo-|i boj proti inflaciji, ker mo-ijo delavci nositi breme infla-jc Plače se ne dvigajo v so-unerju z naraščanjem dragi-t Člani sveta so se sestali na ji v hotelu Drake. William reen, predsednik federacije, je lestanku s časnikarji izjavil, je svet proti restavriranju idne kontrole cen. Federaci-ni vodila opozicije proti ura-idministracije cen v vojnem iu, toda vladne regulacije in »trole v mirnem času so zone v svobodni deželi in ekd->miji. Green je dejal, da je treba t>blem dviganja življenskih roškov rešiti s porastjo pro-ikcije. Boj proti inflaciji za-eva takojšno revizijo metod voza, ekspanzijo prometnih edstev in povečanje produkci-V svrho povečanja produk-je treba zvišati minimalno ico od 40 na 75 centov na uro. Urad administracije cen je 1 ubit in pokopan prezgodaj ga ni mogoče oživeti," pravi java eksekutivnega sveta ADF. Nada mora kljub temu storiti rake za ustavitev inflacije, fco jih ne bo, bo' dežela za-*dla v resno krizo." Svet je priporočal, naj vlada nadalje pomaga državam, ki »operirajo z Ameriko v priza-'•njih za ohranitev svetovne-miru. Naglasil je, da seda-o nevarnost ne predstavljajo »višne zaloge blaga, temveč manjkanje blaga. Vlada naj ikrbela za porast produkcije odpravila restrikcije. Časnikarji so opozorili Gree-na izjavo senatorja Tafta, ki jo je podal v Chicagu, da proti-delavski zakon ne bo važna zadeva v volilni kampanji prihodnje leto. "Ako je tako izjavil, je on edina oseba, ki tako misli," je dejal Green. "Bolje bi bilo, ako se ne bi bil odločil za potovanje po zapadnih državah. Kolikor se tiče Ameriške delavske federacije, je Taft v zmoti. Protidelavski zakon bo glavno vprašanje v volilni kampanji prihodnje leto." Joseph A. Pad way, pravni svetovalec ADF in večjega števila mednarodnih unij, je priporočal članom eksekutivnega sveta, naj podpišejo zaprisežene izjave, da niso komunisti, v soglasju s provizijo Taft-Hartleyevega proti-delavskega zakona. Člani sveta so izjavili, da bo odločitev padla na seji v petek. ki vodi aktivno- ^gge vidi faši-ticno nevarnost Oitra obsodba koničnega odseka Chicago, io. scpt.—John Rog-bivši pomožni federalni jus- 5,1 ujnik, je sinoči izjavil, da Amerika hitro po poti, ki 00 v fašistično policijsko drža-°n je govoril pred 800 čla- ,n Prijatelji skupnega protl- utičnega odbora za begunce Jklu Congress. je pravni svetovalec najshh uradnikov odbora, ki v juniju spoznani za kri-*"'Ji'nja kongresa, ker niso FWi izročiti knjig in rekordov pesnemu odseku, •ukgjo neameriških odsek," je rekel Rogge. / v i kampanje, da postane fašistična drža-Ol*-k je neusUven, ker ™ civilne pravice ameriških J^ Jar„,v m provizije prvega ■"JJnenta ustave, ki se tičejo f** Izvora. Resolucija, ki orr>"R'*ila ustanovitev odse- )* neustavna." J ' '"kril, ds je zade neustavnosti resolucije pred • m v Waahing-t Ako bo to sodišče progia-/a ustavno, bo za B »ia federalnemu BFl*Tnu ■odifc-u v končno H"ja*en prevladuje ■ n.L?m*tonu. kakršne ni bl- 1 ?r**r * r*kei g***' državljani se nočejo u"irahovanju, ker nji P"kUčnl nazori niso v so-u ' nszori < lanov kongres- Domače vesti Nov grob Duluth, Minn.—Dne 7. sept. je v bolnišnici umrl James Ver-hovek (Vrhovnik), star 54 let, lastnik J. & V. Motor Co. Tukaj je živel 25 let, prej pa več let na Evelethu. Bil je član društva Eagles. Tukaj zapušča ženo, enega sina in dve hčeri, v stari domovini pa mater in eno sestro. Smrt člana SNPJ ChfcagžT—Dne 10. t. m. "je v South Chicagu umrl George Stegner, star 54 let in član društva 100 SNPJ. Doma je bil iz Vinice pri Črnomlju. Pogreb se bo vršil v petek, 13. sept. Tukaj zapušča brata. Is Clsrslsnds Cleveland. — Direktorij SDD na Waterloo rd. je sklenil, da dozida drugo nadstropje nad pivnico, arhitetske načrte pa bo zdelal R. J. Grošelj.—Dne 1. sept. sta se poročila Stanley Slejko in Marian Kapel.—Dne 5. t. m. je vlak povozil Franka Mlakarja, ki je bil na mestu ubit. Star je bil 63 let, samski, doma iz vasi Prežganske laze in Ameriki 40 let. Tukaj zapušča brata in nečaka, v stari domovini pa dve sestri. « Wallace bo govoril na shodih New York.—Bivši podpredsednik Henry A. Wallace bo obnovil kampanjo v prilog svetovnemu miru in stabilizaciji v Muslimani beže iz indijskega mesta Cez tisoč ljudi ubitih v izgredih Nsw Delhi. Indija« 10. sept.— Več tisoč muslimanov je iz bojazni pred razkačenimi Hinduti in Sikhsi pobegnilo iz tega mesta, prestolnice Hindustana, indijskega dominiona. V izgredih in bitkah v tem mestu v zadnjih treh dneh je bilo čez tisoč ljudi ubitih. To je uradno število. Poročila iz drugih virov trdijo, da šte vilo ubitih in ranjenih znaša 10,000. Pokolji, požigi in plenl-tve so povzročile konfuzijo. Premier Jawaharlal Nehru je v svojem govoru po radiu dejal, da vlada stoji pred situacijo, ki sličl vojni. Skušal bo rešiti krizo na vojni podlagi. Nehru ni razkril, kakšne korake bo pod-vzela vlada v zvezi z zatiranjem izgredov. Življenj® v New Delhiju je paralizlrapo. Železniški in letalski promet je ustavljen. Avtoritete se trudijo v prizadevanjih za vzpostavitev miru in reda, toda uspehi so neznatni. Mohandas K. Gandhi, duhovni vodja indijskih milijonov, je dospel v New Delhi iz Kalku-te, kjer se je postil 73 ur. On je konferiral z lordom Mount-battenom, britskim generalnim governerjem v Hindustanu. Okrog 300,000 muslimanov živi v Old in New Delhiju. Ujeti so v pasti zaradi dotoka Hin-dutov in Sikhsov v mesto iz province Punjab, ki je še pozorl-šče krvavih izgredov. Trupla ubitih ljudi ie vedno leže na cestah. Britska posadka v Hongkongu ojačana Hongkong, 10. sept.—Britska vojaška posadka v tej kronski koloriiji jt bila ojačana. Dospela sta dva bataljona britske pehote in štiri topniške enote. Hongkong »o okupirale japonske sile v prvih mesecih Izbruha vojne na Parlclfu. Stavka učiteljic v Rockfordu odvrnjena Rockford, III., 10. sept—Stav-ka učiteljic v tukajšnjih osnovnih Šolah je bila odvrnjena, ko je šolski odbor pristal na zahtevo za zvišanje plnče. Zvišanje znaša $32 na mesec. Učiteljice so članice unije Ameriške delavske federacije. Ameriki. Tednik New Republic, katerega urejuje, je naznanil, ds bo Wallace govoril v mestih na vzhodu. Prvi shod bo v New Yorku. britske strokovne unue izrekle zaupnico vladi k0ngresn10dsek opravlja delo monopolistov Kongresnik Pitman ob-sodil preiskavo far• marskih zadrug OSVOJITEV FAŠISTIČNE TAKTIKE Washington. D. C. — (FP) — "Kongresni odsek sa msle blz-niške firme opravlja delo monopolistov v zvezi s preiskavo far-marskih zadrug," je dejal kon-gresnik Wright Patman, demokrat Iž Texasa. On je označil preiskavo za inkvliicljo. Prva na listi je Greenbelt Consumers Service, zadružna organizacija v Greenbeltu, Md., federalni stanovanjski projekt. Odsek jo je označil za monopol pred začetkom preiskave. "Zaslišanje proti t?j organizaciji je le postranski predstava, uvod v akcijo proti ,farmarskim zadrugam," je rektl Patman. "Naperjena je proti vsem zadrugam. Preiskava je xavzela značaj inkvizicije. Kongresni odsek Je v bistvu prevzel vlogo prosekutorja pro-j ti farmarskim zadrugam. Osvojil je fašistično taktiko izigravanja enega tipa bisnlšklh firm proti drugemu tipu. Dejansko je preiskava protlsadružna, pro-tifarmarska in protidelavska." Zaslišanja so se vršila v Ws-shlngtonu, San Fmnclscu, Los Angelesu, Minneapollsu, Kansas Cltyju, South Bendu. In Colom- busu. V Sesttlu in'dhiglh mestih se bodo pričela prihodnji mesec. "Nsmesto blstenja farmarsklh zadrug," je dejal Patman, "bi moral kongresni odsek pomagati zadrugam In malim bizniškim firmam v borbi proti monopolistom, skupnemu sovražniku. Danes ima Amerlks ns j večjo koncentracijo velebiznlss in rezkrl-vajo se fašistične smernice." Patman je odločno zavrnil obdolžltve, da zadruge ne plačujejo svojega deleža davkov. Dejal je, da so brez podlage. Sirijo jih voditelji sebičnih orgs-nizsclj, ki hočejo uničiti zadružno gibanje. Dva člana kongresnega odseka za pota in sredstvs sta v preiskovalnem odseku. Oba prou-čcjata vprašanje obdavčenjs zs-drug. Stavka v Italiji se raztegnila Vlada premierja De Gasperija v nevarnosti Predsednik turške vlade resigniral Posledica kritike notranje politike Ankara. Turčija. 10. sept.— Premier Recep Peker je sinoči resigniral. Naznanilo pravi, du bo novo vlado formirsl zunanji minister Hasan Saka. Saka je nedavno sklenil dogovor z ameriškimi avtoritetami. Ta določa med drugim metode potrošit ve $100,000,000, vsote, katero je Turčija dobila od Amerike. Denar bo šel za ojačanje turške armade. Peker je moral reslgnlrati zaradi naraščajoče kritike njegove notranje politike. Celo vodltt-ljl njegove lastne ljudske stranke so označili notranjo politiko za avtokratiČno. Uradna izjava pravi, da je Peker resigniral zaradi slabefta zdravja, dočim drugI krogi trdijo, da se je moral ukloniti pritisku svoje stranke, kskor tudi pritisku demokratske stranki, katere moč stalno narašča. Izredno zasedanje kongresa napovedano Ditkuzije o pomoči zapadni Evropi. Državni podtajnik Lovett naglasil potrebo akcije Ruški zunanji pod mi ni* eter na poti v New York London, 10. sept.—Andrej Višinski, ruski zunanji podmlni-ster, se je ustavil v Londonu na svoji pot v New York, kjer sa bo udeležil zasedanja skupščine Združenih narodov, ki •• bo pričelo 16. septembra. Sestal st Je s časnikarji, ki so ga pozvali, naj komentira obrambno pogodbo, ki je bila sklenjeni na med-ameriški konferenci v Rlo de Janpiru, Brazilija. "Vačkrat,sa zgodi, da se oni, ki govor« o si-moobrambl, pripravlja M napad," je rekel Višinski. "To po trjuje star pregovor." Southport, Anglija.—(ALN) Delegati na konvenciji Kongresa strokovnih unij so izrekli zaupnico delavski vladi in zavrgli zahtevo za takojšnje podržavlje-nje jeklarske industrije. Glasovanje je sledilo zagotovilu voditeljev Kongresa, da bo industri-js podržavljena ko bo čas dozorel. Niti eden delegat ni ugovarjal podržavljanju. Za podržavljenje jeklarske in drugih Industrij se je izrekla delavsks strsnks v uspešni volilni ksmpsnji pred dvems letoms Konvencijs Je zsvzels stališče, da člani delavske vlade vedo. kaj delajo. Oni naj odločijo, kdaj bo čas dozorel za podržavljenje Jeklarske industrije. Slišali so se očitki, ds privst-ni lastniki jeklarske Industrije se brigsjo 1« za profile, ne za splošno blsgtnjo. Nsdaljevsnj« privatnega lastništvs pomeni sa-botirsnje vladnih ek*»nomskih načrtov. . Več unij Je na svojih konvencijah v zadnjih mesecih kritiziralo notrsnjo in zunanjo politiko delsvske vlsde. Vse resolucije z obsodbami vlsde so bile zsvržene ns konvenciji Kongre-ss strokovnih unij. Delegsti so podprli politiko zunsnjegs mini-strs Ernests Bevins. ki je v svojem govoru poudarjal, ds ekonomsko okrevsnje Velike Brits-nije zsvisi od prizsdevsnj za povečanje produkcije. Pomen sprejetih resolucij Je bil pok ver Jen zarsdi rudsrake »tavke. ki vzbuja pozornost članov vlade od začetka. Ktsvksrji «e nočejo vrniti ns delo kljub apelom uradnikov unije in članov vlade. Stsvks se tolmači za odpor proti vladi, ker hoče zvrniti vso krivdo za resno ekonomsko situ-sdjo na delavce Vlada se na zmeni sa zahteve, naj zniža obo-roženo silo in demobilizira vojake. da bodo lahko delali v in-dustrijsh, ki se pritožujejo zaradi pomanjkanja delavcev. Unija vloiila priziv proti odloku eodišča Fort Worth, Tex., 10, sept,— Unija oljnih delavcev, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, Je vložila prlzlv proti odloku federslnega dlstrlktnegs sodišča', da Je provizija Tsft Hartleyevega protldelavskegs zakona, da morajo uradniki po dati zaprisežene izjavi, da niso komunisti, ustavna. Odlok Je podal federalni sodnik T. W. Ds vidson. Marshall bo načelnik ameriške delegacije Wsshlngton, D. C., 10. sipt,— Držsvni tajnik Georgi C. Msr shall bo načelnik ameriške delegacije, ki se bo udeležila zsse-dsnja skupščine Združenih ns-rodov v New Yorku prihodnji leden. Člsnl delegscija bodo i-mell rszgovore pred prgitkom zasedsnjs. Washington. D. C.. 10. sept.— Izredno zasedanje kongresa v novembru je bilo napovedano. Možnost je, da bo pradsednik Truman sklical zasedanje po po^ vratku v Washington 20. sep tembra, ker se je ekonomska situacija v zapadni Evropi poslabšala. Uradni krogi v Washing-Ionu trdijo, da bo moral kongres razpravljati o nujni amerl* škl pomoči zapadnim evropskim državam. Senatni odsek za aproprlacije e naznanil, da se bodo člsnl odseka sestali na seji v Washing tonu 20. septembra In razprav-jall o kritični situaciji v zapadni Nemčiji. Senator Brldgos, načelnik odseka, je razkril, da so visoki uradniki držsvnega in vojnega departments priporoča* 11 sejo članov odseka potem, ko ja uprava svetovne banke ns-inanlla, da ne bo mogla poms-gatl zapadni Evropi. Na seji odseka bodo zaslišani uradniki obeh departmentov. Vojni department ji naznanil, da bo upošteval apel britske dali vske vlsde zi revizijo sklenjenih dogovorov o delitvi okupacijskih stroškov v brltskl ln a-meriški coni v Nemčiji, Vlidi v apelu naglaalla potrebo revizije dogovorov. V tem smislu je bil obveščen senitni odsek zi sproprlsclji. Amerlks nij bi prevzels vsčjl del stroškov oku- Ekeplozija na izletniškem parniku Pittsburgh, Ps„ 10. sept.—Ni izletniškem parniku Island Queen se je pripetila eksplozija, ko se Je nshsjsl ns raki Monon gsheli. Eksploziji je sledil po-žsr. Sest članov possdke Je i>-gubilo življenje, 16 Je pogreša nih, 18 pa Je bilo ranjenih. Par nlk se je pogreznil na dno reke po eksploziji. Na parniku so bi II samo člani posadke, ko se je pripetila eksplozija. paclje, ker je Velika Britanija zabredla v resno krilo ln ne more zmagovati obveznosti. Kongresnlk Bender, republikanec lz Ohla, je dejal, "da državni department ustvirji novo krizo z namenom, da Izsili sklicanje izrednega zaaedanja kongresa." V Washingtonu so priznali, da takozvanl Marshallov načrt za okrevanje zapadne Evrope se ne more uveljaviti pred februarjem prihodnjega leti. William Clayton, načalnlk oddelka za ekonomake udava v državnem departmentu, ja sugi-rlral Izredno zasedanja kongresa ln predlagal, naj kongras sankcionira pomoč zapadni Evropi v vsoti $2,500,000,000, "da se prepreči eksplozija" Državni podtajnik Robert A. Lovitt e naglisll potrebo tikojšnji ak-cije. Dejal ji, da Vilika Britanija in zapadna Evropa ni moreta čakati na Marshallov načrt n ds mora ameriška vlsda pod-vzeti potrebne koraka prid no vim latum. Omenil je mednarodno banko kot možni vir pomoči zapadni Evropi, toda Robert Garner, podpredsednik bin-ki, ja v svoji Isjavi liločll to možnost. "Banka na mora sa-mašati vrzeli," Ja dijil. Dosnavi se, di bo drlivni tajnik Marshall priporočil Tru-manu sklicanja izrednega sasi-dsnjs kongresa, ko Si bo pradsednik vrnil v Washington. Na-znanilo, ds se bodo člini sonetnega odseks zs spropriscije ss-still ns seji, se smatra sa značilno. Senator Bridges Ji bil pozvsn v Wsshlngton lidnjo soboto. On Ji imil vižni razgo vore t uradniki vojnegi ln dr-žavnega departments. Kitajska ima veliko armado Nsnking, Kitsjsks, 10. sept — Genersl Lin Ju, vojni podmlni ster, je razkril, ds kitsjsks ar mads šteje skoro pet milijonov vojakov. Armada Je pod kontro-lo vlade generalisima Kaišaka. Ju Je dejal, da bo armada znižana , ako bo prišlo do sporszuma med vlado in komunisti« Ustanovitev nemike vlade v sovjetski coni? Psriz, 10. sept.—Vest is zavezniških diplomatlčnlh virov v Berlinu pravi, da bo morda Rusija ustanovila nemško vlado v svoji okupacijski coni v vzhodni Nemčiji. Predsednik vlado naj bi bil feldmaršal Friedrlch von Paulus. Vest dostsvlji, da bo vlada ustanovljini, čs se bo konference med zunsnjlml ministri Rusiji, Villki Britanijo in Francije v novembru v Londonu izjalovil^. Rim, 10. sept,—Stsvks polje delskih delavcev v dolini Po se je raztegnila na južno Italijo. Število stavkarjev je narastlo na 1,200,000 v zadnjih dneh. Ako ne bo kmalu končana, bo uničen pridelek riža. Stavka Je tudi protest proti naraščajoči draginji in vladi premierja Alcida de Gusporijs. Be sednlkl lovičsrjev v ustavni skupščini so pred lagali, naj skupščina Izreče nezaupnico vladi. De Gasperi Je vodja stranke krščanskih demokratov, ki I-ma oporo pri Vatikanu. Poročila iz Turlna pravijo, da se je stavka rsztegmla na Lom bardijo. Ligurijo in Benečijo. Jeklarski delavci v Turinu m /spretili z oklicem stavka. Med drugim zahtevsJo skrajšanje delovnega tedna 4« ur na 40 ur. Italija je zabredla v resno e-konomsko In finančno krizo. Vlada jo nedavno ponovno apelirala na Ameriko za finančno pomoč Mnenje prevladuje, da bo vlada padla v blitajl bodočnosti. pristaniscni delavci zahteva. zaostalo plačo od kompanu Trumanova hči sprejeta v unijo New York. 10. »apt.—Msrga-ret Truman, hči predsednika, Ja bila sprejeta v unijo glasbenih umetnikov Ameriške delavske federacije. Besednik unije Jo dejal, da ji bo kmalu dostsvljo-na članska karta. Msrgsrot je enkrst nastopila kot koncertna pevka na redioposlaji v Detrol-tu. Now York.—< FP)—Čez tri tisoč prisUniščnih delavcev, članov unije Ameriško delavske federacije, je vložilo tožbe proti 20 kompanijam. ki jim nočejo dati zaostale plače in plače za čezurno delo. Delavci zahtevajo pet milijonov dolarjev od kompanij. Delavci so vložili tožbe proti kompsnijsm kot posamezniki kljub protestu s strsni Josephs T. Rvsns. predsednika unije. Zsatopa Jih odvetnik Mas K Simon, Tožbe eo bilo vložene v soglasju s provizijami pogodb, ki so bila sklenjene med unijo in kompanijami v lotih 1S43. 1844 in 194.V Te so določale plsčo in pol za čezurno dalo. Odvetniki federslne vlade so vodili opozicijo proti stičnim tožbam v prošlosti Argument je, da bi morala administracije zs plovbo, ki Je bils ustanovile ns v vojnem Cssu, prevzeti stroške Vss plovbs Je bils pod nje. no kontrolo v vojnem čssu. Pričakuje »e. da bo federalno vrhovno sodlšeo podalo odločitev o prejšnjih tožbah. ' Ryan se Je izrekel proti tož-| bam zaradi možnosti, da bod<» kom pa nI Je zahtevale znižanje j plate, ako lx*do sodišča odločila v prilog pristanlščnim delavcem. Mornarska unija ADK na zapadni '»bali Je obvestila organi j žarijo delodajalcev, da ne bo podpissls nove pogodbe s njo. sko ne bo uključevsls zaščite pred provlzljsmi pro!»delsvske gs Tsft-Hsrtlevevegs zakona Veljavnost sedsnje pogodbe bo potekls .10 septembra Zadevno narnanllo Je objavil Harrv Lundeberg, tajnlk-blagaj-nlk unijo. Padec produkcije premoga v Angliji London, 10 sept —Produkcija premoge je |>adla za 4A0.000 zaradi stavk«* rudarjev v distriktu Yorkahlru V stavki Je udeleže-nih 50,Of 10 rudarjev in »2 premogovnikov Je moralo ustaviti obrat. Nobenega Izgleda nI, da bo stavka kmalu končana. Eksplozija bombe v Buenos Airesu Buenos Aires, Argentina. 10. sept. — Bombs je eksplodirala pred smeriškim kulturnim centrom v tem mestu. Razbila je šipe v oknih, toda ranjen nI bil nihče. Center Je v urodu amo-i iškega poslaništva. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NAHODNE PODPORNE JEONOTE stf aad published bf Umu Katlansl Bn^U SocUty Man tales m ZJruftane drimro (isvsa CklM«*) Is_____ M lete, IUO M pol leta. $2.00 M četrt ItU; M Chicago ia okolico Cook CoM SI.S0 m colo loto. M.VI m pol leta; u laosemstvo II \M. liihiiriprtM rilMi for t ko UmUo4 lUkt (mipl Ckloopo) aad Cauda M4M por yaw, Ckicopo and Cook County MM por yo»r, foreign couairie« 111.00 por fOOf. Cono oglasov po dogovoru. M o bag Id dopktv In šlaakov so ae rraiojo. RokopM liieferae vaobiao (trtica._______ dramo, potmi Ud.) so rinejo poiUjatolju lo v slučaju. še Je priloftU •i and unaoUaitad artklos will aal bo returned. Otbar i •uck as slorias. plays, poems. etc.. will ko ratnsnad to when accompaniod by self addressed aad sUmpod envelope. Naslov na m. kar Ima stik s ttsioasi PROSVETA 2817 - S« So. Lawndale Ar«., Chicago 23, Illinois MdV plotovi \s Gonja reakcije proti zadružništva Zadnje čase se je "free enterprizerska" reakcijo začela bolj in bolj zaganjati v zadružno gibanje. Vse to radi tega, ker je v njem zagledala nevarnega tekmeca. Potenčno je to lahko resnica, kajti če M bo zadružno gibanje razvijalo v takem tempu kot se zadnjih detet let, zna v prihodnjih 20, 30, 50 letih tudi v tej deželi pootati pravi orjak. Te je zaslutil tudi organizirani biznis, mali in veliki, ki ae je z veliko energijo vrgel proti ameriškemu zadružnemu gibanju. Oči-vkftno ga hoče zadaviti Ae predno postane nevarno. Na Čelu te antizadružne kampanje je National Tax Equality League, ki je bila porojena pred par leti v Minneapolisu, Minn., zdaj pa ima svoj glavni stan v Chicagu, kjer je tudi sedež Ameriške zadružne lige in National Co-operatives, Ine. (Slednja je gospodarska centrala zadružnega gibanja, zadružna liga pa je posvečena zgolj širjenju zadružne ideje in vzgoje.) National Tax Equality League je ustanovil neki žitni špekulant, katerega je bila potisnila ob steno velika žitna zadruga v Minneapolis u. Iz žitnega borzijana se je spremenil v sv. Jurija z namenom, da zadružnemu gibanju odseka glavo. Sprvega ni to ligo Hihče jemal resno, toda odkar je deželo objel velik reakcionarni val, je tudi ta organizacija prišla v ospredje s svojo zelo zvito in zavajalno propagando. Orodje te lige je zdaj postal tudi malobizniški odsek nižje zbornice kongresa, čigar pod odsek pod vodstvom kongresnika Ploeaer-ja iz Missourija je pričel s svojo šmirarsko "preiskavo" proti zadružnemu gibanju. Prva njegova tarča je bil Greenbelt, Md., ki ga je za časa "new deals" zgradila zvezna vlada v eksperimentalne avrhe v bližini Washingtona. V tem modernem mestecu z 8,000 prebivalcev je 75% vsega biznisa v zadružnih rokah. Meščani so kar zadovoljni, sploh navdušeni zadrugarji. Kongresnik Ploeser bo šel s svojo "preiskavo" tudi na srednji zapad in na zapad. * Ost vse te propagande National Tax Equality League je zlobno klevetanje proti temu gibanju, čel, da zadružne trgovine ln pod jetja ne plačujejo davka, vsaj ne enakega davka kot ga plačuje privatni biznia. To propagando energično liri po radiu in v tisku, posebno pa pred bizniikimi organizacijami, da jih mobilizira proti zadružnemu gibanju. Ta propaganda, da zadružna podjetja ne plačujejo davka, je sto procentna laž. Ljudem, ki širijo to laž, je seveda zncno, da lažejo, toda drža se jezuitskega gesla, da cilj posvečuje sredstva. In cilj te propagande je zadavitev zadružnega gibanja. Resnica je, da zadružna podjetja plačujejo vse tiste davke kot jih plačuje privatni biznia. Edina izjema je, da ne plačujejo davka na "profit" iz enostavnega razloga, ker iz zadrug nihče ne kuje ali vleče profita. Kar je "profita", odnosno preostanka, je ob koncu leta navadno razdeljen med odjemalce-delničarje na podlagi njih skupička v trgovini. Člani zadruge imajo seveda pravico, da del ali pa ves prebitek porabijo za izboljšanje ali razširjenje svojega podjetja, dalje za potrebno rezervo in za širjenje vzgqjc (zadružne). Vse to prakticira tudi sleherna privatna korporaciji Mnoge korporacije si taktično grade tudi posebne fonde za plačevanje dividend v suhih letih. Farmarske tržne zadruge imajo tudi to davčno olajšavo, da ne plačujejo davka na kapital, katerega morajo na primer plačevati konzumne zadruge po mestih enako kot vsak privatni biznis. Kongres je farmarskim zadrugam dal to olajšavo kot nekak relif. in sicer pred vojrto, ko so prejemali nizke cene za svoje pridelke Toda to olajšavo jim je dal le pod pogojem, da svojih zadružnih organizacij ne razširijo v mesta. Ako store slednje, so podvržene enakemu davku na kapital kot ves drug biznis, privatni in zadružni. (Farmarska velezadruga v Kansasu se je zadnjič sama prosto voljno odpovedala tej olajšavi.) * Torej kadar slišite po radiu kakšnega govornika ali čttate v listih, da zadruge "ne plačujejo davkov," si zapomnite, da Je to gola lat. V resnici ne plačujejo davku samo na "profit", ker tega tie delajo iz enostavnega razloga, ker niorganizirane za profit, marveč za samopomoč. Po odredbi zaklndniškcga departments ni tega davka treba plačevati niti nobenemu privatnemu podjetju, ako razdeli svoj profit, ne na podlagi delnic, pač pa med svoje odjemalce na podlagi njih skupička. To odredbo je vzdržalo tudi zvetno vrhovno sodišče, Toda do danes se te ugodnosti ni po služIlo še nobeno privatno podjetje ix enostavnega rasloga, ker bi s tem prenehalo biti podjetje za profit. Kapitalisti, katerim jc profit vas, pa tega ne bodo storili, kajti s tem bi odpravili profltni sistem. Namen te propagande Je, da kongres sprejme zakon, ki bi v bistvu in namenu zadavil vse zadružne trgovine ln podjetja. In sicer s tem, da bi podvrgel dohodninskemu davku ves prebitek, ki ga napravijo zadruge in ki spada odjemalcem delničarjem pro-porčno po njih skupičku. (Temu prebitku navadno pravijo konzumne dividende) Ljudje okrog National Equality League raču nujo, ako kongres to stoti, tedaj bo privatnemu bitniso odstranil potenčno nevarnega konkurenta. T<»da v tem ae lahko motijo. Ideja je namreč močnejša kot pa represije. Tak davčni zakon, ki bi v bistvu prepovedoval vse neprofitne gospodarske organizacije, bi sicer zadružno gibanje lanko več ali manj oviral, ne more ga pa zadaviti, kjer Je proti temu ljudska volja V primeri sprejetja takega davčnega tako na se zadruge namreč lahko spuste v odprto konkurenco s privatnim biznisom. To lahko store s tem, da prodajajo blago po ukl ceni, da bi ne delale nobenega prebitka —nobenega pcoftta Privatni biznia tega ne more delati. vsa| ne sa dalj časa. zadruge pa lahko, kajti niso organizirane za profit. Preusmeriti pa bi morale svojo propagando in svoje vzgojno delo Kapitalizmu bi to končno morda le več škodovalo kot pa sedanji Poročilo o katastrofi ▼ Burgettstownu Burgettstown. Pa. — Vremenski bogovi so zelo udarili naše mesto, Vihar je razgrajal v naši naselbini 2. septembra ob pol treh ponoči. Kaj takega še ne pomnimo tu. Po pravici povem, da še nisem nikdar v svojem življenju pretrpel toliko strahu kot 2. septembra. Pričelo se je ob dveh zjutraj s hudim t reška njem in bliskanjem. Ob pol treh me je prebudilo in spravil sem se pokonci. Podal sem se v klet, a ko sem stopal po stopnjicah, se je pričela zibati vsa hiša. Bilo je grozno. Od zunaj je grmelo, ropotalo in škripalo, kakor da bi letelo, 5,000 aeroplanov nad Bur-gettstpwnom. Takoj je bilo vse mesto na nogah. Najprvo sem si ogledal moja poslopje, katero pa k sreči ni bilo preveč poškodovano. Pogledam okrog sebe in vfdim da je ležalo vse lepo sadno drevje mojih sosedov na tleh. Napotim se dalje s svetilko, kajti mesto je ležalo v temi. Povsod io ležali pretrgani električni vo-ii. Stopam dalje in povsod vi-iim razvalJne. Srečam kdrav-nika, kateri me vpraša, koliko oseb je mrtvih, jaz pa mu odgovorim, da ne vem. Počasi sem se prebijal naprej, kajti voe povsod so ležale električne žice, les, opeka. Prišle so ambulance—ljudje so leteli k svojcem. Ni mogoče opisati pogleda na nesrečo. Škodo cenijo ia $100,000, kar je veliko za tako majhno naselbino. Vihar je xlnesel les tri milje daleč. Pridem do Jakoba Leskoviča na, W. Pittsburgh st., toda hišo najdem v razvalinah. Sirena je jb treh piskala alarm in človeku se je zdelo, da je konec sveta. Ob šestih zjutraj pa so že prišli tovorni avtomobili in pri- Mad organiziranim delavstvom v Californiji jo precej političnega vrenja. Zadnjič aa Je v Los Angelosu vršils skupna konferenca zastopnikov unij CIO, ADF In ftaletsttarsklh bratovščin, aa katsri sq Izdelali program sa politično akdjo ss prihodnja sv osne volitve. Od leve na desno sat Psul Schllf od CIO, G. F, Irvine od bratovščine lokomotlvnih kurjačev In inženirjev ter Ben Doda od ADF (lesarske unije). govega sina, ki mu jih je posodil, da mu ni bilo treba menjati bonda. Math se je hudo bal, da ga bodo pričeli pretepati, tedaj pa se je ustavil avtomobil pred sosedovo hišo, nakar so se falotje prestrašili it) pobegnili. Nekaj mesecev pred tem pa so roparji obiskali banko v New Castleu in odnesli $16,000 ($16?). Toda redarji so jim bili takoj tesno za petami in jih ujeli na strehi neke hiše. Ropar jo sicer obstrelii policista, vendar pa je bil še dovolj uren in ga zgrabil za nago, tedaj pa ga je drug) policist obstrelii in ujel. Ropar je bil star okrog 40 1**. Poslovil sem se od l)nojih dobrih gostiteljev Kartelovih in se napotil v Sharon, kjer so mi šli na roke Steklašovi, Paulinich, ubijajo. Najprvo stari zločin, 11 nabiralne pole raznim druŠ-potem se pa izpovej in pred Bo- tvom, podružnicam in organize-gom ti bo vse odpuščeno . . . (cijam za upravn^ stroške naše Na drugi strani pa brezverci organizacije. Nekaj pol je bilo ne verujejo v posmrtno življe-' vrnjenih, na stotine pa še ne nje in ker so raziskovalci resni- Prosimo, da vrnete te pole in ce in pravice, jih ie sram, da bi prispevku našemu uradu. Vsak zabredli v hudodelstva. Oni ra-' prispevek dobrodošel. Pošljite zumejo, da so nebesa na zemlji na naslov: The American Asso-in da je tvoje življenje odvisno J ciation for Reconstruction in od tebe samega, kako si ga ure-! Yugoslavia, Inc., 465 Lexington diš. Svobodomisleci so duševno Ave., Room 21, New York, N. Y. zadoati močni, da prestanejo vse ^^^^^ Odbor, muke in težave pri preizkušnjah, zato pa se kapitalistični postopači toliko trudijo, da bi J^l-, -- QAMQ ustvarili razdor pri poštenih jna a Maček, Germadnik, .Joe in jblskalo mnogo stotioev oseb. Mnogo poslopij ne bo mogoče popraviti. Mestna uprava je pozvala vse ljudi na delo. Obiskal sem tudi Petra Miri-ča, ki žiJi malo vstran. Vihar mu je poruval in polomil čez 300 sadndreves. Mož je zajokal na ves glas, kajti njegova škoda znaša nad $3000. Tudi poslopje mu je močno poškodovalo. Tukajšnja lesna tvrdka ima tudi veliko škodo, okrog $30,-000. Če bi se nesreča prepetila podnevi, bi mnogo ljudi izgubilo življenja. Tukajšnja strojna tovarna je bila namreč močno poškodovana, toda k sreči ni obratovala. Če bi, bi morda bilo ubitih nad sto oseb, tako pa so bile ubite samo tri osebe in več ranjenih. Frank Laurich. Poročilo zastopnika I. Her minis, Pa.—Da bi pomagal tudi ^az praznovati dan SNPJ v Clevelandu, sem sklenil zaeno obiskati tudi Prosvetine in Proletarčeve naročnike in s tam pokriti stroške za vožnjo in druge stvari. Na pot sem se podal deset dni pred slavjem dneva SNPJ. Ča kajoč na avtobus, ki vozi iz New Castlea v Bessemer, sem srečal Slovenko iz Besaemerja, ki je tajnica društva SNPJ in je bila po opravkih v New Castleu^ Obnovila Je Proletarca. To je itori! tudi Matt Hartman. kakor tudi Kartelovi, pri kateri sem n *M Ali bomo dobili tudi Slovi svojega Kravčenka? . . • Kaj Je Marshallov nitrtl Kaj je prav za prav Mw*j lov načrt? Neksj časa Kj precej nejasnosti o tem jK in mnogi so se čudili, zak* Rusija noče pridružiti in «• lovati z Marshallovim načrt Pred kratkim pa »o riški ligijonarji konve^ New Yorku in * prišel tudi ta načrt vew H .koraj dali nezaupn » u načrtu, nato pa * * P™ ..j k besedi H-roW 9* soglasno ganizacijoSAN^^ rih, toda ao *> = višje oblasti OnL^pj tu. se jim ssd«J " ^, o lahko dejani mi ^ sedo. pokažejo. ^ J( sivne ideje tukaj m ^Na svidenje M »^JJi poldne' ^tek. 11,-SEPTEMgRA 1kem kuraku. v Sloveniji so bili protiljudski cement, razkrinkani pri njiho-tftl 'delovanju z okupatorjem n *to se niso mogli politično Rjavit, Ti hlapci, v alužbi . , * s^er še dane* skušajo "Tkl""'ti na bivše sodelavce oku-r'V* ,n ™ protiljudsko du-'' m° Prva skupina aovraž-fclovenikega naroda je bi-' P"*-bno razkrinkana na j Nagode tu, Furla- 1 dr Ti ljudje so napravili h f da bi razkrili vo- ^ v korist tuje«, d« * družili s tolpami, ki «o ^ tuj račun poslane iz Av-1 plavijo. tolažili to tuje intervencij« v Ju-kl "»J bi jih postavila Ta tolpa ni im«U m-|f»li!ičnegi program«, ne k "jno, niti med vojno, niti ^ ' V teh procealh a« Je vi-* večji del cerkvene k hierarhije v Sloveniji sistematično in stalno upira težnjam slovenskega ljudstva, pravi na-ro> ___ v rroavMi ao ae te delavske vmIL Alt tik Mlete mk 4«o9 na potu k dosegi polne enakopravnosti Predsednik Truman je pred nedavnim lirasll svoje globoko u ver jen je, "da smo dosegli odloMlho točko v dolgi agodovlni prizadevanja te dežele, da se zagotovi svoboda in enakopravnost vaem našim državljanom. Nedavni dogodki v Zed. državah In v tujezemstvu so nam dali misliti, d« Je d«ne« važnejA« kot kdaj prej nuditi vsem našim driav-janom priliko uživati te pravice. In ko pravim vsem Američanom, mislim vae Američane." Predsednik je stal pred Lin-colnovlm spomenikom v W«sh-Ingtonu, ko je govori) te besede ln govoril je Članom Narodne zveze za napredek zamorcev (National Aaa. for Advancement of Colored People). Državne in krajevne uprave lahko veliko doprinesejo k pozitivni zaščiti civilnih pravic. Toda ml ne moremo več č«k«tl, je dejal predsednik, d« s« v tem pogledu zdr«ml k akciji volj« ljudstva v kaki najpoČaan«jši državi ali v najbolj zaostsUm kr«> ju. N«š« narodna vlada mora v tem pok«z«ti pot. Kot prvi komk v "težavnam in sapletenem podv«etjuM, je predsednik lansko leto v decembru imenovsl svetovalni odbor za civilne pravice v upanju, "da bo petnajst Čl«nov odbora pripravilo čvrst in pameten program za nas vse.1' Kasneje j« predsednik predlag«) kongresu, n«J uvede zskonod«jo razširitve temeljnih civilnih pravic« in svoboščin z« Guam in ameriško Samoao, d« bi moglo tudi ljudstvo teh otočij deliti z nami koristi svobode in samovladanj«. Končno Je nal kongres saklju nim osebam uposlltev brez diskriminacije radi njihove r*s», vere ali narodnosti. Mnogo Američanov J« bilo raiočaranih, ker kongres ni sprejel Strattonovvga predloga ia pripustitev v to deželo števil« razaeljencev, kl ao aedtj v •vropaklh taboriščih ln h nočejo ali ne morejo vrniti v svoje domovine. Ni pa mnogo Hudi, kl Jim J« znano dtjatvo, da le državna zakonodaja v državi Maine zadnjo pomlad odobrila resolucijo za pripustitev baltskih razseljencev v to rftavo. Država Maine namrtč potrebuje več prebivalstva In delovnih moči. Mnogi Američani bodo i zanimanjem sledili temu preis-kusu države Maine, kl se Je odloČila nuditi brezdomovlncem Iz taborišč priliko, da al ustvarijo v novem sv«tu novo ilvljenjf. Kot je vsakomur snano, vklju-Člvšl one, ki naglašajo potrebo ukonodajn« akcije v svrho zaščite človeških pnyle in svoboščin, j« nemogoč« pričakovati, da bi z«koni odpravili predsodke ln zapostavljanje. Končna smaga nad tem slom mora biti izvojevana v srcih in miiljenju ljudi samih. Ko je dobljena ta smaga in vidi posameznik v svo- -, jih sosedih in sodelavcih ns de-čil svoje letošnje zasedanje, n« lu človeška bitja, kot je on aam, Unija Javni* ua!ušbenw CIO Je pričela s splošno kampanje sa odprave resne AskrlminadJe v vladnih službah. Aatidlefcrlmteactjakl odbor (»k sliki) J« poročal. 4* I) svettlk »genci) prakll dr« diskriminacijo pri najemanju delavcev ln so vaem samorcem s«prt« vrata. d« bi sprej«| «11 sploh vzel v pretres predsednikovo zahtevo za podelitev svoboščin ln civilnih pravic prebivalstvu nallh oddaljenih posesti na Pacifiku. Sprejet pa )e bil predlog, ki dovoljuje prebivalstvu naše preko-morske posesti Puerto Rico, d« si isvoli lastnega governerja. Dosed« j je bil governer imenovan po predsedniku Zed. driav. Por-toričani bodo torej odslej Imeli malo več prilike, da si polagoma utirajo pot k s«moviad«nju. V tem oziru doaedaj ns prednja/i nobeno preddje, ki Je v naši posesti v krajih preko mor J«. Za H«w«ii naš predsednik še v«dno imenuj« governerja, toda ta posest Zed držav bo ddbila večjo mero samovladanja v kratkem, a ko bo kongras tekom svojegs prihodnjega z«M-dsnja odločil, da Hawaii postane ušla 40 država. Vse te akcije, ki ao te v teku sil v načrtu, stremijo za pospe-šenjem človeških pravic potom narodne zakonodaje. V zvezi s tem lahko omenimo še predlog, predncšrn poslanski in senatni zbornici In ruiinerjen preti sa-postavljanju pri upoštevanju, to-dA na žalost ni bil rešen tekom prošlega zasedanja kongfes« Predlogi z« pospršenje človeških pravic ao bili predloženi letos pred raznimi državnimi le-gislaturami, Povečini je bil njih nameti zeščit« delavčevih pravic pri uposlevsnju. Zares efektiven predlog x oslrom na prepre-čenje zapostavljanj« pri upoale-vanju pa )e sprejela aemo država Connecticut- lo )e sdej četrt« država, ki Im« priHčno stroga pr»slave, ki jamčijo sposob- ne glede n« barvo polti ali is-vor, šel« ted«J je uveljavljen zakon zaščite človašklh pravic. Dokler pa gleda posameznik na svoj« sodelavce, sosed« Sli Soljudi tako, d« Jih porazdeljuje v svojih mislih na Žide, črnce, tu-jerodce itd., dotlej bo gledal tudi n« iosadevne zaščitne zakone kot na v I li| 4AOft | I )e potreben, da ss polom njega kaznuje razmeroma majhno število kršiteljev. Nihče ne bo sebe smatral za kršitelja proti m-konu zaščite človeških pravic, ako ne noai v sebi sevostl, da j« vsak človek rojen enafcopeeven, brez ozira na polt «li narodnostni I* vor Oni, kl proučujejo člevaiko naturo ter odnose med amerilki-mi ljudmi, pravijo, da tma)o Američani najboljšo priliko delovati za udojetvenje ideje enakopravnosti prav v njihovem najbližjem okolju: ns domači ulic ali bloku, v svojem nsselju, okraju ali mestu, organizaciji. cerkvi itd- Tako 4tk>-vanje proti predsodkom in zapostavljanju pri delu in drugače bi najuspešnejše uveljavilo zakon enakopravnosti, ki bi se Izražal v tem, da bi bilo nsiim au-Amri ičanom rsziičnlh ver ter resnih in narodnuetoik izvorov mogoče živeti v naši sredi kot Američani. Ko se bodo Asaeri-č«ni oprijeli in poaluitli te prilike dostopna j« vsakomur— ?Dt«m. kot j« dejal predsednik rumen, "bomo ustvariM is naše dežel« srečnejše domov je s« vae naše ljudstva simbol upe-nja za vae ljudi, ter skalo varnosti v vznemirjenem svetu." -FLIS PHOSVETA TOVARIŠI POVEST FAATIZAMSKE ZVCSTOBC TONE SELlSKAR (Nadaljevanje) In ko je na cvetno nedeljo no»il svojo butaro v cerkev, je bila vsa prepletena z belimi, plavimi in rdečimi oblanci in visoka tako, da sta Frecetova kar pihala od zavisti. Če sta le mogla, »ta mu izza hrbtov drugih jezik pokazala in mu žugala s pestjo. Pavlek pa ie mrdnil ni. Preveč je bil zaverovan v svojo butaro, da bi se dal zapeljati v kakšno neumnost danes, ko je tako velik praznik. Marička je stopicala poleg njega, njena butara je bila seveda manjša, toda prav tako okrašena kakor Pavlekova, mati pa je nesla v cerkev majhno oljkovo vejico. Toda prav ta dan je bil začuda čemeren Ponoči je deževalo in goste megle so se vlačile po Savski dolini in Kum je z nosom tiščal v oblake, ki so se trgali kakor prhke cunje in jih je veter gnal daleč tja proti Gorjancem. Tudi ^vonovi niso tako veselo potrkavali kakor druga leto in ljudstvo je tlačila velika mora. Možje in fantje so bili v vojski, eni v Celju, eni v Ljubljani, nekateri daleč nekje na jugu. Kdo ve, kdaj se bodo vrnili? Slep berač je sedel tik cerkvenih vrat, žalostno mu je cmevkala mu-zika v škrinjici, tako žalostno, kakor se bodo zdaj zdaj vsi ti drobceni zvoki zlili v en sam jok in vzdihovanje. Ženske in možje so mu metali dinarje v klobuk, mnogi pa kar po dva, ker so se hoteli odkupiti vseh strašnih slutenj, starke pa so se križale, če so pomislile na svojce, ki so v vojski . . . Danes so vsi goreče molili. Vonj kadila se je bil razprostrl po cerkvi, butare so migljale sem in tja kakor en sam gozd cvetočih dreves iz devete dežele, olj ko ve vejice— znamenje miru in sprav, so se dvigale k oltarju in molitev se je dvigala visoko pod obok, kjer je truma apgelov prepevala hvalo in slavo Bogu vsemogočnemu, ki je sedel na oblaku in z razprostrtimi rokami delil blagoslov po vsem svetu. Možje, ki so drugekrati že zdavnaj odšli pred cerkev, da se pogovore z znanci o živini in setvi, o košnji in žetvi, so danes do poslednjega blagoslova ostali pod korom in so sc. goreče trkali na prsa. Ko se je ljudstvo vsulo iz cerkve in se razlilo po poteh in stezah, so se megle dvignile in sonce je posijalo. Butare so se zibale med njivami, iz preorane prsti se je kadilo in iz vseh cerkva so doneli zvonovi—bim, bam, bin-gale bom—doneli in odmevali s hribov v doline, od tam pa spet nazaj v vrhove, ki so že goreli v soncu. Pavlek je ponosno nosil svojo butaro- Marička je prepevala na ves glas lalala in tralala, mati pa je hodila za njima in je bila vesela svojih otrok, ki sta se tako lepo ponašala v cerkvi. Ko so bili že blizu doma, se je Pav-leku le zdelo, da čuje nekaj iz zraka. Obstal je, zastrmel se je v nebo in vzkliknil iznonada: "Aeroplan! In še eden .,. Dva, trije ... Cela jata jih je!" Ljudje so se ozrli v nebo in opazovali urne jeklene ptice in kar groza jim je stiskala srca. Silno bučanje je hrumelo izpod neba. Trije so bili veliki in težki, ostali pa ao se kakor mušice zaganjali na vse strani, vrtoglavo so »e spuščali tik do zemlje in se skoraj navpično spet dvigali v višave. Bobnelo pa je vedno bliže. "Naši imajo vaje!" de Pavlek in gleda tor strmi- Pomlad v Bosni "Niso naši!* trdi kmet v bližini. "Naši imajo na frlugah obroč, le-ti imajo pa rp repu bel križ!" Tedaj so se trije težki ptiči spustili proti zemlji kakor postolke, kadar planejo na plen iz višine. Izginili so med hribi na obeh straneh Save in že je Um zadaj strahovito zagrmelo, kakor da bi se gore podirale. Votel grom je sledil gromu, nato pa so se velikani spet prikazali nad hribi in se zasukali proti štajerski strani, manjši pa so se razleteli na vse strani. Neznanski strah je popadel vse ljudi. Nekateri so se obrnili nazaj proti cerkvi, kakor da bi se hoteli zateči pod božje varstvo, nekateri so tekli proti domu, mnogi pa od groze niso vedeli ne kod ne kam. To niso vaje! To je nekaj hujšega! To je začetek strahot, zdaj se je približalo tisto, kar je že nekaj mesecev viselo v zraku! Mar je to že vojna . . .? "Tecite pod drevesa, ležite na tla, ljudje božji!" jim je zaklical kolesar, ki je drvel v dolino. "To ao Nemci. Nemška vojska je napadla Jugoslavijo. Mar niste slišali? Pravkar so bombardirali Zidani most!" In že je izginil. Toda ljudje se niso nikamor ganili. Nemo so strmeli v daljavo in vlekli na uho strašno grmenje, kakršnega do sedaj še niso slišali. Nikakor se niso mogli znajti. Sprva so se preplašili in se razleteli od strahu, ko pa je utihnilo bobnenje, so spet oživeli, zbirali so se v gruče ter na glas ugibali sto stvari, ki so jim naenkrat zdele važne. Nenadoma pa je nad njimi zabučalo in čim so se ozrli v nebo, je že švignil mimo cerkve aeroplan« eden" tistih majhnih, ki so spremljali velike. Bučal je kakor sam vrag, kakor zli duh, ki nosi s seboj smrt in pekel. Letel je tako nizko, da feo se ljudje kal pripog-nili in io ženske zakričale, kakor da bi jih povozil. Iz peklenskega stroja je nqkajkrat zapored ustrelilo;---------........-— "Po nas strelja! Bežimo!" so zakričali. Eni so se vrgli na tla, drugi so zbežali v hosto, ali pa so se pritisnili na drevesa. Pavlek je stisnil svojo butaro k sebi in skočil ob deblo mogočnega hrasta. Tudi mati se je stisnila ob drevo, le Maričke ni bilo nikjer. Ves čas se je držala matere za krilo, prav zdaj pa kakor da se je v zemljo udrla- O pa, poglej jo! Tamle na stezi stoji s svojo majhno butaro in se zvedavo ozira po jeklenem ptiču, ki tako strelovito orje nebeške višave- Že je hotela mati planiti ponjo, pa se je prav tisti hip aeroplan nagnil k njivi tako nizko, kakor da bi hotel sesti nanjo. Spet je zaropotalo iz cevi tam zgoraj ... Tedaj je Marička razprostrla roke, kakor da bi hotela ptiča ujeti, butara ji je zdrknila na tla, zazibala se je in se nenadoma zgrudila na stezo. Mati je zavrisnila, skočila je k Marički, aeroplan pa se je dvignil kakor tuleča pošast v višave in od letel. Pavlek je planil k sestrici. Zagledal je kri . . . Videl je drobno telesce negibno ležati na tleh . . . Mati je klečala ob nji, dvigala jo je k sebi, Marička pa ni nič več odprla oči. Zajela jo je v svoje naročje, z dlanjo je hotela ustaviti kri, pa je bilo vse zaman. Tedaj jo je dvignila proti nebu in je bila strašna ta hip, ko jo je strahotna žalost zgrabila tako lznenada. 1 (Dalj« prihodnjič.) Miško KranJac VEČER NAD POLJEM Nazadnje me je le zaneslo Še k Prekmurski brigadi.' Nič ne pomaga, rodni kraj s svojimi ljudmi te včasih toplo povabi k sebi. In kadar prideš, mu vselej z neko radovednostjo pogledaš v obraz: ali je še isti, nekdanji. z vsemi svojimi napakami, ali Je vendar že nov? Ali tudi za te naše ljudi velja, kar za druge in kar so tudi oni po vsod pisali: Proga bo gradila nas? Ali pa bodo namo opravili svoje delo na projti in parole kx»do ostale mrtve na stenah, dokler jih ne bo izpral dež? Našel sem jih na nasipu, sredi dela in sredi pesmi: "Tam Prrkmurct mladi, grade nasip sred njiv in škrjanček poje med zelenjem sliv , . ." Tam »o polja • p&rnico in »H-vami. a ker m? Jr večerilo, nI *n peli škrjančki. peli no slavci tako bujno kakor v naiih prek* murskih gozdovih in ker so pe li tudi ljudje svoje prekmurske t***mi in s svojimi prekmurski-mi glasovi, m* je svet s avoj'm nail rojenjem spremenil v prekmursko ravan Niti hribi /a Mo. d ritem niso mogli motiti tega občutja v človeku gi in se v daljavi že dotikalo sosednje, Podrinjske brigade. Proga se je vlekla kakor neskončna črta, prihajajoča od nekod z vzhoda in stegujoča se na zapad bosanske gore. Ampak tam okrog Modriča je Še skoraj sama ravnina, in po progi leži razdrapana ilovica, ki je zdaj po dežju lepljiva. Jame po progi s«) ne napolnile z vodo In bose noge brozgajo blato kakor po prekmurskih Jarkih. Skorai vsi so hili tu. Ko sem šel mimo njihovih ba tak, sem jih našel zapuščene. Za barako sta se pasla pujs in zajček. Prvi je namo ra«odr» njal, drugi me je pogledal in se pomaknil k luknjam pod barako. Pred barako sta sedel« dva bolehujoča brigadirja. V kuhinji je v velikem kotlu vrelo, tri dekleta no Ne vrtela okoli pos«>-de Kuhar, mlad fant. nekje od ProNenJakovca. Je stal kraj Jco-tla. v te| z deskami obiti kuhinji in igral na go«li ciganske petml. Pokazali so mi doka) ši roko, močno shojeno pot med p&enico proti progi, k brigadi. In tako rdaj stojim na naNipu, g letin in hudi, kako kopajo, kako nalagajo na •vozičke, kak« nabijajo, gledam, krfko se sme jijo, poslušam, kako jim nikdar ne /manjka dovtipov, med katere se včasih ukrade še kakien nad dve J prekmurski, dvoumen, vendar kor ga rodi življenje na kmetih. Nekdo se je udaril z ročajem po nogi, zaplesal po dru gi, se zvil in zaklel po madžarsko: "A szuz Maria Istennčt!" "Ti, mu je dejala neka dekle, "s katerega tečaja pa si prišel da si se naučil tako lepo kleti?" "Ne s tečaja!" odvrne oni. "Iz srca mi je padlo. Bi tebi tudi ko bi se tako udarila!" Zdaj se ž« zasmeje vedro. Nekdo je počil brhko dekle zadaj in se zasmejal. "Ti." se Je obrnila ona, vendar ne je/na, pač pa nekam dostojanstveno, in zviška rekla "Misliš, da si v prekmurski šta-II? Na progi smo, da veš." "Kaj potem ne smemo več ka takega?" "Ne." je odsekala kratko. "Rad te imam " "Hvala /a ljubezen, če ini Jo boš na ta način izkazoval." "Po prekmurNko je to." "Pa misliš, da je lepo?" Po prekmursko . . , Gledam Jih. tri dni bom med njimi, da jih bom gledal in primerjal parolo; Proga bo gradila nas . . . Poznam jih dobro z doma. Ne po imenih,—razen nekaterih,— poznam jih po dušah, po njihovem f»rekmur*kem bistvu. Po /nam Jih že dolgo, že trideset let, kakor daleč pač nega moj »pomln. Takrat Nem Jih srečali •Hrok, v njihovi revščini, v nji-hovt pokorščini madžarskim' fftndarlem v njihovi tasutnje-l no*tt mnd>ar«ki goitpodl. Videl del sem jih vračati se. V tridesetih letih ga skoraj ni človeka, ki bi ne bil kje po svetu: v Ameriki, v Kanadi, v Franciji, v ^Nemčiji, in še prej na Madžarskem. Odhajali so za za služkom, za kruhom, 'Vem, kako so živeli v tujini, mučne zgodbe ležijo skrite za njihovim življenjem. Bili so docela drugačni. Tujina si jih je podredila. Ko so se vračali, so stopali v stari kolosek. Zdelo se Je, da se razen slabega niso ničesar naučili. Redki med njimi so se dvignili. In vendar, v tridesetih letih.. . daleč je isti stari - prekmurski svet, umrl je. Ljudje so ae spreminjali, spremenili so se, kljub temu, da jih je svet vzgajal prej v slabem kakor v dobrem. Bili so stari, okoreli ljudje. To tu je mladi rod. Ti tu niso prišli sem po denar, kar edino je nekoč naše Prekmurce gnalo z doma. Prišli so . . . zaradi česa že? Iz idealizma? Prekmurci ne poznajo te besede, ne zato, ker je tujka, tuj jim e smisel besede. Ali ga ti mladi ljudje imajo? Imajo ga, danes ga imajo, pa naj bo ta idealizem še tako boren. Pot do i-dealizma je dolga in naporna. Idealizem je veliko zdravje, toda je nalezljiv kakor najhujša kužna bolezen. Mlado Prek-murje se danes okužuje z njim. Na progi Živijo kakor vsi drugi, v istem redu, v istih razgovorih o delu. zdaj zadnje čase že o domu, govorijo o tem, ali sodo udarne brigade ali ne, koliko so opravili, koliko je še treba, pojejo, imajo svoj stenčas, učiteljica Marija, ki je sicer z Bleda, jim piše brigadni dnevnik, imajo pevski zbor, ki tekmuje z drugimi brigadami, igrajo nogomet, odbojko, po ničemer se ne razlikujejo od drugih. Ta proga je prav tako njihova, kakor vseh drugih. Vsi bi jo radi prišli ne samo gledat, ampak tudi: "v tretji zmeni se vrnemo". Nekdo jim igra na harmoniko, ko gredo na delo ali kam na miting, doma jim kuhar gra na gosli otožne ciganske napeve. Kaj še imajo? Imajo tisoč stvari, ki jih mi nekoč nismo imeli. Naš svet se je nekoč o-mejil na tista jarke po Prek-murju, na proščenja, na revščino, na zaprt, tesen in žalosten svet, od koder nisi videl nikamor. Če si pa videl, si videl pred seboj samo tisto bedno, revščino polno pot, po kateri so omagovali tvoji starši. Tam ni bilo domovine, bila je samo tvoja vas in dve, tri fare okoli. To je bil ves svet. Tam ni bHo idealizma, ker je bil odveč. Tam ni bilo nič naše, vse je bilo tuje in nad vsem je ležal puščoben mrak in zatohel zrak močvirij. "Zdaj bomo mi drugače delali," mi pripoveduje eden fantov ki ga poznam z doma. "To ni nič, kakšna je naša mladina tam!" Da, drugače bodo zdaj delali, na veliko in za velike stvari. Ali bodo res? Bodo delali, vsako leto jih bo več. Ne koč jih bo mnogo, nekoč jih bo velika večina, samo redki bodo capljali svojo klavrno pot. Večer lega nad polje in nad progo, sonce je zašlo in zarja ČETRTEK, 11, SEPTEMrp a Narava spokojno diha 1&47 jetnem večeru P02ne pri. Pomladi, , S plketne straž« sa omrežje. Ta usoda Je ▼ Detroitu aadala šest atavkarjev pri Huck Co. ftestsga areiiranca ni videti aa sliki, kajti policija ga Je tako sbila, da Je bil poelan v bolnišnico. Od lave na desno ao: Rusa Baril, Frank Virsi, George Schuster, pokrajinski direktor UAW Emil Mazey in njegov brat Ernest. se je razpredla med oblake na zapadu. Rosa pada na pšenico in slive, slavci opojneje pojo. Delo je končano, ljudje jemljejo svoje stvari in svoje orodje, zvrščajo se po četah, a še vedno žuborijo, še vedno se smejijo, še vedno nekdo poje. Nato komanda: "Podrinski brigadi trikratni zdravo!" Potem: Podrinski brigadi trikratni hura!" Mlada grla zakričijo na vso moč. Pol kilometra od tod se zvršča v kolono Podrinska brigada, s katero so si, kakor da so iz istega kraja, ne pa da je med njihovimi domovi pet sto kilometrov, in nikdar prej niso vedeli drug za drugega. Tu na progi so razdalje zelo majhne, tako majhne tudi med ljudmi, da je razločno slišati ne samo glas Podrincev, temveč tudi njihovo iskrenost, ko vračajo: "Prekmurski brigadi trikratni zdravo! Prekmurski brigadi trikratni hura!" Odhajajo. Po dva—trije se razvlečejo v dolgo kolono po ozki poti med pšenico, ki jim sega do prsi. Nad njihovimi glavami štrle lopate in krampi kakor strašno orožje, s katerim se vračajo iz bitke. Tonejo v mrak proti barakam, samo krampe in lopate še vidim nad premikajočo se strnjeno kolono. Še vedno stojim na nasipu, gledam zdaj samevajočo, zapu-Jčeno progo. Tu bodo v kratkem polagali tirnice, v kratkem bo privozil do sem vlak. Do 15. julija, je rečeno. Tam gre brigada in poje himno o tej progi, 3 sebi, svojo prekmursko, ki so jim jo bile zložile učiteljice, oni pa osvojili, da jo ponesejo s seboj domov. V kratkem pojdejo in hudo jim je, ker ne bodo tu tisti dan, ko bo sem pripeljal prvi vlak. In kakor slovo odmeva njihova pesem: "Ko v bosanski Modrič pripiskal bo vlak, storjen bo v petletki že prvi korak. Pomlad bo takrat in v razkošnih nočeh, mi vriskali bomo v prekmurskih vaseh." Takrat bo poletje, ampak ko so prišli, so bili hladni dnevi in daleč je bilo do razkošne po- proletarec )• v boju aa pravice delavcev 42 lat. NAROČITE 81 GA1 Stane sa celo leto $3. sa pol leta f 1.75, • •••••••• sa tri messce $1« mladi. Zdaj je vse tO blizu in zdaj so blizu tiste noči, ko bodo vriskali v prekmurskih vaseh.— Tonejo mi med pšenico s svojimi lopatami in krampi na ramah. Pesem se meša s pesmijo: ona o gradnji nasipa in škr-jančkih med slivami, in ta o prvem vlaku, ki bo pripiskal po tej progi in ko bodo oni vriskali v prekmurskih vaseh. Med pe sem pa prihaja glas violine: kuhar je že menda gotov z večerjo in zdaj igra otožne piganske pesmi. SUhueta brigade med ženico je zamrla, utihnila je pesem Nad progo se je zgrnil mrak . . . Med temnorjavo ploskvijo polja se vije temnorjava črta proge. In zdi se, kakor bi prinašala rahlo domotožje. •Domotožje? Po čem že? Po prekmurskih vaseh, kjer bodo kmalu vriskali ti ljudje? Ali po progi, po sebi, ki jo bo treba zdaj zdaj zapustiti? Ali po mladosti, ki je šla tu mimo mene s svojo pesmijo? Po kateri mladosti? Po naši klavrni, zaviti v puščoben mrak in osamelost nekdanjih dni? Ali po tej, ki je šla med pšenico kakor strašna sila? Da, po tej veliki, lepi mladosti, po tej progi, ki rase pod rokami teh mladih rok. ki že sega v poletje." Zfci £ konec- pomladi, odpeli bo?J? ci in polja bodo zorelT p brigade bodo odhajale in bo nekega dne pnp*kal bosanski Modrič. ,n pnp^ daleč v središče Bosne aI l takrat bo že visoko p^feS jesen. Ii) druga mladina bo Z vrševala delo. Jesen? Nt takrat bo pomlad, takrat * d pomlad za to deželo sele začela velika in lepa ter dolga ponS —pomlad nove Bosne. LAUNDRESS & CLEANING WOMAN Tuesday & Friday. Do not apply unless first class steady worker References. Call Alb. 9139 after 6:30 PM NAROČNIKOM Datum v oklepaju, aa prla« (Sept. 30. 1947). polag vawg, imena na naslovu pomsnl di vam Je a tem datumom poteki« naročnina. Ponovite Jo prav* Časno, da se vam list na ustavL1 ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE se vsi drufttrenl tajniki ta tajalo« a članL Id Jih društva izvolijo ? a Mail sestavljeni lokalal In p* ratal saalopnlkl aa določene oknji Barborlch. aa Mhraata* Wis. la okolico. Anion JankoTlch. aa Clevalai Ohio In ffhollftft, Frank Klun la Ctiakolauu Mbn. sa ^M«*^" In okolica, Frank Cvetan la Tisa Mil Pa« n nu arodnjo-vahodno Penne. Anion Zornlk Is HevnUnie. h. a vso sapadno Pennsylvanije. Pole« vseh teh ya lahka ruk Hm ali naročnik sam polije svoja aanfr nine UwlHiw llato PROSVETA 2*57 So. Lawndalo Ave. Chics®o. II V Proavetl ao dnevne sva** ne In delavske vesti. Ali A čltats vsak dan? VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Protvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Pros veto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po j! PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pi tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemiti glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete ie $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. STE 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1147. ie nerollllf Stane $140. Za ▼ stari kraj flJS. V nalogi imamo tudi Adamičeve ter raano drugs angloike knjigo. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pilite po cenik. Maalon proletarec naroČite si dnevnik prosveto Pe aklopu lt. vodne konvencije ae lahko naroči na llat Pro«retole prišteje eden. dva. trL IHri ali pe« članov Is ono drullao k »ni nsr*-nlnL Llat Proaveta stane sa vso enako, aa ttano ali nečlane »» 00 u ono letno naročnino. Kav pa člani Ao plačajo pri aeeementu IIJSJS tednik, se Jim to prUtoJo k naročnini. ToroJ sadaj nI mk* »et da Jo lUt prodra« aa člane SWPJ. Ust Prosveto Jo vate le«miae P •otovo Jo v vsaki družini nekdo, ki M rod čltel llat vsak Pojaanlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti cn« SNPJ, ali če se preseli proč od družino In ho sahteval am WW tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Jt tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniitva In obenem doplačati dotično" vsoto listu Proweta Ako W » stori, tedaj mora upravni*vo znižati datum sa to vsoto narocn«* Cons listu Proaveta Je« Za Združ. državo In Kanado NJO T tednik In.____________I N 2 tednika In.______MO 3 tednike In_______4 40 4 tednike In________M0 5 tednikov In... Za Chicago In okolice Je | tednik In-------------- S tednika 1» 0 tednike in 4 tednike In • tednikov In 111.00 Ispolnlte spodnji Money Order v PHOSVETA. SirtJ. 1007 So. Lawndalo Ass. to. m. •to ljud. ae ,e raztegnilo po pro- ne surov, pač p. naturcn, ka- tem jih odhajati poletu in vi-1 S "• 2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO S 9, ILLINOIS muci DEL TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1 STKANA PART n ŠTEV.—NUMBER IT« Acceptance for nail In« at apeeial rate of provided far In eartlen 1101, Art of Oct. t, 19IT, •a Jim 14, 1911. ipisnik polletnega zborovanja glavnega odbora Slovenske narodne podporne jednote v glavnem stanu S. N. P. J. v Chicagu, lli, dne 14. in IS. avgusta 1947 prva SEJA—14. tTgutit dopoldn« i nredsednik Vincent Cainkar prične sejo Br gi. predsean -om n, smotreno rbo- Lr^tirel biio predložene važne zade- iztnj" 1^3** naslednji dnevni red zborovanja: JlZŽiVa^rrmen^^cKibornikov časa zborovanja. i)__Nujni predlogi. ! Poročila gl. odbornikov. iRazprave in sklepanje o poročilih. 7)—Nedokončana opravila. g)__Splošna opravila. . j—Razno. 10)—Zaključek seje. 5ogU.no odobreno, da te predloženi dnevni red S! sprejet predlog, da ;, zboruje od de-Sr^utVaj do 12. ure opoldne, in od ene do Jure popoldne, s desetminutnim odmorom do- iddnf tn popoldne. Br ti tajnik F. A. Vider prečita imena gl. od-Jukov Po prečitanju poroča, da nista navzoča rC<* Maglich, podpredsednik III. okrožja, J, Uršula Ambrožič, podpredsednica šestega Od imenovanih dveh le ni prejel nlka-obvestila, da se ne bi udeležila zboro- |Bja. POROČILA GL. ODBORNIKOV Br gl predsednik predloži naslednje Poročilo gl. predsednika Prifcl je spet čas za Šestmesečno skupno zase-inje oziroma zborovanje vseh odaekov glavnega dbora in dovolite mi—bratje in sestre—da vas Ijprej bratsko pozdravim ter vam kličem pri- Itoo dobrodošli! Zbrali smo se, da na skupnem zborovanju po-(damo kot poedini člani gl. odbora in kot člani fcekov o »vojih aktivnostih in naporih za jednoto I fai od zadnjega pa do tega zborovanja; da kupno pretresamo razna vprašanja in poskušamo Hiti vw bolj v&žne probleme organizacije, ki so red nami in kakor najbolj previdno ter kakor Ijboljše mogoče. To nam predpisujejo naša pra-lla m isto pričakuje članstvo, ki naa je izbralo in »m poverilo vodstvo Jednote ter • tem veliko Ifovornost in zadačo, da skrbno papirno na vae i varno čuvamo nje koristi; da gledamo sa poni tianstva in skrbimo za stalm napredek orga-izacije ter jo vodimo, prežeti in podkrepljeni z nienimi načeli in ideali, na katerih je zgrajena, »vidno in vzorno naprej, v sigurno, cvetočo in ipfe) bodočnost. To—bratje in sestre—so niše sloge in dolžnosti in jaz sem prepričan, da bomo »rili, kar je v naši moči, da bomo zborovali vest-e in v duhu bratstva, ter da bodo naši sklepi imo pametni in dobri. Kot bo iz poročila gl. tajnika in gl. blagajnika i drugih funkcionarjev, ki bodo sledila, razvid-»bolj v podrobnosti, je bilo naše poslovanje za rvo polovico tega leta dokaj uspešno. Razen »r malih izjem izkazuje zaključek polletnega potovanja lep narastek v vseh skladih; da se Je omnožih članstvo, da smo napredovali v vsa-wi oziru in je stanje organizacije na splošno ab™. Zlasti imovina v smrtninskem skladu le-" in »talno narašča in več kot popolnoma odgo-•n» predpisom zakona ter s potrebno rezervo idoituje za kritje vseh obligacij. V primeroma tkem stanju so tudi vsi drugi skladi, kar Je raz-wljivo ter začno tvori najboljši dokaz, da Je organizacija zgrajena poleg na pravi ideo-■tti tudi na zdravi gospodarski podlagi. Kot > bilo pričakovati, smo v tej dobi tudi ne-») članov zgubili. Kajti čim stareja postaja Jed-torn več bo proporčno umrlih članov vsako pa To je logično pričakovanje kot posledica ne-r**™ delujočega zakona narave, ki vedno Pv»rja in predeluje ter pretvarja staro v novo. Jki neizbežno prizadene tudi nas. In zato je neobhodno potrebno, oko računamo na bodoč-N da umo neprestano čuječi in poskušamo z rlmi ^'ani sproti nadomestiti vse smrtne in kug' 7gube člHnov, ter poleg tega pridobiti ne-' povrh. tako. da bo jednota rasla ne samo fprnwofrnju. pač pa tudi po številu članov »n NUiala v vjchem oziru vedno večja In večja m t.- «.r novi člani ne dobijo teko lahko [J * »n lahko zapiše. In tudi ne s tako običajno .hmf, kot ri rr^aere, )e izid late izredno ra* '"•la nam )e MM novih članov In '•<> pri tem je to da ae )e aktivno r>a društev. To j« najlepši dokaz «r»u.o i num* m a« cmcraj bolj zanima za stvar. In dokler bo šlo tako, bo SNPJ dobro prospevala in nje bodočnost bo aigurna. Iz glavnega urada smo seveda pridno vzpodbu-jali in storili za čimvečji yapeh, kar ja bilo največ mogoče. Toda glavna zasluga za tako imeniten izid zadnje kampanje gre krajevnim društvom in poedinim članom, ki so tako neumorno agitirali in delali za stvar. Glavni urad in glavni odbor ter vsa jenota jim je globoko hvaležna! Kot sem že prej omenil, je polje za pridobivanje novih članov za našo organizacijo največ samo med našim mladim svetom, pa tudi ta ne čaka vedno samo na nas; agenti raznih hišurencev z namazanimi jeziki, ki so posebno izvežbani in trenirani za tak poael, stalno preže na nje in gredo od hiše do hiše za njimi ter jih in starše omamljajo z raznimi lepimi pripovedkami in visoko-donečimi ugodnostmi inšurenca. In ker so trenirani in sposobni, jih lažje pregovorijo in pridobijo, daai prodajajo veliko manj vredno blago kot jim ga ponujajo naši agitatorji. Prej ali slej bomo tudi mi morali pod vzeti potrebne korake za boljše vzposabljanje svojih agitatorjev, da bodo znali novim prospektom pravilno opisati našo bratovščino ter obrazložiti razne poaebnoati in ugodnosti, koristi in prednosti, ki jih ima SNPJ, ter koliko na boljšem je vaak, ki je nje član kot pa ako se zavaruje pri kakem inšurencu. To postaja od dne do dne zmeraj bolj važno. Med druge bolj važne aktivnosti, ki smo jih imeli ali pa so še v teku za to leto, bo bolj podrobno poročal mladinski direktor, ki ima to stvar na skrbi. Glede društvenih obletnic moram reči, da je—žal—še veliko preveč zastoja in tiste brezbrižnosti, ki se nam je zajedla med vojno, ko smo bili vsled raznih potežkoč primorani veliko naših aktivnosti začasno opustiti. Vendar pa se je precej razgibalo že tudi v tem in izgledi so, da se bomo počasi popolnoma otresli tiste škodljive neaktivnosti in brezbrižnosti, kajti nam ni lastna, ter zašli spet na normalni tir ali da bodo take prireditve vsaj tako pogoste in žive kot so bile pred vojno. Precej tega, kar sem omenil glede društev, velja tudi za naše federacije. To leto bo še le prva velika narodna slavnost dneva SNPJ, kakršne smo imeli pred vojno vsako leto in smo jih morali med vojno radi izrednih razmer opustiti. Sicer smo poskušali izvesti tako slavnost že lansko leto in v teku so bile deloma že tudi za to potrebne priprave, toda predno Je bilo mogoče prireditev i«v«ati, so oblasti izdale spet nove regulapij« «« o*n«Jit«v Jedil in okr«p-čil ter sploh takih reči, brez katerih si uspešne slsvnosti dneva SNPJ sploh ne moremo niti predstavljati. Letošnja slavnost—kot veste—ae bo ■pet vršila za delavski praznik in v Clevelandu. Ondotna federacija nam je veliko pomagala s tem, da se Je na naš poziv takoj odzvala in blagohotno prevzela nase vso »krb v zvezi s to prireditvijo, zakar smo ji globoko hvaležni. Kot J* bilo že poročano v Prosvetl, so najeti potrebni prostori, zasnovan je primeren program in ker je itvar v rokah veščih in v tem izkušenih ljudi, ■mo lahko že vnaprej prepričani, da bo tudi slavnost dobro uspela. Kakor vam je deloma že tudi znano, imamo v načrtu, da se bo v zvezi s ■lavnpstjo dneva SNPJ vršila konferenca voditeljev mladinskih krožkov. Vršila naj bi se dan pred početkom slsvnosti In referirali bodo poleg nekaterih gl. odbornikov tudi -izbrani mladinski voditelji. To Je tudi eden sklepov, ki ga Je sprejels že zadnja konvencija in gl. odbor je smatral, da bo sedaj najbolj prikladen čas za izvedbo te naloge. Konferenco nam bo na ta način mogoče izvesti bolj demonstrativno te« zaeno z manjšimi stroški. Več o tem bo poročal br. mladinski direktor. Nadalje vam Je znano, da ge Je letošnjo pomlad vršila druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki ga na kratko Imenujemo SANS. Na konvenciji sta imela Jednota in Prosveta kot dnevnik »voje zastopstvo, In udeležili smo se tudi tisti glsvni odborniki Jednote. ki smo bili v odbo-ru SANSa. O poteku konvencije in kaki so bili nje zaključki, mislim, ds mi ni treba podrobno poročsti, ksjti o vsem ste gotovo te čitali v času pisih Zdi se ml pa potrebno, da omenim, da smo trije glavni uradniki jednote bili spet Izvoljeni v Izvršni odbor SANSa Nekaterim to ni všeč In glede tega hočem poudariti, da tudi nam nI za tiste službe, pač pa za ohranitev organizacije V odboru SANSa smo ostali, kar je bila telja kon venci je in ker smo smatrali, da to zahtevajo po- tr TUtim od vaa. ki ste bili že prej člani gl odbo ra, je znano, da smo Imeli na razpravi vprašanje gradnje večjega uradnega poslopja večkrat te pred konvencijo, in da smo ga končno predložili konvenciji v rešitev potom tozadevne resolucija. Konvencija, kot veste, atvar odobrila In ključena, je bila v resnici v va«h ozirih uspešna; vsi, ki so sodelovali v tej kampanji, društva kakor tudi člani, ao lahko ponoanl na dosežen rezul* tat. Organizacija ja pridobila okroglo 2,650 novih članov, kar je značilno, ako ae vpošteva kratka doba kampanje. Br. Vrhovnik, kakor tudi okrožni podpredaednlki, zaeno s aplošnim članstvom, so lahko ponoani in zadovoljni. Narodni k«gljaški turnej (tekma), ki se je vrlU preteklega aprila v Chicagu, J« uspel nepričakovano dobro in na to priredbo Je lahko ponosna cela organizacija SNPJ. UdaUtba, kakor tudi tekmujoče skupine, ao pr«kosil« vse prejšnje tekme bodisi v številu tekmujočih skupin kakor tudi v aplošnem oziru. Priro^ka tak« vrste j« povezana s potežkočami, kakršnih al povprečen keg-ljalec sploh ne more predstavljati, Tods člani društvs Pioneer, pod kst«r«ga vodstvom ae Je vsa priredba vršila, ao vodili to tekmo kljub temu uapešno in val tekmovalel so imeli enake prilika Uvoj«vati al prvenstvo. Izr«čl J« treba Članom društva Pioneer vn priznanje. Splošni narodni dan SNPJ, ki s« v kratkem vrli v Clevelandu, obeta biti Sna prvovrstnih priredb. Je popolnoma pravilno, dft Je moato Cleveland določeno za Narodni dan SNPJ prvič po vojni, ker se Je te vrste priredba tu<$ vršila najprej v Clevelandu pred nekaj leti. Z9I0 valno ja, da so ns vzoči na tej prirtdbi vsi glavni odborniki, ako jim je le mogoče. /Pred kratkim mi Je bila mogoče biti navzoč na pikniku, prir«J«nem po flderaciji Westmoreland County, Pennsylvania. HI I s«m prijetno pre««-nečen, ko aem videl tollMšno udeležbo in alllai izrazite govore br. Franka Gradiška, Culkarja In Vidra. S«m trdno prepričan, da ao govori napravili na navzoče globok vtis, ker poslušali so z velikim zanimanjem. Ravno tako aem prepričan, da v naši organizaciji ni meata za razne reakcio-narje, v organizaciji, na katero brezštevilni gledajo kot na organisacijo, ki Ima vzorno in napredno vodatvo. Onim. ki hočejo potiptati in uničiti ideal, na katerih Je bila ta organizacija ustanov« Ijena, naj bi ne bilo dovoljeno biti v naši organizaciji. Dobro je, da imamo Hat. ki zastopa in se bori za te načela, liat Prosveto. Br. Garden in njegovi pomočniki vršijo hvalevredno delo in priznan le se čuje od vseh, ki ga čitejo. Namenoma aem priporočal delavcem raznih unij, ki niso člani naše organizacije. da naj čitajo Prosveto, ln do danes te nisem slišsl nobene kritike, peč ps pohvalo ksr je Ishko v kredit urednikom ln SNPJ. V bližnji bodočnosti, ko bo konei počitnic, bodo pričeli z raznimi aktivnostmi naši mladinski krotki. Mladina je bodočnost naše organizacije irv vsled tega je naša dolžnost, podpirati njih aktivnost v kolikor je nam sploh mogoč« in Jim dajati poguma; oni bodo nasledili nas, in vsled tega Jih moramo pripraviti za naloge, ki jih vršimo sedaj mi. Ne moremo pričakovati, da bi vae to breme nosil br, Vrhovnik na avojlh plečih, niti ne posamezni direktorji mladinakih krožkov v svojih okrožjih. Vsak posamezni Izmed nas Ima pomagati v mladinakih krožkih kolikor mu Je pač največ mogoče. Prepričan sem. da se obeta lepa bodočnoet za SNPJ in dosegli Jo bomo, ako vssk Izmed nas vrši svoje dolžnosti ln naloge, katere je prevrat ob Izvolitvi. RAYMOND TRAVNIK. I. glavpi podpredsednik. Br Joseph Culkar. drugi glavni podpredsednik, predloži naalednje poročilo v angieškm jeziku, ka-, terega prosti prevod s« glasi; Poročilo H. gl. pod pred§ed ni ka Članom glavnaga odbora S N P J, Predložiti želim poročilo o svojih aktivnuatih za SNPJ v preteklih šestih meaerih. Za čaaa voj-ne mi ni bilo mogoče se udejstvovstl toliko kot aem Želel In kot bi moral, toda aadaj ao razmere poete le že bolj normalne, ln poalužlm ae vaa k a prilike, da sem navzroč na raznih društvenih priredbah Mesece msjs sem bil povabljen na priredbo 25 letnice društva št SM, na Tire Mili Priredbe Ja bila dobro aranžirana. ZalnteraoJrpI aem društvene uradnike za organiziranj« mladinskega krotka; zaupam društvenim odbornikom, da bodo šil na delo In v bližnji bodočnosti ho društvo št, 2M imelo svoj mladinski krotek. Meaecs junija sem Ml glavni govornik na prt redbi društvs M. S v Johnstown.j. Pa., oh priliki ustanovitve m Ud Ins kega krotka Udeležba Ja Wis zelo lepe ln gotov sem. ds bo te novi mladinski krožek raste! In da ne bo dolgo, k« bo eden največjih Dne M Junije aem se udeletil ulknlka. kalerrga J« priredil« angleško ptMluJoče federanja SNPJ v /.a pad m Penney Ivanljl Te priredba v reanici zasluži vse priznanje m v prvi vrsti gre priznanje društvu Verontens v Ver oni. Pa, da Je bila te priredba tek uepeh. Glavni govornik Je bil br Donald J Istfrteh, o katerem so a* val pohvalno izrazili Meseca maja f MU prttetnira m Ud In •kega krotka "Youth of A mer v a" v Johnetownu Glavni govornik J« Ml br Vrhovnik. Program Je vae bova) rame točke irvaj«n« od petih mUdm •k i h krožkov tega okrožje; neihol) oddaljen je Ml krotek to naaelMne Utrotoe Pa Udaletba Je MU l/red no lepa. kakršne sploh memo prt/ako vali. ker program je Ml isdeten šele skoraj b< rekel zadnjo minuto. Veselilo m« Je. ko aem opazil toliko atarišev navzočih na tej prirvdbi.. Dne IS. julija aem bil povabljen na piknik od Weatmoreland County. Pa., SNPJ federacij«, na kateri je bil glavni govornik br. Vider. Dobro začrtan program Je bil v vaeh ozirih uapešen in sadovoljiv za vse, stare In mlada. Navzočih J« bilo izrodno veliko "atarejših članov," kakor tudi mladine ln prepričan sem. da veliko onih. ki še niao člani in ao bili navzoči na temu pikniku, bodo priatoplli k SNPJ. Udeležil aem se tudi seje federacije za Zapadno Pennaylvanijo. Potek seje je bil selo zadovoljiv, ker vsi navzoči so pokazali, da jim j« prva naloga Izvajati nač«la in princip« j«dnot«. Vz^ričo dejstva, da sedanja kongresna In ae-natna zbornica sprejemate sakone, ki omejujejo razne aktlvnoatl življenjskega pomena sa vae delavstvo, kljub temu postajamo brezbrižni v Urjenju načel ln principov, na podlagi katerih J« bila SNPJ ustanovljena, v širjenju nalog, kater« J« Širila jadnota v začetku. Naia naloga J« aadaj bolj kot kedaj prej oživiti ono gibanje, ki Ja porodilo SNPJ. Liat Prosveta prinaša od čaaa do čaaa Članke v tem amlslu, toda to vae ni dovolj. Moje mnenje Je, da moramo razpravljati o tem na aejah 'aših društev, na naših prlradbh, sploh vaepovaod, kjr koli nanese prilika. To Ja moje prvo poročilo kot drugI glavni predsednik in prepričani bodite, da bom svoje naloge v rili po avoji najboljši zmotnosti v korist SNPJ. JOSBPH CULKAR. drugi gl. podpredsd||k. Soglasno aprejet predlog, da sa poročilo vzame na znanje. Br. podpredsednik I. okrožja John V. Cabular predloži naslednje poročilo v angleškem jziku, katerega prosti prevod se glasi: Poročilo pod pred tednika /• okroija Glavnemu odboru: V preteklih Šestih mesecih sem ivoje aktivnosti koncentriral v moji okolici. Smatram, da ja moja naloga vzbuditi aktivnosti pri avojem društvu, predno se lotim te nslogs kje drugod. Organtzirell smo za začetek kegljaško skupino, in sicer za moške in ženske in začetek Je pokaaal precej zanimanja. Pridobili smo ta precej novih članov in V bližnji bodočnosti pričakujem le več uspehe. Enkrat v jeseni namerevsm sklicati skupne aejb društev v državah New York In New J«rs«y. Prva konference,- katero a«m sklleai, ni MU uspel* na ln tudi ne sadovoljiv teid. Bil sem krlttolran, zakaj aem sejo akllcal v Newark, mesto v New York. Ze vzrok sem navedel, da sem smatral, da Je Newark prikladn«JŠ« sa mene kot Je New York. Resnics ps Ja, ds s«m bil informlrsn od svojih prijateljev, da društvo v Newurku počasi pa algur-no hira. Javno tega nišam hotel tekrst Izjaviti, toda na seji aem to nekaterim pojasnil. Pričakoval sem, da se bo z obdrlavanjem seje v Newarku oživilo društvo in postavilo zopet na ono atslišča, na ksterem J« bilo pr«d nekaj leti, Na ta) seji smo v glavnem razpravljali o pridobivanju članov v društvo, o mladinakih In športnih aktivnostih. Zapisnik te seja Ja bil priobčen dvs sli tri tedne pozneje v Prosvetl. V zsdnji ksmpanji aem pridobil 2š članov Moja priporočilo zs bodoče kampsnje Je. ds nsj se pripravi pismo, kskršnegs sem ja« pripravil zs zsd-njo kampanjo In katerega vzorec je priložen temu poročilu, Ta vzorec, aamoumvno, se lahko popravi v kolikor Je pač potrebno. Taka pisma naj bi se razdelila med ČUnl na aejah, ki naj potem oddajo onim. o katerih pričakujejo, da bodo pristopili v jednoto. Prepričan sem, da bi ta način agitacije prineael več uspeha. Neverjetno te, koliko je naših članov, ki vedo, da Je Sty/'J dobra organiacija. na morejo pa tega zadovoljivo pojasniti onim, ki o naši organizaciji ničaaar ne vedo. Naj poročam še to, da sem tudi sktlvsn v American Slsv Congress sa PhlladHphijsko okrožja. Želim omeniti še eno priporočilo, ksteregs sem al zamlalll, ko aem prečltal na zunanji Hrani revije The Voice of Youth članek br, Vrhovnlka, ki ae v tzčrpku glasi nekako takole; "Važen rojstni dan Je hll za našo mladinsko revijo v teta meee-cu." Skorsj M Ishko ališal člane mUdinskega oddelka, ki ao od veeelja vzklikali ' mama, mama. poglej, natisnjeno Jo." Ivsi veeelja, preaenečenja Je bilo videti na obrazih naših malčkov, ko «o obračali liat za listom revijo The Voice of Youth. MoJe priporočilo Je. da bi jednote lahko dala natisniti svoje kerte ra proslavo rojstnega dneva, na keterlh bi bili rernt informativn* stavki o jed noti, in te kerte naj bi MU na ta/polago društva-nim tajnikom, ki nej M Jih potem pošiljali članom mladinakega oddelka evojega društva ob rojstnih dnevih Uspeh M Ml isti kot ko So čitell ž« prej omenjeno v reviji The Voice of Youth Otroci 01 vzklikali k materam UN P J nas nI posaMU do-čim so na« drugI prijatelji porabili. Otrori nikdar ne poza M Jo svojih otroških let ln ko odrastejo, bodo dobri ČUnl SNPJ. JOHN ČEBULAH. podpredsednik I. okrotjs. Soglasno sprejet predlog da se poročilo vzame na znanje Br frenk Grsdišek. podpredsednik I! okrotjs, predloži neslednje poročilo v anglef Ml. katerega prosti prevod se gUsl! Poročilo podpredsednika II. okroija članom glavnega odbor s: To je moje prvo poročilo kot okrotni p«»dpied sednik novega okrožja Uradnih naročil bodul od gl odbore ali izvršnega odaeka niaem preUI v tem čeeu Ne priredbi 1edererj)« SNPJ «e WeatmoreUnd akl okraj, ki se je vršila v Beechwood Parku, aem nastopil kot govornik glavni govornik )e Ml M Vider In neetopil Je tudi M Culker ne vaoče Je a kratkim nagovorom pozdravil tudi Jir Travnik, ki ae )e udeUtil te priredbe Priredba aeme je MU pretejSen uspeh v moralnem kakor tudi finančnem osi ru V mojem ekrotju. ki Je sete pruetreno, je pce j oej društev; priredb a«m a« udeležil kolikor ml J« bilo sploh mogoče v danih razmerah; toda sa-poslsnoat tudi ob nedeljah m| Je vočkrst preprečila, da ae nUem mogel udeležiti vsake priredbe društev v mojem okrožju. Pred kratkim zaključena ČUnaka kampanja Je hiU uapešna nad vae pričakovanje. Kampanje te vrata pomagajo organlsacljl k napredku in društva, kakor tudi ur«dnlkl. ao Izvršili nalogo v polni meri. Združitev društev Št, IT in lil v Hermlnleju ae nI završila; vzrok temu Je. ker ae društva na morejo zediniti, katero številko naj ima društvo. Na zadnji aeji glavnega odbora aem poročal da namerava federacija v Westmoreland okraju kupiti primerne prostor« sa poletno Utovlšče sa avoje člane, Zadevni odbor Je pregledal neluj prostorov, poročal je pa, da ta, katera J« videl, nlao primerna. Potrebna vsols j« že pripravljena v ta namen. Maana histerija Je sajela vso Ameriko ln S. N. P. J. Je še predmet rasnim napadom od strani posameznikov kot tudi organisaeij radi svojega stadišča 1 oalrom na socialne in ekonomske raa-meie, ki so pred nami. Glavni urednik Proav«te ln glsvni odborniki zaalulljo vae priznanje sa stališče, katerega savzemajo s oslrom na dalavsk« pravice In v avrho Izboljšanja delavskih razmer, t J. stališče, katerega aagovarja ln te bori od vsega postanka. Ob zaključku telim Izjaviti, da bom veetno vršil svoje naloge kot lojalen ČUn In ae boril sa načela ln principe te velike bratake organisaeij«. FRANK GRADlftEK, podpredsednik drugega okrožja. Soglssno sprejet predlog, da se poročilo vzame na znsnjs. Joseph Fifolt, podpredsednik IV. okrožja, predloži naalednje poročilo v angleškem J«slku, katerega proatl prevod se glasit ^ Poročilo podpredsednika IV• okroija Društvene skUvnostl v Četrtem okrotju ao Ml« po zadnji seji gl. odbora preeej številne, rssnollčne ln tudi aelo zanimiva. Ako M se kdo hotel ud«* Utitl vseh teh priredb, M moral biti rszdslj«n v šest oseb hkrati, Vae te priredbe so MU Is oglaševalnega stališča precejšen uspeh, Mani J« mogoč« poročati o onih, ki ao a« vršiU v bližini mojega dom«: U tega pa nI potreb« ikUpati, da P^ ^ššp ii o4 Oirswl J ti v df Df ih hamI * nah v četrtem okrožju nlao bite uspeh, ker poroči U v uradnem gtasllu dokazujejo, ds so MU prvovrstna. Ko ao ae naši člani vrnili li vojaške alulbe, a« J« gibanje na športnem polju takoj potivllo. Dosedanji snski dokszujejo, ds bo nsjvofl aktivnosti v kegljanju V CUvelandu J« atletska liga spon-alrala vzhodno kegljaško tekmo, kater« m Je ude-Utllo 71 kegljalkih akupln, kar Je prekoallo ve« doa«danJ« allčn« tekme. Aprila meaeea m Je vršila narodna kegljaška turneja v Chicagu pod pokrovlUljitvom društva Pioneer. Is CUveUnde ae Je udeležilo te turn«J« nad 210 kegijačev. Vaa turneja Je blU Izredno dobro Izvajana In bila velik uspeh Nogometna l«ra nlms sedaj toliko privlačnosti kot pred leti; balineanje In golf Ja bolj prlljub* Ijen šport. Zelo uap«šns kegljaška sezons »e blU zeključe-ns pri stletoki ligi ln sedsj so v dslu načrti sa prihodnjo sezono, ki obete biti večja In števil« akupln, ki bodo nsstoptls. bo prsksšslo število vseh doaedanjlh sezon, MUdlneki p«"akl sbor in krotek št. I Aktivnosti teh dveh akupln ao takorekoč skup. ne. ker večina članov sbora ao tudi člani krotka. Akoravno Ja števlte I« majhno, so dobro poznani v javnosti, ker neatoplli so še na več društva-nih obletnicah in zahteve sa njih nastope se množijo Priznanje Je trebe dati voditelju In pomoč-nlku, ki ae v resnici trudite, da bo zbor In krožek napredoval, Priredbe aa Mane v«ter«nei Ko ao aovratnnati druge svetovne vojne prane-heU, ao ae društva SNPJ zavzela, da naši člani, ki ao bili v vojaški alužbi. ne bodo tako hitro pozabljeni Ko ao ae vrnili, Je MU mnogo priredb, ne ketere ao Mil povabljeni In katere ao bile prirejene za nje bodla! od skupin društev SNPJ ali pa po poaemeznlh društvih Takih priredb Je bilo v 4 dUtrlktu precejšnje število In vae so napravile zelo dober vtto na veterane ln občinstvo in precej priznanj Je bilo slišali, kskor tudi te, ds se Izplača blU član SNPJ Vse prizanje Je treba dati odborom, kakor tudi posameznikom, ki ao izvršili avoje naloge teko dobro In poakrbell, da ao naši članl-veterani dobili zasluteno priznanje članaka kampanja 1 Kot Je poročel br. Vrhovnik, )e MU zadnja ČUnaka kampanja popoln uepeh Ta kampanja dokazuje ponovno, de Je uspeh mogoč U. eke J« kampenja dobro večrtana in zamišljena In po. trebno Je. de Imemo teke kampenU. ako hočem« prednječiti nasprotnim organizacijam, Društva, kakor tudi poeamevm člani v četrtem okrotju. ao Isvrtill avoje nalogo v polni meri, da Je kam-panje uapeU in veem tem je trebe dati naše priznanje Neredni den SNPJr Slevnoet dneva SNPJ se bo vršila v Clevelandu 2», 10 In ti. avgusta in I aeptemi*« Pričakuje ae precejšnja udeletbe. kljub potetkočem sa ate-novanje Doeedanjl nečrtl ao. da krotek št I prevzame vodatvo v petek !• avgusta. Sobote 30 avgusta bo pod nadzorstvom atletske lige. ki bo vodila vae športne priredbe Vodstvo programa « aoboto. piknik v nedeljo. M progrem v ponde I je k ho v oakrbl eUvelandake federacije Vn podrobnosti g Ude celotnega programa bodo prt-OhCene pre vnCseno v Proevetl Ob te) priliki povebim v ta glavne odbornika, da naa oMščite v teh dnevih in ko ae vrnete s te te je domov, izročite te povabite druitvam ln P+-ammmuum t lanom. a vam vsem (lavnim odbornikom ie •nj Nijbrli Jt tw ■■■■ -----—egg---, nuno kaj namerava Cleveland napraviti t ozi-rom na farmo SNPJ, ki naj bo zahajališče in zabavišče za naic člana. Farma ja bila nabavljena pred leti, ko je bilo kupljenih deaet akrov zemlje kakih 29 milj izven Clevelanda. Na tem prostoru je bilo nakaj poslopij in laaena plaana dvorana, ki m je pa po par letih podrla. Z načrti aa je takoj pričelo zgraditi hočemo poslopje, očistiti zemljo in opremiti potrebno za razne zabave. Toda vsled vojna aa ja moralo odložiti vsa zamišljene načrt«. Po končani vojni in s pomočjo naiih članov veteranov je bilo omogočeno dobiti potrebno dovoljenja za zgradbo nov« dvorana. PoslooJ« je v velikosti 80x36 čevljev, atreha iz aluminijeve pločevine, ognjišče (fire place) na aa-verni strani poslopja; plesna dvorana iz opeka okrog in okrog. To bo dogotovljeno pred narodnim dnevom SNPJ. Stroški ao preračunani na $10,000 do 112.000. poleg $5.000 do $7 000. kolikor so zasšsli ta prejinjl stroiki Na rokah Ima za-davni odbor $2.000. Torej je bilo treba I^orj po-guma nekaterih posameznikov, da ao pričeli s irpeljevsnjem načrtov, toda predvidevajo pa. ko bo v m to dogotovljeno, da bo vrednost farme podvojena. ako ne potrojena. Nihče ne dvomi o tem, da se ne bi vse to v par letih Izplačalo. Da is bilo mogoče pričeti t delom, ao nekatera društvs in tudi posamezniki posodili denar na obrestno mero po 1%; več druJtev kakor tudi precej posameznikov, je enostavno podarilo pre- Cepričak^ete»e z gotovostjo, da bo lgrilče na Um prostoru prekosilo vse .lična prostore In bo na razpolago vsem. Eno društvo je te nabevUo gu-gelnice, in na bo dolgo, ko bodo dosUvlJenl razni drugi predmeti za popolno opremo igrišča, »ar bodo društva vse sama podarila. Precej dela Je *e bilo izvršenega, «e več ga bo treba narediti Nemogoča je oceniti, v kolike koristi j. vse to za SNPJ. sem, da kal takega ni nikjer drugje v tej deželi in ko bo vse' dogotovljeno. bo organizacija lahko ponoana na to ustanovo. Nekateri poaameznlki. ki so čUn nam nasprotns organizacije, pravijo, da ako bi njih skupina imela kaj sllčnega, se njih centralna organizacija ne bi niti najmaj obotavljala celo stvar popolnoma sama financirati. Prostor, ko bo popolnoma urejen, bo na razpolago oziroma bo mogoče rabiti daaet mesecev letu; obdrfavalo se bo lahko ijesamo piknl-ke ampak tudi razne druge priredba. Pričakuje M t gotovostjo, da bo na teh prostorih vsaki teden preje 2000 oseb kot pa 600. 1,+hko bi o tem pisal le več, navajal razna detajle. kaj Ja te bilo Izvrlenega ln kaj ja le vse v načrtih, kdo so oni. ki se trudijo, da bo v rssnlcl tako kot js zamišljeno in kot so načrti narejeni, koliko svojega prostega časa nekateri porabijo pri tem delu, toda prostor na dovoljuje. Eno je. kar ja treba Imeti v mislih in to j«, da skupina, ki vsa to vrši, na dela sama za sebe aU svoj lasten dobiček. društva ne pomagajo na eden ali drugi način sa koristi svojega lastnega druitva. ampak za vso B.M.PJ. kot celoto. Z ozlrom na vsa t« predložim v vaio razsojo ln predlagam, da se odobri podpora farmi SNPJ vsaj $2,000, v dokaz, da j« SNPJ prepričana, da bo ta denar porabljen v reklamo ln v priznanje vsem dobrim članom SNPJ sa vse ta Izvršeno dalo ter njih nesebično potrtvovslnost. joseph r. nroLT, podpredsednik četrtega okrotja. Soglasno sprejet predlog, da s« poročilo vzame na znanje. Br. podpredsednik I. okrotja Jahn Spillar predloži naslednje poročilo v angleškem jeziku,, katerega prosti prevod se glasi: Poročilo podpredsednika V. okrotja članom glavnega odbora: Po naši zadnji seji glavnega odbora sem posvetil največ čaaa, da vzbudim aktivnosti pri onih društvih v mojem okrotju, ki so bila zadnja leta kolikor toliko mrtva v tem ozlru. S sodelovanjem br. Vrhovnika in Izvršnega od-aeks sem srantiral priredbo treh društev v Granite City, IU. in v glavnem v ta namen, da se ta-mošnja društva vzdramljo posebno v čssu kampanje. Društveni ursdnlki so mi dali polno kooperacijo pri izvajanju programa. Kljub dejstvu, da je bila udeležba maloštevilna, Je prireditev vendar povzročila precej zanimanja med Člani ln izgledi so, da se bo uratftlftlla združitev dveh društev, kar bo v korist jednote In tako nastala večjs možnoat za mladinski krotek. V splošnem rezultat kampanje Je nepričakovano dober, poeebno še, ako aa vpolteva dejstvo, da Je imela SNPJ nepretrgoma te več kampanj, in da je v nekaterih krajih ta zalo težko dobiti nova člana. Toda kljub neprilikam. ki se poksžejn tu In tam, kampanje, ki jih vodi SNPJ za nove člane, so bi Is dosedsj le vedno uspešne. So ps pred nsmi potetkoče ln slrer Je pri več društvih zelo težko dobiti uradnike, ker sUreJšI člani postajajo bolj ln bolj izčrpani in jim nt mo-goče vršiti posle društvenega urada v toliki meri kot so pred leti. toda kljub Umu še vršijo u posle po svojih najboljših močeh, dočtm mlaJii Mani ne pokažejo tiatega sanlmanjf sa aktivnosti pri društvih. Vsled tega imamo veliko društev, ki ob-sujajo le radi uga ker so »Urejši člani toliko požrtvovalni. Dosedsj so se gojile pri SNPJ rarne I po rt ne aktivnosti v svrho saintereeiranja mladine za društvs. Nekaj uspeha je v tem, toda problema, kako dobiti društvene uradnike, s tem nismo rešili. Možno je. da bi razne loktln« konferenc« ali v posameznih diatriktth pripomogle k rešitvi Uga problema, da bi aa na U način mogoče vigo-Jtlo društvene vodiUlje. VpošUvajoč dejstvo, da imajo pri društvih vsi uradniki svoje dolžnosti in da je od Izvajanje teh dolžnosti odvisen napredek, ln ker so do seda) samo UJntki dobili is g! urada priznanja ta njih vestno delo. je moje priporočilo, da naj se da vsakemu posemesnemu društvenemu uradniku ne kakšno darilo, kdor je nepretrgoma imel urad I ali več let Naša naloga je vtgojit! voditelj Ukstl mo-ramo vse možnaetl. kako pripraviti mlade člane, da bodo prevaemali druitvene urili A k« M uspemo v tem. tedaj nam ne bo preoatajalo drugega kot vpeljati sisUm privatnih zavarovalnih družb, kar pomeni smrt naprednoati naše orga nizaetje. V preteklih šestih meee< ih aem bil povabljen od več društev, da Jim pomagam pri raznih problemih. ki so Jih imele, in z nasveti od strsni i i vršnega odaeks sem rešil vse tadtve v vaoatr enake zadovoljstvo. JOHN SPILI.CP podpredsednik $. okrotja. Soglasno sprejet predlog, da se poročilo vzame na znanje Br pndpredeednik eedmega okrona John Pet rit* predlo«) naelednje poročilo v angleškem jeziku. katerega prosti prevod ee glasi. Poročilo podpredsednika VII. okroiifl Članom gl. odbora: Moja služba kot podpredsednik sedmegs okrotja je zelo zanimiva in jo smatram kot nekak privilegij ter z veseljem poskušam izvršiti svojs dolžnosti po mojih najboljših močeh, kjer koli in kadar koli je le mogoče. Za časa kampanje sem obiskal društvs v mojem okrožju, kolikor so mi pač razmere dovoljevale. Pri društvu št. 61S sem pomagal organizirati mladinski krožek. Društva v Font an i so priredila skupno veselico, na kateri aem nastopil kot govornik za jednoto; priredba je bila zelo uspešna, in prebiUk v vsoti $1,700.00 je bil porabljen za nakup avtomobila "jeep'' in razne potrebščine za bolnišnico kot zdravila in razna oprema. Istočasno smo organizirali pri društvu 9IB kegljaško skupino, ki bo brszdvomno v korist društvs in jednoU. Za tekočo sejo gl. odbora nimam nobenih posebnih priporočil, vsled česar je tudi moje poročilo krstko. Ob zaključku naj povdarim. da bom poskušal pa svojih skromnih močeh delovati v najboljšem inUresu jednoU. JOHIN PETRITZ, podpredsednik 7. okrožjs. Soglasno sprejet predlog, da se poročilo vzame na znanje. Br. podpredsednik 8. okrožjs Frank Polsak predloži naslednje poročilo v angleščini, kaUrega prosti prevod se glasi r t Poročilo podprtdtedniha V lil. okrožja Bratje glavni odorniki: Moje poročilo kot podpredsednik osmsga okrožja ni posebno zanimivo, toda kljub Umu sem izvršil dolžnosti, katere nalaga U urad, po svoji najboljši moči in mi ni žal za čas, kaUrega sem porabil. Ob proaUm času, posebno ob soboUh in nedeljah, sem obiskaval društva naše jednote v naši drža v L Te vrsU izleti so bili zelo zanimivi in smatram za čast. do mi je mogoče delati za organizacijo, kakršna je naša jednota. Organizirali smo skupno priredbo, na kaUri so bile Jednotine slike (films) predvejane. Glavni namen U priredbe je bil organizirati naša društva za skupno dalo. ln v kolikor ml je mogoče presoditi lz nadaljnjih dogodkov, ja bil uspeh doseten. Bila ^ poUm še ena skupna priredba, kaUre Izid je biltudi povsem zadovoljiv. Zadnja članska kampanja pokazuje, da je pre-koailo našo državo samo sedem drugih držav, ki so pridobila več novih članov kot smo pri nas. in U države so: Pennsylvania, Ohio, Minnesota, Colorado. Michigan in Illinois. UpošUvati je namreč treba U, da so društva v naš idrtavi, t. j. Montana, zalo oddaljena drugo od drugega in tno upanje imam in telim, da se to upanje uresniči, namreč, da bi društva v državi Montani imela enkrat svoj dan SNPJ, t. J. za Montano, ko bi bila dana prilika vsem društvom v Uj državi Imeti skupno priredbo v središču, ln za katero bi bilo najbolj pripravno v Red Lodge, kjer je na razpolago Izredno primeren postor za Uke priredbe. Ob zaključku naj izjavljam, da bom le nadalje po svojih najboljtih močeh deloval za koristi nsle organizacije S.N.P.J. FRANK POBSAK, podpredsednik 8. okrožja. Soglasno sprejet predlog, da se poročilo vzame na znanja. Br. Joaeph Fifolt predloži naslednje poročilo ln priporočila sprejeU na poaebnl konferenci okrožnih podpredsednikov, ki se je vrlila IS. avgusta v gl. sUnu jednoU; ptosti prevod Uga poročila se glui: PRIPOROČILA OKROŽNIH * PODPREDSEDNIKOV Seja okrožnih podpredsednikov je pričela ob 9:4$ zjutraj; predsedoval Jo br. Mlchsel Vrhovnik, mladinski direktor. Navzoči: John Cebular, Frank Gradlsek, Joaeph Fifolt, Frank Polsak, $n John Petritz. Odsotna: James M. Maglich, John Spillar in Ursula Ambrozle. Razprave so se vrlile ns dopoldanski ln popoldanski seji o raznih poročilih in priporočilih, ki so bila predložena. Po temeljiti razpravi o poročilih In priporočilih, je bilo soglasno zaključeno, da se predloži seji gl. odbora naslednje: 1) Glavni urad naj pripravi posebno pismo, ki naj vsebuje vse glavne informacije za druitvene Ujnike, ds bo lažje pojasnjevati razne ugodnoatl ln koristi, kstero lmsjo člani SNPJ. 2) Glavni urad naj pripravi posebne karU za rojstne dneve, katere naj bodo na razpolago dru Itvenim tajnikom, da jih potljejo ob rojstnih dneh članom mladinskega oddelka svojega druitva. S) Jednota naj podari lz sklada Izrednih pod por vsoto $2,000.00 v blagajno SNPJ fsrme v Clevelandu kot v priznanje za delo, kaUrega U farma vrši v korist SNPJ. 4) Upoštevajoč dejstvo, da sedsnjl "Endow ment" certifikat mladlnskcgs oddelka določa pre mejhno vsoto ob poUku, jednota naj izda "Endowment" certifikata z večjo vsoto ob poteku, in sicer $250.00, $500 in $1000. JOSEPH FIFOLT. zapisnika r. JOHN CEBULAR, FRANK GRADlSEK, FRANK POLSAK. JOHN PETRITZ. Soglaano odobreno, da *e poročilo vzame ns znanje in predloži v razpravo in reštUv pod zadevno točko dnevnega reda. , Br. glavni Ujnik F. A. Vider predlog naslednje poročilo: Poročilo gl. tajnika x Da se ne bodo po nepotrebnem ponavljale razne jednotine aktivnoeti, o katerih ste vi in članstvo na splošno le poučeni, ae hočem v svojem poročilu to pot dotakniti le nrkaj važnejših tadev. Predvaem naj vam z zadovoljstvom poročam, da se j« jednotina članaka kampanja v tem letu. ki smo jo zaključili s 20 Junijem, izredno dobro obnesla. dsai Js bils ena najkrajših v zgodovini U organizacije. To pomeni, da Je dobro ramišljen predkampenjaki načrt za dnaegn uspehov veliko večje važnosti, kot dolga kampanja V teku prvih šratih meae 275.542.25 275.542 23 Bolniški sklad $1 razred Bilanca 31. dec. 1946 _ 563.749 24 Redni asesment__ 128,406 20 Izredni asesment______385 00 Doplsčilo od Zveze "Lilljs- .......... 4,940.0C Obresti ...........7,984 91 Bolniška podpora ~_____. Bilanca 30. junija 1947 133.537 94 581.927 41 > 715.465 35 > 713.465 35 $2 razred Bilanca 21. dec 1946 _ 121.386 24 Redni aaesment____72,671 80 t/redni saeament ~.......444 00 Ibrvati _________________1.730 05 Bolniška podpora Bilanca 30 junija 1947 76.912 40 120,319 79 » i icmn $3 razred Bilanca 20 dec 1946 . 19.600 75 Redni aaesment ____ 8.742 70 Izredni easement______18 00 Obresti__________266 16 Bolniška Mšpin .... Bilanca 20 junija 1947 9.414 30 18.232 11 Število članov dne 30. junija 1947__19.258 Napredek_____________527 Skupni napredek obeh oddelkov v prvi polovici leU _:__948 • Operacije in odškodnine so za spremembo to pot razdeljene po državah, kar zna mogoče vas in članstvo bolj zanimati ln tudi seznaniti z nakaziU v Uh slučajih. v —ODŠKODNINE— Slučajev Vsote Vsote $ 80.00 780.00 1,300.00 5,335.00 410.00 470.00 780.00 1,840.00 2,565.00 35.00 1,825.00 480.00 615.00 8,915.00 50.00 10.285.00 620.00 50.00 480.00 285.00 2,670.00 905.00 • 275.00 $42,050.00 355.00 460.00 15 400.00 300.00 425.00 • 300.00 25.00 7500 600.00 $2,930.00 ' Skupaj $ 80.00 780.00 1,300.00 5,335.00 410.00 470.00 780.00 2,195.00 4,015.00 35.00 ' 1.825.00 880.00 915.00 9,340.00 50.00 10,585 00 620.00 50 00 505.00 285.00 2,74500 1.505.00 275.00 $44.980 00 Sklad izrednih podpor Bilanca 31. dec. 1946... 198,356.79 Asesment_________ 19,684.38 Volila _______________________ 537.21 Vrnjeno posojUo ases- menU________.. 631.02 Obresti ______________ 2,811.35 Asesment členov 65 let atarih, 35 let v organizaciji _______________ Izredna podpora pohabljenim članom veteranom _______________ Izredna podpora in posojilo asesments ......„ Bilanca 30. Junija 1947 1,284.65 575.00 8,529.54 212,131.56 $ 222.520.75 j. 2?2,520.75 Stavbni sklad Bilanca 31. dec. 1946... Najemnina dvorane in uradov Obresti .. PUča hišnika __________ Gorkota in razsvetljava Razne potrebščine za čiščenje _______________ Razna popravila __ Zemljiški davek ______ Razne mestne pristojbine ln trošarina za vodo ................... Zavarovalnina _________ Znižana vrednost poslopja ___________________.. Bilanca 30. junija 1947 54,165.25 4,786.00 765.22 1,909.00 1.191.52 211.73 107.88 1,565.14 25.88 112.79 1.351.02 53,241.51 2 59.716.47 $ 59.716.47 Kpnvenčnl sklad Bilsncs 31. dec. 1946....$ 7,013.35 Asesment _________ 5,876.24 Obresti ___________________________99.82 Spremembe in dodatki k pravilom _________.. Subvencija konvenčne-mu odboru na Eve- lethu, Minn. ____________ Bilanca 30. junija 1947 450.00 1.000.00 11.53941 . i_112224! i^JMMM I vw*\ i r.trar Upravni Bilanca 31. dec. 1946.~ Asesment . Obresti ____ Preno« iz smrtninskega sklada ............ Prenos iz mladinskega sklada ____________________ Prodane društvene potrebščine ..._____________ Plače eksekuUvnih uradnikov .......... Plače in razni stroški gospodarskega odseka Plače in razni stroški porotnega odseka..... Pleče in razni stroški nadzornega odseke ... Pleče in rszni stroški gl. in okrožnih podpredsednikov ______ Plača gl. zdravnika____ Plače uslužbencev .... Zdravniška preiskava novih članov ...._____ Vozni atroški gl. odbornikov po uradnih opravkih ____________ Stroški s T. H. A. hipotekami __________________ Pristojbina za vnovče-nje čekov ln obrestnih kuponov ______ Pristojbina na državne zavarovalnineke de- pertmenU ___...... Najemnina Ujniškega urada_________________ Najemnina varnoatnih shramb __________ Razne knjige in revije. Uradne tu kovine _____ Pisarniške potrebščine Najrmninš strojev sa kartoteko , -Tiskovine za kampanjo Nagrade in razni stroški * kontesU -The Voice of Youth"...... Subvencije mladinskim krožkom ....... ... .. Stenaki koledarji Oglašanje _ 95,822.67 38,418.11 1,374.09 13,181.25 13,762.39 258.99 SREDA, 10 REPrn^. Poštnina in express___ Telefon in brzojavi...._ Nakup društvenih potrebščin ............. The Voice of Youth .I Priloga uradnemu glasilu .............................. Zborovanje gL odbora (dnevtiice, vožnja, zapisnik) - . Litigacije........... iUčunski izvedenci (Actuary Si Accountants) Oprema urada_____ Pristojbina za sUrostno zavarovalnino_______ Pristojbina za brezpo-selnostno zavarovanje Članarina narodnemu braUkerhu kongresu. Pristojbina za poroštva gl. in društvenih odbornikov _________ Zavarovalnina opreme urada _____________________ Razne subvencije _______ Subvencija za atletiko Bilanca 30. junija 1947 m i «•51J i asa 2 4507 IT 85451 648.1 2841 246.7 eo.d «7« % 1771 SJTI 3.0MJI »5,7111 Pregled skladov REZERV At ti. Smrtninikl sklad ........S10 Odlkodntnskl sklad .._ Bo ln liki skladu 51 razred........ 553.74924 52 razred---- 121 .18« 34 53 razred .— 1S.S00.75 Sklad Izrednih podpor 198.85« 79 Stavbni sklad __________ 54,165.25 Konvenfnl sklad 7,013 35 Upravni sklad___ 95 822 67 dae. 1S4« M junlis imt 22 .451.691 44 »10.694.90M, «,«„„,, 236.548 83 2M.562 25 4.01lS Ml,927 41 120.319 79 18 233 11 212.131 56 53,241 51 11.539 41 95.718.60 umu 10« SJ JO« 13 274 TI W3M «s»s 104 ti Skupaj------si 1.737.834 66 112.018.583 25 $280 T«* Obvunoilli Neplačane »mrtnine »3.307 84 t 50.507 30 t 36 800 V Uradno glaailo - Proavata___________ 4.531. SO 5.21} 76 (MS tis Davek aoclaln« z.aMlte 182 91 283 94 Rezerva cemljitkesa davka ____________ 871 80 171 34 40! S Sklad umobolnlh čla- nov SSPZ .............. 490 73 454 07 Ml Rezerva zavarovalnina proU poftaru ........... 10S2S 1M 68 «4 Sklad dohodnlnakeaa davka --------------- 336 70 502 90 INI Rezerva neakUvnlh članov zveze ' »IJK^H 87488 M 17(1 Skupaj.. ..J 100.US.S1 I 63,291.99 t »SMS SKUPAJ REZEKVA 1 IN OBVEZNOSTL tU437.SSl.rr S13.0S1,878 14 (241 MS Pregled prsmolanjs Poslopje in stavbišče (glavni stan)......$ Posestva prevzeta v odplačilo prvih vknjižb ___________________ Posojila na zemljiške vknjižbe-- P. H. A. hipoteke------------- Posojils na članske certifikate---- Zadolžnice Zvezne vlade----------- Zadolžnice dominija Kanada-----— Državne zadolžnice-------------— Okrajne, občinske in mestne zadolžnice .................................................. Zadolžnice javnih naprav".:...,------- Zadolžnice javnih naprav v konkurzu Industrialne zadolžnice ~— Delnice---- 4171IJ 5.301J 108,221J 181,9411 81,551.1 7,855,4201 50,2201 357,2011 2,111,551.1 640,6331 16.650.1 4.8054 9,7501 Oo to vina t '' Ne vložen asesment----$ Tekoči račun v Harris Trust it Savings Bank 84,324 74 Tekoči račun v Continental 111. Nat'l Bank & Trust Co--------------- TekočI račun v Bank of Montreal, Toronto, Canada ------------------ Vloge v hranilnih in posojilnih društvih 778.39 34,251.98 4,427.84 -490,000.00 613.7»! Neplačane prodane društvene potrebščine -------------------- Sil SKUPAJ____ ____$12,081.8751 MLADINSKI ODDELEK Dohodki ,...$809,004.90 38.108 88 11,676.71 Bilanca 31. dec. 1948.. Asesment---------------— Cisti dohodki od investicij— Smrtnine —-----------—------ Potečeni certifikati —......- Izplačano za asesment članov prestoplih v oddelek odraslih ......................— Prenos v upravni sklad........ Prenos smrtninske cezerve v oddelek odraslih............ Pristojbina za vnovčenje čekov in obrestnih kuponov Bilanca 30. junija 1947....... Izdatki $ 2.1801 1,0601 5,MM 13,7421 3251 12.819.20 1,388 08 835.75 992 40 980 00 850.00 13.888.09 818.50 520.54 570US 84 15 540 32 i 1,650.00 218 00 328 41 j 4.977.44 581 42 1.4M 04 77.00 ( 353 53 78118 [ 811 M 1.0MJ7 72.1«! 13.4751 26 450« 6001 448 22 2,lM 35 ^ ^ pr.moi.nJ. ^ Zadolžnice zvezne vlade ....... ,mAn]lm Okrajne, občinske in mestne zadolt nice ----------------———•—........ Državne zadolžnice....................... Zadolžnice Jevnih naprav.—... Posojilo na drugo zemljiško vknjižbo- Gotovina t Ne vložen asesment ------- » Tekoči račun v Bank of Montreal. Chicsfo, HI.-Tekoči račun v B«nk of Montreal, Toronto. Canada j. 1.1. ■»• ■ 1 ......... Vloge v hranilnih In poso jilnlh društvih * Jfillf SKUPAJ ............oit~ZZ~ V"*" Premoženje JI. decembra l»ee — Zvišanje v prvi potav.c« let. 1*7 - {JiflU n(iH kop** Det.Jlir.no ef. ste prejeli, ne r^* .FeseS* ^ tarja. ker >• , £v» f^^L ni finančni napredek Jed^ j ^ fIP*r* p£ znaš. $287.897 46. Toda zreti dejstva, da so - ^ ganizaciji zvišale proporfn« ^^ r»- Postavka neizpUč.nih jrjjjt ključno dedičem la. - ^ nih držav, kakor r^tUji V^ ^ kar » za skoro ■!IliaM Ijg* »« moralnega bo v tem smislu ^ ««» ' ~ koncu ta tega ostalo p Jugoslovsnske <*>*«>■ ^^ ^ narja dediče«. vzl>c uredm« p- )A m SEPTEMBRA 1HT % um vladajo, dobro kooperirajo , nami pri jifcvjdacuah. . ,m#r« niso kaj poeebno ugodne Va?tiSSEkto aUvbteč. o Um n, ^tojo, kakoran tl immdil gmo Vai Z. «n«bno razlag«". .. hi PROSTITA 1! | dobro poucrnj- - s |edmnJe ^ bodo- STiM ^ potreba je ie večkrat utemeljena. Ker mo- kbmv — . „ti ker o tl auuaciji amo v« poučni Kljub temu bi p. nel1» |jpo dobro k" MaAa Mirim i* in bodo ^ l^kIju6ka "končno* član ft^lu konvo ji odJodit^ ^ ^ ^ •ffot.no Poslopje, aem akoro prepričan. če p jadnotmo P konkretnega zaključimo T . fJfko časa. prej ko bodo izvršene vae I^JT npr ve n načrti! d. se bodo razmere m oziru stabilizirale, ker če do Uga ne kaj bodo poatediea. Fakt je. k- >e " tnri nostsjsjo vedno tesnejši, po- ^olikofi to'Thrimb tiče. kar večkrat o-,n tu
  • odraslih članov, kar uldjučuje črtane, od-J* in umrle. Iz naše kampanje v tekočem imo lahko doznali veselo dejstvo, da Je SNPJ vedno privlačna organizacija in da imamo še io delavne člane, ki so pri volji posvetiti svoj a dobrobit jednote, če je izdelan dober na-in j« dans primerna vzpodbuda. Ker naša »lisci ji nima atalno nameščenih agentov, a društvenih uradnikov, so kampanje tem j potrebne, da s tem pridobimo nove moči in lomeitimo izgubo na članstvu. ANTON TIVpJAR. lasno sprejet predlog, da se poročilo glavne-potnoinega tajnika vzame na znanje. |L blagajnik predloži naslednje poročilo: oroči/o glavnega blagajnika J"lovanje naše organizacije za dobro prvih f mMl>rev tekočega teta je bilo zopet zelo u-"kor je razvidno iz mojega in drugih po-^ m to vilic temu, da so razmere po vsem sve- * »p I osne m neurejene, zlasti še v tej deželi. »"Pno premoženje vseh skladov zavarovalne-«wWka se je zvišalo za $268,758.86. Knjižna »vm« odraalega in mladinskega oddelka sedaj »12915 715 03. Imovina ProaveU, tisksrne «1 »d» nodoletnih dedičev ni vključene v o- Wl vsot I J> sejo nisem pripravil računa o podrobnih flh in, »datkih. kajti zdi ae mi. da nudi po-n celotnem poslovanju boljio splošno sli-r 4rTlost0 tegi naj zadostuje pregled tistega -kovanja, ki vas zna najbolj zanimati. ,, ^»mesečni dohodki obeh oddelkov do 1947 so znašali $850.77462. Člani so Potom plačanega asesmenU In drugih *;™?lW74.395.I7, medtem ko so čisti in-■TJ ' prinesli $176.379.46. Obzresti "" $164.419 02. od posojil na oo- "» <«1 prodanih posestev pa $6.970.20. Di-[|L i ',fl|nir certifikstov federalno zsvs-:M "n'lrnh in posojilnih društev znašajo * 7im nfdostatek se je pojavil pri obra-J P"«i'-PJa glavnega urada, pri čemer ao 31. 1946------$ll7.1tt.7S 734,230.60_ stroški, izplačila ter amortizacija presegali dohod ke za $1,688.96, Obresti od posojil ne članske cer-tlfikate niso bile računane za prvih šeat meaecev, ker amatra zavarovalni oddelek, da ae obresti po 4% računajo le enkrat na leto. Razne podpore, ki ao bite izplačane članom v tej dobi, ao znašale $513,023.99, medtem ko ao u-upravni atroški in drugi izdatki znašali $75.023.-82. Izplačila bolnmke podpore in poamrtnin ao bila v tej dobi viaoka in to zaradi izredno slabega vremena to zimo in pomlad, kakor tudi zaradi lt< plačila posmrtnin koristnikom v Evropi. Slednja Izplačila so znašala $34,951.27. Vloge na čekovni račun so znašale v tej dobi $1,034,867.76, izplačila v znesku $1,070,657.33 so pa presegala vloge za celih 35 tisoč dolarjev. Skupne gotovina na bankah te znašala 30. junija $126,777.67, k»u«rte d« 66. io«i»a 1947 hatred tl M 22.119 16 22J60 60 23 606 66 23AI4 65 22.130 0* 24.762 60 Skupni redni aeecment —$136.406 10 Obresti -................-..........— 7 964 61 Rezerve društve Lilije — 4.940 00 Izredni aaeament---- 385 00 Vrnjene podpora - f7 14 Skupni dohodki------4161.81318 IZDATKI: Januar-----. Februar ........... Mere ----- April Maj _ JuniJ DOHODKI: Januar^ Februar M are _ April ^ Maj _ Junij _ R a s r e d 4 Skupni i/detki---- Aeetmeae^ni prebitek - PreosUnek 31. decembra Bilanca 10. >ual)a-- 23.660 60 10.616 60^ 11,160 W 16.166.44 22.210 oa 20.412 64 _____JI 13.616 66 ____£ 16 17117 Skupaj redni asesment Obresti ______________ Izredni aaeament Vrnjena podpora Skupni dohodki . ...$11,692 80 . 11,643 30 . 11,667 80 . 1110120 . 11,00460 . 11,031.10 $ 73,671 80 1,730 05 444 00 62 00 $ 75.897.65 IZDATKI: Januar ___ Februar MSrc__ April___ Maj JuniJ .. Skupni Izdatki____ PreosUnek 31. decembra Šestmesečni primanjkljaj Biunca 30. junija 13,183.00 11,79550 11672 50 16,114 50 13,315 50 10,463.40 $ 76.964.40 $111.366.34 1.066.55 .,.$120.319 79 R a s r a d $3 DOHODKI: Januar Februar Marc .... April Maj . Junij 1,404 30 1,467.00 1,631.40 1,390 20 1,478.18 1,601 04 Skupaj redni asesment ... $ 6,762.70 Obresti __________________________ 166 16 Vrnjene podpora _________ 9000 Izredni asesment__________ 18.00 ' Skupni dohodki _______________________6 9,136 86 IZDATKI: Januar ___________________________6 1.673,00 Februar______________________________1.575 50 Marc ______________________________1.180.50 April ____________________:__________1,768.50 Maj __________________________________________1.590 00 JuniJ .......................................1,517.00 Skupni izdatki ____________ Preostanek 11. decembra Šestmesečni primanjkljaj Bilanca 10. Junijr ~—•••••—• $ 9,504.50 $ 16.600.76 367.64 WV66J4 $661,61741 ustanovljenim krožkom in nagrade sa dopise v reviji "The Voioe of Youth." Računam, da ae bodo atro6ki sa mladinake krotke potrojili v drugi polovici leU 1947 in nejbrte bo dvetretjinl potrošeno sa konferenco mtedinakih krožkov v Clevelandu. t J. vožnja in dnevnice saatnpnikom na konferenci. člaaaka kampanja Kampanja, ki je pričete 1. marca in končala 30. Junija, je bila v zgodovini Jednote ena najbolj kratkih, pa tudi najbolj uspešnih. V tem čaau Je bilo aprejetih 1,659 novih članov, in aicer 1,444 v mladinaki oddelek in 929 v oddelek odraalih. Is mladinskega oddelke v oddelek odraslih Je prestopilo v tem času 285 članov. Domalega 60 odstotkov društev Je bilo aktivnih v tej kampanji. Naj bo pri tem pojasnjeno to, da v polletnih računih, ki so zaključeni s 30. Junijem, niso všteti oni novi člani, ki so bili sprejeti v zadnjem mesecu kampanje, ker certifikati so bili izdani s 1. julijem. Ako se prišteje še te člane, tedaj znaU članstvo obeh oddelkov Jednote nad 70,000. 2Lnačilno Je in obenem pa tudi vzpodbudno, da je eno najmanjših društev ob pričetku kampanje, ki J4 štelo aamo 15 članov, doaeglo vrhunec in Je upravičeno do največje nagrade, ki Je bilo raspi-aana za to kampanjo, namreč 6160 v gotovini in poeeben Čaaten znak (plaque). To Je društvo Št. 715 v Latrobe, Pa. Ponovno ae Je izkazalo, da Je določbe'kvote sa društva na podlagi števila članov najboljša vzpodbude in na ta način Je omogočeno manjših društvom tudi doseči priznanje in nagrado. Nagrade, t. J. izredne ali posebne, po $100, $76 In 650 in poseben čaaten snak ao do* bila naalednja društva: RAZRED "CM • Društvo 715—Latrobe. Pa..........„...102 člana $ 18.133.11 Skupni redni asesment v prvi polovici tekočega leU znaša 6110.660.70, obresti 66.981.il. osUls rezerva društva Lilije $4,940.00, Izredni aseament $647.00, vrnjana podpora 8239.14. Skupni dohodki $236,667.96. Bolniška podpore Je bilo izplačane $210,103.68. Bilanca skupnih razredov je znašala dne 10. Juniji $720,460.31. Redni aaeament oziroma dohodki so manjši kot v prejšnjih šaatih mesecih, za vsoto 66,335.00. Poteg tega ao se tudi obresti nekoliko znižate. Razred 61 izkazuje 618.178.17 prebitka, razred $2 Je nazadoval za 61.066 55. in razred $3 za $367.64. Torej znaša čisti prebitek v šestih mesecih 616,-743.68. kar vpričo dejstva, da Ja bilo Izplačane 641.380.00 več podpore kot v prejšnjih šeatih me secih, ni slabo. Drugih posebnih sprememb nI bilo. Dela imam vedno doovlj, oziroma več kot je mogoče izvršiti v rednih urah. a s dobro voljo in kooperacijo društvenih uradnikov je vse nrs vočssno izvršeno in kolikor mogoče v zsdovolj stvo člsnstvs v obstoječih razmerah. LAWRENCE GRADlftEK. Poročilo Ujnika bolniških podpor se vzsme na znanje. Br. mladinski direktor MichseljVrhovnik predloži naslednje poročilo v sngleškem jeziku, katerega prosti prevod se glasi: Poročilo mladinskega direktorja V pregled dete mojega urada za zadnjih šeat meaecev nej najprvo poročsm o mladinskih krožkih. Po 1. januarju se je uaUnovilo deset novih krožkov. trije ao se reorgenizirell in pusUli zopet aktivni, dočim ao trije popolnoms prenehali z aktivnostjo. a Sedaj imamo 38 aktivnih mtedinakih krožkov. Ne aamo, da se Je število mladinskih krožkov pomnožilo, ampak precej jih je, ki so povečali ektivnostl in v marsičem se izboljšali. Njih poročite o raznih aktivnostih so bils zelo zanimiva in so nudite prijetno čtivo v Prosveti in mladinski reviji "Voice of Youth". Poročite direktorjev mladinskih krožkov so zelo vzpodbudns in vse dokszuje. ds bodo uspešni in da bodo vzbudili in zainUreslrall mlsdino zs načela in principe SNPJ. Načrti za konferenco direktorjev mladinskih krožkov, ki se vrši v petek, 29. svgusts v Clevelandu. ao domalega izdeleni. Do denes se je priglasilo 27 direktorjev, de bodo nsvzoči. Z gotovostjo pričakujem, de se bo to število pomnožilo In de Jih bo Viejmenj 30 na konferenci. Osmim direktorjem mladinskih krožkov so poverjeni razni referati; poročite bodo podati tudi br, glavni predaednik. gl. Ujnik in mladinski direktor. Poteg konference bo tudi razsUva raznih predmetov, ročni izdelki In zvečer prvega dne bo ve-rtetetni program, razni nastopi, zsbevnl in poduč-nl. Vse vodstvo prireditve prvega dne Je pod pokroviUljstvom mladinskega krožka v Cleva-lendu. Pričakujem z gotovostjo, da bodo razprave ne konferenci direktorjev mlsdinskih krožkov ' zelo zenimlve In tudi podučne v marsičem. Podrobnosti programa bodo priobčene v uradnem gteeilu, v kolikor še niso bite. Kot še poročeno v naročilu aejl glavnega odbora februarja mesece,*)e nafta nsjbolj aktivna direktorice mledinskega krožke s**s. Ann Senne-menn bite določene za okrožno direktorico mtedinakih krožkov sa Chicago In okolico, in sicer g namenom, de ae vzbudi medsebojno delovanje vseh mtedinakih krožkov in Uko tudi vzbudi mladinake aktlvnoeti pri društvih a«m!h, In da ae uetanov) še več mladinskih krožkov, Pokaralo se Je še precej nepredke in vršile ao se že medsebojne priredbe, kot n. pr. mladinski telegrafski kegljaški turnej in Jevni nastop krožkov, ki ao bite vse uspešne; ns vseh teh priredbeh so sode tevali člani rožnih društov, in vse to )e aranžirala In vodite see. Ann Sennemenn I ms mo tudi ravoaUlJe mladinskih aktivnosti pri druMvlh. ki se ne savedejo važnoeti mladinskih krožkov. Izvoljeni ao bili ne podlegi nove določbe, sprejeto ne zadnji konvroeijl. Pretežna večina teh ravnateljev Je popolnoma mrtva v l« vrševanju te alužbe. Ho izjeme in kjer ao to Izjeme. so bili usUnovljeni novi mladinski krožki In od nekaterih sem prejel porodite, ds bodo šli takoj na dete. kakor hitro ae razmere nekolike izboljšajo. Od čaae do čeea bodo '/siroma so rev netelji mtedinakih direktorjev opozorjeni na njih dolžnoeti in da naj bodo ektivnl. posebno kadar Je kakšne društvena obletnice ali kakžne druge važne priredbe Vai atroški e zvezi t mladinskimi krožki so n»a6eii v prvi petovtri leta 1647 61,161 16, t J od-I direktorjem, podpora novo- H 685- Pittahurgh. Pa. .... .. 59 H M 634—Sheboygan. Wis,.... .. 42 N RAZRED • • H 161—Avells, Pa....... 94 Članov M 89— Midway, Pa. „—... 88 M M ^04—Cleveland, O. ... .... ..81 »I RAZRED "A" M 136—Str s bane, Pa........... 89 •• M 889—Btrabane, Pa........... .67 N M 884— Milwaukee, Wis. .. 46 H •Dobilo glavno nagrado. Da amo pridobili toliko število novih članov v oddelek odraalih, Je treba pfiplaati d vem dej-atvom in sicer: prvič, ker so se vrnili naši mtedi te vojaške službe, ln drugič, ker Jih sprejemamo tudi bres zdravniške preiskave do pod 36. letom starosti. Skoraj bi lahko rekel, da Ja dve tretjini novih članov pristopilo v oddelek odraslih te radi tega, ker se Jim ni bilo trebs dati zdravniško preiskati. Toda po mojem mnenju Je sa Jednoto koristno, da držimo nekakšni vpis glede umrljivosti in isplačane bolniška in odlkodninske podpore takim članom, da bo niogoče pripraviti potrebno poročilo sa prihodnjo konvencijo ln ako bo po trebno napraviti kaklne spremembe v tem. Ponosni smo lahko na tako izredno dobro kooperacijo. ki so Jo nudite aktivna društva. Enako ponosni In hvsležnl smo uradnikom in članom v splošnem, ki so pridobivali nove člane, ispolnje vali listina itd.; člani kampanjakega odbora, glavni urednik Prosvete. in vsi ostali Člani glavnega odbora so imeli to kampanjo stalno pred očmi ln vzpodbujali člane, Bila Je vsestranska ln neae-bična kooperacija In la s tem Je bil dosežen tak lep uapeh. Vsakemu posameznemu društvu in vsekemu posameznemu članu, ki Je pomagal v tej kampanji in se trudil nesebično sa povečanje Števila članov SNPJ, naša najlakrenejša sshvala In obenem pa tudi čestitke. ft porine aktivnosti ln stroški Izgledi za športne aktivnosti so zelo dobri, v prvi vrsti sa kegljanja, ballncanja in golf. Prlgla-Ša ae vedno več In vad sa te vrste šport, dočim ni nobenega posebnega zanimanja aa šognmatne Igre. Te vrste šport Je še precej v zastoju in naj* brže bo vzelo še nekaj tet predno pride v predvojni štadij. Največ športnih aktivnoati je bilo v zadnjih šestih meeeclh na kegljiščih, na katerih so se vršite razne Ukme. kakor: 11 letni turnej kegljanja "duckpin" pod pokrovlteljatvom angleško poslujo če federacije v zapadni Pennsylvsnijl. potem 11-letni turnej "Tenpin", ki se Je vršil pod pokroviteljstvom društva Pioneer v Chicagu, nadalje kegljaška Ukma v Cleveland u pod pokrovitelj stvom clevelendake športne lige, In 3-letnl telegrafski kegl jaški turnej mladinskega oddelka Vsska teh navedenih tekem Je uspete nepričako vano dobro, zanimanja nič koliko, in udeležba Ja prekosite vse doeedanja. Sedaj smo ravno pri zadnjih predpripravah sa narodne športne aktivnoati. ki se bodo vršite v Clevelandu za čaaa slavnoeti dnevs SNPJ 29,, 10., 11, svgusU in 1 septembra; ta proslava ae bo zopet vršila po petletnem počivanju redi vojnih razmer/ Prvačill bodo i logometno igro, belina In golf. Kljub nekolikim zakaam-loatim v priobči-tvi v liatlh In razpošiljanju prijavnih liatin, pričakujemo preeej veliko število tekmovalnih aku-pin. posebno od društev v Ohiu In sosednjih drže veh Nekoliko bo najbrže neprilik pri dohevt prenočišč, toda z gotovostjo s* lahko prtčekuje udeležbe ns tej proste vi Uke, kakršne dosedsj še ni bilo. Poleg narodnih ali splošnih športnih priredb smo imeli tudi pierej tekem lokalnege znečeja, kot n pr. golfska Ukma na vrhodu, Javni nastop članov mladinskega oddelka v oaiednjem sepadu 17. avgusta v Chicegu, in Ukma v balincenju in golfu 31. svguata latoUko is osrednjege repeda. Zadnji dve priredbi sU nekoliko nevzkrlž s ns rodnim dnevom SNPJ v Clevelandu. toda to ni krivda odbora, ki ima U dve priredbi v oakrbl Vsekakor je potrebno paziti na to, da se oh dnevih, ko se vrši nerodni dan MNP', ne prirejajo nikakršne lokalne priredbe, lil bi kolikor toliko škodovele slevnoeti dneva SNPJ. Stroški vaeh športnih aktivnoati ali priredb ao znešeli v prvi polovlei tete 1947 63.084 63, od ka-Ure vaoU Je približno dve tretjini porabljeno ra kegl jaške Ukme V Um pe ni vštete vaota $250. ki Je bile izplefene aa Ukmo "Durkpln", ki ae te vršite 1. Januarja In U bile irplečena pred zaključkom lete 1646, ProraAun Je. da bodo celoletni atroški športnih aktivnoati snašeli v letu 1947 približno 67.500 00, ali 62 500 več kot prejšnje leto Ako bi se razvile fogometne Igre do predvojnega ŠUdlja, uda) bi se stroški gotovo zvišali za nad 62 600. torej bi vsi atroški dosegli vaoto 610,000, kolikor Je vadnis konvenrljs dovolila za šport v enem letu To pokaruje. da bo treba v blitnji bodočnoati nekoliko omejiti stroške, eko hočemo budget obdržali v mejah apro prtert) določenih od tmAn^a konvencije Na/in keko omejiti, ne da M pri Um trpels organizer!-Ja t orirom na športne aktivnosti, bo moral rešiti narodni etteUkl odbor. Po nalogi, katero ml Je poverile aeje glevnega odbora februarja meeere, sem sklirel konferenro okrožnih podpredsednikov ki m p vršite dan pred eeje skupnege glevnega odbore, vržile ste ae dve aeji, dopoldapsks te popoldanska, aa katerih Je bilo navzoč jih pet okrožnih podpredsednikov; trije so bili odsotni. Poročilo U konference bo predloženo UJ seji v skupnem poročilu in predložena bodo tudi priporočila, ki so bila sprejeta na tej konferenci Poteg priporočil, o katerih sa Je vršite temeljita razprava, Je bile razprava tudi o raznih drugih probtemih z osirom na sava-rovalnine. kater« nudi jednoU, razprava o mtedinakih krožkih, o športnih aktivnoatih, itd. Ta vrste konference so zanimive ln potrebne, ker is-menjajo ae idej« tn priporočila. Vsak possmezni okraj ali okrožje ima svoje posebne probleme, ka-Ure morsjo rešiti okrožni podpredsedniki In U vrste konference so v velik pripomoček, ker se sliši razne augeatije in priporočila Lahko bi še poročal o marsičem, kot n. pr. štirje obiski v Ohio in Pennsylvanljo kot glavni govornik In predvajal filme, SNPJ zbirka filmov, t važne obletnice, ki bodo v kratkem toda bi vselo t precej čess in prostora. Naj zaključim to poročilo v zaupanju, da bo tekoča seja uspešne v vseh ozirih in splošno korist SNPJ ln nje članstva. MICHAEL VRHOVNIK. mladinaki direktor. Soglaano sprejel predlog, da se poročilo vsa.ne na znanje. Poročilo upravitelja jednotinih publikacij in tiskarne Poročilo aa prvih Šest meeecev v letu 1947. PR08VETA Sredina iadajs sli glasilo se tlsks v 34,400 izti-alh ali 700 iztlaov več kot v zadnji polovici leU 1946. NaraaUk Je največ valad kampanje za nove člane, katera ae Je zelo dobro obneala in začetkom meaeca avgusta ae Jih Je tiakalo zopet 400 več aH akupaj 34,800. Dnevnika amo pa tiakall koncem meaeca junija tega lata 7,150, ali okrog 200 manj kot koncem zadnje polovice leta 1641, Nekaj naročnikov Je pustilo vsled starosti, drugi so umrli, nekaj ps Jih je bilo, ki ao se nsročill te sa krajšo dobo v Isnski kampanji. In seveda Jih je nekaj pustilo tudi vsled paylšanja naročnine, kar Je samoumevno ln gotovo Jih bo pustilo Še nekaj vsled tega, ko bo potekla naročnina. Finančno smo nazadovali v U] polovici teta vsled povišanje plač osobju pri uredništvu In u-pravništvu lists, ter vsled podralenja tiskovnega papirja In drugih potrebščin v tiakarnl, kakor tudi vsled povišanih plač delavcem v tlakami In akrajšanja delavnih ur. Z oglasi smo tudi nekoliko nasadovall In sploh tudi v bodoče nI pričakovati mnogo napredka v tem oziru, Pri osobju nI razlike, rasun da ae plačuje aa-daj tretji pomočnik direktno la sklada Prosva-U, katerega smo preje plačevali iz sklada tlakar-ne, to pa radi tega, ker smo naatovlll v tiskarni učenca, kaUrl sedaj opravlja deloma ona dala. Torej kakor bo rssvidno Is priloženega finančnega poročila, atroški so rasli in še rastejo, dohodki pa na. V kolikor ae tiče povišanja naročnina, ki Ja stopila v veljavo prvega maja 1647, ja prišlo prav malo ali skoro nič upoltav v sadnjl polovici leta, ker so šele začetkom meaeca junija pričeli plačevati povišano naročnino oni, ki Jim Je potekla v UJ dobi In Uh Ja bilo te okrog 400, Valad tega, ker se povlšek upošteva šele potem ko naročnikom naročnina poteče pričakujem, da Jih bo okrog par tisoč v UJ drugI polovici leta. ki bodo doplačali te povliek ln računam, da bo 8 tem do neke meje izboljšan dohodek, ki pa vae-eno nikakor na bo sadostoval sa kritja vwh povišanih stroškov, treba bo, kajpak, fta nadalje zalagati deficit te reserve pri Prosvatl. dokler bo kaj. poUm is reserve tlakama. THE VOICE Of YOUTH Mladinaka revija aa tiska sedaj v 11.600 tstisth. Tu beležimo naraatek od sadnle kampanja, ka smo dobili tsko veliko novih članov v naš mladinaki oddelek. Drugače nI bilo,nobenih poaebnih sprememb Revija Je velik agitator med našo mladino. TISKARNA V tlakami tudi nI bilo nobenih posebnih sprememb, rasun, kot sem še prej omenil, da smo nastavili vsjenea. Drugače Je vedno eno in lato o-sobje, njih plače ao se tudi selo povišate, saeno pa ae Ja skrajšal tudi njih delovnik. Cena vsem potrebščinam še vedno raste In selo velike poteš-koče imemo s dobevo ss list potrebnega tiskov-n*a papirja. Uko da vssko toliko časa ko nam poteče zaloga, še ravno imsmo naročila le dva ali eelo tri meaeee v naprej vložena, nam ne do-sUviJo psplrja pravočasno in Uko moramo tu pa tam prositi sunanje tisksrne, de nam pomagajo, kar pa selo neradi store, valed pomanjkanja papirja In nam tudi sato precej več računajo — od 10 do 50% več. kot mi plsčsmo aa papir po pa-godbi, ki Ja v veljavi do konca toga teta. Neka tlakama, ki sem Jo vprešel nedavno, da bi nam tiakate sredino ladajo. ker nismo imeli pepirja. Je zahtevate trikratno ceno ra papir, pe aa nam vseeno posrečilo dobiti od druge firme sa polovico manjšo ceno Vidite iskale polet koče Imamo, sa keUre članstvo ne ve. Sicer ps so razmera v Chicagu in kot razvidno iz rasnih poročil« po vsi Ameriki, da večkrat marsikateri Jlat Izida v zmanjšent obliki ali pe Sploh ne Izide valed pomanjkanja tiakovnega papirja, katerega se skoro drugače ne dobi kot na črnem trgu In aa isredno visoko ceno, V kolikor imsm Jas upogleda v to stvar, ne kaže. da bo v bližnji bodočnosti kaj bolj-še, Umveč rajle še slabše v tem oziru Imam pa upanje, da se bo s lesom Irboljšalo enkrat sredi eli proti koncu prihodnjega lete 1946* Omenim nsj še, da me Je boleven prisilite sa neka) česa v bolnišnico, kjer sem srečno prestal Užko operacijo, nakar eem ae povrnil na delo. hvala dobremu zdravniku. Hvala lepa Ujnlkom ln iajniiam. ter zestopni-kom I lata ProsveU sa rszumevsnjs in sodelovanje s Upravništvom Enako hvala tudi vaem naročnikom za precej točno plačevante naročnine ln aploh vaem v zvezi a tem delom. In eneko tudi vaem uradnikom za aodelovanje. Knjige ao, kot običajno, pregledali naši nadzorniki In od njih pooblaščeni irvedenri. in koli-kor je meni anano. Je vae v najlepšem redu Za vae k alučej, de ni neka) dovolj jeeno, sem pri volji pojaanltl osebno aeji gl odbere, PHILIP OODINA. upravitelj. F1NAČNO POROČILO TISKARNE SNPJ ad 1. »eauerja de 36 junije 1647 DOHODKI: Tlak ProsveU In mladinske revile The Voire of Youth .............$ 37.126 06 Naročite od saverovelninakege oddelke SNPJ ................ ............ A 8.16 02 Tiskovine drugih odjemalcev « 1.10611 Tiskovine za upravnlštvo In uredništvo ProsveU ............................................ Tiskovine ra ured tiakarne ..... 113 61 Skupni dohodki sa Ugotovljeno dete $ 46,446 17 Skupteek za aUr papir ..........— Provizija -................M N Obresti od inveetlri) • M Obreeti od poeojite na prvo vknjižbo* HM SKUPNI DOHODKI IS IZDATKI: Tiskovni papir frmlo Razna drug« potrebščine - Poštnine za publikacij« - Plače tiskarjev -—— Najemnina uradnih prostorov Zavarovalnina proti ofnju _ Znižana vrednost pohištva — Elektrika ca pogon Zavarovalnina proti poškodbam Razkladanja papirja -- Poprav« strojev NeirgotovJjeno dalo SI. d«c«mbra 1646. 11,066.16 226 60 1.6121« 1.063.65 24.720 36 1,600 00 66.02 266.74 471.66 162 60 44.00 666 63 600.16 Skupni izdatki --------------„-$48.216.25 Odšteto neizgotovljeno dalo 20. junija 1647 ----- 666.46 Obratni stroški Odpošiljstveni atroiki . Oglašanja-------- Plače uradnag« osobjs Razni upravni stroški Poštnina Davek aocialn« zsščite -- Davek ca brezposelnostno zavarovanj« Z« pregled poslovnih knjig po rsčun-akih izvedencih................ 42.722.76 176.10 206 00 1322.60 164.10 247.42 264 66 ill.60 200.00 Skupni stroški______________646.614.66 Dobiček v prvi polovici 1«U 1647 ~ 442.16 SKUPAJ PREGLED PREMOŽENJA: Bilanca v Amalgamated Trust and Savings banki . ..... Neplačani računi ------— Payir in tiskarsko črnilo (Inventar)— Neizgotovljeno d«lo ------------------- Investicije obveznic in zsdolžnic...... Investicij« v prvi zemljiški vknjižbi— Stroji in druga ©prema tiskarn« Nepotečena zavarovalnina -------- Inventar odpošiljatvanaga urada Čaaopiana poštna znamke ... Poštna znamka--- Razno ....................—«.......... 18.242.70 6.762 22 2.112.76 666.46 46362.66 261.16 66.767.42 244.66 110.46 224.42 77.71 0.61 Skupaj---- Manj rezerva -.—- SKUPAJ PREMOŽENJA 4121.104.12 , 62.206.16 77.766.67 OBVEZNOSTI, IMETJE IN REZERVA: Plače delavcem.....-................8 Neplačani računi .......—-. Starostna zavarovalnina ........ Brespoaelnostns zavsrovalnina---- Znižana vrednost strojev in oprema— Vloga SNPJ -------------------------------------- Davek na plačah................ ........ Rezerv« za počitnice Prebitek--- 262 00 600 61 248.53 141.36 53,305.1« 50.000 00 462.60 227.47 26.665.60 Skupaj . Manj rezerva 6121.104 12 52.206 16 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN IMETJE ...6 77.766,07 FINANČNO POROČILO PRO*VETE IN THE VOICE OF YOUTH 1. januarja de 20. Jurija 1647 DOHODKI: Naročnina na dnevnik--------------6 10.762.67 t* Naročnina Oglasi na tednik Od savarovalninakega oddelka SNPJ za The Voiaa of Youth Za plača uredništvu in upravništvu za The Voice of Youth ------— Obraati od investicij ........................ 26.261.24 4.461.61 6.566 60 760.30 467.63 SKUPAJ DOHODKI J 61.412.06 IZDATKI: Provizija od naročnin in oglasov......„...$ 2.023.52 Tiakanja Prosvete in The Voice of Youth ............................_..27.126 06 Plače urednikov tn upravništva------13.586.56 Tlakovine in uradne potrebščin«________262 62 Znižana vradnoat pohištva----------16.78 Razno -------------------------------------,.„,„», 67.20 Za pregled poslovnih knjig po račun- akih izvedencih ....................................160.00 Najemnina uradov ......................................200 00 Poštnina in ekapra« ....... ....................102.72 Poštnina drugega poštnega razreda za Prosvete in The Voice of Youth...................2.264.84 Rami publikacijski stroški________________644 40 Davek ia socialno saščito------------13« 3fl Za brezpoaelnoatno zavarovanje ________106 00 Skupni Izdatki ....................................6 87.272 06 Izguba v prvi polovici leta 1647______ 8.661 00 Skupaj 8 61.412 06 RAZDELITEV PREMOŽENJA: Gotovina v Northern Vrust Company banki —.............. , ----------------- t 16.600 03 Neplačani oglaal ---------------------- ... 180 38 Od savarovalninakega, oddelka SNPJ za tednik ..--------------------------------6.216.76 Vloga za drugi poštni razred Prosvete is 36 Vloga za drugi poštni rasred ta The Voice of Youth __________________________S2 36 Zvezne vladne sadolžnice .............. ....38,333.1 S Pohištvo in oprema urada (kupna cena) fl.328 24 SKUPNA IMOVINA 8 ««.704 68 OBVEZNOSTI. REZERVA IN PREBITEK: Neplačani računi Plače delavcem Pristojbina m brecpoaalnoetno tava* rovanje ,,,- , ______ Davek se socialno zaščito____________ Rezerva se znliano vrednost pohištva in 6.222 00 106 10 76.16 141J1 6.241 66 263 86 428 90 64.120 23 Dsvek za plače __________________.. Dolg poročevalcu Franjo Alešu Prebitek_______________ SKUPNO PREMOŽENJE IN OBVEZ- - NOSTI--- ■.,.,.,,............jlj^M Poročilo gl. urednika Cen>eni bret|e in see tre: To mo)e poročilo bo kratko, kajti poaebne«a nimam poročati, v politično razpravo o notranjih >n runenjih zadevah alt delavakih tn ekonomakih vprašanjih ae pe ne nemersvam spuščati Vso to snov obdelujem dan za dnem v Prta veti tn bi vam ne mogel nič novega povedati Vsi veste da pretivDemo dobo. ko je v domačt deftall na konju v»UMzniška reakcija, ki ne eni etrenTstre »i tai potlačen jem in unlčeniem veega delavak* «a ginanj«. čemur je doka« Taft Nanlevev aekon « v»h«*n>« "rde^ga" strašila, na dn»gi atrani ae pe mrriifrvo pripravi)« na nov svetovni poter na Ho in btologično vojne. Ake pride do sled nje. ted^j sna biti konec vaej taka zvani civilizaciji. zapadal koš vzhodni Val tudi občutimo velike draginja vedno večjo in/lfedjo vsied ne-nasitnega profitaratva. kar bo te deželo privedlo v nov gospodarski polom. Pri urejevanju Proavete in mladinske revije 'The Voice of Youth" ae akušamo po najboljši moči ln sposobnosti driati smernic, ki jih je začrtala Prosvetl in jednoti zadnja konvencija. Te smernice ao seveds v skladu s idejnim ozadjem in zgodovino SNPJ. Ta smernice morda niso po godu slehernemu členu sli članici — sigurno niso po godu reakcionarnim silam poeebno izven jed-note, o čemur smo se imeli ia priliko prepričati! —toda ao merodajne za uredništvo kot vae vodstvo jednote. Kolikor mi je znan članaki sentiment. so čitetelji na splošno zadovoljni s našim delom in smernicami obeh publikacij. Vsem pe ne more nihče ustreči, noben urednik in niti pa-pei ne. Ako ima kdo izmed vae kako kritiko, je tukaj maašo, da jo razkrijeta. Iz kritike, ako je stvarna, ae lahko vsi učimo. V zvezi s podrobnim delom v uredništvu nimam poročati nič posebnega ali izrednega. Od zadnje seje gl. od bor s j« bila tudi za pomožne u-rednike aklanjena kolektivna pogodba s časnikarskim giJdom CIO. Bil je le čas. da se je to zgodilo in je tudi dobro vplivalo na moralo prizadetih. V informacijske svrhe naj omenim, da sta bila pomožna urednika br. Beniger in br. Slabe — kakor sem tudi jaz do izvolitve na sedanje mesto — člana ta unije ves čas od njene ustanovitve lata 1624, pred pričetkom kolektivnih pogajanj pa je priatopil tudi br. Medvašek. Vaš uredniški štab je torej že precej lat unijaki Uko po članstvu kot po duhu. Kot običajno in kar je naša naloga, je uredništvo tudi v zadnji kampanji po najboljši moči sodelovalo t vodstvom kampanje. Prijetna zavest nas vseh je, ds je bila ta kampanja zopet uapeš-na. V resnici je prekosila naše nede. Glavne zasluge pri tem imajo ona društva in oni člani pa članice, ki so bile sktlvne po nsselbinsh in pridobile toliko novih članov. K zaključku naj omenim, da imamo še vedno težava glede pošte s starim krajem, de vedno le pošta zelo naredna in počasna. To valja tudi za zračno pošto. Izgubile se je že več depeš od našega poročevalca v starem kraju. Tam pravijo, da je krivda na strsni ameriške vlada. V dokaz navajajo pošto med Jugoalavijo in Kanado, ki je hitrejša in bolj redna. Ameriška pošta pa meče odgovornoet na — "neurejene razmere". Tbdi nam s6 dozdevs. ds je več krivde na tej strani kajti ni nobenega razloga, zakaj naj bi na primer piamo, ki je bilo poslano v Slovenijo z zračno pošto potovalo tja več kot dva mesecs — od 28. marca do sredi junija! V ozadju teh poštnih nerodnosti so pač slabi politični odnošsji, s katerimi skušs "naša" visoka diplomacija "sflkssti" Titov režim, živimo psč v pssjih dneh, ps bilo poleti ali pozimi. To je vse moje poročilo. Ns vss možna vprašanja sem vam na razpolago, ANTON GARDEN, urednik. Soglasno sprejet predlog, da se poročilo vzsme ns znanje. Poročilo gospodarskega odteka O LAVNEMU ODBORU SNPJ Nsslednje je predloženo poročilo našegs odseka i detajliranim seznamom o vseh finančnih trsns- FRQ8V1TA akcijah, ki so bile lzvršepe v preteklem pol-letju 1647. novih V zadnjih šestih mesecih je bilo nekupljenib novih vrednostnih papirjev v nominalni vrednosti za 8426,000.00, za katera jm jed nota plačala 6428.066.66. ali 63,066.66 nad nominalno ceno. Na kupljene ao bile naalednje: -Vzste- 1) Zadolžnioe zvezne vlade .6100.000.00 6100.000.00 2) Municipalne zadolžnice... 75.000.00 75.837.96 3) Javnih naprav zadolžnice . 125.000 00 127,228 87 4) Zavarovani certifikati.™ 125.000 00 125.000.00 Skupaj 6425.900.00 6426.066.66 Zedolftnlse svetne vladat Gospodsrski odaek je kupil v preteklem polletju edino le tekozvane US Hranilne zadolžnice, aerija O, ki donašajo 2tt% obraati in potečejo v 12 letih. Nakup teh je dovoljeno aamo do vsote 6100.000.00 v enem letu. ' Miinicripalne ladolšntco? Gospodarski odsek ja kupil tekozvane "dohodninske zadolžnice", i j. da so izdane na dohodke od podjetja, za katero ao zadolžnice izdane. Ta vrste zadolžnice so izdane od vladnih agencij, ki operirajo ljudske naprave. Največja vsota je bila vložena v Pennsylvania Turnpike Commission, ki oskrbuje cesto med Irwin in Hsrrisburgh, Ps. OdplaČils ns glavnico in obresti se vršijo od dohodkov, kstere ima ta cests. Manjša vsota, ali 625.000 je bils vložene v obveznice Public Utility District No. 1 v Cowlitz County. Wssh., ki ims hydroelektrične naprave In oskrbuje z elektriko v imenovanem okraju. Zadolšnde javnih napravi Večja vsota je bila vložena v prva zemljiške vknjižbe (hipoteke) pet raznih korporacij. in sicer vsota 8125.000. ali po 825.000 v vaako; vse te korporscije oskrbujejo elektriko v večjih industrialnih okrajih. Po vprečni dohodki znašajo po 2.60%. Vloge v zavarovalnih hranilnih in posojilnih društvih: V Hranilnih in poaojilnih društvih, v kateri so vloge do 65.000 zavarovane od zvezne vlade, je gospodarski odaek vložil vsoto 8125.000. in sicer v 25 različnih društvih. Čista obrestna mer s od teh vlog znaša 3%. Odpoklicane in potočen« zadolšnice V prvih šestih mesecih je bilo odpoklicanih zadolžnic za skupno vsoto $64,000 in potečenih jih le zs 823.000. Prejeli smo 8904.48 manj kot je jed-nota plačala za te zadolžnice. Na primer, zadolžnice Everret, Washington, je jednota kupila s premijo 3.26, toda prejemala je ps obresti po 4% ves čss, odkar jih je imela, torej .z obrestno mero se je pokrilo vae. kar je bilo plačsno nad nominalno ceno. V prvem polletju 1947 ni bilo prodanih nobenih zadolžnic. Posojila ns prvs s«mljišk« vknjižb« V zsdnjih šest mesecih ao bili plačani v celoti trije dolgovi; novih posojil v tepi času« ni bilo. To je skupno poročilo gospodarskega odseka in temu poročilu sledi detsjlirsn pregled vseh trsns-akcij, ki so bile izvršene v prvi polovici leta. Ako kdo izmed navzočih glavnih odbornikov želi kakšno pojasnilo, so člani gospodarskega odseka pripravljeni, da ga dajo. MAT PETROVICH. predsednik gospodarskega odseks. Soglasno sprejet predlog, da se poročilo vzame na znanje. Dahun DETAJLIRANO POROČILO GOSPODARSKEGA ODSEKA l ■, Nakup vrednoatnih papirjav ed L januarja do 30 junija 1147 Nominalna Vrsta 3. aprila 18. januarja 10. januarja 18. Januarja 19. februsrja 26 junija 16. junija 16. januarja Total...., »rodajaloc- 6100.000 Zadolžnice Zvezne vlada, serija G 2Vfc%, potečejo 1. aprila 1959.............................. 8100,000.00 Federal Reserve Bank of Chicago 26.000 Cowlitz County. Waahington. Publ, Ut'iy % Dist. 1, Revenue 2.40*. due 6/1/68............ 24,587.99 M.. B. Vick 8c Co., 60.000 Commonwealth of Pennsylvania Turnpike Revenue. 2tt%. due 12/1/76...*.................. 25,000 Gulf Statea Utilities Co., 1st Mtge 2%%. due 5/1/76 ..................................................... 26.000 New York State Electr. 8c Gas Corp. 1st Mtge 2*%. due l/J/77.............................. 26.000 The Toledo Ediaon Co., 1st Mtge 2%, due 4/1/77 ...................................................... 26.000 Utah Power 8t Light Co.. 1st Mtge 2%%. due 8/1/76 ...................................................... 25.000 Wiaconsin Electric Power Co.. 1st Mtge 2H%, due 6/1/76 ............................................ Al. O'Gara 8t Co., and 61,250.00 Mason. Moran 8c Co. 25,187.60 Halsey. Stuart 8c Co. 25,662.60 Halsey, Stuart 8c Co. k 25,791.17 First Boston Corp. 25,187.50 First Boston Corp. 25.500 00 Ames. Emerick 8c Co. 8200,000 6302.066 8« -Datuas— 12. Januarja 13. januarja 12. januarja 12. januarja 12. januarja 12. januarja 12. Januarja 12. Januarja 20. februarja 20 fobruarjg 20. februarja 20 februarja 20 februarja 20. februarja 20. februarja 20 junija • 20 junija 20 junije 20 junijs 20. junijs 20 junijs 20 junijs 20 junlls 20 junija 20 junija 20 junija VLOGE V HRANILNIH IN POSOJILNIH DRUŠTVIH Ima in kraj Avondale Saving« 8c Loan Aaa'n., Birmingham, Ala_______________________ Big Sandy Federal Savings 8c Loan Asa'n., Paintaville, Ky___________ Horn« Building 6i Loan Asa'n., Philadelphia. Pa.................................... North Philadelphia Federal Savings 8c Loan Assn., Philadelphia, Pa Unity Building 8c Loan Aaa'n., Philadelphia, Pa................................. Kinnickinnic Federal Savings 8c Loan Ass'n., Milwsukee, Wis...... Penn Tresty Building Ass'n., Philadelphia. Pa.......________„______ Southern Federal Savlnga 8c Loan Asa'n.. Pine Bluff, Ark... Compton Federsl Savings 8c Loan Asa'n., Compton, Cslif....... First Federsl Savings 8c Loan Ass'n.. Jasper, Ala___________________________ Philadelphia Suburban Federal Savings 8c Loan Aaa'n., Philadelphia. Pa. United Building 8c Loan Aaa'n.. Fort Smith. Ark ,..„________________________ Columbia Savings k Loan Aaa'n.. Milwaukee. Wla_________________________ Jefferson Federal Savings 8c Loan Aas'n., Birmingham. AlaT.L"___Z Alice Savings 8c Loan Aaa'n., Alice, Tea............................................ Bonne Terre Building 8c Loan Aaa'n., Bonne Ten*. Mo...................Z Commonwealth Savlnga 8c Loan Aaa'n. North Hollywood, Calif._____ First Federal Savings 6r Loan Ass'n.. Clovia. New M»z...».................. First Federal Savings A Loan Asa'n., Eest Los Angeles, Calif. "*"* First Granite City Savings 8c Loan Aaa'n, Granit« City, 111. Sheffield Federal Savings 8c Loan Aas'n., Sheffield. AIs.....Jt —Vaota- Unlon Federal Savings 8r Loan Aaa'n., Los Angelea. Calif......... Alvin Prograaaive Federal Savings 6i Loan Ass n., Philadelphia. Pa. Industrial Savings 6i Loan Asa'n., Richmond. Calif.______ United Savings 8i Loan Ass'n.. Glendale, Calif____ 8,000.00 6,000.00 5,000 00 5.000.00 5.000.00 5,000.00 5.000.00 5.000.00 5.000.00 5,000 00 6,000 00 5.000 00 5,000.00 5,000 00 5.000.00 5.000.00 5,000 00 6,000.00 5.000.00 5.000 00 5.000.00 5.000 00 5.000 00 5.000 00 6,000 00 Skupaj v hranilnih in poaojilnih društvih. SKUPAJ NOVE INVESTICIJE_________ 6125.000 00 6428.066«« ODPOKLICANE IN POTEČENE ZADOLŽNICE Vrat« 1. januarja 1. januarja II. februarja 11. februar)« 11. f«bru«rja II. februarja I. mar rs I. marca 1 aprila 1 junija 26 tunna Winnett. Mont.. Ref. 2% (M) ................ Montgomery County. Md„ iKk% (M)___ Chicago Park Dlet . 4\X (CJ_____________ Chicago Park Dist„ 4% (C)__________________ Pennsylvania Turnpike Commission 2H% Revenue Bonds (C)_________________ Pennsylvania Turnpike Commission Revenue Honda #Tl______________ Set a II Properties. Inc, Debenturaa. due 168« (C) ......................... Hollywood. Fie. Ref 2% (C>____ Cumberland Co^ Md . 6*4% (IT)__ Putnam County. Fla , 4% fM>___ Everett Waah . 4%. due 1661 (C)_____ NominalsM vrednost 1 VknJIšna ▼rednost Prejeli Dobitek lafuba* $ 1,000 16006 2.000 1.000 $ 1,00000 10.165 73 2.000 00 ' 1,000 00 8 1.000 00 f0 000 00 2.000 00 1.000 00 $......... 168 72* 20,006 20.0r 50 20 800 00 762 86 6006 4.662 76 5.200 00 206 28 4.006 1 006 16 006 2000 3 862 80 1.000 00 10000 00 2,000 00 4.000 00 1.660.00 10 000 00 2.000 00 167 86 30 000 21.676 00 30.000 00 1.676 00* = ODPLAČANA POSOJILA NA PRVE OMLJliKE VKNJIŽBE 7. februarja 4. aprila 6. maje Skupaj 56 T 1L Cleveland, O. Chicago, 11L . Chicago, HI _ ▼i •J 640.66 . 2,767.76 . 4.200 28 .J7.617.72 SKUPAJ 667.000 866.664 46 666.000 00 6*64 46* Poročilo gl. porotnega odseka V teku sadnjih lest mesecev je gl porotni odsek reiil tri zadeve. V dveh zadevah, ki ao izvirale iz nesporazuma pri drultvu. smo obtožence oprostili; v tretji zadevi je pa ilo za bolniiko podporo. V tem slučaju smo potrdili postopanje tajnika bolniškega oddelka, ki je bolniško podporo deloma odklonil. Predsedniku porotnegs odseka J« bilo poslanih 6e prcejlnje število druaih pritožb, o katerih se vodi natančni seznam. Slo je ne j več zaradi na« mišljene prikrajiane podpore in tudi nekaj obtožb osebnega značaja, kar pa ni spadalo gL porotnemu odseku, ker niso bile prej predložene in reiene pri društvu. Po daljši ali krajii korespondenci, s katero amo skušali pritožencem raztolmačiti jednotin sistem izplačevanja podpor ali kam naj se obrnejo zs podporo, ao se prizadeti člani s tem zadovoljili, saj Uko je soditi, ker ni bilo potem nadaljnih pritožb. Medsebojno poslovsnje v odseku je točno, brez kakšnega neptrebnega zavlačevanja. To je skup no poročilo gi. porotnega odaeka. . ANTON SULAR. predsednik; FRANK VRATARICH, ANDREW VIDRICH, JOHN KOBI, CAMILLUS ZARNIK. odborniki. Soglasno sprejet predlog, da se poročilo vzame na znanje. Poročilo gl. nadurnega odseka Kot običajno, smo si vzeli za svoje delo in pregledovanje računov tri dni. S sejo amo pričeli 11. avguata. Udeležili so se je Vsi člani našega odaeka, razen prvi dan. ko je bil odsoten Frank Zaitz vsled drugegs dels. Zs pregledovsnje jednotinih poslovnih knjig ter zs sestavo računov je naš odsek znova najel firmo javnih računakih izvedencev Philip B. Heller it Co. (Certified Public Accountants). 0 njegovih poročilih in naavetih smo imeli z njim sejo dne 12. svgusta. Uverili smo se, ds so svoje delo vriili vestno in priprsvili poročila vseh oddelkov v podrobnostih nam in vam v informacijo. ^ i Naša skupns Imovina a Finančna poročila o posameznih oddelkih zs prvo polovico tegs leta so podali izvršni odborniki in gospodarski odaek, zato jih mi tu ne bomo ponavljali, pač pa podali kot običajno predvsem statistične primerjave ter razne spremembe v dohodkih in izdstkih posameznih ustanov in skladov. Skupna imovina vseh skladov fti oddelkov SNPJ je dne 30. junija znašala 613.104.572.25. ali $250.222.27 več kot v zadnji polovici prejšnjega leta. Bondov zvezne vlade (United States Government Bonds) imamo sedsj 65.30% nsše skupne imovine, v drugi polovici lanakega leta pa smo jih imeli 65.02%. Torej so naše investicije ns-raale za nekaj malega v raznih drugih postavkah. Vložbe v Public Utility bonde ao naraale v pro-ili polovici leta v primeri s prejšnjimi zs $127.-228.67. Skupno znsšajo 5,22% naše imovine. V stsvbinskih sli pravilno v hranilnih in posojilnih društvih so nsše vloge ^primeri s prejšnjo polovico leta (do 30. junija letos) nsrasle $125,000. Skupno znsšsjo 4.53% nsše imovine. Vlog v municipalnih bondih imamo sedaj 16.07%, sli $35,482.74 msnj kot v drugi polovici lsnskegs lets. Vse druge postavke se nanašajo na manjše odstotke vložb. Stanje neših bondnih vloib Pri rsznih bondnih trsnsakcijsh izkazujejo knjige vsled našega sistema poslovsnjs $2,070.73 izgub, ksr ps ni izguba, temveč le način, da mi vknjiiujemo bonde po nakupni vrednosti, ki so večkrst višje kot ps jim je nominslns cens. To pomeni, ds sko jih plačamo dražje, so obresti toliko niije, sorazmerno akoti vss leta, in ko bonde izmenjamo, ae mora to razliko vknjiiiti za izgubo. Vložbe vseh naših oddelkov ao sedaj popolnoma vame, namreč brez nevernosti ako država kot taka ostane solidna. Imamo pe še nekaj takozvanih nepriznanih vložb, ki ao nam ostale izmed izgub med vojno, oziroma že v depresiji, pa so bile v reorganiziranju znova obnovljene. Akountanti nam priporočajo, da naj se iz teh nepriznanih vložb (Non-Ledger Aaaeta) črta vsoto $7,553.33 od Edinburgh Conaolidated Independent S/D Tex.., ker je brez vrednoati in radi tega neizterljiva. Prav tako brez vrednosti je postsls naša vlofba v Town Center Bulding Corporation in priporočajo, da naj jo črtamo iz seznsms. O rsznih re-orgsnizscijsh ter izgubah, ki smo jih imeli v teh in sličnih korporacijah, je nadzorni odbor poročal podrobno v letih depreaije in med vojno. Pripombe akountantov Naši pregledovalci računov omenijo vaako pomoto, ki jo izalede, naj al bo one, ki ao v računih preplačane, ali podplačane. Priporočajo, naj bi ae vse izplačilne listine dale v dvojen pregled, kar ao storiti le neštetokrat, a valed pritožb, da bi to povzročilo višje stroške, v take metode naš odbor nI insistiral v vseh slučajih. Je pa dobro, da se to vrši vsaj v glavnih postavkah izplačil ker bo to boljše za kredit našeca poslovanja. Precej izplačil dedičem naših članov Je bilo Izvršenih v Jugoalavijo Akountanti nas opozarjajo. da potrdil o prejemu ob čaau revizije še niao imeli, rasen par. da pa ao mogoče prišla pozneje, o čemer se bodo uverili pregledovalci V prihodnji reviziji. Vprašali smo o tem merodajne izvršne odbornike, ki ao nam Izjavili, da ae pošlje v atari kraj vsote 1« takim dedičem, o katerih Umošnja oblast dožene. da ao še živi ali pa da imajo postavne dediče, katerim bi po mednarodnih zakonih pripadale te vsote Izplačil« dedičem naših pokojnih členov ae dedičem v Jugoslaviji vrše skozi delavsko ministrstvo. Ursdns potrdila o prejemu vaot od dedičev v Jugoalaviji ao aeveda v ondotnem jeziku In naši pregledovalci pravijo, ds so vsled tega znali pre-gMati le izplačane zneake. ne razumejo pa be«e d t le Naš nadzorni odsek se je uverll o pravil-noeti heeedila. a na priporočile akountantov Je mnenje, da v slučaju raznih novih državnih pregledovanj bo treba te listine pravcati v snele, ščino. 01 tajnik j« nam dejal, da se bo to Izvršilo le. če bo potrebno, kajti • stvarjo bi bilo v slučaju prevajanja veliko dela in s tem «eved« so v rveri stroški. Upravni skled loviei leta 666.66171 stroški pa 666.006 M * SREDA, ali Plača odbornikov in uslužbZT^ uradu ao znašale $26.505 29 .h v drugi polovici lanakega leti ^ * Plače drugih članov gUvnee, t prvi polovici tega let, sJg * višje kot v drugi polov.c, lanX£a w Skupno zvišanje plač torei prejšnjo polovico leta $7 878 20 V Pri0^ MuttJ&gs r^ - p ^ $261.75 manj leta. Tu ^ všteti tud, razni dC^'1^ poleg voznin govornikom g ^ Za aktuarje in akountante «m« , i $1,970.00 več kot v S^i pTv^^ Stroški a sejo gl. odb?ra ^ ,eb , ^ znrfali $2.450.76. Jli $1,475 79 vi 1947 lovici lanakega leta iruU^I " driska polletna *^!« ^ v Evelethu, kjer ao bili potni strolki^ J* na račun konvencije, in p. ^ — večjega števi^^ Pod znamko "Oglašanje" je jednot« v Polovici leta potrošilo $1.090 67. P^toVS J« beležijo izdatki, ki jih imamo l TiZSSi kanu, podpore mladinskemu zboru v ' Konvenčni sklad V prvi polovici tega leta so znašali >tr«L tega sklada $1,450 in sicer $450 zs^kan nika in $1,000 pa je bilo izpla.an.h dru££ Evelethu za njihove stroSke. V,e*a skup8J „ šajo stroški minule konvencije SNPJ £ J IJČ^'1?nskefa avgusta v Evelethu, Mu V konvenčnem skladu imamo 111 539 41 • $7,013.35 več kot 31. dec. 1948. ' > Stavbni aklad Dohodki našega poslopja (glavnega urada) znašali $4.786.00, ali* $516.30 več kot v dnS . lovici lanskega leta. To razliko je pripisati.d! rani, ki je prinesla v tej dobi toliko več naj« nine. Tn Stroški poslopja (kurjava, čiščenje, plača h nika, znižanje vrednosti (depreciation), din voda, zavarovalnina, elektrika, plin itd.) so n šali $6,474.66, ali $2,203.42 več kot dohodki tem skladu imamo $53,241.61 ali $923 74 manj I v drugi polovici lanskega leta. Sklad izrednih podpor Pregledali smo vsa izplačil« iz sklada izredi podpor in med nami Je nastal ugovor proti dij nju podpor pogorelcem, o katerih ni točno u| tovljeno, da li bi lahko svojo imovino zavaro* ali ne. S tem ugovorom oziroma s takimi kri kami* smo naatopili že prej, posebno v enem il čaju, o katerem smo poizvedovali in te uv« da bi dotični član lahko zavaroval svoje ima v polni meri, pa ker tega ni storil, ae je po | žaru obrnil za denarno pomoč na jednoto in v znatni meri tudi dobil. Mnenje našega odbora da naj ae v vseh I kih slučajih Izvršni odbor do kraja prepriča o i rodostojnosti prosilca, predno mu podporo izpl Ča. Oziroma predno se mu jo določi iz ti sklada. Sklad mladoletnih dedičev V skladu mladoletnih dedičev imamo It I 110.62, obveznosti dedičem ps znsšajo $58,071. Prebitek (Surplus fund) znaša $3,033 42. Publikacije in tiskarna Tiskarna je upravljana tako, da ne dela izpil dobička pa ls mslo, prvič, ker je povsem tolv« ns, dobro opremljene in je bils ustanovljena prid znižsnjs stroškov jednotinih publikacij. Vsled sodobnih razmer pa so se izdatki Pi sveta in sorazmerno Mladinskega lista vm znatno zvišali, kar ste čull ie iz poročila upn nika brata Filipa Godine. Imovina Proavete je 30. junija znašala # 130.83, ali $8,861.00 manj kot v drugi polov lanjkega*eta. Vzrok temu so razne podražitvi zvišanje plač uradnikom, upravniku in uiluAi cem. Naročnina Proaveti je vsled tegs bila zvila toda v koliko bo to zvišanje moglo nadomcit višje izdatke, bomo mogli točneje presoditi k ob koncu tega leta. Imovina Prosvete Je še prilična. toda če bo I navzdol od pet do šect tisoč dolarjev na viak« pol leta, bo v par letih izčrpana, posebno ker tudi tiskarniški stroški—namreč za tiak in p* vedno bolj višajo. Posebni skladi V upravi brata predsednika Cainkarja Je v« 82.010.00, od tega $2000 v pomoč delavcem ▼ m tualnih stavkah in $10 za ruski relif. Dvorana Kot ie omenjeno, smo dobili najemnine tmJ* rano $1,235.00 in od tega Je šlo hišniku zs Jo $128.50. Dvorana je bila v minuli pol*™ms patronizirana boljše kot povprečno v prejau nekaj letih. Razne sadeve Nadzorni odsek Je na tej svoji aeji »klenflj se nsših skountsntov ne sme nsjemati pri J tinih poslih ss ničessr drugega kot v kar naa pooblaščeni. Tak predlog smo Imeli pred sabo h prej. s smo gasvsled realist.čn.h vzrokov op^ Sedaj Je bilo definitive zaključeno. Am^ naroči skountsntom. kstere koli te borne bodoče, ds ne smejo pri SNPJ tprri«1 . drugegs dela. kot d. pregledsjo " ge ta o svojem delu poročajo nadzornemu Ta naš *lep smo na naš. seji gL tajniku F. A Vldru in g. miall o tem. Dejal je. da ^ slučaji, ko Je veliko cene,. « f^^p akountante, ki imajo še msnje ojedn^ ^ ^ slovenju, kot pa povsem nove U^dU" , rali v naš poalovni sistem šrie pggi« ^ valed tega bili strošk, teUko ^ g tega tajnikovega ^ v vsakem takem ^h^hnrr^v n- tednik, ali kdor še izmed izvršmh , ročilo sporoči predaadniku »adasrnjP^^, ta šele na) pooblači n«ročene nsše določeno delo. Prttešbe Pred ssbo smo imeli dve ?J „ , Prank Serb*, član društ^*^ ^ h pritožil zaradi nepriobčenegs slal Proaveti. ^ Nam je poalal ^ ^ m.* )• bil pred naštm odaek^ P')-^ gl^le dopteovn^^J sojeti. kajti pravila ***** V,J, p . take pritošbe ^ ' tek tn ako prtlotben.k »J^T^e r^l »•dovoljen, ima pr.vvro M^ glavni odbor Sassodbe si#dn;egs Ijevna. ^^ (Nadaljevanj*