■ jtjC^Uli ^jj^Bi^l^^^l^ j iAi Šickrto taiftfiiii j j • _:____h._ -..........- . .. _ - - • p v slovenskem Cleveland!!.1 ■dno, politično In društveno delo KiŠtvo in upravništvo lt Elevelandska Amerika" Ki svojim cenjenim na-Kn prav veselo in sreč-Hovo leto! Bredek v največji slo-Beploniji v Zj edin jenih K" v Clevelandu, le)tos Kil. Bolj kot kdaj prej Hfrznamovati podjetnost Brtvovalnost Slovencev v •elandu. Največji napredek Ko jih imeli nam kaie K Slovenskega Narod-Koma. Tekom devet me-Kdikar se je gibanje za K> stavbo pričelo, je pri-Bblagajno nad $8000. Ta Kam garantira m. 'Rojak J. Tomažič, K je v pondeljek, 25. K|1 med gosrti v gostil-Hpcoviča svoto $2.00 za Bi- Polanc, član dr. št. B je pri rojaku J. Bajt Bjveseli družbi $3.00 za ■sem se izreka iskrena Bp plemenite darove. ■Ženski trgovec Josip Bftrna dr. seji sv. Jože-Bwio za delnico Nar. Bpotem podaril to dru-Bstvo ima sedaj podpi-Kkiic. Hvala požrtvo- Ebm Slov. Dobrodelne Hbiaznanja, da se bo iz-Be bolniške podpore H časa zakasnilo radi Kve/.! letnih računov, fj bo rizadet, naj blagovoli ^Bnaznanje. Kbo tem potom iz-B so vfte govorice o ka-K lista "Clevelandska M' naravnost izmišljene Etn delo nasprotnikov li-Bstoji trdno kot prej. Bi pojasnil ni potreba, ■tatu iz Chicage v Cle-E 30 ton ali 60.000 fun-B Jajca so stara od 10 Bo dveh let. Mestni E je izjavil, da .bo za-B jajca, da s tem Cle-Bvaruje nepotrebnega Ba' Matija in Jože Bta prevzela mesarsko ! fe. Hammelna na 6005 Bve. [Mi priporočamo Bjetje Slovencem v B^vsako leto bo dr. ■nai nič priredilo dne Bnja,'i9i7 svojo za-Baškeradno veselico. K zabava se obeta. I Zyle se nahaja v Boložaju. Mož je pred 1 Bci dobil $3,500 od-Ber je trdi!, da je na oba očesa pri delu 1 pBfdu. Država je fc- ] ■poro, toda kom pan i- 1 BK' ■ ja, ki zavaruje, podjetje proti ' nesrečam delavcev, je im^la ■ svoje dvome. Izmislili so si to-- rej zanikali vsak mir 06 tem. časti. Podlaga tega odgovora bo govor angleškega minister-skega predsednika v angleškem parlamentu. Vsaka vlada zaveznikov bo poslala poseben iodgovor, toda vsebina vseh ho enaka. Francija bo še poslala posebno ndto, v kateri bo razpravljala o zgodovini in postanku današnjega boia. Vsako u-panje, da se sestanejo zastopniki nevtralnih držav in govore o miru, je ziginilo. V Nemčiji zahtevajo mir. London, 28. dec. Nemška vlada se pripravlja, da odgovori na mirovno noto predsednika Wilsona. V tem odgovoru bo Nemčija ponovno naznanila, da je pripravljena za mir, zlasti raditega, ker vladajo po celi Nemčiji simpatije za mir. Nemško ljudstvo je pripravljeno popustiti kar največ mogoče, samo da se dožene toliko pričakovani mir. Toda v uradnih nemških krogih vlada prepričanje, da Nemci v resnici ne bodejo sprejeli mirovnih pogojev zaveznikov, kajti v Nemčiji bi vladalo strašno razočaranje, če bi se naznanilo, da Nemčija vresnici nima toliko moči kot je nemška vlada nepresltanO zatrjevala svojemu Ijiudstvu. Toda nemška vlada pripravlja nemško ljudstvo na ta razočaranja. Zavezniki zahtevajo pomoč iz Amerike. Zavezniki zahtevajo pomoč ; in prijateljstvo od Amerike. Prva jeza, ki se je pojavila v Angliji radi predsednikove mirovne note, se je polegla. Zavezniki so prepričani, da pričakujejo iz Zjedinjeniiht držav lahko veliko pomoč. Medtem pa zavezniki vztrajno nadaljujejo z vojnimi pripravami. Canada je dovolila nadaljnih $300. 000.000 za vojno, Avstralija $200.000000. Tisza odstopi. Berolin, 28. dec. Ogrski mi-nisterski predsednik Stefan Tisza bo baje odstopil, kei* ni po godu novmeu avstrijskemu vladarju. Dosedaj se te [novice ni moglo potrditi. Grof ijisza je bil desna roka pokojnemu Fran Jožefu. , Nemci nadalje prodilpjo. Berolin, 28. dec. Silna i bitka, ki se je vršila pet dnij v severnem delu Dobrudže, se jfe kon-'čala s tem, da je nemška armada pod Mackensenom prekoračila Dcmavo na več ftcrajih. Mesto Rimnik-Sarat, vapo tolikem naporu dovolj močni, da bodejo porazili ogromne ruske čete, ki so se zbrale zadnje čase v severni Rumuniji. Nepresitani boji nemških čet so morali prizadjati tudi Nemcem velike zgube. Ako je Nemcem mogoč® poslati nada-Ijne rezerve v Rumunijo, tedaj bo ruska fronta najbrž se umaknila. Ruska vlada ne izda nobenega poročila o nadaljnih bojih m 'načrtih ruske armade. Da napredovanje "Nemcev ni posebno sijajno, so priča bero-iinska uradna poročila, iz katerih se dožene, da so Nemci v Rumuniji zadnjih 14 dnij napredovali le za 27 milj. AVSTRIJA SKLENE MIR? London, 28. dec. Zanesljiva poročila, ki so dospela iz Švice, naznanjajo, da je notranji položaj v Avstro-Ogrski tak. da yi avstrijska vlada pripravljena takoj pričeti s pogajanjem s Francijo in Anglijo glede miru in da!| Avstrija raje sprejme poniževalni mir, kot da bi hotela doživeti janolen bankrot in uničenje^^H^grsko časopisje se i^B kakor ljudje in vlatfB^Hftji želijo mir, Mirovm\LyMm na Dunaju. London^R dec. Brzojavka iz Genfive naznanja, da se je na Dunaju pojavilo vec plakatov, v katerih se prosi za mir. Dunajsko časopisje se bavi na dolgo in. široko z možnostjo, da nastane mir^ v Rusko uradno poročilo. Pertograd, 28. dec. Teške nemške havbice so začele obstreljevati naše pozicije pri Zarkuvu, južno od Brody v Galiciji, kjer so.bili naši strelni jarki nekoliko poškodovani. Ob reki Narajevka so naše čete prodrle do Svistelniki, kjer so pregnale sovražnika in mu od- f vzele mnogo materijala za žične ovire. Poskus sovražnikov, da bi prekoračili reko Dnjcster južno od Galiča, se je ponesrečil. Grški kralj zopet raje? London, 28. dec. Iz Soluna je dospela brzojavka, ki pravi, da ona grška divizija, ki se je pri Kavali udala Bulgarom, nakar so jo (Nemci odpeljali v Nemčijo, je dobila povelje od kralja Konštantina, da zapusti Nemčijo in se pridruži Nemcem v Macedoniji, kjer naj se bori proti zaveznikom- Ako se povečali list iz dvotednika v tritednik. V svojem pričakovanju, da se število naročnikov poveča, zlasti v ČleveKandu, se nismo* motili. iNad 800 naročnikov je pristopilo k listu samo letos ^ Clevelandu. Ni je skoro slovenske DiftSe, kamor ne bi zahajala Xlevelandska Amerika" v Clevelandu in okolici. Zavedni ljudje vedo, da potrebujejo v (tako veliki naselbini poducnege, neustrašenega lista, ki nI samo tukaj, da prinaša novice, ampak tudi nasvete in poduk. In v tem oziru je uredništvo storilo v letošnjem letu vse, kar je bilo v moči in zmožnosti. Naročnikov smo zgubili samo 9 tekom celega leta, kar pomeni, da je list potreba Slovencem. Prisiljeni smo bili zvišati naročnino listu radi nezaslišane draginje papirja in drugih tiskarskih potrebščin. Tudi v tem so se naročniki odzvali in nas vseskozi vestno podpirali. Slovenski časopis nima bogatih dohodkov m je treba trdnega dela in po-žrtvovanja, da se shaja. To posebno velja za časopise, ki niso. navezani na druge trgovine, ali ki niso odvisni od premoženja kake Jednote. Poleg tega pa grozijo časopisom še večji izdatki pri poštnini in drugje. List je torej odvisen od naročnikov sv dvojnem oziru: Prvič da točno plačujejo svojo naročnino. Dnlgič da naročniki kupujejo pri trgovcih, ki oglašujejo v listu. V Clevelandu- je stotine slovenskih (trgovin, katerih naj se poslužujejo rojaki. Večina teh trgovcev nam je vselej drage volje pomagala z o-' glasi in tiskovinami. Je pa tudi mnogo drugfl> trgovin v Naselbini, kjer imajo deloma slovenske uslužbence, in delajo mogoče tretino ali celo polovico vse trgovine z našim narodom. Dolžnost takih trgovin je, o-glašati v časopisu, katerega berejo in podpirajo Slovenci. Rojaki naj si zapomnijo, kaj je njih dqlznost v o vršila ogromnna bitka na morju med nemškim in angleškim brodov-jem. Angleški vrtiovni poveljnik mornarice, admiral Jellicoe, bo našel smrt v valovih. Nemški kajzer bo imel najbolj nesrečne čase tretji teden meseca januarija, v drugem delu meseca marca, v sredini maja, koncem avgusta in oktobra! ter v začetku novembra. Nemškim armadam bo tedaj pretil pogin. V državah Texas, Ohio in "New York bodejo nastale silne povodnji. Zlasti pa bo mnogo razporok v bodočem letu. Sod-nije ne bodejo mogle amagati vsega dela. Naseljevanje po vojni omejeno. New York, 28. dec; Tu zboru konvencija arneriških učenih ljudi in zdravnikov. Mnogb važnih govorov je bilo slišati glede bodočnosti. Pomemben jovor je imel profesor De C. Ward iz Harward univerze, ki je govoril glede naseljevanja v Zjedinjene države po vojni. Profesor Ward je dejal, da bodejo najboljše moči ostale pO vojni doma, kjer bo mnogo te-šikega dela. Toda slabejši ljudje pa se bodejo izselili in vse bo vrelo v Ameriko. Vojaki, ki so v strelnih jarkih, imajo v sebi vsakovrstne kali bolezni j. Teh oseb se morajo Zjedinjene ' * «• države čuvati, ker če se jim dovoli vstop v Ameriko, razne-sejo bolezni po vsej deželi. Priporočal je ostre naselniške postave. Villa napade Juarez. Washingto, 28. dec. Villa namerava napasti Juarez, važno meksikansko mesto ob ameriški meji. Villa zbira velike čete vojaštva ob meji, Nad 15.000 čitateljev ima "Clevelandska Amerika" v Clevelandu. Trgovci, pomnite, da LSJ5311,s'000 oiovenccv v \*icvcianuu> i j* t' \ h 'k JZa AmtrHo - i^OOlX« Ct*Sd.po poitif+OO Zm E-Oropo . f+.OO | ?, ker je Nemčija prva na- i; svetovala, naj se prične z mi-'Z rovnimi dogovori, in Wilson,v je bil mnenja, da naj vse ev-, ropske države, ki se nahajajo b v vojni, prinesejo na dan svo- b je pogoje, pod katerimi sRlene- v jo mir. Nemčija je sedaj ta na-j n ?vet predsednika Wilsona pr- E va zavrnila. S tem je vsako de-'d Jo predsednika Wilsona v prid d miru uničeno. Toda kljub vse- o mu temu, pa Nemčija Se ved- ri no izjaivjja, da je pot k miru Z odprta, in da Nemčija ni nas-, protna miru. 0 Medtem pa se zbirajo naj-.ri bolj črni oblaki na evropskem j< ofbnebju. Vsakdo je čital o gro- F zotah te vojnfe, toda v tistih ti krogih, kjer je položaj jako do- ig bro poznan, se govori, da pri- n četek kpnca šele pride. Indi v rektno se je izjavil sam Robert s Lansing, ameriški državni taj- 11 nik, iprva oseba za predsedni- r kom, da se naihajajo ZjedinJj ? ne države na robu vojne, in da j nevtralnosti ni mogoče več v z-drževati. Ako tako govori prvi r politični uradnik ameriške re- c iptiblfke, mora vsakdo vedeti, j da se nekaj strašnega , ptete. t mo jih imeli dosedaj. Zjedi- c ijene države ne bodejo ostale n lolgo minne. Če Nemčija zač-' P te brez viprašanja torpedirati rgovske parnike, tedaj bo pre-smila svete obljube, ki jih je P ala ameriški vladi, in ameri-ka vlada mora ^»voje grožnje, z apram Nemčiji v tem slučaju' n ^polniti. In to pomeni, da se s jedinjene države zapletejo vojno. Ne more se sicer računati, da Cl i vojno imeli na ta način, da P i Nemčija poslala sem svoje ojaštvo, ali pa da bi Zjedinje- v e države pošiljale vojaštvo v 0 Ivropo, pač pa pomagajo Zjed. r< ržave zaveznikom na ta načinj * a se izdelovanje municije in rožja podvoji, da se jim da na £ izpolago ogromno bogastvo jedinjenihi držav, itd. .Ameriška vlada ni mirna, J< dkar je prišel nemški subma- 11 'n U-53 v ameriške vode, kjer P i. potopil sedem parnikov. In s' Robert Lansing, naš državni ® ajnik, j,e dobro vedel, kaj je ' ovoril, ko se je izjavil, da se g lahajajo Zjed. države na robu v ojne, d^ je položaj nevtralno- 1] ti tako neznosen da se ga ne nore več prenašati., Predsed- ^ lik Wilson 111 rzi vojgo, in mr-:lično deluje z vso silo in moč-o, katero Ima po ustavi kot r »redsedmiika, da prepreči mo- r ebitne zapletljaje, ki bi vodili 7 lo iprave vojne. Toda struna J e tako napeta, da se »bo imenovalo v resnici čudež, če ne po- ; in sicer v kratkem. Rusija, Francija, Anglija v moglasno izjavljajo, da se bo * rršil. boj. do zadnjega moža, lotkler pruski militarizem ne bo ] mičen. Nemčija se izjavlja, da ^ ie lahko bori še pet let. In boj r iroti koncu bo vedno • bolj r >studein, vedno silnejši, vedno * ►olj prevet z grozotami najhuj- ^ ;e vrste. Bilo je strašno, Ikar 1 imo videli in opazovali dose-iaj, toda najstrašnejše še pri-i le. ' 1 ......o ■■ ..............1 Militarizem. _ 1, Militarizem je danes glavna beseda v Evropi, ift iz Eivrope prihaja militarizem jako hitro tudi v druge dele sveta, in se na skrajnem zapadu pojavlja kot kontinentalen (amerikan-ski), a na skrajnem vzhodu kot! plemenski (mongolski) imperializem. Na prvi mah se vam bo mogoče malo čudno zdelo, če trdimo, da se ie militarizem od svojega začetka pa do danes razvijal pod zaščito patrijo-tizma in nacijonalizma, toda en sam spopad prve stalne' armade, namreč pruske pehote s prvo "francosko narodno arma do" nam to dokazuje. Sicer je pa občno poznana, da Francozov ob času revolucije ni nihče premagal, in je bil pozneje Napoleon v Evropi vsemogočen; zato, ker je Francija po nasve-' tu Carnota prva uvedla splošno vojaško dolžnost, enako jca-'kor je danes v skoro vseh evropskih državah. Ravno tako vemo, da je v veliki narodni bitki pri Lipskem leta 1813 le za to moglo sodelovati do milijon vojakov, ker je bil na Napoleonovi strani patrijoti-zem revolucije, a na strami zaveznikov že precej probujeni patrijotizem dotedaj tlačenih . narodov. Vzemimo' ru»ko-ja- ponsko vojsko. Ali bi bilo mo- 1 goče, da bi ibito na obeh stra- 1 neh toliko stotisoč mladih mož, i če ne bi bil patrijoM*em in na- j cijonalifeem izvanredno razvit 1 ravno tako pri Rusih kot pri < Japoncih? . In ravno zato, "kfer je militarizem posledica patriotizma . in nacijonalizma, vidimo tudi v vsakdanjem življenju, da so Vsi nasprotniki militarizma ofo-jcdnem a- t kov. Ostali del armade je ču- ^ val prelaze. Prusi so imeli 34.- t 000 mož in 59 topov. Bili so razpostavljeni med francosko ( armado in med potom v Pariz. g Francozi pa so se nahajali med prusko armado in med potjo, ki je vodila v Nemčijo. Ko sta se oba nasprotnika spopadla, je mislil pruski kra'lj, da je r ugodna prilika, da Francozom 1 preseka pot... Dne 20. sept. \ so Prusi začeli napredovati 1 skozi gosto meglo, ki se je po- 1 lagoma spremenita v droban, i gos: dež... Keilerman zavzame 1 višino pri Valmyu, Dumouriez < pa jra podpre n.i obeh krilih. f To so je zgodilo, nefcako pred 1 poldne. V tenr času pa so se < Prusi pripravljali, da napadejo 1 Francoze. Megla se je medtem • razpršila in solnce je posijalo 1 na obe armadi. Prusi so se zvrstili v kolone. Bila je to 1 gla.«ovita Friderikova ^ pehota, 1 ki se že od sedemeletne vojne 1 (1756-1763) ni nahajala v več- J ji bitki. Ta pehota je imela za- 1 vest, da je nepremagljiva. Pru- : si *o napadali tako redovito ! kot bi se nahajali na vojaškem : vežbališču v Potsdamu. Kdor je pogledal to armado, je mo- ' ral priznati, da je nihče ne mo- 1 re premagati. Prnsi so bili si- ' gurni, da se bodejo Francozje pred to napadajočo kolono razpršili, toda Firancozje so (Ostali na hribu in čakali napada. Kljub temu si med francoski- ' mi četami opazil nekaik nemir. Keilerman dvigne na svoji sablji svoj klobuk, katerega je krasila francoska trobojnkA. Vojaki'so kričali: "Živel narod!" 1 Prusi so se ustavili. Silen topovski boj se začne. Prusi jih imajo 58, Francozi 40, toda so bili -boljši. Prusi so postali ne- ; mirni, in naenkrat je bila vsa ' pruska garda v tplošni zmeš-: njavi, dasi še trenutek prej mi-1 slil, da je.ni sile, kii bi jo mo-gla razpršiti. Podali so se Fran-^cozom. Brusov je padlo le dve-j j sto, Francozov pa 300, toda| 1 bitka je bila odločilna. Prusi j ' so se zavedali, da so poraženi.; 1 Niso sicer sumili o svoji sla- j " bosti, toda dvomili so o moči1 " sovražnika. To je bil važen dan 1 >za Francoze. Francozje so kot " macijonalisti pokazali silno vz-5 trajnost, in nacijonalizem je zmagal mad vojaško disciplino 5 Pmsov. In jako odločilna je bi-" la ta zmaga, ker se je skoro 5 vsa Evropa bala od tedaj Fran-cozov. Nemški pesnik Coethe, ki je bil navzoč vojaškem ta-" borit; je dejal: Na tem mestu in tega dne se začne nova sve-" tovna zgodovina, in vi bodete 1 lahko rekli: Bili srto zraven. In resnica je tako. 3 Zmagoslavna francoska ar- o 'mada, ki je bila nacijonalna a armada, se je čutila za tako i- močno, da je Francija napove- r dala vojsko skoro vsem' evrop- ti sikim državam. En četrt stolet- ja je bila Evropa kakor veliko r vojno vežbalršče. Občna in pr.i- u silna vojaslka služba se je upe- r Ijala skoro povsod, in ta pri- n silna vojaška sila, v službi mo- n gotcev na prestolih je milita- <1 rizem, ki žre kri in mozek iz s človeškega rodu. -r-— ik ' ■ . . F Dopisi. s v 111 r g! Chicago, 111. Cenjeno uredništvo. Prosila bi za nekoliko jro'stora v vašem cenjenem li-»tu. Slovenka sem s celo dušo, ^ sato ine Ipa toliko veseli na- p jredek med .Slovenci in Sloven- ^ cami po celi Ameriki, posebno )a v naši diicaški naselbini. Pre4 kratkim so igrali naši Jhicaški mladeniči društva "Da-lica" krasno igro "Sin". Igra- 0 se je tako izvr-etno, da smo ie kar čudili. Pred vsem pa smo v ako ponosni na naše pevsko s n tamburaško društvo "Lira" t] cakor tudi Slovenske Sokola in ▼ iruga napredna narodna dru- 11 itva. Tudi "Slovenska Liga" * ie živi med nami in tlije v sr- c :ih naših z. vso ljubeznijo do P slovenstva. ® Prikimala je tudi starka zi-i " na in se z vso resnostjo nase- 11 ila med nami, m znjo. so pri- 11 ili tudi nepoštenjaki ter obrali1 F idkaj skrbnih in pridnih mlade-ličev, med temi Fr. Jereba, 1 f kateremu je bilf» vzeto $20,1 j data una in več drugih stvari. « ^zeta je bila tudi zlata ura Jos -Ktfčrčtt in nekaj denarja ter, 11 i-rugiJi stvari Jos. Šintiču, pri b jelemu dnevu, ko so bili vsi na r leji. 1 Pozdravljam vse čitatelje 1 "lev. Amerike in želim vsem i' frifcno novo leto. | 11 Katinka Kučičeva, r 1819 — aand St. v J Clevtland, O. Želim podati 1/ ickaj praktičnih navodil kako -iaj Slovenci v Ameriki postopamo, da pridemo do večjega ,r ijileda in si g-motno pomaga- J im Vsa ta navodila veljajo, t bi;veda z? one rojake, ki so ali ® !>odej j šele postali • ameriški k državljani, in ki se mislijo za • stalno naseliti v tej deželL: Veljajo vprvi vršiti mlajši genera- 1 ciji, starejšim ni toliko zameri-l * ti, ako se ne trudijo, dasiravno 4 se tudi' oni lahko veliko nauči- * Znanje angleščine je v Ame- < rilki absolutno potrebno. Dose- * daj se za to nismo dosti z^ni- * mali. Mislili smo, da laihtko sha- 4 jamo s svojim jezikom, nekate- ' ri pa celo niislijo, da shajajo z nemškim jezikom. Seveda ' shajajo, pa kakor Vsak starej- ( ši rojak* ki je tukaj po 10 ali 20 let, mi bo pritrdil, da če bi bil on še enkrat mlad, bi se vse ' drugače zanimal za angleščino, i Mlajši naseljenci bodejo spo- , znali, kaj so zamudili, če se -ne , uče angleščine, šele tedaj, ko, se bodejo postarali. ' Prilike učiti se angleščine imamo dovolj v Ameriki. Po večjih mestih so proste večerne šole, kakor tudi nekaj privatnih šol. V Clevelandu ima ysak rojak priliko iti v take šole. In res se jih vsako leto vpiše precejšno ' število a koliko časa vztrajajo? V par mesecih je šola zaprta tadi premajhnega obiska. Treba je rojakom dopoveda-! (ti, da se nauči jezika le z vztrajnostjo. Nvhče, razven otrok se ni naučil tujega jezika brez truda- Učiti se je treba v šoli 1 in učiti se je treba doma in tu-; I di pri delu. Treba je biti rado- (veden in vpraševati Angleže za to ali ono "besedo. Tega fSe* ni treba prav nič sramovati. ! Po manjših nase^ina pa naj se rojciiki orgao^Bw in si u-stanove šole ktoWlp3^leščino'. Vsak rojak Par dolarjev na n^BT"" '^oprazbo. Čimbolj bcKlet^V^^žinglešiko,, tem boljši Sf^LJtoi bodete. 1 'Svoj živ dan še nisem srečal rojaka, ki zna dobro angleško, pa bi se sratnoyal svojega rojstnega jezika. Navadno se sramujejo svojega jezika le oni, 1 ki s.imo napol toičejo angleško kakrr je tudi csvica, da se v Avst'iji oni -ramu;cjc slovenščine, ki mlatijc kuheltajč. Da se naš narod bolj ameri-kanizira ni toliko odvisno od Organizacij kot od vsakega posameznega roja'ka. Naše organizacije haj dajejo vspodbudo in naj povdarjajo neprestano v svojih glasilih potrebo ame- ni vecerriiihi šol, naj se obrnejb na šolskd odbore m jHi bodo dobili, ali naj sami ustanovijo šolo, ka-kor zgorej omenjeno. Treba je več osebnega pOnosa, da na» bodejo spoznali Ameri-ikanci za- inteligenten narod. Po posameznih naselbinah se društva lahko zj edini jo in ustanovijo skupno šolo. Vsaik učenec naj nekaj prispeva, ker vem iz skušnje, če človek .plačuje za gouk, se rajši uči. Ako se ustanovijo šole za angleščino v kaki naselbini, naj se poroča v časopisju, da dober vzgled posnemajo tudi drugod. Taki doipisi bodo imeli mnogo uiptjiva med nami. L. Starce. Upoštevajte vzrok. - Dobro znan latinski pregovor pravi: "Kadar je vzrok odstranjen, učinki ponehajo". Če trpite na zaprtju, glavobolu ner-▼oznosti, imalte narede v želodcu in dr. morate upoštevati vzrok tega:, nečistost želodca. Odstranite v/rok, očistite želodec s pomočjo Trinerjevega ameriškega grenkega vina, in vaše neprijike kmalu odpadejo. Tri nerjevo zdravilo sčisti in daje moč. Povrne apetit, pomaga prebavi, oživi živce tn celo telo. Toda ne sprejmite nobenih slabih ponaredkov. Le Triner-jevo vino vam lbo dalo zaželjen uspetjii. Cena $1.00. Po lekarnah. — Velike spremembe v vremenu so odgovorne ^za različne bolezni. Za revmatizem, nev-ralgijo, pretrlajen vrat, bronhitis, vzemite Trinerjev linrment. Za kašelj fn prehlad, bronhitis in prehlajen vrat vzemite Trinerjev pomfrjevalec kašlja. Cena tem zdravilom je 25 in 50c v fekarnah, po pošti 35 in 6ocr. Jds. Triner, Jcemist, i333'-39 So. lA'shfand a ve. Chicago, III. Proda se dobro idoča trgovina na z ženskim blagom ali se pk zamenja tudi za hišo. Proda se tudi M na Holmes ave. Vpraša se pri Jos. Gornik, 672 E. 152 St. CoHinwood. (3)' JOSIP ŽOKALJj ' * "' j " *" I Slovenska trgovina z J vsemi moškimi 1' ' $11 potrebščinan^ 9 Se uljudno priporočam slovenskim možem in fantom zal obilen obisk. 640& ST. CLAIR AVE. JOSIPINA TURK r ' tjjm ..'V"i;- ' ' . 'Uxj^H PRVA SLOVENSKA 1 CVETUČARICA 9 S® priporočam druitvom fl piMwcnikom SREČNO NOVO LETO! 1336 E. 55th ST. BLAŽ BOLDAM Slovenska grocerija. Čista sveže blago. | VESELO NOVO LETO! 5301 ST* CLAIR AVE. H Tolmači Ontario vhod na balkonu t ■ » i Eafl« znamko prihranok 3 odstotke ^Razprodaja moških suKert j. 2 *)eliKa dela j Kateri moški poana vrodnott oblake, ko priiol na to razprodajo, posebno ▼ tom lotnem Čatu, ko so suknja dobro potrebujo. Tu jt »aloga Vredna $ ^ ^ $12.50 1 li suknjo lil •edaj P® . Vredno % ^ ^ nr $15.00 1 1./D •uknje I | * sedaj po T« suknje so v§«h najfinejših modernih rtorce*, karkoli želite, jako lepi izdelki , v melanih bArrah. Rssprodsjs v. basesfientu. - i Z,a može: Daini plalM I2.9S, »3 98 in M >» Maik« plač« po . ■ |1.4ain»1.9S L«p« nflki • ' $10 onkuja )6.7S, aa prodaji t ba»m. Zi€i deSKfit "lUip outfit!" po . . »1.89 in $2.95 Suknjo $1.69. $1.79, $3.79, $4.4$ $1.50 pialaa oblaka Jo $1.19 $«.80 suknja po . . • . . $4AB Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi trn. mesec nov. 1916. Aseament No.' 37. V t) 6 h ObKl BTROiKI "1 ^ " Š Š" | i | 1 ^ .s c ™ a J-3B ** ti .m ■ c c h t* l^H »' -=3 t i 11 S. §■ .E i f -a a | flfl 'i II -I1 li I« « H E 4. S-8 'I |a j Ji Ji S.r il ^ £ n a * M -j 8i2,i6| 392.55I 350.81 . 61.05 2.25 5.oo|. .50.....1284.00 ioooj 2 78.18 37.63^ 30.75 8.55..... 100....... -25l- ..................-m 3 131.65I. 58.90' 5400 8.25 2.25 1.50 6.00......75 13-00..... |1 4 441.18 242.88|i 152.45 4170 1.50 2.40...... .'251..... 33,5 ?..... |a 5 108,18 ' 51.58I 46.50 8.85 75.............*35................... 6 89.04 45-84] 32.25 645 75 3.50...........• .25..............^ 1 m 7 125.98 62.921 5336 945 /s 3.50.'..... .25..... 45.00..... m 8 92.65 45.85] 39.00 7.80........................... 24.oo[.....ymm 9 185.13 90.82I 79.61 14.70.................. .......... .............M 10 154.54 69741 66,35 IMS—....... 600.......... ..... 11 188.86 100.61 j 69.85 17,40 .75......• ■ .........25l............,-m 12 112.50 5985! 44 25 8.40...........!................I 33-oo......j Jj 14 170.88 81.23I 7425 12.90 75 I-5°l............25 63.00.....j , 16 20.19 14-19] 2.25 3.75.....................-1 .25 • •• • ........Ml 17. 157.25 84-87] 60.98 10.65 .75:....................... 56.00.....I'm 18 3945 25.65] 11.25 2.5S............[...... I i2907.Sili1465.nli1167.91li 234-9o|^-75l»M.9ol$".ool$i.5o|^5|^98.57^iooolia -:---" Fr' HUdOWi® »>«s«1 lst*w"-Anr* |VcMir r r« JU • 5 ; mrl je *or*j. Tako je umrl kot Kugi grešni ljudje. Nikdo bi se Kine opominjal, nikdo ne vedel j, da ni bil cesar po tistih ded-jih pravicah ih božji milosti, ce-K petdeset milijonskega ljudstva. mO mrtvih pravijo, da naj se ne Eprori raz v en lepo. S smrtjo naj p|: torej pozabi -vse, kot se tudi vse HRu. Za nas navadne zemljane je i deloma pravilno. Vsak vodimo Bojo osodo in svojo borbo za Hpkdanji kruh. Ce se v, vsakdanjih bojih komu malo zamerimo, Hprav, da si odpustimo vs^j po Eflrti, Ne bodo nas omenjale knji-■jl zgodovina nas ne bo poanala, prej je pravilno, da pozabimo še Ho malo osebne tradicije, kar jo Hane do par tednov po smrti, »cesarji in kralji je pa nekaj Oni ne vodijo borbe za ^phek, ne bore se v življenju za ■panek, pač pa vodijo .kolikor HUco osode narodov, katerim Bojujejo. Oni so v ozki zvezi z Hkm dogodki, ki so se vršili za Hps vladanja. pn ker so cesarske karijere take, K se zaključijo šeljc s smrtjo, ne Hbremo prej potegniti črt na li-Hih njih delovanja in presoditi, ka-Hto so vladali.'Kralji in cesarji so Kfcvišeni nad navadnimi smrtniki ■i je posebno nevarno, doklea ži-Kre, izreči resnično besedo o njiho- ^ Franc Jožef I. je torej mrtev. KČasopisje je imelo že leta in leta ^^nvljene članke o "trpinu na Hesarskem prestolu", kdorkoli čita, Krsak je že opetovanO slišal poznane pesmi, koliko je prestal, koliko Hjfetrpel, koliko nesreč je bilo v Bjcgovem življenju. Prijatelji nje-Bpvi ga povzdigujejo, nasprotniki B, Franc Jožel I. kot človek je bil Hlj navadna oseba brez vsake zmo-Bposti, Zato smo rekli, da bi se ga KiOcdo ne spominjal, če bi ne bil B|r. Posebnega znanja ali poseb-H modrosti ni kazal nikjer. Neka-Bo mu hoteli po sili obesiti fir-^Bjj,-: "princ miru", kar pa ni dr-fco. Miru za časa njegovega vla-Bjnja ni bilo nikdar. Poleg števil-B vojska, katere je Avstrija iz-Hbila do'malega vse, so bili več-I boji med narodi mnogo jezične Heave. Boril sc ni samo narod ^Hm narodu aftipak tudi narod He'd seboj. Majhno sliko takih bo-B imamo haš v stari domovini. Hlislimo, da jih vsak pojmi in da K* tudi vskk zgraža nad njimi. T6-Bj res ne vemo, odkod in zakaj Ha j bi on bil "princ miru", on, ki He ni nikdar potegnil za pravice Iov in* menda sploh je. * 0, da je bil dober, lahko vsak, če ima je dal od milijonov tne apanaže po nekakim pogorelcem, i dobrota. Sicer pa t, ki jih je zasluzil 1 milijonov, ki mu > ljudstvo. 1 hočejo po vsej sili . učenika, češ: toliko retrpel v življenju.' j tri, vsak nekaj pre-/si ljudje na svetu ti več, kot je pre- t ;esar, potem, pri j a- * inaš, da bi bilo sto i nih. Ce delavec v'f an j i, kruh ne pretr-r samem tednu kot je $ ski cesar v skoro mo priznati, da ne »ja. Koliko tisoč in i2 žena umrje v borbi, ^ šČa kope nepreskrb-!^ ikih revčkov, da bi « imilil. Koliko mater p »inove, svoje može, č ame pehati za ljubi v milijonov mladih 2 je že trpelo in kon-js 1, koliko sirot je ši- ^ iterim je kraljeval.. :ef I. Koliko trplje- " za, koliko vničenih J1 čemu naštevanje. n itrija podobna trpe- P i, boreči se za kru- j< nje. | z torej ne bo tudi niŽ d lega cesarja. On ni d »bene vojske, nik- 0 sga poka kot kadar lem lovu, nikdar ni, £ an kot tiste, ki jih >brota. j ienja tiče, ima tudi P Je ga bodo vsi ča- d retu, kar jih je sft- P li radi njega, bo to ri a. j v ! bil torej brez da- Si posebne izobrazbe, vsakdanje bitje, v ^ 0 bili še nazori i* be. j na samo ta rekord, n ;o vladal, če je to 1 Kot vladar je bil n smatrali vsi ljudje n to za staro podrti- s< , ki se je po čud- p ržal do današnjega ix Jjiva ugleda je bi- S f I la če se ie na sploh kdal kai orne-I nialo Avstriio te i* nisaln le o On it bil vseskozi nemški princ, ^ pred nekaj leti v Ljubljani odprli j nepotrebno nemško gledališče, je daroval iz svoje privatne blagajne „ štirideset tisoč kron. Za Slovence je pa dal po toliko, kot je d£l bera-• ču, če ga je čakal na gragu njego-}e vega dvora. ■ Nikdar ni zahajal med svoje na-l0' rode, pa jih tudi nikdar ni poznal. «|On je imel s svojimi ministri«n lm drugo dvorno pakažo ljudstva za "materija!" in ."svoje podložnikf", ^ prepričan je bil, da je on nekaj s višjega, večjega, da j« masa za to, j da molči in posluša plemstvo z Ig njim na Čelu za to, da vlada. Skr-0 bel je, da so ostale vezi med cerkvijo in državo nespremenjene, dasi ■ je to škodilo prvi in drugi, g Svetovna zgodovina piše, da je a bil Ves 1 rod Habsburžanov že od )f nekdaj egoističen, to je da je po-n rabljal ves materijal, živ in mrtev z za svoje namene. Blagor ljudstev a jim ni bil nikdar mar. Nasprotno: ljudstva so porabljali in izrabljali . v čast in slavo svojih prestolov. Pa *' to dokazuje znana nota na Srbijo, j_ v kateri piše cesar, da ogrožajo njegov, slavni prestol. In tako je 0 bilo vselej. Prav posebno v zad-njih par letih, ko je za utrjevanje ^.'prestola moralo viseti na tisoče ne-k dolžnih ljudij, ko so jih obešali za opazke, ki bi jih izrekel brez ško-r de suženj svojim bogovom, j Slovenci smo imeli pod njego-a vim vladanjem čase sužnjosti. t Ustava je bila za nas samo na pa-' pirju, pravice na papirju. Zatirali y so naš jezik, naše ljudi, uničevali v gospodarsko stanje, da je ni, bilo revnejše dežele kot je bila Kranj-j ska, dasi je imela vse pogoje za napredek. j Ce primerjamo torej,, kaj smo,1 imeli dobrot pod vladanjem pokoj- 1 nega cesarja, moramo reči, da prav j nič. Slabega pa veliko. Pravzaprav 1 bi se nam ne moglo slabše goditi ] niti pod vlado glasovitega bandita 1 Villa. Ta je vsaj toliko humanita- ; . ren, da ne pusti, da bi ljudje trpe- , . li predolgo, pa jih zafo spravi prej , na oni svet. . , Slovenci nimamo prav nobenega vzroka ovijati se v črn pajčalon. j , Ne rečemo, da nam bode boljše v [ bodočnosti, ampak slabše nam 1 l prav gotovo ne more biti. ( " In kolikor nas je"^tukaj, ki smo videli in občutili kosqek pravic, ki 1 [ gredo ljudem, ki smo okusili mr- 1 vicO ošebne svobode, katere nismo < j poznali nikdar prej, pojdemo še j I korak dalje in bomo - rekli: da bi t , le kmalu šli za starim Franc Jože- ] | fom I. še vsi tisti, ki vladajo po , dedni in božji, milosti nad narodi. "ČAS", j <■ ' --o- ' 1 'i 2 NANZNANILO. t l * , Cleveland, O. i Po zaključku druge redne [ konvencije S. D. Zveze pridejo j z novim letom v veljavo nova , pravila, nastopijo novi uradni- n ki in vse druge odi^fdbe, ika- ^ kor je sklenila konvencija. Ker pravila še nis^ dogotovljena, se bodejo vpoštevali izvlečki ^ iz zapisnika, kar je uradnikom ^ 'pri krajevnih' društvih nežna- s nega, naj se obrnejo rta vrh. ■ tajnika. Toliko glede pravil. .j V dolžnost si šfejem, da se zahvalim sedanjemu odboru za r, njih požrtvovalno delo v korist 'K i Zveze. Veliko se je ugibalo, z kako naj se ustanovi domača d podporna organizacija. Posre- a' čilo se je John Gorniku z za- n vednimi rojaki in ustanovili so z (Zvezo, katero so postavili na p stališče, da odgovarja vsem državnim zahtevam. Kot usta- j< novnik Zveze j'e John Gornik b ji tudi vedno predsedoval od p njenega rojstva, člani in članice d pa so splošno priznali, da mu K je Zveza pri srcu in koristna n | za narod. To je pokazala tudi Š druga redna konvencija, ko so si delegat je splošno zahtevali, da z; ostane še na čelu Zveze, kar je n i pa odklonil in sicer radi razmer, to drugi strani. Torej vsem lepa ° fcvala. p si Ob nastopu novega leta, ko a nastopijo tudi novi uradniki, je p moja , zelja: Delujmo složno, s1 načelo nase naj bo: Ne oziraj — se na versko ali politično prepričanje, bodimo vsi kakor eden p« in zagotovljen nam bo uspeh JJ Slov. Dobrodelne Zveze. d< j « I 1 v 7-- ; ' O rlannm in Planiram v li vsi vsak svoj posel točno in >: natančno, kakof pravila zahte-li vajo. Gledali so, da se nobene" 'a nemu ni godila krivica, zlasti onim ne, ki so spolnovali pra-vila. Kdor pa teh ni upošteval, lc je dobil zasluženo kazen. Po-, sebni kredit zasluži vrhovni od-^ bor s tem, da je nakladal zve-^ zino premoženje na boljše ob-y_ rest i kakor pa jih plačujejo navadne Jianke. S tem se naša >- blagajna zdatno veča in nara-i šča dan za dnem. 1- Častrtam nadalje vsem dru-li štvenim uradnikom in uradni-li cam, ki so vsak pri svojem dru1- 0 štvu delali za zelo skromno pla-plačo ali celo zastonj, ter pen a magali, da se je vse delo izvr-Q šilo vsak mesec točno in na-_ tančno. Najbolj pa častitam v vsem tistim članom in člani-v cam, ki so se v preteklem letu ti potrudili, da so dobili veliko a novih članov in članic za našo - Zvezo, vsi oni, (ki so dobili vsaj - enega člana v preteklem letu, J so storili svojo dolžnost. Prepričani so, da so zavarovali 1 svojega prijatelja, ali prijatelj ljico v dobri organizaciji, ki je a na trdni finančni podlagi in pod državno kontrolo. 3 Bratje in sestre, storili ste že i veliko v korist trpina siroma- - ka delavca, naj vam ne bo žal, d delo ste pozabili, a oni, ki so e prejeli podporo na en ali drugi i način, pa ne bodo vas pozabili. " Le še tako naprej, delajmo eden za drugega, zavist naj zgine. Z novim letom pričnimo z ro-* ko v raki, kakor nam predstavlja zvezini znak, vsi na delo, in zato naj velja vsi! 5e so nekateri člani, ki /takorekoč pozabijo, da je potreba kaj storrti za ■ Zvezo, gotovo tistim se ne mo-, re- častitati, ampak opozorim ( jW» lahko v toliko, da prihodnje 1 leto naj v toliko poravnajo, da namesto enega novega člana, nai dobijo dva, samo nekoliko dobrih besedij je treba, pa jih 1 dobite. Nrhce, komur razložite fi- , nančno stanje ter poslovanje j Zveze vam ne more odreči pristopa, ako le potrebuje zava-r * ro'valnine. Je pa še v Clevelandu veliko Slovencev in Hrvatov, ki potrbujejo večje zava- 1 rovalnine. Zatorej pomnite ta- 1 koj od začetka leta in to sko- J zi elo leto vsi člani in članice, ] da storite dvojno dobro delo, 1 ako pridobite novih članov, i namreč dobro za onega, ki se ' zavaruje in Zveza pri tem na-, preduje. Kmalu po no>vem letu izidejo nova pravila, katera je odobrila zadnja konvencija, ista so po večini talca kot stara, pa bodejo veliko bolj razumjjiva. Konečno pa želim vsem cenjenim bratom in sestram naše Slovenske Dobrodelne Zveze srečno in veselo novo leto. 'Zveza pa Viaj svoje članstvo v tem . novem letu podvoji, 1 < Bratski pozdrav ( John Gornik, vrti. preds. ] Dve kurjeni sobi se oddajo v 1 najem za dva fanta, brez ihrane. a 5809 Dibble a ve. (2) 1 Naprodaj je dobro urejena gro I cerija in prodajalna z mehkimi pijačami v sredi slovenske na- J selbine. Stanovanje in'rent po- , ceni. Proda se radi družinskih J razmer. Več se pozvi v u redni- r štvu (Fri-Wed.12) « • . 'f - I .M Ob priliki kak« vtMllo«. bttrinj« In « pri vHtlcm omizju, spomnit« m n« s narodno oUvbo "SLOVKNtKI NA. n ^OOM, VMk najmanjil dar 1 tovarniški ceni Kakor vam Je znano, ae je vse, posebno pa čisto volneno blago podražilo za skoro polovico od lanskega leta in se vedno draži, zatorej 1 gledajte val, da si nabavite kar 1 potrebujete xm zimo pi*j kakor ~ mogoče. Na tej razprodaji bo-^ dete dobili sledeče blago po ^ skrajno znižani ceni: 1. Fine molke, ženske in otro-1 (čje jopiče (sweaters). ' ® 3. Najfinejše ženske in otročje zimske suknje. , " 3. Fine ženske lekete a kikljo J (wits.) • 4, Fine čisto volnene ženske 3 auje. 5. Fine vsakovrstne mačke in mufi (furs). . 6. Fine poročne svilene obleke. ^ Vse gori navedeno blago je _ čisto sveže iz najboljšega bla~ , ga in modem« ter trpežno. To-i rej če si želite prihnuiltt precej . denarja, kupite sedaj, dofclec imate priliko, ker ta razprodaja . bode samo za kratek čas. Za - obilen obisk se vam naj tople-. je priporočam, (Fri. XI14) BENO B. LEUSTIG, > 6434 St. Clair zraven 65. ceste. 1 Opomba: Za časa te razprodaje ne bom dajal kakor tudi ne zamenjal tiketov ali stemp-sov na gorej navedenem blagu. VABILO na plesno veselico, katero priredi SLOVENSKA GODBA 1 TRIGLAV i v nedeljo 31. dec. na Silvestrov 1 večer v dvorani B. Juratovac, 1 (prej D. Stanič) 15820 Calout-i ta ave. Collinwood. Pričetek ob , 3. pop. Vstopnina na predpro-daji 25c pri blagajni 35c. Žen-i ske so proste. Tem potom • uljudno vabimo vsa slovenska ' in hrvatska društva in posa-! mezne -rojake, da se naše veselice polnoštevilno udeležijo. Tudi ibodenio ob enakih prilikah vedno na razpolago. Naša godba obstoječa iz 19 Slovencev bo obhajala enoletni obstanek, in bo pod vodstvom g. Masleta. Več novih komadov bo igranih, ki jih še niste dišali, to bo zadnja plesna zabava v tem letu. Ribji lov, šaljiVa pošta in druge fine zabave. Za dobro tekočino in prigrizek bo skrbel (Fri. 153) Odbor si. godbe Triglav. * POZORNA novo plesno šolo. Rojakom naznanjam, da bodem pričel poučevati "American Dance" v J. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave. Zadetek šole 3. jan. Vstop vsako sredo in petek. Se-riaj imate priliko^ katere veseli ples. Vstop $5.00 za 12 večerov Dame plačajo samo polovico. Se priporočamo (2) John Skufca, Thos. J. Kirchner Čedna soba se odda za 1 ali 2 fanta, brez hrane. 1176 E- 6ist St vrata št. 5. (153) Fantje se sprejmejo na stanovanje in hrano. 1257 E. 6oth St. (153) —• Nickel Plate Road ZADNJI NEDELJSKI IZLETI < 31. DEC. 1916. 2Sc d« f 1.00 round,trip v okraju 100 milj. Pajaanila daj« , E. A. AKERS, ,1 713 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. NICKEL PLATE ROAD fa.<<>>1it>1»,ir---------1 Najfinejše mačke in mufe ' (furs) dobite vedno po nižji ceni kot kje drugje, pri Beno 9 B. Leustig, 6424 St. Clair ave. > - (Frills) P Najbolj trpežne in moderne ženske klklje dobite vedno po najnižji cehi, pri Beno B. LfU- stig, 6424 St. Clair (Fxiis) - •EVE ROV ALMANAH ZA 1S17 tt Slovence Je Mda] tUtasn ter pri- r prmrljen m prosto rudajo. Vprašajte . ▼aiegm lekarnarja. Aflro n n« morete c dobiti, pilite n* W. F. Severa Co., ' Cedar Rapid«, Iowa. — Senake bi mo- < rale tudi pisati po knj»ico "Zdravje » sa leneke", katera opisuje rame ne- j prilike, katere napadejo njeni spol ln katertb je lahko »drarMl t našim od čiit pretakaienim adraviloni — Se- . irerorim llesnlatoijem (Severa'« Re- gulator). Je lrtxmia tonlka ln nepeft- J no adrsvilo. Qena $1.00 ▼ vseh lekar . nah ali od W. F. Severa Co , Cedar , Rapid«, Iowa. d Dr. L E. SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUNL 746 EUCLID AVL > KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVUO Na isti način inciatiml aparati kat adrarijo f VELIKIH SANITORI. JIH V EVROPI Uredne «ret S. «J.d* 4. pop. 7. aveE. de a sved. 10. d* 12 dop. »b a«d«Uah. IzrištU ta ojla*. da rt* poxabit* ncutoxfa - • v National Drug Store! Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdeluje mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treb» v najiboljii lekarni. (45) Vaš doktor ?e la na ht«i J«(*il bJ*i*t r»o>4»t »h» — VaU adravaMd rtcipti ■«rij» prkl t aato UkanM, ki«rbod«i* >a«Uai mmtmUmm pa laljl idnrallu. laiiw laii papalaa ««la-a* liaUaA p^Mlavtov« toiUfilfc pitovk Mia, Mmt, clear la lUbrJ«, Gnenthers Sloven Lekarna, Addison Rd. vaffel St Clair Ave.' SLOVENSKA GOSTILNA tyar dobita flaa pijana, dabro poitr«-iba. Prodajalna if«nj* ki likerja tudi aa domač« potreba na steklenica in f a iona. Ceaesaieraal Dakaaaleaal J6SIP KALAN, «101 ST. CLAIR AVE. Vino! SLOVENSKA 1$ I GOSTILNA, g* Točna postraiba, po> ^ sobne aa delavca. . Ruvifaa vino, pivo in i|tqjs na dom. N 1 J. Kozely, I \ 4734 Hamilton ar. ® Vino! (Wed. Fri.) DELAVCU DELO! Močni možje za vožnjo in, nakladanje soli. Dobra plača na dan ali od dela. (Piece Work). The Union Salt Co. E. 65th St. <5* New York Central Railroad. Vzemite St. Clair karo (Fri-Wed. 152) Dva poštena fanta se sprejmeta na stanovanje. Svoja soba na iron tu. 1010 Norwood Rd. (1) čisto kurivo. Naravni plin je £iat. Nobenega prahu, nesnage, pepe- | la. Nič dela, nič skrbi. Rabite ga sa kukanje tedaj. Kurite a njim ta zime. Vi • * ' , aaaaaa The East Ohio Gas Company M*h> €640,; ^ ^ Central 9020 Ali vas veseli narava? Tedaj ai preskrbite fotografski aparat, a katerim lahko delalo nejle-pie sliko narave. Pa tudi »like volih prijateljev in znancev. NaiboUlo aparata dobite pri F. BRAUNLICH LEKARNA ./ 'M * 1383 B. 58th ST. ■ NAJSTAREJŠA SLOVENSKO.. HRVAT-SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI Mi pnwfajwaa Mjfcol««aaj« po »UdaWli ««a»ht Brlnjevec, 6 atekleijlc....................."............| 7.00 Brlnjevec, 12 ateklenlc........................................................113.00 O Posameana steklenica.....................................$ 1.36 < 5 Troplnoveo, galon............. >2.26, 92.50, 12.75 ln 9 3 00 g 2 « ateklenlc........................................................9 8.60 " 12 ateklenlc.......................................910.0« JB S SllTovka, galon 92.76 ln......................................................9 3.00 > < Nade alavno znano "66" tganje, 7 let staro, 3 6 ateklenlc.......................................9 « 00 0 3 12 ateklenlc..................................................................911.00 ft Concord vino, rudefie, barel............................932.00 -» Concord vino, rudefie, pol barel..............916.00 2 3S Po 6 ln 10 galon za galono.. .i.................v.. 9 90 Posamezna galona................................................................9 l ov S Belo vino, barel..............................................9»«.0v J Belo vino, pol barel...................................9".00 3 u Za 6 ln 10 galonov, sa galono..........................................9 1.00 r 9) Posamezna galona..................................9 1-2B Z ■ Pri aaroiUa ppilJH« <1—*r mon«y orJ>r »H t»k. 8 Za ppaodo ao potegne cene ln alcer sa 8, 4, in 4% galon« posode 60c vsadca, 6 a 6, in 10 gal. posode po 91-00 In sa 26 gal. 91,60. iBarelnl ao sastonj. THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY, 61024104 ST. CLABt AVE., CLEVIIAHD, OHIO Priacatoa 1M4 W Podntlnica: 5306 HALE AVE. Wood 763 R BRATA KUNSTEL new Vorfc Dry gkathu Co. Priporočava ao coqjenaan obiimtra sa elUanja, likaaja ia poprav^aaje | MQ5KIH IN ŽENSKIH OBLEK | Vso dole s vrtimo r popolno ladavoljnost. Fino dalo! Nizka oano. Prida, ase iskat in pripoUeao na do«. 6220 ST. QLA1R AVENUE Za $10 v gotovini ram mi preskrbimo 40 akror najboljše zemlje v državi Wisconsin, s popolnoma noro hi«o, in poleg tega ena krava, dva praiiča in 12 kokoiij. North American LaDd & Timber Co. 334 So. Canal St., Chicago, 111 Pridite osebno, oglejte si itaSo letoino pšen^o in droge pridelke. Kai zastopnik se nabaia v mest« do 3. jan. __ , IŠČE SE PROi)AJALCB | M PIKLOB. Giilsj HoUl. Clevaland, Ohio j # i V* # iT hTi i "i'.,;jml-[. '»isv I • M* I-A' J ' t prav imate prijatelj — Hpanili ste. Povem vam, da ta-Blratnv tujini — za krivdo, ki so so rati jo storili ljudje, (katerim Mtfnekdaj dejal: prijatelji." EeJo se zmrači pri tej bcfce-Hjtlademu pripovedovalcu, Be' se strupenega pogleda HEK^severu, pest skrči v ma-^Hnje in pravi: "Zemlja, Beta materina zemlja, ali si v Bstlki zmožna nositi take lju-■U v svojem naročju? O reci, Eako ne, moraip iztrga-io iskro ljubezni do te-^^^Kri sem daroval vse svo-moči — in ti si imela — sra-fcfo, le prekletstvo za lastne- pTako je govoril zdravnik — starec je opazil solzo v nje-Eabvem očesu, — sol?o, ki že ni ■It morda leta in leta, sojzo Potolažite se, prijatelj} Ni Hfrtogovati, kjer še ni za-Efani zadnja pomoč. Vrnite Ipltnovl —Cast, morda pre-BSicnje in mirni dnevi vas ča-^Bfcv domovini. — Gospod prokleto ime v mo Htlddi, vas išče — in vaš ne-■feni znanec, nekdanji - oskrb-- & Pas j akni vas prosi H^ako divje vzklikne sta-B te besede, blaznost mu za« B v očesu, — skoči kvišku [F plane v prepad, kjer se ubi-> y globini morski valovi. I o poglavje, e gotovo uganil, z na južnem boji-naš Vratislav. I tja, je lahek odrini j ski preiskavi ljenja stare graj-je za ndcriv«ga II nejasnih doka-svobodo, a Orna-i, prejšnega imeti nihče dati, dok-razjasnene cfcoH-jvem poslovanju. • tOrfcj na tihem ino, najboljšega lovskega in — je minevalo dni-N0t, a bil je brez , ►ma. Sestri je ne-udi od nje ni bilo * radovednost in je v njem vzfou-izoda. Kakor mu da ni bil morda i erifosrčen proti ia menda nečiste •ajske oporoke in zaradi grajščaki- , z obližja — splob ma cist v svojem I čast in izgublja ino prijateljstvo, i a, zaprto domov-►staja možu, zna- < je bil Vratislav? li, pozabimo, kar rnstimo bodočno- « jedanjosti," dejal ( ;o je zapuščal ne-zneje mesto Ce- j Timer je je bilo ; :r ni mogel domu dijo. ki je odplju- neje ga najdemo skem taboru na i. Boj je bil na-malo dnevi'h je v prestopiti turško Borom z rudečitn e konvencije za-edel je isto jutro Vratislav, in či- i ital in zopet citat, l avo in ni mogel i pkoro umeti sledečega poroči- ."Dragi moj nekdanji prija- .Ne čudite «e, da vam šele po | tako dolgem času pišem in vam < i povem, kje sem zvedel vaš na- i slov. Raztrgalo se je Zadnje ( | zaprinjalo med nama,' usoda, i ,;ilei je naju razcepila, je razjasr 1 fcnena:' — maščevanje, o fleate- ; ^rem sem vam nekdaj govoril.je i Vrnite se torej oči- 1 ■jfilio je vase ime, tretina graj- i ■Brr - stkega posestva je vaša in doma - ste zaradi umrle vaše sčttre > edini posestnik. • i Jaz, domovina in vSftfc nesrečna Zvezdana veselimo se - nepopisljivo vašega prihoda. . Kolovflki", j t "Ali so sanje, zopetne sa- • nje!' vzSklfkne zdravnik, ko či-, ta to pismo. "Zdaj tic moreni, r storiti ničesar; ako še.žfvim, ■ drugo spomlad poskusim po-, gledati, koliko še morem upati ■ svoji viharni usodi." Nekaj mesecev po tej dogod- - bi plavala je ladija po deroči ■ Savi navzgor proti Hrvatskem • in na njej je bila zbrana množica potnikov, ki je, skoro brez ■ izjeme razdirala vojno politiko. i Le na krovu prvega razreda > slonel )p starec sive brade in zrl je tja po vedno bolj zhkri- i vajoci se srbski ravnini. Ko se je bližala ladija prvi postaji na : avstrijski zemlji, odšel je po stopnjicah v spodnji del ladije in zamrmral pri odhodu nekako nevoljno: "Zastonj je bilo moje daljno potovanje. Nisem ; ga našel, in br^z njega se skoro ne smem vrniti domu. Naj v miru počiva, ako je res, da ga je odnpsja gromeča Donava pri prehodu ruske vojske. Lepa je smrt na vzvišene ideje, in srečen je, komur je odmerjena." Zadnje besede, govorjene v slovenskem jeziku, čul je mlad človek, (ki je srečal starca na stopnjicah, ozrl se po njem in kakor da bi ga bil umel, vrnil se je za njim ter ga skriva je opazoval. In to mu ni bilo težavno delo. Starec je sedel k stranski mizi, podprl glavo v dlani ter začel dremati. Mladi opazovalec si je pa izbral nasprotni sedež in da brsi dolg čas pregnal, vzel je uradni dunajski list ter ga prebiral nekaj časa, a videzno brez zanimanja, "MDed drugim se je tam tudi bralo: I. I. nekdaj zdravnik na Radovju, opominja se, da se ima oglasiti v osmih dneh pri sodniji svojega okraja zaradi dedŠčine po grajščakinji na Pasjaku, kajti sicer pripade ona zaradi pomanjkanja sorodstva državi. "Mudi se mi," pravi brale? tako.glasno, da se prebudi starec in ndkako začudeno vpraša: "Kaj govorite?" Pri teh besedah. v nemščini izgovorjenih poda bralec starcu liat kazoč mu omenjeni razglas- Ko ga starec prečita, podpre zopet glavo v dlan, zakrije obraz in pravi v slovenščini: "Torej tudi oblasti ga iščejo zastonj, kako bi ga našel »kdo drug; ni mogoče, ni mogoče!" "Ali vam je morda znana oseba, ki se.išče tam?" vpraša potem z nekako tresočim glasom mladi tovariš in še ostrejše upre pogled v nasproti sedečega starca. * "Znana oseba, znana, vprašate! A kaj vam to mari, poznali ga niste, in čemu naj vam prifwvedujem to? A povejte mi, kdo s*e in od kod, vsakomur. ne razkladam rad takih reči," vpraša zopet starec nekako pomirjen. "Z južnega bojišča se vračam, kajti važen opravek me cliče v neki avstrijski okraj." "Tudi jaz sem iz Avstrije," prične , starec pripovedovati. Bil sem v iSrbiji in v» glavnem ruskem taborišču, iskal sem tam človeka, o katerem ste či-tali v uradnem listu. Vendar zastonj! Zvedel sem le, da je bil v službi v ruskem .sanitetnem oddelku,, a da ga pogrešajo po prehodu čez Donavo. Najbrž je utonil. Doma imam edino hčer, ki čaka moje vrnitve in se veseli ugodniih poročil od svojega že pet let oddaljenega ženina. In Če pridem sam, kakor sem odšel, ne vein se zagovarjati, ne vem tolažbe otroky. |Pbl svojega premoženja bi dal, da bi ne bilo zastonj moje potovanje." — povedovanja ni bilo ne koaca ne kraja, kajti bila je svatov-ska vožnja — našega »tarča na ladiji, gospoda Kolovsflcesga in njegovega mladega prijatelja Vratislava.- (Konec prihodnjič.) POJASNILO f * Da se ni vršil koncert pevskega zbora ''Z a r j a" v nedeljo 24. dec., točno in pravttno, rti krivda pevskega zbora "Zarja" temveč zdolaj podpisanega voditelja godbe. Naval skrbi in delo ob božičnih praznikih je povzročilo, da se mu je vrinila neljuba pomota v pogodbo za "koncert". Vfselični odbor. •Priznavam, da je gorenja iz* java popolnoma resnična- Frank Butala, SOLA. Naznanja se učencem slovenske večerne šole, da se začne z nadaljevanjem poduka v angleščini ,v Knausovi dvorapi. Učenci 'se Upisu jej o z. jarauari-ja, ,1.917 od 7. do 9- zvečer. Pridite vsi, ki se ielite učiti, da se uredi vse ob pravem času. VOŠČILO. Dragi rojaki, vam vsem skupaj voščim veselo novo leto in se prav lepo zahvaljujem za denar, ki ste mi ga dali zaslužiti. Priporočam se tudi za prihodnje leto za obilni obisk. Pripravljen sem vam postreči, kar je mogoče. Kakor veste qo številke odstranjene, pa zato prevzemam naročila na tedenska odplačila. Lovrenc Urbanija, krojač, 1367 E. 43rd St ® fff&i -I NfcZKANILO. ,5 Jv ^ • v.,". « I Slovenskemu občinstvu naznanjamo, da sva prevzeia spodaj podpisana mesarsko obrt o• Ill 1» , I' Pozor Slovcnci! Edini slovenski plumber v Clevelandu. §vojr k svojim! NICK DAVIDOVTCH, Plumbing, ,G*s Fitting, iSewer . Building. 1075 E. 64th St. Princeton 833, W. (12) Deček, ki Je šole proaf, dobi ta* koj delo v mlekaryi. 'J.os. Fer-lin, 730 E. 155t'h.St. iCollin-wood. > * (2) , ^ POZOR! ■ . v f. • * •«:. . 't . . ■ Naznanjam prijateljem in 1 znacem, da imam v zalogi do-bro število iRnih suhih in svežih klobas. 'Kdor jih je enkrat po- 1 skusil, jih bo vedno Še naročil. Priporočam se za obilna naročila. 'Mike Udovich, 1393 E. 1 gftd 'St._ (O ( V MfMprilnwi hraniti 4«ur, Umik« n«stl štiri praoMt« mM lito, pri Tli« CUtvUmI Tru»t C«»p»y v |Iud«b utmIu ali pri IB po^raiaicah t« bank*. Vwk t«d«n bom vloftil (ot*T» »vot* M bilko. Direktorji, M dirigira}* -. •" Vi : ' id C(mum6 (SruetCompait^ ... f V? ' 4 A-:,., t tri* i Srečno no*Jo leto £eU %>smm prijateljem in znancem 'Primož, Kjogoj Toot 'Room 3904 sr. CLA.IH AVE. JIM ŠEPIC, Slovenska trgovina z železnino in orodjem. ' SREČNO NOVO LETO! A 16009 WATERLOO ROAD Anton Gubane, 16717 WATERLOO RD. Trgovina z mešanim blagom, cigare in candy. i 1 1 '»" "■ ... .i. 1 g,-,..,,, ■ = SREČNO NOVO LETO! J. PIŠKUR 3511 ST. CLAIR AVE. Slovenska mesnica - v > -s P'M'MP, ■m?; ' ^ m •r? ; ' ... -V ; c - ^jl s i" jl t Srečno novo leto! 1 , , , M m selo noi)o leto. • . , • - ■ > . 6030 St. Clair - a-V.