Ali nisem pravil?... Spisal Andrej Rape adja ni nihče tako rad jedel kakor Zupljev Ivan. Posebno so mu ugajala jabolka, tista rdeča s stare, krive jablane sredi vrta. Pa je imela tista jablan tudi res okusen sad. In kdo bi si to mislil? Saj je bila že na treh krajih podprta in stara, tako stara! Mene je vsekdar vzradostil pogled na Ivanov obraz, kadar je pokazal tiste bele, zdrave zobe rdečemu sadu. Ej, da ste ga videli! Tekmovala sta takrat Ivanov obraz pa rdeče jabolko. Pa kaj bi vam vse to pravil! Mogoče, da komu zbudim prezgodnje želje po jabolkah in hruškah, tistih rumenih, ki se tako prijetno smejejo po drevju, ko priroma jesen. No, pa saj cvetje že gledamo, ah, pomladno cvetje, ki nam bo rodilo veliko, veliko hrušek in jabolk! O Ivanu pa moram povedati še nekaj, preden vam napišem zgodovino njegovega ptičjega gnezda. V šoli je bil čul, da so ptice največje prijateljice sadnega drevja, zato pa naprej povem, da zopet ni nihče ptic tako rad imel kot Ivan. I. Zima je še bila. Drevje je molelo še gole veje v zrak — liki koščene roke. Ivan je sgdel v gorki sobi in rezal, zbijal in žagal. »I, kaj pa boš ?« »Boste že videli, ko bo gotovo«, je običaval reči in rezal dalje. Pet deščic si je pripravil, ličnih in gladkih. Zbil jih je skupaj, tako da je bilo vse podobno hišici. V prednji deščici je izvrtal s svedrom tako veliko luknjo, da bi bilo lahko vtaknilo vanjo dete, staro eno leto, svojo ročico. Pod to luknjo je napravil manjšo, v katero je vtaknil paličico. »I, kaj boš pa vendar napravil?« ga je vpraševala sestra Rezika. "' '"* »Boš že videla. To bo veselje! Ko bo gotovo, ti pa povem, kaj bcf.'« Vzel je nato precej dolg drog in nanj trdno pribil leseno hišico. Zbežal je nato pod streho, kjer so imele kokoši gnezda. »Graha se mavsa«, je mrmral, ko je lezel po lestvi. »Gotovo dobim gori kaj perja.« In ni se motil. Kmalu se je vrnil s polno pestjo perja v sobo in ga lepo nastlal v izgotovljeno hišico. • ¦ ¦ »"»§ ,imt§ ni riijhsš »No, sedaj ti pa povem, Rezika, kaj je fofAli ves, da vali v"oni krivi jablani sredi vrta vedno isti par spomladi mladiče ?« -s^ 98 !<- -$~ 99 «$- »Kaj potem?« dreves, pogledal malo po dimnikih, če so že iz njih izginile velikonočne »Pozimi je sneg odkrehnil ravno tisto vejo, v kateri je bila luknja za klobase in slanina, če je še v njih kako pleče ali druga taka reč. A upehal gnezdo. Kako bi bila stara dva žalostna, ko se vrneta in bi ne našla več se je kmalu, saj je prihajal oni vseoživljajoči čas, ko nas vzradošča pre- prijetnega stanovanja! Napravil sem jima gnezdo, da se bosta veselila in rojena priroda s svojim živim čarom, saj je bila »Aleluja« za nami, saj je naselila vanj. Ah, še znašati jima ne bo nič treba, sem že jaz del v gnezdo prišel večnolepi maj! perja.« III. >Pojdi, pojdi, naselila se bosta — pa v tvojem gnezduU ' Ivanovo gnezdo je bilo že zdavnaj zopet na jablani. Pa ni bilo niti »Bomo videli! Tako sta » - ^^""K^><&' Jutra> da bi ne bil Ivan na prijazna indomača, pa bi se ne!« ^r/O^V -^T ^*- ~^^^z^^*^^ vrtu. Nekega jutra pa ni vedel, »Boš že videl!« ^ i^^^r ¦<*._____*r ~*___________ T^-^^. naJ bi ^ same radosti vriskal »No, no!« "* ^^""**" • r ali preobračal kozolce. Na palici »Ah, to bo prijetno! Staia ,,^ _ ^f pred njegovim gnezdom — saj bosta iskala gosenic in črvov . v ! A jo vidite tu na sliki pod in jih nosila mladičem, jaz jih . *T — ., ^ ^M, r luknjo! — je sedela njegova bom pa opazoval. Boš videla, * /-M ^k—^ \ ^t^ j y "*S^ f stara znanka od lanskega leta. Rezika, da bo takol« P& *- ^K^Š \ \ / a -~^W ^L / Zvedavo je pogledoval stari, 'J ^* J^^K Stj^m ' \ ! / af^U iT"**^ a V stopicajoč po bližnji vejici, na &y "^ b^Ip .^^^^L. ^* V ' / / \Af/(A «B[ *° novo napravo, češ: »To-le Tisto leto je bila gorka {/ ^^K^^^^^^^^4v \ \ ' / ' ^lUfi^e^' \ bi pa ne bilo napačno! Stara, pomlad. Zgodaj so prihajale Jj^ /\-?\/ ^^^ft^^^^^^^^Lj^ u ^ ^ ' /' ' ' \WVi^ Of ^ar zleti noter! -^li ne, čakaj, selilke v naše kraje. Nenavadno . K^ ^~} ^V * ^^^B^f ^^^^^V^^^^A \ ^ I /' y^ ^i\*^*< J\^-^ ' da preJ P°gledam, kaj je to kmalu je sililo cvetje iz zemlje. \]jr /-^ ,./ /S^^^P \X ^^^^^^^^^^^ll ^ '^-—-^^' ^^ \v *<\ r* pravzaprav!« No, sušec in mali traven pa že \fe 4 ¦? '^^^^^^^^^^K^^^J^^^^^^^^f^\f^< \ -_ *f/ / / ^n z^eie^ Je v gnezdo. tako morata malo ponagajati. V I ^ ^^^^H^^p^^^^^^^^^B-lA / | — _ jf f* StL *van Pa se je prekopicnil — Ivan je že vse pripravil. j / —„.—-^. m.^ \ ^^^^H__ ^^H ¦ ^J ^-\ \- ' ~~' ~ ' M "-i -*y n po vrtu. Nesel je narejeno gnezdo na ll ^ r ,, ¦ ¦* ^^^H^H , ^H ^M ¦ 1 \- : ^/'^¦'T''"^' v. • / »Ogledal sem si vse. jablan in ga je pritrdil tam, ^t\ w^" & ^^^^H|' "', ^B l ^^^^\\"^ —^iv^Mu * * Mehko je nastlano, dež ne bo kjer je bila prej luknja. A ne- 2A - Jjf^^T""^^^Ptl^^tpf1"^^^*!^ ¦*"" ' ^lp*^^ * ^ . prihajal noter. Prav prijetno! se je skrilo za oblake, in iz njih ^^-ift X%T « _ , ~^^ .1,1'' a^ *,V-U/ > »I kaj pa! Nobene ne- so pnčele tihotapski padati zo- * ^i^v \Jl ' X varnosti ni!« pet snežinke. ^iit^_*^L S -^** ' " ^**s?f>fcj^ ^s»_ ^n z^ete'a Je samica v »Ah, koliko ga je zopet!« . ^ '. T^^^^fc,,^ >. ^"^^ ^*^*^^ ^. "^T^. ^\.^^*S _ ^ gnezdo, in poskočil je Ivan pod je vzdihoval Ivan. Hitel je na / T\ 1/^ - V. A *^e ^a^aJ> Rezika!« si je perje. ^"""7 ^>^^»^^ mislil. »Nič ji ne povem prej, »Saj bi bilo pa tudi že ^brai <¦ ^ dokler se ne naselita moja dosti tega snega! Moža ne grem več delat.« stara v gnezdu in dokler ne začno v njem čivkati mladiči. Potem pa jo Pa sneg ni slušal Ivana. Šel je s tako trdovratnostjo kot nikdar prej . . , povedem na vrt in ji porečem: Ali nisem pravil?« Toda dnevi so mu bili šteti. Zasolzil se je kmalu v vseogrevajočih solnčnih žarkih in ginil, ginil . . . .ooižirf onsjh/oiossi v isitžBft o.pl v- * ' V deželo je romal vihroviti ma1itravetl.No, saj sfem že prej rekel! Lepo jutro je, kakršno si morete samo misliti spomladi. Rahlo diliajo Svojo komedijo je moral prirediti. Veter se je zaganjal v vrhove golih pomladni vetrovi in božajo glavice pestrobojnih cvetic. Po travi se leskeče H>- 100 s-e- jutranja rosa, ptiči se bude, cvetice dvigajo glavice. Zlata zarja se razliva po jutranjem vzduhu. Solnce vzhaja. Ob vrtni ograji stojita Ivan in Rezika. Slovesno se drži Ivan, pričakujoč gleda na staro jablan Rezika. »Boš videla, kaj sem ti pravil! Ali čuješ cvrčanje v gnezdu?« »Ali so res notri ?« »Res, res, saj sem naprej vedel!« »Pa si jih že videl?« »Na jablano nočem iti, ker bi se me ustrašili, a notri so!« »Pazi! Stari prihaja.« Po zraku je švignil stari, iz gnezda pa se je prikazala gola glavica s široko odprtim kljunom. »Ah, pa resl Vidiš, stari nese črva mladičem za zajutrek! Ne bila bi verjelaU »Jaz sem pa vedel, saj sem poznal stara dva. Ej, kako sta krotka, prav nič se me ne bojitaU Iz hleva je poklical oče: »Ivan!« »Kaj ?« »Na krave malo pazi, da ne napravijo škode na vrtu. Gnoj bomo vzeli iz hJeva, da ga zvozimo na njive, in živino bom spustil ven!« Švignil je Ivan z bičem po zraku, se naslonil veselo na ograjo pa gledal proti hlevu, odkoder je veselo priskakljala mlada telica in več druge rejene živine. Na vežnem pragu se je prikazala mati. »Ali nisem pravil ?« je vzkliknil Ivan in kazal na gnezdo. »Ptiči so se naselili v njem«, je žvrgolela Rezika in dostavila: »Ah, Ivan je pa res prav pravil!«