12. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. januarja 1905. XXXVIII. leto tm Uhaja vsak da» zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele .a vae leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meae« 2 K 30 h. Za LJubljano . posdjaajaa na dom za eto *4 K, za pol leta 1* K, za četrt leta 6 K, za en meaec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vas leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko vež, kolikor znafc poŠtama. -Na naroebe brez istodobne rpošiUatre naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-rrste po 12 h, e« se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah št. *, iu sicer uredniStvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. - UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeU«, oznanila, t. j. administrativne stvari. JJ Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Židovsko - klerikalno lo-povstvo. Meseca mare« lansk+g* h\% smo mi razkrili velik škandal. Stvar je bila naslednja: V Črnomlju ju umrl župnik nemškega viteškega reda Klemencič Ta duhovnik je bil pri zavarovalnici »Feniks« zavarovan za slučaj smrti za veOjO vse to. K) je Klemencič vstopil v nemški viteški red, je seveda storil predpisano obljubo. Ta obljuba je pač t« liko, kakor prisega. Po tej p r i s e g i je bil Klemencič vezan, da pripada po njegovi smrti vse njegovo imetje nem škemn viteškemu redu, tjrej tudi omenjena tavarov lna vaota. Klemencič je umrl in postavna cblast — to je sindikat nemškega viteškega reda — je prevzela izvršitev zapušdmske razprave. Pri tem je zapazila, da je izginila rečena zavarovalna polio a. Siniikat nemškega vitrškegs reda je takoj prepovedal zavarovalnici »Feniks« izplačati zavarovano vsoto na polico umrlega Klemencič a, ker pripada ta vsota nemškemu viteškemu redu in nima nihče drugi pravice do nje. PfđV takrat ko je izšla ta prepoved, namreč 10 septembra 1901. je kancelar knezoškofij-skega ordinarijata v Ljubljani, Jo a. Šiška, predložil vimenu tega ordinarijata zavarovalnici »Feniks« Kle-menčičevo polico in je zahteval, naj se ordinarijatu izplača zavarovana vsota. *F?n ks« seveda vsied prejete prepovedi n i izplačal ordinarijatu zahtevane vsote, nego je nemškemu viteškerr u redu ramami, da je Kle-mecč čevo p it o prezentira! škofijski ordinarijat v L ubijani. Do meseca marca 1904, do ti stega časa, ko smo mi razkrili to zadevo, tore» poltret e leto, je trajal med nemškim viteškim redom in med 1 untjanskim ordinarijatom pre- pir za to polioo. Nemški viteški red ni preklical svoje prepovedi, nego je zahteval, da se mora ordmar j*t umakniti. Končno se je to tudi zgodilo, in sioer vsledtega, ker smo mi to stvar v javnost spravili. Sele ko je prišla stvar po nsši za slugi v javnost, se je škof vdal. To je, na kratko povedano, jedro te zadeve. Kako je prišla ta polica v roke knezoškofi,skega ordinarijata t Ssof je na naš članek priobčil v »Slovencu« preponiino tojasnilo, v katerem je trd 1, da je Klemencič to polico podaril šk> fa oziroma ordinarijatu in jo izrodil nekemu kaplanu, da jo odda na pristojno mesto. Mi tega ne verjamemo. Klemenč č sploh ni imel pravice podariti komurkoli to polioo, nego je imel d o 1 ž n o ■ t, to polico zapustiti nemškemu viteškemu redu. Klemtač'č je bil pri vstopu v nemški viteški red na to prisegel in kdor trdi, da je Klemencič to polico daroval ordinarijatu, ta d o 1 ž i mrtvega mol a, da je še v smrtni uri, v tre-n o t k u k o s e j s pripravljal, da stopi pred večnega sodnika, prelomil svojo slovesno prisego. Mi ne verjamem), da je Klemencič prelomil svojo prisego, da je v anutni uri storil lumparijo in poskusil ogoljufati nemški viteški red, tem manj, ker je kot član tega reda vedel, da uredi redovni sindikat zapuščino in pride torej na vsak način na sled dotični polici. Sindikat nemškega viteškega reda je tadi po Klemenčičevi smrti izrecno zastop&l stališče, da je bila Klemencič u polica ukradena in to je tudi edino verjetno. Tozadevni naš članek je izšel 12 marca 1904. Skoro vsi evrcpd\ se, da re Žiser pez', da ne pr.de nihče prepozno k skušnji ah k predstavi in da »spauie tiste, ki s» pregreše proti gledališkemu redu; da razdeli vit ge in določi dekoracije; da pov^, od fca tere strani mor»jo posamezni igralci Vstopati in na kateri ttrani zapu Sčsjo oder; da skrbi za mir in spodobnost. T« ko si ljudje skoro splošno predstavljajo delokrog in pri nas se res le prevečkrat v di o predstave, ki opravičujejo to sodbo. Toda to so docela napačni nazori. Niparčno je tudi mnenje, da je režiser samo pomočnik pisateljev in igralcev, samo nekak reditelj, kakor imenujejo Hrvatje režiserja. Režiser ni niti pr močnik pisateljev in igralcev, niti zastopnik avtoritete, niti pol caj in tudi ne samo reditelj — režiser je duša predstave in prvi umetnik na gledališču — oziroma mora to biti, ker drugače je vse delo le i-olov carsko. Slučaj je nanesel, da sem čital spise H nrika Laubeja o dunajskem dvornem gledališču. Iz teh spisov sem spoznal, kaj je mislil Laube o režiserju in o njegovi nalogi in kako je Lauhe sam kot ravnatelj dvornega gledališča praktično delal. Laube se je postavil na stališče, da ne ek*istira gledališče niti za ittra'ce, niti za pesn ke in pisatelje Igralci in pisatelji so mu bili ravno tako le organi in pripomočki za višji namen, kakor krojač*, dekoraterji in mašinisti. Igralci in pisatelji seveda niso bili ž njim z*dov(ljni. Igralci hočejo vedno briljirati, hočejo biti vedno hvaljeni in hočejo veljati za začetek in koneo dramatične umetnosti. Igralci Žive v iluziji, da ob stoji gledališče z*radi njih in kar divjajo, če ne najdejo pol metra dolgega slavospeva v list h Pisatelji seveda tudi enako mislijo in smatrajo igralce le za svoje ponižne pomoč nike. No, Lmbe je bil sirov s igraiei in sirov s pisatelji, ker je bil ravno prepričanja, da so eni in drugi 1 e organi v dosego d r a m a t i č nega vtisa. Namen gledališča je ljudi ali zabavati ali navdušiti, ali pretresti — igre, igralci, pisatelj', dekoraterji pa so srtdstVA v dosego tega namena. Da je pisatelj prvo sredstvo, igralec pa drugo, to je gotovo, ali sredstva so vsi in nič več. Pri nas seved* nimamo takih rež serjev. Mogoče, da imajo gospodje, kater h imena Čitamo na listih, vse znanosti, ki so potrebne, ali že druge okoliščine jim onemogočajo, storiti to, kar se zahteva dandanes od režiserja Pred vsem nedostaje časa. Pravi re žiser mora ion ti časa, da preštudira j igro, da vse priredi tako, da se prepreči vsaka najmanjša disonanos, da je predstava povsem harmonična celota Že predpriprave za tako vpriso-ritev bo jako težke, a koliko s * potem še pri skušnjah stori. Francoski »directeur de la sceie« ne pusti igre na oder, če ni vse v najmanjših dttajlih izbruSeno in izdelauo tako, da je zagotovlien dramatični vtis. V ti rabi časa. N* Francoskem se ni še nikdar nobena igra spravila na oder, če ni bilo prej 40 do 60 skušenj. Pri nas imajo igralci dve, tri, ali štiri skušnje in — hajd na oder. Da je pri tak h razmerah nemogoča res harmonična, zaokrožena, lepa predstava, se samo ob sebi razume. R Zr n tega vplivajo neugodno še druge okolnosti: pomanjkanje dekoracij in kostumov, pomanjkanje moči za ni katere stroke in Še marsikaj. Kdor bi vedel povedat*, kako bi so dalo omogi č ti, da bi mogel igrat* režiser pri nas tisto vlogo, kakor je trtba, bi zasluž.l zlato kolajno. Rc. Kako si stvarimo in ohranimo dobre in zdrave zobe. Spisal dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani. (Daljo.) Najboljša in najcenejša nstoa voda je lahko raztoplina kuhinjske soli v vodi (na ČaŠo vode noževo konico soli). Če pa hoče kdo čatiti še hladilen okus, naj dodene tej raztopini kapljico metinega olja (Pfeffermiinzbl). če je pa v ustih že kaj bolnega, je raba ustne vode pač umestna. V takih slučajih bo zobozdravnik sam poskrbel, da sestavi kaj primernega in popolnega v obliki recepta. Ako rabimo torej ustne vode, moramo vedeti, da s tem ne moremo preprečiti tvorbo zobne guilobe. Edino sredstvo zoper to je in ostane, da se onemogoči tvorba kislin, kakor jo pro-vzročajo med zobmi in v zobnih grbah zaostali jedilni ostauki. Kako pa se dajo ti ostanki kolikor mogoče popolnoma odstraniti ? Tu so nam razna sredstva na raz Taske pomoči od zunaj je voljno pretrpela vse strahovitosti obleganja in vse moralne muke, ko si je sovrstnik isvojeval uspeh za uspehom, in ni štedila niti krvi, niti življenja. S ponosom je Rusija zrla na ta junačka dela, ves svet s* je v spoštovanju klanjal pred njihovim he-roizmoro, toda vsak dan so se bolj krčile nj hove vr*te. B >jna sredstva so rb navalu vedno novih sovražnih sii pošla. Morali so završiti svoje junaške čine, podleči premoči. Pokoj pepelu in večen spomin nepozabnim Rusom, ki so žrtvovali svoježivljenje za obrambo Por t Arturja! D*leč od domovine ste iz ljubezni do carja in očetnjave umrli sa sveto stvar matere Rasi je. Vam Živečim večna slava in čast! Bjg nebeški naj vam ozdravi vaše rane in vam podeli moči in potrplienja, tnošk) prestati tuii novo težko iz kušnjo! Naš sovražnik je smel in močan, neizrečno težak je ž njim boj, deset tisoč vrat daleč od virov naše moči. Toda Rusija je mogočna! V evojem tisočletnem Življenju je že prestala več težkih izkušenj in strah DVitejših nevarnosti, a iz boja ju še vsekdar izšla novo prerojena in okrt-p jena in z novo močjo. Naši neuspehi bo težki. Obžalujemo svoje izgube, toda premotiti se ne damo. Z vso Rusijo verujem krepko, da bo skoro napočila ura naše zmage. Molim k Bjgu, da bi blagoslovil meni zvesto in vdano armado in mornarico, da bi z združenimi močmi premagala sovražnika v čaBt in slavo znatuške Rasije. Ruski kozaki za hrbtom Japonske armade. Routerjev urad poroča iz Tokija: Ruski konjeniški oddelki so se jeli jugozapadno od L;aojanga zelo ži vahno g'bat'; docela očividno je, da nameravajo razdajati železniško progo in nadlegovati Njgijevo armado, ki hiti na pomoč 0,arni. Poročilo iz glavnega taborišča na L'aotoogu se glasi: V sredo dopoldne ob deset h so japonski konjeniški oddelki zapadno od Tangmaze in jugozipadno od Liaojanga zadeli na štiri ruske kompanije. Vnel se je ljut boj, ki je trajat do pol treh po poldne. Risi bo bili z zaatmmi izgubami odbiti. V Bredo so Rm: prodrli do železniške proge in jo razdejali med A n č a n č s n o m in Hajčen-gom , kakor tudi med Inkavom in D ačiča vom. Ko se je proga zopet popravila, se je znova uvedel splošni promet. Iatega dne je napadlo 2000 mož ruske konjenice NiuČvang Jiponci so se sprva umaknili, ko bo pa dobili pomoč, bo navalili na Ruse in ao jih še zasledovali, ko je bilo oddano to poročilo. Rusi bo napadli tudi Ni uči a-tung, a so bili takisto odbiti. Kasneje je došlo še to le poročilo: Ruski oddelki, ki spadajo brez dvoma h konjenici generala M i-ščenka, so a 2. gardnim pehotnim polkom in i 12 topovi napadli japonski železniški komisarjat v Niučiatungu, a ao bili odbiti in ao izgubili najmanj 80 mož. V Tokiju je vest, da ao ae pojavili kozaki za hrbtom japonske armade in prodrli oelo do morske obali pri N učvangu, vojaške kroge silno presenetila in vznemirila. Sjdi ae, da je ta presenetljiva agilnost kozaških praporov znamenje, da prične general Kuropatkin že v nekaj dneh z ofenzivo. Takisto pa se tudi pričakuje, da napad generala Mtščenka na NiuČvang in Niučiatuog ne bo imel slih posledic. Ukrenilo se je baje vse, da se ruskim oddelkom, ki bo izvršili napad, prepreči vrnitev proti severu. Sodi se tudi, da manevrirajo kozaki zapadno od reke Liao, da bi o pravem času mogli navaliti na železniško progo in upleniti težke topove, ki so se odposlali iz Port Arturja maršalu Ojami. Boji pri Inkovu i Niučvangu. Iz Tokija se poroča: Is glavnega taborišča na Liaotongu se javlja, da so Rasi v četrtek zopet napa Hi Inkov, a so bili odbiti ter ao se umaknili v Takoakan, južno od Niu-čvanga. Na bojišču so pustili 62 mrt veoev in 6 ranjencev. Sadi se, da so imeli več nego 200 mož izgube. V petek so Rusi napadli NiuČvang, a so bili takisto odbiti Uničena japonska skladišča. \i Parita se brsojavlja: »A*ence Havastf poroča iz Tienoina: 500 ko lakov je uničilo v Kaspanoi pri Niučvangu vsa japonska skladišča provianta in streljiva. Izgube obeh strank pri Niučvangu. Glasom Reuter|evih poročil iz Tokija je bilo na japonski strani v v boju pri N.učvangu ranjenih 15 mož, eden pa je pal, doČim se ruske izgube oen'jo na 300 ranjencev in mrtvecev. Japonsko skladišče streljiva baje ni bilo uničeno. Baltiško brodovje. Poroča se iz Por L uaa: Parnik parobrodne družbe »M -ssageries Ma-ritimes« je 12 t. m. dospel semk-j ter izkrcal 4500 paketov za rusko baltiško brodovje. Admiral R ižde-stvenski bo imel v celem, kadar dospe na Daljni Vztok, 7 5 vojnih ladij. Japonske vojne ladje Z Nizozemskega se poroča, da bo se japonske križarske pojavile na severni obali otoka B «rneo. Kabelj-aka aveaa med S ngaporom in Labu anom še 12 dni ne funkcionira in misli ae, da so jo pretrgali Japonei. Japonske ladje se nahajajo baje tudi na zapadnem obrežju otoka Maurioij. Cuje se, da je Japonska kupila v Hamburgu nemški brzovosni parnik »Cesar Friderik« ter ga porabi aa pomožno križarko. Zasežen parnik. Japonska torpedovka štev. 72 je 12. t. m. zaplenila pri otoko Taušimo angleški parnik »Lethmgton«, ki je imel na krova premog za Vladivo-atok, in ga spravila v Saseho. Vrednost ruskega brodovja v Port Arturju. »Ruskoje Slovo« eeni vrednost vojnih ladij, ki jih je izgubila Rusija v ti vojni na 100 milijonov rubl j ev. Oklopnioe »PeresvjeU, »Pobjeda« in »Ritvisan« so Btale po 11 mil. rubljev; oklopnioe »Poltava«, »Sebaatopol« in »Petropavlovsk« po 9 mil. rubljev; križarke »Bijan« »Pat lada«, »Njvik«, »Bojarin«, »Džigit«, in »Rtzbojnik« ao stale skupaj 22 mil. rubljev; transportne ladje »Jeni-sej«, »Aogara« in »Kazan« ao bile skupaj vredne 6 milijonov rubljev, križarke »Vsadnik«, »lltjdamak«, »Zabijaka«, »B >br«, »Oiljak in »Ot-važni« skupaj 5 milijonov rubljev, topničarka »GremjašČi« 15 milj. in ako priračunimo še vrednost torpedov k, dobimo ogromni vsoto 100 milijonov rubljev, kolikor je stalo portarturško brodovje ki aedaj po. čiva ..a dnu Rumenega morja. Državni zbor. Dunaj, 15. januarja. V včerajšnjem ministrskem svetu se je sklenilo, da se skliče državni zbor na dan 24 t. m. Tosadevni cesarjev re-akript izide v jutrišnji »Wiener Ze> tung«. Štajerski deželni zbor. Gradec, 14 januarja. V sinočnji seji je odgovarjal deželni glavar grof A t tem s na nekatere interpelacije. — Posl S tiger je stavil prvi pred log v interesu svojih volilcev: naj deželni abor posreduje pri vladi, da se davek n a ž ga n j e a n i z s. Sprejeto. — Posl. dr. P loj je poročal o predlogu glede novih odjemališč za štajersko sadje na ta način, da bi se ustanovile sadjarske zadruge, kakršna je že v Mariboru, da t; se v Egiptu odprlo trgovišče Štajerskemu sadnemu moštu, kjer je lahko izpodriniti nemško sadje in da bi se v Frankobrodu ustanovila avstrijska stiskalnica za sadje, kjer podelajo 10 do 20 vagonov našega sadja v mošt. Za kakovost štajerskega sadja je značilno, da se na berolinskem sadnem trgu prodaja aa hesensko in prusko sadje terseuiaža po znižani ceni. — Posl H r asove o je interpeliral zaradi pomanjka* polago. Najprej omenimo zobno sčctko ali krtačico ! Posebno važna je pravilna raba sobne krtačice, katera ne bodi ne pre-mehka ne pretrda; nje oblika ni toli važna. Ščetine ne smejo biti pre gosto zasajene. Naj se ne snaži le zunanje strani zob, ampak posebno oni del roba, ki žveči in melje in notranjo stran. Čisti naj se ne le sprednjih, ampak tudi zadnje zobe I Snaži naj se zobe ne le počez, ampak posebno še v smeri od zobnega mesa proti kroni. S tem se deloma tudi zobno meso obdrgne in nekako masira, kar pro-vzroči, da ostane napeto in zdravo. Rahlo, slabo gojeno dlesno bo začetkom nekoliko krvavelo, toda to naj ne oplazi nikogar, ker krvavljenje kmalu preneha. Slednjič naj se krtači še jezik. Začetkoma je sicer neprijetno, toda tema se vsakdo kmalu privadi. Očiščena zobna ščetka se naj hrani na snažnem kraju na prostem, da se dobro osuši. Kakor velika je tudi korist zobne Ščetke, ima vendar pomen le za dostopne dele zobnega površja, da zabrani tu razvoj gnilobe. Presledki med posameznimi zobmi pa se ne dado očistiti niti z najboljšo ščetko. Po opazo vanjdi pa se je dognalo, da se pričenja gniloba pri treh Četrtinah obolelih zob sprav med zobovi, tam kjer se zob 8 svojo površino dotika drugega zoba. Ta najlaglje obtiče jedilni ostanki, ne da bi se jih moglo na navadni način odstraniti, naj še tako nega-jemo nsta in zobe. Te presledke med zobmi je mogoče temeljito očistiti le z zobniki (zobotrebci). Ko so se zobje na ta način otrebili, jih je treba izdatno z vodo poplakniti, tako, da se voda Bikaje večkrat med zobmi precedi. Tukaj menim seveda le zobnikov, ki so shranjeni na u mi valni mizi, ne onih, ki so v jedilnih sobah gostilnic sploh na razpolago. Ta netaktna vpo-raba v prisotnosti dragih ljudi vzbuja opravičeno nejevoljo. Najboljši zobotrebci so iz gosjih peres (Pederkiel) ker so dovolj tenki in vendar precej močni. Leseni se prenaglo zlomijo, koščeni, zlati ali Brebrni so pa predebeli. Na nekoliko težji, toda prav točen način se čisti zobe s svilenimi nitmi, s katerimi se lahko odstrani ostanke jedij med zobmi. Priporočati je še nadalje dober zobni prašek, katerega predpiše zobozdravnik. Zobni praški imajo dvojni namen: prvič, da očistijo zobe mehaničnim potem, in drugič, da naj napravijo v nstih se nahajajoče kisline neškodljive. Večina zobnih praškov obstoja iz krednega prahu (Schlemmkreide) in magnezije z malo primesjo olja iz po prove mete. (Pfeffermunze), da se doseže prijeten okus. Karmin podeli praškom rdečo barvo, saharin pa sladki okus. To je vsa skrivnost. Vsi ostali dragi zobni praški v izdelanih Škatlji-cah z blestečimi napisi nimajo v sebi nič drugega, ali pa povsem podobne snovi. Ti zobni praški polnijo le žepe tovarnarjev. Kupi za 10 kr. zmlete krede (Schlemmkreide), dodaj morda še nekaj kapljic olja iz poprove mete in tako dobodeš najboljši zobni prašek, ki zadostuje za celo leto. A tndi to samo ob sebi neškodljivo Čistilo se sme rabiti kvečjemu enkrat na dan. Kajti Če se snaži 2—3krat na dan s praškom, kar se Često dogaja, se utegne tekom leta zobna sklenina oddrguiti in obrabiti. Varujte se onih zobnih praškov, o katerih se razglaša, da napravijo zobe blesteče bele; v teh praških so kisline, ki razkrajajo zobno sklenino (emajl). Ravno tako ni priporočati za vsakdanjo porabo praškov iz lipovega oglja ali plovca (Bimsstein), pepela smodk, pra-ženega kraha in stolčenih oštrigovih lupin, ker so premočni in škodujejo sčasoma sklenini. Priporočljiva tudi niso zobna mila, oziroma zobne paste. nja političnih uradnikov, ki bi bi Ir obeh deželnih jezikov z m o ž n i. Gradec, 15. januarja. V včerajšnji seji je prišel na vrsto predlog poslancev dr. J ur te le in dr. P loj a zaradi zemeljskih plaze v v Halozah, dana] se ikoda preceni ter se prizadetim posestnikom da primerna podpora. Sprejeto. — Zelo dolga in ostra debata je nastala med klerikalci in so oialnima demokratoma pri predlogu, naj se spremeni deželni volilni red, da se preprečijo zlorabe pri volitvah — Potem se je sprejela sprememba lovskega zakona. — Nadalje se je sklenilo glede odškodnine poslancem, da dobe v Gradcu biva, joči poslanci aa vsak dan 10 K zunaj Gradca stanujoči poslanci pa po 15 K povrnitev voznine za železnioe od doma in nazaj za I. razred, ako se morajo voziti s vozom pa za vsak km 26 vin., končno pa še la dan, ko se vozijo v Gradec in vračajo domov 15 K diet. — Končno so se rešile še razne prošnje za podpore. Prošnja podpornega društva sloven skih viBokošoloev na Dunaju se je »iz princi pialn ih vzrokov« odklonila. Zgodovinsko dru štvo sa slovenski Šajer je dobilo 200 kron podpore. Štajerskemu društvu aa riborejo se je dovolilo 20000 K podpore.— Nato je deželni glavar z običajnim ogovorom zasedanje zaključil. » O političnem položaju. Praga, 15. januarja. Mladočeški izvršilni odbor je imel včeraj sejo ter je poročal posl. dr. Paca k o konferencah čeških poslanoev s baronom Gautschem in o političnem položaju. P roče valeč je rekel, da je dobil vtis, da se politične razmere kmalu izboljšajo, ker program, ki ga je razvil Giutscb, jamči za normalno parlamentarno delovanje, četudi ni ničesar obljubil Č<-hom glede narodnostnih koncesij. O i bor se je nadalje izrekel proti stalnemu spravnemu odseku za češko ter dal svojemu dr-žavnosborskemu klubu proste roke. Zahteve nemških mladičev. Dunaj, 15. januarja. Nemški vaeuoiliščniki sklicujejo na Dunaj drogo zborovanje vseh nemških visokih šol v Avstriji ter bodo zahtevali: samo nemške prof ^sorje, cdstra nitev nenemških napisov i akade mičnib tabel, prepoved verskih zvez, svobodno prehajanje iz avstrijskih na pruska vseučilišča, naredba glede za grebSkega vseučilišča se mora prekli eati ter ne sme zagrebška modro slovna fakulteta nikoli biti enakopravna z nemškimi; proti ustanovitvi novih nenemških visokih šol najodločneje protestovati; zahtevati, da se v deželah, ki so nekdaj pripadale nemški državni svezi, proglasi nem ščina za državni in notranji uradni jezik, da se pri nameŠčenju v drž službi upoštevajo v prvi vrsti Nemci, da ne sme nihče biti v javnem uradu, ki ni popolnoma vešč nemščine itd. — Mladi gospodje bo si vzeli zelo polna usta, a najbrže se jim bo za letelo. Avstrijsko pristanišče v zapadni indiji? Dunaj, 15. januarja. PoroSa se, da je imel te dni minister zi nanjih zadev, grof Goluohowski, konference s trgovinskim ministrom baronom C al lom in poveljnikom mornarice, M o n te o u c c o 1 i j e m, glede nakupa pristanišča sa trgovino in premog med Singaporejem in Hong-kongom. Grof Gol uchovvak i je prevzel nalogo, da po ovinkih poizveduje pri nizozemski vladi, ali bi hotela prodati Avstriji otočje Anambas, severno Singaporeja. Otoki merijo 673 km1 ter imajo 3200 prebivalcev, mohamedanskih Mtlajoev. Reforme na Ruskem. Petrograd, 15 januarja. Vr hovni guverner v Moskvi, veliki knez Sergij je imenovan za vrhovnega poveljnika moskovskega vojaškega okrožja. MdBto vrhovnega poveljnika v Moskvi se ne zasede več, pač pa dobi Moskva meBtnega poglavarja a pomočniki, kakršnega ima Petrograd. — Knez G a l i c y n, namestiti k v Kav- kazu, je odstavljen. Na njegovo mesto pride baje knez M irsbjr. Zmaga Combasovega ministrstva. P a r i z , 15 jan Po zelo budi debati, v kateri so nasprotniki svobodomiselne vlade strastno udrihali po C >rn bo vem ministrstvu, je končno zbor-nica izrekla zaupanje sedanji viadi ter odobrila program, ki ga je predlagal Cimbes za predstojeće zasedanje. VeČina, s katere ae je vladi iz rtklo zaupanje, je sicer n« znatna, le šest glasov, zato je še veloo na o/oče, da Combes tega ne bo smatral za zadostno zaupanje ter odstrp«. Ker ni upanja, da bi mu sledila vlada z enako svobodomiselnim in reforma-toričnim programom, bi bi za Fran-eijo odstop sedanje vlade nest>Ofljiva rana C->mbov sprejeti prrgram obsega: reforme dohodninskega davka, ločitev cerkve od države, pre-skrbovanje aa atarost, dveletna vojaška Blužba. Pruski državni zbor. Bero lin, 15. januarja. Državni kancelar, gref BQIow, je odgovarjal na pritožbe zaradi zatiranja Poljakov. R-kel je, ako bi velikopoS aka eg ta oija hvaležno spoznala dobrote (?) pruake države, uvidela svoie brezupno početje ter odložila orcije, potem šele bi nastopil mir v mešovitih pokrajinah. »Dokler pa se na nas Btrelja, streljali bomo tudi mi, in sicer s tem izdatnejšim streljivom, čim neprikriteje razvija volikopuljska agi taoija svoj skrajni namen« — Potem se je razpravljalo o rularskem štrajku ob Ruhri. Trgovinski minister je izrekel nado, da se štrajk poleže. „Ljubljanski Sokol". „Ljubljanski Sokol4* je imel v soboto svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad sto Člaosv. Zborovanje je otvori! starosta dr. Tavčar, poudar jaje, da je „Sokol- tndi minolo let znamenito napredoval. To je zlasti pokazal vsesokolski zlet. Ni ga društva na Slovenskem, ki bi bilo v stanu pri rediti tako si a vnos t. Zasluga na tem siiajnem nspebn gre predvsem dr M urniku ki je bil daša vse slavaosti. Govornik se je spominjal TOletnice Častnega člana dr. Karla viteza Blei weisa, ki ni dobil niti najmanjšega oficialnega priznanja, dasi se dobe Še za mežnarske zasluge, in spominjal se je umrlih Članov med njimi obč. svet. Škrj anca, ki še na smrtni postelji ni pozabil „Sokola". O društvenem delovanju v minolem letu je poročal dru Štveni tajnik dr. Fran Windischer. Iz njegovega jedrnatega, društveno delovanje vsestransko pojasnjujočega p. ročila je posneti naslednje: Leto 1904. je bilo za „Sokola" izrednega pomen«, ker je to leto praznoval svoje 40letu; b prireditvijo II. vsesokolskega zleta. Tako veličastne narodne slavnosti se ni bilo na Slovenskem. Uspeb je največjega narodnega pomena. Tudi v te lovadskem ozuu je imela slavnost znamenite uspebe. Ljubljanski Sokol si pridobil pripoznanje vseh strokovnjakov, zlasti Češkega sokolstva. Tehničui odsek, kateremu je stal na čelu dr. Muruik, je svoje delo mojstrski izvršil. Bodi izrečena topla zahvala obč. svetu in županu Hribarju, narodnemu žensuu in ženskemu telovadnemu društvi ter Blejcem in Postojncera. Sad vgesokolsk. zleta je nstanovitev novih sokolskih društev. Ljubljauski Sokol je sodeloval pri sokolskih slav nostih v Brežicah, v Rožni dolini iu ? Gorici. Vaditelj Bojan Drenik pa vsak teden na Jesenice in v Kamuifc vodit telovadbo. Lani jc začel izba „Slovenski Sokol- ki izborna izpuli svojo nalogo. Sokol je imel lani &30 Članov; umrlo jih je 10. Povodom vsa-sokolskega zleta so se začeli sestanki načelnikov in vaditeljev, kar je vdt kega pomena za telovadbo. Končno je poročevalec izrekel „Glasbeui Matur, „Slavcu" in „Ljubljani" zahvalo za sodelovanje pri vsesokolskem zletu. Poročilo je bilo sprejeto z Živahnim odobravanjem. (Konec peta I Dnevne vesti V Ljubljan*, 16. janu*r,a — Slučaj brezarčnosti. škcf ljubljanski monda res nima src*, ali pa nima poguma, da bi ae uprl svojim hudobnim s?etovaloem, ki g* zapeljujejo, da neusmiljeno razpise duhovniku njegovo Župnijo, ne sa bi imel gotove vzroke. Kako je s župnikom Đ'cetom naredil, so j* po a-snilo pred kratkim. Drug slučaj sa je pa zgodil iatičasno a Broetovin* slučajem i i u p n i m upraviteljem {i. Volkom pri St. Lenartu, pred 6 leti je nastavil ik< f imenova pegra. duhovnika za lupo^g« upravi (e'ja v hr bovsko vas $r. L^oart nad giofjo Liko. Takrat je btl duhovnik g. Iran Volk popolnoma zdrav. Ko je sel nekdaj obhajat v M r in) vrb, ie je prebladil v nege. Od tedaj ni bil vee zdrav, vendar je opravljal gvojo slulbo kolikor je m^gel Pri pomniti moramo takoj, da iupni upravitelj Volk ni nikdar uginjal v svoji župniji tiste podivjane kler kalne po* lit fce, ki jo smatra večina duhovščine sa svojo duhovno nalogo. Nasprotno je bil v svojih pridigah miren in priljubljen govornik. Bolezen v nogah mu je postala često hujša in večkrat ni mogel mašovati. Sosedni duhovniki so ga skoro vsi pisano gledali, ker ni letal okrog ob času »ohttv. Pa kako naj bi letal s romak, ki ima bMne noge! Hodili so ga zato tožit §kofu, naj ga penzijonira. Pred šti-r mi leti je škof res razpisal župnijo Lenart in le odločnemu nastopu župhanov se je vdal škof in pustil v jrirvi g. Volka. Tako je visel nad Volkom vedno Danaoklejev meč Duhovščina ▼ Selc h je pa neprenehoma dila tožarit Volka k Škofu Ia res je škcf pred 14 dnevi novic razpisal župnijo Sv. Lenart Kaj bodo naredili i iupnim upraviteljem Volkom, ne vemo. Grdo pa bi bilo, ako bi bole-bnega moža, ki je mnogo več delal, kakor marsikateri politično razposa-eni župnik, z malo plačo upokojili. Se grše pa bode, ako brde kateri du bovnik prosil za to službo. Najbolj i ičansko bi bilo, da bi škcf puttil g. Volka na svojem mestu, saj opravlja popolnoma dovolj svojo službo. Po mamo pa sedanje postopanje škofa in njegovih svetovalcev in skoraj že naprej vidimo, da bodo pognali žup nega upravitelja v neprostovoljni pokoj, na njegovo mesto bodo pa posa dih kakega strupenega duhovnika, ki bode bolj klerikalno politiko uganjal. K*j duhovska služba, politika, to je prva stvar današnjim duhovnikom in hi J j Ce se ne motimo, ima pri tem upokojenju Irana Volka precejšnjo besedo krščansko socialni zdražbar dr. Krek. Tudi še to pristavljamo, da se nam neduhovnikom zdi škofovo postopanje v slučaju Brce in Volk — Essilno. Mi ju ne zagovarjamo kot duhovnika, temveč kot ljudje svoja aočloveka. Stotisočkrat pa se oddahnemo, da škcf iu duhovščina nima ji'g* vpliva na druge posvetne stanove. Kakšno preganjanje in šikaniranje bi nastalo, ako bi sa izročili dru?i stanovi na milost in nemilost v oblast duhovščine!? IzobraŽenstvo in omikauce opozarjamo na te alu-Čaje v duhovskih službah in j h v ta namen opominjamo, naj sleherni izmed njih gleda, da ne bode pripo-nocgel niti najmanj duhovščini, da bi ista dobila v posvetnem življenju in stanovih vpliv in moč. Vsak varuj zlato prostost, kaj najbolj mogoče! — Splošna in enaka volilna pravica. Znano je, da kriče klerikalci na Kranjskem o splošni in enaki volilni pravici. Glavni udarci na velikem bebnu so: splošna in enaka volilna pravica. Pri tem na m tavajo vedno na liberalce, češ, te jih, oni pa so pntt splošni in enaki volilni pravici, kadarkoli Be p kazuje, kako ah parijo uganjajo kler k^lei s plošoo in enako volilno pravico. Zdaj je strrgo klerikalni »Primorski List« priobčil v svoji drugi števiiki iz peresa dr. Pavlice zv to s-Btavljen članek, v katerem se obrača proti tisti splošni in enaki volilni prave'1, za katero se toiiko ogreva in toliko bobna rjjf?ov bratec Ijutljanaki »Slovenec«. Na koncu pravi: »Podrejenost in neenakost v izvrševanju volilne pravice torej ne nasprotuje razumu ali kakemu naravnemu zakonu. V tem se motijo temeljito oboŽevatelji pulske volje. Splošna in enaka volilna pravica se sploh ne da zagovarjati s tega uta-hača . ..« In pri »S!o*«*ncu« se vendar toliko poudarja »lutaka volja«, ise za ljudstvo, Iju1st»u pravio«, splošno in enako volilno pravico, krić^o posvečeni sejmarji in pismouki okoli Sciikiavža v L,ubl|ani — dr. Pavlica v Gorici pa piše tako pomenljivo proti takemu rasgrevanju. K1o ima prav?!. .. Vidi sa, da tiči v klerikalnem »boju« aa eplošno in enako volilno pravico mnogo sle parstva. — Kakor »tekel pes se zaganja v zadnjem času »Slovenec« v kranjskega c. kr. ekrajnega glavarja g Alfonza Pire a. Gospod glavar je v- sten, neumorno delaven, sa napredek svojega okraja vnet in dc-oela nepristranski uradnik, ki živi le svojemu poklicu in se pri svojem uradovanju drži le strogo postave. Đ ag človek je, ki namenoma še ni komur ni storil kaj zalega, vljuden je in dobn hoUn napram vsaki stranki, a k'jub temu ni našel milosti pri izvestnih ljudeh. Ima namreč eno veliko napako: bratranec je deželnega poslanoa Cirila P i r o a T K -r slednjemu ne morejo do živega, se g»j i s Bvojimi umazanimi rokami p i crtavarju Toda gospod okrajni glavar I\rc stoji previsoko, da bi ga mogli zadeti pljuski iz klerikalne gnojnica. »Slovenčevi« neosnovani in podli napadi na kraniakega okrajnega glavarja ne dosežejo niti zaničevanja dostojnih ljudi, pač pa vzbuja suro vost »Slovenćevih« obešnjakov gnus celo pri — klerikalcih. S tem je po povedano vse! — v»Glaa Svobode'1, izvrstni narodni m napredni list, ki izhaja v Cb c-gu kot glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki, prijavlja dopis is Zatičiue, ki obsega polno brtd kih pritožb proti oisteroiienoem. Kakor znano, je cesar Jjžef zaprl sa-tiŠki samostan in oisteroijance raz-gnal. Pred nekaj leti so se sop<*t vrnili ti menihi v atari samostan. Ž s tedaj smo prorokovali, da se bodo ljudje še kesali, da se tej naselitvi niso ustavili. Zlaj se kaže, da smo imeli prav. »G as Svobode« poroča, da se menihi ne.renehoma prepirajo s svojimi sosedi in da tožarijo kmete sa najmanjšo stvar co. Lokomni so tako, da še o r k o v i n e ne dajo iz rok. Nedavno t-ga jim je poginil konj. N ao ga pa dali konjaču, marveč 83 konja odrli, dali kožo v stroj, meso pa skuhali v velikem kot u. Zato je sodnija naložila menihom primerno kazen. Škoda, da se ne ve, komu so dali menihi jesti tisto skuhano crkovino. — Repertoar slov. gledališča. Jutri se vpriser« drugič nova opera »Mignon«. Ker je vsled tega, da se je morala poslednja predstava te opere odpovedat*, jutrišnja predstava opere »Mignon« zopet na »par« oziralo se bode na to, da prihodnji reprizi prideta na »nepar«. — V četrtek, dne 19 t. m, je prvo gostovanje Andrije Pijana, in sicer v vlogi »Hamleta«. G spod ravnatelj F ian, ki šteje ravno Hamleta med svoje najboljše vloge, želel je sam v tej vlogi prvič nastopiti pred slovenskim občinstvom in gotovo bode vsakdo rad porabil priliko, spoznati hrvatskega umetnika, ki zaaluženo velja za prvega dramatičnega u-net nika na slovanskem jugu G istovanje se nadalje in završi v soboto, dne 21. t. m. — Slovensko gledališče. Včeraj se ie tr*-t,ič predstavljal »Martin Krpan« Gledališče je buo nabito p »Ino. L,ulje bo se kar trgali za vstopnice, med predstavo pa je bi o toliko ploskanja, da je po (?ledali£ču kar grmelo. I/r ; je spisal Fran G o v e k a r. Bilo je p ipo -nema nepotrebno, da se je skril za pBevdonim »Mirtn Krpan« sicer ni dramat čeli u notv r, ali vzlio temu rtdi priznavamo njega pomen za slovensko gledališ&e. Z »grami kakor 80 • R »kovnjač'cr, »D~sf*ti brata, »Le gion»rji« in »M«rttn K-p*n« se je namreč posrečilo pridcb ti za obisk gledališča take sloje, ki prej veči noma niso hodili v gledališke. S temi igrami se ie aa gledališče vzgojil povse nov publikum in to je v vsakem oziru važna pridrbitev. — Glasbena Matica* Pevski zbor „Glasbenc Matice" je sinoči priredil zabavni večer v veliki dvorani Narodnega doma. Zbralo se je toliko občinstva, da je bila dvorana natlačeno polna. MoSki oktet je pel dve pesmi, mešani oktet na eno, in sicer tako pre cizno in umetniško dovršeno, kakor smo to navajeni pri Članih pevskega zbora „Glasbeue Maticeta. Uprizorjena burka nMeaalinau je vzbudila mnogo smeha in gre damam in gospodom, ki so sodelovali, vse priznanje. Iatotako | se je jako dobro oboesel komični pevski prizor „Zanikroa deteljica*. Zlasti I so ugajali Času primerni kupleti. Dru I Štvena godba je marljivo svirala. Po I izvršenem programu se je razvil jako animiran ples. j — A s«ade mi je redna odborova I seja je v sredo 18. t. m. zvečer v ho- j telu Ilirija. — Prihodnjo nedeljo 22. t. I m. prične g. dr. Ivan Robida, or I dioarij blaznice na Studencn, s serijo predavanj „o higijeni**. Predavanja se I bodo vršila redno vsak teden ter bodo I obsegala vse strani zdravoslovja. Gosp. I predavatelj hoče svoja predavanja pod- J pirati z demonstracijami, eksperimenti m skioptičnimi slikami. Opozarjamo ] torej Že danes si. občinstvo, zlasti pa I starše iu pa tudi dijaštvo na ta kakor zanimiva tako aktualna predavanja. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v sredo dne 18 t m. ob polu 6 uri zvečer na okuli-stičnem oddelku deželne bolnice redno mesečno zborovanje. Dnevni red: I Naznanila predsedstva. 2 »O radiju in ni'g* vplivanju na oko«. Pnmarij dr. E B ok 3 Dcmonstra I eije. 4. S učajooBti. i — Zabavni večer, r deležniki tečajev za konstruktivno perspektivo iu udeležnice javne risarske šole za dame na tukajšnji c. kr. umetno obrtni strokovni Šoli prirede v sredo, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer, v Fantinijevi restavraciji zabaven večer, na katerega so povabljeni tndi sorodniki vseh ude-ležuikov. — Deželna vinska* klet. Prihodnjo sredo dne 18. t. m.,^ne bo vinske pokušuje vsled nabave novih, pa še ne pravočasno dospelihjvinskih uzorcev. — Is £>i*ke. Zanimanje za šišenskega »SjZoU« r«ste cd dne do dne vedno bolj. Tudi narodno ženstvo zasleduje detovanie »Sokola« ter se saoima za njegov napredek. To kaže dejstvo, da je kot prva ustanoviteljica poslala »Sokolu« vele čislana gospa M*rija Burgarjeva 50 kron, dasi je njen gospod soprog član vseh narodnih društev. Upamo, da bode še nadalje ne samo gmotno, ampak tudi moralno podpirala »Sokola«. Ta iz lastoega nag ba storjeni korak zavedne rodoljubkinje naj bi našel mnogo posnemovalk med ši Šenskim narodnim ž-mt?om. — Novo društvo« Na Jezici se je ustanovno novo pevsko in bralno društvo »Straža ob Savi«. Društvo b^de imelo m šani zbor — Požarna bramba Brdo. Veselica tetra druSt«a Do v gostilnici g Josipa B uc» v Lukovioi ne g. Skcfica v Prevoiah. — „Narodna čitalnica" v Žalcu. Pri glavat skupščini dne 7 t. m. )e bil izvoljen sledeči odbor: Anton Petriček, predsednik, Pr Goričan, name-tuk, Lud o vi k Uratarič, tajnik, Franc Pristov-š e k, namestni«, Ivan Zupane, blagajnik, Alfred Burdvch nameat-Dik, Kaj ko V rečer, knjižničar, J o-sip Sirca in Franc Nidorfer, odbornika. — Ponesrečil je v o. in kr smodnišnici v Kamniku delavec Jan. Pogačnik. Stroj mu je odtrgal prat na roki. Pogačnik je oskrboval dva j stroja. — Požar. To noč (od 14. na 15 januarja) jc uničil požar posestniku Martinu Pangerčiču na Ponikvi (ozir. predvasi Slinjevka), občina Velika Dolina, hišo in vsa gospodarska poslopja, rešili so samo Živiuo, obleka pa jim je zgorela. Vnel se je tudi poleg sto ječi vinski hram Martina Bajsa, ter pogorel do tal, vse vino, nad 40 hektolitrov, je izteklo. Škode imata Panger čič kakih 3000 in Bajs nad 2000 kron. Zavarovan ni bil nobeden. Kako je požar nastal, še ni znano. — Ponesrečila je 83 letna Marija Tavčar iz S ic ko je šla na studenec po vodo. Padla je v slu le neo in ae zadušila. — „Tržiaki Sokol" priredi dne 21. t m v gostilniških prostorih A Pernttt veselici, pri kateri bo svirala gndba na lok. Vstopnina za neslane 50 v., za Člane v sokolski obleki 40 * Gidba prosta. — Morilec delavca Smu-kavca v B hmjski B strici, Josip Jur«C č 22 let stari čevheraki pomoč nik. doma iz J^ISan, okraj Voleska, Je 6 t. m. v preiskovalnem zaporu v K idovljioi vsled trud t* pol nega prizadevanja preiskovalnega sodnika priznal, da je na S r.ukavoa ustrelil št rikrat iz »amokrrs*, katerega m u je kupila S nukavčeva ž *na ter ga pripravila do teora, da je Usmrtil njenega moža. Poldg Junčiča je v preiskovalnem zaporu v R dovlj'Ci luli žena Smukavčeva in njen pravi hub'mec L »vr»no Vrefl^k^ doma iz C-rkl.in pri Kranju. Nadaljna pro iskava bo dognala gotovo še zani-mi ce r č', ki bo se godil* v iven te lepe troj'ce. — Štrajk kamnosekov \ Nabreimi. Piše se n*m z Nabre-žiue: Vesti, da tedejo med pod- jetniki in med delavci pogajanja, da bi se doa«*a;lo sedinjenje, ms . ute meliene. D-lave hi se radi pogodili in sporazumeli s podjetniki, ali tečji podjetniki, ki nimajo silnega d*l«, tega nečejo. Mali podjetniki so se ustrašili, da pojdejo delavci v druge kraje in da ostanejo n|ih podietja bojkotirana; spoznali so pa tudi, da se hočejo vel ki podjetniki pri tem štra|ku tznebiti konkurence in male podjetnike uničiti. To je vzrok, da je m»d podjetniki samimi nastal raz-por. Neki klesarski podjetnik, ki deta ves čas stavke, ne da bi se bili de lavoi uprli, booe vse štraikujoče de lavoi najeti na delo. i) lavci upajo tudi, da dobe od Zveze avstnjak h kamnosekov na Dunaiu podporo, da napravilo lastne delavnice in da bodo mogli sami sprejemati narcčila na dela. Bržčas se Oodo mali podjetniki organizirali proti velikim. Mnogo delavcev je Že zapustilo Na br«-ž je prišel od Sv. Krištofa do Dovozne ceste, je zaslišal v temi na Dovozni cesti neko stokanje, n&kar je šei t%koj pogledat, kaj da je. Ko ie šei kakih 15 korakov po Dovozni ce ti, je padel od smeri, kjer |e bilo stokanje, pred njega kamen. Stražnik je takoj potegnil sabljo in se približal dvema moškima osebama, ki sta Btali v temi. Ker ni bilo nobene druge žive duše v obližju, se je stražniku takoj zasvetilo, da sta ga le ta dva s stokanjem nalašS izvab'la v temo, da bi ga bila okamnjala. Ta si pa v nevarnem položaju ni premišljal dolgo, ampak je 8 sabljo enega izmed nju korenito oplazil, kar jima je vzelo pogum do nadaljnjega kam-nanja in sta \o ubrala, kar so ju nesle pete. D >tičnik, ki jo je dobil s sabljo po grb', pač ne bode imel več veselja v temi »stokata in naj brle stoka ssdaj doma, misleč si, da je boljše par dui ped odejo, kakor pa par meaeeev za zidom. — Zopet poneverjenje. Pred kratkim smo pogrešili na Dunaju poštnega uradnika, Ž da Abroh-tma Perlmuttra. Čudno se jim je pa do zdevalo, ko ie primanjkovalo ž njim le 184 K 20 vin. denarja, da bi se bil polastil te neznatne svotoe in zapustil Blužbo. Ko so pa preiskovali še dalje, so prišli na to, da je Perl-mutter poneveril dve denarni pismi češke steklarske akcijske družbe, v katerih je bilo 15 000 K denarja. N ), tudi to je mala svota in se mogoče pokažejo še nsdaljni nedostatki. Perl mutter j ■> oženjen, roien 1. novembra i 1870 v Kalniokt na Gahškem in ima pristen > A >---*ki t'pus. — Ročni vaz ukraden. V soboto zvečer je neznan tat ukradel trgovcu Šivanu na Sv. Jakoba trgu izpred prodajalne nov, Ša nooko?an ročni voziček. i — Izkaze posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega društva Merkur11. Is e.o se: 4 pomočniki mešane stroke za deželo, 2 pomoČn k; špecerijske etroke za Ljubljano, 1 kontorist za I T st, 1 kontorist za Gradeo, l zastopnik za noko trgovino s kavo v I Trstu, 1 učeno za dežolo. — SiUžbe j iščejo: 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske I stroke, 7 pomočnikov špeoerijake in ž^lezmnske strofce, 12 pomočnikov ■ mešane stroke, 3 kontonsli, 1 kon- toristinja, 2 blagajničarki oziroma prodajalk*. — HrvaŠke novice. V Metkoviću so finančni stražniki usmrtili nekega človeka ter ranili župnika Va-siljevića iz Gradoičev pri Meštaru ter še nekega drugega Človeka. Vzrok spopada še ni pojasnjen. — 0 b o I e 1 j e posl. dr. Fr. Vrbanič. - Nova banka se je ustanovila v Oseku. * Najnovejše novice. — Turška ima denar. Turška vlada jc naznanila ruskemu poslaništvu, da ima na razpolago popolno vojno odškodnino od roško turške vojske v znesku 350 000 funtov. Desar je posodila otomanska banka. — Dr. Luegerjeva meščanska garda. Namestništvo je sicer dovolilo ustanovitev meščanske garde, črtalo pa je v pravilih namen garde: „da pri nemirih na najvišje povelje ali na ukaz obla^tnij zopet napravi mir in red." Meščanska garda bo smela samo — svetiti pri procesijah. — Najbogatejša nemška nevesta. Berta Krupp, hči znanega milijonarja, se js poročila z zdravnikom dr. Hackom. — Za gospo pl. Hervay, ki je baje brez sredstev, da še zdravnike ne more plačati, prirede prihodnji mesec nekatere dramske umetnice na Dunaju predavanja. Književnost — Nove alovenske muzikalije. aG* mesto venca na trato go8pice Olge Sterletove. Srčna hvala! Za Vegov apoms.nlk: Neimenovan 1 K. — Hvala lepa! Za Prešernov spomenik Gosp. Franc Sterle. poMtajenacelnifc v pok. 5 K, mesto venca na krsto svojemu prijatelju g. Ras* manu Srčna bvala! Zs učiteljski konvikt. Neimenovan 1 K — G. Fran Sttrle 6 K m-ato venca na krsto svojemu prnatelju g. R -srnami. Skupaj 6 K. — P.isrfina hvala: svoto smo izročili g. J. Dimniku. - - schutzmarke. SchulimarhA. BROOttS PUTZ STII« M0NKEY Brano (AFFEN MARKE) Man t* i«tmrr 6 100-30 llf-50 9* 80 118-7« 99-50 100 — 100 - toiio 10(»- 100- 10140 10740 100-10 100-50 100 — 100— 100*75 99* — 99-60 317 50 1U0 60 1H7 — 274-IH4 -306 — 2ut* — 27« — 98 — 135 25 2065 476" -78-88-67-63 BO 28 95 65 — 74 — B2fi - Blago 10045 100-46 100-60 119 70 99' -118 96 ior— ior— 100 — 10210 10040 100-40 102-40 108-40 101 — 10120 10O 60 101*— 101*75 100- — 319 50 101- 50 189- 279-50 166 — 316 — 309 — 28J- — 108 — LS6**5 21 85 485 — 82*— 92 — 71 50 66 50 29 95 69 — 77 — 633 — 90'-- 660 25 1630 — 67h 50 797 — 250*— 667 — 520 — 2499 50 r3i 75 306 — 638 — 189- — 11-34 19 09 23-FO 2^ 94 117-45 9r'40 253 4-84 91-. 651 25 1640 -679 50 798 — 250 75 663 — 621 — 2500 — 535-75 310 — 541 — 190 50 11-38 19-11 2368 24 02 117 65 95 65 25425 o — Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. Januarja 1905. Termin. Pšenica ca april . . Pšenica . oktober . . . „ Ri „ april . . . . a Koruza „ maj . . . „ Oves a april . . . , Bfehtlv. Vzdržno. . za 100 kg. K 1960 100 100 ioo 100 17 18 15-38 14 88 14 08 ffleteorologično poročilo Višin* uad morjem 306 2. 8rednji »r*čnl tl&k 78« 0 m Januar 1 čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 14. 9. av 742 2 — 61 ur svzhod jasno 15. 7. zj. 2 pop 741 H 74t 6 - 96 — 68 sr. jvshod sr vzbod oblačno pol. oblač. ■ a. zv 744 4 —10 5 al. jvzh. jasno 16. 7. aj. 8. pop. 43 7 42 6 — lfW) - 70 sr svzhcd si. sever i iasno jasno Srednja temperatura sobote in nedelje: —16 in —89, normale: - 2 61 in -2 5°. Mofcnna v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm. iT Močvirski odbor javlja;, preža-lostno veat, da je njepa ve'letni, zaslužni C an in predsednik, gosp. FRAN TRTNIK deželni, blagajnik, posestnik.itd. dne 13. januarja po_kratki bolesni preminul. 202 V Ljubljani, 14. januarja 1905 Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec »Julija Schaumanna deželnega Irkanitu |n v Ktoelteravl. 164 — 1 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. N-prekošno za ravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva ae ▼ vseh reuom. lekar Opna I ČlfotlHOD k' l»7r» Kazposilji. ae po poštnem povzetja nah avstr -ogrske države. 110110 I oAdlljIUO l\ I f Us (sj se naroćiU i ajmauj 2 ikatljici. Glama zaloga: taa»mm JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Presrčen „Živio!" Korlnu Černomlju 803 k njegovemu imendanu! Talanda cejlonski čaj. Velefina zna mkn Kovačnica s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se pod zelo ugodnimi po goji odda takoj ali po dogovoru v najem spretoemu oženjeuemu kovaču, ki ima koncesijo za kovaško obrt. Ponudbe sprejema Karel Lenče, posestnik in vin. trgovec na Laverci pri Ljubljani. 178—2 Za predpnstne veselice priporočam koriandoli serpentine (pap. kače) 201 - 1 Za društva pri večjih naročilih znižane cene. Tovarniška zaloga papirja in tvornica papirnega bla«;a JOS. PETRIČ Stanovanje se takoj odda v hiši 81—3 na Gruberjevi cesti št. 1. Vre se izve istotam v 1. nadstr. Koncert na citre (Omulec) t restavraciji pri „Sloi" se vrši v ponedeljek, 16 januarja t L Začetek ob 8. uri. Vstopnina 60 v. K mnogobrojni vdeležbi vabi 175 2 Josip Omulec. Banka „SLAVIJA" razpisuje nekaj mest 193—1 m Rcflektantie naj s prošnjami predlože tndi reference svojega dosedanjega složbovaDJa. Generalni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani. Posojilnica v Radovljici razpihuje službo tajnika. Ponudbe naj se pošiljajo do dne 20. prosinca t. I. na naslov: dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici. ieo-3 Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravna ijstvo Ari. železnice v Beljaka. VeljHven dne 1. oktobra 19<>4. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jn*. ko! PROGA NA TRBIŽ Ob 12. nri 24 m ponori osobn ▼lak v Trbiž, Be'jak, Celovec, Prauzenufeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno čez S, Izthal v Aassee S« lnograd, eez Klein-ReiHiag ▼ Steyr, v Line, na Dunaj via Amiitetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, F< anz«-nsfesto, Linbno. Duuaj, čez Selzthal V Solnograd, In«»mo8t, čez Klein-Reifling ▼ Stejr, Line, Bndejew»ce, Plaen. Marij ne vare. HeS. Francove vare Prago, Lipsko. čes Amstetten oa Danaj. — Ob 11. a i 54 ra dopoldne ONObn> vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetteo na Danaj. — i»b 3. an 5« m popoldne osobni vi k v Trbiž, šmobor, Beljak, CeloTec, Fransensreste, Mo akovo, Linbno, £ez K le n-Reiflmg v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v re, Prago (direktni voz I. in II razr. , Ltpsko ni Danaj Amstetren. — Ob 10. an ponoCi osobni vlak v Trbiž Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni vos I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjntraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer t Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari '23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Ausretten, Monakovo. Inomost, Franzensteste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, kuB^ee. Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz I. in II. raz) — Ob 7 ari 12 m zjutraj Or*obni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldae osobni vlak s Da n*ja čez Amstetten, L psk >. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Franc >ve vare, Karlove var«, Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel — Ob 4. un 44 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. an 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selztbal iz Inomosta, Solno*rada čez Klem-Re.fliug, iz Stejra, Linca Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob H. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja ob 2 ari 35J m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob «. an 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. MeSaui vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 1<> m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LIDBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. MeSarn vlaki: Ob 6. uri 49 m z ntraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 ari 10 inz\»er. Ob 9. ari 56 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označ«n po srednjeevropskem času, ki je za S min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Društvo zdravnikov na Kranjskem razpisuje za leto 1905 podpore iz dr. LOschner-Maderjeve ustanove do katerih imajo pravice vdove in sirote po društvenih Članih. Z uradnimi (legalnimi) abožnimi izpričevali opremljene prošnje je rposlati do konca Januarja t. 1» na društveno vodstvo. 200 I i 1870 Ustanovljeno 1870 f Trgovina s perilom in modnim blagom C. J. HAMANN Mestnem trgu štev. 3 priporoča naslednje predmete: 3974—15 vezenine in pletenine kakor Jopiče, hlače, moške in ženske nogavice, telesne pasove, ogrevalce za meča in zapesti itd. itd. telovnike za dame in deklice zel« elegantne In p rab tir ne : •s^t' 25&. otroke plaščke, mufe, čeveljčke, kapice, rokavice itd. NT Za pošteno postrežbo Jartiel firmi ~^P8S C. «T. HAMANN dobavitelj peri a c in kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zivodov Itd. samo Skoro po vseh dunajskih rodovinah pij o pri jedi IVANA HOFFA MALTZYM Zadnja odlika: 1904: Veliko zlato državno darilo. lahko užitno, redilno namizno pijačo. Delavnice živil IVAN HOFF S t a d 1 a u. 362p Depot pri: Antonu Staculu in J. Buzzoliniju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. )Hup»Je In prodaj a vse.vrste rent, zastavn'b piBem, prijoritet, ko-munaimb obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. mm^mmaoBaammaantm 1 t\ \mmKSKBmmaaaa Akcijski knpKal 14 l,«0«O«O. Zamenjava Iu ekskomptuje Dajs predujme oa vrednostne papiri«, izžrebane vrednostno papirje in Sa,^a.r-u.^ srećk« proti vnovCuje zapale kupone. 3sra.rznl izgubi. Vinkuluje in devmKuluJ© vojaško zemtninsKe kavcijo. Podružnica v SPLJETU. llenaftnte %losie M|ir«>Jriu» v tefeoCem računu ali na vložno knjžico proti ugodnim obreaum. Vloženi denar obrestuje o»l dne vloge do dne v zdi ga 8—6 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni orednik: Dr. Ivan Tavsar. Laaiuina in tmk .Narodne tiskarne 1 76