PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih ob čin Št. 34 Maribor, petek 7.7.2017 OBČINA BLED 777. Sklep o izvzemu zemljišča iz javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB1 in spr.) in 16. člena Statuta Občine Bled (Ur. list RS, št. 67/09, 87/12) je občinski svet Občine Bled na 13. redni seji, dne 15. 6. 2017 sprejel SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČA IZ JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Občinski svet Občine Bled sprejme sklep o izvzemu iz javnega dobra zemljišči s parc. št. 385/19 in 385/21 k. o. Rečica (izbris zaznambe javno dobro). Zemljišče je last Občine Bled. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 034-2/2017-9-6 Datum: 22. 6. 2017 Občina Bled Janez Fajfar, župan OBČINA CIRKULANE 778. Popravek Sklepa o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest Na podlagi 30. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07 in 5/08, 9/15) dajem ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII POPRAVEK SKLEPA O ŠTEVILU IN VRSTI ODDELKOV TER ZVIŠANJU NORMATIVA OTROK V ZAVODU OŠ CIRKULANE -ZAVRČ, OE VRTEC CIRKULANE IN CENE PROGRAMOV TER SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST Pri objavi sklepa o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) so pomotoma napačno določeni datumi prehodnih določb, pravilno je besedilo 4. člena Sklepa o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest, ki se glasi: 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1.11.2017 oziroma ko se dopolni normativ 78 otrok. Do popolnitve normativov določenih v 2. členu tega sklepa se uporablja sklep št. 007-50/2016 o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE Vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest in sicer tako, da se normativi določeni v 2. členu sklepa povečajo od 1.9.2017 za 3 otroke in znaša normativ 76 otrok in od 1.10.2017 se ta spremenjeni normativ poveča še za 1 otroka in znaša 77 otrok. Številka: 007-112/2017 Datum: 5. 7. 2017 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan OBČINA DIVAČA 779. Zaključni račun proračuna Občine Divača za leto 2016 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 939 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo in spremembe), 98. člena Zakona o javnih financah - UPB4 (Uradni list RS, št. 11/2011) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji, dne 30.5.2017, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DIVAČA ZA LETO 2016 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Divača za leto 2016. 2. člen Proračun Občine Divača za leto 2016 je bil realiziran v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Realizacija: 01-12/2016 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 4.176.317 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.769.888 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.763.798 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.292.108 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 374.034 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 90.856 706 DRUGI DAVKI 6.800 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.006.090 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 907.529 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 3.894 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 21.212 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 5.134 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 68.321 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 32.378 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 32.378 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 6.000 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 6.000 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 368.052 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 342.766 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 25.286 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 4.216.413 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.421.331 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 273.182 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 39.766 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.087.878 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 20.505 409 REZERVE 0 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.569.061 410 SUBVENCIJE 100.039 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 723.785 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 229.645 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 515.592 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.126.616 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.126.616 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 99.405 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 35.384 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 64.021 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -40.096 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 940 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 180.592 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 180.592 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 270.000 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 270.000 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -129.504 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -89.408 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 40.096 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 237.321 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Divača za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. V posebnem delu je prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Divača za leto 2016. 4. člen Denarna sredstva rezervnega sklada Občine Divača izkazujejo po zaključnem računu Občine Divača za leto 2016 naslednje stanje: 1. Stanje na dan 01.01.2016 (prenos iz leta 2015) 13.355 EUR 2. Prilivi v letu 2016 0 EUR 3. Odlivi v letu 2016 0 EUR 4. Stanje na dan 31.12.2016 13.355 EUR Denarna sredstva rezervnega sklada na dan 31.12.2016 se prenesejo v rezervni sklad Občine Divača za leto 2017. 5. člen Zaključni račun proračuna občine Divača za leto 2016 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0008/2017-10 Datum: 30. 5. 2017 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 780. Popravek Sprememb in dopolnitev Odloka o dopolnitvi Odloka o proračunu Občine Divača za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2017) Na podlagi 30. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2014, 24/2014, 9/2015) objavljam POPRAVEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DIVAČA ZA LETO 2017 (URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN, ŠT. 28/2017) V Odloku o dopolnitvi Odloka o proračunu Občine Divača za leto 2017, objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 28/2017 z dne 9.6.2017, se dopolni 1. člen odloka z naslednjim besedilom: 19. c člen se glasi: »Za upravljanje občinskega dolga se občina v letu 2017 lahko zadolži do višine 266.666,56 €.« Številka: 032-0008/2017-04 Datum: 30. 5. 2017 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA DUPLEK 781. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Maribor - za območje Občine Duplek Na podlagi 57. člena v povezavi s 96. členom Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13-sklep US, 86/14-odločba US in 14/15-ZUUJFO) je župan občine Duplek dne 13.6.2017 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA PODEŽELJE V OBČINI MARIBOR - ZA OBMOČJE OBČINE DUPLEK 1. člen (uvodne določbe) S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek, ki so bili sprejeti z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/93 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/10-obvezna razlaga, 4/14, 8/14, 39/14, 15/15, 24/15, 33/15, 35/15-popr., 67/15, 30/16, 47/16, 65/16, 13/17-obvezna razlaga; v nadaljevanju: SD PUP). Pravna podlaga za izdelavo SD PUP je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS; št. 33/07-, 70/08-ZV0-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13-sklep US, 76/14-odločba US, 14/15-ZUUJFO) in vsi ostali relevantni zakoni ter podzakonski predpisi. Spremembe in dopolnitve akta se sprejmejo skladno z 61. a členom ZPnačrt po skrajšanem postopku. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 941 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev PUP) S prostorskimi ureditvenimi pogoji (v nadaljevanju: PUP) se ureja pretežni del območja občine Duplek, razen delov naselij Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, za katere veljajo samostojni prostorski izvedbeni načrti. Z njim se urejajo naselja in zaselki, ki imajo določeno ureditveno območje, prav tako pa tudi gradnja v odprtem prostoru občine in ostala območja, namenjena poselitvi. Poleg območja poselitve so s PUP določena tudi merila in pogoji za dopustne posege in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih. Posamezna območja namenske rabe, ki se urejajo s PUP, so določena v prostorskih sestavinah veljavnih planskih aktov za območje občine Duplek in so v PUP ustrezno prevzeta. Pri tem so stavbna zemljišča v planu določena tako, da so grafično prikazana v kartografski dokumentaciji k planu, poleg tega pa so stavbna zemljišča tudi tista, ki v planu niso posebej prikazana, pa hkrati na njih stojijo objekti, zgrajeni s predpisanimi dovoljenji, in zemljišča, za katera je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Pri uporabi PUP v praksi se je izkazalo, da se pri razumevanju statusa stavbnih zemljišč, ki grafično niso prikazana, ampak so opredeljena opisno, pojavljajo nekateri dvomi in nejasnosti. Zato je potrebno v PUP tovrstna območja oz. zemljišča, ki jih je mogoče nedvoumno evidentirati, natančneje opredeliti in prikazati ter jih tako uskladiti s prostorskimi sestavinami veljavnih planskih aktov občine. Občina je s spremembami ni dopolnitvami PUP, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 67/15) tovrstna območja že opredelila, vendar se je pri ponovnem pregledu območja občine, izkazalo, da so potrebne opredelitve še za območja, ki jih pri zadnjih spremembah nismo prepoznali oz. nismo evidentirali. 3. člen (območje in predmet SD PUP) Območje SD PUP zajema celotno območje vavljenga akta, na katerem se nahajajo stavbna zemljišča, ki v prostorskih sestavinah plana za območje občine Duplek niso prikazana grafično, ampak so opredeljena opisno. SD PUP se nanaša na besedilo odloka PUP in na grafične prikaze oz. grafični del odloka. 4. člen (udeleženci, ki bodo sodelovali v postopku priprave SD PUP) Pobudnik, pripravljavec in naročnik SD PUP je Občina Duplek. Prostorskega načrtovalca bo izbral naročnik. Za pripravo SD PUP bodo uporabljene smernice in mnenja, ki so bila pridobljena v postopku izdelave Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14). V kolikor se bo v postopku priprave SD PUP pokazalo, da uskladitve posegajo v področje nosilcev urejanja prostora, se lahko le-ti v postopek vključijo naknadno. 5. člen SD PUP se izvedejo po skrajšanem postopku, saj se ne nanašajo na posamične posege v prostor, ki imajo značaj uskladitve s hierarhično nadrejenim aktom in ne vplivajo na celovitost načrtovanih ureditev. Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti Priprava in sprejem sklepa o pričetku postopka in objava v Uradnem glasilu slovenskih občin Občinska uprava, župan Izvedeno Izdelava dopolnjenega osnutka SD PUP Prostorski načrtovalec 1 teden po dokončni uskladitvi vsebine in uveljavitvi sklepa o pričetku postopka Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi Občinska uprava Objavi pripravljavec najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava Občinska uprava Javna razgrnitev traja 15 dni, javna obravnava se izvede v tem času Priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave Prostorski načrtovalec Do 5 dni po končani javni razgrnitvi in ureditvi pripomb Sprejem stališč do pripomb Zupan 1 dan po uskladitvi stališč Izdelava predloga sprememb in dopolnitev PUP Prostorski načrtovalec Do en teden po sprejemu stališč Sprejem SD PUP na občinskem svetu Občinski svet Prva redna seja občinskega sveta po oblikovanju predloga akta Objava v uradnem glasilu Občinskega uprava Prva številka uradnega glasila po sprejemu akta Izdelava končnih elaboratov Prostorski načrtovalec 1 teden po objavi v uradnem glasilu. 6. člen Številka: 3505-1/2015-8 (obveznosti v zvezi s financiranjem) Datum: 27. 6. 2017 Stroške priprave SD PUP in stroške postopka financira Občina Duplek. Občina Duplek Mitja Horvat, župan 7. člen _ (objava in začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine Duplek ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 942 OBČINA LJUTOMER 782. Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Ljutomer za leto 2017 Občina Ljutomer objavlja na podlagi 8. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in Pravilnika o vrednotenju programov organizacij in društev na področju socialnega in zdravstvenega varstva v občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 34/00, Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 8/2004 in 12/2009) v skladu z Odlokom o proračunu Občine Ljutomer za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 66/2016) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV NA PODROČJU SOCIALNEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2017 1. Predmet razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ljutomer namenjena sofinanciranju programov dobrodelnih organizacij, organizacij za samopomoč in invalidskih organizacij na področju zdravstvenega in socialnega varstva v občini Ljutomer za leto 2017. 2. Na ta razpis se lahko prijavijo organizacije, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne in v svojih programih izkazujejo elemente skrbi za invalide, reševanje socialne stiske prebivalstva ali članov, dobrodelnost in samopomoč. 3. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj: • izkazati mora javno koristno dejavnost z listinami, • imeti mora sedež ali podružnico v občini Ljutomer oziroma imeti zastavljen program tako, da so se vanj vključujejo člani iz občine Ljutomer, • imeti mora urejeno evidenco o članstvu, • imeti mora zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo programov, 4. Prijava na javni razpis se opravi v obliki oddaje elektronske prijave, ki se poda z vpisom podatkov v spletno aplikacijo na naslovu https://www.erazpisi.obcinaljutomer.si. Povezava do spletne aplikacije bo objavljena tudi na spletni strani Občine Ljutomer http://www.obcinaljutomer.si/razpisi-natecaji. 5. Da bo prijava mogoča in bodo vse funkcionalnosti delovale pravilno, je priporočljiva uporaba najnovejših brskalnikov. Pred uporabo je treba poskrbeti, da se uporablja posodobljena programska oprema. S tem bo zagotovljena tudi višja raven spletne varnosti. Predlaga se uporaba brskalnikov Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge. Uporaba različic brskalnika Internet Explorer-ja se odsvetuje. 6. Rok za oddajo prijav je 31. 7. 2017. Prijavitelj mora najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavo. Po oddaji elektronske prijave bo vlagatelju omogočen izpis prijavnega (oz. kontrolnega) obrazca, ki ga je potrebno do izteka roka oddati v vložišču Občine Ljutomer, soba štev. 108 ali ga poslati na naslov Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. Prijavni obrazec je mogoče zadnji dan roka poslati po pošti kot priporočeno pošiljko. Prijavni obrazec mora biti oddan v zaprti kuverti z oznako « Ne odpiraj - Javni razpis za programe socialnega in zdravstvenega varstva za leto 2017«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan popoln naslov prijavitelja. Prijava je pravočasna, če je prijavni obrazec oddan v roku. 7. Obvezne priloge: odločba o registraciji društva, poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2016, program dela za leto 2017 in finančni načrt za leto 2017, seznam članov iz občine Ljutomer, z navedbo imena, priimka in prebivališča. Priloge se oddajo v spletni aplikaciji v datotečnem formatu pdf. 8. Merila za dodelitev sredstev: sedež izvajalca, število članov iz občine Ljutomer, vsebina programa in stalnost izvajanja programa na območju občine Ljutomer. 9. Višina razpisanih sredstev: 5.000,00 EUR. 10. Če bo prijavni obrazec poslan po roku, bo zaprta kuverta vrnjena prijavitelju. Prijavitelji, ki bodo podali nepopolno prijavo, bodo pozvani k dopolnitvi. Nepopolno prijavo lahko prijavitelji dopolnijo najpozneje v petih dneh po prejemu poziva za dopolnitev. Če prijava ne bo v roku dopolnjena, bo izdan sklep, da se prijava zavrže. 11. Posamezni prijavitelj lahko na javni razpis predloži samo eno prijavo. V kolikor bo prijavitelj predložil več prijav za sofinanciranje, bo upoštevana tista prijava, ki bo evidentirana kot prva oddana. 12. Prijavitelj je dolžan pri objavah, vabilih, javnem nastopanju, izdajanju publikacij, promocijskega gradiva in drugega informativnega gradiva navajati, da program sofinancira Občina Ljutomer in ob tem uporabljati ime Občine Ljutomer. 13. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 45 dni po izteku roka za oddajo prijave. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. 14. Potrebo po tehnični podpori v zvezi za aplikacijo je mogoče prijaviti na: info@erazpisi.si. Kontaktna oseba za podajo informacij v zvezi z vsebino razpisa je Karmen Lah, tel. štev. 02/584-90-54, e-pošta: karmen.lah@ljutomer.si. Številka: 122-146/2017-4103 Datum: 4. 7. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 783. Javni razpis za sofinanciranje projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Ljutomer za leto 2017 Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07, 61/08, 99/09, 3/13 in 81/16) in Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2017 (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2017) Občina Ljutomer objavlja Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 943 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IN PRIREDITEV, KI NISO PREDMET DRUGIH RAZPISOV V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2017 (v nadaljevanju: razpis Projekti in prireditve 2017) 1. PREDMET RAZPISA je sofinanciranje projektov in prireditev za sklope, ki niso zajeti v programih drugih razpisov Občine Ljutomer, kot so programi in skupni projekti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Ljutomer in drugo. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju projektov: društev, neprofitnih organizacij, ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in drugih. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju Občine Ljutomer oziroma izvajajo programe in projekte, ki se pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju Občine Ljutomer ali neposredno prispevajo k zadovoljevanju interesov lokalnega prebivalstva, • da omogočajo članstvo občanom s področja Občine Ljutomer, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, • da so vlogi priložili program dejavnosti, načrt projekta oziroma program prireditve, za katerega niso prejeli in ne bodo prejeli sredstev iz katerega drugega vira proračuna Občine za leto 2017, • da so vlogi priložili vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotavljati izpolnjevanje meril, ki so določena v razpisni dokumentaciji. 3. OMEJITVE PRI PRIJAVI NA RAZPIS: Na ta razpis se ne morejo prijaviti: • društva, ki se financirajo na podlagi pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe; • in društva, ki delujejo na področju kmetijstva, katerih programe sofinancira Občina Ljutomer na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva. 4. VIŠINA razpisanih sredstev za sofinanciranje projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Ljutomer znaša 6.100,00 EUR. 5. Po tem razpisu se bodo sofinancirali sledeči projekti: • prireditve • obletnice in tradicionalna srečanja • promocijski projekti • izdaja publikacij 6. NAČIN DOLOČANJA DELEŽA SOFINANCIRANJA Višina sofinanciranja določenega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve bo odvisen od izpolnjevanja meril. Največji možni odstotek financiranja znaša (ne glede na število doseženih točk) do največ 50 % od vrednosti celotnega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve. 7. MERILA 1. sedež - izvajalec ima sedež oz. stalno prebivališče v občini: • sedež v občini 10 točk • izven občine 0 točk 2. reference - redno in kvalitetno izvajanje projektov in organizacije prireditev skozi daljše časovno obdobje (največ možne 3 točke): • 10 let in več 3 točke • 5 do 10 let 2 točki • do 5 let 1 točka 3. interes - izvajalec s svojim projektom ali prireditvijo prispeva in koristi interesom lokalne skupnosti (največ možnih 15 točk): • velik 15 točk • srednji 10 točk • lokalni 5 točk • ožji 2 točki 4. sodelovanje - izvajalci sodelujejo pri aktivnostih (katerih organizator je Občina Ljutomer - šteje so obdobje od 2015 do 2016) (največ možnih 10 točk): • da (5 krat in več) 10 točk • da (od 3 do 4 krat) 5 točk • da (od 1 do 2 krat) 2 točki • ne sodelujejo 0 točk in prireditve prispevajo k 5. promocija - projekti prepoznavnosti občine (največ možnih 5 točk): mednarodni 5 točk državni 4 točke regijski 3 točke občinski 2 točki krajevni 1 točka 6. kvaliteta in preglednost projekta - ocenjuje se vsebina, predstavitev, okolju prijazno, kulturna identiteta in doseženi cilji: • odlična 5 točk • zelo dobra 3 točke • dobra 1 točka • slaba 0 točk 7. realnost - ocenjuje se izvedljivost glede na finančno konstrukcijo (največ možnih 5 točk): 50 % in več lastnih sredstev 5 točk 40 % - 49 % lastnih sredstev 4 točke 30 % - 39 % lastnih sredstev 3 točke 20 % - 29 % lastnih sredstev 2 točki 10 % - 19 % lastnih sredstev 1 točka 0 % - 9 % lastnih sredstev 0 točk Največje možno število točk: 53. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli 15 in več točk. 8. ROK IZVEDBE Rok izvedbe projektov je do konca leta 2017. 9. VSEBINA PRIJAVE Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 10. ROK ZA ODDAJO PRIJAV IN NAČIN ODDAJE Razpis je objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Ljutomer: www.obcinaljutomer.si. Skrajni rok za oddajo prijav 31. 8. 2017. Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji v Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 944 razpisnem roku dobijo v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer in na spletni strani Občine Ljutomer: www.obcinaljutomer.si. Vlogo, izpolnjeno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije z vsemi zahtevanimi prilogami, dostavite v sprejemno pisarno ali oddajte po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer z oznako: »NE ODPIRAJ - Prijava na razpis - Projekti in prireditve 2017«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju. Posamezni prijavitelj lahko predloži le eno vlogo za sofinanciranje. V kolikor bo prijavitelj predložil več vlog, bo upoštevana tista vloga, ki bo evidentirana kot prva prispela. 11. KONTAKTNE OSEBE: Pristojna kontaktna oseba za dajanje informacij: Renata Zrinski, tel.: 02/584 90 46, renata.zrinski@ljutomer.si. 12. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 20 dni od roka za dostavo vlog. Zaradi večjega števila razpisanih programov ter zainteresiranih vlagateljev odpiranje ponudb na podlagi tretjega odstavka 222. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ne bo javno. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. 13. IZID RAZPISA Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev in meril bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila v odločitev županji, ki bo izdal sklep. O izidu razpisa bodo prijavitelji pisno obveščeni v 15. dneh po odpiranju vlog. Na podlagi izdanega sklepa se bo z izbranim vlagateljem podpisala pogodba o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. Številka: 419-4/2017-4101-1 Datum: 28. 6. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja OBČINA MAJŠPERK 784. Odlok o spremembah Odloka o tržnem redu tržnice v Občini Majšperk Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008 - odl. US, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 - odl. US, 40/2012 - ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO, 76/2016 - odl. US), 6. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15) ter 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk na 27. redni seji, dne 4. 7. 2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O TRŽNEM REDU TRŽNICE V OBČINI MAJŠPERK 1. člen V Odloku o tržnem redu tržnice v Občini Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 39/13) se prvi odstavek 8. člena, spremeni in glasi: »Tržnica posluje na pokritem platoju pred poslovnim objektom na Bregu in na platoju pred Kulturno poslovnim centrom v Majšperku. Prodajalec si mora pridobiti pisno soglasje občine, s katerim občina določi prostor in časovni termin prodaje blaga.«. 2. člen V tretjem odstavku 28. člena se črta besedna zveza: »V času uvajanja (najmanj eno leto)«. 3. člen Spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 030-71/2012-7 Datum: 4. 7. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 785. Sklep o ukinitvi zaznambe javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10), v skladu s 212. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popravek, 92/05-ZJC-B, 126/07) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/55, 55/15) je občinski svet Občine Majšperk na 27. redni seji, dne 4. 7. 2017 sprejel SKLEP O UKINITVI ZAZNAMBE JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se nepremičninam: • parc. št. 800/11, 1424/4, 1424/5 vse k.o. 442 -Skrblje • parc. št. 702/19 k.o. 438 - Lešje ukine zaznamba javnega dobra. 2. člen Nepremičnina, ki je navedena v 1. členu tega sklepa, postane last pravne osebe: Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk, matična številka: 5883644, do celote, s čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7113/3/2011-160 Datum: 4. 7. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja OBČINA MARKOVCI 786. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Markovci Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 945 Na podlagi 54. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) je Nadzorni odbor Občine Markovci na 8. redni seji, dne 12.6.2017, sprejel POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE MARKOVCI I. Splošne določbe 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine MARKOVCI (v nadaljnjem besedilu: NO) ter pristojnosti in naloge NO in njegovih članov (v nadaljnjem besedilu: član). 2. člen Sedež NO je v prostorih Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. 3. člen NO ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Markovci. V zgornjem polkrogu je napis »OBČINA MARKOVCI«, v spodnjem polkrogu pa napis »NADZORNI ODBOR«. 4. člen (1) NO je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. (2) NO je pri svojem delu samostojen in neodvisen, svoje naloge mora opravljati strokovno, pošteno, vestno in nepristransko. Svoje delo opravlja v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora, statuta občine in tega poslovnika. (3) NO mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb, ki so opredeljene z zakonom. Upoštevati mora dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. 5. člen (1) Za obveščanje javnosti je pooblaščen predsednik NO oziroma oseba, ki jo on pooblasti. NO sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je poročilo dokončno. (2) Javnost se lahko v primeru seznanitve z dokončnim poročilom omeji ali izključi v primerih, ko to določa zakon, drugi podzakonski akti, statut ali ko tako odloči NO. II. Konstituiranje NO in prenehanje članstva v NO 6. člen (1) NO ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje za dobo štirih let. Člane NO imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. (2) Člani NO opravljajo svoje delo nepoklicno. Člani NO morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane NO predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (3) Nezdružljivost funkcije člana NO z drugimi funkcijami in delom ureja zakon. (4) Prvo sejo NO skliče župan. NO se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov. (5) Člani NO izvolijo izmed sebe predsednika, lahko pa tudi njegovega namestnika. (6) Predsednik predstavlja NO, sklicuje in vodi njegove seje. (7) NO dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov NO, z večino glasov navzočih članov. (8) Članstvo v NO preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je NO imenoval. Za predčasno razrešitev člana NO se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog NO. III. Pristojnosti 7. člen NO ima naslednje pristojnosti: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, • nadzoruje finančno in materialno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. 8. člen NO v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, vaških odborov vaških skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. IV. Organizacija dela 9. člen NO samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v roku za pripravo osnutka proračuna predloži županu. 10. člen Delo NO organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. 11. člen (1) Predsednik NO: • predstavlja NO, • vodi in organizira delo NO, • sklicuje in vodi seje NO, • predlaga dnevni red za seje NO, • podpisuje sklepe in zapisnike NO, • skrbi za izvajanje sklepov NO, • sestavi predlog programa dela in predlog potrebnih sredstev za delo NO. (2) Predsednik NO sodeluje z županom občine, člani občinskega sveta in občinsko upravo. 12. člen Namestnik predsednika NO: • nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti, • izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik. 13. člen Član NO: • se udeležuje sej NO, • izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi NO, • ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva NO. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 946 14. člen (1) Strokovna in administrativna opravila za potrebe NO opravlja občinska uprava. (2) Občinska uprava zlasti: • skrbi za pripravo gradiv, • pripravlja vabila in izvaja organizacijsko tehnična opravila za sejo, • vodi dokumentarno gradivo za NO v skladu s predpisi. V. Seje NO 15. člen (1) NO dela na rednih in izrednih sejah. (2) Na sejah člani NO načrtujejo in usklajujejo svoje delo, določajo prednostne naloge nadzora in njihove nosilce ter določajo časovne in stroškovne okvire načrtovanih nalog. 16. člen (1) Redne seje sklicuje predsednik NO. (2) Sklic redne seje sestavlja predlog dnevnega reda s pripadajočim gradivom. Sklic redne seje se pošlje članom nO najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje NO. 17. člen Izredno sejo skliče predsednik NO na svojo pobudo ali na pobudo najmanj treh članov NO. Zahtevi za sklic izredne seje mora biti priloženo gradivo, o katerem naj NO odloča. Zahteva za sklic izredne seje se poda predsedniku v pisni obliki. Za sklic izredne seje ne velja rok iz prejšnjega člena. Izredna seja se mora sklicati v roku treh dni od podane pobude. 18. člen NO veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov odbora. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in pred vsakim glasovanjem. 19. člen Predlagana odločitev je sprejeta z večino glasov navzočih članov. 20. člen NO odloča z javnim ali tajnim glasovanjem. 21. člen NO odloča praviloma z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko NO odloča, če tako določa zakon, statut in ta poslovnik ali če tako sklene NO pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da vsak član. O predlogu za tajno glasovanje se glasuje. 22. člen (1) O vsaki seji NO se piše zapisnik. (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa: • podatke o navzočnosti članov NO na seji, • o udeležbi vabljenih, • o sprejetem dnevnem redu, • kdo je razpravljal, • o sklepih, ki so bili sprejeti. (3) Podpisanemu originalu zapisnika je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Vsak član NO ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloča NO. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. (4) Zapisnik podpiše predsedujoči na seji in zapisnikar, ki je vodil zapisnik. (5) Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je javni uslužbenec v občinski upravi, zadolžen za administrativno pomoč pri delu nO. VI. Način dela na seji 23. člen (1) Seje NO vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. (2) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani NO. 24. člen (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti člane, kdo izmed članov NO je opravičil svojo odsotnost. (2) Navzočnost članov NO ugotovi predsedujoči na podlagi poročila o prisotnosti med sejo. (3) Ko predsedujoči ugotovi, da je na seji prisotna večina članov, je NO sklepčen. (4) Predsedujoči obvesti člane, kdo je bil na sejo povabljen. 25. člen (1) NO na začetku seje določi dnevni red. (2) Pri določanju dnevnega reda NO razpravlja in odloča po vrsti o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi. (3) NO lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji NO ter če je bilo članom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda NO razpravlja in glasuje. (4) Po sprejetih odločitvah da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 26. člen (1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. (2) NO kot prvo točko dnevnega reda praviloma obravnava potrditev zapisnika prejšnje seje. 27. člen Predsednik NO po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda oblikuje sklep in ga da na glasovanje. Predsednik zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik sme prekiniti sejo, če o tem soglaša večina prisotnih članov, vendar se mora seja nadaljevati najpozneje v 15-ih dneh. VII. Vzdrževanje reda na seji 28. člen (1) Za red na seji skrbi predsednik NO. (2) Za vzdrževanje reda na seji se smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci. 29. člen V primeru, da predsednik NO z ukrepi iz 28. člena tega poslovnika ne more ohraniti red, prekine sejo NO. VIII. Uvedba nadzora Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 947 30. člen (1) NO sprejme letni program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega načrta za prihodnje proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu. Pri tem mora NO upoštevati roke glede priprave proračuna občine. (2) Člani NO lahko podajo predsedniku predloge za uvedbo nadzora. 31. člen NO lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu nadzora. Če No želi poleg rednega nadzora istočasno izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program (izredni nadzor), mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev oziroma spremembo programa posreduje županu in občinskemu svetu. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. 32. člen (1) NO opravi nadzor na podlagi sklepa o uvedbi nadzora. (2) Sklep o uvedbi nadzora mora vsebovati ime, sedež ter delovno področje uporabnika javnih sredstev (nadzorovani organ), vsebino nadzora, čas nadzora ter ime člana NO, ki bo nadzor neposredno opravil. Če izvaja nadzor več članov hkrati, se s sklepom določi vodja nadzora (poročevalec). (3) S sklepom o uvedbi nadzora je NO dolžan seznaniti župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. (4) V postopku nadzora je nadzorovani organ dolžan članu NO, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član NO, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. 33. člen (1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. (2) O izvajanju posameznih nalog nadzora ter o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzora pripravi poročevalec osnutek poročila, ki ga sprejme NO. (3) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja. 34. člen (1) Osnutek poročila pošlje NO v pregled nadzorovanemu organu, ki v 15 dneh odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo). (2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. 35. člen (1) Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi NO poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt NO in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. (2) Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. (3) Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. (4) V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je NO upošteval v posameznem ugotovitvenem delu. (5) Dokončno poročilo se pošlje nadzorovanemu organu, županu in občinskemu svetu. 36. člen Glede vsebine poročila se uporabljajo določbe 46. člena Statuta Občine Markovci. 37. člen (1) Priporočila in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi. (2) V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati odboru o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva. 38. člen (1) Če je NO ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovanega organa, mora o kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče. (2) V primeru, da NO ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je odgovorna oseba nadzorovanega organa storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 39. člen Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju določa zakonodaja. 40. člen Nadzorovani organ je dolžan spoštovati mnenja, priporočila in predloge NO. Župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila NO in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge NO. 41. člen (1) Vsak član NO mora biti pozoren na vsako dejansko ali navidezno možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. (2) Vsak član lahko poda pobudo za izločitev posameznega člana NO iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Izločitev člana NO v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri NO. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino glasov vseh članov, predsednik o izločitvi izda poseben sklep, ki mora vsebovati določbo o izločitvi ter ime in priimek novega pooblaščenca NO za opravljanje nadzora. 42. člen NO mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu. IX. Sredstva za delo NO 43. člen Sredstva za delo NO se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta NO. 44. člen Člani NO imajo pravico do nagrade v skladu s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 948 45. člen Občina Markovci Janez Liponik, predsednik Nadzornega odbora Občine Markovci 787. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2017 - rebalans I. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13-popr., 101/13 in 55/15-ZFisP) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) ter 90. in 91. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/06, 26/09, 41/10 in 2/13) je Občinski svet Občine Markovci na 16. seji, dne 28. 6. 2017, sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2017 - REBALANS I. 1. člen Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2017 se v splošnem delu proračuna na ravni podskupin kontov spremeni tako da glasi: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74) 4.016.685,11 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.788.157,98 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.572.981,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.104.931,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 418.450,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 49.600,00 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.215.176,98 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.123.850,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 3.900,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 1.350,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 86.076,98 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 28.313,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 15.300,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDM. DOLG. SREDSTEV 13.013,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 200.214,13 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 200.214,13 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAV.PRORAČ. IZ SREDSTEV PRORAČ. EU 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 6.203.194,83 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.189.854,15 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 212.798,63 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 36.980,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 880.856,47 409 REZERVE 59.219,05 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.749.351,48 410 SUBVENCIJE 238.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 769.793,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 247.382,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 494.176,48 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 3.021.990,20 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 3.021.990,20 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 241.999,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU 191.149,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 50.850,00 (1) Višina potrebnih sredstev za delo NO se določi s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora v skladu s sprejetim občinskim proračunom. (2) Odredbodajalec sredstev za delo NO je župan. 46. člen Poslovnik se sprejme z večino glasov vseh članov NO. 47. člen Za vprašanja in zadeve delovanja NO, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila statuta občine in poslovnika občinskega sveta. 48. člen Ta poslovnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 49. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Markovci št. 0070002/2015 z dne 2. 4. 2015. Številka: 007-0002/2017 Datum: 12. 6. 2017 Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 949 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -2.186.509,72 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -2.186.509,72 X. NETO ZADOLŽEVANJE 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 2.186.509,72 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2016 2.186.509,72 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0084/2016 Datum: 28. 6. 2017 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 788. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Markovci Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl.US, 76/14-Odl.US in 14/15-ZUUJFO), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na 16. redni seji, dne 28. 6. 2017, sprejel: ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE MARKOVCI I. Splošni določbi 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: program opremljanja) in podlage za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Markovci, ki so določene v programu opremljanja. Program opremljanja je na vpogled na sedežu Občine Markovci. (2) Program opremljanja vsebuje naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka: • obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme, • izračunane skupne in obračunske stroške po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, • preračun obračunskih stroškov na enoto mere parcele in na enoto mere neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah opreme in obračunskih območjih, • podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, kot so: razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine, faktor dejavnosti objekta, • olajšave in oprostitve za določene kategorije objektov, • način plačila komunalnega prispevka. 2. člen (predmet komunalnega prispevka) Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni in obstoječi objekti na območju Občine Markovci, ki: • se bodo prvič opremljali z vodovodnim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem in/ali omrežjem cest, • se jim povečuje neto tlorisna površina oz. • se jim spreminja namembnost. II. Merila in podlage za odmero komunalnega prispevka 3. člen (opredelitev pojmov) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: a) Komunalna oprema je po tem odloku: • objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, • objekti grajenega javnega dobra in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. b) Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja na komunalno opremo. c) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki objekt na novo priključuje na komunalno opremo, ki povečuje neto Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 950 tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. d) Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. e) Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance. f) Za parcelo po tem odloku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt oziroma je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo po tem odloku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. g) Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po SIST ISO 9836. Kot vsota neto tlorisnih površin na obračunskem območju se štejejo neto tlorisne površine vseh obstoječih objektov ter dopustne neto tlorisne površine na še nezazidanih parcelah. Te se za predvidene objekte izračunajo na podlagi prostorskega akta občine. h) Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. i) Stavbišče objekta je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino. 4. člen (pomen pojmov in kratic) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: • KPij znesek komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju • Aparcela površina parcele • Atlorisna neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836 • Dp delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka • Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka • Kdejavnost faktor dejavnosti • Cpij obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme • Ctij obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme • i posamezna vrsta komunalne opreme • j posamezno obračunsko območje 5. člen (obračunsko območje) (1) Območja opremljanja s posamezno komunalno opremo so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja. Karta 1 - Vodovod - Pregledna karta obračunskega območja; Karta 2 - Kanalizacija - Pregledna karta obračunskega območja; Karta 3 - Ceste - Pregledna karta obračunskega območja; (2) Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme je opredeljeno eno obračunsko območje. (3) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja določena za območje, na katerem objekt leži, ali le-te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. (4) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da ima objekt, ki je predmet odmere, možnost priključevanja na posamezno komunalno opremo, ki pa s programom zanj ni določena, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. 6. člen (merila za odmero komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se odmeri z upoštevanjem naslednjih meril: • površina stavbnega zemljišča, • neto tlorisna površina objekta, • opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, • namembnost objekta in • izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. 7. člen (površina parcele) (1) Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva površina parcele. (2) Površina parcele se za objekte, za katere se pridobiva gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, za ostale objekte pa iz veljavnih prostorskih aktov Občine Markovci. (3) Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti, se parcela za odmero komunalnega prispevka določi skladno z grafičnim delom prostorskega akta. (4) V primerih, ko parcele objekta ni možno določiti, se parcela za odmero komunalnega prispevka določi kot stavbišče objekta, ki se pomnoži s faktorjem 1,5. 8. člen (neto tlorisna površina objekta) (1) Neto tlorisna površina objekta je vsota vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Podatek se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se le-tega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije oz. razpoložljive dokumentacije. (3) Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0. 9. člen (razmerje med deležem parcele in neto tlorisne površine objekta) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine objekta (Dt) je na celotnem območju opremljanja enako in znaša Dp = 0,5 ter Dt = 0,5. 10. člen (dejanska opremljenost objekta s komunalno opremo) Če pristojni organ občine ne odloči drugače, velja: (1) Vsak obstoječi ali predvideni objekt je opremljen z vodovodnim in/ali kanalizacijskim omrežjem, če je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja to nedvoumno razvidno oz. če upravljavec posameznega Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 951 voda izda soglasje za priklop na omrežje. Če mora zavezanec za priklop svojega objekta zgraditi ali izboljšati del javnega vodovodnega in/ali kanalizacijskega omrežja, objekt ni opremljen z vodovodnim in/ali kanalizacijskim omrežjem. (2) Vsak obstoječi ali predvideni objekt, za katerega se lahko odmeri komunalni prispevek, je opremljen s cestnim omrežjem. Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, se šteje, da objekt ni opremljen s cestnim omrežjem. (3) Za izboljšanje javnega omrežja se štejejo vsa dela, ki jih je treba izvesti na javnem vodovodnem, kanalizacijskem ali cestnem omrežju na zahtevo upravljavca, z namenom omogočitve priključitve objekta na obstoječe omrežje. Za izboljšanje se ne štejejo dela na individualnem priključku objekta. 11. člen (faktor dejavnosti) (1) Namembnost objekta se upošteva tako, da se za posamezne vrste objektov uporabi različne vrednosti faktorja dejavnosti. Objekti se razvrščajo glede na dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena. (2) Faktor dejavnosti (Kdejavnosti) se skladno s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka določi za vso komunalno opremo, ki jo določa ta odlok in se določi po naslednjih kriterijih: Preglednica 1: Določitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta Vrsta objekta Kdejavnosti Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI Enostanovanjske stavbe 111 - enostanovanjske stavbe 0,70 11100 Večstanovanjske stavbe 112 - dvostanovanjske stavbe 0,70 11210 - tri- in večstanovanjske stavbe 0,70 11221 - stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 0,70 11222 Stanovanjske stavbe za posebne namene 113 - stanovanjske stavbe za posebne namene 1,00 11300 Gostinske stavbe 121 - hotelske in podobne gostinske stavbe 1,30 12111 - gostilne, restavracije in točilnice 1,30 12112 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 0,70 12120 Upravne in pisarniške stavbe 122 - stavbe javne uprave 1,00 12201 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1,00 12202 - druge upravne in pisarniške stavbe 1,00 12203 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 123 - trgovske stavbe 1,30 12301 - sejemske dvorane, razstavišča 1,30 12302 - bencinski servisi 1,30 12303 - stavbe za druge storitvene dejavnosti 1,30 12304 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 124 - postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1,00 12410 - garažne stavbe 0,70 12420 Industrijske stavbe in skladišča 125 - industrijske stavbe 0,70 12510 - rezervoarji, silosi in skladišča 0,70 12520 Stavbe splošnega družbenega pomena 126 - stavbe za kulturo in razvedrilo 0,90 12610 - muzeji in knjižnice 0,90 12620 - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 0,90 12630 - stavbe za zdravstvo 0,90 12640 - športne dvorane 0,90 12650 Druge nestanovanjske stavbe 127 - stavbe za rastlinsko pridelavo 0,70 12711 - stavbe za rejo živali 0,70 12712 - stavbe za spravilo pridelka 0,70 12713 - druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,70 12714 - stavbe za opravljanje verskih obredov 0,70 12721 - pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 0,70 12722 - kulturni spomeniki 0,70 12730 - druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 0,70 12740 (3) Za vse objekte, ki po klasifikaciji ne sodijo v nobeno od v tabeli navedenih postavk, velja, da je faktor dejavnosti 1,00. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 952 12. člen Prikaz skupnih stroškov in obračunskih stroškov (skupni in obračunski stroški) obstoječe komunalne opreme je razviden iz preglednice 2. Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov obstoječe komunalne opreme Vrsta komunalne opreme Obračunsko območje Skupni stroški (v EUR) Obračunski stroški (v EUR) 1. Vodovod VOD 3.495.073 3.403.507 2. Kanalizacija KAN 11.863.649 6.842.722 3. Ceste CES 14.779.097 10.029.893 13. člen (časovni načrt) (1) Predvidena komunalna oprema, ki je že vključena v obračunsko območje po tem programu opremljanja, ima naslednji časovni načrt: Kanalizacija Nova vas: • pridobitev stvarnih pravic: pridobljene • projektna dokumentacija: izdelana • gradnja komunalne opreme: v gradnji • uporabno dovoljenje: najkasneje do 31. 12. 2017 (2) Zavezancem za plačilo komunalnega prispevka se komunalni prispevek za novo (predvideno) kanalizacijo Preglednica 3: Določitev Cpij in Ctij za posamezno vrsto komunalne opreme odmeri šele takrat, ko je omrežje dejansko zgrajeno in je omogočen priklop njihovega objekta na omrežje. 14. člen (stroški opremljanja na enoto parcele in enoto neto tlorisne površine objekta) Stroški opremljanja m2 parcele in neto tlorisne površine objektov se obračunajo z upoštevanjem preglednice 3, pri čemer se za določitev območja opremljanja s posamezno komunalno opremo smiselno upoštevajo določila 10. člena tega odloka in grafične priloge programa opremljanja. Vrsta komunalne opreme Obračunsko območje Cp (v EUR/m2) Ct (v EUR/m2) 1. Vodovod VOD 1,53 5,90 2. Kanalizacija KAN 3,17 11,97 3. Ceste CES 4,50 17,32 15. člen (indeksiranje stroškov opremljanja) (1) Stroški opremljanja m2 parcele (Cpij) in stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objektov (Ctij) s posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«. (2) Indeksiranje stroškov opremljanja na enoto mere se izvede na naslednji način: Cpij = Cpij iz 14. člena odloka x faktor indeksacije oz. Ctij = Ctij iz 14. člena odloka x faktor indeksacije III. Izračun komunalnega prispevka 16. člen (izračun komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se na podlagi obračunskih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun: KPij = Aparcela * Cpij * Dp + Kdejavnost * Atlorisna * Ctij * Dt 17. člen (izračun celotnega komunalnega prispevka) (1) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste komunalne opreme na naslednji način: KP = Z KPij (2) Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu. 18. člen (Posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) V primeru spremembe namembnosti oziroma vrste obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.), se za izračun komunalnega prispevka upošteva razlika med novim in starim stanjem objekta. Če je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan. Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KPi = KPnovo stanje objekta - KPstaro stanje objekta (2) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo. (3) Če o plačilu komunalnega prispevka dokumentacija ne obstaja, se šteje, da so lastniki vseh zgradb, zgrajenih pred letom 1967 in vseh zgradb, ki jim je bilo gradbeno dovoljenje izdano do uveljavitve tega odloka, plačali komunalni prispevek za vso infrastrukturo, zgrajeno na lokaciji, na katero je objekt že bil priključen ob uveljavitvi tega odloka. Za vso javno infrastrukturo, na katero se objekt priključuje na novo, zavezanec plača komunalni prispevek po veljavnem odloku. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 953 (4) V primeru gradnje novega objekta na mestu že obstoječega objekta, se že poravnane obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka za parcelo in/ali neto tlorisno površino obstoječega objekta ali njen del upoštevajo pri izračunu novega komunalnega prispevka. Breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka je na strani investitorja. (5) V primeru gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta mora investitor ob vlogi predložiti tudi projekt za odstranitev starega objekta. Ta je lahko sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) novega objekta, v nasprotnem primeru (da ga investitor predloži kot samostojen dokument) pa mora investitor projektu za odstranitev objekta predložiti tudi gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta. (6) Komunalni prispevek za novozgrajeno komunalno opremo se lahko na območju, kjer je bila taka investicija izvedena oz. se izvaja, odmeri na podlagi posebnega programa opremljanja, ki je bil sprejet samo za to komunalno opremo in samo za to območje in na njem temelječega odloka, ki opredeljuje skupne in obračunske stroške ter ostale parametre, potrebne za odmero. IV. Odmera komunalnega prispevka 19. člen (odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občine z odločbo na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti. (2) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca iz prejšnjega odstavka, mora biti zahtevi priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se lahko za vhodne podatke uporabi tudi uradne evidence. (3) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne po uradni dolžnosti, potem ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora biti obvestilu upravne enote priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. 20. člen (izdaja odločbe o odmeri) (1) Rok za izdajo odločbe je 15 dni po prejemu popolne vloge. (2) Zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni. 21. člen (pogodbena razmerja med investitorjem in občino) (1) Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. S pogodbo se določi tudi rok za priključitev objekta na komunalno opremo. (2) Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh pogodbenih strank. S pogodbo se določi predvsem rok zgraditve in priključitve objekta na komunalno opremo. 22. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če ni med občino in zavezancem sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, v kateri je navedeno drugače. V tem primeru se podrobnosti glede plačila navedejo na odločbi. (2) Komunalni prispevek se lahko odmeri kot obročno plačilo v največ 12 mesečnih obrokih, vendar mora zavezanec za plačilo še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino pisno prošnjo z navedbo števila obrokov oziroma navedeno označiti na vlogi za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Posamezni obrok ne more znašati manj kot 30 eUr, temu primerno pa lahko občina prilagodi število obrokov. (3) Potrdilo o plačanem komunalnem prispevku se v primeru obročnega plačila lahko izda po plačilu prvega obroka, ki pa mora znašati najmanj 50% celotnega odmerjenega komunalnega prispevka. Občina ima v tem primeru pravico zahtevati ustrezno zavarovanje plačila preostalih obrokov. (4) Če je zavezanec plačal komunalni prispevek, pri pristojnem organu upravne enote pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila komunalnega prispevka v nerevaloriziranem znesku. Vračilo plačanega komunalnega prispevka se na vlogo zavezanca izvede v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o vračilu. Zavezanec mora k vlogi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, vendar le v primeru, če si pristojni organ občine tega dokazila ne more pridobiti sam po uradni dolžnosti. 23. člen (stroški priključevanja) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priključkov niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja. V. Oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka 24. člen (oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. (2) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in posameznih vrst stavb za izobraževanje (oznaka 1263 v CC-SI), znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI: 1263) in zdravstvo (oznaka 1264) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. (3) Komunalni prispevek se ne plača v primerih, ko je zavezanec za plačilo Občina Markovci. Če je Občina Markovci solastnica obstoječe zgradbe ali soinvestitorka nove zgradbe, se komunalni prispevek ne plača v enakem deležu, kot je delež občine v skupni površini objekta. VI. Prehodne in končne določbe Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 954 25. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred veljavnostjo tega odloka, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih. 26. člen (veljavnost sprejetih odlokov o programih opremljanja) (1) Z uveljavitvijo tega odloka ostane še naprej v veljavi Odlok o programu opremljanja zemljišč in komunalnem prispevku na območju I. in II. faze Zazidalnega načrta za Obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 35/07, 5/08-popr. in 4/09). (2) Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati Odlok o komunalnem prispevku v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 35/07, 5/08-popr., 11/09, 14/09, 25/09-popr., 4/10 in 28/12) in Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 35/07 in 11/09). 27. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0003/2017 Datum: 28. 6. 2017 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA NAZARJE 789. Odlok o prvi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP) in 16. člena Statuta Občine Nazarje (UG ZSO št. 2/2011-UPB1 in št. 11/2012) je Občinski svet Občine Nazarje na 22. seji, dne 6. julija 2017 sprejel ODLOK O PRVI SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE NAZARJE ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen V Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2017 ( Ur. gl. SO, št 63/2016 z dne 16.12.2016 ) se spremeni 2. člen in se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR RebPR2017A A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.841.585,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.359.881,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.895.734,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.537,314,00 703 Davki na premoženje 303.100,00 704 Domači davki na blago in storitve 55.300,00 706 Drugi davki 20,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 464.147,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 242.530,00 711 Takse in pristojbine 2.300,00 712 Globe in druge denarne kazni 2.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 217.217,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 272.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 70.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 202.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 209.704,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 209.704,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.335.147,00 40 TEKOČI ODHODKI 961.553,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 165.674,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.755,00 402 Izdatki za blago in storitve 734.524,00 403 Plačila domačih obresti 5.600,00 409 Rezerve 33.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 878.492,00 410 Subvencije 32.150,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 532.800,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 81.279,00 413 Drugi tekoči domači transferi 232.263,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.214.661,00 Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 955 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.214.661,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 280.441,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 40.100,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 240.341,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -493.562,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 107.990,00 50 ZADOLŽEVANJE 107.990,00 500 Domače zadolževanje 107.990,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 80.235,00 55 ODPLAČILA DOLGA 80.235,00 550 Odplačila domačega dolga 80.235,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -465.807,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 27.755,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 493.562,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 943.932,60 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-22 Datum: 6. 7. 2017 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA OPLOTNICA 790. Odlok o spremembah Odloka o organizaciji Občinske uprave Občine Oplotnica Na podlagi določil 29.člena in drugega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 84/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 76/16 - odl. US), Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 -ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO št. 49/15) je Občinski svet Občine Oplotnica, na 13. seji, dne 30. 6. 2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O ORGANIZACIJI OBČINSKE UPRAVE OBČINE OPLOTNICA 1. člen S tem odlokom se spremeni Odlok o organizaciji Občinske uprave občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 67/1999 in spremembe 27/12; v nadaljevanju: odlok) v delu, ki se nanaša na besedilo 19. člena odloka. 2. člen Besedilo odloka se v 19. členu spremeni tako, da glasi: Občinsko upravo neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave opravlja naslednje naloge: • neposredno vodi občinsko upravo, • organizira in koordinira delo javnih uslužbencev v občinski upravi, • nadzira izvajanje kadrovskega poslovanja po pooblastilu župana, • razporeja delo med delavce v občinski upravi in skrbi za delovno disciplino, • izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; • opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v občini; • skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave; • opravlja druge naloge po nalogu župana. Direktor občinske uprave mora imeti najmanj naslednjo vrsto dosežene izobrazbe: • specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) • visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) • visokošolska strokovna izobrazba • visokošolska univerzitetna izobrazba. Direktor občinske uprave lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, zaposlenih v občinski upravi, če ga župan za to pooblasti. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 956 Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu. 3. člen Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene. 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 19.13/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 791. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Oplotnica Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in Statuta Občine Oplotnica (UGSO, št. 49/2015) je Občinski svet Občine Oplotnica, na svoji 13 seji, dne 30. 6. 2017 sprejel ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA NA OBMOČJU OBČINE OPLOTNICA I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Oplotnica, ki ga je februarja 2017 izdelalo podjetje ZaVita d.o.o. v sodelovanju s podjetjem Realis informacijske tehnologije, d.o.o in merila za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Oplotnica. 2. člen (1) V odloku uporabljeni izrazi pomenijo sledeče: • Program opremljanja stavbnih zemljišč je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo in je osnova za obračun komunalnega prispevka. • Komunalna oprema so: • objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; • objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; • objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. • Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. • Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance. • Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. • Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. • Parcela je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. 3. člen (1) Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Oplotnica je izdelan v skladu z uredbo, ki določa vsebino programa opremljanja stavbnih zemljišč in vsebuje: • prikaz obstoječe komunalne opreme na območju Občine Oplotnica; • prikaz predvidenih vlaganj v gradnjo komunalne opreme na območju Občine Oplotnica; • obračunska območja posameznih vrst obstoječe in predvidene komunalne opreme; • obračunske stroške opremljanja po posamezni vrsti komunalne opreme in po obračunskih območjih; • preračun obračunskih stroškov opremljanja na površino parcele in na neto tlorisno površino objekta po posamezni vrsti komunalne opreme; • podrobnejša merila za obračun komunalnega prispevka. (2) Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Oplotnica sprejme občinski svet z odlokom. (3) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo v občini Oplotnica: • ceste (oznaka obračunskih območij C); • vodovod (oznaka obračunskih območij V); • javne površine (oznaka obračunskih območij JP); • prostori za ravnanje z odpadki (oznaka obračunskega območja PRO). (4) Obračunska območja posamezne komunalne opreme s prikazom komunalne opreme so podana v grafičnih prilogah, ki so sestavni del programa opremljanja stavbnih zemljišč. Program opremljanja stavbnih zemljišč se hrani v prostorih Občine Oplotnica. 4. člen (1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki: • se na novo priključuje na komunalno opremo ali; • povečuje neto tlorisno površino objekta ali; • spreminja njegovo namembnost. II. Izračun višine komunalnega prispevka 5. člen (1) Višina komunalnega prispevka se določi po naslednji formuli, ob smiselnem upoštevanju vseh določb Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka: KPi =((Ap • D>(K • At • C,- Dti)) Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 957 pri čemer je: • KPi komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme • AP površina parcele (m2) • A, neto tlorisna površina objekta (m2) • K faktor dejavnosti • Dpi delež površine parcele pri izračunu komunalnega prispevka • D,i delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka • Cpi indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju • C,i indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju. (2) Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KP = ^ KPt • i • KPi izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, na katero se objekt priključuje • KP celotni izračunani komunalni prispevek • i indeks rasti cen v gradbeništvu. (3) Površina parcele se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ugotovi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (4) Kadar parcele objekta ni mogoče izračunati na način, določen s prejšnjim odstavkom, oziroma parcela ni določena, se le-ta določi na podlagi dejanskega stanja oziroma na podlagi meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. (5) V kolikor parcele ni mogoče določiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina stavbišča objekta pomnoži s faktorjem 1,5. Dobljena površina se v takem primeru upošteva kot površina parcele pri izračunu komunalnega prispevka. (6) Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izračuna po standardu SIST ISO 9836, tako da se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (7) Za objekte, za katere se ne more izračunati oz. določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2. 6. člen (1) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna na enak način, kot je prikazan v prejšnjem členu. (2) V primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, pri kateri se povečuje neto tlorisna površina objekta, gradnje na obstoječi gradbeni parceli in gradnje nadomestnega objekta, če se opremljenost s komunalno opremo ne spreminja, se za izračun komunalnega prispevka upošteva le neto tlorisna površina objekta. V tem primeru se ne uporabljajo določbe tega odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo, ampak se upošteva zgolj del, vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti. (3) V primeru iz drugega odstavka tega člena se neto tlorisna površina objekta izračuna kot razlika med neto tlorisno površino novega objekta in neto tlorisno površino obstoječega objekta. Če je vrednost pozitivna, se zanjo komunalni prispevek obračuna. V nasprotnem se komunalni prispevek ne obračuna. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli: KPi =(An - Ato ) • Cti Di K pri čemer je: • KPi komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme • A,o neto tlorisna površina obstoječega objekta (m2) • AtN neto tlorisna površina novega objekta (m2) • K faktor dejavnosti • D,i delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka • Ca stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju. (4) V primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, pri kateri se ne povečuje neto tlorisna površina objekta, gradnje na obstoječi gradbeni parceli in gradnje nadomestnega objekta, če se opremljenost s komunalno opremo spreminja, se za izračun komunalnega prispevka: • za komunalno opremo, ki se ne spreminja, upošteva le neto tlorisna površina objekta, • za komunalno opremo, na katero se objekt na novo priključuje, upošteva tako površina parcele, kot neto tlorisna površina objekta. (5) V primeru četrtega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo in neto tlorisno površino objekta zgolj za komunalno opremo na katero se objekt na novo priključuje, za ostale vrste komunalne opreme, na katere se je objekt priključeval že v preteklosti pa se upošteva zgolj del, vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti. Če je vrednost pozitivna, se zanjo komunalni prispevek obračuna. V nasprotnem se komunalni prispevek ne obračuna. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednjem postopku: a) Izračun komunalnega prispevka za komunalno opremo, na katero se je objekt priključeval že v preteklosti po naslednji formuli: KPl0 = ( AtN - At0 )• Ctt • Dti • K • KPio komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme, na katero se je objekt priključeval že v preteklosti • Ato neto tlorisna površina obstoječega objekta (m2) • AtN neto tlorisna površina novega objekta (m2) • K faktor dejavnosti • Dti delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka • Cti stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju b) Izračun komunalnega prispevka za komunalno opremo, na katero se objekt priključuje na novo po naslednji formuli: Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 958 KPiN = ((Ap ■ Cpi ■ Dpi)+(K ■ A, ■ C„ - Dn )) • KPiN komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme, na katero se objekt priključuje na novo • Ap površina parcele (m2) • At neto tlorisna površina objekta (m2) • K faktor dejavnosti • Dpi delež površine parcele pri izračunu komunalnega prispevka • D,i delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka • Cpi indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju • Cti indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju. (6) V primeru spremembe namembnosti oz. vrste obstoječega objekta, kateremu se neto tlorisna površina ne spreminja, se komunalni prispevek odmeri od spremembe faktorja dejavnosti. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli: KPi = (Kn KO ) Cti Dti At • KPi komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme • A, neto tlorisna površina stavbe (m2) • Kn faktor dejavnosti novega objekta • Ko faktor dejavnosti obstoječega objekta • Dti delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka • Ca stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju (7) V primeru, da zavezanec obstoječemu objektu spreminja tako neto tlorisno površino objekta, kot namembnost, se komunalni prispevek odmeri v dveh fazah. V prvi fazi se odmeri komunalni prispevek za spremembo neto tlorisne površine objekta, pri čemer se za novi del objekta pri izračunu upošteva predvidena namembnost tega dela objekta. V drugi fazi se odmeri komunalni prispevek za spremembo namembnosti obstoječega objekta. Komunalni prispevek se odmeri za neto tlorisno površino obstoječega objekta ali njegovega dela, kateremu se namembnost spreminja. (8) Določila tega odloka se uporabljajo za izračun komunalnega prispevka na celotnem območju občine. Na posameznih delih občine, kjer bodo sprejeti posebni odloki o programu opremljanja stavbnih zemljišč, se na podlagi tega odloka izračunajo stroški za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo. Posebne programe se sprejme za območja, ki bodo urejena s podrobnimi izvedbenimi prostorskimi akti. 7. člen (1) Obračunski stroški obstoječe in predvidene komunalne opreme znašajo: Vrsta komunalne opreme Obračunsko območje Vrednost [€] Ceste OBO C 1 8.546.626,65 Vodovod OBO V 1 2.136.369,01 Javne površine OBO JP 1 822.211,86 Prostori za ravnanje z odpadki OBO PRO 1 114.808,29 (2) Obračunski stroški preračunani na mersko enoto kvadratnega metra parcele za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju so: Vrsta opreme Oznaka obračunskega Površine parcel Vrednost Cena ne enoto območja [m2] [€] [€/m2] Ceste OBO C 1 1.940.180,18 8.546.626,65 4,405 Vodovod OBO V 1 1.108.005,17 2.136.369,01 1,928 Javne površine in parkirišča OBO JP 1 1.940.180,18 822.211,86 0,424 Prostori za ravnanje z odpadki OBO PRO 1 1.940.180,18 114.808,29 0,059 (3) Obračunski stroški preračunani na mersko enoto neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju so: Vrsta opreme Oznaka obračunskega območja Neto tlorisne površine objektov [m2] Vrednost [€] Cena ne enoto [€/m2] Ceste OBO C 1 453.841,83 8.546.626,65 18,832 Vodovod OBO V 1 238.039,46 2.136.369,01 8,975 Javne površine in parkirišča OBO JP 1 453.841,83 822.211,86 1,812 Prostori za ravnanje z odpadki OBO PRO 1 453.841,83 114.808,29 0,253 8. člen (1) Komunalni prispevek, izračunan na način iz 5. člena tega odloka, se revalorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«, glede na izhodiščne cene iz tega odloka. 9. člen (1) Razmerje med deležem površine parcele (Dpi) pri izračunu komunalnega prispevka in deležem neto tlorisne površine stavbe (Dti) pri izračunu komunalnega prispevka je Dpi : Dti= 0,6 : 0,4. Tako je delež površine parcele pri izračunu komunalnega prispevka (Dpi) 0,6, delež neto Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 959 tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (Dti) pa 0,4. 10. člen (1) Faktor dejavnosti (K) se opredeli glede na razdelitev, ki je navedena v uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in objektov državnega pomena. Faktor dejavnosti po tem odloku je: Klas. št. Klasifikacija Faktor K 11100 Enostanovanjske stavbe 0,8 11210 Dvostanovanjske stavbe 1,0 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe 1,1 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 0,7 121 Gostinske stavbe 1,2 122 Upravne in pisarniške stavbe 1,2 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 1,2 12303 Bencinski servisi 1,3 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 1,3 125 Industrijske stavbe in skladišča 0,8 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 0,7 12650 Športne dvorane 0,7 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,7 12712 Stavbe za rejo živali 0,7 12714 Druge ne stanovanjske kmetijske stavbe 0,7 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 0,7 24110 Športna igrišča 0,7 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,7 (2) Če klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor dejavnosti objektu določi glede na skupino iz zgornje tabele v katero, se na podlagi uredbe, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in objektov državnega pomena, objekt razvrsti. V primeru, da dejavnosti objekta ni možno določiti na zgoraj opisan način velja, da je faktor dejavnosti po tem odloku 1. 11. člen (1) V primeru, da se objekt na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, se komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak se zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni. (2) Izjema pri obračunu komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena velja le za individualno infrastrukturo, ki se nanaša na vodovod in kanalizacijo, ne pa za javno infrastrukturo oz. infrastrukturo, ki je opredeljena kot grajeno javno dobro in ki se nanaša na ceste, površine za ravnanje z odpadki in javne površine. III. Odločba o odmeri komunalnega prispevka 12. člen (1) Komunalni prispevek odmeri občinska uprava z odločbo: • na zahtevo zavezanca ali; • po uradni dolžnosti. (2) Po uradni dolžnosti lahko komunalni prispevek občinska uprava odmeri v naslednjih primerih: • komunalni prispevek se odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo; • občina prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, poslano s strani upravne enote v zavezančevem imenu. • če občina, na podlagi odločbe inšpektorja ali drugače dostopnih evidenc, ugotovi, da je lastnik obstoječega objekta spremenil namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino in ni sam vložil zahteve za novo odmero komunalnega prispevka. (3) Rok za izdajo odločbe iz prve alineje prvega odstavka prve in druge alineje drugega odstavka tega člena je 15 dni. O izdani odločbi občina obvesti tudi upravno enoto. (4) Odmera komunalnega prispevka na podlagi prve alineje drugega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo komunalno opremo. (5) Odmera komunalnega prispevka na podlagi tretje alineje drugega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev potem, ko Občina ugotovi, da je lastnik objekta spremenil njegovo namembnost. (6) Zoper odločbo iz prve alineje tretjega odstavka je dovoljena pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve. O pritožbi odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni od dneva prejema pritožbe. (7) Pritožba zoper odločbo inšpektorja o spremembi namembnosti objekta zadrži izvršitev odločbe o višini komunalnega prispevka. 13. člen (1) Sredstva zbrana po tem odloku, so sredstva proračuna Občine Oplotnica. (2) Občina Oplotnica lahko sredstva zbrana po tem odloku porablja samo za namen opremljanja stavbnih zemljišč v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna. 14. člen (1) Komunalni prispevek zavezanec lahko plača v enkratnem znesku, lahko pa se zavezanec z Občino Oplotnica dogovori tudi o plačilu komunalnega prispevka po obrokih, pri čemer lahko Občina Oplotnica obročno odplačilo tudi zavrne. V primeru dogovora o obročnem odplačevanju z Občino Oplotnica sklene pogodbo, ki natančneje opredeli pogoje obročnega odplačevanja komunalnega prispevka. 15. člen (1) Pri odmeri komunalnega prispevka Občina, na zahtevo zavezanca, upošteva morebitne že plačane prispevke za gradnjo posameznih komunalnih vodov na podlagi predloženih dokazil o plačilu in za tako Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 960 ugotovljene amortizirane prispevke zniža plačilo odmerjenega komunalnega prispevka. 16. člen (1) Če se Občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju. Pogodba o opremljanju se sklene skladno z določili zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje. (2) Šteje se, da je investitor v primeru iz prvega odstavka tega člena, na ta način v naravi plačal komunalni prispevek Občini Oplotnica za izvedbo komunalne opreme, ki jo je zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priključil komunalno opremo, katere investitor je. 17. člen (1) Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od Občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. Občina mora skleniti pogodbo z zavezancem v roku 30 dni od dneva podane zahteve. (2) S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vprašanja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. 18. člen (1) Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača. (2) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov, katerih investitor je občina ali država oz. pravna oseba v lasti občine ali države. (3) Plačila komunalnega prispevka je lahko oproščen zavezanec za objekt, uničen zaradi naravne nesreče, o čemer odloči svet občine. Občinski svet Občine Oplotnica lahko na predlog župana določi še druge oprostitve ali znižanja komunalnega prispevka in odloča o dinamiki plačil komunalnega prispevka. IV. Prehodne in končne določbe 19. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnem prispevku v Občini Oplotnic (Ur. list RS, št. 31/07). (2) V postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, kjer investitor pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve vloži popolno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pred dnem uveljavitve tega odloka, se pri odmeri komunalnega prispevka uporabljajo določbe Odloka o komunalnem prispevku v Občini Oplotnic (Ur. list RS, št. 31/07). 20. člen (1) Ta odlok začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 17.13/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 792. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Hohler v Božjem Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. (Ur. l. RS št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A in (109/12), 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO)) ter 16. člena Statuta občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2015) je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne 30.6.2017 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI HOHLER V BOŽJEM I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Hohler v Božjem, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 24/2016-OPPN. 2. člen (vsebina odloka) (1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Besedni del vsebuje: • odlok • tekstualni del (3) Grafični del vsebuje: Izsek iz OPN s prikazom lege prostorske ureditve M 1:500 Prikaz ureditvenega območja OPPN na DOF M 1:500 Območje OPPN z obstoječim katastrskim stanjem M 1:500 Geodetski posnetek M 1:500 Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom M 1:500 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:500 Prikaz priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro M 1:500 Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500 Načrt parcelacije in gradbenih omejitev M 1:500 (4) Sestavni del OPPN so priloge: • izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje • prikaz stanja prostora • strokovne podlage • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora • obrazložitev in utemeljitev • povzetek za javnost II. Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 3. člen (ureditveno območje OPPN) (1) Območje OPPN (v nadaljevanju: ureditveno območje) obsega zemljišča, namenjena gradnji kmetijskega Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 961 objekta in zemljišča, ki so potrebna za njegovo redno rabo. (2) Ureditveno območje obsega naslednja zemljišča: parc. št. 192/2, 193, 194, del 376/3, 94/1, 93/1 vse k.o. Božje, skupne površine cca. 3.968 m2. (3) Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanega objekta je izven ureditvenega območja možna izgradnja dela energetske, komunalne in prometne infrastrukture. (4) Meja ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah. III. Funkcija območja s pogoji izrabe in kvaliteto graditve ali za druge posege v prostor 4. člen (zasnova prostorske ureditve) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe predvidi gradnja kmetijskega objekta, ki je neposredno namenjen kmetijski dejavnosti in zemljišča, ki so potrebna za njihovo redno rabo. 5. člen (dopustni posegi in namembnost znotraj območja) V ureditvenem območju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja novih objektov, • odstranitev objektov, • rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov, • vzdrževalna dela, • sprememba namembnosti rabe objekta, ki je skladna s 6. členom, • ureditev zunanjih površin, • izgradnja komunalne infrastrukture 6. člen (vrste osnovnih objektov glede na namen) (1) Predvidi se gradnja kmetijskega objekta, ki se po predpisih o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v naslednje skupine: • 12712 - stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, • 12713 - stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinske kleti in zidanice • (2) Predvidi se gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v naslednje skupine: • 21120 - Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, • 222 - Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja. 7. člen (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) (1) OPPN je umeščen v območje, ki ga ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 26/2015). 8. člen (začasni posegi) Do pričetka gradnje predvidenega objekta in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov. IV. Pogoji za urbanistično arhitektonsko oblikovanje območja, objektov in drugih posegov 9. člen (vsebina načrtovanih ureditev v prostor) Za umestitev načrtovanih ureditev v prostor se določi: 1. dopustne posege, 2. funkcije in oblikovanje območja podrobnega načrta, 3. lega in velikost objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje, 4. lego, zmogljivost ter potek objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje. 10. člen (pogoji glede lege objektov) (1) Objekti morajo biti odmaknjeni od meje parcele namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Minimalni odmik objekta od meje parcele namenjene gradnji je 4 m. Manjši odmik objekta od meje parcele namenjene gradnji je možen s soglasjem lastnika oziroma lastnikov sosednjega zemljišča, od katerega je odmik manjši od 4 m. (2) Gradnja komunalne infrastrukture je dovoljenja tudi izven območja OPPN, razen, če s tem odlokom ni drugače določeno. 11. člen (pogoji glede velikosti objektov) (1) Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 28,00 x 40,90m. Maksimalna višina objekta je 12,50 m od kote pritličja do kote venca objekta. Pod objektom je predvidena ena ali več vkopanih kleti. Maksimalni tlorisni gabarit kleti je 23,00 m x 55,00 m. (2) Etažnost objekta se prilagaja glede na program objekta in se določa znotraj opredeljena maksimalne višine objekta. (3) Etažnost v kletni nivo pri objektu ni omejena pod pogojem, da je klet v celoti vkopana, z izjemo prve kletne etaže (vkopana z dveh oziroma treh strani). 12. člen (pogoji oblikovanja objektov) (1) Objekti morajo biti umeščeni v prostor tako, da je njihov vizualni vpliv čim manjši ter da se v čim večji meri ohrani značilnost krajine, kot na primer relief, gozdni rob, mejice in podobno. (2) Nadzemni del stavbe za rejo živali ima tloris pravokotnika, ki je orientiran vzporedno s plastnicami terena, z daljšima stranicama v smeri sever-jug. (3) Streha predvidenega objekta je klasična dvokapnica naklonu od 10° do 35° , krita z temno kritino. (4) Vhodi v objekt in dostopi se lahko drugače uredijo in prilagodijo dejavnosti. (5) Dovoljena je gradnja oziroma postavitev: • prostostoječih zidov maksimalne višine 1,50 m, • podpornih zidov maksimalne višine 2,20 m merjeno od kote terena na posamezni točki zidu. Večje višine je potrebo premagati s horizontalnim zamikom podpornih zidov. Horizontalni zamik mora biti širok najmanj toliko kolikor je širok podporni zid povečan za 30 cm. V celoti vkopani deli zidu se ne vštevajo v višino. (6) Podporni zidovi in zidovi so lahko zidani v masivnem kamnu v suhi tehniki, ki ohranja izgled suhozida. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 962 13. člen (ureditev zunanjih in obcestnih površin) (1) Odprti prostor vsebuje: • manipulativne površine, • zelene površine. (2) Znotraj območja OPPN se uredijo vozne in manipulativne površine. Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene. (3) Zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za območje, ki naj bodo lokalnega izvora. V nobenem primeru se uporablja tujerodnih/okrasnih vrst in vrst, ki niso značilne za območje. V primeru zatravitev površin se uporablja mešanica avtohtonih vrst. Na degradiranih površinah v času izvedbe del, ki ne bodo pozidane, se v čim večji meri ohranjajo ali vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni travniki, mejice, živice, obrežna vegetacija). (4) Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, ipd. je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija in se tujerodne vrste ne pojavljajo več. (5) Vidne zunanje in obcestne površine se z urejanjem prilagodijo obstoječim ureditvam. Ravno tako se zasaditev zelenja, dreves prilagodi ureditvam gradnje. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključitve objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 14. člen (zasnova prometne infrastrukture) (1) Na območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin: • navezava na obstoječe prometno omrežje, • urejanja mirujočega prometa. (2) Parkirna mesta so urejena na zunanjih površinah v okolici objekta ali v objektu. (3) Elementi dostopne poti (širina cestnega profila, nosilnost voziščne konstrukcije ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno z veljavno zakonodajo in pod pogoji upravljalca. VI. Pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo 15. člen (splošni pogoji) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so: • Objekt znotraj območja OPPN je lahko priključen na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljalcev komunalnih vodov; • objekt je lahko priključen na telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca; • praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih ) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav; • v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost; • trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur; • gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno; • dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za predmetno območje; • obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci; • v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih komunalnih vodov; • poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. 16. člen (vodovodno omrežje) (1) Vodo oskrba predvidenega objekta je možna iz obstoječega zasebnega vodovodnega omrežja. (2) Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode za živali in požarno varnost je možno zbiranje padavinske vode. 17. člen (kanalizacijsko omrežje) Predviden je ločenn sistem odvajanja odpadnih padavinskih, fekalnih in tehnoloških voda. Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato naveže na predvideno ponikovalnico na severnem robu obravnavanega območja. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v predvideno ponikovalnico. Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico. Tehnološko odpadno vodo predstavlja gnojevka. V kolikor ne bo laguna za gnojevko pod objektom hleva, se gnojevka potiska v kanal za gnojevko, ki se nahaja na zunanji strani hleva, od koder se gnojevka prečrpava preko cevi v zunanjo laguno za gnojevko, ki mora biti grajena iz vodonepropustnega armiranega betona. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 963 Zraven lagune se lahko uredi gnojišče, katero služi za skladiščenje gnoja iz boksov, kateri so nastlani s slamo. 18. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Objekt se priključi na obstoječ priključek, povečanje odjemne moči ni predvidena. (2) Pri projektiranju objektov je upoštevati pogoje upravljalca. Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije v fazi projektiranja je treba določiti na licu mesta v sodelovanju z upravljalcem. Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki se nahaja na obravnavanem področju oziroma na trasi za predvideno napajanje obravnavanega območja. (3) Pri izvajanju zemeljskih del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih elektroenergetskih naprav morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi pravilniki, predpisi, standardi in tipizacijami. (4) Dopustna je postavitev alternativnih virov energije. 19. člen (telekomunikacijsko omrežje) Na območju OPPN ni TK vodov, ki bi bili ogroženi s posegom. Za povezavo na omrežje Telekoma Slovenije se lahko predvidi priključitev iz obstoječega omrežja pod pogoji upravljalca. 20. člen (zbiranje in odvoz odpadkov) Na področju zbiranja in odvoza odpadkov je potrebno na obravnavanem območju upoštevati veljavno zakonodajo. Za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo karakteristik komunalnih odpadkov, mora investitor skleniti sporazume s pooblaščenimi organizacijami za odvoz teh odpadkov. Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje. VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin 21. člen (vplivi na okolje) Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja. 22. člen (varstvo pred hrupom) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. 23. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti. Objekta, oziroma hlev in skladišče pridelkov kot celota, morata biti po svoji dejavnosti ekološko čista, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva-kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine - 2x letno. Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno - naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva. V izogib onesnaženju zraka se v primeru ogrevanja objekta le ta ogreva le na okoljsko neoporečne energente. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba on neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka. 24. člen (varstvo pred onesnaževanjem podtalnice) Območje obravnave se ne nahaja na območju varovanja podtalnice. Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah. Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so: • padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov, • komunalne odpadne vode in • tehnološke vode. Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: • treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih padavinskih, fekalnih in tehnoloških voda; • komunalne odpadne vode je potrebno odvajati in čistiti v skladu s pridobljenimi pogoji in soglasji upravljalca in izvajalca javne službe (IJS) • padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico; • odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico; • tehnološke vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče); • pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine; • odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja; Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 964 • vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela; • na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); • gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah; • ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti; • prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen); • v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega. 25. člen (varovanje tal) Med gradnjo je potrebno: • posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; • - Z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; • posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče poiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča; • na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine. 26. člen (varstvo kulturne dediščine) Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja kulturne dediščine ali njenih enot. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. 27. člen (varstvo narave) Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja narave, naravnih vrednot ali njenih enot. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 28. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom) (1) Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. (2) Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice. Območje OPPN se nahaja na erozijskem področju kjer so predvideni običajni zaščitni ukrepi. (3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. (4) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. (5) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen odmik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. (6) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05). (7) Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo. (8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se dokazuje v skladu z veljavno zakonodajo. 29. člen (stabilnost terena) Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov. IX. Etapnost izvedbe 30. člen (etapnost) Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi. X. Tolerance 31. člen (dovoljena odstopanja pri gradnji objektov) (1) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov, določenih s tem odlokom, vendar znotraj gradbene meje. (2) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objektov max. +15% od upoštevanju odmikov od ceste in parcelnih mej. Odstopanje v zmanjšanju tlorisnih in višinskih gabaritov objektov je lahko večje od 15%. Število popolnoma vkopanih kletnih etaž ni omejeno. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 965 (3) Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje določene s tem odlokom. (4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. (5) Dovoljena je sprememba namembnosti objekta ob upoštevanju 6. člena odloka. 32. člen (odstopanja pri gradnji infrastrukture) Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih in zunanjih ureditev ob prikazanih (tudi izven mej ureditvenega območja), kolikor gre za prilagajanje stanja na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. XI. Posebne določbe 33. člen (splošne obveznosti) (1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi: • promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju; • vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo in pričetkom del, ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi obnoviti; • zagotoviti varovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč; • v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja; • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje. 34. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta) (1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere. (2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. (3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno jamo se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom. XII. Pogoji za gradnjo enostavnih objektov 35. člen (gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi. (2) Pri lociranju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime. XIII. Prehodne in končne določbe 36. člen (namenska raba prostora v območju OPPN) Namenska raba prostora, ki je določena v Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Oplotnice (Uradni list RS, št. 26/2015), se s sprejetjem tega odloka ne spremeni. 37. člen (vpogled podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Oplotnica. 38. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 39. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 18.13/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 793. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne, 30. 6. 2017 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 764-1214/20 ( parc.št. 1214/20 ID 6610032, v izmeri 260m2 , k.o. Zgornje Grušovje) Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 966 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 13.10.1/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 13.10.3/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 794.Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne, 30. 6. 2017 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 764-1215/1 ( parc.št. 1215/1 ID 6610041, v izmeri 53m2 , k.o. Zgornje Grušovje) 2.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 13.10.2/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 796. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne, 30. 6. 2017 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 763-2993/3( parc.št. 2993/3 ID 6411880, v izmeri 303m2 , k.o. Oplotnica) 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 13.10.4/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan 795. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne, 30. 6. 2017 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičnini: • z ID znakom 764-1216/0 ( parc.št. 1216/0 ID 5104382, v izmeri 281m2 , k.o. Zgornje Grušovje) 797. Letni program športa Občine Oplotnica za leto 2017 Na podlagi Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Oplotnica (UGSO št.34/16) - v nadaljevanju pravilnik, Odloka o proračunu občine Oplotnica za leto 2017 (UGSO, št. 16/17) in statuta občine Oplotnica (UGSO, št. 49/15) je Občinski svet Občine Oplotnica, na svoji 13. redni seji dne 30.6.2017 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2017 I. Obseg vseh proračunskih sredstev za šport v Občini Oplotnica Občina Oplotnica z Odlokom o proračunu občine Oplotnica za leto 2017, zagotavlja proračunska sredstva občine Oplotnica, ki so namenjena izvajanju športnih vsebin v občini Oplotnica, v višini 226.202,00 €, in sicer: • za športne vsebine društev in drugih izvajalcev nacionalnega programa športa na lokalnem nivoju, planirani na pp 0081100/412000 v višini 46.500,00 €, Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 967 • za materialne stroške športne dvorane v Oplotnici, planirani na pp 0027000 v višini 46.730,00 €, • za materialne stroški stare telovadnice v Oplotnici na pp 0044801 v višini 3.270,00 €, • za stroške delovanja večnamenskega prostora Prihova, na pp 0092910 v višini 7.560,00 €, • za odplačevanje najemnine (prenos lastninske pravice) za športno dvorano na Prihovi, planirani na pp 0013624 v višini 92.142,00 €, • za rekonstrukcijo in adaptacijo velikega nogometnega igrišča, na pp 0081300 v višini 30.000,00 €. II. Obseg proračunskih sredstev za izvajanje športnih vsebin v občini po javnem razpisu Letni program športa predstavlja uresničevanje nacionalnega programa športa skozi financiranje športnih vsebin iz lokalnih proračunskih sredstev za šport. V LPŠ so zajeta zgolj sredstva za urejanje strokovnih, organizacijskih in upravljavskih nalog, ki so ozko povezane s športom. Namenska sredstva iz 1. točke v višini 46.500,00 EUR so predmet javnega razpisa za sofinanciranje športnih vsebin v občini Oplotnica v letu 2017. Sredstva se na podlagi izpolnjevanja kriterijev, ki so določena v Pravilniku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Oplotnica v skladu z merili dodelijo na javni razpis prijavljenim izvajalcem. 1. ŠPORTNI PROGRAMI 41.000,00 € 1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 18.150,00 € 1.1.1 Ciciban planinec, mladi planinec 800,00 1.1.2 Planinski tabor 1.600,00 1.1.3 Šolska športna tekmovanja 2.400,00 1.1.4 Celoletni programi vadbe 13.350,00 1.2 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 20.100,00 € - programi redne celoletne vadbe 1.3 Športna rekreacija 2.750,00 - programi redne celoletne vadbe 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 200,00 - urejanje planinskih poti 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 900,00 - usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 3.400,00 - delovanje športnih organizacij 5. ŠPORTNE PRIREDITVE 1.000,00 SKUPAJ: 46.500,00 € V primeru, da za katero od vsebin ni prijav na razpisu, se sredstva prerazporedijo na program 1.1.4 - celoletni programi vadbe. II. Izbor in finančno ovrednotenje programa športa Letni program športa je namenjen izvajalcem organiziranih športnih dejavnosti, pri čemer imajo prednost športna društva, razen za programe, kjer so organizacijsko in vsebinsko vezani na javne zavode (šolo in vrtec). V letni program športa so uvrščeni programi, ki so pomembni za lokalno skupnost in upoštevajo tradicijo in posebnosti športa v občini. Naloga izvajalcev je, da z zagotavljanjem strokovno vodene vadbe v različnih programih omogočajo vključevanje vsem prebivalcem občine, kar je glavni cilj LPŠ. Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Zahteve razpisa in postopek so opredeljeni v Pravilniku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Oplotnica. Z izbranimi izvajalci se sklene pogodba o sofinanciranju športnih programov, ki jo podpiše župan. III. Vsebine letnega programa športa 1. Športni programi 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1.1 Ciciban planinec, mladi planinec Programa sta namenjena predšolskim in šoloobveznim otrokom. Vsebinsko opredeljeni izleti ob športno gibalnih vsebinah pomenijo aktivno preživljanje prostega časa v naravi, spoznavanje narave, pridobivanje uporabnega gorniškega znanja. Vsebinsko načrtovanimi izleti, ki naj bi bili izvedeni v vseh letnih časih pa služijo stalnemu doživljenjskemu učenju. Programa vsebujeta tudi priznanja, ki so predvsem dodatno motivacijsko sredstvo za udeležence. 1.1.2 Planinski tabori Program planinskih taborov je namenjen otrokom in mladini. Predstavlja posebno organizacijska oblika izvajanja planinske dejavnosti, ki se izvaja v skromnejšem bivanjskem okolju in vsebuje različne učne vsebin, družabnost, ter izlete in ture. 1.1.3 Šolska športna tekmovanja Šolska športna tekmovanja predstavljajo nadgradnjo izvajanja športnih programov, ki se izvajajo v okviru kurikuluma in interesnih šolskih športnih dejavnosti. Tekmovanja potekajo v različnih športnih panogah na nivoju medobčinskih, regijskih in državnih tekmovanj. 1.1.4 Programi redne celoletne vadbe Programi redne celoletne vadbe so namenjeni predšolskim otrokom, šoloobveznim otrokom in mladini. Po vsebini so programi lahko splošni (vsebujejo različne športne aktivnosti) ali pa so namenjeni le določeni športni panogi. Program se mora izvajati najmanj 30 tednov v obsegu najmanj 60 ur. 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport V programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport so vključeni otroci in mladina v starosti od 12 do 19 let pod pogojem, da so registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu. Znotraj starostnega razpona so udeleženci razdeljeni v štiri starostne kategorije. 1.3. Športna rekreacija Program športne rekreacije je namenjen odraslim osebam (nad 19 let). Program se mora izvajati najmanj 30 tednov v obsegu najmanj 60 ur. Navedeni obseg aktivnosti je tisti, ki daje pozitivne učinke posamezniku z vidika odpravljanja negativnih posledic sodobnega življenja in ohranjanja zdravja. 2. Športni objekti in površine za šport v naravi Urejanje planinski poti je ena od dejavnosti planinskega društva, ki po podatkih Planinske zveze Slovenije skrbi za skoraj 40 km planinskih poti. Urejene, predvsem pa varne planinske poti predstavljajo zadovoljstvo vseh Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 968 uporabnikov, ki se v planine odpravijo samostojno ali organizirano. 3. Razvojne dejavnosti v športu Sredstva so namenjena strokovnim delavcem, ki izvajajo športne programe. Izpopolnjevanja in usposabljanja strokovnih kadrov pomeni izboljšanje njihovih kompetenc pri izpeljevanju športnih programov, s tem pa tudi kakovosti programov. 4. Organiziranost v športu S sredstvi za delovanje športnih organizacij se zagotavlja možnost osnovnega delovanja nepridobitnim športnim organizacijam. 5. Športne prireditve Z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje športnih prireditev se izvajalcem zagotavlja sredstva za čim kakovostnejšo izvedbo športnih prireditev, za nadaljevanje tradicije. Organizacija športnih priredite je priložnost organizatorjev, da svojo dejavnost prikažejo občanom in jih spodbudijo k aktivnemu preživljanju prostega časa IV. Nadzor nad porabo sredstev Občina lahko omeji obseg dodeljenih sredstev za leto 2017 tistim izvajalcem, pri katerih se na osnovi letnega poročila ali izvedenega nadzora nad izvajanjem programov ugotovi, da niso izpolnili vseh obveznosti iz sklenjene pogodbe za leto 2016 ali niso poravnali vseh obveznosti do občine iz preteklega leta. V. Veljavnost in uporaba Ta program začne veljati naslednji dan po sprejemu na občinskem svetu, uporablja pa se od datuma razpisa dalje in za razdelitev proračunskih sredstev postavke 0081100 - nacionalni program športa na lokalni ravni v letu 2017. VI. Zaključek Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost. Ljudje se v veliko večino športnih dejavnosti vključujejo ljubiteljsko, določenim ljudem pa je šport tudi poklic. S športom se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah. Družbena vloga športa izhaja iz znanstveno dokazanega pomena športa za javno zdravje (telesno, duševno in socialno), socializacijo in gospodarstvo. Športu se priznava tudi zelo pomembna vloga pri spodbujanju k prostovoljnemu delu in k dejavni udeležbi v družbi, pri spodbujanju solidarnosti, strpnosti in odgovornosti, pri prispevanju k trajnostnemu razvoju ter k drugim pozitivnim družbenim vrednotam in narodni identifikaciji. Zaradi navedenih vplivov je šport del javnega interesa, zato se sofinancira iz javnih sredstev, za njegov razvoj pa se ustvarjajo ustrezni sistemski družbeni pogoji. Številka: 13.12.1/2017 Datum: 30. 6. 2017 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA PREVALJE 798. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 - ZUUJFO176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 22. redni seji dne 15.06.2017 sprejel SKLEP Nepremičnini parc. št. 549/1, k.o. 875 - Dolga Brda, se ukine status javnega dobra. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0078/2017-19 Datum: 15. 6. 2017 Občina Prevalje Matija Tasič, župan OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 799. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center v Sveti trojici v Slovenskih goricah Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/2010 in 12/2014) in Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za center v Sveti Trojici v Slovenskih goricah naselja Sveta Trojica v Slovenskih goricah, številka: 3505-2/2007, z dne 19. 12. 2007 (MUV, št. 36/2007), je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na 17. redni seji, dne 25. 5. 2017, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA CENTER V SVETI TROJICI V SLOVENSKIH GORICAH I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za center v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 11067. 2. člen (opis prostorske ureditve) (1) V zahodnem delu načrtovane prostorske ureditve je oblikovan nov odprt javni prostor naselja (trg), ki je opremljen tudi z otroškim igriščem. Okoli trga so razpostavljene obstoječe in nove centralne dejavnosti naselja. Nove dejavnosti se nahajajo v pritličnem delu večnamenske stavbe, ki je postavljena v osrednjem delu območja urejanja. Obodna prometna povezava napaja Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 969 družinske stanovanjske hiše, ki ločujejo obstoječe stanovanjsko območje od centralnega območja. (2) V jugovzhodnem delu območja je dodano novo programsko jedro, ki se navezuje na južno ležeče območje pokopališča, v severnem delu pa je predvidena dograditev obstoječe stavbe kulturnega doma in sedeža občinske stavbe. 3. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center v Sveti Trojici v Slovenskih goricah (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. II. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 4. člen (območje OPPN) (1) Območje obravnave se nahaja v ravninskem delu jugovzhodno od obstoječega središčnega dela naselja. (2) Velikost območja OPPN je ca. 2 ha in obsega naslednje parcele ali njihove dele v k.o. Gradišče: 128/25, 159/1, 159/3, 159/5, 159/6, 162/1, 162/2, 163/1, 163/2, 171/1, 171/14, 171/22, 171/24, 171/25, 179/2, 180/1, 180/25, 181/2, 181/3, 302, 303 in 311. 5. člen (funkcija območja OPPN) (1) Območje OPPN je namenjeno osrednjim območjem centralnih dejavnosti. (2) Poleg stanovanj je dopustno umeščati naslednje dejavnosti: • manjše primerne proizvodne dejavnosti (npr. proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov), • trgovske dejavnosti, • poštne in kurirske dejavnosti, • gostinske (razen dejavnosti hotelov in podobnih nastanitvenih stavb), • informacijske in komunikacijske dejavnosti, • finančne in zavarovalniške dejavnosti, • poslovanje z nepremičninami, • strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter druge poslovne dejavnosti, • dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, druge javne, skupne in osebne storitve razen dejavnosti javne higiene, • kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter • druge storitvene dejavnosti in dejavnosti članskih organizacij. III. Pogoji za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 6. člen (rušitve objektov) Za zagotovitev površin za izvedbo prostorske ureditve se poruši objekt (garaže) na parcelah št. 162/1 in 162/2, k.o. Gradišče. Rušitve so razvidne iz grafičnega dela na kartah št. 4/1 »Ureditvena situacija« in št. 4/2 »Urbanistični pogoji«. 7. člen (novogradnje objektov) Načrtovanja je gradnja večje večnamenske stavbe v osrednjem območju, manjše večnamenske stavbe nasproti pokopališča, prizidka k obstoječemu kulturnemu domu in dvanajstih enostanovanjskih stavb. Ob stavbah je predvidena tudi izgradnja nadstrešnic za zaščito parkiranih osebnih vozil ter drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so potrebni za delovanje prostorske ureditve. 8. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj) (1) Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah št. 4/1 »Ureditvena situacija« in št. 4/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 4/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«. (2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 4/2 »Urbanistični pogoji«: • gradbena površina stavbe je maksimalna pozidana površina; • gradbena površina nadstrešnice je maksimalna pozidana površina nadstrešnice; • gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni predvideni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad; • gradbena meja je linija, ki jo predviden objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika; • gradbena meja pritličja je linija, do katere lahko v pritličju sega stavba B1; • gradbena meja za nadstrešnice je linija, ki jo predvidena nadstrešnica ne sme presegati, lahko pa se je dotika. Ne sme se uporabljati za gradnjo drugih objektov; • etažnost je število etaž nad nivojem terena; • pročelje je glavna oblikovana fasada na stavbi; • dovoz je označena točka uvoza na gradbeno parcelo; • pregledni trikotnik je določena površina omejene raba prostora zaradi zagotavljanja prometne preglednosti; • zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je prostor za zabojnike namenjene ločenemu zbiranju frakcij komunalnih odpadkov. (3) STAVBA A - prizidek k obstoječi stavbi kulturnega doma • lokacija: severni del območja obravnave ob Cankarjevi ulici; • namembnost: poslovni prostori (večnamenski prostori in pisarne); • dopustna gradbena površina: 15 m x 21 m; • etažnost: P+1+M; • fasada in streha: oblikovanje, materiali in barva se izberejo tako, da prizidek z obstoječo stavbo tvori skladno celoto. (4) STAVBA B1 - večnamenska stavba v osrednjem delu • lokacija: osrednji del območja obravnave; • namembnost: večnamenska stavba z možnostjo izgradnje manjše dvorane v pritličju vzhodnega kraka stavbe. V pritličnem delu so poslovni prostori Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 970 in prostori namenjeni drugim dejavnostim, v nadstropjih so stanovanja; • dopustna gradbena površina: 41 m x 12 m in 12m x 20 m, v pritličju možnost prizidka: ca. 8 m x 20 m; • etažnost: P+2, v primeru gradnje dvokapne strehe P+2+M; • predvideno število stanovanj: ca. 18; • fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov - les, kamen. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju pročelja na severozahodni strani ob trgu; • streha: oblikovanje se prilagodi arhitekturi stavbe. (5) STAVBA B2 - večnamenska stavba pri pokopališču • lokacija: jugovzhodni del območja obravnave ob križišču Slovenske in Cafove ulice; • namembnost: večnamenska stavba. V pritličnem delu so poslovni prostori in prostori namenjeni drugim dejavnostim, v mansardi so stanovanja; • dopustna gradbena površina: 30 m x 11 m; • etažnost: P+M; • predvideno število stanovanj: ca. 3; • fasada: v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov - les, kamen. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju pročelja ob Slovenski ulici; • streha: dvokapna, sleme je vzporedno z daljšo stranico stavbe. (6) STAVBE C1 - C12 - enostanovanjske prostostoječe hiše • lokacija: na obodu območja obdelave, kjer meji na obstoječo stanovanjsko zazidavo; • namembnost: stanovanjska; • pozidanost gradbene parcele, brez enostavnih in nezahtevnih objektov, ne sme presegati 40 % velikosti gradbene parcele; • etažnost: P+M; • predvideno število stanovanj: 1; • dovoz: točka uvoza na gradbeno parcelo je določena v grafičnem delu; • fasada: ometana, v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov - les, kamen; • streha: dvokapnica, sleme je vzporedno z daljšo stranico stavbe; • ograje: gradbena parcela se lahko ogradi z živo mejo ali ograjo. Ograja ne sme biti kamnita ali betonska, dovoljeni pa so kamniti ali betonski oporni stebri in podstavek. Na ulično stran se ograjo izvede do skupne višine 1,5 m (z ali brez podstavka + polnilo). Vstopna in uvozna vrata se odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti ulici. (7) NADSTREŠNICE • lokacija: ob enostanovanjskih prostostoječih hišah, obstoječi večstanovanjski stavbi ter večnamenski stavbi B1; • namembnost: zaščita parkiranih osebnih vozil in nadkritje zbiralnice ločenih frakcij; • dopustna gradbena površina: 7 m x 6 m, 27 m x 5 m in 41 x 5 m; • višina: največ 2,5 m; • streha: ravna, ločna ali enokapna, niz nad parkirnimi mesti naj bo oblikovan in izveden enotno. Ob enostanovanjskih prostostoječih hišah je možno izvesti tudi dvokapne strehe. (8) Pri vseh stavbah je možna izgradnja v celoti vkopane kleti, pri čemer pa se kanalizacijski priključki načrtujejo na nivoju pritličja. (9) Dopustne so spremembe namembnosti stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne enote ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje). (10) Zbiralnico ločenih frakcij je treba pokriti z nadstrešnico. 9. člen (gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, razen pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. 10. člen (pogoji za urejanje odprtih površin) (1) Odprte površine, razen notranjega cestnega omrežja in površin obvoziščnega parkiranja ob predvidenih cestah, ki se lahko tudi asfaltirajo, se deloma tlakujejo in deloma uredijo kot zelenica. Na zahodnem delu novega trga se uredi otroško igrišče z minimalno površino 150 m2, ki se ga opremi z igrali za starostno stopnjo otrok od 3 do 6 let. (2) Ob večnamenski stavbi se na jugovzhodnem in jugozahodnem robu zasadi drevored, drugod se zasadijo posamična drevesa. Posebno pozornost se posveti oblikovanju zasaditve severozahodnega roba večnamenske stavbe B2, ki optično zaključuje ulico. (3) Na zahodni strani območja se dvorišče obstoječega stanovanjskega bloka s parkiriščem funkcionalno uredi tako, da se parkirišče z zeleno cezuro loči od osrednje tlakovane površine. IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 11. člen (skupne določbe) (1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0,5 m in minimalni vertikalni odmik je 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi. (2) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti 5/1 »Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture«. Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Zasnova komunalne in energetske infrastrukture in omrežja zvez«. 12. člen (prometna navezava območja) Območje se navezuje na obstoječe kategorizirane občinske ceste: na zahodu na lokalno cesto LC 203110 Zg. Senarska - Zg. Ročica, na severu na zbirno mestno ali zbirno krajevno cesto LZ 204200 Cankarjeva - Cafova in na jugu na rekonstruirano lokalno cesto LC 203240 Sp. Verjane - Sv. Trojica. Na zbirno mestno ali zbirno krajevno cesto LZ 204200 Cankarjeva - Cafova na vzhodu se navezuje parkirišče ob večnamenski stavbi B2. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 971 13. člen (notranje cestno omrežje) (1) Cestni odseki znotraj obravnavanega območja so zasnovani kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet (pešci, kolesarji) in predstavljajo območje umirjenega prometa z maksimalno dovoljeno hitrostjo 10 km/h. Skupne prometne površine so široke 6,0 m in se na obodne ceste priključujejo preko spuščenega robnika. (2) V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki se določi s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo določeno hitrost na prednostni cesti. Preglednost se zagotovi tudi v območju križišč na skupni prometni površini. 14. člen (mirujoči promet) (1) Površine za parkiranje osebnih vozil so predvidene kot obvoziščno parkiranje ob predvidenih cestah in kot parkirna mesta na gradbenih parcelah posamezne stavbe. Parkirna mesta pod nadstrešnico južno od večnamenske stavbe B1 so namenjena stanovalcem te stavbe. (2) Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta. (3) Natančno število potrebnih parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanih območjih. Prav tako je treba urediti parkirna mesta namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti skladno z veljavnimi normativi. 15. člen (peš in kolesarski promet) (1) Pešcem in kolesarjem so namenjene skupne prometne površine. (2) Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov je treba upoštevati veljavni pravilnik, ki se nanaša na zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. 16. člen (promet zaradi dostave in intervencije) Do vseh predvidenih stavb se zagotovi dovoz intervencijskega in dostavnega vozila. 17. člen (voodooskrba) Za potrebe vodooskrbe se v notranjem cestnem omrežju zgradi vodovodni cevovod PEHD DN 110, ki se ga krožno naveže na obstoječe vodovodne cevovode PEHD 125 v Mariborski cesti in na vodovodne cevovode PEHD DN 110 v Cankarjevi in Slovenski ulici. 18. člen (odvajanje odpadnih voda) (1) Za obravnavano območje je treba predvideti ločeni sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. (2) Komunalne odpadne vode je treba speljati v javno fekalno kanalizacijo v Slovenski ulici z iztokom na obstoječo čistilno napravo. Po območju se zgradi navezovalna kanalizacija do obstoječe kanalizacije. Vsa kanalizacija mora biti grajena po veljavnih predpisih in standardu SIST EN 1610. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. (3) Odvajanje padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Zgradi se meteorna kanalizacija, ki odvaja padavinske vode preko vodnega zadrževalnika v obstoječi obcestni jarek ob Slovenski ulici oz. v meteorno kanalizacijo. Potrebna kapaciteta zadrževalnika se preveri v projektni dokumentaciji. (4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin posamezne gradbene parcele, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, je treba speljati v individualne ponikovalnice locirane na posamezni gradbeni parceli ali, v kolikor ponikanje ne bo možno, v predvideno meteorno kanalizacijo. Možnost ponikanja se preveri v projektni dokumentaciji z računskim dokazom. (5) Odvajanje padavinskih voda s parkirnih površin se uredi preko peskolovov in lovilcev olj (SIST eN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo. 19. člen (elektrooskrba) (1) Za priključitev predvidenih objektov na območju OPPN se zgradi novo nizkonapetostno omrežje iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Gradišče 4 (t-695), ki se ustrezno preuredi. (2) Za osvetlitev območja se zgradi javno razsvetljavo. 20. člen (kanalizacija za vode elektronskih komunikacij) (1) Na območju se nahajajo vodi elektronskih komunikacij, ki jih je treba prestaviti in ustrezno zaščititi. (2) Zgradi se kabelska kanalizacija za elektronske komunikacije, ki omogoča priključek na obstoječe TK omrežje pri obstoječi telefonski centrali in priključek na obstoječe kabelsko CaTV omrežje. 21. člen (plinovod) Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več stavb skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno. 22. člen (ogrevanje) (1) Ogrevanje stavb se predvidi na ekološko primerna goriva (biomasa, ekstra lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin in zemeljski plin) in/ali z ekološko sprejemljivimi tehnologijami (sončnimi kolektorji, toplotne črpalke). (2) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. V. Merila in pogoji za parcelacijo 23. člen (parcelacija) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 24. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Območje predvidnega OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine. Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 972 (2) V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/ investitor/ odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS Oe Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/, odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave 25. člen (zrak) (1) Preprečevati je treba prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. (2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. 26. člen (tla) Med gradnjo je treba: • posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; • z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; • za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del; • posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča; • na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo); • na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo; • z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo gradbenih odpadkov neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javnimi komunalnimi službami, ki so zadolžene za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala. 27. člen (ravnanje z odpadki) (1) Treba je zagotoviti deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim odlokom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. (2) Uredi se zbiralnica ločenih frakcij na južni strani večnamenske stavbe B1. (3) Posode za mešane komunalne odpadke se namestijo na dostopnih pokritih mestih na posamezni gradbeni parceli. 28. člen (varstvo voda) (1) Območje obravnave se ne nahaja na območju varovanja podtalnice. (2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: • komunalne odpadne vode iz novih objektov se vodi v javno fekalno kanalizacijo z iztokom na obstoječo čistilno napravo; • padavinske vode s strešin se vodi v predvidene individualne ponikovalnice, ki se locirajo na gradbeni parceli posamezne stavbe, oz. preko vodnega zadrževalnika v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v obstoječ obcestni jarek v Slovenski ulici, v kolikor ponikanje ne bo možno; • odvodnjo padavinskih vod s parkirnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode preko vodnega zadrževalnika speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v obstoječ obcestni jarek v Slovenski ulici; • treba je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem poročilu; • pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine; • odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja; • vsa dela je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela; • na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk). Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 973 • gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah; • ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju morebitne gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.:v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti; • prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen); • v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. 29. člen (varstvo pred hrupom) Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. 30. člen (varstvo človekovega zdravja) Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 19. uro. 31. člen (varstvo živali in rastlin) Zaradi svetlobnega onesnaženja se je treba izogibati nočnemu osvetljevanju gradbišča. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 32. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato je treba temu primerno predvideti način gradnje. (2) V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče. (3) Obravnavano območje leži v območju zaznanih erozijskih procesov, zato je treba, kot sestavni del projektne dokumentacije, izdelati geomehansko poročilo, iz katerega bo razviden način temeljenja objektov in zmožnost ponikanja, ter v času gradnje zagotoviti geomehanski nadzor. (4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del projektne dokumentacije. (5) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. (6) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. • treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja, • zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo, • treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje: • v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode, • v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov, • treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, • zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov, • dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN, • treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. (7) Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo. IX. Etapnost 33. člen (etapnost) (1) Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji. (2) V primeru etapne izgradnje dostopnih cest je za vsako etapo treba zagotoviti možnost obračanja vozil (ali na območju neograjenih dovozov na privatne parcele ali z ureditvijo začasnih obračališč). X. Dopustna odstopanja 34. člen (tolerance glede oblikovanja objektov) (1) Dopustno je združevanje gradbenih parcel skladno z določenimi gradbenimi mejami. V primeru združevanja je možno postaviti stavbo znotraj določenih gradbenih mej (2) V kleti stavbe B1 je dopustno urediti garažo za osebna vozila. (3) Stavbe od C1 do C12 je dopustno graditi kot pritlične atrijske stavbe. V tem primeru je faktor zazidanosti gradbene parcele do 0,4 , oblika strehe se prilagaja tlorisu, ravne strehe niso dovoljene. (4) Znotraj določenih gradbenih mej je moč spremeniti tudi lokacijo stavbe. V primeru združevanja ali spremembe lokacije stavbe je treba posamezne Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 974 priključke na javno gospodarsko infrastrukturo določene v kartografskem delu ukiniti oziroma njihove lokacije prilagoditi zazidavi. Pri tem je treba dovoze na gradbene parcele določiti tako, da bodo zagotavljali visok standard prometne varnosti na skupni prometni površini (npr. dovozi se ne locirajo v območju krivin in križišč). (5) Pri gradbeni meji je možno odstopanje izven gradbene meje za 1,00 m zaradi napušča in za 2,00 m zaradi balkona. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji. (6) Za dvokapno streho se razume tudi streha, kjer sta dve vzporedni strani daljši od drugih dveh vzporednih stranic strehe in se streha prilagaja tlorisu objekta. (7) Tlorisna oblika stavb je zarisana načelno. S svojo obliko in velikostjo naj se posamezna stavba prilagaja terenu in izkorišča njegove danosti. (8) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. (9) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. 35. člen (tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije) (1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. (2) V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni infrastrukturi je treba prilagoditi parcelacijo javnih cest. (3) Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. (4) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 36. člen (organizacija gradbišča in delovišča) (1) Območje gradbišča in delovišča je celotno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta. (2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo. (3) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje. (4) Transport materiala poteka po obstoječi lokalni cesti LC 203110 Zg. Senarska - Zg. Ročica, zbirni krajevni cesti LZ 204200 Cankarjeva - Cafova in lokalni cesti LC 203240 Sp. Verjane - Sv. Trojica. (5) Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. (6) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom. 37. člen (dodatne obveznosti) Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje: • pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih in energetskih objektov ter objektov elektronskih komunikacij ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove, • o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike, • v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb, • objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati, • v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. XII. Končne določbe 38. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-2/2007 Datum: 25. 5. 2017 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan 800. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 2. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 18. redni seji, dne 6.7.2017 sprejel Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 975 SKLEP O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE V VRTCU OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC SVETA TROJICA I. Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica po posameznih programih znašajo mesečno na otroka: SKUPINA CELODNEVNI PROGRAM POLDNEVNI PROGRAM SKRAJŠAN PROGRAM Prvo starostno obdobje 412,14 370,93 350,32 Kombiniran oddelek prvo in drugo starostno obdobje 331,53 298,38 281,80 Drugo starostno obdobje 307,90 277,11 261,72 II. Cene programov se uporabljajo za izračun plačila staršev in za občino za otroka, vključenega v izbran program predšolske vzgoje od veljavnosti tega sklepa. Višina plačila staršev se določi na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 - ZUPJS in 40/11) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15). III. Vrednost živil za pripravo obrokov za otroke, upoštevan v cenah celodnevnega programa, znaša 23,08 EUR mesečno. V tem znesku je vključen zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Vrednost živil v cenah poldnevnega programa 20,77 EUR mesečno in v cenah skrajšanega programa znaša 19,62 EUR mesečno. Vrtec pri izstavitvi računa staršem za pretekli mesec odšteje neporabljena živila za odsotnost otrok od naslednjega napovedanega dne dalje, v sorazmerni višini plačila za program vrtca. Starši so dolžni napovedati odsotnost otroka iz vrtca najkasneje dva dni pred prvim dnem odsotnosti. Dnevni odbitek za živila znaša: • Celodnevni program 1,06 EUR • Poldnevni program 0,95 EUR • Skrajšan program 0,90 EUR. IV. Starši otrok, za katere je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca, v koledarskem letu. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje 5 delovnih dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 35% njim določenega zneska. V. Ne glede na določbe IV. v primeru odsotnosti otroka več kot 14 delovnih dni zaradi bolezni ali drugih opravičljivih, objektivnih in nepredvidljivih razlogov, ki morajo biti verjetno izkazani z ustreznim zdravniškim potrdilom, plačajo starši 35% njim določene cene oz. plačilnega razreda za prvi mesec odsotnosti, za odsotnost daljšo od enega meseca pa se starše plačila vrtca oprosti, vendar najkasneje do konca šolskega leta. VI. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica, številka: 602-4/2012 - 30, z dne 5.1.2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/17, z dne 6.1.2017) in Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta trojica, številka: 602-4/2012 - 28, z dne 30.6.2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/16 z dne 1.7.2016). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.9.2017. Številka: 602-4/2012 Datum: 6. 7. 2017 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan Št. 35/14.7.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 976 OBČINA BLED 777. Sklep o izvzemu zemljišča iz javnega dobra lokalnega pomena OBČINA CIRKULANE 778. Popravek Sklepa o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane -Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest OBČINA DIVAČA 779. Zaključni račun proračuna Občine Divača za leto 2016 780. Popravek Sprememb in dopolnitev Odloka o dopolnitvi Odloka o proračunu Občine Divača za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2017) OBČINA DUPLEK 781. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Maribor - za območje Občine Duplek OBČINA LJUTOMER 782. Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Ljutomer za leto 2017 783. Javni razpis za sofinanciranje projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Ljutomer za leto 2017 OBČINA MAJŠPERK 784. Odlok o spremembah Odloka o tržnem redu tržnice v Občini Majšperk 785. Sklep o ukinitvi zaznambe javnega dobra OBČINA MARKOVCI 786. Poslovnik nadzornega odbora Občine Markovci 787. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2017 - rebalans I. 788. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Markovci OBČINA NAZARJE 789. Odlok o prvi spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2017 OBČINA OPLOTNICA Stran 938 Stran 938 Stran 938 940 790. 791. 792. 793. 794. 795. 796. 797. Odlok o spremembah Odloka o organizaciji Občinske uprave Občine Oplotnica Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Oplotnica Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Hohler v Božjem Sklep o ukinitvi javnega dobra Sklep o ukinitvi javnega dobra Sklep o ukinitvi javnega dobra Sklep o ukinitvi javnega dobra Letni program športa Občine Oplotnica za leto 2017 OBČINA PREVALJE 798. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 955 956 960 965 966 966 966 966 Stran 968 Stran 940 OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Stran 799. Odlok o Občinskem podrobnem 968 prostorskem načrtu za center v Sveti trojici v Slovenskih goricah 800. Sklep o določitvi ekonomske cene v 974 vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica Stran 942 942 Stran 944 944 Stran 944 948 949 Stran 954