P«KhIm platana T jatorlot 2 3. VII. II, izdaja. Cena Din l*tr Izhaja vsak dan zjutraj razvea t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2’—s mesečna naročnina Din 20*—, za tujino 80-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-09 fn 80-71 Jugoslovan Rokopisov no vratom« Oglasi po tarifi In dogovoru Oprava »Ljubljani. GradiSče4. tel.30-68. Podružnica v Marihoru. Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. PoSf. Kek. r«8.» LlnMlana 1R621. St. 167 Ljubljana, četrtek, dne 23. julija 1931 Leto 11. Predsednik vlade general Peter Živkovič v Rogaški Slatini V lorek je imela Rogaška Slatina visokega gosta. Povsem nepričakovano se jo pripeljal ob 13-80 iz Varaždinskih toplic z avtomobilom ministrski predsednik g. Peter Živkovič v Rogaško Slatino. Spremljala sta ga general Katko Ratkovid in njegov osebni adjutant. Vsi trije so obedovali v zdraviliški restavraciji, nato so ni pa v spremstvu ravnatelja dr. Stcra ogledali vse zdraviliške nuprave. G. ministrski predsednik se je po končanem ogledu jako laskavo izrazil o vzornem redu in čistoči kopaliških naprav. Ob 15’30 se je nato z avtomobilom odpeljal v smeri proti Varaždinskim toplicam. * V Rogaško Slatino je prispel na zdravljenje msgr. don Bulid, ki je navzlic svojim 85 letom še čil. Pred kratkim sta zapustila Rogaško Slatino minister pravde g. dr. Frangeš in predsednik Trgovske zbornice g. Arko iz Zagreba. Oba sta se mudila v Slatini več tednov. Inšpekcijsko potovanje ministra Radivojeviča Beograd, 22. julija. AA. Prometni minister Lazar Radivojevič je snofii odpotoval na inšpekcijsko potovanje po naših vzhodnih železnicah. Trgovinske pogodbe z Avstrijo zagotovljene Dunaj, 22. julija. AA. Kmetijski minister je sporočil avstrijski vladi, da se mednarodne trgovinske pogodbe, ki jih namerava Avstrija skleniti in o katerih že tečejo pogajanja, lahko smatrajo za zagotovljene, to je, da ni treba računati z možnostjo brezpogodbenega stanja in tudi ne z eventualnostjo carinskega odmora. Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo Dunaj, 22. julija, d. Češkoslovaško - avstrijska trgovinsko politična pogajanja, ki so se, kakor znano, vršila na Dunaju, so se danes dokončala. Novo trgovinsko pogodbo so nocoj ob 7. podpisali v uradu zveznega lcancelarja. Pogodba je bila, kakor pogodba z Jugoslavijo in Mudjarsko, sklenjena za eno leto s trimesečno odpovedjo. Nova avstrijska carinska tarifa^ zvišuje v tej pogodbi carino v skupini bombaž za 30 do 40%. Prav tako so zvišane carine za volnene in platnene tkanine, glinaste predmete, votlo steklo, usnjate rokavice in mnoge druge industrijske predmete. V češkoslovaški tarifi pa niso nastopile nobene večje spremembe. Nova pogodba stopi v veljavo v noči od 27. na 28. julija. Nova revolucija v Argentini Pariz, 22. julija. AA. Havas poroča iz Buenos Airesa: Uporniki so prekoračili reko Parano in zavzeli Resumpcion. Vodi jih bivši adjutant predsednika Irygojena. Vladne čete so upornike razpršile in jih večje število zajele. Bernard Shaw v Moskvi Moskva, 22. julija. AA. Danes je semkaj prispel Bernard Shaw. V njegovem spremstvu so lord In lady Astor in več angleških parlamentarcev. Lunačarski pozdravlja v »Izvestjih« angleškega pesnika in izraža nado, da se bo Bernard Shaw za bivanja v Rusiji odvrnil od svojega dosedanjega kapitalističnega svetovnega uazora in se odločil za komunističnega. . Kritičen položaj na londonski konferenci Težavno napredovanje pogajanj — Pičli dosedanji rezultati — Računa se z odgoditvijo konference do jeseni London, 22. julija. AA. Davi se je sestala pod predsedstvom ministrskega predsednika Mac Donalda v zunanjem ministrstvu druga plenarna seja konference sedmih držav. Že snoči so javili, da bo današnja plenarna seja razpravljala o rezultatu peturnih posvetovanj odbora finančnih ministrov. Odbor je razpravljal snoči pod predsedstvom ministrskega predsednika Mac Donalda in v prisotnosti nemškega lcancelarja Briininga. Sklenili so varovati o poteku včerajšnje seje najstrožjo tajnost, dokler ne bodo predložili poročila včerajšnjega sestanka današnji plenarni seji. Vendar se je posrečilo izvedeti, da so na včerajšnji seji razpravljali o metodah finančnega sodelovanja za obnovo zaupanja v gospodarsko stabilnost nemške države. Komunike o včerajšnji plenarni seji Po današnji seji so objavili ta-le komunike: »Mednarodna konferenca je imela ponovno sejo v zunanjem ministrstvu in je razpravljala o poročilu finančnega odbora o sredstvih za obnovo zaupanja v gospodarsko stabilnost nemške države. Posvetovanja so napredovala in konferenca je predložila finančnim ministrom neka tehnična vprašanja, ki jih bodo proučili danes popoldne in poročali o svojih sklepih plenarni seji konference, ki se sestane jutri zjutraj.« Komentarji angleških listov Listi priznavajo važnost problema, da se čim prej ustavi beg inozemskega kapitala iz Nemčije. Vendar menijo, da bo prinesla sedanja konferenca v najboljšem primeru le začasno olajšanje položaja. Listi omenjajo izjavo ministrskega predsednika Mac Donalda, da je namen konference rešiti sedanjo krizo in pomiriti Evropo. »Times« pravijo, da se ne ve, če bo zopet tako lepa prilika za razgovore o osnovnih težkočah, kakršna je sedaj«. »Daily Telegrapli« pravi: »Praktična naloga sedanje konference je, da ustavi odpoved kratkoročnih kreditov Nemčiji in da ji preskrbi novih kapitalov. Konferenca bi imela lažje delo, če bi Nemčija sama obnovila zaupanje svojih državljanov v nemško gospodarstvo.« »Daily Herald« omenja beg zlata iz Londona in pravi, da angleška državna banka ni ničesar storila, da prepreči odtok zlata v Evropo. Angleška banka bo poslovala še nadalje normalno. Danes so znašale njene zlate rezerve približno 151 milijonov funtov šterlingov. Gospodarski strokovnjaki pravijo, da bi angleška državna banka oddala lahko še 76 milijonov funtov šterlingov zlata, ne da bi bila s tem ogrožena angleška valuta. List zaključuje, da se to najbrž ne bo zgodilo in da bo Anglija brez posebnih težkoč prebrodila sedanjo gospodarsko krizo v Evropi. Vsebina dosedanjega sporazuma Pariz, 22. julija. AA. Posebni dopisnik Havasa poroča iz Londona, da so se delegati zainteresiranih držav v razgovoru z Briiningom glede najnujnejših ukrepov za odstranitev finančnih težkoč v Nemčiji sporazumeli v tem, da ne gre potegniti zunanjega kapitala iz Nemčije in da je treba priporočiti emisijskim bankam, naj pozovejo zasebne banke, da ne začno jemati kapitala iz Nemčije. Razen tega sklepa ni odbor finančnih ministrov še ničesar drugega ukrenil. Govore, da se bo konferenca odgodila, ker odpotujeta Mac Donald in Ilenderson v petek z Briiningom in Curtiusom v Berlin, kakor sta že prej napovedala. Vesti o nevarnosti odhoda francoskih ministrov London, 22. julija. AA. Včerajšnja konferenca finančnih ministrov se je vršila v največji tajnosti. Dobro poučeni krogi pra vijo, da se ministri niso mogli sporazumeti o takojšnji pomoči Nemčiji. O položaju so razpravljali po večerji, ki jo je priredil ministrski predsednik Mac Donald na čast francoskim ministrom. Angleški uradni krogi so mnenja, da bi tu nemški ministri zelo olajšali sedanjo situacijo, če bi predložili sami definitivne predloge o jamstvu za posojilo Nemčiji ali pa za obnovo njenega kredita. Snoči se je celo razširila vest, da so francoski ministri mnenja, da je njihova prisotnost v Londonu nepotrebna in da jih vprašanje takojšnje pomoči Nemčiji ne zanima. Vsekakor je treba sprejeti to vest z največjo rezervo. Za enkrat je stopilo vprašanje posojila 100 milijonov funtov šterlingov nemški državi v ozadje. Zopet novi ameriški predlogi Berlin, 22. julija. AA. Kakor poročajo iz Londona, se je predsednik Hoover včeraj dopoldne telefonično razgovarjal z ameriškim zastopnikom na londonski konferenci z državnim tajnikom Stimsonom ter mu baje dal nove predloge v svrho depolitizacije pogajanj za podelitev kredita Nemčiji. Ti predlogi bi pomenili popoln pre-olcret teh pogajanj. Spor med Hendersonom in Mac Donaldom London, 22. julija, v. Na včerajšnji konferenci ministrpv se je jasno pokazalo — tako vsaj zatrjujejo krogi okrog italijanskega zunanjega ministra Grandija —, da sta se Velika Britanija in USA postavili proti francoskemu načrtu o dolgoročnem posojilu v znesku 100 milijonov funtov šterlingov za Nemčijo, in sta se zavzeli za ponovno obnovitev kratkoročnih posojil v manjšem znesku. Zanimive pa so vesti iz angleškega vira, ki so jih objavili opozicijski listi, o težki krizi, ki se je baje spričo francoslco-nem-škega vprašanja pojavila v angleški vladi. Listi pravijo, da sta se Mac Donald in Henderson sprla. Angleški ministrski predsednik namreč meni, da je angleški zunanji minister z a'ngleškega vidika v poslednjih dneh poslabšal položaj v Parizu. Mac Donald je namreč želel, da bi prišla kancelar Bruning in zunanji minister dr. Curtius naravnost v London, ne da bi se prej ustavila v Parizu. Ko so pretekli četrtek sporočili berlinski vladi, da je Mac Donald svoje potovanje v Berlin odgodil, so v Londonu pričakovali, da se bo Henderson, ki se je tedaj mudil v Parizu, nemudoma vrnil domov. Angleški zunanji minister pa se je nasprotno še nadalje zadržal v Parizu in se celo udeležil posvetovanj med francoskimi in nemškimi ministri. Spričo tega je pričelo v angleških laburističnih krogih prevladovati mnenje, da se je Henderson izneveril Mac Donaldu in se zavzel za francosko tezo o dolgoročnem posojilu Nemčiji, medtem ko Mac Donald in Snovvden odločno nasprotujeta tej tezi. Vsekakor je res, da Snowden podpira Nemce. To dobro vedo tudi v Franciji, kjer še niso pozabili, kako je za Nemce nastopil minister Snowden v Haagu leta 1929. Angleški zunanji minister je vsekakor med angleškimi laburisti zelo priljubljen. Vsi ga smatrajo za naslednika Mac Donalda, kot bodočega voditelja laburistične stranke. Z druge strani pa ni neznano, da so odnošaji med obema angleškima laburističnima državnikoma napeti. Nekateri celo že napovedujejo prelom med Mac Donaldom in Hendersonom, ki se bo pokazal v krizi angleške vlade. Ta kriza pa naj bi nastopila šele po zaključitvi londonskih ministrskih konferenc. Noben načrt še ni bil sprejet London, 22. julija, d. Reuterjev urad javlja: Kakor se sliši, je položaj na londonski konferenci izredno kočljiv. Sodijo, da se finančni ministri niso zedinili na noben načrt in da se bodo predlogi, o katerih so se posvetovali, na današnji plenarni seji vnovič obravnavali. Kakor mislijo, ni verjetno, da bi konferenca še kaj dalje časa trajala, če se državniki ne sporazumejo glede kakega načrta. Hitlerjeva sabotaža Berlin, 22. julija. AA. Voditelja nemških nacijonalistov Hitler in Hugenberg, voditelji Stahlhelma in drugih nacionalističnih organizacij so poslali BriiningU v London brzojavko, v kateri pravijo, da je mladina zrevolucijonirana nad francoskimi zahtevami in naglašajo, da ne bi mogli sprejeti novili nemških obvez nasproti F ranciji. Laval se danes vrne v Pariz? London, 22. julija, d. Ministrski predsednik Laval je sprejel francoske časnikarje in jim napovedal, da se pripravlja na te, da se v četrtek vrne v Pariz. »Daily Telegrapli« in »Daily Herald« sta prepričana, da bo sklicana nova konferenca v jeseni, najbrž za oktober. Kaj smatrajo Nemci za zagotovljeno London, 22. julija, d. V krogih nemških delegatov govore, da bo rezultat konference: 1. podaljšanje dosedanjih rediskontnih kreditov; 2. ukrepi, da se tudi privatni krediti v Nemčiji puste, in 3. novi kratkoročni krediti. Italijanska »dela usmiljenja« v Albaniji Puhli argumenti fašistovskega tiska Rim, 22. julija, n. O posojilu, ki ga je Italija dala Albaniji, in o njegovih posledicah ter sploh o italijanskih podporah Albaniji, piše »Tribuna« med drugim: Italijanska akcija napram sosedni kraljevini Albaniji se je v poslednjih 6 letih razvila s prav fašistično preciznostjo. Odkar je v mednarodnem pogledu Italiji priznana pravica in dana dolžnost, da Albanijo odtegne lakomnim pogledom njenih sosedov in jo tako obvaruje balkanizacije, more Italija mirno izjaviti, da je velikodušno vršila to svojo veliko misijo. Vsem je dano, da vidijo, kako je Italija vršila to mi- sijo in kako jo bo še nadalje, čeprav ne brez velikih žrtev, pred vsem pa iz rdz-loga, da s tem koristi svetovnemu miril. »Tribuna« naglasa za tem, da je bila akcija fašistovske Italije v korist Albaniji v zadnjih 6 letih res velikega pomena. Italija je, pravi list, v Albaniji izvršila sanacijo bank, zgradila celo vrsto cest, luk, uredila prosveto in sploh nad vse pripomogla k modernizaciji male, a plemenite kraljeve Albanije. Sedaj pa je fašistovska Italija doprinesla še to veliko žrtev, da je v vsem pripomogla k ureditvi albanskih financ. Polarni polet »Grofa Zeppelina« Zrakoplov odleti jutri Na krovu bo 16 potnikov in 19 mož posadke Fricdrichshafen, 22. julija. AA. Vse adaptacije in druga dela na zrakoplovu »Grof Zeppelin« za njegov polet na severni tečaj so končana. V torek so v zrakoplov spravili ves živež, ki ga vzamejo s seboj, in sicer 150 kg kruha, 75 kg mesa, 30 kg klobas, 150 kg sočivja in krompirja, 30, kg sira, 30 kg surovega masla in prav toliko konserviranega sadja, mezge in čokolade, dalje nekaj kave, čaja, kondenziranega mleka in 15 kg sladkorja. Skupno so naložili 596 kg živeža, ki so ga večinoma spravili v nepredušne zaprte lonce. Razen tega vzame »Grof Zeppelin« s seboj 300 jajc, 50 kolačev in keksov in 20 zavojev prepečenca. Alkohola v zrakoplovu domala ne bo, le nekaj steklenic konjaka in whisky-ja, zato pa 200 l mineralne vode. Za rezervo je poskrbljeno s 4 tonami pemikana. V gondole so tudi že spravili 5 gumastih čolnov, 2 kajaka, 12 sani in 12 šotorov i« rdeče .jadrovine, s čimer je polarna oprava »Grofa Zeppelina« popolna. Fricdrichshafen, 22. julija. AA. »Grof Zeppelin«, ki odleti v petek v polarne Kraje, vzame s seboj 16 potnikov in 19 mož posadke. Kabina zrakoplova je že urejena za polarno ekspedicijo. lovi madjarski parlament Madjarski parlament s« je konstituiral in državni regent Horthy je imel običajni otvoritveni govor, ki ga smatrajo Madjari za ekvivalent prestolnega govora, do tedaj — pravijo oni —, dokler ne dobi Madjarska zopet Habsburžane v deželo, da jim položi na glavo krono sv. Štefana. Do tedaj je dober tudi surogat — treba je le skrbeti za to, da se obda z vsem sijajem originala. Temu primeren je bil tudi ves ceremonije! otvoritve novega zasedanja madjarske zbornice. Toda te zunanjosti so bolj zanimive za Madjare same, doeini je za inozem-ce in posebno za sosede važno, da imajo jasno slajšo o notranji strukturi nove madjarske zbornice, predvsem pa o njeni pravi vrednosti s čisto parlamentarnega vidika. Ob otvoritvi so uradno in svečano razglasili tudi številčno razmerje med posameznimi strankami, ki so zastopane v novem parlamentu. To definitivno razmerje je sledeče: Bethlenova stranka enotnosti 156 poslancev, krsčansko-socialna gospodarska stranka 33, liberalni demokratje 7, socialni demokratje 14, neodvisni mali kmetje 10, krščanski opozicionalci 2, demo-kratje 2 in nestrankarji 19 poslancev. Vladna koalicija, ki jo tvorita Bethlenova stranka enolnosti in stranka krščanskih »ocialcev, šteje torej v novi madjarski zbornici 189 poslancev, kar pomeni, da razpolaga grof Bethlen z daleč več nego dvema tretjinama vseh glasov. S tem si je sedanja vladavina na Madjarskem zagotovila nadaljnji nemoten obstoj z vsem notranje- in zunanjepolitičnim sistemom, ki jo karak* terizira. Ce pa hočemo ocenili moralno kakor tudi predstavno vrednost novega madjarske-ga parlamenta, moramo imeti pred očmi volilni red, na čigar podlagi je bil izvoljen. Po vseh kmetskih in manjših mestnih občinah so volitve na Madjarskem javne, le v Budimpešti in po nekaterih drugih večjih mestih jo glasovanje tajno. To se torej pravi, da je madjarski volilni red nalašč prikrojen tako, da se z njim lahko volitve delajo po ljubi volji vlade, kajti posebno po kmetskih občinah se najde kakor drugod tako še posebno na Madjarskem le mala tako pogumnih volilcev, ki bi se upali javno se izreči proti vladi. Tako ni nič naravnejšega in nič razumljivejšega, nego je naddvetretjinska večina grofa Bethlena v novi madjarski zbornici in kot bo v vsaki bodoči zbornici, dokler bo v veljavi sedanji volilni red. Toda prav tako jasno in razumljivo ja, da je predstavna vrednost vsake madjarske zbornice in tudi sedanje enaka ničli, kajti na podlagi javnega in s tern prisilnega glasovanja ne more priti do izraza pristna ljudska volja, temveč le volja onega, ki grozilno pazi, ka-koko b' kdo glasoval. Ta policaj pa je grof Bfethlen sam ‘ in vsa fevdalna madjarska oligarhija, ki sedaj - tej deželi neomejeno gospodari. Madjarski parlamentarizem je torej že po svoj: zunanji strukturi le izborno sredstvo za potvarjanje ljudske volje, a kot vladni f stem predstavlja prikrito diktaturo plemiške kaste nad milijoni nesvobodnih kmetov. Ta kasta sicer prireja od časa do časa volitve in glasovanja, češ, vse m lepo vrši na Madjarskem strogo po parlamentarnih načelih. Toda le kdor je že popolnoma slep, se bo dal premamiti po tem zunanjem liŠpu svobode, demokratičnosti in drugih takih demagoških prilastkov, s katerimi se hinavski bahajo madjarski magnati z namenom, da zapeljejo v zmoto tudi inozemstvo. Razni Rothermere-i pa so dokaz, da ne manjka tudi takih ljudi, ki se rodijo kot duševni slepci. Da n' novi madjarski parlament izraz volje »ladjarskega ljudstva in da ni naddvetretjinska večina sedanjega režima v njem nikaka legitimacija za grofa Bethlena in njagovo politiko, dokazuje dejstvo, da je ostala njegova stranka v neznatni manjšini skoro povsod tam, kjer > bilo glasovanje tajno. Dalje stoji dejstvo, da je opozicija kljub 'danjemu nasilnemu volilnemu »istemu vendar napredovala, tako da je v novi zbornici znatno ojačena. To pa so znaki, ki jasno kažejo, da bi ob popolnoma svobodnih volitvah zadela režim grofa Bethlena na Madjarskem natančno enaka usoda, kot je zadela ha Bolgarskem režim g. 1-jap-čeva in njegove makedonstvujušče klien-tele. To pa je ravno ono, česar se madjarska fevdalna oligarhija strašno boji. Napoved državnega upravitelja Horlhyja, da je v programu vlade v novi zakonodajni dobi tudi volilna reforma, je torej treba sprejeti z največjo previdnostjo. Pristati na volilno reformo, ki bi bila vredna tega imena, pomeni za sedanji madjarski režim dati oblast iz rok, kajti nobenega dvoma ni, da bi se v sv.obodni Madjarski ne mogel držati. In z njegovim padcem bi ne nastopila radikalno nova doba samo v madjarski notranji politiki, temveč tudi v celotnem sistemu mednarodnih odnošajev med državami vse srednje EvTope. Tudi to poslednje hoče madjarska fevdalna oligarhija preprečiti za vsako cen®. V Resni revolucijonami izgredi na Španskem Krvavi spopadi med stavkujočimi delavci in orožništvom — Zverinske grozovitosti v Dos Seramanos — Mnogo mrtvih in ranjenih Madrid, 22. julija. AA. Iz Sevilje poročajo: V mestecu Utreri, 30 km južno-vzhodno Sevilje, je prišlo do krvavih spopadov. Stavkujoči so navalili na tamkajšnjo tkalnico in hoteli vdreti v tovarno. Orožništvo je deset ljudi aretiralo, ki so jih stavkujoči hoteli osvoboditi in zato napadli orožništvo s kamenjem. Orožniki so začeli v samoobrambi streljati. Pozneje so stavku-; oci naskočili orožniško vojašnico, nakar so orožniki spet streljali nanje. Štirje izgredniki so bili nevarno ranjeni in orožniki so več oseb aretirali. Danes dopoldne so stavkujoči naskočili v kraju Dos Seramanos poslopje s telefonsko postajo in ga zažgali. V poslednjem trenutku je policija rešila telefonistke, ki so bile že zgubile zavest. Stavkujoči so jih namreč, preden so hišo zažgali, zaklenili v sobe. Izgredniki so hoteli policiji, ki je prispela z avtomobili iz Sevilje, onemogočiti gašenje, zato so stražniki ustrelili mednje in 14 ljudi nevarno ranili, dva pa ubili. Seviljski guverner je dal aretirati mestnega načelnika v Dos Seramanosu, ki je francoski anarhist in sploh ni španski državljan. V okolici Sevilje je tudi prišlo do spopada med slavkujočimi in policijo. 12 izgrednikov je bilo ranjenih. Do podobnih izgredov je prišlo tudi v Carnovi, kjer je bilo ranjenih 14 ljudi. Madrid, 22. julija. AA. Zelo verjetno je, da bodo dr. Valino skupno z ostalimi političnimi kaznenci deportirali v Afriko. Madrid, 22. julija. AA. Iz Sevilje poročajo, da so neznanci pretrgali telefonsko zvezo med Cordobo in Seviljo in zavzeli tamkajšnjo telefonsko centralo. Ko je prišla policija, so jo napadli s kamenjem in streli. Stražniki so odgovorili s puškami in pri tem, ubili tri ljudi, več pa jih ranili. Sevilla, 22. julija. AA. Položaj v noeslu je še vedno zelo resen. Blizu jetnišuice so postavili strojnice. Po ulicah križarijo močni oddelki policije. Ker so se stavci pridružili stavkuječim, je ostalo mesto brez časopisov. Policija je aretirala 160 oseb. Priprave za poroko sestre romunskega kralja Dragoceni darovi nevesti — čestitke diplomatskega zbora Bukarešta, 22. julija, n. Včeraj so prispeli v Bukarešto člani družine Hohen-zollern, in sicer princ Hohenzollernski z ženo in princesa Leinigen. Udeležili se bodo poroke romunske princese lleane z Anionom Habsburškim, ki je bil, kakor znano, rojen v Zagrebu. Na postaji so goste sprejeli kralj Karel, prestolonaslednik Mihajlo in sinajski župan. Gostje so se nastanili v dvorcu Palešu. Princesa lleana je včeraj prejela znova mnogo darov. Kralj Karel ji je darovaj letalo, kraljica mati Marija dragoceno ogrlico in opremo za tri sobe, grška kraljica ji je darovala srebrno namizno orodje, pred- sednik francoske republike pa dragocen servic iz porcelana. Princesa lleana in njen zaročenec Anton Habsburški sta v palači Cotroceni sprejela zastopnike društev in diplomatskega zbora, ki so jima prišli čestitat. Izmed diplomatov so bili sprejeti med drugimi jugoslovanski poslanik Čolak Antič, francoski poslanik Cuaux, poljski grof Sembek, italijanski poslanik Preziosi, portugalski Pederode in belgijski poslanik Guillaume. Za poslaniki sta zaročenca sprejela še dvorne dame, ki so kraljičini darovale stekleno mizo. Pokolj med črnimi srajcami pred sodiščem Tržaška porota bo sodila livornskim fašistom, ki so enega tržaškega tovariša ubili, drugega pa ranili Trst, 22. julija, n. Pred tržaškim porotnim sodiščem se bo vršil v avgustu proces proti fašistoma Baccharelliju in Dinotiju iz Livorna, ki sta ubila tržaškega fašista Cezarja Covija in težko ranila njegovega tovariša Buratinija. Fa-šistovski listi poročajo in opravičujejo ta krvavi dogodek, ki bo imel sedaj svoj epilog pred tržaškim sodiščem. Livomskl fašisti so meseca aprila t. 1. priredili izlet v Gorico. Ko so iz Gorice odpotovali, so 11. aprila prišli v Trst. Tržaški fašisti so jih zelo prijazno sprejeli in pogostili. Ves dan so se bratili med sabo, ponoči pa so livomskl fašisti z orožjem okrog pasu v skupinah pohajali po mestu v spremstvu svojih tržaških tovarišev. Ena skupina livorskih fašistov je okrog polnoči srečala na ulici gručo mladeničev, ki so prepevali znano rusko pesem »Volga,Volga«. Fašisti, med katerimi sta bila tudi obtožena Baccharelli in Dinoti, so menili, da so veseli pevci antifašisti. Spričo tega so brez vsakega oklevanja izvlekli revolverje in pričeli streljati na mladeniče. Pri tem sta Covl in Buratinl padla težko ranjena. Njune tova- Kodanjski kongres za mlekarstvo in Jugoslavija Beograd, 22. julija. AA. Naši delegati, ki so bili na kongresu za mlekarstvo v Kodanju od 13. do 18. t. m., so se vrnili domov. Razen treh uradnih delegatov ministrstva za poljedelstvo so bili v tej delegaciji tudi zastopniki posameznih banovin in interesenti za mlekarska vprašanja in mlekarske naprave, ki jih je v Zagrebu organiziral Blaško Stetič. Tako se je tega kongresa udeležilo iz naše države 35 delegatov. To razmeroma veliko število naših kon-gresistov in veliko zanimanje naših gospodarstvenikov za razvoj mlekarstva sta napravila lep vtis in zbudila interes za našo državo. Za nemško, angleško in francosko delegacijo je bila naša največja. Znižana voznina za jubilej »Lipe« Beograd, 22. julija. AA. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila 50% popust vsem udeležencem proslave 451etnice pevskega društva »Lipa« v Litiji, ki bo 15. avgusta t. 1. Popust velja od 12. do 18 avgusta za vse vlake razen ekspresa. Osmi kongres mednarodne šahovske federacije Praga, 22. julija. AA. Danes se je otvoril v Pragi osmi kongres mednarodne šahovske federacije. Otvoril ga je predsednik federacije Holandec Leuff v prisotnosti prosvetnega ministra Dererja in delegatov 19 držav, ki se udeležujejo praške šhovske olimpijade. Prosvetni minister Derer je kongres pozdravil v imenu predsednika republike Masaryka. Kongres bo trajat do 26. t. m. Zasedanje madjarskega parlamenta Budimpešta. 22. julija, n. Govore, da parlament ne bo takoj poslan na počitnice, temveč da mu bo vlada predložila še nekoliko zakonskih osnutkov gospodarskega značaja. Neki teh zakonskih načrtov pooblašča vlado, da napravi velike prihranke v proračunu, drug načrt pa obsega nove ukrepe za uslaljenje gospodarskega življenja. Nekatere od sedanjih prehodnih odredb glede omejitve izplačil bodo podaljšane do 3. avgust«. riše pa so livornski fašisti pretepli s palicami. Fašistovski listi naglašajo, da je bil ta krvavi dogodek toliko težji, ker so bili napadeni mladeniči fašisti, ki so sicer prepevali »Volgo«, a s tem v nobenem slučaju niso pokazali, da bi bili antifašisti. Obtožnica trdi, da »je uboj-stvo Covija delo mladih impulzivnih ljudi, ki niso poznali razmer v Trstu in Julijski Krajini. .Frl preiskavi so dognali, da Je bil Covl ubit po 2 strelih iz revolverjev livornskih fašistov. Livornski fašisti so po svojem zločinu navalili na tramvaj in pozvali kondukterja, naj voz ustavi. A ta se Je branil. Spričo tega so sami ustavili voz, skočili vanj in napadli kondukterja ter še dva policijska agenta, ki sta slednjemu prihitela na pomoč in skušala intervenirati. Na mestu krvavega dogodka so pozneje policijski agentje našli 2 revolverja in 2 bodeža, v tramvaju pa karabinko. Proti četvo-rici tovarišev obeh obtožencev se bo te dni posebej vršil proces pred rednim sodiščem v Trstu zaradi napada na tramvajskega kondukterja in policijskega agenta. Kip kralja Petra za sokolska društva Beograd, 22. julija. J. Znani umetnik Milorad Jovanovič iz Sremske Mitroviče je dobil od izvršilnega odbora SKJ naročilo, da izdela kip kralja Petra. Svojo nalogo je izvr&lno izvršil. Izvršilni odbor je na svoji poslednji seji sprejel umetnino in jo bo dal posneli. Kip bodo dobila vse sokolarne in vsa sokolska društva v državi. Področje našega konzulata v Liege-u Beograd, 22. julija. AA. Zunanje ministrstvo je določilo, da spadajo v teritorijalno pristojnost našega generalnega konzula v Liegeju belgijske province Liege, Limburg in belgijski Lu-ksenburg. Imenovanja Beograd, 22. julija. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje sta postavljena po potrebi službe za uradniškega pripravnika na Soli narodnega zdravja v Zagrebu Svetozar Beličevie iz Zagreba, za sestro-pomočnico na higijenskem zavodu v Ljubljani pa Marija Ceharek, s šole za sestre-pomo^uice v Ljubljani. Propaganda za pogozdovanje Beograd, 22. julija. AA. Prošla leta je samo država intenzivno skrbela za pogozdovanje. Zasebna inicijativa se ni toliko odzvala, kolikor se je pričakovalo. Da se ta zasebna Inicijativa dvigne, je ministrstvo za gozdove in rudnike sklenilo, da bo med drugim začelo intenzivno propagando, da tako poveča Interes za pogo zdovanje naše države. Jeseni priredi vrsto predavanj na naših šolah, dalje se bo vršil dan pogozdovanja (v mestih in v vaseh se prirede ljudska predavanja). Novi lokalni tovorni listi Beograd, 22. julija. AA. Generalna direkcija državnih železnic je sporočila železniškim enotam, da pridejo 1. avgusta t. 1. v promet na vseh •postajah novi lokalni tovorni listi za počasni promet. Ta dan izgube veljavo stari listi. Oslali prevozniški in ekspresni prevozniški listi novega tipa pridejo pozneje v promet. Šah Šahovska olimpijada v Pragi Zadnji di^evi na praški olimpijad) stojijo z znamenju ostre borbe za prvo mesto. Nobenemu kandidatu ga še ne moremo z gotovostjo prisoditi. Po 14. kolu je ostalo precej partij nekončanih. Največ šans za prvo mesot imajo Poljaki, Amerikanci in Nemci. Poljska ima 33 točk in 4 prekinjene partije. Amerika 32 in 6 prekinjenih, Nemčija 31 in 4 nekončane, ima pa v zadnjih holih razmeroma najlažje nasprotnike. Jugoslavija si je svojo sijajno pozicijo po 12. kolu v naslednjih dveh kolih nekoliko pokvarila. Igra še s sledečimi: Špansko, Rumunsko, Poljsko, Dansko in Letonsko. Španska in Danska zavzemala na olimpijadi vlogo dobavitelja ločk, Rumunija je nekoliko boljša, težje pa bo šlo s Poljsko in Letonsko. Prijetno na« utegne presenetiti Jugoslavija edino, če uspe proti poslednjima dvema. Danes prinašamo prve partije z olimpijade. V prvi je naš mojster Pirc s krasno kombinacijo premagal Amerikanea Stonerja. Druga pa nam pojasni senzacijo 7. kola, poraz dr. Vidmarja po Mikenasu. Damin gambit. Beli: Pirc (Jugoslav.) Črni: Stoner (l).S. A.) 1.d2d4 Sg8—f6 14.0—0 b7—b5 2. c.2—c4 e7—e6 15. Lc4—a2 Lc8—b7 3. Sbl—c3 d7—d5 16. Til—dl Dd8—b6 4. Lel— g5 Sb8—d7 17. La2—bi Lc5—d6? 5. Sgl—f3 Lf8—e7 18. Td1Xd6! Db6Xd6 6. e‘2—e3 0—0 19. TclXdl Dd6-c7 7. Tal—cl c7—c6 20. TdlXd7! Dc7Xd7 8. l>dl—c2 a7—a6 21. Rf3—e51! Dd7—<18 9. a2—a3 li7—h6? 22. Lh4X16 Dd8Xf6 10. Lg5—h4 Tf8—e8 23. Dc2-h7+ Kg8-f8 11. LM— d3 d5Xc4 24. Se5—d7+ Kf8—e7 12. Ld3Xc4 c7-c5 25.Sd7X16 g7Xlb 13. d4Xc5 Le7Xc5 in črni se je radi izgube dame vdal v 34. partiji. Proti mlademu Miikenasu je dr. Vidmar tako-rrkoč »padel« v neznano mu varianto, ki so jo Litvanci imeli že na lanski olimpijadi v Hamburgu zanalizirano. Ves trud dr. Vidmarja, da bi se rešil iz neugodnega položaja, je bil brezuspešen. Damin gambit. Beli: Dr. Vidmar Crni: Mike na s 1. d2—d4 d7—d5 18. Kb3Xb2 Lb4Xc3+ 2. c2—c4 c7—c6 19. Kb2—bi Lc3Xe5 3. Sgl-13 Sg8—16 2«. Dg7—18+ Kc8-c7 4. Sbl—c3 d5Xc4 21. Tal—a3 De3—d4 5.d2-a4 Lc3-f5 22. Ta3-a2 Dd4Xc4 6. SJ3—e5 e7—e6 23. Thl—dl Sb7—d71 7.12-13 L18-b4! 24.Td1Xd7 Kc7Xd7 8.e2-e4?‘ L15Xe4! 25. Ta2—d2 Kd7—c7 9.13Xe4 S16Xe4*) 26. D18Xa8 Sg5-I7 10. Ddl—13 Dd8Xd4! 27. Da8—g8 I)c4—11 + 11.1)13X17+ Ke8—d8 28. Kbl—c2 Dlt—15+ 12. Lel—g5+») Kd8-c8 29. Kc2—dl S17—d6 13. LllXc4 Se4Xg5 30. TdlXdb Ke7Xdb 14. D17Xg7*) Dd-e3+ 31. Dg8-d8+ Kd6— c5 15. Kel—d7 Th8-d8+ 32. Dd8-e7+ Kc5-c5 16. Kdl—c2 Td8—d2+ 33. De7Xb7 D»5-d3+ 17. Kd3—b3 Td2X b2 +1 34. Kcl-cl Dd3-d2+ Beli se vda. Opombe: 1. S prejšno in to potezo je hotel beli odpreti pozicijo, seveda ni prižakoval žrtve. 2. Žrtev je popolnoma korektna. Crni ima dva kmeta in sieln napad, ker preti Dh4X. 3. Črni ne vzame takoj tekača, ker sledi Dg7, De3X Kdl Td8, Dg5! 4. Od tu naprej je beli izgubljen. Praga, 22. julija, d. V 14. kolu šahovske olimpijade so bili doseženi med drugim ti-le rezultati: Amerika — Holandija 2'A : 'A (1). Avstrija — Romunija 4 :0, Jugoslavija — Švica 2'A :1 'A. Poljska — Francija 3'A : 'A. Stanje po 14. kolu: Poljska in Češkoslovaška po 36, Amerika 35'A, Avstrija 35 (1), Letonska 34. Nemčija 32>4 (2), Jugoslavija 32 (1). švedska 31 (1), Madjarska 31. Popoldne se je odigralo 15. kolo z naslednjim izidom: Jugoslavija — Španija 2 : 0 (2), češkoslovaška — Letonija VA :1‘A (1), Avstrija — Poljska 2:1 (1), Švedska — Romunija 2'A : 'A (1). Amerika — Nemčija 1 :1 (2), Švica — Litvanska 3 :1, Anglija — Italija 2A : Ai (1). Holandija — Norveška 1XA : (2), Francija — Madjarska 2 :1 (1). Stanje: Poljska 38. Češkoslovaška 37X. Avstrija 37 (1), Amerika 36J4, Letonska 35J< (1), Jugoslavija 34 (3), Nemčija 33 H (4), Švedska 33 'A (2), Madjarska 32 (1). VREMENSKA NAPOVED Dnnaj, 22. julija, d. Napredujoče »boljšanje, nekaj topleje. Križi in težave z vodovodom v Marenbergu Najbolj pereče vprašanje trga, ki ga je treba čimpreje in povoljno rešiti Marenberški vodovod že davno ne odgovarja več potrebam tržanov. Skrajni čas je že, da se ta zadeva natančno prouči, in da se store potrebni koraki, da bo rešitev v prid tržanov. Kajti na vprašanju vodovoda ni zainteresirana samo občinska uprava, ampak vsi tržani brez razlike. Ker se to za trg življenjsko važno vprašanje rešuje že nekaj let ter prihaja sedaj v odločilni stadij, je potreba, da se s tem vprašanjem pobliže seznanimo. Marenberški vodovod je bil zgrajen pred 30 leti. Prvotno je prav dobro ustrezal svojemu namenu; bodisi, da se je konzum vode v Marenbergu znatno povečal, bodisi, da vrelci ne dovajajo več dovoljne množine vode rezervoarjem, ki se nahajajo na obronkih Kozjaka. Pomanjkanje pitne vode je v trgu vsako leto bolj občutno. Letos, kakor tudi prejšnja leta zapirajo vodovod, tako da teče voda le zjutraj ob 6., dopoldne ob 11. in zvečer ob 6., pa še to le za nekaj minut. Ce si kdo ta čas ne more natočiti zadostno množino vode, ostane pač brez nje, ker smo tržani skoro izključno navezani le na to vodo. Marenberg leži ob glavni cesti, ki vodi iz Maribora v Dravograd in Avstrijo. Na tej cesti je promet naravnost ogromen, posebno avtomobilski. Zato je trg posebno ob solnčnih, vročih dneh ves zavit v prašino, ki jo dvigujejo ti avtomobili. Hiše, ki stoje ob cesti, so od prahu vse bele — okna pa se v takih dneh sploh ne morejo odpirati, da bi se stanovanja prezračila. Potrebno bi bilo vsaj dnevno dvakrat škropljenje ceste. Hidrantov je po trgu dovoljno število, toda vode ni dovolj. Kako pa l)i bilo, če nastane v trgu požar ter ne bo vode? Zato je že skrajni čas, da se to važno vprašanje reši kar najhitreje. Vprašanje vodovoda je prišlo že večkrat v pretres, toda do konkretnega dejanja do danes Otvoritev in blagoslovitev vodovoda pri Sv. Križu nad Mariborom Maribor, 20. julija. Včeraj, v nedeljo, 19. julija, se je pri Sv. Križu izvršila na zelo slovesen način otvoritev novega vodovoda za vas Sv. Križ na Kozjaku* Vas je bila odeta v slavnostno zunanjost. Hiše so bile v zastavah, prihodi v vas in vodovodne naprave okrašene. Od 8. do 9. ure je komisija, sestoječa iz sreskega načelnika dr. Ipavca, tehničnega svetnika inž. Jurana in šefa mariborskega »Zdravstveuega doma« dr. Vrtovca preglodala in kolavdirala vodovod in vse naprave. Konstatirala je, da je vodovod pravilno zgrajen. Na trgu pred cerkvijo je bil na to sprejem došlib gostov. Na to je služil domači župnik g. Kren slovesno službo božjo. Sodelovala je na koru dobroznana Kamniško-košaška godba. Po cerkveni slovesnosti se je razvil sprevod z godbo od cerkve do vodovodnega rezervoarja v Mandlovem gozdu. Slavnostni prostor ob izvirku je bil mično okrašen. Ljudstvo je na obeh bregovih okrog izvirka prisostvovalo res ljubki slavnosti. Predsednik pripravljalnega odbora za vodovod, agilni in požrtvovalni posestnik gosp. Jožko Hlade, je v lepem govoru opisal zgodovino vodovoda za vas Sv. Križ, kjer ni niti za šolsko deco bilo pitue vode. Naštel je osebe, ki so se trudile za vodovod. Pred vsem sta bila to blagopokojna nadučitelj Avguštin Hauptman in dr. Radoslav Pipuš, oba križanska rojaka. Domači župnik Kren je na to blagoslovil vodovod in v lepem govoru opisal važnost nove naprave. Sreski načelnik dr. Ipavic je kot zastopnik vlade otvoril vodovod ter je v svojem govoru omenjal, da so za časa Avstrije Dunaj, Gradec in Maribor imeli gluha ušesa za potrebe slovenskih krajev. Šele pod našo Jugoslavijo se gradijo mostovi, vodovodi in ceste. Sv. Križu nemški oblastniki zato niso privoščili niti vode, ker je bila ta občina vedno slovenska trdnjava. Sef »Zdravstveuega doma« dr. Vrtovec, ki ima velike zasluge za vodovod, je opisal veliko vrednost nove naprave iz zdravstvenih razlogov. Priporočal je ljudstvu, kako se naj bori proti raznim boleznim, osobito proti jetiki. Podnačelnik sreskega cestnega odbora Zebot je čestital vzorni občini Sv. Križ, ki je prva /.a mestom Maribor, ki si je zgradila v našem okraju moderen vodovod. Omenjal je, kako je ravno občina Sv. Križ bila pred svetovno vojno močna in trdna narodna slovenska trdnjava v sveti narodni borbi Slovencev proti germanskemu nasilju. Govornik je predlagal vdanostno brzojavko kralju Aleksandru, kar je ljudska množica sprejela z viharnimi klici: »Živijo naš kralj!« (iodba je zaigrala državno himno, nakar so se gostje vrnili k Sv. Križu, kjer se je razvila prijetna ljudska veselica. Pripravljalni, občinski odbor ter gostje so se pa zbrali v znani gostoljubni kmetski hiši rodoljubne gospe Ma-ček-Pipuš, kjer je bilo skupno kosilo. Topiči so grmeli od ranega jutra do poznega večera in ljudstvo se je posebuo radovalo nove naprave. Dobil smo tudi sporočilo, da se bo cesta proti Sv. Križu vendarle nadaljevala. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da Cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grcn-člce. Znameniti strokovnjaki z* nego zdravja svedočilo, da »Franz Josefova« v^da dobro služi tudi pri Senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. — »Franz Josefova« grenčica st dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 še ni prišlo. Občina je pred 2 letoma hotela napeljati v trg vodo iz Drave. Na Dobravi v neposredni bližini Drave so delavci kopali jamo, kjer naj bi se dobila dovoljna množina vode, ki bi jo pa mogli seveda preje še filtrirati ter poganjati s stroji v rezervoar. Toda ta poizkus se je že v začetku ponesrečil, ker so delavci zadeli pri kopanju v živo skalo ter ni bilo mogoče z delom nadaljevati. S tem je za leto dni zaspal poizkus, da dobimo tržani zadostno množino vode. Na obronkih Kozjaka, kjer so izvirki sedanjega vodovoda se še nahajajo novi s prav dobro pitno vodo. Te izvirke bo treba v prvi vrsti preizkusiti, kajti skoraj gotovo je, da se bo dobila zadostna množina vode. To je najlažji In najboljši način, kako priti do primerne množine vode s čim najmanjšimi stroški. Pa tudi pod marenberškim poljem se po mnenju nekaterih nahaja podtalna voda, ki bi prišla v poštev. Toda preden se prične s pripravami, je pač potreba strokovnjaka, da ne bo zopet nepotrebnih stroškov. Zadnji poizkus pa bi bil, da si trg pomaga z dravsko vodo. Seveda pa bodo tukaj stroški za zgradbo vodovoda ter čistilnih naprav mnogo večji. Vsekakor pa bo treba iskati vodo pri izvirkih na obronkih Kozjaka. Toda, če se občina odloči za zadnje, potem naj ima na skrbi tudi kopališče, ki je v Marenbergu skrajno potrebno za tržane kakor za letoviščarje, ki jih pride vsako leto več v naš trg. Zadeva vodovoda je nujna ter se mora še letos rešiti. Tisti, ki bodo o tej zadevi odločevali, pa naj ne gledajo samo za nekaj let v naprej, ampak za več desetletij, da ne bo zadeva marenberškega vodovoda že v nekaj letih mogoče še bolj pereča, kakor je danes. Rogaška Slatina po vtisih in spominih slatinskega gosta Došla nam je v roke mična in lična potopisna knjiga: Rogaška Slatina, po vtisih in spominih Slatinskega gosta. Iz te knjige povzamemo kar po vrsti, brez druge notranje zveze, sledeče tehtne misli: Državi kakor Dravski banovini ni vseeno, če se ljudstvo zaveda ali ne, kakšne blagodejne zaklade hrani na svoji zemlji, izmed katerih ni zadnji »Rogaška Slatina«. Rogaška Slatina je skril, za mnoge še skorej zakopan zaklad. Škof Jurij Strossmayer je hvaležno priznal: »Poleg milosti božje se moram za svoje dolgo življenje zahvaliti Slatini.« Šo leže v Slatini zakladi, ki še niso dvignjeni, ali vsaj ne dovolj razpoloženi v korist večjim množicam. Ako ®reš v Karlove Vari ali v Marijanske Lažne, nisi v tem pogledu na boljšem, kakor če greš v Rogaško Slatino. »Tukaj je dokument, da je naša zemlja rodovitna.« (Cankar.) Vse te mile cerkve po sosednih zelenih gričih je ustvaril veren slovenski duh, ki je bil v Slomškovi osebi najlepše izkristaliziran. In slatinsko ter okoliško ljudstvo? Našel boš med njimi zlata srca, može in žene, ki spolnjujejo svojo dolžnost s pogumom v bogovdani duši: njili vsakdanji boj je vsakdanja zmaga. In kdor hoče samoto, najde samoto tudi v Slatini. Slovencu se zdi popolnoma domače in umljivo, če pride v Slatino, pa najde v njej Stross-mayerjev dom z njegovo plaketo ob vhodu. I rav tako bi tudi Hrvatu in Srbu veliko povedalo, če bi v Rogaški Slatini našel tudi poslopje z napisom: Slomškov dom. Slomškov duh je bil tako izrazito slovenski, vendar polrt pravične in širokogrudne vesoljnosti. Na razglednem holmu nad Rogaško Slatino je Antonu Mihailoviču prikipela iz srca pesem: »Lepa naša domovina!« Majka Slava je že od davnih dob nudila gostu oh sprejemu: kruha in soli. Slatina se na to še posebuo razume. Ali ni po tem gostoljubnem znamenju dobila svoje ime? Slatinsko zdravilišče — domače zdravilišče! To tudi nekaj pove in pomeni. Rogaška Slatina je naš živi družabni radio. Po svojih gostih je v prijateljskih stikih z vsemi velikimi postajami v širokem svetu. Bodimo ponosni in veseli, da moremo po Rogaški Slatini vsem bližnjim in daljnim narodom nuditi roko v pozdrav in sprejem in sporazum. Pozabimo neveselo pretekloslfan pričakujmo veselo prihodnjost. V Rogaški Slatini so dane možnosti in priložnosti, da se lepota in zdravje slovenske duše-pokaže in dokaže širnemu svetu. Nova strelska družina r,ev^e^° 8°hoto 18. t. m. se je vršil pri gostilničarju Alojzu Koširju v Dragomeru ustanovni občni zbor Strelske družine za okolico Dragomer, Lukovica, Log, Brezovica, Pleševico itd. Da se ta vitežki šport vedno bolj razvija tudi pri nas in da je zlasti veliko zanimanje med našimi kmetskim lanli in možmi, nam je dokazala te sobolua udeležba. Med drugimi so se udeležili občnega zbora župan ob?!ntt Log g. Ivan Remžkar, upravitelj šole na Logu g. Stanislav Vrhovec, šolski upravtlelj iz Brezovice g. Zdravko Mikuž, komandir orožniške stantce iz Brezovice g. Antou Rus itd. Za propagandno sekcijo Oblastne strelske družine v Ljubljani so bili navzoči bratje: Franjo Hrovatin, Dušan Gorazd in dva člana oblastnega odboru. župan Remškar je otvoril občni zbor, nakar j» dal besedo delegatu Ljubljanske strelske druline bratu Franju Hrovatinu, ki je podrobno razložil pomen in zgodovino strelskih družin Hranilnica Dra Celje - Ljubiji ivske banovine ana - Maribor < Pupilarno varni ) i denarni zavodi Dravske banovine, ki tudi jamči za vse njihove obveznosti z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. - - - Sprejemajo vloge na knjižice in tekoči ra- čun z najvišjim obrestovanjem. Dovoljujejo kredite, posredujejo v vseh den arnih poslih! < Najbolj varna na ložba prihrankov! v bivši Srbiji, kakor tudi potrebo širjenja tega viteškega športa pri nas. Sledila je kratka debata, nakar je bil izvoljen za predsednika soglasno brat Alojz Košir, trgovec in gostilničar v Dragomeru, v odbor pa gg.: Ivan Remškar, Zdravko Mikuž, Jože Seliškar, Stanislav Vrhovec, Anton Rus, Franjo Gostiša, Ivan Filipič iu dva namestnika. Na predlog g. župana se je odposlala uda-nostna brzojavka prvemu strelu Nj. Vel. kralju, kakor tudi pozdravne brzojavke g. vojnemu ministru, zvezi strelskih družin v Beogradu, generalu g. Dragomiru Popoviču kot predsedniku Ljubljanske oblastne strelske družine. Sledil je še razgovor o zgraditvi lastnega strelišča, nakar je brat predsednik zaključil lep uspeli ustanovni občni zbor. Nove uniforme ljubljanske policije Po novem zakonu mora biti policija v vsej državi enotno uniformirana Ljubljana, 22. julija. Krojaška delavnica na policiji ima že dalj časa čez glavo dela. Po novem zakouu morajo biti policijski stražniki in uradniki po vsej državi enotno uniformirani. Kljub temu, da se je krojaška delavnica na policiji potrudila, da bi čim prej izgotovila nove uniforme, se ji je to do danes le deloma posrečilo. Danes opoldne so namreč že začeli nositi nekateri stražniki nove uniforme, ki so vzbudile kar največje zanimanje. Da bo občinstvo razlikovalo stražnike in uradnike po činih, objavljamo te-le podatke, s katerimi nam je ljubeznjivo postregel poveljnik policijske straže g. Bedenk. Stražnik-priprav-nik nosi na svetlordečem ovratniku pokončen srebrn pas. Stražnik 3. razreda nosi na svetlo rdečem ovratniku poleg pokončnega srebrnega pasa tudi še vodoravni srebrni pas. Oba pasova sta spojena v obliki pravega kola. Stražnik 2. razreda nosi na svetlo rdečem ovratniku poleg pokončnega srebrnega pasu dva vodoravna srebrna pasa, stražnik 1. razreda pa tri vodoravne srebrne pasove. Nadstražnik ima isto dislinkcijo kakor stražnik 1. razreda, le da ima na koncu svetlo-rde-čega ovratnika tkzv. »zaklinkat-gumb iz bele kovine. Poleg tega imajo stražniki-pripravniki do stračuika 1. razreda na levi prsni strani po en splet za piščalko, .in sicer stražniki do 1. razreda iz svetlo rdeče pletenine, nadstrainiki pa iz srebrne žice. Uradniki policijske straže imajo epolete. One višjih uradnikov so pokrite z zlatim pasom, tak i du j»j v sredi rdeče polje. lipolete nižjih uradnikov so pa pokrite po sredi z zlatim pasom, tako da so na obeh straneh epolete rdeča polja. Na epoletah nosijo uradniki srebrne pasove v obliki trikotnika, poleg tega imajo epolete še arabske številke. Policijski uradniki Dravske banovine imajo n, pr. št. 2. Pri višjih uradnikih pomeni trikotnik čin višjega nadzornika, dva trikotnika pa čin poveljnika policijske straže. Nižji uradniki z enim ali dvema srebrnima trikotnikoma imajo čin podnadzornika ali nad zornika, s tremi srebrnimi trikotniki pa čin višjega nadzornika. Predpisane so tudi čelade, kakor jih no«i angleška policija. Vsak stražnik bo imel na pasu svojo številko, istotako na dežnem plašču na ovratniku in na gumijevki. Uradniki bodo nosili v službi srebrne ešarp« ali prepaske in zlate splete na levi prsni strani. Službena obleka se je z današnjim dnem začela polagoma prilagovati novim predpisom,’ novi predpisi predvidevajo temuo-modre bluze, plašče in kape, dočim ostanejo hlače črne. Iz goreče hiše so si rešili golo življenje V Cerovem logu pri Orehovici je v nedeljo okrog 23. nastal požar pri posestniku Kostanjevcu Francetu. Družina je že spala in si otela le golo življenje. Iz goreče hiše ni bila mogoče rešiti ničesar, ker se je ogenj prehitro širil, kajti streha je bila s slamo krita in je hitro pogorela, nakar se je tramovje sesulo. Zgorela je vsa obleka, vse pohištvo in približno 1000 Din denarja. Vse škode se ceni na 30.000 dinarjev, zavarovan pa je le za 5000 Din. Po ognju je tudi več ali manj poškodovanega trtja in sadnega drevja v približnem obsegu 1000 kv. m, ki so last posestnikov Novaka Franceta iz Hrastja in Janeza Kosa iz Cerovega loga. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker se nahaja voda dober kilometer od pogorišča in jo zaradi hude suše zelo majhna. Zelo požrtvovalen je bil pri gašenju in reševalnih delih gosp. Lipaj, oskrbnik bližnjega gradu Prežek. Kočevje fuvajte jame! Jame v kočevski okolici so žf dokaj na glasu. Njihove zanimivosti iu lepote, so priznali tudi naši prirodoslovci, ki so lam več dni študirali v naši okolici. S tem večjo žalostjo moramo ugotoviti, da naše jame leto za letom, da reči moremo skoro dan za dnem, propadajo. V jami Treh bralov so razbiti do-malega vsi njeni kapniki, razen največjih, k: jih ni mogoče podreti. Približno isto je v že lenjski jami in drugod. Ponekod leže kapnik) celo zunaj jam raztreseni po tleh. Skrajni čas-bi že bil, če ni že prepozno, da se jame na vsak način zavarujejo. Nekateri ljudje bi uleg nili in se v ta namen organizirali! Če ne b; šlo drugače, naj bi jame sploh zaprli kakoi Eleonorino, da ne bo v kratkem vse razbito in opustošeno. Škrlatinka. Te dni so oboleli v treh rodbinah v Rožni ulici za škrlatinko. Oblast je takoi ukrenila vse potrebno, da prepreči ‘širjenje bo lezni. Krompirja ne bo. Dočim je bita letošnja se-> tev precej lepa, bo pridelek krompirja jako slab. Letos je krompirja zelo malo, kar ga pa je. je majhen. Vzrok temu Je silno pomanjkanje dežja, ki že postaja močno pereče, posebno ker je krompir eden glavnih pridelkov Kočevske. V Hrastniku prosijo za nemško šolo!? Hrastnik, 22. julija. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da so vložili naši stari nemškutarji (koliko imamo Nem-eev, je pokazalo štetje!) vlogo za nemško šolo. Mi nismo sovražniki Nemcev, uiti ne na-»protujemo temu, da bi se učila naša mladina nemški jezik, odločno smo pa proti temu, da bi se pričela v Hrastniku stara predvojna pesem, ko so na nas pljuvali delavci steklarne, naščuvani od znanega Annnerja, Stadelbauerja, Wieltsehnigga in drugih, ter nas obmetavali s kamenjem, če 8ino šli mimo tovarne na postajo. Nekaterim je neljubo, da živimo v dolini mirno, kakor nismo pred vojno menda nikjer. Sicer pa opozarjamo na § 46. zakona o narodnih šolah, po katerem morajo hoditi otroci državnega materinega t>zika v osnovno šolo z državnim materi-im jezikom. Po tem paragrafu bo vsekakor odpadlo od 75 rodbin, ki so prosile za nemško šolo, vsaj 70, ki so slovenske, hr-vatske ali srbske narodnosti. Prepričani smo, da bo veljal ta paragraf tudi za hrastniške nemškutarje, za katere je veljalo pred vojno ves čas neko ex lex — stanje. V naši državi, in to zlasti zdaj po 6. januarju pa kaj takega ne poznamo! Nad 5 milijonov Din v — dim Potrošnja tobačnih izdelki, cig. papirja in vžigalic v škofjeloškem okraju Škofja Loka, 22. julija. Letni izkaz glavnega založnika tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic za Škofjeloški okraj g. Štravsa, trgovca na Mestnem trgu v Škofji Loki, nam nudi prav zanimivo sliko, ‘ker nesporno natančno prija, kako visoke vsote porabi prebivalstvo za kajenje. Res je, da gre ta ves okraj. Toda to ne more zabrisati zneska 6,206.447-50 Din, ki je šel takorekoč v dim. Številke se nanašajo na 1. 19;S0 in dajejo sledečo sliko: Tobaka 9 vrst se je prodalo 9871-70 kilograma. Največ je šlo v prodajo dunavskega tobaka 5550-50 kg in savskega 3831 kg. Cigaret 13 vrst se je prodalo 14,775.614. Zeta so pokadili 7,398.500, Sava 6,026.500 in Vardar 1 milijon 102.600. Vseh ostalih vrst zdnleka manj. Najmanj cigaret Karadjordje, ki je bilo prodanih le 330 komadov v vBeni letu. Cigar je bilo prodanih 464.628. Prijatelji kajenja so najbolj vzljubili j k nitke — domače cigare«. Pokajenih ie bilo 178.000 kosov. Mešanih inozemk je šlo 95.700 in brazilk 74.050. Najmanj je bilo od 12 izbir pokajenih britanik: v vseh 12 mesecih le 80 komadov. Burmuta je šlo v prodajo 90-50 kg in klobas 2076-50 kg. Vse navedeno blago predstavlja kosmato vrednost 5,206.447-50 Din. Cigaretnega papirja se je prodajo posebej za hrutto vrednost 81.012-50 Din. Kadilci so pokupili največ 'drugovrstnih zavojčkov 1. s. 77.450 komadov. Vseh ostalih pa 2300 kosov. Vžigalic je bilo prodanih za 551.000 Din. Drava žkat-Ijic 419.800, Jadranska straža 118.700, luksuznih 12.300 in voščenih 100. Skupni račun brez vžigalic nam pokaže izdatek 5,287.460 Din. Ako računamo, da ima škofjeloški okraj okoli 27.000 prebivalcev, odpade na posameznika znesek 196 Din. Celje * Uradni dan sremskega premija za gornjegrajski sre* se vrši v soboto 25. t. m. in sicer od 9. do 12. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne Šarb, ter popoldan od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. * Tretja kolonija Kola jugoslovanskih sester t Celju odpotuje v Bakarac dne 26. t. m. ob 19-27. V tej koloniji so vsa mesta zasedena in »e ne more nikogar več sprejeti. Pač pa so še prosta mesta za četrto kolonijo, ki odpotuje 16. avgusta in ostane do 7. septembra. Če bo dovolj prijav, se priredi še peta kolonija od 6 do 28. septembra. V septembru je na Bakar-cu najlepše. Prijave naj se pošljejo Kolu jugoslovanskih sester v Celju. Otroci do 16. leta plačajo z vožnjo vred 600 Din. odrasli pa za polno oskrbo dnevno 28 do 30 Din. Sedanja kolonija se vrne iz Bakarca v ponedeljek 27. julija ob 20-19. * Ukinitev električnega toka. Falska elektrarna javlja, da bo radi preureditve transformatorja v nedeljo 26. t. m. od 6. zjutraj do 15. poldne ukinila tok za mesto in okolico. Zopet prazen požarni alarm. Včeraj dopoldan so bili^ mestni gasilci alarmirani, da gori nekje v bližini Dramelj. Odpeljali »o Se s svojim avtomobilom v označeno smer, požara pa ni bilo nikjer. Pač pa so se gasilci v slabem terenu dve uri mučili, da so zopet prišli na cesto. Požar je javila čuvajnica na Miklavževem hribu in je verjetno, da v kakem gozdu zažigajo večje množine dračja. Gasilno društvo prosi, da naj posestniki pazijo, da ne bo preveč dima, ker se s praznim alarmom povzroča gasilcem velika Skoda. * Otrok padel c drevesa. Ne mine dan. da ne bi v celjsko bolnico prepeljali kakega otroka, *i je padel z drevesa. Starši naj vendar pazijo na otroke. 71etni sin skladiščnika v cinkarni I letei-ski Ivan na Ostrožnem je splezal na hruško ter izgubil ravnovesje in padel na tla. r ant se je občutno poškodoval. Nezgoda starca. 70letni prevžitkar Jože Re-plnsek iz Braslovč si je pri padcu zlomil levo noi(o. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. ... i^.in najdbe. Na Kralja Petra cesti je 6ona izgubljena črna svilena bluza; pred pošto bilo izgubljenih več. položnic na ime firibnr •tuja; najditelj naj odda stvari na predstojul-mvu mestne policije. - 18. t. m. je bil ob 16. »a kolodvoru najden večji zavitek s perilom; Soče« krasno uspelo predavanje, ki se je vršilo v restavraciji »Tancar«. Tega prvega predavanja jSoče« se je udeležilo lepo število Primorcev kot tudi domačinov. Bilo je nad 150 poslušalcev. Predaval je društveni predsednik g. mg. phar. Jože Žabkar o »Slovencih v Primorju med vojno, pred njo in po njej«. V poldrugi uri trajajočem govoru je lepo razložil usodo naših bratov onkraj meje, zlasti točno je opisal dneve ob prevratu, orisal okupacijo in končno aneksijo naše Primorske. Med poslušalci je bilo takih, ki so vse to doživljali sami v Gorici in Trstu. Pa tudi drugi, ki lega sami niso doživeli, so od tega predavanja odnesli jasno sliko. G. magister Žabkar je predaval izčrpno in razumljivo in mu gre kot govorniku in predavatelju vsa čast in priznanje. Po predavanju se je razvila še kratka, a prijetna zabava med udeleženci. Želimo, dsa bi nam >Soca« nudila še več lakih predavanj. Pravo pozornost vzbujajo na Jesenicah tabli ce z napisom ulice in hišno številko. Te tablice že nabijajo na hiše, Jeseničani pridno čl ta jo, kako se imenuje ena ulica kako druga, čuje pa se povsod splošno odobravanje, da so tudi na Jesenicah enkrat to uredili, saj je bila dosedaj zmešnjava v hišnih številkah ogromna, če ne že babilonska. Niti domačin, kaj šele tujec se ni mogel orijentirati po številkah. Kupujte tablice za sokolsko tombolo na Jesenicah, ki bo 2. avgusta. Bo to največja tombola letos na Gorenjskem. Oglejte si krasno opravo v Sokolskem domu, ki je glavni dobitek. Brezmejna surovost. V pelek zvečer okrog pol 20. ure je bilo videti na ulici od železni škega skladišča na glavno cesto voznika, ki je neusmiljeno pretepal konja. Prijel je konja za uzdo, da ni mogel uteči, prijel poleno in udrihal po konju, kar mu je duša dala. Na opozorilo potnika, ki je šel slučajno mimo, naj vendar ne pretepa uboge živali, je odvrnil, da nuj molči, če ne bo še njega. Tudi naznaniti ga ne . Pr Poročila. 20.30 Koncert (Ljubljana). 92.80 Novice. 22.40- Po' tujih postajali. Zagreb, petek, 21. julija. 12.20 Kuhinja. 12.90 Plošče. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Beograd. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka; večerna glasba. - -.!• Beograd, četrtek 23. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Plošče. 19.30 Narodne (trio). 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 2".50 Večerni koncert Radio or-kes t ra. * 1 Beograd, petek, 24. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radiio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Narodne na harmoniko. 19.30 Vokalni koncert. 20.00 Predavanje. 20.80 Klavirski koncert. 21.20 K»medija. 22.00 Radio orkester. 22.30 Novice 22.50 Plošče. Praga, četrtek. 23. julija. 11.30 PloAče. 12.30 Bratislava. 14.00 Higijeua. 14.80 Brno. 17.10 Plo-Soe. 19.05 Vokalni koncert. 19.80 Instrumentalni koncert. 20.25 Flavta. 21.n5 Operne »rije; 21.90 Planin ' i koncert. 22.15 Orgle. Praga, petek, 24. julija. 11.80 PloMe. '14.90 Bratiskva 17.10 Plošče. 19.80 Narodne pemi. 10.60 Brco. 21.00 Koncert lefcke FHH»j*rmooij«. 22.15 PtoM«. , Novi jugoslovansko-avsirijski carinski tfarifi Trgovinska pogodba med našo državo in republiko Avstrijo, ki je stopila 20. t. m. kot provizorij v veljavo, je izpreinenila carinske postavke v avstrijskih in naših carinskih tarifah. Glede našega izvoza vsebuje nova pogodba te-le odredbe: Pšenica jugoslovanskega izvora v letni količini 5000 kvintalov se bo pri uvozu v Avstrijo carinila po tarifi, ki bo za 3'20 zlate krone nižja od sicer veljavnih tarif za pšenico. Ta odredba stopi v veljavo, kadar na to pristanejo države, ki so z Avstrijo v trgovinskih odnošajih na temelju klavzule najvefjega popusta. Avstrijska vlada bo prizadete države prosila za izjave v gornjem smislu. Ce prizadete države ne bi na to pristale, se začno takoj pogajanja za ponovno reguliranje prometa s pšenico. Za moko in pšenični zdrob je določen dodatek k carini 3'50 zlatih kron za 100 kg, medtem ko je prej znašal 3 zlate krone. Za namizno grozdje je ostala carina 10 zlatih kron kakor v prejšnji pogodbi, le s to razliko, da je v stari pogodbi določena teža 515 kg, medtem ko nova pogodba ne fiksira najmanjše, nego največjo težo. Kazen tega je stara pogodba določala kot zavoje, v katerih se je grozdje uvažalo, košare iz deščic. Nova pogodba dovoljuje vse zavoje, ki so v običajni trgovini. Sveže slive so proste vsake uvozne carine. Pri suhih slivah so ostale rieizpremenjene odredbe stare pogodbe. Hmelj in hmeljeva moka sta po novi pogodbi prosti uvozne carine, medtem ko je stara pogodba določala carine 20 zlatih kron. Za klavno govedo določa nova pogodba carino po 9 zlatih kron za letno količino 10.000 kosov ne glede na težo, ki jo stara pogodba diferencira. Za govedo, ki opravlja delo, in za plemensko govedo je določena carina 70 zlatih kron mesto 50 zlatih kron po stari pogodbi. Za junice je carine 50 zlatih kron mesto 35, kakor jih je določala prejšnja pogodba, za perutnino 8 zlatih kron, mesto 4. Za 21.000 svinj v teži 110 do 150 kg je predvidena carina po 18 zlatih kron, kakor je bila tudi v stari pogodbi, vendar stara pogodba ni fiksirala letne količine. Svinje za mast, težke čez 150 kg, so proste carine, prav tako tudi svinje mandliške pasme, težke več ko 126 kg, ne glede na količino. Po stari pogodbi so bile svinje za mast, težke čez 150 kg, proste carine. Avstrijska vlada je v pogodbi sprejela obvezo, da se začne na predlog jugoslovanske vlade na novo pogajati za ponovno regulacijo prometa s svinjami v primeru, če nastanejo težkoče v prometu. Za svinje mandliške pasme, očiščene in z izrezano slanino v celih komadih je za letno količino 15.000 kvintalov določena carina 12 zlatih kron. V stari pogodbi količina ni bila fiksirana. Za ostalo svinjsko meso v letni količini 15.000 kvintalov je predvidena carina 26 zlatih kron, prav tako kakor v stari pogodbi, ki ni predvidevala omejitve pri letnih količinah. Bučno in likvino olje je prosto carine, kakor je bilo tudi prej. Za vino z najmanj 10% alkohola določa pogodba 30 zlatih kron carine, za vina od 10 do 14% alkohola pa 35 zlatih kron. Za vino v steklenicah se plača 80 zlatih kron carine. Te postavke so iste kakor v prejšnji pogodbi, le diferencijacija po odstotkih alkohola je ugodnejša kakor je bila prej. (Se nadaljuje.) Konferenca sadnih trgovcev v Dravski banovini Z letošnjo sadno sezono se je poživelo tudi gibanje sadnih trgovcev. Sadna trgovina postaja vedno važnejši afktor, pa posveča izvozu našega svežega sadja vso pažnjo ministrstvo trgovine in industrije. Kakor vse druge izvozne stroke, tako se bori tudi sadna trgovina z mnogoterimi težkočami, ki ovirajo uspešnejši izvoz. Med drugimi težkočami, ki jih je tudi sadni trgovini prineslo splošno neugodno gospodarsko stanje, postaja spričo veliki inozemski konkurenci pereče vprašanje prevoznih tarif, hitre odpreme sadja itd. S pravilnikom, ki ga je Izdalo ministrstvo trgovine in Industrije, se ureja izvoz svežega sadja. Po tem pravilniku bodo smeli Izvažati sadje le protokoliranl trgovci, ki se prijavijo Centralni komisiji za izvoz sadja v Beogradu in ki jim Centralna komisija izda tozadevno potrdilo zadruge za svoje člane in sadjarji za svoje lastne pridelke. Zelo važne so nadalje določbe pravilnika glede kontrole in odpreme sadja. Zato je za vsakega sadnega trgovca Jako važno, da Je poučen o določbah pravilnika. O položaju v naši sadni trgovini, o pospeševanju strokovnih Interesov in o ureditvi izvoza po novem pravilniku, se bo razpravljalo na konferenci sadnih trgovcev dravske banovine, ki jo sklicnje Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani in ki se bo vršila v nedeljo, 26. t. m. ob 12‘30 v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Na konferenco so vabljeni vsi sadni trgovci, ki se naj je v svojem Interesu zanesljivo udeleže. Gospodarske vesti X Odpis davka radi toče in drugih elementarnih nezgod. Kmetovalec, kateremu prizadenejo škodo na pridelkih toča in druge elementarne nesreče, lahko pod gotovimi pogoji doseže odpis osnovnega davka na dohodek od zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka občutnejša škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa, brez takse najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi, za področje ljubljanske občine pri katastrski upravi v Ljubljani. Podrobnejša tozadevna navodila glede vlaganja prijav za odpis zemlja-rln so interesentom objavljena na občinski deski. X Denar z nikla. Posebna komisija strokovnjakov Narodne banke Je sestavila načrt zakona o kovanju drobiža in pravilnik o izvršitvi tega zakona. Oba načrta je izročila finančnemu ministrstvu, da ju spopolni in even-tuelno spremeni. Kovali bodo najprej denar iz nikla, in sicer po 5, 10 in 20 Din. X Grško-bolgarska trgovinska pogajanja, ki so se pred kratkim pričela v Atenah, da se uredijo trgovinski odnošaji med obema državama, niso privedle do nikakršnega rezultata in so bila spričo tega za nedoločen čas prekinjena. Borzna poročila dne 22. julija 1931. Devize Ljubljana, 22. julija. Amsterdam 2274*05 do 2280-89, Bruselj 786'18— 788*54, Curih 1097'25 do 1100-75. London 273-76-274-58. Newyork 563213 do 5649-14, Pariz 221-53—22219. Praga 167-16 do 167-66, Trst 295-15-296 05. Zagreb, 22. jul. Amsterdam 2274'05—2280-89, Dunaj 794-71—795-81, Bruselj 786 18—788-54, London 27876—274-58, Milan 295-15—296 04, Newyork kabel 5643-14—5660-14, Newyork ček 5632-14—5649-14, Pariz 221-53—222-19. Praga 167-16—167-66. Curih 1097-25—1100-55. Beograd, 22. julija. Amsterdam 2274-05 do 2280-89, Bruselj 786-19—78855. Dunaj 793-41 do 795-81. London 27376—27498, Milan 295-11 do 29605, Newyork 5632-14—5649-14, Pariz 221-51 do 222-19, Praga 16776—167-66. Stockholm 1508-71-1513-25. Curih 1097-25-1100-55. Dunaj. 22. julija. Amsterdam 286 58, Atene 0-2019, Beograd 12-5725, Bruselj 9910. Bukare- šta 4-2125, London 34-50, Madrid 67“25. Milan 37-17, Newyork 711-20, Pariz 27-90, Praga 21-075, Sofija 57550, Stockholm 19010. Varšava 79‘57, Zttrich 138-40. Curih, 22. julija. Beograd 9-095, Pariz 20-17, London 24’96, Newyork 51475, Bruselj 71 "65, Milan 26'90, Madrid 47-20, Amsterdam 207-30, Dunaj 72-31, Stockholm 157-55, Oslo 137-40, Ko-penhagen 13770, Sofija 3725. Praga 15-24, Varšava 57-65, Budimpešta 90-025. Atene 6-65. Carigrad 2-435, Bukarešta 3'055, Helsingfors 12-91. Vrednote Ljubljana, 22. julija. 8% Bler 89. 7% Bler 78. Vse ostalo rieizpremenjeno. Zagreb, 22. julija. Državni papirji: 7% inv. pos. 83'50 bi., 4% agr. obv. 50 bi., 7% Bler 75-50-76. 8% Bler 86-50—8775, 7% pos. Hip. b. 76 d., 6 begi. obv. 60-50—61"50, vojna škoda ar. 363—365. kasa 363—365, uit. dec. 368—370. — Banke: Hrvatska 50— 50. Pra-štediona 957-50—965, .Jugosl. Union 150—155, Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120—123. Mednarodna 68 d.. Narodna 6350—6400, Srbska 190 do 192, Zemaljska 120—122. — Industrije: Šečerana Osijek 225—235, Trboveljska 221 do 235, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. Nar. šum. 25 d., Guttmann 110—118, Slaveks 25 d.. Danica 65—70. Drava 235—236. Nar. mlin 15 bi., Isis 46 bl„ Dubrovačka 300—340, Jadr. pl. 520 bi., Oceania 190 d. Beograd. 22. julija. 7% inv. pos. 84-50 d., 4% agr. obv. 44-50—45, 6% begi. obv. 61-50. vojna škoda 361—363, uit. jul. 362, uit. dec. 375 do 376. Narodna banka 6400, Dunaj. 22. julija. Bamkverein 1470, Prioritete 93*05, Trbovlje 28*05, Cevkam ‘2. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu Newyork, 22. julija. 8% Bler 85-50—89, 7% Bler 72—73, 7% pos. dr. hip. b. 72*50—75. Žito Ljubljana, 22. julija. Tendenca: čvrsta, promet: 1 vagon pšenice. Novi Sad, 22. julija. Ječmen: novi baški in sremski 64-64 kg 107-50—112-50. Koruza: baška 102-50—105, baška iz somborske okolice 102-50—105, banatska 96—98, sremska iz indjij-ske okolice 102-50—105, iz šidske okolice 103 do 106. Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 54 vagonov. JLes Ljubljana, 22. jul. Tendenca: nespremenjeno slaba, brez prometa. Spori LAHKOATLETSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V Zagrebu se Je vršil v soboto ln nedeljo prvi del državnega prvenstva v lahki atletiki za poedlnce. Dokončano Je bilo prvenstvo v desetoboju in je postal državni prvak Branko Kallay (Marathon) s 608460 točkami, kar je nov jugoslovanski rekord. V maratonskem teku (42'2 km) sta startala tudi Ljubljančana šporn in Senčar (oba Ilirija). Vodila sta dobršen del proge, sta pa morala nato radi neznosne vročine izstopiti. Zmagal je Vidovič (Concordia) v zelo slabem času 4 ure 3 4minut. Lanski prvak Sporn je rabil lani na isti progi poldrugo uro manje. V balkanski štafeti 800, 400, 200, 100 m Je zmagal Hašk (Tučan, Zokalj, Schreiber, Jam-nlcky) v času novga rekorda 3:31'6. Tučan je rabil za 800 m 1:581 Dr. Narančič je v metu diska obojeročno postavil s 74’42 m (40"94 in 33’58) nov rekord. Zmagal je tudi v krogli obojeročno s 25'09 m (1410 in 10-99). še en rekord je padel na 4 X 400 m po Hašku 3:37'8 v postavi Lapenna, Schreiber, Jamnicky, Tučan. Ostali rezultati: skok v daljavo brez zaleta: 1. Jamnicky 2'83 m, kopje obojeročno: 1. Gašper (Concordia) 69'75 m, hoja 25 km: 1. Novak (Marathon) 3 ure 7 sek., skok v višino brez zaleta: 1. Jamnicky 1'40 m. DELAVSKA OLIMPIJADA NA DUNAJU Ob prisotnosti 30.000 gledalcev so otvorlll na Dunaju v novozgrajenem stadionu delavsko olimpijado. Udeležba narodov je bila ogromna. V lahki atletiki je nič manj kot 403 prijav-ljencev. Dosedaj so se vršile predtekme, ki so prinesle dokaj dobre rezultate. Navesti hočemo po dva najboljša v vsaki disciplini. 110 m zapreke: Lethonen in Lethinen (oba Finska) 16'2; 400 m zapreke: Lethonen 57, Schubert (Avstrija) 60"2; 100 m: Hansen (Norveška) 10 8, Reine (Nemčija) in Freudmann (Avstrija) 11; 200 m: Neumann (Nemčija) 22’1, Hansen (Norveška) 223; 400 m: Hansen (Norveška) 501, Czefay (Madjarska) 50'8; 800 m: Erdinger (Avstrija) 1:59'2, Huve (Nemčija) 2:02; 1500 m: Guseff in Bohlas (Finska) 4:077; 5000 m: Salvinen (Finska) 15:15-6, Eckholm (Finska) 15:16‘3; 10 km: Harjou (Finska) 32:377, Eckholm (Finska) 32:367; skok v daljavo: Helgessen (Norveška) 6*92 m, Antricke (Nemčija) 678 m; skok v višino: Helgessen (Norveška) 1"88 m, Gorsch (Nemčija) 1*83 m; skok ob palici: Flink in Krištofferson (Finska) 3'60 m; troskok: Helgessen (Norveška) 14*10 m, Takkinen (Finska) 14'05 m; kopje: Takkingen (Finska) 59 m, Jessen (Norveška) 57'68 m; krogla: Coufal (Avstrija) in Franzen (Finska) 13*42 m; disk: Paren (Finska) 4520 m, Eriksen (Norveška) 43 08 m. Budimpešta : Berlin 59:38. Na lahkoatletskem dvomatchu v Budimpešti je sigurno zmagala Budimpešta. Rezultati so bili izvrstni, navedemo najboljše. 800 m Barsi (Budimpešta) 1:53’4 madjarski rekord, 1500 m Krause (Ber.) 4:00’6, 110 m zapreke Besetitzky (Berlin) 15'2, 4 X 10° ih Budimpešta 427, disk Donoghan (Budimpešta) 47'51 m. Akki Jširvinen je dosegel pri prvenstvu Finske v desetoboju 8160 točk in je skoro dosegel svoj svetovni rekord. Senzacija v Davis cupu je vsekakor zmaga Anglije nad Ameriko s 3:2. Austin (Anglija) : Wood (Amerika) 2:6, 6:0, 8:6, 7:5, Schields (Amerika) : Perry (Anglija) 10:8, 6:4, 6:2, Lott : Van Ryn (Amerika) : Perry : Hughes (Anglija 6:1, 6:3, 4:6, 6:3, Perry : Wood 6-3, 8:10, 6:3, 6:3. Austin : Shields 8:6, 6-3, 7-5. Anglija nastopi v finalu proti Franciji, ki brani pokal. Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Za počitnice berite »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20—, vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4. JESEISfcl VELESEJEM IA LIPSKEM od 30. avgusta do 3. septembra 1931. Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejmskega prostora. Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od W. ERKEN-A, ZAGREB Starčevičev teg 6-1, teief. 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Zunanjena urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihajlova 33 Agitirajte za Jugoslovana! Telefon 2059 Premog /\ suha drva Pogafnllt, Bohovi?eva ulic« 5 pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarnadoktor G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 Kdor hoče elegantno oblečen biti, na| se zglasi pri Gombocu Maribor Aleksandrova cesta 24 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubl|ana, Mestni trg 25-1. 507 Makulatuiwjg^Mi; se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Sprejmem vajenca, krepkega, poštenih starišev, z vso oskrbo, in pomočnika za pohištvo. - Avgust Černe, mizarstvo. Zg. Šiška 122. 1677 Vrtne zaklopne stole prodaia pIsarnaTribuč na Olincah — tel. 2605 tlogavice, rakovice, volna In bomba! ^ tajoenejs in v veliki Ublri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovsko Hliflft in Skut tOL Zabon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana'*, Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga Se danes, ker je zaloga majhna. (Milil Zimi prekrasni ijubavni roman. Gena Din 30'—, v platnu vezan 35-—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 Za slaščičarje Naifineiia nougat masa in modelir-marcipan kg * Din 60*— nudi tvrdka Fr. Dolinar, Ljubljana - Poljanska cesta 19 Društvo politično-upravnih uradnikov v Ljubljani naznanja tužno vest, da je tajnik društva gospod Jr. Stanko Novak sekretar banske uprave in rer. peiad- kapetan I. klase dne 21. julija nenadoma po kratki bolezni preminul. Pogreb bo danes, dne 23. t. m. iz mrtvašnice splošne bolnice ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Marljivemu sodelavcu, zvestemu tovarišu in vzornemu uradniku ohranimo časten spomin! V Ljubljani, dne 23. julija 1931. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 5383/4. 2053 Odlok. Na pobudo mag. pharm. Oblaka Josipa, lekarniškega asistenta, sedaj v Dobrni, ter po zaslišanju banskega sanitetnega sveta in lekarnarske zbornice, odločam na osnovi § 11, zadnji odstavek, zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, da se ustanovi nova javna lekarna v Št. Vidu nad Ljublajno. Interesenti imajo pravico pritožbe zoper to odločbo na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje v tekom 15 dni od dneva razglasitve v »Službenih objavah« kraljevske banske uprave Dravske banovine. Pritožba se mora vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. julija 1931. Ban: «lr. Marušič, s. r. II. No. 17.563/1. 2011 Razpust društva. jDruštvo cestnih in rečnih nadzornikov za Slovenijo v Ljubljani« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. julija 1931. »j* II. No. 18.135/1. 2029 Razpust društva. Društvo Čitalnica v Šmarju pri Jelšah je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. julija 1931. 1. No. 7170/1. 1999-3-3 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi člena 86. do 105. zakona o drž. računovodstvu dobavo kuriva za budž. leto 1931/32 in sicer za sledeče urade: cC t0 > E m* *° !- e* ll M 0> L. 8 <- Banska palača, Bleiwei- X) CL sova cesta 10 Za urade v banovinski hranilnici v Knafljevi 300 160 štev. 9 Za urade v Auerspergovi palači v Gosposki uli- 10 10 120 ci št”. 15 Za tehnični oddelek, No- 10 10 120 vi trg štev. 1 Za urade v Stiškem dvor- 230 10 20 cu, Stari trg štev 34 86 6 14 Skupaj 635 36 i34 Drva morajo biti suha, zdrava bukova, v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč, zložena paralelno brez križev; premog pa trboveljski v kosih. Vsled pomanjkanja prostora se bo dobava pri uradih v banski palači in Auerspergovi palači izvršila v več obrokih. Licitacija se bo vršila v petek dne 7. avgusta 11131 ob enajstih v sobi štev. 21 banske palače na Bleiweisovi cesti štev. 10. V ponudbi je navesti posebej ceno za drva in posebej ceno za premog, dalje ceno Iranko glavni kolodvor v Ljubljani in franko sedež urada. Rok za izvršitev vseh dobav se določa do 30. avgusta 1931. Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba >Ponudba za dobavo kuriva« je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti kavcijo 10 % skupne vrednosti ponujene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in 'la nanje pristane. Vsa natančnejša pojasnila dobe interesenti med uiadnimi urami v ekonomatu banske uprave v LjuMjmi. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. jul. 1931. 1. No. 7171/1. 2000—3—3 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi člena 86. do 105. zakona o drž. računovodstvu dobavo kuriva za budž. leto 1931/32 in sicer za sledeče urade: ce« Sl b| h (h a Sresko načelstvo Celje • 48 100 >9 Brežice 56 99 Čabar 58 99 Dol. Lendava 78 9» Gornjigrad 72 99 Kamnik 62 99 Kočevje 63 99 Konjice »8 1 99 Kranj 138 99 Krško 78 20 99 Laško 5 24 9> Litija 42 25 99 Ljubljana 63 6 50 99 Ljutomer 70 99 Logatec 68 99 Maribor 1. br. 18 99 Maribor d. br. 18 99 Murska Sobota 10« 99 Novo mesto 58 40 Prevalje 18 20 20 >; Ptuj 39 6 60 99 Radovljica 106 2 99 Slovenjgradec 104 12 99 Šmarje pri J. 58 10 Sreška izpostava Škofja Loka 40 Obrn. žel. komisarijat \akek 20 6 99 Jesenice 32 4 95 Maribor 16 11 Okrožni inšpektorat Maribor 10 150 Skupaj. 1624 55 520 Drva morajo biti suha, zdrava bukova, v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč, zložena paralelno brez križev; premog pa trboveljski v kosih. Vsled pomanjkanja prostora se bo dobava pri nekaterih sreskih načelstvih izvršila v več obrokih. Licitacija se bo vršila v petek dne 7. avgusta 1931 ob enajstih v sobi štev. 21 banske palače na Bleivveisovi cesti štev. 10. Ponudbe se morajo glasiti glede cene za vsak urad posebej, istotako glede cene posebej za drva in posebej za premog. Razen tega je navesti ceno >franko namembna postaja« in ceno jfranko sedež urada«. Rok za izvršitev vseh dobav se določa do 30. avgusta 1931. Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100'— v zapečatenem ovitku, na katerem mora^ biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo kuriva« je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti kavcijo 10 % skupne vred- £??uAene, do,l?av6 Pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nan;e pristane. Vsa natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu banske uprave v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. jul. 1931. * VIII. No. 3270/2. 2044 Razglas. Dodatno k tuk. razglasu z dne 13. junija 1931, vIII. No. 3270, se objavlja, da sestavljajo žirijo, kj bo presojala predložene na-fllMaslopiii gospodje:predsednik dr.Marn Kuoolr, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri kralj, bnaski upravi, Velikonja Narte, ravnatelj Tujsko-prometnega sveta kralj, banske uprave kot namestnik, ‘«8,arh- Cei)liveo Josip, ing. arh. Mušic Vladimir, mg. arh. Šubic Vladimir, mg. arh. Čulk Božidar kot namestnik, Tomec Hrvoje, restavrater na ljubljanskem kolodvoru. Zgoraj omenjeni razpis se obenem izpre-minja: Nagrajene načrte more odkupiti Dravska banovina v svojo izključno last. Rok za predložitev načrtov se podaljša najkesneje »lo 10. avgusta 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. julija 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 510 — 13/28-12. 2048 Razglas. Deželno sodišče v Ljubljani poziva vse one, ki imajo na kavciji dne 19. aprila 1931 umrlega notarja Levca Tilna iz Cerknice, obsloječe iz vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske štev. 167.980 z vlogo po 500 Din (pet sto dinarjev) zakonito zastavno pravico (§ 17, odst. 1, št. 1 in 2) ali v obče pravico do poravnave iz kavcije, da naj v roku dveh mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku tega roka sodišč ne glede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovica prenehala služiti za kavcijo. Deželno sodišče v Ljubljani, dne 17. julija 1931. $ E 754/31. 2051 Dražbenl oklic. Dne 21. avgusta 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Stojnci, vi. št. 141, 190. Cenilna vrednosl: 7073'— Din; najmanjši ponudek: 4715'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 11. julija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev U. No. 2815/2. 2038 Objava. Orožni list, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Gornjem gradu pod U. br. 3020/11, R. br. 72/28, dne 6. decembra 1928, je Golob Ivan iz Solčave izgubil. Proglaša se za neveljavnega. Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 16. julija 1931. & 2037 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 8tanje 15. julija 1931. Aktiv«. Dinarjev Metalna podloga . . . , , 2.045,414.44282 Devize, ki niso v podlogi . , 114,009.037-80 Kovani novec v aiklu . . , , 29,230.077 08 Demonetizirano srebro . , , 33,907.917-56 Posojila......................... 1.488,959.438-54 Vrednostni papirji.................... 27.420.000'— Prejšnji predujmi državi . . 1.825,320.869-26 Začasni predujmi gl- drž. blagajni ........................................ 100,000.000-— Vrednosti rezervnega fonda . 90,649.242-51 Vrednosti ostalih foDdov . . 4,180.817-73 Nepremičnine 187,767.562-29 Razna a'k4iva .»>••• 31,401.326-12 5.928.861.322-30 Pasiva. Kapital.......................... 180,000.000-— Rezervni fond.................. . 97,779.005-38 Ostali fondi.................................. 4,181.464-90 Novčaniee v obtoku , . , , 4.690.517-475-— Obveze na pokaz , , , , , 066,498.115-08 Obeveze z rokom............................. 236,978.320-76 Razna pasiva . . , , , . . 52,912.934 59 6.928.861.322-30 Obtok in obveze 6,367.016.590-06 Celotno kritje 88-18% K ril je v zlatu r * . 28-7!)% Obrestna mera: po eskomplu............................................6i/2% po lombardu...............................8% V metalni podlogi ee računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funl za 26 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. 4* Št. 34.861/1931. 2066 Natečaj. Na podlagi sklepa gospoda komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 17. julija 1931 pod čl. 1. sejnega zapisnika, se s tem razpisuje natečaj za izpopolnitev sledečih izpraznjenih mest: I. dve mesti uradnikov knjigovodstvene stroke kategorije B, položaja V., z letno sistematično plačo Din 10.800-—, z letno položajno plačo Din 21.000'— ter z ostalimi, temu položaju pripadajočimi dodatki; II. eno mesto uradnika knjigovodstvene stroke kategorije B, položaja VI, z letno sistematsko plačo Din 10.800'—, i letno položajno plačo Din 15.000 — ter i ostalimi, temu položaju pripadajočimi dodatki; III. eno mesto uradnika statistične stroke kategorije B, položaja VII, i letno sistematsko plačo Din 10.800 — z letno položajno plačo Din 12.000 — ter z ostalimi tenm položaju pripadajočimi podatki; IV. tri mesta uradnikov pisarniške stro- ke kategorije C, položaja Vlil, z letno sistematsko plačo Din 9'600'—, z letno položajno plačo Din 5)000'— ter z ostalimi, temu položaju pripadajočimi dodatki; V. eno mesto sluge kategorije D, položaja XI, pri postaji za naknadno zdravljenje poškodovancev z letno sistematsko plačo Din 8400-—, z letno položajno plačo Din 3600'— ter z ostalimi temu položaju pripadojočimi dodatki. Pogoji namestitve so sledeči: 1. da so prosilci državljani kraljevine Jugoslavije in da so vešči srbsko-hrvatske-ga ali slovenskega jezika; 2. da so telesno, umsko in moralno sposobni za službo pri Osrednjem uradu za za varovanje derlavcev; 3. da so dovršili 18. leto in da niso starejši od 40 let, izvzemši slučaj, da so pred tem bili v službi pri Osrednjem uradu ali pri kakšnem drugem zavodu za socijalno zavarovanje, v državni ali kakšni drugi javni službi; 4. da niso pod kuratelo ali v konkurzu, da niso zasledovani zaradi zločina ali prestopka iz koristoljubja ter da niso bili obsojeni na izgubo službe oziroma političnih pravic za čas, določen po obsodbi; 5. da jim služba pri Osrednjem uradu ali pri kakšnem drugem za socijalno zavarovanje v državni ali v kakšni drugi javni službi ni prenehala iz razlogov, omenjenih v § 112. in v točki 5. § 113. Službenega pravilnika za uslužbence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 6. da imajo za mesta od I. do III. popolno srednješolsko izobrazbo z višjim tečajnim izpitom, oziroma, v kolikor nimajo te izobrazbe, da dokažejo sposobnost za vrši-tev strokovnik poslov, poznanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje z občinstvom in uslužbenstvom; da imajo .a mesto pod IV. dovršene 4 razrede srednje šole, oziroma, v kolikor nimajo te izobrazbe, da dokažejo sposobnost za vršitev strokovnih poslov in potrebno inteligenco za službeno občevanje z občinstvom in ushiž-etvom; in končno, da so za mesto pod V. v najpotrebnejši meri pismeni. V kolikor bi se na mesta pod točkami I. do III. in na eno mesto pod točko IV. dodelil kdo izmed nameščencev ivrada, se obenem razpisuje natečaj za mesta nižjih položajev. Prošnji mora vsak prosilec priložiti: rojstni in domovinski list, dokaze o zakoniti zakonski zvezi in o letih otrok, šolska izpričevala, izpričevala o dosedanji zaposlitvi, o zdravju in o urejenih vojaških dolžnostih. Zdravje se mora dokazati z iz-pričevalom zdravnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali zdravnika državnih ali samoupravnih oblasti ter še z enim izpriče-valom, izdanim po državnem ali po kakšnem drugem javnem dispanzerju oziroma zdravniku-špecijalistu za tuberkulozo. Vse ostale pravice in dolžnosti so določene po Službenem pravilniku za uslužbence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Lastnoročno pisane in s potrebnimi dokazili opremljene prošnje morajo prosilci predložiti podpisanemu uradu vključno do 6. avgusta 1931 do 12. ure opoldne. Zakasnele prošnje ne bodo prišle v poštev. Osrednji urad xa zavarovanje delavcev ▼ Zagrebu, A.A. dne 20. julija 1931. Razne objave 2066 Vabilo na VIL redni letni občni zbor, ki ga bo imela Jugožeška, Jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d. v Kranju, v soboto 8. avgusta 1931 ob dvanajstih v družbenih prostorih v Kranju c nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1930. 3. Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev. 4. Razdelitev čistega dobička za leto 1930. 5. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika. 6. Slučajnosti. Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18 družbenih pravil ali osebno ali pa po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu (§ 16 družbenih pravil). Upravni svet. * 2067 Objava. Podpisani sem izgubil odpustnico, izdano dne 30. aprila 1926 od upraviteljstva narodne gol« v Toplicah pri Novem mestu v šol. letu 1925/26 pod št. 8. Proglašam jo za neveljavno. Gorle Leopold, a. r., Podturn It. 24, obe. Toplice. pv : ■ P. Ripson: 21 Marsove skrivnosti (Roman.) To je trajalo komaj eno minulo. Tedaj pa je jeklena granata nenadoma izginila kot kafra; ni je bilo več kot bi jo bil kdo odpihnil, ali kot bi se bila spremenila, v zrak. Trinavat se je zmagoslavno nasmehnil, toda njegov smeh se je takoj spremenil v krik groze. Kondenzator, prepoln energije, se je razpočil s strahovitim gromom, in razbil v tisoč kosov kristalne leče in železni stroj. Ti kosi so leteli na vse strani in kar pokosili nebroj fakirjev. Krvaveči Trinavat je ležal v prahu z ožganimi očmi in je še držal krčevito v rokah usodepolne kroglje kondenzatorja. Fakirji so divje tulili in bežali na vse strani, misleč, da je konec sveta in da je padla zvezda na zemljo. Naslednji dan so pobrali na dvorišču samostana okoli tristo mrtvih in težko ranjenih. Kljub temu, da so hoteli brahmini zadevo skriti, je angleška vlada o tem nekaj zvedla in poslala komisijo častnikov, ki so stvar raziskovali, ali pri molčečnosti fakirjev se jim ni posrečilo razkriti, kaj se je pravzaprav vršilo pred katastrofo in zakaj je prišlo do nje. Bili so mnenja, da so neuki fakirji napravili kakšen kemični poskus, a so pri tem povzročili eksplozijo. Brahman Trinavat je le počasi okreval od svojih ran, toda ostal je slep in nem, in izgledalo je, da je izgubil razu m 8. Poglavje: Prvi i-lovek na Marsu. Blazni poskus z inženerjem Robertom Garelom se Je posrečil. Granata iz vanadijskega jekla je s hitrostjo misli odletela skozi plasti zemeljskega ozračja in je tu radi trenja zažarela, ali v trenutku se je spet ohladila, ko je dospela v ledenomrzli, prazni svetovni prostor. Tu jo je pokrila debela ledena skorja, toda ta se je spet naglo stopila, ko je granata dospela v vlažno in toplo atmosfero Marsa. Planet Mars je eden onih, ki ga poznamo najbolje. Šest in pol krat je manjši od naše zemlje. Z ogromnimi modernimi daljnogledi in s fotografijo se je dalo v zadnjih letih mnogo novega najti na tem nebesnem telesu: Marsovo leto traja skoro 687 dni. Enako kot zemlja ima Mars dva zmerna pasova, dva polarna in enega tropskega Na teč j ih se prav dobro vidi sneg, med tem ko se po ostalih opažajo zelenkasta morja in temnejša, večinoma rudečkaste lise, ki predstvljajo gorovja in nižme. Preko tega pa se pode velikanske skupine oblakov, ki jih žene veter in ki neprestano spreminjajo svojo obliko. Največja skrivnost Marsa so pa takozvani kanali, ki se vlečejo preko njega in ki jih še nihče ni znal razločiti, čeprav obstoja o tem mnogo domnev. Mars nima samo ene lune kot zemlja, temveč dve, ki so ju zvezdoslovci imenovali Phobos in Deimos. Ta dva meseca sta pravi igrački, kajti manjši, Deimos, ima samo dvanajst kilo- metrov v premeru. Radi svoje oddaljenosti od solnca dobiva Mars samo polovico toliko toplote in luči kot zemlja, toda še enkrat daljše leto kot na zemlji ta nedostatek izravna. V ta nezeani in strahovito oddaljeni svet je priletela granata z Robertom Garelom. Ko je padla skozi Marsovo ozračje, je zažarela in pustila za seboj dolgo svetlo sled. Ce bi jo bil videl kakšen človek, bi bil dejal, da je padel meteor z neba. Priletela je v divje peneče se valove oceana, pokritega z gosto, vlažno meglo. Ker pri padcu ni bilo nobenega sunka, tudi jeklena peresa niso delovala in tako je ostala granta zaprta, vendar se pa ni • potopila na dno morja, temveč je radi svoje velike notranje votline in radi manjše privlačnosti planeta plavala sredi vode, med površjem in dnom. Tri dni so jo morski toki prenašali na vse strani, toda Robert o tem ni ničesar vedel. Mirno je ležal v svojem kataleptičnem spanju v tej rakvi, ne da bi se zavedal. Tretji dan je silen vihar vrgel granato na porfirne skale visokega obrežja. Udarec je bil dovolj inočan, da so jeklena peresa funkcijonirala in da se je vrh granate avtomatično odprl. Sveži zrak je prišel skozi vrečo do Roberta in ta se je po dolgem spanju spet prebudil. Prvi njegov utis bil, ko je prišel k sebi, da je živ pokopan. Z enim samim udarcem svojih dolgih nohtov, ki so mu jih bili fakirji koničasto prirezali, je raztrgal rjuho v katero je bil zašit in instinktivno je vzel vosek iz nosnic. Odprl je usta, stegnil jezik in začel globoko dihati. Toda to je bilo preveč za njegovo oslabelo telo. Padel je v nezavest. čajo dotnov, morajo červonce zopet zamenjati, ker jih je prepovedano izvažati čez mejo. Poleg tega obstoje v Moskvi še posebni »valutni hoteli«, kjer moraš vse plačati z dolarji ali pa s funti. Sovjetska vlada pravi, da ni nihče primoran stanovati v teh hotelih, toda sobe v drugih hotelih so navadno tako zanikrne, da se tujec hočeš-nočeš odloči za »valutni hotel«. Pa tudi »valutne trgovine« dobro uspevajo, ker tujec rajši plača blago znatno dražje kakor da čaka pred državnimi trgovinami cele ure, a še to zaman. Če pa dobi ruski državljan iz tujine kakšen tuj denar, mu pismo v navzočnosti uradnika odpro, denar poberejo, njemu pa izplačajo denar v sovjetski valuti. Na ta način dobi sovjetska vlada vsako leto precej tujih valut v svoje blagajne. »Valutni hotel« v Moskvi Sovjetska vlada je ustanovila tudi poseben urad za pospeševanje tujskega prometa v Rusiji in računa, da bo samo letos obiskalo Rusijo nad ‘20.000 tujcev, ki bodo prinesli s seboj v deželo tudi prav lepo množino »zdrave« tuje valute. Tujsko-prometni urad je dal za tujce samo v Moskvi opremiti okoli 3000 sob, ki so opremljene z vso udobnostjo. Poleg tega pa so dobili tudi vsi premožnejši tujci v Moskvi, ki so doslej bivali po hotelih, možnost, da se preselijo v privatna stanovanja, njihove hotelske sobe pa so pridržane za tujce, ki jih morajo pa plačati s tujim denarjem; domačega »červonca« ne sme nihče vzeti v račun. Vse te odredbe* so posledica posebnega zakona, ki ga je vlada izdala ne samo za hotele, ampak tudi za trgovine in za gostilne. Tam sprejemajo samo tujo valuto, ostanek pa vračajo v sovjetskem deuarju po uradnem tečaju. Tako se tujci počasi naberejo tudi červoneev, • katerimi pa ne vedo kaj početi; ko pa s? vra- Izdajr tUkanu »Merkur«. Or^giirčičev* Zasilni pristanek ogrskih prekooceanskih letalcev pri Ogrska letalca Endresz in Magyar, ki sta preletela ocean v 14 urah in pomanjkanja goriva v sili Budimpešti pol, sta morala zaradi pristati v vasi Bicske pri Budimpešti. Od tam sta nadaljevala pot v Budimpešto z drugim letalom. _________________________ Zanimiv drobiž Kdor pokadi na dan po ‘20 cigaret, pokadi v 30 letih 220.000 cigaret. To je približno polovica tiste količine, ki jo izdela moderen stroj za izdelovanje cigareta v pol dneva. * Največ grafita dobivajo na otoku Cejlonu. * Podgane se silno naglo množe. En um par se lahko razplodi v 3 letih na 20 milijonov podgan. Četrto leta pa bi jih bilo že 100 milijonov. ulica 23 Za tiskarno odgovarja Otmar Mlktlek.- Urednik Milan Zadnek. — Za InseratnJ del odgovarja Avgast Komaa. — Val * LjublJanL Prolesor Samojlovič Profesor Samojlovič (na levi) je določen za znanstvenega voditelja »Zeppelin;-ovega leta ua severni tečaj, zrakoplov pa bo vodil dr. Edkener. Tudi blisk ima svoje muhe Blisk oziroma strela udarja na kaj čudne načine. Nekega kmeta je prehitela na polju huda nevihta. Kmet je počenil pod bližnje grmovje, da ga ne bi preveč napralo. Ker pa je bil naliv le prehud, je stopil pod bližnjo vrbo. Tedaj pa je udarila strela, pa ne v vrbo, ampak v neko kolibo. Od kolibe je strela šele preskočila na vrbo in jo deloma olupila, nato pa je udarila na kmeta. Kmetu pa ni naredila drugega kakor da mu je slekla premočeni suknjič, njega pa je vrgla na tla. Kmet je bil od strele samo omamljen, pa se je kmalu zavedel. Nekega drugega moža je strela slekla do go-Lega in ga vrgla dva metra daleč v blatno brazdo na njivi. Obžgala ga je pa po vsem telesu tako, da se je šele čez nekaj tednov popravil. Obleka pa je bila raztrgana na drobne koščke. Pretekelo leto je udarila strela blizu Frankfurta v nekega moža, ki je med nevihto tekel čez polje. Preiskava je dognala, da ga ni ubila elektrika, ampak ga je zadušil zračni pritisk. V neki podeželski gostilni so imeli postavljen glasbeni avtomat. Nekega večera je nastala silna nevihta in strela je udarila v strelovod gostilniškega poslopja. Hip nato pa je začel avtomat svirati veselo poskočnico. Strela je bržkone sprožila kakšno zavoro pri avtomatu in avtomat je začel igrati. Ruski ledolomilec »Malygin«. Ruslci ledolomilec »Malyginc je te dni odplul v severne polarne kraje, kamor bo kmalu priplul tudi zrako.plov »Zeppelin*. Ladja in zrakoplov se bosta našla blizu otoka No>va zemlja. Na sliki vidimo ladjo v nekem zalivu na Franc-Jožefovi deželi. Nova železnica v Afriki Nedavno so otvorili v Afriki novo železnico, ki teče od pristanišča Benguela preko celega afriškega kontinenta do vzhodne afriške obale, do mesta Beira ob indijskem oceanu. Železnica je pomembna zlasti za prevoz premoga, ki ga kopljejo v belgijskem Kongu in v Rodeziji. Železnico so otvorili baš ob 751etnici, odkar je sloviti potnik in raziskovalec Afrike David Livingstone prvič prepotoval Afriko od zapado do vzhoda. Nova železnica teče skoro po isti poti, ki je bila merodajna tudi za Livingstona. Dolga je 4000 kilometrov. Značilno je, da so gradili skoro vse železnice v Afriki ?golj iz gospodarskih ozirov, zlasti tja in od tam, kjer so odkrili kakšne bogate zemeljske zaklade. Železnico od južne afriške obale pa do mest Kimberley in Johannesburg so gradili, ko so pri Kimberley-ju odkrili bogata ležišča zlata in diamantov. Ko so pa v provinci Kotanka našli bogata ležišča bakra, so podaljšali južnoafriško železnico skoro do osrčja Afrike. V provinci Katanga nakopljejo na leto do 50.000 ton bakra, torej skoraj eno četrtino svetovne produkcije. Dobivajo pa v Ivotangi 5e druge rude in jih bodo pridobivali še vedno več, zlasti ker belgijska vlada v teh krajih rudarstvo na vso moč podpira. V velik j avtomobilni dirki na Niirburgringu so zmagali Nemci Na sliki vidimo odhod avtomobilov v silnem dežju. Kredit na pošten obraz »National-City-Bank« v Newyorlcu je vpeljala nov način dajanja posojil, ki pa za bankirje ▼ Evropi nima, vsaj zaenkrat ne, nobenega pomena. Ta velika banka daje namreč posojila samo na pošten obraz prosilca, brez vsakih drugih jamstev. Za dovoljevanje te vrste posojil ima banka že dve leti poseben oddelek, in samo od vtisa, ki ga napravi prosilec na ravnatelja, je odvisno, ali dobi prosilec posojilo ali ne. V ravnateljevo pisarno stopi n. pr. delavka, ki je zaposlena v neki veliki slaščičarni v New-yorku. Ženska nujno potrebuje 50 dolarjev. Denar pa dobi le, če ravnatelju dokaže, za kaj potrebuje denar in kedaj in kako ga bo vrnila. Denar potrebuje, tako začne delavka pripovedovati, da pošlje svojo sestro v okrevališče po prestani hudi bolezni. Pove pa tudi, da zasluži satno po 15 dolarjev na teden. »Kako boste pa potem dolg plačali?« — vpraša ravnatelj. »Pojde dobro«, pravi dekle; »sobo, kjer stanuje sedaj moja sestra, bom za čas odsotnosti svoje sestre dala v najem za 8 dolarjev na teden, dva dolarja pa bom dodala od svoje plače; če plačujem po 10 dolarjev na teden, bom v 5 mesecih rešena dolga.« Ker je dekle napravilo tudi sicer dober vtis na ravnatelja, je dobilo 50 dolarjev na posodo. Ta oddelek banke, ki daje posojila samo na pošten obraz, se vedno lepše razvija in v obeh letih, odkar ta oddelek obstoji, ni izgubila banka še niti enega centa. Vsega skupaj pa so dovolili že nad 185.000 posojil v znesku 65 milijonov dolarjev. škoda, da še pri nas ni nobene lake banke — to bi gostilničarji zaslužili...