82. številka
Ljubljana, v petek 10. aprila 1896
XXIX. leto
Uhaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poftti projeman za aTstro-ogersko dežele za vse leto 15 gld , za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jaden meeec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano broz pošiljanja na dom ea vse lato 13 gld., za Ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje de se le toliko več, kolikor pofituina zau&a. Za oznanila plačuje se od stirietopne petit-vrste p<> 6 kr., če se o/.nanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., fte bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. UpravuiStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Premeftčenje isterske deželne uprave
Dogodki ob poslednjem deželnosborskem zase-danja bo vendar malo odprli vladi oči, da Poreč ni pravi kraj za isterski deželni zbor. To umasaao lit honsko gnezdo v nobenem oziru ne upaj a za sedei deželne oprave. Tudi sam Rinaldtni je moral pre-viđeti, da to na gre, da bi italijanska malarija z galerije komandirala deželni zbor.
Zaradi te^a je pa vlada jela misliti, da se zbor skliče letos v Pulj. Ne misli is pa le deželni ■bor sklicati v Polj, temveč se tja preseli cela deželna oprava. Da se deželni odbor preseli iz Poreča kam drugam, za to niso samo slovanski poslanci, temveč tudi italijanski, zlasti deželni odborniki. Posebno bodo pa deželni uradniki veseli, če bodo mogli ostaviti Poreč. V tem mesta je namreč vse jako drago, prebivalstvo je pa tako surovo in zabito, da pač nima nikdo veselja bivati mej njim. Zato se bode jedva kdo potegnil za Poreč. Seveda poreški Italijani se bodo potem kesali, da so tako kazali svojo snrovost nasproti slovanskim poslancem.
Premeščanje deželne uprave bode za Poreč silen udarec. Temu mesta zginejo skoro jedini dohodki. Obrt in trgovina, kolikor je je, bode ta popolnoma propali. Kmalu bode to mesto na i -»t i stopinji, kakor kaka raatrguna ogerska vas na stepi.
Italijani pa niso veseli, da se preseli deželna uprava v Palj. V Pulja je preveč vojakov, ondu ni kraj za kako demonstracijo. Puljsko prebivalstvo je jako navesano na vojaško opravo iu je vedno v do tiki s častniki in vojaki raznih narodnostij, zatorej ni in ne more biti tako sovražno proti vsemu, kar ni italijanskega. Italijanski lis'i so telo boje, da slovanski poslanci ne najdejo pri mestnem prebivalstva celo opore. Tega mi seveda ue verjamemo, a to je gotovo, da Pulj ni mesto za kake italijanske demonstracije. V Pulja bi deželna oprava ne mogla biti tako izključno italijanska, kakor je bila v Poreča. V Pulju vlada ves drag duh in to bi uplivalo tudi na deželne odbornike in uradnike.
Istra sedaj nima nobeno u deželnega stolnega mesta. Kazni uradi so razdeljeni po različnih mestih. V Poreču je deželni odbor, v H ivinjn okrožno so-
dišče, v Pulju višja gimnazija, v Kopru učiteljišče. Da Istra nima pravega stolnega mesta, to prihaja največ od tod, ker nobeno mesto ni bilo primerno za stolao mesto. Zadnji čas se je pa močno povzdignil Pulj, ko je ondu vojni pomorski arzenal in vojno pristaniflče. če se v Polj deželna uprava premesti, utegne to mesto postati deželno stolno moste.
V Pulju ni tal za iredento Že zaradi mnogih vojaških uradov. Ondu veje precej avstrijski dob. Če tako mesto postane stolno mesto, bode to a plivalo na vso Istro. Od glavnega mesta se bode Sirilo avstrijsko mišljenje. Zato pa Italijani s Puljom nikakor niso zadovoljni.
Rajfii bi videli, da se isterska deželna uprava premesti v Trst, kjer je Že tako isterski deželni šolski svet. V Trsta je italijanski živelj že dovolj močen, da se ni bati, da bi ondu isterska deželna uprava kaj od svoje italijanske nestrpnosti zgabila. Mej tržaškimi in isterskimi iredentovci bi se potem de bolj utrdile vezi, kar bi gotovo ne bilo v slovanskem, pa tudi ne v avstrijskem interesu. Seveda je mej drugimi tndi vitez Rinaldini, ki bi rajše videl isterski deželni zbor in odbor v Trstu nego pa v Pnljn. Če bodo njega na Dunaju poslušali, gotovo Pulj ne postane istersko ste Ino mesto. Toda mi upamo, da se Badeni o isterski h razmerah vsaj še od koga druzega daje poučit*, kakor od viteza Ri naldinija.
Italijanski listi že pisVjo, dn vlada v sporazum-Ijenja s Slovani hoče premestiti deželni zbor Namen taki pisavi je očividen NRhnjskati hočejo Italijnne proti Slovanom. V resnici pa vlada dosedaj še ni nobenega slovanskega poslanca za svet vprašala, či se bode deželna uprava premestila, se bode jedino zaradi tega, ker je vlada spoznala, da Ptreč ni več mesto zanjo. Krivda pa zato ne zadeva druzega, h »kur pore&ko Italijane same.
V IJiihljMiii, 10 aprila. Čehi na Dolenjem Avstrijskem. Brnski list „Lidove Noviny" so priobčile odprto pismo na pravosodnega ministra grofa Ghispacha, v katerem za htevajo, naj se meja moj Dolenjo Avstrijo in M > ravsko  tako  uredi ,   da  se  čeflki  kraji pridružijo
Moravski. Dokler se pa to ne zgodi, naj se pa pri okrajnih sodiščih v Feldbergu, Korneabargu in Zi-stersdorfa vzprejemajo (udi slovamike uloge. Mi to češko zahtevo popolnoma odobrnjemo in smo tudi prepričani, da jo bodo podpirali naši državni poslanci, ako se bode kedaj v zbornici razpravljalo o nji. Nemški listi seveda grozno zabavljajo proti tej češki predrznosti. S tem pa le kažejo svojo krivič-nost in nedoslednost. To urejevanje meje se zahteva po istem načelu, kakor zahtevajo Nemci razdelitev okrajev po narodnostih na Češkem. Dokler niso Nemci pripravljeni, povsod priznati tega načela, pač ne smejo od Čehov, ki so od nekdaj bili deželni avtonomisti, zahtevati da bi je priznavali. Seveda mnogo upanja ni, da bi se ta češka želja kmalu izpolnila.
Zastran deške politike se je .Edinost* silno razkoračila nad nami Na njeno dolgo razpravljanje ne bodemo odgovarjali. Jedro vsemu dolgemu članku tiči v tem, da bi Slovenci baš zaradi tega, ker Čehi tu pa tam greše proti splošni koristi avstrijskih Slovanov, se jih morali tesno okle-n ti ter jim dokazati z dejanji, da morejo računati na nas za vse slučaje; le tako jih bodemo primorali, da bi se vestueje bavili in se izdatneje potezah za rase korieti, kolikor j« mogoče v okviru splošnih vkupuih koriatij. Zares, za tako najivne pa mi goppodov pri „Edinost" nismo imeli. Mi naj bi Čehe podpirali brezpogojno, naj je to v n^šem interesu ali ne, Čehi pa le tedaj, če bodo v njih interesu. To je pač preveč zahtevano. Spoštovanja se pa noben politik s tem še ni pridobil, če je komu svojo podporo usiljeval. Tudi ni vorojet.no, da bi čehi nas bolj čislali in nas bolj podpirali, ko bi vedeli, da so nače podpore popolnoma gotovi, če nas tudi prezirsjo, S cer pa prepuščamo svojim čitateljem, naj presodijo, če bi bila taka politika dostojna narodnih zastopnikov. Mi mislimo, da nam vsak razsoden Človek pritegne, da s tako najivnimi ljudmi ni nobena resna polemika mogoča.
Socijalisti in narodnost. Sprva je socijuli-stičua stranka narodnost popolnoma prezirala, a je kmalu spoznala, da je narodna ideja premočim, da bi so dah k<<r prezreti. To se je pokazalo pri soci-
Prirodopisni in tehniški razgled.
Pili J. VIII.
Znani kemik, profesor dr. Klemen VVinklor, piše nekje v svojih delih: „Naša doba jo v pravem pomenu besede doba sežiganja. Povsodi, kjer se je naselila industrija, nahajamo ognjišča na katerih gori fosilno oglje, povsodi vidimo stalne, premične in plavajoče dimnike, ki v zračni cceau neprenehoma pošiljajo plinasto izgorino oglja, aamreč ogljikovo kislino. Množina ogljikove kisline, katero producira sedanje človeštvo 8 sežiganjem, bodisi v svrho svetlobe ali elektrike, bodisi v dobavo gor-kets in sile, je v primeri s poprej ogromno narasla. Ko sežigamo oglje v tako silni množini in vpeljavamo ogljik, ki je ležal cele geologiflke peru ode mrtev v zemlji, zopet v krožni tok pozsmelj-skih preenov, s« moramo pač vprašati, ali se ne bode vsled tega kakovost naše atmosfere toliko spremenila, da bode sginilo v njej sedanje kemijsko ravnotežje?"
Na to velevažno vprašanje lahko na podlagi računov takoj s .ne" odgovorimo.
Leta 1S94 so producirali na vsej zemlji okroglo 540 milijonov ton (tona ==1000 kg) ali natančno 546.0fi5.86l ton premoga. Ko bi to ogromno množico premoga na jedenkrat sežgali, bi dobili — ako računamo, da ima jedna tona premoga 800 A-f7 ogljika v sebi — 1602,157.236 ton ogljikove kisline. V tej js 448,604.026 ton ogljika. Ta množina je na prvi pogled strmoglavno velika, a vendar je v primeri z ogljikovo kislino, ki se nahaja v našem ozračji, zelo, zelo neznatna. Znano je, da ima zrak 0 04 proetorninskih procentov ogljikove kisline v sebi, to je na vsakih 10 000 litrov zraka pride 4 litre ogljikove kisline. Ker tehta nafta atmosfera 5000 bilijonov ton, odpade nanjo 3 bilijone tou ogljikove kisline ali 800.000 milijonov ton samega ogljika. K tej sicer neznanski, r za nas celo nečutljivi in nevidni možini ogljika bi se pridružilo, ko bi ves premog jednega leta (1894) skorili, če približno 448 milijonov ton ogljika; prirastek bi torej znašal le 0*056 procentov, ali srednja množina ogljikove kisline v zraku bi se pomnožita le na 0040.022 procentov. To pa je taka mala razlika, da jo ne more noben komik eksperimentalno dokazati. Po vsej pravici pravi na to prtfcsor Winkler: ,In ko bi danes toliko piritov in magnetnih kršcev izkopali,   kar jih  je sploh
možno dobaviti z rudokopstvom, in ko bi iz njih naredili siruo žveplano kislino, v njej pa vtopili vse dolomite in vapnence naše zemlje, bi bila množina nastale ogljikove kisline po človeških pojmih pač velikanska, a veter bi jo pregnal in zginila bi brez sledu v zračnem morji!"
Stari ljudje tako radi hvalijo stare čase. .Nekdaj jo bilo vse drugače, vse bolje" — to ču-jsmo veduo ponavljati. Gotovo je bilo za marsikoga prijetno delo, ko je polovico dne v svoji pisarni porabil za rezanje in prirejanje gosjih peres, s katerimi so pisati naši stari očetje, ali pa ko je cele dni zabil I tem, da je črtal svoj aradni papir in delal uradno formulam . . . Danes je to vse drugače. S.tmo mesto Birmingham na Angleškem izdela sedaj vsak teden 14 milijonov jeklenih pisalnih perĆ4, ki napolnijo več kakor 100.000 flkatljic! Bucike, katere »o pred nedavnim časom Še izdelovali s prosto roko, proizvajajo danes stroji, in sicer jih naredo v imenovanem mesta vsak teden 100 milijonov ali približno pot milijard na leto. Poleg tega producira mesto B rraingham v teku jednega tedoa: 1 milijon gumb, 300 milijonov Žrebljev, 5 milijonov raznih kovanih novcev; dalje 6000 železnih postelj, 7000 pušk, 1000 sedel, 200.000 parov očal, 500000 klinov, vijakov in izvijačnikov, 3500
jalističnem shoda v Pragi. Sklenili so, da svojo s'ranko organizujejo po narodnostih. Organizovala se bode posebno češka, poljska socijalno demokratična stranka, in te stranke bodo pa poslale svoje zastopnike v skapno delegacijo, ki bode vodila vso avstrijsko socijalno demokracijo. Če se bodo slovenski socijalisti samostojno organizovali, ne vemo. Najbrž se bodo tudi, ker na mejnarodni podlagi bi na Slovenskem pač ničesa ne dosegli. Posebno nimajo upati u 'p* h*, ko bi se pod krinko socijalizma hotela Širiti narodna mlačnost ali pa celo germanizacija. Na-iodna ideja še ne bode tako hitro poginila, kakor bi nekateri radi, če so celo socijalisti šs prisiljeni s« nanjo ozirati.
Šolstvo v Galiciji je še vedno jako zanemarjeno. V Galiciji še vedno nad Štiri milijone ljudij ne zna čitati in pisati; 3000 občin je brez šol, 2000 šolskih razredov zaprtih, ker ni dobiti učiteljev, 1000 učiteljev nima potrebnega uspcsobljenja • 744.000 otrok ne hodi v šolo zaradi pomanjkanja dol in učiteljev. Pri tacih razmerah se tudi ni čuditi sedanjim gališkim političnim razmeram.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Ogersko
časopisje, opozicijsko in vladno, silno zabavlja proti kvoti, kakor jo js izračunila avstrijska kvotna deputacija. Iz vsega se vidi, da Ogri niso pričakovali nobenega odpora od Avstrije. Mislili so, da se pogodba kar gladko obnovi, kakor se je pred desetimi ali dvajsetimi leti. Razmere so ss pa od tistega časa bistveno premenile. Zjedinjena levica, ki je bila iz političnih ozirov pripravljena Ogrom vse dovoliti, je ob ves vpliv in se bori za obstanek. Pripravljena je z drugimi strankami upirati se Ogrom, drugače zgubi vse zaupanje pri volilcih. Hohenvvart, ki js tudi rad prijenjaval, je tndi močno ob veljavo. Njegov klub je silno oslabel. Stranke, ki si pa pridobivajo veljavo, pa nikakor niso voljne, Ogrcm se udajati. Madjarski krogi že računajo s tem, da se bode pogodba začasno podaljšala sa jedno leto. Kaj bode pa potem, o tem pa menda ne premišljajo v Budimpešti. Če morda mislijo, da bode nova avstrijska zbornica poslancev prijeniji-▼ejša, se pač motijo.
Kršnjavi Načeln;k učnega oddelka hrvatske deželne vlade Kršnjavi jo že odstopil in bode sopet prevzel stolico na vseučili^C-i. če tudi ni njegova ostavka še vaprejeta, vender je vse svoje posle že izročil sekcijskemu svetniku Miljenu in ostavi I urad. "V kratl-m se mu bede imenoval naslednik. Govori Fe, da bode imenovan višji državni pravdnik Kraj-snvič za to mesto. Značilno je pač za hrvatske razmere, če se misli vodstvo šolstva višjemu državnemu pravilniku izročiti. Menda mislijo, da bode to pravi mož za preganjanje vseučdiščuikov, ako bi bili še tako predrzni, da bi uprizorili kako proti-madjarsko demonstracijo.
Nova organizacija šol na Poljskem. Ruska
vlada baje namerava preosnovati šolsko upravo na Poljskem Ozirati se baje misli vlada bolj na poljak i živelj. Sestavil se bode nov šolski odsek iz ruskih upravnih uradnikov, v kateri se pa pokličejo knes Kadzivvil, grofa Ostrovski in Potočki, kot zastopniki Poljakov. To poročilo posnemamo po poljskih listih in je torej tudi mogoče, da so vse le poljske želje, j
m.-I o v in 800 ton usnjat>h izdelkov; 536 kilometrov s'enja za svetilnice (to izda v letu 30.000 kilometrov ali */4 zemeljskega ekvatorja), (>436 kilometrov jeklene žice, torej 350 kilometrov na leto — dolžina, ki bi zadostovala za telegrafsko evkeo mej zemljo in mesecem! — Te številke pač jasno kažejo angleško trgovsko in obrtniško spretnost. Kedaj se bodeta naša Kropa in naši Železniki le relativno približala angleškemu vzorcu?
Iz celuloida izdeluje moderna industrija razue objskte za vsakdanjo porabo, osobito tudi za porabo pri naši obleki. Gumbe, manšete in ovratnike iz celuloida se tudi pri nas čestokrat opazujejo, posebno pa pri ljudeh, ki nimajo prilike, perilo pogostoma menjavati. Izdelki iz celuloida so pa glede ognja skrajno nevarni! Če se celuloid vname, gori s silnim plamenom, ki j« tako vroč, da takoj prtžgš kožo do kosti. Gorje onemu, kateremu bi se vžgal ovratnik iz celuloida — težke bi pogasil ogeuj in najbrže bi mu šlo za življenje. Ogenj ss celuloida jako rad prime. Suknja z gambami is celuloida je visela blizu kamina, in v 2—3 minutah so začeli gumbi goreti. Nastal je precejšen dim in takoj je bila velika luknja v suknji. Tedaj pozor pri rabi celuloiduih predmetov! —
Bolgarski knes je prebil velikonočne praznike v Carigradu. Na velikonočno nedeljo je bil v katoliški cerkvi v loži francoskega veleposlanika. Bil je pa tudi pri pravoslavni božji službi, katero je imel bolgarski eksarh. Pravoslavne božje službe se je udeležil v gala-obleki z mnogobrojnim spremstvom. To je dalo povod nekaterim čaaniškira dopisnikom, da poročajo svojim listom, da knez samerava prestopiti v pravoslavje. če je kaj resnice na tem, ne vemo. Dosledno bi pač bilo. Če smatra pravoslavno vero dobro za svojega sina, naj bode še zanj. Seveda bi s tem se še poostril razpor v njegovi rodbini. Kneginja bi se po'etn morda ne hotela povrniti v Sredec in knez bi bil morda prisiljen po določilih pravoslavne cerkve ločiti se od nje in si poiskati kako pravoslavno princesinjo za nevesto. Svoj prestol bi si vsekako bolj utrdil, ko bi se popravoslavil.
Francoska vlada in senat. Francoska vlada je dobila nepričakovano novega saveznika proti senatu. Skoro vsi ruski listi obsojajo senat, da dela vladi težave v vnanji politiki in zahteva pojasnila, katerih mu iz diplomatičnib ozirov dati ne moro. Pisava ruskih listov bode gotovo napravila vtis na francosko prebivalstvo. Stališče vlade ss je vsled pisave ruskih listov gotovo nekaj utrdilo. Nič ne bode pomaga'o njenim nasprotnikom, da so bili pri nekem dirkanju uprizorili demonstracijo proti ministerstvu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. aprila. — (Nepotrebno opravičevanje) Uradni list js danes priobčil daljši članek, v katerem ee nekako opravičuje vladno postopanje glede regulacijskega načrta. Kdor je prečita! nad Članek, kateri emo priobčili glede nspotrditve regulacijskega načrta, na tega ne morejo izvajanja uradnega lista narediti nikakega utiša. Naravnost ironija pa ee nam zdi zatrjevanje, da je vlada hotela z nepotr ditvijo pospešiti stavbinsko delavnost. Da je bilo vladno postopanje v zmislu obstoječega stavbin-skega reda popolnoma opravičeno, to smo povdar-jali tudi mi, nerazumno pa je , kako more vlada misliti , da se bodo stavitelji kar na kratko pokorili določbam mestnega stavbinskega urada in iz samega BGemeinsinnaa opustili priliko, zavarovati svoje osebne koristi. Uspeh vladne odredbe bo ta, d-* se bo vsakdo upiral zidati tako, kakor bo zahteval mestni magistrat, namreč po neodobrenom regulacijskem načrta, vsakdo bo skušal obvarovati svoje interese, dočim bi se nihče ne bil upiral, ko bi bil načrt potrjen. Končni tfekt vladne naredbe bo ta, da ss letos ne bo zidalo vse to, kar se je nameravalo, da bodo prizadeti posestniki imeli izgubo pri oprostitvi davkov, magistrat veliko nepotrebnega dela in sitaostij, da se stanovanja podraže, in da nastane na jesen veliko pomankanje stanovanj. Za vse to se imamo zahvaliti visoki dež. vladi, katere postopanje kaže, kakor bi hotela ovirati razvoj našega mesta in kakor bi mestu in njega prebivalstva ne hotela biti naklonjena.
— (Najnovejši Katon gosp. dr. Vinko Gregor i č je na našo notico aNe hodi na solne«, kdor ima maslo na glavi" odgovoril v Binočnem „Slovencu" to-le: „Ni res, da bi jaz koga kdaj prosil, naj se ne razpiše služba primarija, res pa je, da sem se predstavil, kakor je običajno, Članom viso-cega deželnega odbora kot kompetent za z due 20. Beptembra 18'J2. št. 71. razpisano službo primarija dermatologičnega oddelka, katero mi je visoki de želni odbor, rešuje mojo prošnjo z dne 10. oktobra 1892., tudi podelil." Na to si dovoljujemo gospoda dr. V. Gregoriča spomniti, da je on že več mesecev pred 20. septembrom 181)2. 1. se predstavljal tedanjim Članom visokega dež. odbora in prosil, naj ee mu zagotovi, da dobi primarijsko službo. Na podlagi dobljenega zagotovila, da dobi službo na vsak način on in nihče drugi, je šel potem za nekaj mesecev na neko kliniko popolnit svoje znanje o dermatologiji, in ko se je vrnil, je bil koj oficijelno imenovan. Faktično se je torej primarijska služba oddala dr. Gregoriću pod roko. Gosp. dr. V. Gregorič je sicer sila razžaljen, da smo to stvar Hpravili v javnost, a bila je naša časnikarska dolžnost pojasniti, da ima tudi gospod dr. Gregorič za javno rabo druga moralna načela nego za svojo privatno rabo. Kdor js tako občutljiv, da ne prenese kritike, naj ne sili v javnost, ampak naj ostane za pečjo!
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo naše Čitatelje novic na jutrišnjo predstavo »Razbojnikov*. Predstava se priredi na korist šestorice slabo plačanih članov nafte drame. Ker so troski veliki, js treba razprodane hiše, sicer ne dobe beneficijanti — nič.
— (Zahvala Dunaja.) V včerajšnji seji je dunajska občinska delegacija, zastopajoča občinski svet, sklenila izreči odboru .Glasbene Matice" v imena stolnega mesta Dunaja zahvalo za prireditev dveh dobrodelnih koncertov.
— (Umrl je) danes v Ljubljani rodoljub starš korenine, zasebnik g. Edvard H s h n, vrl narodnjak in oče znane domoljubno rodbine, v prejšnjih letih lastnik knjigoveznice in zaloge slovenskih knjig. Pokojni je bil od početka narodnega gibanja v Ljubljani odločen pristaš narodne stranke in se je kot odličen meščan prav živahno adeleževal pri preporodu našega stolnega mesta. Bodi mu časten spomin!
— (Slovensko planinsko društvo) preloži na dan 12. t. m. določeni izlet k sv. Joštu sa 14 dnij.
— (Kranjska hranilnica) je imela včeraj svoj redni občni »bor, pri katerem je sklenila v razno dobrodelne in občekoristne namene darovati 41 339 gl. in prevzeti glavinskih delnic lokalne železnice Ljubljana Vrhnika za 14.U00 gld.
— (Domača umetnost) V izložbi gospoda Kollmanua na Mestnem trgu je razstavljena slika novomeškega prosta g. Urha in sicer s privoljenjem lastnika. Slika je jako dobro izdelana in zasluži toplo pohvalo. Slikal jo je rojak, akad. slikar gosp. Josip Germ v Pragi.
— (Skrivnostva afera) Čitatelji se še spominjajo, da smo lani poročali o detomoru, kateri se je zgodil v tabačni tovarni. Nado se je takrat umorjeno novorojeno dete iu sicer na nekem stranišči v tovarni. Vzlic najskrbnejši preiskavi ni bilo moči zaslediti nečloveške matere. Policija pa te zadeve ni položila ad aeta, nego skrivaj nadaljevala svoja poizvedovanja ter naposled res zasledila neko indicije, iz katereriti sa da sklepati, da se pri i morilki morda veader na sled. Stvar je sedaj v rokah dež. sodišča.
— (Odlikovanje.) Nadučitelj pri Stari Cerkvi na Kočevskem g. Jožtf Erker je dobil povodom umirovljenja srebrni zaslužni križec s krono. Služboval je v Stari Cerkvi 52 let.
— (Imenovanje ) Poštni administrator v Novi v,»si g. Ludo vik Ševar je imenovan poštarjem na Rakeku.
— (Upravni odbor „Zaveže slovenskih učiteljski društev") je v svoji seji dne 6. t. m. sklenil, prirediti letošnjo glavno skupščino dne 13. in 14. avgusta v divni Opatiji.
— (Talijo sa rešitev življenja) je deželna vlada   nakasala   čevljarskemu   pomočniku Janezu Noču v Mostah, ker je dne 2. februvarja v Ženi niči ia goreč« hiše rešil posestnika hči Marijo Legat.
— (Veselioa velikolaške moike podružnice sv. Cirila in Metoda) izvršila se je v vsakem obziru prav povoljno. Vsi sodelujoči želi so burno po hvalo, da, culo pavze gospoda polkovnika pl. Raten-skega dobile no aplavz — na odprti sceni. Ni li imel dovolj časa za priučonje svoje vloge?! Pri tej priliki se seveda ne sme pozabiti onih Laščanov, ki so se veselico ognili, kakor, da bi koze gospodarilo v hiši, kjer se je vršila. No, pa je tudi brez njih bilo dobro.
— i Uspehi katoliškega hujskanja.) I s Dom
žal se sam piše: Na velikonočni ponedeljek, dne 6. t. m., je pri prvi maši na Goričici zopet grmelo na leci. Gospod bsneficijat Stropi je rohnel zoper „liberalce" in liberalne časnike, češ, da grde duhovnike sploh in zlasti njegovo osebo. Beneficijatovim pristašem se je bralo raz lica, kako je taka „božja beseda" nanje uplivals. Gledali so navzočne „libe.-ralce", kakor da hočejo takoj uprizoriti nekako „jer nejsko noč". Svoje hujskanje zoper liberalce je gospod Strupi zaključil z nasnanilom, da bo tisti dan procesija, in ntnsignil svojim pristašem, naj skrbe za red. Ko ju popoludne tla procesija iz cerkve doli po bregu, stali so ob strani nekateri možje in fantje, največ taki, katere smatra gospod beneficijat Strupi za .liberalce". Idoč mimo teh mož, zgrabi znan pristaš Strapijev debelo opeko, jo zažene z vso silo na one, ob bregu stoječe .liberalce" ter zadene dva fanta tako nesrečno na glavo, da sta se takoj sgnr dila nezavestna. Kri je kar curkoma lila od obeh ranjencev, katera so ljudje odnesli v bližnjo hišo, kjer so jim izpirali rane in jih obvezali. Jeden fantov je tako težko ranjen, da je dvomljivo, če ozdravi, pri drugem pa se kaže, da ima lobanjo prebito. Ni dvoma, da je to posredna posledica vednega hujskanja ■oper »liberalce". Ni še dolgo tega, kar so naši katoliški prvoborilci in beneficijatovi pristaši napadli neke „maškare" vStobu, iu sedaj nov napad, prav kakor da je dovoljeno pobiti vse tiste, katere zmatra gospod benetioijat sa »liberalce*. Prečuduo, da se merodajni faktorji ne brigajo za dogodbe v našem
okraja in ne narede konca našim obupnim razmeram. Za Časa prejšnjih duhovnikov ni btlo v domžalski občini nikdar raanega prepira, čelo odkar je zanssel veter semkaj benaiicijata Strupija, se je začela gonja Da H liberalce". Apelu jemo še jedenkrat na višje f*ktorje, naj ssvarujcjo javno varnost, šakaj sadnji las je, da se kaj stori, sicer pridejo ljudje na misel, <k si morajo sami pomagati.
— (Nesreča.) Jednajstletni Franc Ko^trun iz Loke pri Kranju jo dae 2. t. m. pahnil petin polletnega Janeza Berganta z nekega moetovža. Bergant je z meter visokoga moetovža padel tako nesrečno, da se je ukil.
— (Slovensko društvo .Edinost" v Gradci) je izvolilo v odbor nasledaje gospode : Franjo Rebec, predsednik; Franjo Bolta, podpredsednik; Ivan Se-tina, tajnik; Matija Pft.erlin, blagajnik, Jurij Vergles, knjižničar; Makso Jeglič, gospodar; Tone Lukanc in Ivan Lnžar, odbornika.
— (Dr. Lueger v Goriei.)   „Edinost" poroča:   V nedeljo na večer raznesla se jo v slovenskih krogih goriških vest, da prido v ponedeljek popolndae Lueger iz Trsta v Gorico.   Svoj prihod ju naznanil visokorodnemu g. grofu Alfreda Coro-niniju.   Goriški Slovenci eo biti veselo iznenađeni ter so sklenili prirediti sijajen sprejem vodji proti semitskega gibanja v Avstriji.   In res se je zbralo na kolodvoru okolu 400 ljudij, mej  temi tudi nekoliko takoimenovanih koaservativnih Lahov. Na peronu so vsprejeli dra. Luegerja, Scbneiderja, dra. Brzobobatega in  njega soprogo:   gg. grof Alfred Coronini, dr. Gregorčič ter dr. Rojic.   Ko so du najski gostje izstopili iz vlaka, pozdravil jih je gromoviti „živio dr. Lueger", kateri klic se je navdušeno ponavljal, dokler se niso odpeljali v spremstvu v Hotel Suda.   OkrepČavši se nekoliko, peljali so se na Kostanjevico, kjer so ogledali cerkev in rakev Bourbonov. Zatem so se odpeljali v kronberški grad Coroninija, kjer sta jih vzprejela dražestna grofica Olga, šurjakinja grofa Alfreda in nje soprog grof Karol Coronini.  Ogledali so starodavni grad, njega starinske umetnosti ter občudovali divni razgled raz teraso. Mej južino nspil je mladi grcf avstrijskemu patnjotu  dru. Luegerju,  a  ta grofovski rodovini Corouinijev Kronberških.   Zadovoljni vrnili so se izletniki okolu bul me ure v Gorico. Ob 8*/| zvečer otvoril je v vrtnem salonu Sudovega hotela dr. Gregorčič zaupen shod v smislu § 2. društvenega zakona, katerga se jo udeležilo okolu 400 oseb, mej temi večina sloveuskega razumništva goriškega, posebno veliko duhovnikov, obrtnikov in kmetov. Dr. Gregorčič je pozdravil v slovenskem in nemškem jeziku zbrane, opisal pomen in delovanje Luegerjevo, tega neustrašnega prvoboritelja za osvobojo krščanskega ljudstva.  Zatem sta govorila v jednakem smislu v obeh jezikih g GabrŠček in kapelan gosp. Drmaetja iz Solkana.   Vsem trezi se je bnrno  ploskalo in pritrjevalo.   A ko je stopil dr Lueger na oder in za ei popularno slikali in ratlsgiti  pomen in dela-vauje krščanskih  socijalista v ter rovanje in Škodo Židov in njih upliva ea blagostanje narodov, ni bilo pritrjevanja no konca ne krnja.   Ko »e je dr. Lueger zahvalil  na  kiastem   vsprejttnn, kakorftaega se ni nadejal v Gorici, bilo je zopet novo in nepc-pisno ploskanje iu zatrjevanje od Vseh stran*, da se mora smatrati mej goriškimi Slovenci ljubljenim do-mačinom.  Govoril j« fte Schneider mej živim odobravanjem. Prišla je poiuoo. ko se je zaključil shod. Vse je drvilo in »iiilo k Lnegerjevemu stolu, da se i njim rokuje. OJidšenm v *premstvu grof* Coroninija. dra. Gregorčiča iu dia   Rojca, zaurili  so mu zaporedoma burni živio-klici.  Ker je bilo na shodu tudi precej  laške konservativne inteligence, se je pričakovalo, da bode tudi od teh kateri govoril. A zaman 1 Sedaj se pa pritožujejo in javkajo, da niso prišli do besede drugi, izvzemši Vervego, kateri je v svoj k ratkobei.edu i govor prav neumestno vpletel zidanje cerkve sv. srca Jezusovega. — V torek zjntraj peljali so  se  danajski  gostje v spremstvu grofa Alfreda Coroninija v Oglej in Gradei, od koder so ee vrnili ob devetih zvečer.   V sredo zjutraj vrnili so se sa Dunaj.
— (Nezgoda na železnici.) Pri Opčini te je predvčerajšnjim pri nekem vlaku pretrgala vozove mej seboj sklepajoča vez in je moral dotičai vlak peljati se v dveh oddelkih do Sežane. Vsled tega so drugi vlaki imeli precejšnje zamude.
— (Trgovcem iz Kranjske )   Pod tem za-
glavjem piše „Naša Sloga" : Že nekaj let se pride-Ijujo mnogo vina v nekaterih okrajih Istre, soseboo v p< reškem. V Italijo gre seveda malo našega vina "1" pa nič. Največ ga odpeljujejo na gorenje strani litre, v Trst in na Kranjsko. Mnogo naših ljudij, Slovencev, prihaja kupovat vino v razne kraje. Hvaležni smo jim za to. Nego jedno želimo tu omeniti, radi česa se pritožujejo naši ljudje iz poreškega okraja. A to je, da naši trgovci, zlasti iz Kranjske, kupujejo vino največ pri naših narodnih protivnikik. Povsem prav imajo, da gledajo na svojo korist in •kupujejo vino tsm, kjer dobe boljše in cenejše. A baš boljšo in cenejše iu vsnknko nepokvarjeno vino dobe pri naših kmetih, naših poštenih ljudeh. A tudi ko bi bilo vino jednako dobro in jednako ce-nJsno, bi morali naši trgovci rajši k našim ljudem hoditi, negoli k našim narodnim protivnikom Ti zapostavljajo naš narod, naš jezik, psujejo na Hrvate in na Kranjce, zakaj jim ti še mošnjiče polne, zakaj nosijo denar rejše njim nego našim ljudem za isto
vino!? Svoji k svojim naj tudi tu velja; naj naši ljudje vidijo, da jim bratje iz drugih dežel pomagajo, dvigniti se iz nepovoljnoga položaja, v katerem se nahajajo.
* (Češka opera v Spletu.) Splet si je pred nekaj leti zgradil krasno mestno gledališče, v katerem poje sedaj češka operna družba. V tej družbi so vse odličnejše moči brnske češke opere ia pa naš tenorist g. Purkrabek, kateri poje vse partije v slovenskem jeziku. Stagione se je otvorila veliko nočni ponedeljek z opero „Prodana nevesta" in je bil uspeh predstave, kakor se brzojavlja češkim listom, tako velik, da so se morale mnoge točke ponavljati.
* (Koliko velja vsak vojak na leto?) V Belgiji 413 gld., v Bolgarski 250 "lo . na Dauekem 353 gld., na Nemškem 40G gld., na Angleškem 1000 gld., na Francoskem 2G3 gld., na Grškem 222 gld., na Laškem 3GG gld, v Luksenburgn 250 gld, na Nizozemskem 321 gld., na Norveškem 201 gld., v Avstriji 325 gld., na Portugalskem 294 gld , na Ruskem 364 gld., na Rumunskem 315 gld., na Švedskem 214 gld, na Srbikem 203 gld., na &pansk*m 400 gld., na Turškom 343 gld.
* (Zadušile) so se predvčerajšnjim na Dunaji tri osebe, neki 70letni kapčevalec, njegova gospodinja iu nje postrežnica. Peč jo bila zaprta iu plin je omamil vse tri v sobi speče. osebe. Ko so ljudje odprli sobo, je bila gospodinja že mrtva. Kupče-valca in postreinico so prenesli v bolnico, kjer pa sta kmalu nmrln.
* (Tatvina na pošti) Nski praški firmi se je te dni dostavilo pismo, v katerem bi moralo biti 14.200 gld. Ko se je pismo odprlo, so te našli notri koščeki starih časnikov. K lo ju pismo oplenil, se še ni dognalo.
* (Zrtva medvedov.) Me^lo Bero v Švici redi vedno nekaj medvedov. To je žo jako stara navada, saj ima mesto celo v svojem grbu medvedn. Pred kratkim se je število medvedov pomnožilo; uovodobljeni medveije so še jako divji iu vsled tega nevarnejši cd starih. Te dni je neki 30letni tuji delavec padel po noči v medvedjo jamo. Medvedje so mu čez noč odgrieli glavo in oglodali roke in noge. Ta strašni slučaj obuja različne reminiscene. Pred neknj leti je neki Anglež zgolj iz preširnonti splezal v medvedjo jamo. Stavil je bil za lepo svoto, da se ubrani medvedov z dežnikom, a stave ni dobil. Medvedje so mu strgali dežnik in njega razme-sarili, še predno so mu mogli ljudje na pomoč priti. Pred nekaj leti je neko, le za silo oblečeno dekle skočilo v medvednjak in sicer s samomorilnim namenom. Medvedje so se dekleta tako ustrašili, da se nobeden ni upal približati se mu, in je bilo mogoče  dekle rešiti.
* (Poštenjak Crispi) je zadnje tri dni svojega vladanja prenkrbel 703 avojih prijateljev in somišljenikov različna odlikovanja, mnogim drugim pa podelil mastne službe Da je državne blagajnice popolnoma izpraznil in odnesel tudi mnogo važnih, njegove tatvine osvetljujočih spisov, smo že poročali. Vzlic vsemu temu je Crispi še vtdno ljubljenec in zaupni mož kralja Umberta.
* (Panika v cerkvi) V neki grški crkvi v Carigradu se je minoli petek primeril strašen prizor. Cerkev je bila natlačeno polna. Hkrati je začelo grmeti. Ljudjo so mislili, da je potres iu da se cerkev podira. Jeli so bežati, vsled česar je nastala velikanska gneča. Ženske so kričale, otroci so jokali, moški so vzdihali. Mnogo osob je bilo pobojeuih, drugi so bili v silni gneči pohabljeni, neka žena se je prišedši iz cerkve zgiudda mrtva. Umrla je niemlu strahu. Vsega skupaj je umrlo aedein oseb, nevarno ranjenih pa je bilo nad petdeset.
* („Cvetke, cvetke, same cvetke . . ■")
Neapolske bolnice so prenapolnjene s laškimi vojaki. Siromaki, ki so vsi več ali manj pohabljeni, se premetavajo v groznih bolečinah na svojih ležiščih in jedina tolažba jim jo, da je cdslovljen tisti, ki jih je pogual v nesrečo, veliki lopov Crispi. Ali to je kaj slaba tolažba človeku, kateri je izgubil roko ali nogo. Na vso srečo pa so bile te nedolžne žrtve za vse trpljenje bogato odSkodovane. Te dni se jo mudila v Neapolu nemška cesarica. Ko je obiskala muzej, se jej je vročil krasen šopek in ona je ta šopek duhtsčih cvetk izročila generalu Sterponi s premilostnim naročilom, naj razdeli cvetke mej ranjene in v boluici ležeče vojake. Lahko si je predstavljati, kako velika radost je savladala mej ranjenci, ko so izvedeli za to muniriceutno darilo, za ta poetični iiraz cesarične milosti. In kolika je morala še le radost biti, ko so se cvetke razdeljevale. Gotovo so se ranjenci zanje kar pulili. Upajmo, da mej ranjenimi vojaki ni bilo nobenega takega sarobljenca, kateri bi bil dobljeno cvetko dal za kos klobase ali kako emodko. Mej junaki, ki so na bojišči prelivali svojo kri, so pač redki taki lahko-živci, ki bi klobaso bolj cenili, nego od nemške cesarice poslano cvetko.
* (Velikanoč na Angleškem) Vsako leto se v imeni kraljice razdele v vvestminsterski cerkvi velikonočna darila tolikim starim možem in ženam, kolikor let je kraljica stara. Kraljica js sedaj 77 let stara in je bilo v Četrtek obdarovani h 77 mož in 77 žen. »Svoj čas so se razdeljevale jestvine in obleke, sedaj pa se daje denar, in sicer dobi vsak
moški okoli 25 gld., vsaka ženska pa okoli 15 gld. namesto obleke, potem pa še vsak po 25 gld. namesto brane. Umivanje nog ni več običajno, opomin na to pa so brisalke. katere zastopniki kraljice nosijo pri razdeljevanju daril na rokah.
* (Najhitrejši brzo vlak) vozi mej Novim Varkom in BufLdotu, katera proga je dolga 700 kilometrov. Lokomotive, katere so rabijo, so nove konstrukcije in preteče jo v vsaki uri povprek 81 i kilometrov. Ko bi vozil ta vi.:k na južni Železnici bi človek luhko v jedni dobri uri prišel iz Ljubljane v Trst, dočim se z našim hr<ovlakooi vozi skoro štiri ure. Strojevodja najhitrejšega brzovlaka je hotel nekoč nadomestiti saraudo na naki poataii in je progo od BufTala do Roche«tra, dolgo 138 km, prevozil v G8 minutah. Kolik razloček moj tem in — kanmiškim vlakom.
1		
	Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!	
		
		
Zahvala. Na velikodašnem darilu, tukajšnje) šolskej knjižnici poklonjenom po slavnem odboru, oziroma predsrdništvu „Slovensko Matice" v Ljubljani, izražuje podpisani krajni šolski svet, kakor tudi šolsko vodstvo presrčno «ahva!o. Na zdar! Krajni šolski svet in šolsko vodttvo v Razboru, dne 8 aprila 1896. Blaž P o m p e, predsednik. B. J u r k o, vodja.
Dunaj 9. aprila. Bivši moravski namestnik Lobl je imenovan člauem državnega sodišča.
Dunaj 9, aprila. Pozicija tirolskega namestnika grofa Merweldta je podkopana in on najbrž odstopi. Povod je to, da namestnik ni oficijelno poročal na Dunaj o italijanskih vojaških begunih, katerih je vse polno na južnem Tirolskem.
Pragfta 9. aprila. V klubu mladočeške stranke se je unela velika debata glede volilne reforme. Zoper Badenijev načrt so govorili Gregr, Vasatv in Sokol; za to, da naj mlado-češki poslanci glasujejo za Badenijev načrt, sta govorila klubov predsednik dr. Engcl in dr. Herold, kateri je rotil luv/.oČnike, naj se ven-der že naredi konec tridesetletnemu mejseboj-nemu hujskanju iu sumničenju.
Budimpešta 9. aprila. V deželnem kazinu sta se zopet zasačila dva odlična moža, ko sta varala pri igranju. Neki list zatrjuje, da se v vseh budimpeštanskih klubih igra z markiranimi kartami, katere so se izdelale v tovarni, stoječi pod državno kontrolo.
Pariz 9. aprila. Kazni listi zatrjujejo, da se B.»urgeoisovo ministerstvo ne more več rešiti, kur baje Rusija radikalni \ladi ni naklonjena. Isti listi poročajo, da sestavi novo ministerstvo najbrž bivši minister munjih del Hanoltoz.
Rim 9 aprila. Oficijelno se potrjuje, da j so derviši pobili laško vojsko pri Kassali. Ge-{ neral Baldissera je majorja Stevamja, zapo-vednika poraženega oddelka, takoj odstavil.
Rim 9. aprila. V bitvi pri Aduvi je laška vojska, kakor poroča „Opinione", izgubila 5000 mož, kateri so bili ubiti, ranjenih je bilo 7000 do 8000 mož.
Madrid 9. aprila. Ker je špauska vojska na Kubi decimirana iu skoro popolnoma des-organizirana, odpošlje vlada Čim prej mogoče novo krdelo 40.000 mož.
Narodno-gospodarsKe stvari.
— Posojilnica na Slapu pri Vipavi je
imela koncem IH',15. leta 204 zadružnike, kateri so imeli v deležih 2000 gld. Hranilnih vlog vložilo se je v 1805 letu v skupnem znesku 27.458 gld. G7 kr , vzdignilo pa 4899 gld. 98 kr., tedaj več vložilo 22.558 gld. 69 kr. Stanje hranilnih vlog koncem 1894. 1. je bilo 18.680 gld. 58 kr. Kapi t a-lizovane obresti od hranilnih vlog 1895. I. znašajo G97 gld. 18 kr , tedaj je starijn hranilnih vlog koncem 189f). I. 36.880 gld. 45 kr. Posojil se je 1895. I. ieplačalo 28.267 gld. 94 kr., vrnilo pa 2872 gld. 20 kr., tedaj več posodilo 25.395 gld. 68 kr. Stanje posojil koncem 1894. 1. je bilo 14 986 gld. 5 kr., tedaj je stauje posojil koncem 1895. 1. 40.381 gld. 73 kr. Rezervni fond 115 gld. 30 kr, vstopnina 1895. I. 64 gld., 5°/0 od čistega dobička 18'. »5 1. 24 gld.. tedaj je stanje rezervnega fonda koncem 1895, I. 203 gld. 30 kr. Čisti dobiček ! 1895. 1. znaša 480 gld. 8 kr.
Deželno gledališče v
Izvanredna zadnja letoinja predstava.
V Mol»oto <1im- 11. fli|>x-iln l**»f><3.
Na korim igralkam iu igralcem slov. drame gospicama 91. Higrltiovi in X. Terfiovl ter gospodom F. l.o>ftluu, F. Orrhckn. X. 1*0 d gre | alt emu in A. V«*rowfieku.
Iz prijaznosti sodeluje režiser in operni pevec gospod Josip Molil.
Razbojniki.
Žaloigrn v prtih dejanjih. Spisal Fridorik Schiller. Poslovenil Jotip Nolli.   Režiser Rudolf Ineman.
Blagajna se odpro ob 7. uri. — Začotek točno ob ',',8. uri. Konce ob 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu.
Pri predstavi »vira orkester slav. c. iu kr. peSpolka fit. '27.
Iv. issr^<i3cm*lista.
lavrslln« »II »kMeknilvii«* draibe t Josipa Jakopina zemljisao v Ravnah, cenjeno '2223 gld., dne 15. aprila v Lola.
Janeza Kocjana zemljišča v Stari vasi, cenjena 1106 gld., dne 15. aptila iu 20. maja v Mokronoga.
Jožefa Korena aemljifićo v Prapročah, cenjeno 2191 gld. 60 kr., due lt>. aprila in 12. maja v ZatiČini.
Avgusta Gaspari posestva na Rakeku, cenjena 10.100 gld., 1200 gld. in 400 gld., dne 17. apiila iu 16. maja T Logatcu.
Knrola Korena zemljiSee v Kožljeku, cenj eno 6 gld., dne 16. nprila in 1H. maja v Cerknici.
Meteorologično poročilo.
April	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tnmps-ralun T C	Vetrovi	Nebo	Bdokrina v mm. v 24 arah
9. 10. ■	9. zvečer , 739 1 7. »jutiaj 7407 2. popul. I 739 0 Srednja včerajSnj		70 ft-8 152 a tem p	ar. rshod al. jvzh. al. jvih. nrntura 7 (1	oblačno pol obl pol obl. », ta 1*5' \	1-2 iod nor-
Di»lnm
«ln,' 10.
siest borza
aprila 1896.
Skupni državni dolg v uotab..... 101
Skupni državni dolg v srebru    .... 101
Avstrijska zlata renta....... 122
Avstrijska kronska renta 4e/„..... 101
Ogerska zlata renta 4°',....... 121
Ogeraka kronska mu« 4"...... 99
&vstro-ogen»ke bančna dulu:ce     .... 884
Kreditne delnica......... 364
London vista........... 120
Nemški drž. bankovci za K'O mark    .   . *8
tO mark............ 11
80 frankov........... *
Italijanski bankovci........ 43
C. kr. cekini..........                                       , S
gld.
Potrtega srca naznanjajo podpisani tu/no vest, da jo njih iskr. noliuhljeni oče, oziroma tast in ded, blagorodni gospod
zasebnik
»lan s, dne 10. aprila t 1. v starosti 79 let ob i. uri zjutraj BSnadotttfl lnt.ro v Goaporlu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bode dne 12. aprila ob polu 1 mi popoludne iz hiSe žalosti , Stari trg fit M
Sv. mase zadulnice se bodo bralo v župnijski cerkvi Sv Jakoba.
Nepozabni ranjki se priporoča v molitev in blag spomin. .J)i)S
V Ljubljani, dne 10. aprila 1886.
Hugo Hohn, c. kr. pofitni nadknntrolor; Robert Hohn, nadzornik c. kr priv. južne železnice, sinova. — Mol an tj a Hohn: Olga Engel-berjjr roj Hohn, hčeri. — Henrik Engelberg, tast. Amalija Hohn roj Ranim, Beti Hohn roj  Brunnor, si u a h i. — Val vnuki.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vost, da je nafla nepozabna mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Josipina Keršin Cerer
danes dopolndne ob '/,12. mri, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 70. letu svojo starosti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnee se bo v soboto, dni 11. t. m., popoludne ob 4. uri na tukajšnje pokopališče k pogreba in večnemn pokoja preneslo.
Sveta maša zadušnica se bode brala v farni cerkvi v Št. Petru.
Nepozabno rajneo priporočamo v blag spomin in molitev.
Št. Peter, dn6 9. aprila 1896.
Andrej Lavrtnčič     Amalija LavrenčIČ
zet. hči.
Viktor Lavrenčič
vnuk. (2204)
Solnčnike
v najbogatejši izberi in solidno izdelane
priporoča (2113—5)
po na Jxa. I živili cenah
I*. IVUkusch
v I.} u t>IJ.-«iii, mi  M.'tediom trg-u IfS.
(pomnoženi reM 11 uclj sli I tok)
Bteklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld.
rabi se za drgnjenje ▼ krepilo konjskih udov. Ta cvat, mnogo let po izkušenih živinozdrav* nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot kreptlen, lalša otrpao-loit konjskih udov ter služi v krepilo prad A '^'"rC^Stf-ji. - »n v rsstitucijo (očvr-■ stenje) po kakem tre-
dapolnem delu.
Skušena redilna štupa za živino
za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd
Rabi se skoro 40 let 2 najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako z.vinćc r.e more jesti; iboljiuj* mleko.
Zaraotek z rabilnim navodom vred v. Ija SO kr , fi aamotkov 7. rabilnim navodom samo 2 gld. Priporoča in raipolUjs na vee struni ■ prvo pošto
lekarnar TJbald pl. Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. (8150
2)
C h, glavno ravnateijotvo avstr. |r| železnic. Izvod iz voznega reda
-• »Kl. k ^-.r>.ojr«L  od  X. o3cto"br» 1S95. Heatopno omenjani prihajal nt In odvajalni <ui oautui %n , zra 9aa4*s* rif^kif« tam.
Odhod ls LJubljana (juž, kol.)
tte 2*. .•#■< a min. po nm< rjchul tUk v TrbU, Pontabtl, Beljak g,, F/reo. FrtuiuiJfHt«, Ljubno, iM 8.l«lti*l t Auuot,  Uuhl, 0. dea, tioluagrad, Shi;r, Uno, IJuiliiJaria«, Plaen],  Merljtoe far«, nol,I KerlOTa   t»re, lrr»c joto Tare, Prago, Upako, Dunaj rta
Od & mri tO mil*, mjutraj mo*iuil r!ak t KoearJ«, Koto me« to.
0» T. imr* tO min. mjutr^f oaabni vlak * TrbU, Ponlabal, Dalja«, 0». loroo, rrAiiaanafiaate, I.Jiibn >, Dunaj, e«a Salathal t Bolnograd, I>Un» vi* JLmo««tt«n.
O* I v. tri aH min. popoluđnm meaani Tlak t Noto meato, Kou«Tj.v
«36 i i. Mri SO *—**>. &9y*h*d*+ oisbtU Tlak v TrbU, Poubahal. 11,. CalcTaa, bjabna. Kalsthai, Dunaj.
tti -4. mri vopoSmdm* oaabol Tlak t Trbla, Baljak, OaloTae,  i.)ni . Cea Salaihal v Solnograd, Lend-Oaatelo,  Rell najeaam, inu I*r«g«Ba, Ourih, Ueuero, Pari*, Hterr, Mi. o, Oiannden, Iaobi, i i Je»lce, PUaoJ, Marijin« Tare, Heb, rnuioovo  Tare. Karlov« v.-- • Pnoo, Ulpako, Dunaj tU AaaaUltea.
Oa /. mri SO min. mm+bmr melaDi vlak t KoAot]«, No« o meato.
aUaan tega ob nedaljeh In praamlklh ob S. mri 94 m4naaa popohiUi.« oaobnl vlak t Laaoe-Blađ.
Prihod v Iajabljano (ju*, kol.).
CM B. mri 3» min. mjt**r*4 a—kal vlek ■ Ona »Je Tla Amatatken, Uf. akaga Ptas«, Vreuoovlh varov, KerloTlh Mm, Haba, HarlJInUt varor, Planja, Bude}«rle, Bolnog-rade, IJnua, hu/t», Gasondena, IkoKla, Am. ueta,  Uubna, OeioToe, Baljaba, Peaavuuafeeie, Trhli«
*9* g. mri tO min. mjutrnj naeaal vlak ta KodaTja, Nomr« aaeeU.
CM II. aart aM tmUn. 4epotn**,m oeebei Tlak e Dunaja Tla Araiui«. UpaJkega Praga,  ViaJtooTik TaroT, atarlnTlk tutot, Ueba, Marijin., t»roT, Planja, RmdaJ*Tle, Solnu^raka, Iilnoe, fHeyra, Pa*ia», 0«n«.r, Oorllie, Hrefrenoa, tiaomoata, /.*!!« ae žeeern, Ijeiid-flaailne, l-u Oalovv«, Poaaebla, TrbUa
CM 9. mri SM min. popohUtnm aieeeal vlek U Kooavje, NoTaara m- • ■
Od «1. uri %& min. g>»|»<t*M<e«M »itil.i.l Tlak a Dneaje, 14utrne, SelathkU, Beljaka, OcloToa, Vramena/eeU, Pontahle, TrbUa
CM 9. mri 93 min, eee^ar taaaeul Tlak U KoeeTje, Nong» Meata.
(M 9. mri 4 min aajeeer oeabul vlak e Duueja preko AnutaMene I« lJtit.r»j(T», Baijakia, OelOToa, PvokeUe, Tri Ua.
cm
Odhod ta LJr.bljana (dt\
f, etri 9B mUn. sj*itr*J       t aeouilB.
jf X9.        9       OA n. JHr*J^»H«W8^ra*ml    ■ «
9) 9»      9) • ■'^•^•t* t v
Prihod v/ Iajabljaao (dri.
CM   s. mri 99 nMn. «Jufr<«J       la Kamnika .    II.    »    Irt      .      đOf>r)lM<«t*e   , „ h    «•   .1  90 „
kol.;
kol.).
(1705-*2)
U
afi
(8 ■«-»
>
(8
Najnovejše
klobuke
za gospode in dečke
iz lclc"b-u.člns5
priporoča z verespoStovanjem
C. J. HAMANN
€■ lt%viiI trff »t. i*.
Najnižja cen al
rt
O < O
w
d-
dunajskih klobučnih modelov
(2o 4)    za dame in otroke   vi. (6)
slamnikov brez nakita i!
—ja- v najnovejših oblikah ^
cvetlic, trakov in perja itd.
Ženski žalni klobuki §
j5f  ho v treh urah naredć v modni prodjalnlol
Karol Recknagel. 1
Si gl
St. 1 1 T.l.
^•»58 {mm? $wat *^«a <«e% «eL ^^k«
(21H2-2)
Podpisano C kr. rudniško ravnat-ljst \ o v Idriji kot lastnik za izvrfioviinjo gostil-i.. n m kralBal kega uhi\a oddaja v imenu vis(»ktj»u erarjn, na cerkvenem trgu v Idriji utoječo, vnoviO pojuavl^ono
gostilno ?,pri črnem orluu
(takozvano veliko gostilno)
ie zravm hpadajočimi prostori, /.rinljisći in invcntarjeui, ravno tako tudi
letovišče ^^Mialjjl*4
b 1 oktobrom 1696 v najem
Eiradl iiiijfinnib pogojev so labko ttoavl v pisarni o. kr. rudniškega ravnateljstva  v  Idriji  in>j  uradnimi  urami  in  se tudi iste  i.a željo  dotiku i kov pismeno
ttopofiljejo.
Obebna prodetava ae želi, za oukibovanjo obrti jo znanje obeh delclnih jezikov
potrebno,
Taisti, kateri ho za tu najem zanimajo, naj svojo pismene, postavno kol^kovan« in sapsgstSPS ponudbo z riipisotn ..Ponudba za najem gOHtllne ' vstovil do 1. mejnika 1806 pri podpisanem uradu vloič.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji
dne 1. n pri In IhOti.
i
Rabite vendor
Doering'ovo milo s sovo
čeatita gospodična! Parfum tega mila je fin, kvaliteta njegova izborna, učinek na lepoto in nežnost kožo obče znana. To izborno toaletno milo za dame lahko dobite povaod po 30 kraje.
komad. IV.  lH3i>—8)
V l.iul-l i.iiu prodajate ua debelo : A. Kri«|>«r in V. ivtm . Oetioralno au.tupatTU : A. Mutacli .tOo., Dunaj, I , IiUKflck 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11.
29