Izvršujemo vsakovrstne tiskovine OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO equality NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V >MERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 1, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 128 Domače vesti Poroka V soboto 3. julija se bosta poročila Miss Dorothy J. Baloh, hčerka Mr. in Mrs. John Baloh iz Muskoka Ave., in Mr. Michael Cannavino, sin Mr. in Mrs. Joseph Cannavino. Poroka se bo vršila v cerkvi Holy Redeemer na 15712 Kipling Ave. ob 9.30 zjutraj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se obredov udeleže. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu! Dramski zbor "Anion Verovšek Jutri, v petek zvečer ob osmih se vrši seja dramskega zbora "Anton Verovšek" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članstvo je prijazno vabljeno, da se v obilnem številu udeleži. Seja v 32. vardi Nocoj ob osmih se vrši seja "Wallace for President" kluba v 32. vardi v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vabi se na obilno udeležbo. Znižane cene V trgovini Century Tire Service, katero vodi poznani Joe Dovgan na 15300 Waterloo Rd., je v teku posebna razprodajo na avtnih tajerjih, radio aparatih, vrtnemu orodju in potrebščinah ter na raznih drugih hišnih predmetih. Tako si lahko avtomobilisti nabavijo fine Firestone tajerje za $11.95 na tedensko odplačevanje po 75 centov. Obiski so dovoljeni Mrs. Julia Struna iz 14719 Saranac Rd. se še vedno nahaja v Emergency Clinic bolnišnici na Five Points, njena hči Mrs. Pearl Mooney iz 15242 Plato Ave. se pa nahaja v Huron Rd. bolnišnici. Obiski pri obeh so sedaj dovoljeni in prijateljice so vabljene, da ju obiščejo. Želimo jima hitro okrevanje. Pozdravi Pozdrave iz toplic v Hot Springs, Arkansas, pošiljati poznana Mrs. Rose Zdešar, ki je dolgo let vodila trgovino z že-leznino na E. 200 St., in njena hčerka Rosie. Pišeti, da so tam zelo lepi kraji. Posebno se spominjate kluba Ljubljana, p r i kateremu je Mrs. Zdešar članica. Zadušnica V petek 2. julija ob 8. uri zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Jeromija v spomin pete obletnice smrti Joseph F, Pozelnik, ki je svoje življenje zgubil v službi domovine. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. Zaroka Mr. in Mrs. James Vidmar iz 19605 Arrowhead Ave. sporočata, da sta se zaročila njiju hčerka Mary Elizabeth in Mr. Stanley Pluth, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Pluth iz 21101 Recher Ave. Zaročenka je aktivna pri zboru "Adria" ter je uposlena pri St. Clair Savings & Loan Co. že več let, njen zaročenec je pa aktiven pri veteranskem klubu "Euclid Vets". Zaročila sta se prošli pe tek na rojstni dan Miss Vidmar. Bilo srečno! V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! 200 LETAL PRINESLO ŽIVEŽ V BERLIN; SOVJETSKE OBLASTI USTAVILE TUDI VODNI PROMET __ « "Mi ostanemo v Berlinu," izjavlja ameriški državni tajnik Marshall Berlin, 30. junija—Danes je zračna karavana, sesto-ječa iz 200 ameriških in britanskih letal, prinsela hrano v nemško prestolnico, katero so sovjetske okupacijske oblasti z blokado odrezale od zapada. Ruske oblasti, ki so pred de-* setimi dnevi ustavile vse poši-Ijatve z zapada, so danes raztegnile svojo blokado tudi na vodni promet. Ameriški komandant v Berlinu, polkovnih Frank L. How-ley je na obljubo Rusije, da se bo blokada na kopnem v kratkem dvignila, izjavil: "Kar mi hočemo, so dejanja, ne pa besede." V zalaganju Berlina s hrano potom zrakoplovskih operacij, ki so največje kar se jih je kdaj kje podvzelo v mirnem času, sodeluje z ameriško zračno silo tudi sto britanskih letal. Angleži so do konca tedna obljubil podvojiti število letal v tozadevni akciji. Dostavljanje živeža po zraku se bo povečalo Ameriška zračna sila, ki je začela z zrakpplovskimi operacijami prošlo nedeljo, je do danes pozno zvečer poslala v mesto 125 z živežem otovorjenih letal. Na ta način dostavljeni živež se deli med prebivalstvo tistega dela Berlina, ki se nahaja pod okupajcijo zapadnih sil. Ameriške oblasti na zrako-plovišču Tempelhof poročajo, da je tekom zadnjih ur tam pristalo 157 trasportnih letal, ki so prinesla hrano. Angleži poročajo, da bodo transport vršili ponoči, kakor delajo Ameri-kanci, in prinesli v Berlin dovolj gasolina, da letalom, ki prinašajo živež v Berlin, ne bo treba čakati radi pomanjkanja kuriva. O uvedenju ruske blokade na vodi poročajo angleške oblasti iz Hamburga, kjer so sovjetske oblasti ustavile paroplovbo na reki Elbi. Poprej so Rusi dovolili, da so nekateri rečni par-niki pluli iz Hamburga v Berlin. # Marshallova izjava o ruski blokadi v Berlinu WASHINGTON, 30. junija. — "Mi nameravamo ostati v Berlinu," je rekel danes državni tajnik George C. Marshall v izjavi, katero je avtoriziral iz bolnišnice Walter Reed, kjer se nahaja v svrho preiskave svojega fizičnega stanja. Izjava, katero je prečital časnikarjem tiskovni uradnik državnega oddelka Lincoln White, je bila objavljena v trenotku, ko so poročila iz Londona ustvarila vtis, da obstoji možnost, da bodo tri zapadne sile podvzele poizkus z a direktna pogajanja z Moskvo v svrho rešitve berlinske krize. Zdi se, kakor da so se Amerika, Anglija in Francija zedi-nile, da jt Kremlin prostor, kjer se mora iskati rešitve za to vprašahje. MarshalloVa izjava se glasi: "Mi smo v Berlinu na podlagi spora^imov med vladami na nemškem okupacijskem ozemlju in nameravamo tam ostati. "Sovjetski poizkus, da se blo- kira civilno prebivalstvo Berlina, dviga temeljna vprašanja velike važnosti, s katerimi bomo brez odlašanja obravnavali. Med tem pa se bo vršila maksimalna uporaba zrakoplovstva v svrho preskrbe živeža za civilno prebivalstvo." Papež pozivi je na sodelovanje delavcev z ostalimi razredi "Demagogija ne bo rešila nadlege brezposelnosti," je dejal Sveti oče' VATIKAN, 29. junija—Papež Pij XII. je nocoj izjavil, da demagogija ne bo rešila "nadlege brezposelnosti" in pozval italijanske delavce, naj sodelujejo z ostalimi razredi pri izboljšavi socialnega življenja. Sveti oče je govoril 30,000 delavcem Katoliške akcije, katere je posvaril pred gibanji, ki na "osnovi mržnje" stremijo za reformo državne ekonomije. "Zavedamo se resnosti časa. Povsod je prisoten čut slabe volje." Papež je govoril tudi o unij-skih vprašanjih. Dejal je, da ni nobene koristi od organizacij, ako niso čvrsto in intimno povezane z ostalimi katoliškimi delavci. "Vi morate biti apostoli, posebno, da za svojo stvar pridobite mladino," je rekel Pij XII. Oblečen ves v belo in sedeč na rdečem prestolu v vatikanskem dvorišču Belvedere, je Sveti oče svaril tudi proti politični aktivnosti unij in apeliral za sodelovanje z ostalimi razredi (brez dvoma kapitalizmom) pri "krščanski obnovi socialnega življenja." Še dva slučaja poli j a na St. Clair Ave. V okolici St. Clair Ave. v bližini downtowna, sta bila včeraj javljena dva nadaljna slučaja otroške paralize. Zadnji dve žrtvi sta Alice Zimmerman, stara 14 let, in njena sestra Kathleen, stara 11 let, obe stanujoči na 1289 E. 17 St. Dom deklic se nahaja v neposredni bližini doma Oscarja Ray-a na 1907 St. Clair Ave., v čigar družini je zbolelo šest otrok, od katerih eden je v torek umrl. Sladoled se podraži Telling-Belle Vernon Co., ki je največji producent sladoleda v Clevelandu, je včeraj naznanila, da se bo cena sladoledu danes pri prodaji na debelo zvišala za 15c pri galonu. Temu bo seveda sledilo povišanje cen pri prodaji na drobno, in enak korak bodo gotovo podvzela tu di druga podjetja, ki izdelujejo sladoled. Grški partizani presekali zveze vladnim divizijam ATENE, 30. junija — Grški partizani so danes presekali glavno oskrbovalno zvezo trem monarhističnim divizijam. Poročilo, ki je bilo poslano časopisu "Embros" pravi, da sta dve gerilski brigadi prekinili vsake zveze med loannino in Atenami, ter loannino in Prevezo. Poročilo pristavlja, da so morali ameriški delavci, ki so delali na cesti, bežati pred grškimi gerilci. loannina se nahaja v južno-vzhodnem kotu Grammosa, kjer so monarhistične divizije nameravale uničiti sile grške demokratične armade (gerilce) pod vodstvom gen. Fifiadesa. Cesta, ki so jo gerilci presekali, je bila glavna zveza za oskrbo devete monarhistične divizije, ki se bori okrog Konice, za osmo, ki ščiti loannino s severa in za deseto, ki se nahaja vzhodno od loannine. Poročilo "Embrose" pravi, da južno od loannine divjajo hude borbe. Osumljenec v napadih na ženske prijet V policijskem zaporu se nahaja neki 24 let star zamorec iz 14822 Thames Ave., o katerem se sumi, da je odgovoren za napade na več kot 20 žensk, ki so bile zadnji čas žrtve napadov s kladivom na raznih ulicah na severovzhodni strani mesta. V posesti osrmljenca, ki se piše James Buchanan, sta bila najdena dva kladiva. Osumljenec je bil včeraj sko-^ zi vse popoldne na izpraševanju in je baje priznal zadnja dva napada, katerih žrtve sta bili Mrs. Lottie Rosofski, 46, iz 11806 Ablewhite Ave. in Mrs. Monzola Belcher, 32, iz 713^ E. 124 St. Prizadeti je bil prijet, potem ko se je na pozori-šču zadnjega napada našlo neki vmoški klobuk. Vse ženske, ki so bile v zadnjem času na sličen način napadene, s o bile poklicane na glavno policijsko postajo, kjer bodo danes z osebnim ogledom pomagale dognati, ako je on pravi napadalec. Clevelandu preti pomanjkanje elektrike Cleveland Illuminating Co. je včeraj podala svarilo, da je zahteva za električno silo v zadnjem času tako narastla, da mestu prihodnjo zimo preti pomanjkanje elektrike, ako se raba električne sile ne bo na kak način tako uredila, da se je ne bo toliko rabilo ob istem času. Rečeno pa je, da kriza ni tolikšna, da bi mogla povzročiti kake dejanske potežkoče. V tozadevni izjavi je rečeno, da bodo tovarne in druge velike naprave morale rabo elektrike takorekoč razširiti, nakar bo zaloga zadostna. Posledica tega bo, da bodo industrije morale delovni čas prilagoditi električni produkciji, kar bo seveda prineslo nekatere neugodnosti za delavce. Sličen položaj obstoja po vseh velikih industrijskih mestih v deželi, in je podoben krizi, ki je nastala prošlo zimo glede naravnega plina in petrolejskih produktov. Na obisku pri sinu Mrs. Mary Koljat iz 19404 Chickasaw Ave. se je podala na obisk k svojemu sinu in družini v Kansas City, Mo. Z njo je šla tudi Mrs. Julia Vidrich. Jugoslavija podvzela inicijativo za ustanovitev Balkanske zveze Kratke vesti NEMCI BODO SESTAVILI VLADO ZAPADNIH ZON FRANKFURT, 30. junija — Jutri bodo Nemci v zapadnih okupacijskih zonah dobili proste roke, da sestavijo nemško vlado za zapadno Nemčijo. Načrti za združitev treh zon so že končani; angleški, francoski in ameriški komandanti pa razmo-trivajo o glavnem mestu nove zapadne Nemčije. Med Ameriko in Jugoslavijo dosežen sporazum glede zlata; maršal Tito je bil v Beogradu navdušeno pozdravljen BEST OBSOJEN NA DOSMRTNI ZAPOR BOSTON, 30. junija—Ameriški časnikar Robert H. Best, ki je za $200 mesečne plače vršil za časa vojne v Berlinu radijsko propagando za nacistično Neiji-čijo, je bil danes obsojen na dosmrtni zapor in $10,000 globe. Na obravnavi se je Best zagovarjal, da se je boril "proti komunizmu in boljševizmu." "ZVESTI PES" JE SLEDIL TRAKTORJU ROMANCE, Sask., Kanada, 29. junija—"Bolj zveste živali kot je moj pes, si ne morete misliti, " je dejal često farmer Arnold Mierke. "Kadar sem na polju, je vsako minuto za mojim traktorjem." Pred par dnevi pa je Mierke traktor prodal nekemu bližnjemu farmerju. Na tujo farmo je sledil traktorju tudi "zvesti pes." BRIDGES ZAGOVARJA POMOČ CIANG KAJŠEKU WASHINGTON, 30. junija— Senator Styles Bridges je danes obtožil državni oddelek, da odlaša s pošiljatvijo pomoči Kini, kar da je v nasprotju z interesi Amerike. V svojem pismu državnemu tajniku Marshallu je Bridges zahteval natančno pojasnilo glede počasne akcije državnega oddelka v zvezi s to "zelo važno zadevo." Nov grob FRANK KRISTAN Snoči ob 11:30 uri je umrl na domu Frank Kristan, star 29 let, stanujoč na 1391 E. 45 St. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča mater Alice, rojeno Zupančič, očima Frank Skoflanc, sestro Mrs. Elsie Oberson, staro mater Mary Zupančič, starega očeta John Kristan in teto Mrs. Christine Ki-kel. Pogreb se bo vršil iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda. BEOGRAD, 30. junija—Par ur po zavrnitvi kritike jugoslovanskega komunističnega vodstva s strani Komin-forme je belgrajska "Borba," uradno glasilo komunistične stranke Jugoslavije, predložila program za ustanovitev Balkanske federacije. Program je bil predložen v* Pogreb Pogreb pokojnega Petra Ma-rinkovicha na 1118 E. 68 St. se bo vršil v soboto popoldne ob eni uri mesto v petek popoldne kot se je včeraj poročalo. Lovci Euclid Rifle kluba Tajnik Euclid Rifle kluba Mr, Frank Kastelec opozarja vse člane, da se zberejo v nedeljo 4. julija ob 10.30 uri zjutraj pri Ciril Kunstelnu na 6616 St. Clair Ave., odkoder se skupno odpeljejo na tekmo v Barberton, Ohio. Naročajte, širite in čitdjte "Enakopravnost!" imenu neodvisne Federativne republike Jugoslavije, kljub temu, da so v Moskvi podobno su-i^estijo bolgarskega premierja Dimitrova ostro kritizirali. (Dimitrov je 17. januarja t. 1. na časnikarski konferenci v Bukarešti, Romunija, izjavil, da nameravajo balkanske države ustanoviti carinsko zvezo in pozneje, ko bo pravi čas, tudi Balkansko federacijo. Toda 28. januarja je moskovska "Pravda" gladko zavrgla idejo o federaciji, nakar se je Dimitrov umaknil). , Kot poroča "Borba," je bil formalni program za Balkansko federacijo ustvarjen na seji centralnega odbora komunistične stranke, ki se je vršila 14. junija. Sedaj pa se je ta program poslalo lokalnim komunističnim odborom, da o njem razmotriva-jo pred konvencijo slianke, ki se bo vršila 21. julija. Zamišljena in predlagana Balkanska federacija bi vključila Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo. Toda dozdaj še ni nobenega odmeva v Bolgariji in Albaniji na to sugestijo jugoslovanske komunistične stranke. Amerika in Jugoslavija v sporazun\u glede zlata Medtem pa je prišlo poročilo iz Washingtona, da sta Zedinjene države in Jugoslavija rešili dve najbolj trpki vprašanji, vprašanje jugoslovanskega "zamrznjenega" zlata v Ameriki in vprašanje odškodnine za podržavljeno imovino ameriških državljanov v Jugoslaviji. Obveščeni krogi pravijo, da bo Amerika v najkrajšem času "odtajala" jugoslovansko zlato v vrednosti $50,000,000, ki se nahaja v Ameriki, odkar so nacisti napadli Jugoslavijo. Sporazum, ki bo formalno kmalu naznanjen, zadovoljuje tudi ameriške zahteve za okrog $20,-000,000 odškodnine, ki bi jo Jugoslavija plačala za podržavljeno imovino ameriških državljanov in dve ameriški letali, ki sta bili sestreljeni avgusta meseca leta 1946. Poročilo pravi, da so pogajanja bila obnovljena že pretekli mesec, nekako v času, ko je maršal Tito zavrgel poziv, da pred Kominformo zagovarja stališče jugoslovanske komunistične stranke. Delavci navdušeno pozdravili Tita Jugoslovanska časnik arska agencija "Tanjug" poroča, da so delavci navdušeno pozdravili maršala Tita, ki se je vrnil z Bleda v Beograd, da osebno vodi spor, ki ga ima njegova stranka s Kominformo. Tita so na postaji čakali podpremier Edvard Kardelj, Milovan Djilas in gen. Rankovič, ki so skupaj z njim bili tarča kritike Komin-forme. S skupino uradnikov je Tito posetil prostore, na katerih se bo gradilo vladne stavbe. V Moskvi pa glede izmenjave kritik med Kominformo in jugoslovansko komunistično stranko poudarjajo, da nesoglasje obstoja med komunističnimi strankami, ne pa med vladami. Kritiko Kominforme so objavili le komunistični časopisi, dočim so jo vladni, strokovni in mornariški časopisi popolnoma prezrli. Odgovor jugoslovanske komunistične stranke pa doslej še ni bil objavljen v Moskvi; Angleška vlada se zelo zanima za spor Angleški vladni uradniki še vedno iščejo dejstva glede spora med Kominformo in maršalom Titom. Iz Beograda je odpotoval angleški ambasador Sir Chailcs Peako, ki bo o podal poročilo zunanjemu ministru Ernestu Bevinu. Nekatere komunistične stranke vzhodne Evrope še niso zavzele jasnega stališča glede spora med Kominformo in jugoslovansko komunistično stranko, odnosno njenim vodstvom. V Bolgariji poudarjajo, da ta spor ne bo popolnoma nič vplival na bolgarsko-jugoslovanske odnose. Vladni uradniki v Poljski niso hoteli podati nobenega komentarja. Voditelj danskih komunistov Aksel Larsen pa je izjavil, da njegova stranka ne želi za enkrat zavzeti stališča z ozirom na novi razvoj. Večina strank stoji na strani Kominforme Edini znaki, da je prišlo do nesoglasja znotraj komunističnih strank, so se pojavili v Avstriji, kjer je del komunistov naklonjen jugoslovanskemu komunističnemu vodstvu. Za v nedeljo pa je bila sklicana tajna seja, na kateri se bo razmotri-valo o sporu. Toda ostale komunistične stranke podpirajo Kominformo. Komunistična glasila in predstavniki strank v Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Češkoslovaški, Franciji, Angliji in švedski so se že opredilili za Kominformo. Pri svojih komentarjih na splošno pravijo, da so jugoslovanski komunisti začeli ustvarjati "vero v Tita." Ameriški državni oddelek pa medtem razmotriva o možnosti, če bo "Titova revolta" uničila celo sestavo vzhodno evropskih držav. STIUJE AMEKICANI UBITI V LETALSKI NESREČI FRANKFURT, 30. junija—■ Ameriška zračna sila je naznanila, da je v bližini Monakovega treščilo transportno letalo C-45 in da so štirje Američani bili ubiti v nesreči. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 1. julija 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by the american jugoslav printing & publishing co. 6231 st. clair avenue cleveland 3. ohio henderson 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po po§ti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ---$8.50 ----5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign'Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187». SEDMA OBLETNICA VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV Julija meseca bodo jugoslovanski narodi proslavili sedmo obletnico vstaje, s katero so si odprli nove strani v knjigi svoje zgodovine. Pred sedmimi leti, julija meseca leta 1941, so šli v borbo, od katere je bila odvisna vsa njihova bodočnost. To je bilo v dobi, ko so mnoge dežele in narodi ječali pod peto naci-fašističnega okupatorja in ko so prav jugoslovanski narodi z golimi rokami postavili s svojo oboroženo vstajo proti okupatorju svetel primer borbe za popolno osvoboditev. Dvajset let so jugoslovanske narode izžemali proti-na-rodni režimi, politični špekulanti in zunanji izkoriščevalci. Toda vso to dvajsetletno trpljenje ni moglo zadušiti ali pa oslabiti vero jugoslovanskih narodov, da bo prišel čas, ko bodo z orožjem v roki obračunali ne samo z zunanjimi zavojevalci in izkoriščevalci, ampak tudi z domačo reakcijo. Cvetkovič-Mačekova vlada, ki je poskušala izročiti jugoslovanske narode na milost in nemilost Hitlerjeve Nemčije, je naletela 27. marca na prvi upor. Ljudstva Jugoslavije so jo zbrisala v znanem puču, regent Pavel pa je pred ogorčenim ljudstvom pobegnil v inozemstvo. Tudi nova Simovičeva vlada ni odražala volje širokih plasti ljudstva. Zaplovila je v stare vode, ovirajoč razvoj revolucionarnega gibanja ljudstva z namenom, da bi zopet v Jugoslaviji vladala stara klika izkoriščevalcev in njihovih zunanjih gospodarjev. Ko so nacistične horde, vsled izdajstva znotraj same Jugoslavije, v nekaj dnevih zavzele celo Jugoslavijo, se je eden del stare klike podal v begunstvo, drugi pa je ostal v deželi, da bi sodeloval z okupatorjem in se z njegovo pomočjo ohranil na oblasti. Ljudstva Jugoslavije so ostala sama, zapuščena ali pa izdana od vodstva. Vsa teža odpora, vsa borba za sam obstoj, je padla na njihova ramena. Od prve vstaje, takozvanega "puča" z dne 27. marca, pa do organiziranega oboroženega odpora proti nacističnemu okupatorju, so se jugoslovanska ljudstva pripravljala na Osvobodilno vojno. Pod vodstvom maršala Tita se je pripravljal organiziran odpor. Z ozirom, da se je Jugoslavija že nahajala pod jekleno pest nacistične okupacije, je bilo zelo težavno pripraviti in v vseh detajlih začrtati bodočo borbo, ki je ime jugoslovanskih partizanov proslavila širom celega sveta. Vojna proti Sovjetski zvezi, ki se je začela 22. junija, je še bolj pospešila organizacijske predpriprave. Sledil je zgodovinski julij, ko je z vso silo in junaštvom brez primere jugoslovansko ljudstvo udarilo. Zgodovinski datumi so se vrstili; 7. julija vstaja v Srbiji, 13. julija vstaja v Črni-gori, 27. julija vstaja na Hrvaškem, v Hercegovini in nekaj dni pozneje v Sloveniji. V težki osvobodilni borbi so jugoslovanska ljudstva šla skozi mnoge težke preizkušnje. Žrtve so bile ogromne. Ne samo, da so proti njimi stali nacistični in fašistični okupatorji, ampak tudi bande ustašev, četnikov in domobrancev pod vodstvom zloglasnih zločincev kot so bili Miha j lovič, Nedič, Rupnik itd. Sovražnik je želel s pomočjo teh zločincev razplamteti bratomorilno vojno, da za vedno razedini jugoslovanska ljudstva in da jih na ta način za vedno zasužnji. Toda jugoslovanska ljudstva so pod vodstvom Tita z jekleno voljo premagala vse težave. Kdo se še ne spomni navdušenih slavospevov v istem ameriškem meščanskem tisku, ki danes tako surovo napada novo Jugoslavijo? Kdo se ne spomni slavljenja junaških partizanov, vseh donečih fraz tistih, ki so hinavsko oddajali priznanje tem hrabrim borcem, samo zaradi zmotnega prepričanja, da so na poti v siguren grob, iz katerega nikoli ne bodo vstali? Toda iz te vstaje je izšla nova Jugoslavija. To je Jugoslavija, ki je dokončno obračunala z vsemi domačimi in zunanjimi izkoriščevalci in kjer se je delovno ljudstvo po zmagi na bojišču vrglo na delo, da si izvojuje svojo ekonomsko neodvisnost. Delovna ljudstva Jugoslavije—delavci, mali kmeti in narodna inteligencija—so prijeli za delo, da iz nekdanje zaostale, balkanske Jugoslavije, zgradijo novo Jugoslavijo, | ki bo temeljila na socialističnem principu, po katerem ne^ bo več izkoriščanja človeka po človeku. V treh kratkih letih po vojni se je delno obnovilo vso razor j eno deželo. I Razmah dela za industrijalizacijo in elektrifikacijo je zav-' UREDNIKOVA POSTA Pevski zbor "Slovan" vabi na piknik Euclid, Ohio—Ker se vse pri-pravljan in hiti na sveži zrak, tako se je tudi zbor "Slovan" odločil, da gre enkrat to poletje v naravo. Pa kar hiteti moramo, ker včasih je vreme bolj navihano, drugič pa ker nam čas kar beži pred očmi. Mesec junij je že šel, torej nimamo več dosti časa za priredbe na prostem. Torej o našem pikniku, ki se bo vršil na George Kaliope farmi ne bom dosti pisal, ker posebno mi Slovenci vemo, kaj imamo na piknikih. Hočem pa le omeniti, da pa pri vsem tem, je na vsakem nekaj posebnega, tako bo tudi pri Slovanu. Kot na vsaki priredbi Slovana, tudi .na našemu pikniku ne bo manjkalo veselega petja, torej vsi, ki radi poslušamo naše lepe slovenske pesmice, bomo sigurno posetili Slovane. Torej, kar pridite vsi in vse, od bliz^ in daleč na Slovanov piknik v nede- ljo, 4. julija. Zbor bo nastopil nekajkrat, kolikokrat jo pa bomo vsi skupaj vrezali, bomo pa premišljevali drugi dan, ko se bomo lahko malo polenili, ker bo baš praznik. Pa še nekaj. Zbor se je odločil, da ne bo letošnjo jesen priredil običajnega koncerta, zato pa apelira na prijatelje, da da posetijo ta piknik v obilnem številu. Prostor je našim Slovencem dobro znan, v slučaju, da pa kdo še ni bil tam, pa naj povem, da ko pridete do signalne luči tam, kjer je velika ga-solinska postaja, pazite za napis Slovana. Tam obrnite na desno in vozite do kraja, kjer bosta zopet videli napis Slovana, obrnite zopet na desno in vozite dalje do drugega napisa Slovana, nato pa pazite za ime Kaliope Farm. Torej, dragi prijatelji in prijateljice, ne pozabite priti 4. julija na Slovanov piknik. S pevskim pozdravom Frank Rupert VESTI IZ KOROŠKE Umrl je narodni trpin V Št. Jakobu v Rožu je umrl zaveden slovenski in pritifaši-stični borec Jože Lederer. Daleč naokoli je bil znan kot Vrbni-kov oče. Leta 1942 so ga zamrli in odpeljali v Celovec, nato v Dachau, pred tem pa je bil na prisilnem delu na Dunaju. Po neštetih mukah in hudem trpljenju se je po zlomu fašizma telesno in duševno uničen vrnil v domovino. Vse svoje dni je delal za družino in narod. Velika množica ljudi ga je pospremila na njegovi poslednji poti. Ob grobu je spregovoril poslovilno besedo Šimej Martinjak, ki je dejal: "Lahko rečemo, da bi narodni trpin Vrbnik danes še živel, če ne bi moral toliko pretrpeti v zadnjih letih najhujšega nasilja. Domači pevci so zapeli ginljivo žalostinko. Nikdar ne bomo pozabili svetlega vzornika Vrbnikovega očeta! Zločin nad našim zadružništvom Opažamo značilno zanimivost: Kar se je vrnila avstrijska delegacija iz Londona ne kažejo avstrijska oblastva niti najmanjšega truda več, da bi prikrila svojo pravo resnično politiko d o koroških Slovencev. Vsem izzivanjem in nasiljem je sledila namreč sedaj sodba višjega sodišča v Gradcu proti zakonitosti slovenskih zadrug, ,ki so bile svojčas zaradi slepega sovraštva koroških nacistov oropane vsega premoženja in samostojnosti. Danes je povsem razkrinkana zlohotna igra iz leta 1947, ko je koroška deželna vlada izdala celo vrsto papirnatih odlokovg lede obnove slo- venskega zadružništva ter njegove vzpostavitve. Premoženje pa je ostalo kljub vsemu brez izjeme v rokah razvpitih nacistov, ki so si ga svojčas protizakonito prilastili. Izkazalo pa se je, da je bila ta "velikodušnost" koroške deželne vlade le pesek v oči, manever za zaslep-Ijevanje javnosti na raznih konferencah. Zgodilo se je nekaj nenavadnega ter edinstvenega: Člani koroške deželne vlade so vložili kot sočasni odborniki Nemško-koroške zadružne zveze priziv protizakonitosti lastnega odloka, ki so ga izdali v svojstvu vladnih članov. Višje sodišče v Gradcu je potrdilo priziv in s tem. razveljavilo pravno osnovo za obstoj poživ-1 jenih slovenskih zadrug na Koroškem. Nesfamna igra se nadaljuje: Na zahtevo Zveze slovenskih koroških zadrug je pristojno ministrstvo na Dunaju pristalo na imenovanje začasnih upravnikov za oropano premoženje slovenskih koroških zadrug. Sedaj pa čujte in strmite: Člani korošde deželne vlade Herke, ki je svojčas podpisal "Velikodušni", odlog o vzpostavitvi slovenskih zadrug, je nedavno izjavil zastopnikoma slovenske Zadružne zveze, "da ne more biti niti govora o imenovanju po vas predlaganih upravnikih." S tem je v celoti drastično razkrita bedna in nesramna igra avstrijskih obla-stev s pravicami ter premoženjem slovenskega ljudstva. To-I da zaman je vsako sklicevanje i na "zakonitost", sodišča, i Vztrajno bgmo nadaljevali bor-i bo za popravo zločina, ki je bil j izvršen nad našim zadružništvom. zel ogromne razmere. Na polju pobijanja nepismenosti in ustvarjanja novih kulturnik vrednot, je zopet Jugoslavija pokazala občudovanja vredne uspehe. Njen petletni načrt, kljub vsej sovražni propagandi, ni samo kos papirja, ampak stvarnost. 2e v svojem prvem letu so na polju izvedbe petletnega načrta jugoslovanska ljudstva pokazala odlične uspehe in nobenega dvoma ni več, da bo petletni načrt največja zmaga Jugoslavije na njeni poti v socializem. Pri ogromnih spremembah, ki so se izvršile v Jugoslaviji, je povsem naravno, da vsi stari reakcionarci in protiljudski elementi še niso totalno poraženi. Kot smo za časa vojne bili v Ameriki bombardirani z lažnjivimi pot-varjanji dejstev glede osvobodilne vojne partizanov, tako se tudi sedaj poskuša z lažnjivo propagando prikazati novo Jugoslavijo v napačni luči. Toda kljub vsem strahovanjem in teroriziranjem, kljub poskusom, da se zatre resnico, ostanejo dejstva takšna kot so. Pred sedmimi leti so počile prve puške v Beli Cerkvi pri Valjevu. V zgodovini narodov je to sicer kratka doba, toda v zgodovini so prav take kratke dobe, ki pomenijo konec vseh stoletnih izkoriščanj. Pred sedmimi leti je zginila stara Jugoslavija, na njeno mesto pa stopa nova, v krvi in borbi rojena socialistična domovina za vedno združenih jugoslovanskih ljudstev. Novice iz šmarjete pri Pliberku in Sveč V ugledni Tomaževi družini v Šmarjeti pri Pliberku smo praznovali svatovščino Tomaževe Milke in Hutarjevega Franca. Svatovščina je potekala v lepih starih slovenskih, kmečkih običajih. Daleč naokoli je odmevala lepa slovenska pesem šmarješke mladine. Mladoporočencema kličemo: Bilo srečno! V Sveče so prišli gostovat igralci in pevci Prosvetnega društva "Bilka" iz Bilčovsa. To je bil prvi stik z brati onstran Drave, .od katerih nas že tri leta loči umetna zaporna cona. Zaradi tega smo billi tembolj veseli tega obiska. S svojim petjem in igro so nas navdušili ter nas izpodbudili k živahnemu delovanju ter poglobitvi dosedanjih stikov. (SANS—Chicago) MATI HENRY WALLACEA ZAPUSTILA $85,000 EES MOINES, la., 30. junija —Danes je bil na okrožnem sodišču objavljen inventorij premoženja Mrs. May B. Wallace, matere Henry A. Wallacea, iz katerega je razvidno, da je zapustila premoženje, vredno $85,-000, ki bo na enake dele razdeljeno med njenih šest otrok. Mati je bila 80 let štara in je umrla 12. aprila. Ivan Cankar ZA SINA (Odlomek iz povesti "Na klancu') Mati je ostala sama, sedla je, da bi krpala. Toda srce ji je tolklo od težkega pričakovanja, čas je hitel čudovito, bala se je in mudilo se ji je. Ko je bila v stolpu deseta ura, je vstala, ogrnila si je zimsko I'uto in prekrižala se je pred durmi. Na klancu je srečala čevljar-jevo ženo, ki je nesla kruh in kavo iz štacune. "Kam, Mihovka?" "Po opravkih v trg," je odgovorila Francka. "Po težkih opravkih . . . sam Bog se usmili!" In je šla hitro dalje. Prišla je mimo hiše, kjer je stanoval pisar. Gledal je skozi okno in jo je pozdravil: "Kam tako zgodaj, Mihovka?" "Dol v trg, k ljudem . . . težka pota." Pisar je razumel. "Stopite malo sem, Mihovka . . . Ko boste govorili z njimi, ne bodite preveč sitni ... to jih razjezi, poznam jih! . . . Povejte čisto na kratko, tako je in tako. Nič tarnati, nič nadlegovati ... in ne glejte na vsako besedo; če vam poreče kdo kaj zalega, mislite si, da niste slišali . . . No, veliko sreče!" Francka ga je komaj poslušala; pogledala je dol na trg — neprijazne so bile tiste bele hiše, neprijazne, bahate in za zmerom zaprte siromakom, bile so kakor ljudje, ki so stanovali v njih. . . Tako so je pričela trnjeva pot, ne prva, ne poslednja, ena izmed stoterih, polna ponižanja in strahu in razočaranja. Odprla je velika vrata in se je prestrašila, ker so zaškripala. Čakal je v temni veži, nikogar ni bilo. Naposled je prišla dekla po stopnicah iz gornjega stanovanja, postala je in se ozrla hladno na Mihovko. "Kaj pa vi čakate?" "Ali so gospod župan doma?" Zavrelo je malo v Francki. "Kaj me tako gledaš?" si je mislila. "Ali sem prišla tebe kaj prosit "i""' ^ "Doma SiP gospod, zajtrkuje-jo!" je odgovorila dekla malomarno in je šla. Francka je začula zvenčanje vilic iz bližnje izbe, ki so vodile vanjo iz veže steklene, zeleno' pregrnjene duri. Čakala je; zvenčanje je utihnilo, premeknil se je stol in župan je odprl duri, stopil je v vežo. Velik in močan Človek je bil, neobriti obraz se je svetil kakor s salom namazan. "Kaj pa vi, Mihovka?" "Prišla sem vas prosit za sina, ki študira," je odgovorila Francka in sama se je začudila svojemu krepkemu, čisto nebe-raškemu glasu. Župan se je razjezil. "Da, seveda, to pojde kar tako dalje, mislite. Jaz bom kar dajal, dajal, pa vzemi, kjer hočeš . . . Kaj pa dela vaš sin? Saj se nič ne uči!" Francka je bila vesela, da je župan govoril, da ni šel kar molče mimo, kakor je storil že mnogokrat — ni se ozrl, napravil je, kakor da bi je ne bilo v veži. "Uči se, priden je!" je odgovorila tiho. "Samo . . . večerje nima, stanovanja ne more plačati in tudi obleke nima, raztrgan hodi." "Lepa mati!" se je nasmehnil župan porogljivo. — Pogledala mu je v obraz in videla je, da je rekel nalašč, zato, da bi jo razžalil "Nimam nič!" je odgovorila počasi in tiho. "Ko bi mu mogla pomagati, bi si odsekala roko. Nimam, da bi mu kupila enkrat kos kruha za večerjo . . " "Kaj pa dela stari?" "Šel je in ga ni več, tudi ne piše nič." "Prebrisano jo je ukrenil. Tako bi napravil tudi jaz — lepo v svet, otroke pa tujim ljudem na rame . . . Ampak uka-nil se je, tako ne pojde več dalje. Nekaj da človek, nazadnje mu je pa le preveč." Francko je izpreletelo — obrne se in pojde ter jo ostavi v veži. Stopila je bliže in je go-varila hitreje. "Saj ste obljubili, gospod župan . . . takrat, ko je šel v šolo ... jaz sama bi nikoli ne bila na to mislila . . . zanašala sem se ... in če jutri ne bo denarja, ga sunejo na cesto . . . vsega bo konec . . . kakor Boga vas prosim ..." Nekoliko je pomislil, nato je posegel po denarnici in ji je dal petak, lepo zvit, še čisto nov. Hotela se je zahvaliti, ali obrnil se je takoj in je šel k durim, ki so peljale v štacuno. Tako brž mi ne pridite več blizu!" je za klical za njo, ko je bila že pri vratih in sladka hvaležnost, ki se je bila vzdignila v njenem srcu, je izginila v tistem hipu. Ko ji je bil po-malil petak, je zrastel pred njo visok in plemenit človek in tudi njegov obraz se je bil izpreme-nil, čutila se je grešnico, ker je mislila prej, da je sirov in oso-ren. Zdaj, ko je odhajal v. štacuno s težkimi koraki, je bil spet prav tako sirov, debel in grozen, da se je bal človek pre-denj in da je strepetal, če so se ozrle nanj njegove srepe sive oči. To je bilo pet goldinarjev, ali dolg je bil visok, še pet jih je bilo treba, najmanj še, brez vsega drugega. In raztrgan hodi po Ljubljani in lačen je, ker nima večerje — hodi po mestu, gleda morda po izložbah, kjer so kolači in klobase in lačen je in si misli: "Kaj dela mati, da nič ne skrbi zame, da, mi ne da kruha, kos lepega belega kruha... " Dalje, Francka! Šla je počasi p o stopnicah, kjer so stanovili sodnikovi, postala je, ko je prišla do velikih belih vrat, ki so bila zmerom zaklenjena in je bilo tre- .(flMESUKS^ sjscvkith £OAN BUY BONDS TODAY! ba pozvoniti. Roka se je vzdignila do črnega gumba, ni si upala pritisniti, omahnila je. Znotraj se je slišal rezek glas, prepirali so se: Francka se je že hotela vrniti, strah jo je bil obšel. Toda zašepetalo ji je na uho, da, zaklicalo je od daleč: Lačen je: hodi po ulicah in gleda v izlozbe in lačen je . . Pritisnila je gumb, zazvonilo je s tankim zvokom. Komaj je odprla dekla in je Francka vstopila, je že prišla gospa po mostovžu. Suha je bila, siva v lica, nosila je naočnike in spodnja ustnica je bila velika in napeta. Preden je Francka izprego-vorila, je zakričala gospa: "Kaj pa vi? Po kaj pa ste spet prišli? še vas sem,čakala!" "Zaradi sina, ki študira . . " "Naj gre krave past! Berači naj ostanejo doma. N a tuje stroške je lehko študirati. Kdor ne more, naj pusti. Take gospode bi imeli lehko dovolj — danes ta, jutri oni . . . ves klanec bi si naprtili . . . Naj gre krave past! Zbogom!" Gospa je bila že daleč na mostovžu, stopila je v izbo in je zaloputnila duri za sabo. Francka je stala mirno, lica so ji gorela od sramu in žalosti. Prišla je dekla, poštama ženska, in se je smehljala pol dobrodušno, pol škodoželjno. "Da bi bili prišli pol ure, uro prej, pa bi bilo vse dobro . . . Hišna jo je razjezila in zdaj je kakor zlodej. še mačka je sunila v vežo. ki ga ima rajše nego moža." "Samo pol ure!" si je mislila Francka, ko je odhajala po stopnicah. "In zaradi te pol ure ... je on lačen in ne dobi kruha. Zaradi hišne, ki je morda razbila krožnik . . . Kaj je naredil hišni, da ne dobi kruha zaradi nje? . . In kakšen obraz, da bi se človek prekrižal in pobegnil strahoma. Kakor levi razbojnik! ..." Stala je na cesti in je premišljevala. Ali on čaka in je lačen, a ona le stoji, kakor da bi se' ji nikamor ne mudilo, in pre-mišjule. Dalje, Francka! K župniku. Župnik star, čemeren in malobeseden, se je ozrl po strani, poslušal je komaj, daj ji je srebrn goldinar in se je vrnil v izbo; komaj da ji je mimogrede pokimal z glavo. Nikogar ni bilo, ki bi se bil nasmehnil prijazno, rekel ji,: "No, pa malo sedite, Mihovka, in pripovedujte!" in ki bi poslušal s sočutjem, kako se mu godi tam v mestu, kako ga gonijo iz hiše in kako je lačen in raztrgan. Nikjer ga ni bilo, ki bi ji rekel: "Nate, pa popijte kozarec vina in ne skrbite preveč, bo že kako; leta minejo, da človek sam ne ve, kdaj in kako bo končano vse trpljenje: še z veseljem se boste potem spominjali nanj."—Ni ga bilo, hodila je med samimi tujci in grdo so gledali nanjo, s težkimi zapahi so bila zaklenjena srca, niti špranja se ni odprla. NAZNANILO Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520—16ih St., N. W.. Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General. 745—5th Ave., New York 22, N. Y. Pišete lahko v p'ovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. Napredni slovenski časopisi v Ameriki zagovarjajo interese lašcga dclavca. Brez podporo laprcdne in zavedne javnosti bi ijih obstoj ne bil mogoč, Pri-pevajte tudi sedaj za njih obrambo! 1. julija 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 M. lljin: PRIRODA IN LJUDJE (Nadaljevanje) Planet pod kirurgovim nožem Graditelj izvršuje na telesu planeta operacijo za operacijo kakor kirurg. Ta gradi jez v strugi reke, kakor da bi prerezal žilo z nitko. Zato nad jezom reka naraste, se razširi in poglobi. Drugje spoji graditelj dve reki med seboj in usmeri vodo iz ene v drugo, kakor da bi prelival kri iz žil zdravega človeka v žilo bolnika. In reka, ki ji je manjkalo vode, je dobi dovolj. Zopet drugje graditelj čisti in poglablja dno reke in tako pomaga reki, ki sama nima več zadosti moči, da bi odplavljala lastne naplavine. , In stara reka se pomlaja, kakor da bi ji vrnili tisoč preživetih let. A kirurg mora biti previden. Čim resnejša je operacija, tem več znanja in previdnosti je treba. Gradnja velikega jeza je komplicirana in nevarna operacija. Preden se odločimo za operacijo, moramo sklicati posvetovanje, konzilij zdravnikov, da vsestransko preiščejo telo, ki naj ga operiramo. O konziliju je treba pritegniti poleg hidrotehnikov in geologov še vrsto drugih učenjakov. Človek bi lahko podvomil pri vprašanju, ali je kakšna zveza med naslednjimi,tremi vedami: hidrotehniko, geologijo in ihtio-logijo. Hidrotehnika je veda o vodnih gradbah. Geologija je veda o zgradbi in zgodovini zemlje. Ihtiologija je veda o življenju rib. Te vede proučujejo popolnoma različne reči. Toda tedaj, ko ne gre več samo za proučevanje prirode, ampak tudi za njeno" preobrazbo, se snidejo vse vede, najdejo vse skupen jezik in skupno delo. Tako tudi mora biti. Saj so reči ločene samo v knjigah—samo v njih obstoji voda samo zase, živijo ribe same zase in stoji zemlja sama zase. V priro-di pa je vse povezano: voda teče po zemlji in ribe živijo v vodi. K posvetovanju moramo torej pritegniti učenjake najrazličnejših strok. Če ne skličemo takega posvetovanja, ne bomo prišli do pravega sklepa. Zgodba o hidrotehniku, geologu, ihtiologu, agronomu in upravniku rečne plovbe Zamislimo si, da je začel hidrotehnik graditi jez, ne da bi se s kom posvetoval. Poiskal je prikladno reko in na njej prikladen kraj ter začel graditi. Nenadoma se pripelje avto, iz njega stopi človek z aktovko in pravi: "Jaz sem geolog. Takoj prenehajte z delom! Tu je pod zemeljsko površino kras." Ne da se pomagati. Hidroteh- nik ukaže, naj se začeta gradnja poruši, in se odpravi skupaj z geologom, da poiščeta nov kraj za jez. Najdeta prav ugoden kraj, hidrotehnik je vesel in geolog je zadovoljen. Komaj zabijeta prvi kol, se pripelje nov avto in v njem člo vek z aktovko. Izstopi in pravi: "Ali ste kaj pomislili na belu-go in jesetra? Če zgradite jez tu, zgradite pot belugi in jese-tru v kraje, kjer se drstita. Jaz sem ihtiolog." Nima smisla, prepirati se. Ribe so važna reč. Izvlekli so kol in se odpravili iskat vsi trije— hidrotehnik, geolog in ihtiolog. Našli so boljši kraj od prejšnjega: pogonske sile je bilo, dno je trdno in beluge ter jese-tri se ne bodo mogli nič pritoževati. Začno graditi. Nenadoma spet pripraši avto po cesti. V njem je človek z aktovko. Kdo pa je spet to? Mož izstopi in pravi: "A kaj bo s polji pšenice in leče? Če postavite jez tu, se bo reka razlila in poplavila sto tisoč hektarjev zemlje, na katerih pridelujemo dragocene žetve. Jaz sem tukajšnji agronom." Hidrotehnik, geolog in ihtiolog se začno prepirati z agronomom. Prepirajo se in prepirajo, končno pa uvidijo: ne da se nič pomagati, poiskati je treba nov kraj. Vsi štirje se odpravijo iskat nov kraj: hidrotehnik, geolog, ihtiolog in agronom. Še teže je bilo najti prikladno mesto: zdaj ugovarja ta, zdaj oni. Dolgo so iskali, končno so vendarle našli. Zopet začno graditi. Gradijo mesec dni, pa še mesec dni, tedaj pa se spet pokaže oblak prahu na cesti. Spet se nekdo pripelje z avtom, izstopi in pravi: "Kako pa mislite glede plovbe ? Reka se bo tu razlila v veliko jezero, na jezeru pa je plov- VINO! PIVO! Imamo nad 40 .najbolj popularnih vrst piva in ale. Cene od $2.39 do $6.00 zaboj. Ravno tako imamo veliko iz-bero vina, cordials, šampanjca in Sparkling Burgundy. Pripeljemo vam na dom na 3t. Clair, Nottingham, Col-linwood. Pokličite ANTON JANŠA 256 E. 156 St., KE 2570 D. B. A. Green Beverage SEDEM AKROV FARMA sc proda; na tlakovani cesti. Hiša s 6 sobami, velika klet, elektrika, plin, fornez, štala, kokošnjak, vse v dobrem stanju. Vsake vrste sadje, špargelni, maline in grozdje. Lahka zemlja za delat. Kdor želi videti, naj se oglasi pri JOE CEGLAR TOWNLINE ROAD NORTH PERRY-MADISON, O. CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room With American-European cooking. All sports; golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop. Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich. Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami za zanesljivo postrežbo se priporoča DANIEL STAKICH agentura 15813 WATERLOO RD. KE 1934 ror a oiorious Fourth of July andfiavefUH Make it a day of independence from work and care. Enjoy finest bathing beach in the world, 1,000 room Hotel Breakers, dancing, free parking. Bus or rail to Sandusky. Hourly terry service to Point Social plan dancing nightly—Adni. 75c. (inc. tax) Amusements Fr