KffiNSMN GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 19 / LETNIK III / VELIKI TRAVEN / 1995 Mengeš MtSCCŠMMNK (AN^TMMNA kOčna trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 ^vPE OBLAČILA: do 50% znižane cene opuščenih programov moške, ženske in otroške konfekcije; zaradi skorajšne zaprtja trgovine dodatno 20% znižanje pri plačiiu z gotovino ^ PE POHIŠTVO kuhinja, spalnlca, dnevna in otroška soba - vsa za VAŠ DOM po NIZKIH CENAH in UGODNIH KREDITNIH POGOJIH! ^ ŽIVILSKE TRGOVINE IN DISKONT Originalen francoski kruh, peciva in slaščice - beli, crni, veliki in mali KRUHKI, KAJZARICE - ROGLJIČKI, KOLAČKI z ROZINAMI in MANDEUEVI KOLAČKI - SIROV in ČESNOV KRUHEK - JABOLČNI ŽEPKI ^__^_ ™„ ^y ^ž7 ^7 I veliki rojak je doživljal ob obletnicah le krajše ■proslave - tuđi sam sem pripravil dve - za kaj |^eč pa ni bilo nikoli posluha. Ko je prišel v Mengeš nov ravnatelj - Branko Lipar - sva oba začutila, da bi bilo treba Trdini krivico čim hitreje popraviti. Ker so me mnogi spraševali, kaj si lahko v Mengšu ogledajo o Trdini - ražen spominske plošče in ne preveč posrečenega spomenika pa ni prav nič - sem predlagal, da bi nekje uredili spominsko sobo. Lipar je bil pripravljen to urediti s pomočjo strokovnjakov v mengeškem hramu učenosti. Žal za to ni bilo nikoli denarja in tako ostaja še naprej po starem. Marsikje po Sloveniji pa so se kljub večnemu pomanjkanju denarja vendarle znali "^Jctolžiti svojim prednikom, pa čeprav so bila njihova dela precej manj opazna v slovenskem prostoru. In še nekaj besed o pomisleku, da ni ne časa ne denarja za to! Časa in denarja je vedno enako, samo različno sta razporejena. Rečeno dingače: treba bi si bilo pač vzeti čas in denar tuđi za to, da bi se dostojno oddolžili našemu velikemu rojaku. V novi občini pa je to ćelo naša sveta dolžnost! Nekaj predlogov V Mengšu bi morala biti nujno urejena Trdinova spominska soba. V njej bi bilo potrebno razstaviti nekaj njegovih slik, predvsem pa vsa njegova pomembnejša dela. Spominska soba bi bila seveda lahko tuđi v mengeški soli ali pa kjerkoli drugje. Ob lastninjenju in IM\I*MS&5\1M PRAZNIKI IN OBIČAJI Ob 165-obletnici rofstva in 90-obletnici smrti vseh drugih spremembah bi morali nujno urediti tuđi to. Brez ovinkarjenja lahko zapišem, da je zdajšnje stanje prava kulturna sramota tako za prejšnje kot za zdajšnje kulturno vodstvo. Natisnrti bi morali nekaj razglednic s Trdinovo podobo, morda tuđi s kraji, kjer so se odvijale njegove pripovedke in pravljice. Na sliki bi bilo na primer nekaj prijetnih kotičkov iz naše občine in iz sosednjih, zraven pa bi bilo pripisano: Tu so se odvijale Trdinove Pripovedke iz Bistriške doline. Seveda pa bi morali imeti tuđi dostojno sliko Mengša, morda še iz Trdinovega časa, skupaj s Trdinovo sliko, na razglednici pa bi pisalo: Trdinov Mengeš. Vsako leto bi morali ob koncu maja, ob obletnici rojstnega dneva, pripraviti Trdinov teden, na katerega bi povabili strokovnjaka za Trdinovo delo, etnologa ali katerega koli drugega posameznika ali skupino ljudi, ki nam bi lahko razgrnila širše obzorje o Janezu Trdini. Ob tem pa bi bilo lahko še več drugih prireditev, od folklornih do pisateljskih srečanj, od predstavitev knjig do podelitev bralnih značk. Marsikje drugod po Sloveniji imajo take prireditve v spomin svojemu pomembnemu rojaku, v Mengšu pa zadnja leta ni bilo niti kulturnih proslav ob Trdinovih obletnicah. Po Janezu Trdini bi se lahko imenovalo tuđi najvišje kulturno priznanje za delo na različnih kulturnih področjih. Tuđi s tem bi se mengeška občina lažje približala svoji izvirni podobi. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi ćelo občinski praznik praznovali 29. maja, na dan Trdinovega rojstva, saj nas ta dan verjetno najmočneje označuje tuđi navzven. Politični datumi so nezanesljivi in večkrat tuđi nesprejemljivi za vse občane. Poleg tega pa je prav konec maja pravi čas za tovrstno očiščenje notranjosti. Lahko bi uredili Trdinovo pot po bližnjih in daljnih krajih, recimo v okolici Mengša in po dolini Bistrice. Nujno bi se morali povezati tuđi z Novomeščani, ki so - kot se zdi - vendarle nekoliko bolj ponosni na našega skupnega rojaka. Nekaj malega je bilo pred leti že storjenega v smislu kulturne, športne in planinske povezave in izmenjave, še več priložnosti pa se nam v zdanjšnem času ponuja na vsakem koraku. Pripominjam, da bi tako spominsko sobo kot vse drugo morali postaviti strokovnjaki, Ijudje, ki se spoznajo na to delo in ne amaterji. Zamujenega je že toliko, da obstaja velika nevarnost, da se dober namen izpridi in bi bili še na slabšem. Prepričan sem, da bi se Mengeš prav s pisateljem Janezom Trdino lahko postavljal pred vso Slovenijo in tuđi pred širšim kulturnim svetom, da bi prav zaradi njega lahko prihajali sem mnogi turisti od blizu in daleč ter da bi prav z njim lahko Mengeš dobil tuđi pravo kulturno podobo. Upam, da borno lahko vsaj ob stoti obletnici Trdinove smrti ob uresničitvi glavnih napisanih predlogov vsi Mengšani s ponosom rekli: Mengeš - Trdinovo mestece! Ivan Sivec MM5&&R3 RENAULT J Avto sCar iu Svetčeva 1, 61234 Mengeš, Slovenija FeL: salon (061) 737 414, servis: (061) 737 279 Fax: (061) 373 431 PRAZNIKI IN OBIČAJI Veliko smo Že pisali, vsi v isto smer Ko napišeš nakaj, kar ti većina potrdi oziroma skoraj vsi, živiš v prepričanju, da si naredil nekaj, kar ti greje osebno zadovoljstvo. Ko se potem aktivno vklopiš v delo in začneš pospravljati, kar naj bi nekaj odstotkov ostalih nasvinjali, si vsaj misliš, da biš lahko postal optimist. Toda žal, žal ni tako. Premišljeval sem ali naj sploh napišem še kaj o tej večni temi, toda vspodbudila sta me vsaj dva telefonska klica ljudi, ki jim je do tega, da to problematiko obravnavamo in pišemo o njej. r\a sem to napisal, me je vzpodbudil tuđi N dogodek, ki se mi je pripetil 22. aprila. To je bila sobota, običajna, sončna, kot so rade sobote. Že v zgodnje jutro je gostolel radio o DNEVU ZEMLJE. Veliko lepih besed, vzpodbud je bilo izrečenih, tako, da sem se kar vesel odpravil na lovsko akcijo, kjer smo se domenili še za nekaj čišćenja. Po akciji sem šel po Rašiški poti na opekarno gledat s solovci, če je že kaj mladeži na racah. V tistem času se je peljal mimo avto z domačinoma (Veselovo nabrežje), ki je v gozd mirno peljal, kar mu je doma ostalo preveč od razkopavanja in mirno sta odlagala sredi dopoldneva v grapo za Hrastarjem. To grapo smo v zadnjih dveh letih že 2x sanirali, opozarjali (table) in zapravili zanjo že preko 300.000 SIT. Zadnjič letos konec marca - komu na čast, bi se najraje vprašal. Tisto dopoldne sva z bratom našla še dva naslova - eden je iz Mengša, drugi iz Gamelj. Ti naslovi so predani na občino. Našli smo tuđi ostanke od nekega prodajalca vrtnin in sadja, ki vneto že dalj časa vozi svoje ostanke (paradižnik, repa in ostalo z embalažo skupaj) na področje Topol in Skadovskega. Res bi izredno rad naslov tega človeka, in upam, da ga bom s pomočjo vas bralcev, tuđi dobil, oziroma bo prebral te vrstice in vedel, da smo mu za petami. m Izredno sem vesel akcije, ki se vodi v Loki. Upam, da borno tuđi na drugih področjih našli ljudi, ki bodo hoteli povedati ime tuđi soseda ali "prijatelja", ki ne spoštuje osnovnih civilizacijskih norm. Tako naj plača in njegovo ime bo potrebno vlačiti po časopisih in drugih medijih. Samo eno zemljo, samo eno naravo imamo, tako bogastvo je skrito v njej, ne zapravimo jo, varujmo jo vsi, kajti le tako borno pregnali do skrajnosti vse, ki ne "vedo", kako in kaj z odpadki. Po drugi strani pa apeliram na občino, da uredi to področje čimprej in predlaga ustrezne organizacijske ukrepe, da bo kršitelj lahko takoj predan na zasluženo kazen (denarno in še počisti naj). Žalostno a resnično je, da apeli ne zaležejo, morda bodo kazni uredile to področje in upam, da bodo vsaj toliko stroge, kot je vožnja dieselskih vozil s kurilnim oljem. Jože Vahtar Iščem eno sobno stanovanje za najem s telefonom v okolici Mengša. Naslov uredništvu Mengšana Iščem kakršno koli delo, imam izpit B kategorije. Naslov v uredništvu Mengšana. OBVESTILO Vpis v 1. razred Osnovna šola Mengeš obvešča starŠe otrok, ki živijo v Občini Mengeš, da bo vpis otrok rojenih leta 1989 ter januarja in februarja 1990. Otroci se vpisujejo za solo leta 1996/97. Vpis bo na Osnovni soli Mengeš 10.06.95 med 8. in 12. uro. S seboj prinesite otrokov rojstni list. Sejem Sejem je bil za naše podeželje v prejšnjih časih resnično praznični dan. Kdo starejših se ga ne spominja, če je kdaj živel na kmetih? Še šolarji so imeli sole prost dan. Kmalu zjutraj je bilo na cesti slišati značilne stopinje goveda, ki jih še tako glasni "Ajs! Ajs! " ni mogel pospešiti. Živina, lepo počesana, nakrmljena in napojena, je vdano stopala po cesti, ob njej pa kmetič, ki se je odločil, da jo proda in z izkupičkom zamasi kakšno luknjo ali pa kupi novo živinče. Tako marsikdo gospodari še dandanes: prirediš ali kupiš, s trudom rediš in z majhnim dobičkom prodaš.... Marsikdaj je ob slovesu tuđi žalost pri hiši. Čim više se je vzpenjalo sonce, tem več je bilo živine na cesti: zajetne, zamišljene krave molznice; navihane telice; razigrani junčki, mogočni pari volov, tako spitani in gladki, da bi še muha zdrsnila, ko bi nanje sedla; tu in tam se je pokazal še grozeč bik z zavezanimi očmi; s težavo je stopal, ker je imel na vsaki nogi zavezano vrv in so ga spremljali štirje možje. Vmes so prihajale ženske, po dve, po tri, mogočno so se jim zibale nabrane in poškrobljene spodnjice, ta ali ona se je bila spodrecala, in v sončni pripeki so si popravljale svilene rute na glavi. Marsikatera je vodila sinčka ali hčerkico s seboj - nerodno sta štorkljala v nevajenih čevljih... Ko je šio proti poldnevu, se je cesta umirila, ko pa se je sonce bližalo božji gnadi, so se jeli prvi sejmarji vračati: žene z lončeno posodo pod pazduho, z njimi otroci, ki so piskali na konjičke in petelinčke, poredkoma gospodar, ki je opravil kupčijo, obesil verigo naše in stopal proti domu, pa spet drug, ki je gnal kupljeno živinče domov; trudna žival se je počasneje prestopala kakor sicer, kmetič pa jo je kdaj pa kdaj nepotrpežljivo oplazil s palico, da bi bila čimprej doma; mozak, ki si je kupil nov klobuk in je novega poveznil kar na starega... Kakšen praznik je bil sejem sele za trg ali mestece! Že prejšnji dan so se pripeljali kramarji od blizu in daleč pa razpostavili IMlTBlNfJsS/iMMt PRAZNIKI IN OBIČAJI Sejem svoje stojnice na vsako stran trga. Prava paša za oči: zidane rute, pisane koralde, verižice in obeski, klobuki in čevlji, blago in zida vseh vrst, semanji živžav, kakor ga je doživljal tuđi Simon Gregorčič: Žid si na trgu je šator postavil lišp raznoter je na prodaj postavil: zlate verižice, krasne uhane, prstane, igle umetno kovane. To se ti bliska, oj to se leskeče, meče po izbici iskre žareče! Tropa gledalk krog zida se zbira, željno v zlato in srebro se ozira. Lišpa kupavajo vsakoršne vrste, v lase in uha, na vrat in na prste... Nekoliko v stran je bil lončar razpostavil svojo posodo po tleh in blizu njega je zgovorni Ribničan ponujal svojo suho robo - škafe in žehtarje, grablje in vile. Gospodinje so se ustavljale pri lončarju, izbirale, trkale po loncih in piskrih, ali imajo pravi glas; tuđi Ribničan jih je premotil, da so stopile bliže, prijele kak škaf, ga sukale in ogledovale in ga nazadnje ćelo kupile. Veselje otrok, fantov in deklet pa je bil lectar, ki je razpostavil svoje sladke zaklade po stojnici: srca, velika in majhna, z zrcalcem ali brez njega, vselej pa , z lističem, ki je na njem bila pesmica za vsako priložnost - za snubljenje in za Ijubezen, za slovo in za nagajanje. Ob srcih so vabile lectaste punčke z milimi papimatimi obrazčki, vabili so konjički in ure s pisanimi kazali, ogrlice in rožni venci z debelimi koraldami, vse iz sladkega, rdečega lecta. Po škatlah pa bonboni vseh vrst in barv: kisli in zidani, melisni in žgoči. Otroci so se poželjivo ustavljali in ni je bilo mame, tete ali botre, ki bi ne bila segla v denamico in kupila nekaj odpustka s sejma. Zdaj pa zdaj sta pristopila fant in dekle; fant je gledal po srcih, prebiral napise in ko je našel pravega, je segel v mošnjo in stisnil dekletu veliko, lepo srce v roke.... Stran od tega vrveža, na sejmišču, med ogradami, ki je žanje bila privezana živina, pa je tekla kupčija. Med prodajalci in kupci so se motali mešetarji, možakarji namazanih jezikov, ki so se prismolili nerodnemu prodajalcu, da je "barantanje" steklo in je prišlo do kupčije. Mešetar je na vse pretege hvalil živinče, ki ga poprej nikoli ni videl. Za dobro opravljeni posel je prislužil mešetarino in smel prisesti k likofu. Že Trubar je poznal še danes običajne kupčijske šege. Kupee in prodajalec sta ponavljala ceno in si udarjala v roke, mešetar je držal vsakega za roko ali ramo pa prigovarjal zlepa in zgrda. Trmastemu prodajalcu je kupee z glasnim vpitjem zbijal ceno, stotak za stotakom. Če sta se nazadnje po dolgem udarjanju v roke le pobotala, sta udarila zares. Vprejšnjih časih je prodajalec slekel kožuh, kupee pa je udaril na kosmato stran ali narobe in prodajalec na drugo; udarjanje po kožuhu je bilo enakovredno prisegi; kar je prodajalec trdil o živinčetu, je moralo biti resnično. Marsikdaj pozneje te poštenosti ni bilo: kravi so bili doma vime otepli s koprivami, da je oteklo; dva ali tri dni pred sejmom je nišo pomolzli, da se je pokazala kot dobra mlekarica; stari kravi so spilili rogove in jih namazali, da je bilo videti, ko da je komaj trikrat ali štirikrat povrgla; kupili so tele in ga privadili kravi, ki je bila v resnici jalovka in skoraj brez mleka. Kupčijo so navadno "zalili". Mokremu likofu se je zmerom pridružil tuđi mešetar. Marsikdaj se je tuđi zgodilo, da so prodajalca upijanili in ga ogoljufali za izkupiček. Zčetki sejmov segajo v tista davna stoletja, ko je bila trgovina še v povojih in o trgovski mreži še ni bilo sledu. Sejme smo po vojski najprej odpravili. Namesto njih smo pozneje uvedli "dogon" živine. Sejem v starem pomenu je znova oživel v zadnjih letih. Franc Veider MENGSAN Občinski svet občine Mengeš je na svoji 5. redni seji dne 24. 5. 1995 sprejel sklep, da se ponovi razpis za določitev dneva občinskega praznika. Občinski svet občine Mengeš zato POZIVA zavode, organizacije, društva, podjetja, posameznike in druge, da podajo predloge za določitev dneva občinskega praznika. Predlog naj ima zgodovinsko, kulturno, gospodarsko ali drugo podlago in naj hkrati odraza posebno pomembnost za Občino Mengeš oz. njene občane. Predloge z obrazložitvijo pošljite na naslov OBČINA MENGEŠ - s pripisom "Občinski praznik" v 30-ih dneh od objave v glasilu Mengšan. Najboljši predlogi bodo nagrajeni. Podpredsednik Občinskega sveta občine Mengeš Alojzij Janežič »msRire&svM POGLED V PRETEKLOST Spoštovani bralci Preteklost, posebno preteklost domaćega kraja je zanimiva za marsikaterega izmed naših bralcev. Verjetno se nekateri izmed vas spominjate pomembnih dogodkov iz zgodovine Mengša, Loke, Dobena in Topol. Mogoče hranite doma zanimive in redke slike, fotografije, predmete in dokumente. Verjemite, da bi bilo vse to, skupaj z vašimi napisanimi spomini zelo zanimivo branje, dogodki pa ne bi tonili v pozabo, ampak bi ostali napisani za kasnejše rodove. Zato smo se v uredništvu odločili, da borno pričeli objavljati novo rubriko z naslovom POGLED V PRETEKLOST, rubriko naj bi ustvarjali naši občani. Zato vas vabimo, da primete za pero in nam pošljete vaše spomine. Prvi prispevek v rubriki POGLED V PRETEKLOST, nas bo popeljal v čas, ko je takratna občina Mengeš dobila vodovod, stvar, ki je za danes samoumevno, takrat pa je bila zasnova in izvedba tega projekta pravi podvig. Podatke o gradnji vodovoda borno dobili res iz prve roke, saj je avtor prispevka gospod IVAN ŽUPAN. Gospod Župan je sodeloval pri zasnovi projekta, pri njegovi gradnji, bil je tuđi direktor Komunalnega podjetja Vodovod Mengeš, ki se je leta 1971 preimenovalo v Hidrometal Mengeš. POOBLASCENI SERVIS KENWOOD SHARP SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 Uvod Vteh dneh mineva že 40 let od prvih zasnov in idej za gradnjo skupinskega vodovoda Cerklje - Komenda - Vodice - Mengeš. Ta doba že narekuje, da se obudi spomin na prizadevanje, napore in težave, ki so bile ob uresničevanju te velike zasnove prisotne. Slovenija in tuđi Jugoslavija je bila takrat tehnično še slabo razvita, pestile pa so jo tuđi finančne težave. Tedaj je še vedno potekala obnova porušene domovine, prednost pri tem pa so imela večja mesta in predvsem še primarna industrija. Obnova vaši in podeželja je zaradi slabih finančnih razmer potekala bolj počasi, kot je bilo načrtovano, zaželjeno in potrebno. Načrtovan skupinski vodovod je zajemal sorazmerno pasivne vaši in naselja, pomembnejše industrije in obrti, je bilo v teh krajih le malo, le v Mengšu je je bilo nekaj več. Kmetijstvo pa v tistem času ni bilo prav posebej donosno. Na splošno je vladala precejšnja revščina, zato tuđi so bile prisotne velike finančne težave in so onemogočale in predvsem še zavlačevale sam potek gradnje vodovoda. H krati ni življenska nuja, da je obstoječa vodooskrba iz vodnjakov in studencev kar zadostna, obenem pa je, posebno še na vaseh, še vedno bilo prisotno tuđi nezaupanje tedanji socialistični oblasti. Pred vsem pa precejšen del prebivalstva ni verjel, da je tak vodovod sploh tehnično možno izvesti, saj takrat ni bilo na razpolago ne strojev, niti ne ustreznih cevi in drugih vodoinštalacijskih materialov, ki so potrebni za tako izgradnjo. Vsa zemeljska dela je bilo treba izvršiti ročno, skoraj z golimi rokami, zato je bila verjetnost, da bo vodovod res kdaj tuđi zgrajen zelo majhna. Razlogov za težave, ki so se med gradnjo pojavljale je bilo še več, le največja zagnanost in vztrajnost delegatov, odbornikov in tuđi samih delavcev ter velika naklonjenost in predvsem še finančno sodelovanje republiških, okrajnih, in občinskih organov, institucij ter njih predstavnikov ter seveda vseh članov vodovodne skupnosti, tako zasebnikov, predvsem pa industrijskih in obrtnih podjetij in samih obrtnikov so omogočili, da je bil skupinski vodovod, čeprav sele v dolgem, več kot desetletnem obdobju, tuđi v celoti dograjen in realiziran. Vnadaljevanju je podan skrajšan vendar avtentično prirejen zapis o izvršenih osnovah za gradnjo skupinskega vodovoda ter podrobnejši zapis o izvajanju razprave in pomislekih, izrečenih na ustanovnem občnem zboru nove vodovodne skupnosti. Ob koncu je podan zelo skrajšan opis realizacije izgradnje zares obsežnega in za prebivalstvo nad vse pomembnega skupinskega vodovoda. I. Zasnova skupinskega vodovoda a) obstoječe stanje vodooskrbe: Vodooskrba vaši, naselij in zaselkov na razmeroma obsežnem ravninskem območju pod Krvavcem, vse od Cerkelj, Komende, Vodič in Mengša je bila v tistem času zelo slabo, ali pa sploh ni bila urejena in zagotovljena. Prebivalstvo se je oskrbovalo z vodo, ki so jo dobivali deloma iz vodnjakov, v veliki meri pa neposredno iz tam nahajajočih studencev in vodotokov, katera pa so bila ob večjih nalivih, predvsem zaradi hudourniškega značaja, v većini primerov zelo kalna in umazana. Voda v vodnjakih ni bila stalna, več vodnjakov je ob večjih sušah presahnilo, voda iz vodotokov in studencev pa je bila še bolj negotova, ob vsakem večju nalivu in deževju se je močno skalila in onesnažila, ob sušah pa je tu in tam tuđi presahnila. V takih primerih so bili prebivalci primorani vodo zajemati v večjih vodotokih, ki tuđi v suši nišo presahnili in jo voziti ali nositi tuđi po več kilometrov daleč do svojih domov. Kvaliteta vode je bila v većini primerov vprašljiva in predvsem za pitje in kuho največkrat neprimerna. V tistem času sta imeli le vaši Grad in Cerklje, za tišti krat še nekako Skupinski vodovod Krvavec - Vodice * Mengeš SffiKTSl&KI POGLED V PRETEKLOST Skupinski vodovod Krvavec - Vodice - Mengeš sprejemljivo urejen vodovod. Gradnja njihovega gravitacijskega vodovoda je bila začeta še pred drugo svetovno vojno, dograjen pa je bil med vojno, vendar pa je bila kvaliteta zajete vode v izviru nad Sangradom, posebno še ob deževnem vremenu, slaba in higiensko oporečna, ob sušah pa tuđi izdatnost ni bila zanesljiva in zadostna. V ostalih krajih in vaseh celotnega območja so imeli deloma in bolj zasilno urejeno vodooskrbo s pridobivanjem vode iz vaških vodnjakov, ki so bili opremljeni z ročnimi batnimi pumpami, le posamezne kmetije pa so imele lastne vodnjake in samo najbogatejše kmetije tuđi opremljene z hidrofornimi napravami. VMengšu, kjer je podtalnica sele v globini 20 in tuđi več metrov pod površino zemlje, so imeli le močnejša industrija, večje obrti ter trdnješe kmetije, zgrajene globoke vodnjake ter opremljene z "UTA" črpalkami, hišne vodovode pa urejene s hidroforji. Ostalo prebivalstvo se je oskrbovalo z vodo kar iz potoka Pšata, nekatere hiše v blizini potoka pa so imele zgrajene vodnjake, prav tako opremljene z ročnimi batnimi črpalkami. Perice so v večjem delu prale perilo kar v Pšati, saj so bila v ta namen ob Pšati zgrajena boljša ali slabše urejena perišča. Zadovoljivo urejeno vodooskrbo je imelo le manjše število tovarn, obrti in kmetij, zato je bila tuđi v Mengšu vodooskrba na splošno zelo neurejena in pereca. Ob tem času v vaseh in naseljih tega območja kanalizacije še ni bilo, hiše, tako bajtarske kot tuđi kmečke, so imele le suha stranišča, tako imenovana "na štrbunk", večinoma zunaj stanovanj, le redke hiše pa so imele zgrajene straniščne greznice. Ob hlevih, ali po domače štalah, za živino so bila, ponekod bolje, drugod slabše, urejena gnojišča in gnojnične jame. Iz slabo grajenih gnojišč in gnojničnih jam je velikokrat odtekala gnojnica v obcestne kanale, ponekod pa tuđi v bližnje potoke. Take odplake so pronicale tuđi v podtalnico, zato je bila voda v vodnjakih in tuđi v potokih večkrat okužena in zato v teh slučajih neprimerna za pitje in kuho. Občasno je prihajalo tuđi do manjših ali večjih obolenj in s tem nevamosti epidemij. Neurejena vodooskrba in hkrati neurejena ali pa zelo pomankljiva kanalizacija je zavirala izboljšavo obstoječih, kakor tuđi na novo predviđenih stanovanjskih hiš in sosesk, onemogočala pa je tuđi razvoj kmetijstva, obrti in v veliki meri tuđi industrije. V Mengšu je bila v posameznih predelih zgrajena le kanalizacija za odvod cestnih in meteornih voda. Izgradnja kanalizacije za odvod komunalnih, gospodinsjkih in industrijskih odpadnih voda je bila sele načrtovana, z dejansko izgradnjo kanalizacije, najprej na Glavnem in Trdinovem trgu ter takratni Kidričevi cesti pa se je na srečo pričelo že v letu 1957/58, to je še pod tedanjo Občino Mengeš. Ivan ŽUPAN steklarstvo zasteklimo vam vse, ražen očal tel./fax: 061 713 821 delavnica 061 715 717 KOVINSKE ZASCITNE MREŽE -za vrata in okna - elemente za balkonske in vrtne ograde - elemente za separeje - ambientne dodatke po želji kupčev: - v vseh dimenzijah - v različnih oblikah • v različnih vzorcih GOLDI d.o.o., Preddvor, Francarija 8, tel.: 064/45-129, fax: 061/737-317 nnmMM^iMMi KULTURA Kulturno društvo Franca Jelovška Galerija mežnarija Nekje na drugem kraju smo v Mengšu načrtovali galerijo, pa nam je "fovšarija" prekrižala dobre nacrte. Članek obraća Bog pa obrne pravi slovenski pregovor. Tuđi v tem primeru je bilo tako. Galerija, ki se s svojo organsko rastjo zelo dobro vrašča v Mengeš in uspešno vstopa v slovenski kulturni prostor, je gotovo na pravem mestu v najbolj primerni hiši - v mežnariji, ki je bila rojstna hiša in dom največjega slovenskega baročnega slikarja Franca Jelovška. K Aengeški župnik in prodekan gospod Matej IVlZevnik je lani (1994) širokosrčno odstopil prostore Mihaelovemu klubu, ki deluje v okviru Kulturnega društva, Franca Jelovška, za galerijsko dejavnost, za kar se mu v imenu vseh, ki uživamo bogate sadove Galerije mežnarija prisrčno zahvaljujemo. Galerija je zelo dobro obiskana. Vsi razstavtjalci in obiskovalci s simpatijo gledajo na delo kluba in na uspeh galerije. Posebno hvaležni smo našim sponzorjem in donatorjem, ki omogočajo razstave. Posebno pa pričakujemo denarno pomoč s strani Občine Mengeš, da bi dobro zastavljen program v celoti lahko uresničili. l^iležnarija v Mengšu je bila tuđi prva IVImengeška šola. Že od 16. stoletja so v njej duhovniki in učitelji poučevali v slovenskem jeziku. S podržavljanjem cerkvene sole in z ustanovitvijo državne oziroma javne sole leta 1796 je slovenščino nadomestila nemščina, vendar se zaradi pomanjkanja ustreznih učiteljev to k sreči ni docela uresničilo. Ker bo v Mengšu prihodnje leto slovesnost ob 200 letnici ustanovitve javne sole bi kazalo, da s primernim poudarkom in obeležjem na mežnariji prikličemo v zavest sebi in drugim častitljivo tradicijo mengeškega šolstva, ki je bilo davno pred časom razsvetljenske cesarice Marije Terezije. Tako kot bi bilo potrebno bolje raziskati cerkveno šolstvo v Mengšu in tuđi sicer na slovenskem, bi gotovo veljalo popisati zanimivo zgodovino mengeške mežnarije, stavbo temeljito obnoviti, da bi kot mežnarija, kot prva mengeška šola, kot Jelovškova rojstna hiša in seveda kot galerija se naprej ostala eno od žarišč kulture na slovenskem. Janez Škrlep Mežnarija v Mengšu, kjer je imela svoje prostore osnovna šola JOŽE KALINŠEK je v Galeriji mežnariji od 12. - 21.5. 95 razstavljal slike iz popotne malhe. v Stirikrat je že Lojze Kalinšek odprl svojo slikarsko mapo v Mengšu, tokrat pa je segel v svojo "popotno malho". Ne vemo zakaj teh slik ni nosil v slikarski mapi. Mogoče do sedaj na svoji poti ni imel malhe, ali pa so motivi, ki jih je tokrat predstavil tišti del slikarjev intime, ki na vsem razpoznaven način kažejo na oporne točke njegove in naše življenske poti. Vpet v prelestno slovensko okolje večji del na abstrakten način upodablja ustvarjeno ali pa z raznoliko likovno govorico ustvarja tuđi sam. Lojze Kalinšek slikar, fotograf in učitelj se je rodil leta 1956. Leta 1977 pa je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani pri prof. Vlastji Simončiču iz fotografije ter pri prof. Milošu Požarju iz likovne teorije. Po končanem studiju se redno udeležuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev in srečanj doma in v tujini, kjer si likovni ustvarjalci izmenjujejo mnenja in izkušnje ter v različnih "naravnih okoljih bogatijo ustvarjalno inspiracijo. Ves čas svojo likovno dejavnost združuje s pedagoškim delom z mladino na mengeški osnovni soli, deluje pa tuđi kot član in mentor kamniškega likovnega društva. Ukvarja se tuđi z oblikovanjem na grafičnem in tehničnem področju. Kulturni program ob odprtju razstave Lojzeta Kalinška je oblikoval Župnijski mladinski zbor pod odličnim vodstvom dirigentke Nataše Stopar. Z ubrano pesmijo in recitacijami je popeljal obiskovalce galerije iz vsakdanjosti preko glasbe in umetniške besede v slikarjevo likovno pripoved. Vse skupaj je bilo res pravo kulturno dožrvetje. Janez Škrlep CERKVICA, 1994, gvaš/akril, 21 x 25 cm MTOS&glM KULTURA NAŠI PESNIKI IN PISATELJI Srečanje harmonikov Prvonagrajeni Klemen V' soboto, 22. aprila ob dvajseti uri so se zbrali godci harmonikarji na Studencu pri Domžalah. Prireditev je s kratkim nagovorom odprl g. Alojz Stražar. V konkurenti dvajsetih godcev je osvojil prvo nagrado enajstletni Mengšan Klemen Leben. Druga nagrada je pripadla enajstletnemu Boštjanu Cerarju iz Vira pri Domžalah. Tretjo nagrado pa je občinstvo prisodilo Dušanu Cerarju iz Moravč. Po podelitvi nagrad je nastopilo veselo muziciranje predvsem mlajših godcev. Zelo lep prispevek pa je dodal profesor Tomaž Habe starejši. Ob zvokih njegove harmonike je prepevala vsa dvorana. Prireditev je zelo prijetno vodila Betka Šuhelj. Na kraju so sklenili. da se bodo prihodnje leto zopet zbrali na Studencu. V. Šmigoc MENGSAN Imaginarno je realno sprehajam se po temni ulici resnica se hihita mrtvi narkoman mi zabije v bedro iglo na kateri z rdečimi črkami piše AIDS stresem se a se ne predam upam in grem dalje resnica se hihita za vogalom me z nožem rani socialni problem in pobere denar in kondome opotekam se dokler ne padem zavedam se in se ne zavedam nepremično ležim resnica se hihita crvi in gosenice prodirajo skozi rano v telo žrejo jaz pa ne morem stran odpadejo mi vsi zobje in oko se razfuka ves se tresem in potim resnica se hihita končno se panično dvignem in spoznam da sem vse to le sanjal resnici se zresni obraz. Blaž Janežič Orakelj kultura v kevdru izbrana dela pisatelj in urednik je starodavna skrivnost Minehead da je v ječi komite za kulturo KAJ JE AVANDGARDA ? Veronika Zdrav, gospod Friderik NE TO NI ??????! ???.... JA TO JE enciklopedija o mrtvih 23 cm prepričanja žalost moje duše Kaj ve Miš ... o POBEGLJH KONJIH nebo in morje nacionalizem JA Z AVANDGARDO ! ! ! Blaž Janežič V soli v naravi so otroci del časa namenjenega pouku porabili tuđi za literarno ustvarjanje. Obe pesmici ste del rezultatov tega ustvarjanja. Šola v naravi Morje je krasno, vreme je jasno, in vsak dan smo mi, čisto od soli! Vsi se veselijo, ptički žvrgolijo, tu na morju se pridno učimo, ponoči pa v posteljah hitro zaspimo! Zjutraj je dan, vedno zaspan. Kaj pa moremo, saj zbuditi se ne moremo! Vsak dan na bazen hitimo, da bi zamudili se bojimo, zmeraj je jasno, tu pa je super in krasno !!! Mirela Ikić, Nina Golob in Ingrid Strle 4.c. Morje ! 1. Na plaži sem stala, z valovi se igrala in o morju premišljevala. 2. Zakaj galebi visoko nad mano v mirnem ritmu letijo in v morje strmijo? 3. Zakaj vsi raki na plaži postrani hitijo in pod skalo zbežijo? 4. Zakaj vsi Ijudje na plaži tako leno ležijo in nekam strmijo? 5. Zakaj še vedno se sama z valovi igram. Ana - Marija Muravec, 4.c MmMB NAS VRTEC Izlet GOBIC na Rakitno Rakitna je poleg Debelega Rtiča edino klimatsko zdravilišče v Sloveniji. Izredno ugodna klima in neposredna blizina kraju našega bivanja, zlasti pa dejstvo, da se je na Rakitni pozdravilo zelo veliko otrok z astmatičnimi težavami so bila vzpodbuda organizaciji IZLETA Z OTROKI IN STARŠI NA RAKITNO. Odpeljali smo se v soboto, 22. aprila 95 z imenitnim avtobusom izpred vrtca Gobica. Kar 63 nas je bilo. Imeli smo se lepo, uživali smo čudovit pomladni dan, poseben zrak na Rakitni in izjemno gostoljubje direktorja zdravilišča dr. Antona Mravljaka. Marsikateri od udeležencev je razmišljal o preživetju dela dopusta na Rakitni ali pa vsaj konec tedna. Prav gotovo pa bo posebno ugodna možnost, da otroci v okviru vrtca odidejo na letovanje na Rakitno. Verjetno bo prva ponudba že v zgodnjih jesenskih Foto: Bečaj Vzgojiteljice iz Mengša na 3. regijski razstavi OS in vrtcev V Ljubljani je od 20. - 22. aprila 1995 potekala regijska razstava osnovnih šol in vrtcev in takrat so se jo udeležile tuđi prizadevne vzgojiteljice iz Mengša. Sodelovanje je bilo v dveh oblikah. Eno je bil prikaz s področja ekologije z naslovom NARAVA POJE - CIVILIZACIJA ROPOTA, drugo pa prikaz videokasete na temo ZDRAV VRTEC - GIBALNE IGRE. Predstavitev je bila tako dobra, da je bila izbrana tuđi za sejem učil na DNEVIH SLOVENSKEGA IZOBRAZEVANJA, ki bo potekal od 9 - 12. maja 1995. Marija Jedna Foto: Bečaj dneh. Kljub nekaterim težavam pri organizaciji izleta, sem se na izletu izredno dobro počutila, moje sodelavke tuđi in občutek sem imela, da otroci in starši tuđi. Hvala vsem za lepo doživetje.. Marija Jerina * Poleg teniškega igrišča, nešteto možnosti za sprehode in jezera, imajo ob zdravilišču tuđi zelo primema in lepa igrala. Po sprehodu od zdravilišča do jezera smo postali žejni. Sok, ki smo ga vzeli že iz vrtca je bil še kako dobrodošel po odličnem kosilu v zdravilišču. Prijazni očka je napravil nekaj posnetkov. :oto: Jerina MMS-ŠM3 NAS VRTEC Mesec april v vrtcu na Zoranini Pri nas v vrtcu imamo veliko knjig. Razmišljanja malih šolarjev ob mednarodnem dnevu otroške literature (2. aprilu) Na vprašanje: Zakaj potrebujemo knjige? so otroci tako odgovorili: - če kaj ne veš, pogledaš v knjigo, - da mi mamica bere, da lažje zaspim, - da spoznavamo nove stvari (živali, rože..) Kako skrbimo za knjigo? - da knjigo lepo listamo. - da v knjige ne rišemo, - da jih ne trgamo in mečkamo, - da damo malčkom knjige s trdimi platnicami. malo se borno razgibali Ena izmed prioritet našega vzgojnega programa je: omogočiti otrokom čimveč sproščenega gibanja na svežem zraku. Malo se borno razgibali. Kako lepo je na našem igrišču! "Tlidi naši najmlajši že prispevajo k urejenosti | in zdravemu okolju. Ob 22. aprilu - dnevu Zemlje - smo s prijaznima Lojzetom in Andrejem posadili na našem igrišču smreke, uredili peskovnik in polepšali podobo našega vrtca. ...Tri, štiri zdaj gremo ! Orientacijski pohod na Gobarico pod geslom: zdravo, sproščeno, veselo! Bralce Mengšana pozdravljamo otroci in kolektiv vrtca na Zoranini. MMS&&KL Foto: Z. Zibert m NAS VRTEC Popoldanska mala šola v Mengšu VMengšanu sta se predstavila že oba vrtca - Gobica in Zoranina - z dopoldanskimi oddelki. V obeh vrtcih pa poteka program priprave na malo solo tuđi v popoldanskem času. Z obema skupinama se srečujemo izmenoma (en teden dvakrat in en teden trikrat). V Gobia obiskuje oddelek priprave na solo v popoldanskem času 12 otrok, v Zoranini pa 16. Čas, ki nam je odmerjen skušamo čim bolj aktivno izkoristiti, zato smo ves čas zelo zaposleni, včasih ćelo tako, da nam primanjkuje časa za igro. V mali soli se pogovarjamo o vsem mogočem - letnih časih, JANI: - zdravilo, med, da ješ zdrave stvari ŠEHEREZADA: - da si zdrav, da piješ mleko MOMKA: - čaj kamilice, da nisi veliko noter ANDRAŽ: - da nisi bolan - da ne kadiš, ker je to škodljivo EDITA: - da piješ čaj in ješ paradižnik ŠEMSA: - solata UROŠ: - da si na soncu GREGOR Z.: - da greš ven na zrak VAHIDIN: - da ješ jabolko, korenje MARKO: - da jemo sadje GREGOR V: - polenta Otrocl Iz Goblce KAJA: - da nisi bolan NATAŠA: - da se redno kopamo ANELA: - da ješ sadje in zelenjavo TADEJA: - da si umivamo zobe SANDRA: - da se preoblačimo LUKA: - da si pred jedjo umijemo roke JURE: - da jemo zelenjavo in pijemo mleko EDIS: - da se redno umivamo ROBI: - da si vsak dan umivamo zobe in jemo sadje in zelenjavo GAŠPER: - da smo zdravi ANJA: - da pijemo čaj URŠKA: - da pijemo mleko in jemo kruh LUCIJA: - da se vsak dan preoblačimo in da zdravo jemo TINA: - da se umivamo po obrazu TEJA: - da jemo solato in jabolka VALERIJA: - da pijemo mleko in sok otroci iz vrtca Zoranina vzgojiteljica Marta Gerkman Malica v živalskem vrtu. o živalih, o poklicih, o prometu, o vremenu... Obiskali smo kar nekaj lutkovnih predstav, bili smo v Živalskem vrtu, v Arboretumu, caka nas še izlet v Tehnični muzej Slovenije v Bistri in morda še kaj. V zadnjih dneh pa smo se veliko pogovarjali o zdravju, zdravi prehrani in kako skrbimo za zdravje. Otroci so doma poiskali sličice raznih živil in jih prinesli v vrtec, kjer smo potem naredili velik plakat o zdravi prehrani. V vrtcu pa smo v starih Cicibanih poiskali slike zdravilnih rastlin, prebrali kje rastejo in katere zdravstvene težave odpravljajo. Iz kamilice, lipe, rmana in mete smo skuhali čaj in ga sladkali z medom. Ob vsem tem pa se nam je postavilo vprašanje: "Kaj pa je zdravje?" in otroci so takole odgovarjali: Foto: M. Jerina Še ena gasilska iz živalskega vrta. Foto: U. Ulčar Kfl&TsS&P NASA SOLA _B LETNA ŠOLA V NARAVI IZOLA, 19.4.-25.4. 1995 Priprave na letno solo v naravi so stekle takoj po opravljeni zimski soli v naravi. Ker status doma na Krku ni bil rešen, situacija v sosednji Republiki Hrvaški pa negotova, smo pričeli iskati dodatne oz. rezervne kraje za izvedbo. Zaradi predvidenega športnega tabora v mesecu juniju smo se držali meseca aprila oz. maja kot možnih mesecev za izvedbo letne sole v naravi. Staršem smo z anketnim listom ponudili v presojo dve najugodnejši od petih ponudb. Med Čatežem in Izolo so starši izbrali Izolo oz. Simonov zaliv. ^«^***"8©^ V letno solo v nari| se je prija#oifM|J otrok od (K^grtrtri^jcev, kasneje Mip> udeležbo odpovedaf| še erja, deklicajfki je imela obveznos«lt^l% A^ Ob vsebinski in or$»nizacjjski $$&»»> sledili širšlffl^otroifi|v na7avT?r% svoj program sestaviii'l^aldu z%tevpye 1 teh T^& ^^m* ' "*^! Za izvedbo tako širokega prograrrtl^o potrebovati tuđi dodatna sredstva in maraiai:^' Za pomoč smo poprosili preko osemdeset podjetij, zasebnikov in družb. Naleteli smo na razumevanje in podporo, saj so se številni med njimi odzvali in nam prispevali denar ali material in nagrade. Prav je, da jih naštejemo: PETROL Ljubljana LB Domžale (Mengeš) LEK Mengeš KA-RO Mengeš AVTO CAR Mengeš VARNOST Mengeš Občina Mengeš Šport Ing Ljubljana KAM BUS Kamnik Trdinova klet (ga. Ožep) Odvetniki Rožman - Makovec - Doles Letna šola v naravi Veliko posameznikov in organizacij pa je podarilo izdelke in različen material; uporabili smo ga za nagrade učencem ter za obogatitev programa. Zahvala gre naslednjim: Foto Repanšek Mengeš - videokasete Trak Mengeš - trakove, vrvice in elastiko, MMTV Ljubljana - majice Frizerstvo Žnidaršič Mengeš - kasetofon in dva tranzistorja \ Fotokopimica Medic - vezava in fotokopija biltena Mercator ETA Mengeš - paket ozimnice, ki smo ga v naši kuhinji zamenjali za sok, Gemini Zastopnik Mengeš - majice in igrača, Filc Mengeš - sladki prispevek Slaščičama Flere Mengeš - pecivo t^larstvo BELE Mengeš - cokle *Tosaqaa Domžale - sanitetni material 'iRAMPld.o.o. Ljubljana - NT loparji in žogice W|fbort Grosuplje - igrače, |fN|suJ|i d.o.o. Ljubljana - sladki prispevek Ml AMpb Mengeš - plesni večer in nagrade najbppm plesnim parom ^Y/*etri, W so se finančno in macino IV izkazali, se v imetil otrtC star&v %pjganizatorjev najlepše zahvaljujemo. Brez njihovega prispevka bi bil p^gram^ skromnejsi in za starše otrok dražji. v ^as, ki so ga otroci preživeli v Simonovem \j zalivu smo zapdnili z naslednjmi dejavnostmi: - pouk, prilagojen okolju in času, - šola plavanja, - športna rekreacija, - kultura in zabava POUK: V okviru pouka so se učenci seznanili z bližnjo in daljno okolico, spoznavali obmorski svet, rastlinstvo in živalstvo v njem (akvarij, Jagodje...), spoznali so industrijo in turizem slovenske Istre (izlet v Piran, ogled ladjedelnice, obisk pri ribičih..). V okviru naravoslovja so opravili meritve nihanja morske gladine, temperature morja in zraka ter spremljali vremenska dogajanja. Na turističnem izletu z barko so spoznali pretežni del slovenske obale, v Piranu pa zgodovino in arhitekturo Pirana. 1 #se, kar so videli, so predstavili na reklamnih V panojih in plakatih, ki so jih opremili z naslikanimi morskimi motivi, komentarji in fotografijami. Pripravili so tuđi razstavo mediteranskih rastlin. Svoje literarne, glasbene in dramske stvaritve so predstavili na spoznavnem in zaključnem večeru. Zanimivo in prisrčno pa je bilo športno in družabno srečanje z vrstniki iz Izole. Pouk in vse dejavnosti, vezane nanj, so izvajali razredniki: Majda Trobec, Marija Kastelic, Marjan Pavli in Ljubica Rožman. ŠOLA PLAVANJA Včasu, namenjenem soli plavanja, so otroci, razdeljeni v skupine po predznanju, osvajali prve plavalne "korake", odpravljali napake ali pa se učili novih plavalnih stilov. Vse dni so tuđi pridobivali plavalno vzdržljivost za zahtevno preverjanje za delfinčke. Z rezultati plavanja smo zadovoljni, čeprav je bilo časa, namenjenega plavanju, manj, skot^i. želeli. Jf/seh osem jeplavalcev je splavalo in osvojilo l^y[„f,naziv€|^valca pripravnika, bronastega delfinova je Osvojilo 4o otrok, srebrnega 32 otrok, štirje'pa so si priplavaJPzIa'|ega delfinčka. Če vemo, da je za zlatega'lejjjrcka''potrebno preplavati 3 krat 50 metri»j»fea%> (prsno, hrbtno in kravi) v časovni r%rnj/je to še posebej pohvalno. Za plavalno solo in športnorekreativne dejavnosti so skrbeli: Goran Jablanov, Vesna Repe, Jasmina Zakrajšek, Mojca Ivanuš, Uroš Dolenc, Janez Zajc in Milica Tomšič. ŠPORTNA REKREACIJA Pri športnorekreativnih dejavnostih so otroci opravili vrsto tekmovanj znotraj plavalne skupine, tako so se pomerili v namiznem tenisu, balinanju, lokostrelstvu, v mini golfu, v atletskih disciplinah in v plavanju. Mraiflč&iMifl NASA SOLA Letna šola v naravi V okviru športno ■ rekreativne dejavnosti smo tuđi veslali. Prosti čas so zapolnile dejavnosti po njihovi izbili npr. nogomet, odbojka, gumi twist, badminton, itd. Med športnorekreativne dejavnosti lahko štejemo tuđi popoldne z Veslaškim klubom BURJA. Marsikateri otrok se bo rad spominjal tega dne, ko je prvtč sedel v četverec, poprijel za vesla in veslal. Res je, da so veslali le v bazenu za treninge, pa vendar. KULTURA IN ZABAVA Med kulturne vsebine smo uvrstili potopisno predavanje z diapozitivi Dr. Hermana Berčiča: BAU - otok sonca, božanstev in duhov; prijeten in raznolik pa je bil tuđi kulturni program na spoznavnem in zaključnem večeru. Vtej generaciji četrtošolcev je veliko dobrih pevcev in plesalcev, zato so bili družabni večeri zelo živahni. Za družabno življenje smo poskrbeli s plesnima večeroma in s tekmovanjem v plesu.Plesne večere so izvedli člani Ml AMIGA iz Mengša in samostojni umetnik Milan Petrovič iz Pirana. Z veliko število nastopajočih pa bo ostal v prijetnem spominu večer KARAOK, žal tokrat brez Deje Mušič, pa nič manj uspešen. Še posebej veseli so bili zmagovalci, ki so prejeli kasetofone in tranzistorje Otroke bodo na dni, preživete v Simonovem zalivu, srfbminjale fotografije in video posnetki, ki pa sčasoma zbledijo. Spomini pa ostanejo, zato si želimo, da bi tem otrokom ostala šola v naravi v spominu kot NAJBOLJ PRIJETNA ŠOLA ZA ŽIVLJENJE. IZOLA 95 Poleg tega, da učenci osvojijo tehniko plavanja in pestro preživijo prosti čas s športnimi, glasbenimi in plesnimi dejavnostmi pa je bil namen in cilj sole v naravi v Izoli tuđi odkrivanje in spoznavanje rastlinstva, živalstva, sredozemskega podnebja, gospodarstva in življenja ljudi v primorskem svetu. Šola v naravi dovoljuje mnogo svobode in drugačnih oblik dela pri pouku. Samo okolje in kraj bivanja sta ponujala pogoje za drugačno delo, kot ga imamo vsak dan v soli. Učenci so se srečevali z novo pokrajino, z drugačnim rastlinstvom, z zanimivimi Ijudmi, z drugačnimi delovnimi organizacijami kot jih imamo pri nas, s plažo, ki je kar vabila k raziskovanju in opazovanju. Prevladovalo je skupinsko delo, zato je bilo med učenci veliko medsebojnega sodelovanja, pomoči, pohvale in tuđi kritike. Učenci so se pogovarjali z ribičem, z ing. v ladjedelnici, z lastnikom barke, iskali informacije po različnih prospektih in literaturi in veliko nacrtno opazovali. Učitelji smo ugotovili, da učencem ne zmanjka energije za delo, da imajo zelo različne interese in, da so sposobni delati veliko bolje in več kot mislimo odrasli. Zuspešno izvedbo sole v naravi je potrebno teamsko delo in veliko medsebojnega sodelovanja ter dogovarjanja tuđi med učitelji in strokovnimi delavci. Ob koncu lahko rečem, da smo se učitelji vrnili domov "delovno utrujeni", učenci pa bogatejši za mnogo novih izkušenj in novega znanja. V imenu razrednikov: Majda Trobec POGOVOR Z RIBIČEM Ribištvo je značilno za obmorske kraje, ato smo se odbč| da spoznamo delo ribičev. V četrtek smo odšliic ribiškim ladjam. Eden od ribičev rt^^^^fe?|j^irejel na njihovo ladjo. Ladja: ipi^ ^e||^%; stara. Na ladjo smo spleš^&«tr^|«etepktestvi. Z ladje smo videli bMzrae^rvp^#^in obalo. Kako veličasten po^^^^^^je razkazal ladjo ter nam povedal kapo lovijo* ribe. Ladja je dolga 26 metrov in Iloka 7 metrov. Ko lovijo ribe, 2 ladji vlečeta za sabo 160 metrov dolgo Direktorica podjetja Ml AMIGA Tatjana S/vec Strmšek pmdaja nagrado in čestiti® zmagovalnemu paru. Vodja: Milica Tomšič MMSS&N NAŠA ŠOLA Letna šola v naravi mrežo z utežmi in plovci. Ko ribe ulovijo v mrežo, jih spravijo v bazenček. Ta lahko shrani kar 3 tone rib. Ulovijo največ sardel, papalinov in tun. Ribe obložijo z ledom, da ostanejo sveže. Najtežja riba, ki so jo ujeli dosedaj je 250 kg težka tuna. Zanjo je bilo treba odšteti kar precej denarja. Po razlagi smo odšli tuđi v kabino ladje. Od tam smo imeli prelep razgled na morje. Vtem dopoldnevu smo izvedeli veliko o ribištvu v našem morju. Tanja MERČUN, 4.c IZLET Z LADJO Preživeii smo lep teden sole v naravi v Izoli. V soboto po zajtrku smo odšli na izlet v Piran, z manjšo ladjo. Kapitan ladje nas je prijazno pozdravil in odpluli smo proti Piranu. Morje je bilo mirno, nad ladjo pa so letali galebi. Srečno smo pripluli v Piran. Najprej smo si ogledali akvarij. Videli smo različne vrste rib, rakov, školjk, želve, hobotnice in druge morske živali. Najbolj so mi bile všeč školjke. Od tu smo odšli v center mesta, na Tartinijev trg. Sredi trga stoji spomenik slavnega skladatelja in violonista Tartinija. Nad trgom gospoduje v Beneškem slogu zidana cerkev. Zgradili so jo v 17. stoletju. Ogledali smo si zelo lepe slike v njej. Od tu smo se z ladjo odpeljali proti Portorožu. To je izrazito turistično mesto. Z ladje smo videli, da ima Portorož veliko lepih hotelov. Učiteljica nam je povedala, da so največje Sečoveljske soline v ustju reke Dragonje. V blizini poteka tuđi meja z državo Hrvatsko. Kapitan je v velikem krogu obrnil ladjo. Mirno smo pripluli nazaj v Izolo. Bilo je lepo. Tak izlet bi ponovno rad doživel. Pefer Sitar, 4.c PLESNI VEČER Ko smo bili v Izoli sta nas obiskala učitelja iz Ml AMIGA. Po večerji smo odšli v manjšo dvorano, kjer je bilo vse pripravljeno za ples. Učitelj nas je naučil dva plesa. Najprej je naučil fante, potem pa nas, dekleta. Bilo je zelo zabavno. Prižigale so se barve luči, na plesišču pa se je drenjala gruča otrok. Ko smo se prepričali, da to kar smo se učili znamo, smo se razvrstili v pare. Plesala sem z Aljošo. Uvrstila sva se v polfinale, potem pa še v finale. Za finale je bilo treba vložiti mnogo truda. Dosegla sva četrto mesto, a je prišlo do napake. Torej, bila sva na tretjem mestu, kar pa je bilo boljše. Za nagrado sem dobila zvezek in svinčnik. Bila sem zelo zadovoljna. Ta večer je bil zelo zabaven. Mirela Ikič, 4.c NA TEKMOVANJU Vponedeljek 24. 4. 1995 smo se z avtobusom odpelajli v mesto Koper. V Kopru je bazen dolg 25 metrov. V bazenu smo imeli tekmovanje, zato smo se v slačilnicah preoblekli. Pred tekmovanjem me je bilo zelo strah. Ko sem gledal še druge otroke, kako so jih pekle oči, sem se še bolj ustrašil. Slišal sem svoje ime in se postavil na tretjo progo. Na koncu še nisem vedel, katerega delfinčka bom dobil. Do konca tekmovanja sem gledal še druge otroke. Potem sem se preoblekel in odšel v avtobus. Tam smo še z nekaterimi četrtošolci čakali druge. Avtobus nas je nato odpeljal iz Kopra v Izolo. Tam smo bili skoraj vsi veseli s svojim uspehom. Jaz sem bil še posebno vesel, saj sem osvojil srebrnega delfinčka. Grum Tomaž, 4.c KARAOKE Imeli smo tuđi karaoke, seveda brez Deje Mušič. Bilo je zelo zabavno. Peli smo razne pesmi. Jaz sem pela Sivo pot. Pela sem zelo zanič. Imeli smo tuđi žirijo in voditeljice gospo Milico Tomšič. Bila je gotovo boljša kot Deja Mušič. Imeli smo tuđi prave nagrade, radio in vvalkmane. Prvi trije so se potegovali za prvo mesto. Žirija se je odločila tako, da je bil moj sošolec Rok prvi in je dobil radio, druga je bila sošolka Mojca, ki je dobila vvalkman in tretji je bil Gašper, ki je dobil isto nagrado kot Mojca. Bilo je zelo zabavno. Anamarija Župan, 4.c A/a zaključnem večeru smo z glasbo potrdili, da smo pravi Mengšani. MMSl&K] IZOBRAŽEVANJE NA SEMINARJU V MENGŠU JE BIL PREDSTAVLJEN CERTIFIKATNI SISTEM - ENA OD PARALELNIH POTI DO ZNANJA 22. in 23. maja letos smo se izkazali še z eno vrsto prireditev, ki uvršča mlado majhno občino Mengeš med velika, ne več samo kulturna, športna in industrijska, ampak tuđi med izobraževalna središča. Gostili smo okrog 60 udeležencev seminarja o paralelnih poteh do znanja. Prišli so iz ćele Slovenije in tuđi iz tujine. Nismo jim zastonj obljubljali, da bodo imeli kaj videti in slišati. To smo tuđi storili. Gospod Zoran Bizjak, direktor strokovno izobraževalnega centra Ivan Bertoncelj v Ljubljani in njegov strokovni sodelavec gospod Tine Kopač sta kot organizatorja posveta ponudila možnost izvedbe seminarja v Mengšu. Prepričana sta bila, da imamo udeležencem veliko zanimivega pokazati in tako Sloveniji dokazati, da smo kljub svoji majhnosti pomembna občina. Tako smo kot soorganizatorji sodelovali še podjetje Ml AMIGO, mag. Margareta Atelšek in občina Mengeš. Udeležencem je ga. Tatjana Sivec Strmšek predstavila možnosti izobraževanja v Mengšu, gospod Janez Škrlep jih je popeljal po Mengšu, zaigrala jim je mengeška godba in zaplesala folklorna skupina. V krajšem odmoru je gospod Ivan Debevc poskrbel za modno revijo, mladi pa so pokazali, da so se v družbi Ml AMIGO naučili lepo plesati. Prireditev so delno sponzorirala podjetja: Tabemik Katja - izdelava zaves in senčil, Hram Rožice, Cvetličama Petra, svečarstvo Pire, knjigama Frema, slaščičarstvo Flere, restavracija Vincent, Ml AMIGO, Občina Mengeš, ansambel Borisa Razpotnika in knjigama ČUK. Mengšani smo ponovno dokazali, da znamo pripraviti tako zabavno, kot tuđi čisto strokovno srečanje, na katerem je Strokovno izobraževalni center Ivan Bertoncelj iz Ljubljane predstavil nov pristop na področju VERIFICIRANIH OBUK KVAUFIKACU, ki povezuje Seminar v Mengšu sistem poklienega izobraževanja s CERTIFIKATNIM SISTEMOM, ki je v domeni Ministrstva za delo in socialne zadeve. Ker je bila predstavitev certifikatnega sistema.kot paralelna poti do poklicev izredno zanimiva, ni odveč, da o tem napišem nekaj besed, saj se bo s tem sistemom izobraževanja še marsikdo od nas srečal, še posebej, če se zavedamo tega, da se učimo, dokler živimo. 1. Potreba po prenovl sistema Izobraževanja odraslih Ob zadnji celoviti reformi vzgoje in izobraževanja v začetku osemdesetih let je postalo izobraževanje odraslih sestavni del enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in se podrejalo splošni šolski zakonodaji, v kateri pa nišo bile upoštevane njegove specifičnosti. Programi so bili delno prilagojeni programom izobraževanja mladine. Zanemarjena je bila prilagodljivost in aktualnost glede na izobrazbene potrebe, tako po vsebini kot kakovosti in prožnost glede na učne zmogljivosti posameznikov. Namesto, da bi se izobraževanje odraslih oblikovalo v kompleksen, samostojen in specifičen sistem, ob neakovrednem upoštevanju teorije in prakse, se je v popolnosti podredilo sistemu zgolj teoretičnega usposabljanja mladine. Ministrstvo za šolstvo in šport se je hotelo s pripravo nove šolske zakonodaje izogniti tem pomanjkljivostim, ki so izobraževanje odraslih potisnile v kot in tako pripraviti ustrezno podlago za približevanje Slovenije razviti Evropi, ne samo neposredno na področju izobraževanja, ampak tuđi posredno, saj imajo vsa pridobljena znanja ugoden vpliv na gospodarski in ekonomski razvoj države. Razvoj tržne ekonomije, ki se čedalje bolj odtaža tuđi v našem poslovnem svetu, zahteva od delodajalcev in zaposlenih večjo fleksibilnost in prilagodljivost na hitro spreminjajoče se razmere. To povzroča številne spremembe v sistemu dela, tem pa morajo slediti tuđi spremembe v sistemu izobraževanja. Znano je namreč, da se podjetja prilagajajo spremembam na trgu poleg razvoja tehnologije in novih izdelkov tuđi s prilagajanjem števila in profila zaposlenih. Podjetja lahko to storijo na več načinov: - z odpuščanjem neustrezno izobraženih in usposobljenih delavcev in zaposlitvijo drugih, ki imajo ustrezno izobrazbo - s prerazporejanjem že zaposlenih delavcev, ki: - imajo ustrezno izobrazbo - nimajo ustrezne izobrazbe - z dopolnilnim izobraževanjem zaposlenih Vse do sedaj smo navadno govorili le o izobrazbi, pri tem pa smo pozabili na nekatere statistične podatke, ki govorijo, da bo prišlo v Sloveniji po letu od 2000 do pomanjkanja delovne sile. Nataliteta pada, pred leti pa smo se soočili z množičnim predčasnim upokojevanjem delavcev, v starosti od 48 do 55 let, torej v času, ko njihova delovna sposobnost še ni bila v občutnem upadanju. Današnja izobrazbena struktura zaposlenih kaže, da več kot 40% odraslih nima formalne kvalifikacije za delo, ki ga opravljajo, od tega pa je vsaj četrtina takih, ki so iz različnih vzrokov prekinili redno šolanje na srednji poklieni soli. Mnogim manjka samo kakšen letnik ali ćelo le nekaj izpitov do pridobitve formalne izobrazbe, pa nišo dovolj motivirani, da bi šolanje tuđi končali. Kljub številnim znanjem in usposobljenosti, ki so jo pridobili z delom, veljajo za delavce brez pokliča. Šolski sistem je z dosedanjimi šolskimi reformami, ki nišo ustrezale prostoru, času in stopnji ekonomskega in tehnološkega razvoja, pospešil rast števila "šolskih invalidov"- delavcev brez formalne izobrazbe, torej tuđi brez pokliča. Pomanjkanje strokovnih delavcev, ki nam grozi v bližnji prihodnostj in potreba po hitrem tržnem prilagajanju, postavlja pred zaposlovalce in izobraževalce novo nalogo: - Ijudem omogočiti čimprejšnjo pridobitev ustrezne formalne izobrazbe ali - Ijudem omogočiti, da na drugačen način pridejo do znanj, ki jih potrebujejo za delo RffllMSl&K] IZOBRAŽEVANJE Ministrstvo za šolstvo in šport je pristopilo k pripravi ustrezne sistemske ureditve, razvojne politike in infrastrukture v izobraževanju odraslih z novo šolsko zakonodajo. Ker v republiki Sloveniji po prejšnji šolski reformi sodelovanje med vladnimi organi, nacionalnimi zvezami in centri za izobraževanje odraslih (Zveza ljudskih univerz Slovenije, Skupnosti izobraževalnih centrov ipd.) ni bilo institucionalizirano, je prišlo do popolnega nenadzora nad tovrstno dejavnostjo, hkrati pa do izpada nekaterih pomembnih izobraževalnih vsebin ali prevelike ponudbe na drugi strani. Po ustanovitvi Andragoškega centra Republike Slovenije, katerega osnovne naloge so razvojno svetovalna dejavnost se v zadnjih štirih letih že manjšajo mnoge od naštetih vrzeli. Uvajajo se mnoge programske in organizacijske novosti. Med organizacijskimi je pomembna ustanovitev komisije za izobraževanje odraslih pri Strokovnem svetu RS za vzgojo in izobraževanje, ki deluje kot samostojen strokovni organ, na Ministrstvu za šolstvo in šport je organiziran upravni sektor, ki se ukvarja samo z izobraževanjem odraslih, medtem ko je Zavod Republike Slovenije v sestavi Ministrstva za šolstvo in šport še vedno usposobljen samo za razvojne in svetovalne naloge pri izobraževanju mladine in pri nadaljnjem formalnem šolskem izobraževanju. Slovenija se je vključila v številne mednarodne organizacije in razvojne projekte. Na programskem področju postaja ponudba programov za izobraževanje odraslih pestrejša in kakovostnejša, oblikovana predvsem na temelju razvojnega programa Andragoškega centra Republike Slovenije. V proces izobraževanja odraslih vstopa čedalje več verificiranih institucij - delavskih univerz, zvez, centrov in v zadnjem času tuđi privatnih izobraževalnih institucij. Ppgoji za izvedbo izobraževalnih programov, še posebej verificiranih, so se bistveno spremenili in zaoštrili. Poleg začetnih pogojev za izvedbo izobraževalnih programov ureja nova šolska zakonodaja tuđi načine, postopke in pristojnosti posameznih organov za verifikacijo in ugotavljanje rezultatov izobraževanja. 2. Pokllcno Izobraževanje V zadnjem času mnoge analize govorijo v prid izobraževanju iz prakse in za prakso, Seminar v Mengšu ki ga je prejšnja šolska reforma skoraj v celoti ukinila in tako onemogočila takojšnjo dejavno zaposlovanje. Čas prilagajanja na delo je bil zelo dolg, sistem pripravništva zaradi svoje neustreznosti te vrzeli ni zapolnil, mladi, ki so se prvič zaposlovali pa so pogosto dobili oceno nesposobnosti za delo, čeprav neupravičeno na račun neustreznega šolskega sistema, ki ni uspel zagotoviti ustreznega praktičnega usposabljanja učencev poklicnih šol. Seveda je razumljivo, da gre pri tem le za nižje stopnje strokovnega usposabljanja. Del te vrzeli počasi zapolnjujejo številne izobraževalne institucije s svojimi izobraževalnimi programi. Zaradi velike potrebe po pridobitvi dodatnih znanj predvsem za prakso in znanj, ki so v javnem interesu in naraščajočega števila organizacij, državnih in privatnih, ki v trenutnih razmerah vidijo velik izziv za svoje delovanje in razvoj, je zakonska opredelitev izobraževanja, tako odraslih kot mladih, nujno potrebna, saj je le na tak način mogoče zagotoviti ustrezno institucionalizacijo in verifikacijo pridobljenih znanj. V kolikor znanja nišo preverjena in verificirana, je lahko njihova kakovost vprašljiva, izvedba takih programov pa namenjena izključno preživetju in razvoju mnogih izobraževalnih institucij. Novi zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju že predvideva drugačno razmerje med teoretičnim in praktičnim izobraževanjem in možno pot do pridobitve enakega pokliča na več načinov, kar je že dolgo praksa v gospodarsko dobro razvitih državah Evrope. Pri tem gre za različne modele izobraževanja glede na trajanje, glede na razmerje splošnih in strokovnih vsebin, vlogo in organizacijo šol, vlogo podjetij in razmerje med praktičnim in teoretičnim izobraževanjem za poklič. Predviđena je tuđi možnost izpitnega sistema. Takšna fleksibilnost je še posebej pomembna | pri izobraževanju odraslih, saj zagotavlja boljšo stimulacijo za pridobitev ustrezne izobrazbe. Ta stimulacija je upadla hkrati z ukinitvijo večstopenjskega strokovnega izobraževanja, predvsem nižjih nivojev zahtevnosti. Nova zakonodaja predvideva možnost poklicnega izobraževanja tuđi za tište, ki nišo uspešno končali osnovnošolskega izobraževanja. Osnovno načelo novega modela poklicnega in strokovnega izobraževanja je možnost nadgradnje na vseh stopnjah in nivojih zahtevnosti. Hkrati pa ni zanemarljivo spoznanje, da se novemu načinu izobraževanja za delo prilagaja tuđi višje in visoko šolstvo, ki že uvaja kombiniran način studija, ki zagotavlja pridobitev teoretičnih znanj na fakulteti (Ekonomska fakulteta: Visoka poslovna šola) in praktičnih v podjetju. To je hkrati že model poklicnega usposabljanja na višjem nivoju, ki poleg rednega in izrednega studija uvaja tuđi že studij na daljavo predvsem v tistih krajih, ki so bolj oddaljeni od njenega sedeža (Ruj, Črnomelj). Po prenovi leta 1991 je dobilo poklicno izobraževanje že novo obliko, kjer sta ločena programa 2. in 3. letnih poklicnih šol od 4. in 5. letnih strokovnih programov srednjega izobraževanja. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije obstaja kar 109 programov za pridobitev srednje šolske izobrazbe, ki usposabljajo izobraževance za 224 poklicev, kar že nakazuje, da posamezni programi nudijo ustrezno izobrazbo za več sorodnih poklicev. V letu 1993/94 je bilo od skupno vpisanih 32.281 učencev v srednjo solo kar 25.747 vpisanih v strokovne in poklicne sole, od tega 41,6% v 2. in 3. letne programe, 37,3% v 4. in 5. letne strokovne sole in 21% v gimnazije. Poleg teh pa na nižji stopnji obstajajo tuđi programi usposabljanja za tište učence, ki so končali osnovno solo in omogočajo sistematično uvajanje v delo in pridobitev posameznih strokovnih znanj, spretnosti in delovnih navad. To so programi USO 1 za opravljanje del na I. in USO 2 za opravljanje del na II. zahtevnostni stopnji, za tište učence s končano poklicno, strokovno ali splošno izobrazbo pa obstajajo programi USP. Za poglabljanje, izpopolnjevanje, posodabljanje in razširjanje strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj pa obstajajo programi izpopolnjevanja IZP(za izpopolnjevanje v stroki) in IZS (izpopolnjevanje v sorodnih strokah). To pomeni, da se večina učencev še vedno odloča za poklicno izobraževanje, zato je še toliko bolj pomembno upoštevanje interesov uporabnikov pridobljenih znanj, od gospodarstva, države, sindikatov, šol do izobraževancev samih. V kolikor se pojavi potreba po spreminjanju celotnega sistema poklicnega izobraževanja, predstavlja to za vse uporabnike, za vso družbo kompleksno in zahtevno nalogo, zato je pri tem še posebej pomembno upoštevanje vseh dejavnikov, saj je prav to področje izobraževanja zaradi svoje kompleksnosti najbolj izpostavljeno vplivu različnih interesov. Pri uvajanju sprememb MMSŽ&IM IZOBRAZEVANJE morata biti zato zagotovljena strpnost in postopnost ob sprotnem spremljanju učinkov sprememb. Poklicno izobraževanje zajema strokovno izobraževanje po končani osnovni soli, v nekaterih primerih pa tuđi brez končane osnovne sole. V sistemu poklicnega izobraževanja obstajajo tri vrste programov: - programi internih kvalrfikacij, ki nišo javno priznane - programi za pridobitev izobrazbe - verificirani programi za usposabljanje (certifikatni sistem) Izobraževanje za poklič brez končane osnovne I sole poteka na nižji poklicni soli s prilagojenim programom in nižji poklicni soli, na katero se učenci pripravljajo že v osnovni soli v pripravljalnem razredu. Po končani osnovni soli lahko nadaljujejo izobraževanje tuđi na srednji poklicni soli s celoletno ali periodično organizacijo pouka. Po končani srednji poklicni soli ima učenec možnost nadaljevati izobraževanje na poklicni tehniški soli in nato na višji in visoki poklicni soli po predhodno opravljeni poklicni maturi. V kolikor učenci ne bodo nadaljevali studija na višji ali visoki poklicni soli, bodo po novem sistemu poklicnega izobraževanja lahko nadaljevali izobraževanje v nadaljevalnem programu, kamor sodi mojstrska šola, ki se zaključi z mojstrskim izpitom. 3. Izobraževanje iz prakse in za prakso - potreba današnjega časa 3.1. Mojstrski izplti Mojstrski izpiti so bili znani že po II. svetovni vojni in so bili zelo podobni izpitom v nemško govorečih deželah. Takrat je bil mojster sinonim za strokovnjaka - praktika v svojem pokliču. Danes predvideva zakonodaja mojstrski izpit kot pogoj za odpiranje obrtnih delavnic, ražen takrat, ko gre za redke pokliče in pokliče, kjer izobraževalni programi še nišo izdelani. Priprave za izvedbo teh izpitov so ob nemški pomoći začele potekati že leta 1988, danes pa so že izobraženi multiplikatori za nekatere Seminar v Mengšu pokliče. Izobraževanje za mojstre in vajence ne omogoča pridobitve stopnje izobrazbe, prav tako kot tuđi certifikatni sistem ne omogoča pridobitve pokliča. 3.2. Certifikatni sistem Uvajanje certifikatnega sistema je danes ena od najpomembnejših poti do pridobitve potrebnih teoretičnih in praktičnih znanj za opravljanje nekega dela v Evropi. Sistem je dobro razvit v Veliki Britaniji, zato je organizator povabil na seminar tuđi predstavnika angleškega Nacionalnega sveta za poklicne verifikacije (NCVQ - National Council for Vocational Oualifications) gospoda Davida Handleva. G. Handlev je v svoji predstavitvi prikazal prednosti, ki jih prinaša certifikatni sistem in opozoril na nekatere težave, s katerimi so se srečevali pri uvajanju tega sistema v Veliki Britaniji, hkrati pa izrazil zaupanje v izobraževalne organizacije, ki so vključene v sistem uvajanja certifikatnega sistema pri nas, njihov pristop, način in vsebine, kakor sta jih predstavila ga. Angelca Ivančič z Andragoškega centra Slovenije in g. Tine Kopač iz Strokovno izobraževalnega centra Ivan Bertoncelj, v Ljubljani. Ga. Ivančič je opozorila na pomanjkljivosti sistema usmerjenega izobraževanja, ki je enačil kvalifikacijo s stopnjo izobrazbe. Izobraževalni sistem do sedaj ni omogočal pridobivanja kvalifikacije po modulih, prav tako ne vertikalne odprtosti, ki bi omogočala napredovanje v poklicnih kvalifikacijah na isti stopnji izobrazbe. To pomeni, da zaradi enakih pogojev Ijudje nišo imeli ustrezne motivacije za dodatno usposabljanje, saj v okviru iste izobrazbene stopnje med njimi ni bilo razlike. S certifjkatnim sistemom želimo vzpostaviti ustrezno motivacijo za dodatno usposabljanje, hkrati pa ta znanja ustrezno verificirati. Enako, kot ga. Ivančič, je tuđi g. Kopač poudaril, da gre pri certifikatnem sistemu za razširitev in poglobitev znanj, ki so potrebna za opravljanje nekega dela. To je ponazoril tuđi s praktičnim primerom: " K I ek delavec je lahko zidar. To je poklič, IN ki ga je pridobil v sistemu rednega šolanja. Ker želi razširiti svoje zaposlitvene možnosti, ima možnost svoja znanja poglobiti in razširiti preko certifikatnega sistema. Usposobi se lahko za zidarja zaključnih del -polaganje ploščic, stenskih oblog in drugo. Za ta dela pridobi mednarodno priznan certifikat, kar pomeni, da lahko opravlja dela zidarja, po potrebi pa tuđi bolj specialistična dela. Enako se lahko varilec usposobi za varjenje posebnih materialov - kovin, plastike. S tem ni pridobil višje stopnje izobrazbe, ampak mu je priznana kvalifikacija za opravljanje nekega specifičnega dela." Qistem kvalrfikacij in certifikatov je namenjen: - vsem, ki si želijo pridobiti tržno zanimiva znanja in kvalifikacije - kvalificiranim, ki si želijo pridobiti mednarodno licenco za delo v tujini (atest, certifikat) - delavcem brez pokliča - delavcem, ki nišo dokončali katere od poklicnih šol - brezposelnim - telesno in duševno prizadetim - mejnim skupinam (zaporniki....) Glede na udeležence je usposabljanje organizirano: - kot usposabljanje za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo - za pridobitev prvega pokliča - sedanji USO programi (60 programov) in programi za manj zahtevna dela - za parcialne (tržno zanimive) kvalifikacije - za pokliče, ki se ne izvajajo v šolski mreži, za redke pokliče in za nove pokliče (ca. 140 poklicev in prekvalifikacij) Pd ocenah Strokovno izobraževalnega centra (SIC) gre za 800 do 1000 programov in 60.000 do 80.000 potencialnih kandidatov za usposabljanje. JMSME&AM IZOBRAŽEVANJE F^ridobitev certifikata bo potekala po različnih stopnjah. Certifikat I. stopnje bo pomenil manjša znanja, VI., VII. ali VIII. stopnje zahtevnosti pa večja znanja. To lahko primerjamo s stopnjo znanja tujega jezika. I. stopnja pomeni osnovno znanje, ki omogoča enostavno sporazumevanje, predstavljanje in podobno, medtem, ko VII. stopnja pomeni aktivno obvladanje tujega jezika. Tak način omogoča visoko stopnjo diferenciacije v okviru iste stopnje izobrazbe, tako po zahtevnosti, kot nagrajevanju, kar omogoča dodatno stimulacijo za usposabljanje. Da bo ta sistem lahko živel, bo potrebno storiti še marsikaj. Največ dela bo na področju priprave standardov znanj in načina javnega preverjanja znanja. Certifikatni sistem bo namreč omogočal kandidatu: Seminar v Mengšu - usposabljanje - eksterno preverjanje, ki ga bo izvajala strokovna komisija - za uspešno opravljen izpit bo kandidat prejel certifikat, listino z javno veljavnostjo na trgu dela V1 certifikatni sistem bodo vključeni že verificirani načini usposabljanja, ki so določeni z zakonom in pri katerih kandidati prejmejo "potrdilo" o uspešno opravljenem tečaju. Ti sistemi bodo verjetno ostali enaki, le sistem preverjanja se bo spremenil, potrdila pa bodo zamenjali certifikati. Za mednarodno priznanje certifikatov, bo potrebno ob sodelovanju vseh institucij, ki bodo sodelovale v tem sistemu, pripraviti ustrezno zakonodajo. To so predvsem: Andragoški center Slovenije, Center za poklicno izobraževanje, socialni partnerji, GZ - splošna združenja, Zavod za zaposlovanje in izvajalske organizacije, pomembno pa bo tuđi sodelovanje z mednarodnimi institucijami. Nov sistem paralelnih poti do poklicev in kvalifikacij bo v resnici omogočil uresničevanje gesla, da vsakdo lahko priđe do neke vrste izobrazbe, ne glede na sposobnosti. Ta izobrazba ali kvalifikacija bo potrjena z uradnim dokumentom in bo dajala posamezniku večje zaposlitvene možnosti. Margareta Atelšek predaja županu g. Janezu Peru spominsko darilo Foto: J. Rečnik mms&m Titlinuv I .(>"■, 2. MciV'fiš |c| . 7'»s. i.;.1/') - >< 1( 'M' ■ : -I h 1: ■ !',', ure (obnolrliiil. iti|.HMiikilif''il '"'''i ' "■' ''■> ''" I''- "«" >■- .|...|i: ■■•'! {•'. 'I-- 17 ure IZ MIHAELOVEGA LISTA " K yiar'Ja ^02 ^v'Jenie V0(^ srečno znaš; ti IVI vodi skoz' trpljenje življenja čolnič naš." Kdo ne pozna to, tako priljubljeno Marijino pesem? Naši predniki so jo prepevali pred več kot sto leti, mi jo danes pojemo po naših župnijskih in podružničnih cerkvah: glasi se po vseh celinah sveta, kjer živijo in delajo naši vemi rojaki. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je ta Marijina pesem postala tako rekoč nekakšna verska himna vseh vemih Slovencev povsod tam, kjer se vrši slovesno bogoslužje. Lahko je to Marijin praznik, proščenje, birma, nova masa, sklep Ijudskega misijona v župniji, sklep duhovnih vaj za duhovnike ali laike, skoraj pa ni nobenega romanja v Marijina svetišča, zlasti božjepotna, kjer bi ne častili Marijo s to pesmijo in jo prosili za potrebno pomoč in varstvo. v Ce ljudska modrost pravi, da človek postane Slaven sele po smrti oziroma, da ga Ijudje hvalijo sele potem, ko ostane za njim praznina, pa v našem primeru ni lako. Omenjeno pesem je v prejšnjem stoletju napisal pesnik, pisatelj nabožnih spisov, časnikar, duhovnik ljubljanske škofije Luka Jeran. Napev zanjo je napisal skaldatelj Ignactj Hladnik. V Šmamicah borno razmišljali o tem velikem Slovencu, ki je, žal, še danes mnogim Slovencem povsem neznana osebnost. Jeran je s svojim neutrudnim delom veliko prispeval, da se je versko, moralno in kulturno življenje naših prednikov dvignilo na višjo raven. Da je bil Jeran resnično velika osebnost, potrjuje tuđi dejstvo, da je bil osebni prijatelj škofa Slomška, ki je Luka Jerana zelo cenil. V pismu z dne 21. marca 1855 je Slomšek na primer zapisal: "Kako zelo se veselim, ko sem po dolgem času 20. tega meseca zopet dobil pismo od mojega Ijubega Luka." In kaj ima Jeran skupnega s Šmarnicami? Zelo veliko. Sam je napisal kar sedem zvezkov Šmamic (od 1859 do 1878) v katerih je razlagal verske resnice, vse pa osvetljeval Pomen šmarnic tako, da se je jasno pokazala Marijina edistvena vloga v zgodovini odrešenja in pri tem zlasti njena globoka in živa vera v Boga ter njena dejavna Ijubezen. Ob zgledu Device Marije je Jeran vabil poslušalce h krepostnemu življenju. Jeran je svojim poslušalcem tuđi razložil, kdaj in zakaj so vemiki začeli častiti Marijo s to tedaj novo pobožnostjo, namreč s šmamicami. Tako pravi: "Šmarnice so se začele obhajati proti koncu preteklega stoletja (18.stol.; p.V.Z.) v Rimu, in sicer iz naslednjega nagiba. Kakor se sploh rado zgodi, da nehvaležen človek zlorabi dobrote, katere vsak dan prejema iz roke dobrotljivega Stvamika ter ga mnogokrat prav z njimi najhuje žali.....tako so začeli brezbožneži posebno po italijanskih mestih proti koncu preteklega stoletja oskrunjevati nedolžno pomladansko veselje in krasne majniške dneve z nesramnimi veselicami.... A Bog krasi in lepša naravo zato, da bi se z nedolžnim srcem veselili njene lepote in v njeni krasoti spoznali njegovo slavo... Bistvo te pobožnosti je v tem, da si s pomočjo na novo oživljenje naravne lepote in krasot skušamo prebujati v srcih čustva Ijubezni in vdanosti do nebeske Matere." Znana je resnica, da kdor Marijo časti, dejansko časti Boga. To resnico je lepo izrazil velik častilec Device Marije sv. Ludvik Montfortski, ko pravi: "Nikoli ne moreš misliti na Marijo, ne da bi Marija namesto tebe mislila na Boga... Marija je namreč vsa v odnosu do Boga... Je odmev Boga, ki ne pove in ne ponavlja nič drugega, kakor le "Bog". Če rečeš "Marija", reče ona "Bog"... v Ce njo hvalimo in ljubimo, častimo in ji kaj podarimo, je po Mariji in v Mariji Bog hvaljen, Bog ljubljen, Bog češčen, Bog obdarovan. Na drugem mestu je Jeran povabil Marijine častilce k šmarnicam tako: "Marijini otroci! Veselimo se tuđi mi teh lepih šmarničnih dni, v katerih nam je dano svojo nebesko Mater tako srčno in prijazno pozdravljati. Zbirajmo se ob njenem oltarju in darujmo ji lep venec najlepših kreposti, kakršne pomenijo cvetlice, s katerimi je okrašen šmarnični oltar. Bela šmarnica naj bo v tem vencu kraljica vseh cvetlic, in naj nam pomeni srčno češčenje in gorečo Ijubezen do Marije, njeni sestri naj bosta modra vijolica poniznosti in bela lilija čistosti na duši in na telesu." Resnično češčenje božje Matere Marije pa ne srne biti samo nekaj čustvenega, nedoločnega, nekaj, kar nas samo trenutno navduši za pošteno, plemenito življenje; potrjevati se mora namreč v vsakdanjem življenju z molitvijo in delom, z dejanji dobrote do bližnjega, v vdanem prenašanju vsakovrstnih težav, v medsebojnem spoštovanju in odpuščanju. " Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter si drug drugemu odpuščajte, kakor vam je tuđi Bog odpusti v Kristusu" (Ef 4,32). (povzeto iz: Šmarnice ob bližnji stoletnici smrti Luka Jerana avtor dr. Vlado Zupančič) mmič&Bm VAŠA POSTA V premislek Pred kratkim sem se sprehajal po Zavrteh, Glavarjevi ulici in okrog blokov. Koliko pločevine na tako majhnem prostoru v severozahodnem delu Mengša. Človek se peš komaj prebija mimo parkiranih avtomobilov. Otroci se v resnici nimajo kje zbirati. Igrajo se med avtomobili, po pločnikih in tistih skromnih zelenicah, ki so jim na voljo. Pa sem se spomnil obljub ene izmed mengeških strank, izrečene pred volitvami. Obljubljali so zgraditi parkirišča in otroška igrišča. Njihov kandidat za župana se je ćelo slikal s stanovalci te soseske pred reko parkiranih avtomobilov. Ko človek nabira glasove volivcev, obljubi marsikaj. Zanima me pa vseeno kaj od tega bodo uresničili? Res, da morda na te obljube nišo dobili ne vem koliko glasov, saj na splošno v Mengšu nišo bili preveč uspešni na volitvah. Toda prepričan sem, da je škoda vsakega izgubljenega glasu. Gospodje, prej kot čez štiri leta se borno spet srečali. Trkam na vašo vest. Naj za vas v resnici velja tišti znani izrek: "Po njih delih jih boste spoznali!" Ne dopustite, da bi Ijudje v Mengšu govorili: "Po njih obljubaj jih poznamo!" Vsaj od vaše stranke bi pričakovali pošteno izpolnitev obljub. Vem, da imate v svojih vrstah pridne in poštene ljudi, naj bodo toliko tuđi sposobni uresničiti tisto kar ste obljubili. Kolikor vem ste uspeli svoje kandidate delegirati na pomembne funkcije v občini. Ne pustite jih same, ne stojte ob strani. Končno pa smo občina mi vsi in bilo bi dobro, da vsi skupaj nekoliko premislimo. V teh blokih živi najmanj četrtina če ne več od vseh prebivalcev Mengša. Mislim, da si občina odreže kar lep kos pogače iz dohodnin teh prebivalcev. Res je, da so skoraj vse občinske "malhe" brez dna. Vendar se morda le najde kje kakšen tolar, ki bi lahko olajšal vsaj malo, te res brezupne razmere blokovcev v Mengšu. Pravimo, da so otroci naše največje bogastvo. Pa pomislimo malo na to bogastvo, ko borno delili proračun v Mengšu. Končno upam, da se ne bo zgodilo, da bi bile obljube ob naslednjih volitvah iste. Optimist Gospa Sovinc Fantovščina Gospa Sovinčeva, pozabili ste na LOČANE! Spoštovana ga. Alenka Sovinc! V aprilskem glasilu Mengšana sem prebral Vaš zapis, v katerem ste čudovito lepo orisali idilo prihodnjega Dobena. Za to naselje ste se pobrigali prav do potankosti in tuđi za grad Jablje, čeprav ne spada k Dobenu (lahko pa smo veseli, da se je našel nekdo, ki ima denar), ampak k Loki pri Mengšu in ne k Loki pri Trzinu kot navajate (to bi morali vedeti). Naše Loke se v načrtih niste dotaknili, kot da edina cesta na Dobeno ne pelje skozi njo. Tuđi mene veseli, da Dobeno dobi svoje mesto pod soncem, vendar se sprašujem, ali je vse res tako rožnato kot navajate. Ali ste prepričani, da Vas staroselci Dobena podpirajo pri vašem projektu betonske modernizacije podeželja? Iz pogovora z nekaterimi v to nisem prepričan. Opisujete tuđi vse možne prihode, z vseh strani neba na to planoto, le iz Loke niste našli nobenega. Pobrigali ste se za Ljubljančane, Domžalčane, Mengšane in Trzince, kako borno hodili tja mi Ločani, Vam je vseeno. Saj pešpoti, ki vodijo iz Loke od vekomaj, še omenili niste. Precej smo že izgubili z asfaltiranjem glavne ceste, saj se po njej ni več mogoče varno sprehajati, kolesariti, niti voziti z avtom. Cenjeni turisti drvijo po njej 100 km in več - pa nič zato, saj ob poti ni nobenih prometnih znakov za omejitev hitrosti. Vendar to še ni najhujše, ga. Savinc. Ob nedeljah in praznikih je ob vznožju Dobena prava avtomobilska gneča po okoliških travnikih, ki so last Ločanov. Parkirani so vseprek, njihovim lastnikom pa je prav malo mar za škodo, ki jo tako povzročajo. Cena sploh ni važna, samo cilj! Oskrunjena narava, umirajoča drevesa in preplašene živali pa tako in tako ne govorijo. Hvala Bogu! Da ne govorim o odpadkih, ki se "bohotijo" na teh površinah in ob poti - pretežno jih odvržejo ti tako željni turisti. In povrh vsega bi jim radi napravili še obračališče na teh parcelah (tako ste zapisali), o čemer pa močno dvomim. Za železne konjičke dobenskega turizma bo treba najti prostor kje drugje. Ga. Sovinc, v imenu mnogih Ločanov Vam priporočam, da v Vaše nadaljnje delo vkljuČite tuđi mnenja "malih" ljudi, da ne bo kasnejših zagat, ko naj bi se "Vaš" nacrt začel uresničevati. Jože Brojan Fantovščina je star in lep slovenski običaj, s katerim se fant poslavlja od samskega stanu. Po stari navadi je bilo treba to slovo proslaviti, ponavadi v kakšni gostilni, ob petju, hudomušnih igrah, veselju, pogovorih o "težkem" zakonskem jarmu ipd. Seveda se je vse dobro zalilo in se zavleklo do jutranjih ur naslednjega dne. Včasih se je vnel tuđi k,ik prepirček - kar se med fanti rado dogaja - vendar je bila fantovščina kljub temu dokaj dostojno speljana, odvisno pa 5 od druščine, ki je proslavljala odhod prijateljev v zakonski stan. Ta srečanja so bila navadno prijetna in fantu, ki se je poslavljal, v ponos. Potekala so brez žalitev, še posebno ne na račun slavljenca. Kaj pa danes? V naše kraje se je med fante prikradla čudna navada, da svoje prijatelje^ ob zapuščanju ledig stanu križajo. Zakaj? Čemu? Mar ni to razvrednotenje in sramotenje KRIŽA in ženina na njem? Fantje, je to prijateljstvo, da ga privežete na križ, ki ga mora potem nositi naokrog po vaši volji? Kakšen smisel ima, da ga nemočnega na križu, okovanega z verigo in obloženega s težkim predmetom na nogi, mažete po obrazu in telesu z vsemogočim? Je res to slovo od prijatelja, da ga ožarjenih lic brezbrižno polivate z ledeno mrzlo vodo, svinjate njegovo obleko, ter ga zasmehujete? Je to res še kakšna fantovščina, če mora vaš gostitelj ves izmuučen. in ponizan sprejeti in obljubiti vse, kar si vaša druščina norega zamisli? Ne, fantje, to ni niti prijateljstvo niti fantovščina! In toliko časa ne bo, dokler ne boste tega poganskega in barbarskega načina veseljačenja opustili. Verjemite mi, da se da zabavati in proslavljati brez sramotenja križa in ponižanja prijateljev. Obstajajo čudovite in duhovite stvari za takšne prilike in tuđi brez vsiljenih navad, ki s fantovščino in slovenskimi šegami nimajo nič skupnega! Fantje, ni moj namen koga vzgajati, želim vam le prijateljsko, z dobrohotnim nasvetom pomagati opustiti pot, na katero ste mladostno razigrani stopili, morda zaslepljeni z zgledom nekaterih junakov, ki si tovrstna dejanja štejejo v veliko čast. Skušajte se med seboj dogovoriti^ naj bo vaš odnos do fantov, ki zapuščajo vaše vrste, korekten in dostojen, takšen, da se ga boste ženin in vi radi in z veseljem spominjali in vam nespodobnih dejanj ne bo treba nikoli obžalovati. Jože Brojan IMMNrff&AMMI Fantovščina današnjega dne Gasilsko društvo DRUŠTVA Turistično društvo Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu RAZPISUJE 8. meddruštveno gasilsko tekmovanje za "POKAL LOKE" pod pokroviteljstvom GZ Domžale in OBČINE Mengeš Tekmovanje bo v soboto, 24. junija 1995, z začetkom ob 14.30 uri na prireditvenem prostoru v Loki pri Mengšu /ob cesti Na gmajni/. TEKMOVALNI PROGRAM ZA ŽENSKE IN MOŠKE DESETINE: 1. vaja z MB 800 po CTIF predpisih /suha izvedba/ 2. štafetni tek brez ovir in prenosa povelja Osebna oprema tekmovalcev po pravilih GZS - brez sekirice. Dodatek na starostni sestav ne bo upoštevan. Nagrade: Prve tri uvrščene prejmejo pokale, zmagovalni desetini v obeh konkurencah pa še prehodna pokala. Vse sodelujoče desetine prejmejo spominske diplome. Prijave sprejema društvo predhodno oz. na dan tekmovanja po prihajajočem vrstnem redu. Po končanem tekmovanju bo razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in diplom, nato pa družabno srečanje pri gasilskem domu ob zvokih ansambla STOPAR. Vabijo loški gasilci! Turistična zveza Slovenije bo tuđi letos organizirala akcijo posvećeno urejanju in varstvu narave pod geslom "MOJA DEŽELA - LEPA UREJENA IN ČISTA". Akcija ima še poseben pomen, ker se odvija v evropskem letu varstva narave, kateremu je pristopila tuđi Slovenija. Zato bo Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti izvedla tekmovanje Slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja. v Želimo, da se tuđi mengeška Loka, Topole in Dobeno vključijo v to tekmovanje v skupini srednja in manjša mesta. Vsebina tekmovanja krajev bo naslednja: prometna urejenost kraja, vzdrževanje in urejenost javnih poslopij, stanovanjskih hiš, blokov, okolice hiš, urejenost in vzdrževanje javnih parkov in drugih zelenih površin, urejenost trgovin, ulične prodaje, možnosti za športno in rekreativno dejavnost, oskrba vode, ravnanje s komunalnimi odpadki, urejenost javnih ustanov, šol vrtcev, zdravstvenih domov, bank, post, ipd. \ /zdrževanje in varovanje naravne in kulturne V dediščine, spomenikov in parkov, urejenost avtobusnih postaj, turistična predstavitev kraja, informacije o kraju, urejenost industrijskih, obrtnih in drugih objektov. Prepričani smo, da borno občani občine Mengeš z vso zavzetostjo pristopili k tej akciji in "borno tuđi dokazali, da znamo varovati in urejati svoje bivalno okolje Turistično društvo Mengeš Občinski zbor SKD Redni letni občni zbor OO SKD Mengeš Vtorek 16.5.1995 smo se člani SKD zbrali na svojem rednem občnem zboru. Prvič smo zborovali kot samostojen občinski odbor SKD Mengeš. S 1.1.1995 smo se poslovili od OO SKD Domžale, v štirih mesecih opravili registracijo, odprli svoj žiro račun in izpeljali delitveno bilanco na nivoju bivše OO SKD Domžale. Tako smo pripravljeni na samostojno delo v novi občini Mengeš. Po uvodni besedi bivšega predsednika g. Pajnič Jožeta, ki je v svojem govoru orisal delo SKD v preteklih štirih letih, so bile opravljene volitve. Izvoljen je bil nov izvršilni odbor, kakor tuđi nov nadzorni odbor. Člani IO naj bi določili iz svojih vrst ljudi, ki bodo v prihodnjem mandatu vodili OO SKD Mengeš. Zioru so prisostvovali predstavniki drugih mengeških strank in OO SKD sosednjih občin. Po pozdravnih govorih vabljenih gostov, smo člani zbora sprejeli plan za naprej. Držali se borno programa, ki smo ga predstavili pred volitvami. Uresničitev le-tega je naša osnovna naloga. Ob tej priložnosti vabimo občane Mengša, da se nam v čimvečjem številu pridružijo. Franc Guna Trdinov !.!>; "I, Mciii'f-« l.el.: 7VU/5O (i I, nrtldpih m pnr/nikih fMl■%(.)) o< I IV (li ) IO. ure ,Sf .hol;i i«I ft. (It i 17. uro MOJA DEŽELA - LEPA IN UREJENA ŠPORT Odbojka K&M Sponzor odbojkarske ekipe osnovne sole Mengeš Peto obletnico delovanja zasebne družbe K&M je njen direktor Kostja Modec želei zaznamovati drugače, kot je običaj. Tuđi on bi lahko pripravil slovesnost z veliko jedaće in pijace, pa se je na veselje šolskega športnega kroga odločil, da bo prevzel sponzorstvo nad ekipo odbojkarjev. Rezultati objavljeni v prejšnji številki Mengšana in njegovi spomini na čas, ko je odbojko tuđi sam igral, so vplivali na to, da se je odločil ravno za odbojko. Odbojkarji so v goste povabili ekipo iz Stranja, s katero so se pomerili že na regijskem tekmovanju. Prvi set so dobili gostje, takoj za tem pa so se domaći igralci, preoblečeni v nove drese, razigrali in v obeh nadaljnih setih prepričljivo premagali nasprotnika. Mentor ekipe prof. Janez Zajc se je po končani tekmi zahvalil gostujoči ekipi še posebej pa gospodu KOSTJI MODECU in mu zagotovil, da bo v prihodnjem šolskem letu potrdil uspeh ekipe ali pa ga ćelo izboljšal. Mi pa upamo, da bodo gesti gospoda Modeca sledili še kakšni podjetniki, ki Gospod Kostja Modec predaja drese mentorju ekipe prof. Janezu Zajcu. Zi začetek je g. Kostja Modec fante opremil z novimi majicami in hlačkami, ki nosijo znak njegovega podjetja. Slovesna predaja dresov je bila vključena v praznovanje Dneva zmage, ki so ga otroci Osnovne sole Mengeš po proslavi nadaljevali na športnih terenih. bi bili pripravljeni stopiti ob bok ekipi mladih npr. računalničarjev, matematikov, fizikov, jezikoslovcev, športnikov.....saj se na Osnovni soli v Mengšu takih ne manjka. Biba Planinstvo POMLADANSKE AKTIVNOSTI PLANINCEV Vsoboto 22. aprila je bil tradicionalni Trimski pohod Rasica. V lepem sončnem vremenu se ga je udeležilo 280 pohodnikov. Med njimi so bili najmlajši stari komaj nekaj let, najstarejši pohodnik pa je dopolnil že 81 pomladi. Vsi udeleženci, ki so prišli do cilja na Mengeški koči, so za svojo redno udeležbo prejeli značke. Po poti trimskega pohoda pa so šli tuđi posamezniki, ki si iz neznanih razlogov želijo, da tega pohoda ne bi bilo. Zanalašč so premikali in odstranjevali smerokaze! S tem so povzročili škodo organizatorju (PD JT Mengeš) in pohodnikom. Na srečo so vsi pohodniki našli pot na Mengeško kočo. Ne vem koga in kaj motijo udeleženci Trimskega pohoda Rasica, ki se enkrat letno, v enem popoldnevu sprehodijo po rašiškem grebenu? Smerokazi, ki visijo po gozdu, se v celoti odstranijo še isti dan, tako da se gozda s tem ne onesnažuje. Prosil bi, da se to drugo leto ne ponovi. Tišti, ki pa smo jim " v napoto" naj to javno povedo, ne pa da s takimi akcijami zmedejo pohodnike in jih odvrnejo od ponovne udeležbe na pohodu. V Juliju, od 23. 7. do 30. 7., bo Mladinski odsek pripravil planinsko taborjenje v Logarski dolini. Na tabor vabimo vse, ki imajo radi gore in veselo družbo. Tam se bo dogajalo veliko zanimivih stvari: kurjenje tabornega ognja, družabne igre, plezanje v plezalnem vrtcu, orientacijski tek, .... in vzponi na bližnje gore. Letos se borno povzpeli na Ojstrico, Okrešelj, Oljševo, Strelovc, Matkovo goro in Raduho. Nekatere ture so bolj zahtevne, zato borno za manj izkušene pripravili lažje variante. Ekipa (okrnjena) ob svojem mentorju in sponzorju. mmš&m ŠPORT Planinstvo Vsi interesenti naj se prijavijo s prijavnico v petkih od 18h do 19h v društvenih prostorih na Kolodvorski 2c v Mengšu. Prijave borno sprejemali do konca šolskega leta (konec junija). Cena taborjenja je 11500 SIT, za večkratne udeležence pa je nekaj popusta. Plaćate lahko v dveh obrokih: ob prijavi 6000 SIT, ostalo pa v Logarski dolini. Vse dodatne informacije dobite pri Roku (737-040) in Primožu (737-296). Mengeško planinsko društvo nosi ime po slovenskem pisatelju in profesorju Janezu Trdini. Letos mineva 90 let od njegove smrti. Zato bo PD pripravilo Trdinov večer v počastitev te obletnice. Kulturna prireditev Trdinov večer bo 16. junija v Jurčku na Gobavici. Pripravili borno nekaj kulturnega programa in diapozitive o kamniških gorah, ki jih je Trdina tako rad občudoval. Iztok Vrhovnik Foto: Peter Škrlep Squash VIDEO ff 4.DRŽAVNO PRVENSTVO V SQUASHU Vsoboto, 22. aprila in nedeljo, 23. aprila je v mengeškem športnem centru FIT TOP potekalo 4. Državno prvenstvo republike Slovenije v squashu za posameznike. Prvenstvo smo pod pokroviteljstvom Squash Zveze Slovenije organizirali člani domaćega kluba. Tekmovanja se je udeležilo kar 20 tekmovalk in 48 tekmovalcev iz devetih slovenskih klubov, med njimi tuđi tekmovalci domaćega FIT TOP SOUASH KLUBA: Janežič Peter, Sitar Ana, Mohorčič Tone, Žagar Šonja, Ma/us Marjan, Gabrilo Samo Marko Janežič zaradi bolezni ni mogel nastopiti. Dvodnevno merjenje moči in znanja se je končalo s podelitvijo priznanj najboljšim ter družabnim srečanjem tekmovalcev in sponzorjev. Po treh zaporednih naslovih državnega prvaka smo tuđi letos od Petra Janežiča pričakovali osvojitev tega laskavega naslova. Na žalost mu to ni uspelo. Po već kot dveurni igri je v finalu s tesnim rezultatom 9:7, 7:9, 9:5, 0:9 in 9:10 izgubil z Vučkovičem (sq.klub Squashland). V ženski konkurenci nismo imeli podobnega orožja, vendar smo tiho upali na dobro uvrstitev naše letošnje mladinske državne prvakinje Ane Sitar, kar ji je tuđi uspelo. Povećano število treningov skozi vse leto se ji je obrestovalo s šestim mestom, kar je za tako mlado tekmovalko lep uspeh. REZULTATI: Člani: 1. Vučkovič Goran(Squashland) 2.Janežič Peter(FIT TOP) 3.Bežan Damir(Vital Mb.9 4.Gutman Klemen (Novo Mesto) 13.-16. Mohorčič Tone 21.-24. Gabrilo Samo 32.-48. Malus Marjan Članice: 1 .Vihar Petra(Velenje) 2.Đekič Nada(Konex) 3.Verbič Petra(Squashland) 4.Kovač Jasna(Konex) 6.Sitar Ana 10.-11 Žagar Šonja ORGANIZACIJA TEKMOVANJA: ŠtevHčno tako šibek klub kot je FIT TOP Squash klub pač ne bi mogel organizirati takšnega tekmovanja brez izdatne podpore sponzorjev. Žal smo ravno v domaćem okolju, kjer smo pričakovali največ razumevanja, naleteli na gluha ušesa za pomoč. Zato bi se zlasti zahvalili za vso podporo domaćim vzpodbudnim izjemam med podjetniki: -AFFA FITNES NIDAR za pomoč pri fizičnih pripravah tekmovalcev -BAMATEX Mengeš in LG Mengeš za friančo pomoč -MEDIC CANON SERVIS in ART UNE Mengeš za pomoč pi izdelavi in oblikovanju Biltena -podjetju VTVAT in Trgovini HANI za vse praktične nagrade -g.Jamšku ter Unimobilu iz Ljubljane -g.Hrženjaku ter HISu d.o.o. iz Ljubljane Ostali sponzor/7; -Slovenijavino, Pivovama Union, Zavarovalnica Triglav, Unicom, Konta, Sauna Breza, Žito mlini, Gradiš, Val Marketing, PTS, Roiss d.o.o., Pa- cific Action, Kocka, Grafos, Zlatarstvi Kosi in Kunaver, AC Globtec, Kompas Sport-trade, Porsche Interauto, Trgovina Petra, Graverstvi AD KO in Čižman iz LJUBLJANE -TKI Hrastnik -Mogota in Levček Trzin -Tempo, Krona 92, Gostišče Brinovec.FAL Sport, Servis šotorov Orehek DOMŽALE -Žnidar Komenda -AN ARS in KMN d.o.o. Črnuče -GOLDI Stranje -Urko, Svilanit, Stol, Eti p. e. Svit KAMNIK Prav vsem sponzorjem se zahvaljujemo za vso finančno in ostalo pomoč, saj brez vas sploh ne bi mogli realizirati prvenstva. Tako pa nam je skupaj uspelo pripraviti za marsikoga nepozaben športni dogodek. Za zaključek pa sporočilo vsem osnovnošolcem, ki jih zanima squash: PRIDRUŽITE SE NAM V FIT TOP SOUASH KLUBU! Obiščete nas lahko na naših treningih v torek ali četrtek med 14.15 in 17.15 uro ali pa v soboto in nedeljo med 9.00 in 11.15 uro. Povedali vam borno vse, kar vas zanima, poleg tega pa se boste kmalu lahko vključili v našo redno vadbo FIT TOP SOUASH OLE. Već informacij o tem v naslednjem Mengšanu! Ma/da ifflŽKFSl&IKl ŠPORT N AMIZNOTENIŠKE NOV1CE Namiznoteniška sekcija EDIGS Mengeš je 29. in 30. aprila 1995 organizirala 3. državno prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje posamezno in dvojice. Tekmovanje so organizirali v dvorani komunalnega centra v Domžalah, saj je mengeška telovadnico mnogo premajhna, da bi tekmovanje, na katerem je nastopilo 137 tekmovalcev iz 26. klubov iz vse Slovenije, lahko primerno organizirali. Generalni pokrovitelj je bila Športna zveza Domžale, častna pokrovitelja prireditve pa sta bila domžalska Županja gospa Cveta Zalokar Oražem in mengeški župan gospod Janez Per. Pri pripravi tekmovanja je sodelovalo preko petdeset staršev Tekmovalci so imeli zares idealne pogoje za tekmovanje, saj je organizator poskrbel za vse potrebno ob takšnem tekmovanju. Tekmovali so na 12. mizah, sodilo je 18 namiznoteniških sodnikov po vodstvom vrhovnega mednarodnega sodnika Rajka Kavčiča in vodjem sodnikov Zmaga Knupleža. Tekmovanje sta suvereno vodila Tone Gostiša in Jože Mlakar ob prisotnosti delegata NTZ Slovenije Mira Leskovca, organizacijo zdravstvene službe je vodila dr. Breda Umbek Kokalj ob pomoči med. sestre Irene Jerič, za strežbo pa so skrbele Zvonka Majdič, Marija Sitar, Meta Ravnikar in Nuša Srebačič, ki je bila obenem tuđi vodja prijavne službe. Poskrbeli so tuđi za prehrano za nastopajoče ob sodelovanju Restavracije Stol Kamnik. Namiznoteniške novice Na svečanem odprtju državnega prvenstva je sodelovala Mengeška godba, ki je že pred blagovnico VELE zaigrala nekaj koračnic in vzbudila zanimanje obiskovalcev, ki so si nato ogledali svečano odprtje. Po prihodi vseh predstavnikov klubov in in toniranju državne himne je najprej spregovoril predstavnik organizatorja Jože Mlakar in vsem zaželel dobrodošlico in dobre tekmovalne uspehe, nato je spregovoril sekretar Športne zveze Domžale Ranko Cukrov, prebrali so še pozdravno sporočilo domžalske Županje gospe Cvete Zalokar Oražem in nato je še vse pozdravil mengeški župan gospod Janez Per, ki je tuđi uradno odprl 3. državno prvenstvo. Mengeški godbeniki so v kratkem programu zaigrali tri skladbe in tekmovanje se je nadaljevalo. Prvi dan so tekmovalci igrali v predtekmovalnih skupinah. Prvouvrščeni iz vsake skupine se je uvrstil v finalni del tekmovanja. V popoldanskem času so nato pričeli s tekmovanjem dvojic in nato tekmovanje posameznikov do osmine finala. V nedelju so najprej odigrali tekmovalni del dvojic do finala in nato še posamična tekmovanja do finala. Finalna tekmovanja so bila ob 11. uri 30 minut. In na koncu je bila še svečana proglasitev rezultatov s podelitvijo kolajn, pokalov in daril najboljšim. Priznanja in nagrade so podelili: gospa Paula in gospod Edvard Golob - Organizatorji in sodniki državnega prvenstva v namiznem tenisu generalna pokrovitelja NTS EDIGS gospa Meta in gospod Marko Ravnikar - sopokrovitelja NTS EDIGS in predsednik NTS Edigs gospod Tone Gostiša Svečano proglasitev pa je vodil predsednik TVD Partizan Mengeš gospod Jože Mlaskar Ob razglasitvi so sodelovali vsi sodniki in pripravljalni odbor prireditve. Razvrstitev najboljših: MLAJŠI PIONIRJI POSAMEZNO: 1. MESTO: LEGIŠA GREGOR PRESERJE 2. MESTO: ŽITNIK BLAŽ OLIMPIJA UUBUANA 3. MESTO: JAZBEC ŽIGA KRIZE MALIČ DARKO LOGATEC MLAJŠE PIONIRKE POSAMEZNO: 1. MESTO: PECKAJ ŠPELA LOGATEC 2. MESTO: LUKNER ŠPELA PETOVIA PTUJ 3. MESTO: KNUPLEŽ ALENKA MEDITRADE ILIRIJA UUBUANA KUNČIČ ANJA OLIMPIJA UUBUANA MLAJŠI PIONIRJI DVOJICE: 1. MESTO: MALIČ DARKO - ŽITNIK BLAŽ (LOG - OLI) 2. MESTO: LEGIŠA GREGOR - JEZBEC ŽIGA (PRE - KRI) 3. MESTO: PIUAK - JANŽEKOVI (PET - PET) MLAJŠE PIONIRKE DVOJICE: 1. MESTO: PECKAJ ŠPELA - KUNČIČ ANJA (LOG - OLI) 2. MESTO: LUKNER ŠPELA - ROZMAN MAJA (PET - KRI) 3. MESTO: JAUŠEVAC ERIKA - NEMARNIK UNA ( ARI - ARI ) Tekmovanje je bilo uspešno organizirano, za kar so bila potrebna velika denarna sredstva, za katera se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo. Vseh darovalcev je bilo 111, naj jih naštejemo vsaj nekaj: TISKARNA IN RAZMNOŽEVANJE RAVNIKAR, AS BUS, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, AVTOCOMERCE, NAPREDEK, AVTO CAR MENGEŠ, TOSAMA, GARTNER TOYS UUBUANA, BASF.ARTUNE, TEN TOURS, VENETA, HANI MENGEŠ IN OSTALI. IMTSMS&5MM ŠPORT Namiznoteniške novice POKALE JE PODARILA FIRMA BLANUŠA IZ PODNANOSA. HVALA VSEM, PREDVSEM PA GODBENIKOM MENGEŠKE GODBE. IZJAVA DELEGATA NTZS: to je eno najbolje organiziranih tekmovanj.. KOMENTAR DUŠANA NOVAKA V OBLU: 137 UDELEŽENCEV IZ 26 KLUBOV JE BILO DELEŽNIH ORGANIZACIJE NA VISOKI RAVNI, Kl JE PRAVA REDKOST TUĐI NA ČLANSKIH DRŽAVNIH PRVENSTVIH. ZAKLJUČNI TURNIR LJUBLJANSKE REGIJE V NAMIZNEM TENISU ZA UČENKE IN UČENCE OD 1. DO 8. RAZREDA Tekmovanje je organizirala namiznoteniška sekcijja EDIGS Mengeš. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 14. maja V telovadnicah OŠ Mengeš in telovadnici Partizana Mengeš. Na tekmovanju je sodelovalo 210 tekmovcev iz 17 klubov ljubljanske regije. Tuđi tokrat so tekmovanje odlično pripravili namiznoteniški delavci NTS Edigsin starši domaćih tekmovalce. Častni pokrovitelj prireditve je bil mengeški župan gospod Janez Per, ki je najboljšim ob pomoći predsednika NTS Edigs Toneta Gostiše, sopokroviteljev ekiPe Mengša zakoncev Ravnikar in predsednika Partizana Jožeta Mlakarja podelil priznanja in nagrade. Še enkrat se je pokazalo, da bi V Mengšu potrebovali većjo telovadnico ( dvorano ), da bi bili tuđi tekmovalni pogoji primemi dobri organizaciji. Upamo, da bo to kmalu. Po tekmovanju smo najprej razglasili najboljše na zadnjem turnirju: UČENKE 1.-2. RAZRED: 1. MESTO: NATALIJA LUŽAR EDIGS MENGEŠ 2. MESTO: MARTINA JELIČ LOGATEC 3. MESTO: NOVAK ANA EDIGS MENGEŠ DOMANJKO TANJA MEDITRADE ILIRIJA LJUBLJANA UČENCI 1.-2. RAZRED: 1. MESTO: TOMŠE JANEZ VESNA ZALOG 2. MESTO: DAVID OREŠNIK EDIGS MENGEŠ 3. MESTO: REPAR DAMJAN PRESERJE ZALAR BLAŽ PRESERJE UČENCI 3. - 4 RAZRED: 1. MESTO: SITAR PETER EDIGS MENGEŠ 2. MESTO: ROBI HARTMAN ŽNTK LJUBLJANA 3. MESTO: BAVDEK LUKA RAKEK KANDARE ANDREJ NOVI ZvTTOREPEC ZALOG UČENKE 3. - 4. RAZRED: 1. MESTO: BURGAR ŠPELA EDIGS MENGEŠ 2. MESTO: AJDA MRZEL KAJUH SLOVAN LJUBLJANA 3. MESTO: ŠTRUKELJ NINA KRAŠNJA OBLAK TAJA LOGATEC UČENKE 5. - 6. RAZRED: 1. MESTO: PECKAJ ŠPELA LOGATEC 2. MESTO: STROHSACK NINA RAKEK 3. MESTO: KNUPLEŽ ALENKA MEDITRADE ILIRIJA LJUBLJANA KUNČIČA ANJA OLIMPIJA UČENCI 1.-2. RAZRED: DAVID OREŠNIK 2. MESTO UČENKE 1.-2. RAZRED: NATALIJA LUŽA 1. MESTO ANA NOVAK2. MESTO UČENCI 3. - 4. RAZRED: PETER SITAR 2. MESTO UČENKE 3. • 4. RAZRED: ŠPELA BURGAR 1. MESTO UČENCI 5. - 6. RAZRED: DRLJAČA MILORAD 5. MESTO UČENKE 5. - 6. RAZRED: ALENKA KNUPLEŽ 2. MESTO ( tekmuje za Meditrade Ilirija ). Ob zaključku sezone smo lahko z rezultati izredno zadovoljni, kar je še en dokaz več, da je delo na visoki strokovni ravni. Pohvaliti velja glavnega trenerja Darka Tisaja in njegove pomoćnike Boštjana Vrhovnika, Luko Pirša, Karla Novaka, Tanjo Ribnikar in koordinatorja Jožeta Mlakarja. Tekst MLAJ Foto: P. Leskovec Natalija Lužar najuspešnejša tekmovalka v sezoni 1994195 med učenkami 1. in 2.r (brez izgubljenega seta z županom) MrattE&MM razgLasitev najuspešnejših tekmovalcev v sezoni 1994195 Pri končni razvrstitvi najuspešnejših tekmovalcev v sezoni so se upoštevale razvrstitve na vseh petih turnirjih. Clani NTS EDIGS Mengša so osvojili naslednje uvrstitve: Mengeški župan Janez Per odpira državno prvenstvo. Foto: P. Leskovec ŠPORT Alpinistične novice Alpinistični vzponi Vmesecu marcu je bilo opravljenih le nekaj pristopov in turnih smukov. Turni smuk z Grintavca so opravili Ivan Arnšek, Marjan Malus in Kralj Dušan. Kralj Dušan pa je opravil spust z Vrha nad Peski. V plezališčih pa je Marjan Kovač v Vipavi preplezal Albino vidoni (VII), Crni panter VII-. V Črnem kalu pa Lokomotivo VII, Soft Rock VII+ in Midving moving VII-. V začetku aprila pa so Ivan Arnšek, Marjan Malus, Mina Skok in Miran Martinjak opravili Turni smuk z Kranjske Rinke.Janez Kešnar in Ivan Arnšek pa sta opravila smuk izpod Jugove grape. Iz Kotovega sedla pa so smucali Miran Martinjak, Marjan Kovač in Kralj Dušan. V Zeleniških špicah pa je Miran Martinjak sam preplezal: Sestopno grapo (40°/50°), Grapa spominov na minula partizanska leta (40°), Mucova grapa (80°/40°), Dadas (40°), Tuhinjska grapa (40750°), Sestopna grapa 40750°). V Osapski steni pa sta smer Netopir (VI, Ao) preplezala Marjan Malus in Monika Kambič. V Kalški gori je Mihovo grapo in Najlon Kratko (IV) preplezal Miran Martinjak. V Martirij Turnu pa je smer Boso Nogo VII - plezala Monika Kambič in Robi Poličnik (AO Kamnik). V Koglu pa je Monika Kambič in Klemen Mali (AO Kamnik) preplezala smer Češnovar - Srakar (V+) in Šolar - Zajc (VI-). V plezališčih pa se je največ plezalo v Kotečniku. Indijanko (VII) so plezali, Kambič, Arnšek, Malus. Džihad (VII) plezali: Kambič, Božič, Frančkovo skušnjavo (VII-) plezali: Malus, Kešnar, Kambič, Beli svod (VII-) plezala: Nastran in Božič. Kešnar pa je preplezal še Zmajčkov butik (VIII) in Vebečo globino (VIII). Kovač pa je preplezal Bambus (VIII), Ovulacija (VIII+/IX-) in Vebečo globino (VIII). Kambič pa je preplezala še Zajedo (VII- ) in Amazonko (VII+). V Ospu pa je smer Chat Noire in Hard Rain (Vit) plezala Kambič. Arnšek in Kambič pa sta preplezala 11 giardino deli a aphiornis (VII-). D. Božič Arco Z prvomajske praznike so v (talijanski Arco odšli plezati štirje pripravniki Andrej Nastran, Ivan Arnšek, Monika Kambič in Marjan Malus. V steni Plache Zebrate so preplezali Similaum (VI+/V-), Teresa Var F6 (VI) smer Trippe (V/IV) plezala: Arnšek, Nastran. Smer Gabri-Camilla (VII-) plezala Nastran in Kambič. Smer Lune /VII-) plezala Arnšek in Malus. Smer Mimosa pa sta plezala Nastran in Arnšek. V steni Colodri East pa sta smer Tyskievyc (Vl+/Ao) plezala Malus in Kambič. Ista plezalca pa sta preplezala še dve smeri: Somedossi (VI+) in Barbara (VI+/A0). Argentina 94/95 Monika Kambič je po petih mesecih bivanja v Bariločah opravila tuđi nekaj alpinističnih vzponov. V plezališču je preplezala v steni Piedres Blancas smer Delirios de Soledad (VII-). V hribih pa skupaj z Dušanom Cerarjem (AO Domžale) šest težjih vzponov. D. Božič Balinanje ŠOLSKI TURNIR DVOJK V BALINANJU Letošnje sodeiovanje Osnovne sole Mengeš z Balinarskim klubom smo zaključili tako, kot se za sodeiovanje v športu spodobi - s tekmo. Organizirali smo turnir dvojic za fante in dekleta in se s tem priključili slovesnostim od Dnevu zmage. Kar trideset učenk in učencev se je prijavilo na to tekmovanje, kjer so morali pokazati, česa so se naučili v času pouka. Pred tem tekmovanjem so namreč člani Balinarskega kluba prevzeli otroke za nekaj ur, jim pokazali vse care batinanja kot športa in jih prepričali, da to ni le upokojenski ali gostilniški šport. Tovrstno sodeiovanje je bilo uspešno, saj se je po tem v klub včlanilo blizu 30 otrok. Na ta način se bodo vrste balinarjev pomladile in upamo, da bodo ti mladi kmalu opaženi na tekmovanjih. Rezultati tekmovanja: Fantje: 1. Andrej Kepic Iztok Novak 2. Boštjan Ravnikar Elvis Mustafič 3. Gregor Kužnik Simon Podboršek D. Božič Dekleta: 1. Maja Šink Helena Pečnik 2. Lora Podgoršek Anja Šavrin 3. Urška Šinigoj Ana Murovec Biba Le katero medaljo borno osvojile? MUHHK&SNM ŠPORT Nogometni klub Filc Mengeš ^ USA Nogometni derbi v Mengšu Vnedeljo, 14. 5. 1995 se je v Mengšu odigral drugoligaški medobčinski nogometni derbi med NK Filc Mengeš in NK Napredek Domžale. Tekmo si je ogledalo rekordnih 1100 gledalcev. Naši nogometaši so tekmo žal izgubili z 0 : 1 in se bodo morali zaradi tega v zadnjih štirih krogih močno potruditi, da bodo osvojili še 4 do 5 točk, kolikor bo potrebno za osvojitev željenega osmega mesta. V zvezi s tem porazom vodstvo NK Filc Mengeš demantira govorice, ki so se pojavile po tekmi, da je bila zmaga namerno prepuščena gostujočim igralcem, ki se tuđi borijo za obstanek v II. ligi. Vodstvo in igralci kluba kaj takega ne bi storili iz moralnih razlogov, zaradi številnih privržencev nogometa v Mengšu, končno pa tuđi zaradi lokalnega rivalstva med Mengšem in Domžalami. Jože Rožman Tekmo si je ogledala tuđi ga. Vida Marcijan, direktorica tovarne Filc, ki je sponzor našega kluba. Družbo na častni tribuni sta ji delala predsednik kluba Štetan Kobal in njen sodelavec Franc Hribar. Glavni sodnik Zirenstein s pomoćnikom je popeljal kapetana domaćih Uroša Piska in gostov Koprivca ter nujne soigralce na igrišće. Trener Modrijan ter S/e/ec, Kmlj in Sitar so zavzeto spremljali potek igre ob robu igrišča. Njihovi nasveti igralcem nišo bili zadostni za spremembo poraza v zmaga. wra.Ni-egj.MMi Igralci Marko Kralj, Borut Pišček in Marjan Testen so bili ob prihodu na igrišće prepričani v zmago. DOBROTA NE POZNA MEJA Sprejem prvošolčkov v podmladek RK Slovenije Zvstopom v solo se začne otrokova intenzivnejša vzgoja in izobraževanje ter oblikovanje njegove osebnosti. Otrokova velika dovzetnost za vplive iz okolja obvezuje solo, da nudi otrokom tuđi vsebine za zdrav osebnostni razvoj. Rdeči križ Slovenije, kot prostovoljno - humanitarna organizacija lahko s svojimi dejavnostmi in idejami predstavlja pri tem pomemben dejavnik. Programi RK se usklajujejo s šolskimi programi in programi drugih otroških in mladinskih organizacij. V ta namen se vključuje osebna higiena, higiena razreda in sole, pravilna prehrana, prometna vzgoja, socialna in zdravstvena vzgoja. Letošnji teden RK je potekal od 8. do 15. maja pod geslom "BITI ČLOVEK - ZA ČLOVEKA". V tem tednu smo na naši soli pripravili sprejem prvošolcev v skupnost podmladka RK Slovenije. Na sprejemu je prvošolce pozdravila gospa Mara Lužar, predsednica krajevne organizacije RK Mengeš. Opozorila jih je na dolžnosti, ki jih od njih pričakujemo po sprejemu in jim čestitala ob vstopu v to organizacijo. Čestital pa jim je tuđi predsednik območne organizacije RK, gospod France Zabret. Po uvodnih govorih pa so prvošolcem pripravili učenci 4.c razreda prisrčen kulturni program, v katerem je bilo predvsem veliko pesmi in plesa. Po programu smo novim članom zaželeli še enkrat veliko uspelih akcij, jim še enkrat čestitali in jim podelili izkaznice, čepiće z znakom RK in skromna darila. Mentorica RK na soli M. Trobec mm^iM ZDRAVJE IN LEPOTA NARAVA Spoštovani Mengšani glede doelne prehrane, za teritorialno obrambo...) stanejo 1500 tolarjev. 7. Zdravniška potrdila za zavarovalnico stanejo 6000 tolarjev, če je odsotnost iz dela daljša od 30 dni. Za poškodbe, pri katerih je bolniški stalež krajši, je cena 3000 tolarjev. V kolikor je na željo odvetnika ali pacienta potrebno izdati zdravniško spričevalo, ki se bo uporabilo v sodnem postopku, je cena spričevala 15000 tolarjev. 8. Obvestilo o telesni poškodbi, ki ga izda Policijska postaja in izpolni zdravnik, stane 5000 tolarjev. 9. Cena preventivnega cepljenja, če prinese pacient cepivo s seboj (npr. cepljenje proti klopnemu meningitisu...) je 500 tolarjev. 1f\. V ambulanti opravljamo tuđi manjše \J kirurške posege (šivanje manjših ran, odstranitev ateromov, bradavic...). Ker nam zavarovalnica teh stroškov ne povrne, na pacientovo željo storitev opravimo, vendar Vam moramo zaračunati porabljeni material: - oskrba manjših kirurških ran .... 3000 tolarjev - odstranitev ateroma........4500 tolarjev - odstranitev bradavic in otiščancev .... 2500 tolarjev V kolikor se otiščanec ali bradavica ponovno pojavita na istem mestu (približno v 15%) je drugi poseg brezplačen. 14 . V kratkem borno našo dejavnost | razširili tuđi na alternativne veje medicine (akupresura, akupunktura, homeopatija...), ki bodo v celoti samoplačniške. Začenjamo z uvajanjem homeopatije oz. naravne medicine. Enkrat tedensko bo v popoldanskem času z nami sodeloval evropsko priznani homeopat dr. Albino Nesich, Cena obiska in kontrolnega pregleda je 150 DEM, potrebno pa je plačati tuđi zdravila (približno 800 tolarjev). Homeopatija je zdravilna metoda, ki jo je začel uporabljati Hahnemann že leta 1753. Gre za NARAVNO zdravljenje bolezni z majhnimi odmerki zdravil, ki v velikih odmerkih povzročajo pri zdravih Ijudeh podobna bolezenska znamenja, kot jih pri bolniku zdravimo. Za pregled pri dr. Nesichu se lahko vsakodnevno naročite po telefonu pri sestri VandL V kolikor bi želeli zvedeti več o tej zdravilni metodi in se bi prijavilo vsaj dvajset slušateljev, borno organizirali tuđi predavanje v ZP Mengeš. 1f\. Kot veste je povećanje holesterola £, ena izmed največjih zdravstvenih nadlog zadnih desetletij. V krvi se holesterol nahaja v dveh oblikah. Gre za tako imenovani škodljivi holesterol, ki se nalaga na žilno steno in oži žile ter povzroča srčno-žilna obolenja in zaščitni holesterol. Oba morata biti med seboj v pravem razmerju. Ogroženost za srčno bolezen je sorazmerna koncentraciji holesterola v krvi. Znižanje holesterola za 1% pomeni zmanjšano tveganje za nastanek koronarne bolezni za 2%. Povećanje trigliceridov samo po sebi ni dejavnik tveganja za aterosklerozo ( so pa nevarni za nastanek vnetja trebušne slinavke). Odločinega pomena za nastanek ateroskleroze so: kajenje, stres, debelost, progesteroni. Nudimo vam kontrolo krvne slike z računalniško izmerjenimi vrednostmi celotnega holesterola in trigliceridov. Ob kliničnem pregledu in upoštevanju dejavnikov tveganja vam izračunamo tveganje za kap v prihodnjih desetih letih. Vsi ti rezultati so vam na razpolago v pol ure. Glede na dobljene vrednosti se z Vami posvetujemo za preprečevanje težav in eventualna zdravljenja. Pregled je samoplačniški, stane 5000 tolarjev in je zlasti primeren za vse tište, ki si nikoli ne uspete utrgati časa za obisk laboratorija ter čakanja v čakalnici, živite pa napeto in stresno življenje. Naročila za te preglede sprejemamo v petek med 12. in 13. uro. Na razpolago smo Vam glede na Vaše želje in obojestranski dogovor tuđi ob sobotah v dopoldanskem času. To je le nekaj novosti iz naše ambulante. O vseh dodatnih spremembah Vas borno sproti seznanjali. V kolikor želite nove spremembe dela ambulante, dodatne dejavnosti, ali imate predloge, kako naše delo izboljšati, Vas prosimo, da sodelujete z nami. fredloge, pa tuđi kritike anonimno oddajte v nabiralnik in potrudili se borno, da borno naše delo še izboljšati. Ambulanta za splošno medicino in akupunkturo dr. Gabrijela Kovač-Mohar Zoranina 3, Mengeš Čišćenje Očišćenje struge Pšate Včetrtek, 11.5. smo si ogledali z vodnim inšpektorjem vodotok in razbremenilnik Pšate. Pri tem smo ugotovili kup nepravilnosti, ki jih povzročajo posamezniki s svojo bodisi nevednostjo, ali pa zavestno preurejajo vodotoke. Vodni inspektor nas je prosil, da obvestimo predvsem obrežne lastnike, da so dolžni ob vsakem posegu v obrežje za to dobiti soglasje ustreznega organa, v tem primeru vodne skupnosti, oziroma vodnega inšpektorja. Tuđi posek dreves spada v ta rang kot zasipanje struge oziroma druga obrežna dela. Inspektor nas je posebej opozoril na problematiko spomladanskega čišćenja in obrezovanja. Mnogi veje in ostale ostanke nosijo (predvsem ob razbremenilniku) v strugo in jih tam pustijo. Zahteva se, da se tako ostanki ne puščajo vzdolž struge in lahko povzroča poplave in druge nevšečnosti. Posebno problematični ob strugi so še izpusti raznih "voda". Ob bližnjem pregledu bo potrebno vse vhode pregledati in posebno sporne zamašiti (tuđi take, ki nimajo dovoljenje). Ob samem pregledu smo bili presenećeni nad nestrokovnim posekom dreves, ki si ga je očitno dovolila Semesadika in posegi posameznikov v Loki, kjer bo potrebno kar nekaj investicijskih posegov, predvsem pa prijav ter spravilo v prvotno stanje. Zavedati se moramo, da je vodotok Pšate tuđi naš odnos do narave, da ga moramo čuvati in ohranjati za naslednje rodove. Občini Mengeš pa predlagam, naj bo iniciator med občinami, ki jih povezuje reka Pšata, kajti potreba po ureditvi šega od izvira do izliva. p.s.: Med prvomajskimi prazniki sem si z družino ogledal izvir Pšate. Kaj so si tam dovolili, je preseden vsega, saj nisem mogel verjeti, da je tak biser ob izviru lahko tako uničiti in ga ne varovati. Jože Vahtar MiisKirfiT?A\m IN MEMORIAM ZDRAVJE IN LEPOTA Zahvala Pomlad je na naš vrt prišla in čakala, da priđeš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Ob izgubi naših dragih je slovo boleče, zato iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli s cvetjem, svečami in prisotnostjo počastili spomin na našo drago MIČI Žnidaršić (Šuštarjevo Miči iz Loke) nanjo, ki si je to zaslužila in bo za vedno ostala v naših srcih. Posebna zahvala je namenjena dr. Mušicu, pevcem in g. župniku Zevniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njeni! Ognjič J unija bo zacvetel ognjič, pri nas bolj znan kot primožek. Ognjičevo dlakavo steblo zraste do 60 cm, premenjalno ga obdajajo enostavni dlakavi listi. Rastlina si je pridobila prostor na naših vrtnih gredah predvsem zaradi lepih rumeno-oranžnih cvetnih koškov, ki cvetijo do konca oktobra, vendar so primožkovi cvetovi tuđi zelo učinkovito domaće zdravilo. Pomembno je, da cvetove potrgamo ob sončnem vremenu, takrat vsebujejo največ zdravilnih moči. Cvetove posušimo v toplem, senčnem in zračnem prostoru. v Caj pripravljamo iz suhih ali svežih listov, tako da s skodelico vrele vode prelijemo 2 čajni žlički cvetja, poparek precedimo po desetih minutah. Kadar imamo težave z želodcem ali črevesjem, popijemo skodelico čaja na dan vsako uro en ali dva požirka. Čaj nam bo tuđi dobro prečistil kri. Bolj pogosto se uporabljata ognjičevo mazilo in ognjičeva tinktura. Tinkturo naredimo tako, da dobro pest cvetov namakamo tedne v pol litra domaćega žganja. Mazilo dobimo pripravljeno že v lekarnah. Odlično ognjičevo mazilo izdeluje po već kot 100 let starem družinskem receptu Stane Oblak iz Škofje Loke. Ognjič spodbuja rast novega tkiva, zato mazilo uporabljamo pri zdravljenju ran, (tuđi tistih najbolj trdovratnih) podpludb, preležanin, luskavice, zlate žile, oteklin, revme. Pri omenjenih težavah učinkujejo tuđi obkladki iz ognjičeve tinkture, ki pa jo moramo razrečiti s prekuhano hladno vodo. Ognjič je priznan tuđi v kozmetiki. Koža bo lepa, če jo borno umivali z ognjičevim čajem, krema pa je pravi balzam za suho in občutljivo kožo. ANA Spoštovani Mengšani Konec lanskega leta smo začeli z zasebno zdravstveno dejavnostjo. Ker bi želeli svoje delo v Vaše dobro nekolikobolje organizirati, borno v kratkem pričeli s spremembami, za katere upamo, da bodo skrajšale vrste v čakalnici, tako da bo delo v naše in Vaše zadovoljstvo bolj gladko potekalo. Seznaniti Vas želimo tuđi z možnostjo nuđenja dodatnih storitev in s cenami za storitve, ki jih ne poravnava ZZZS. 1. Od maja dalje bo vsak pacient ob prihodu dobil številko. Dnevno število pregledov borno omejili na največ petdeset. Le-tako bodo naše storitve tuđi kvalitetne. Na listiću s številko bo zapisana približna ura, ob kateri bo bolnik (če seveda ne bo prišlo do zastojev zaradi "višje sile") na vrsti. 2. V čakalnici bo pisemski nabiralnik. Vanj boste tišti kronični bolniki, ki potrebujete le zdravila, ker Vam je le-teh zmanjkalo ali rabite samo napotnico za kontrolne preglede oz. bolniške liste, dan ali dva pred dvigom oddali listek z željami. Če bodo uresničljive oz. v skladu z našo doktrino, Vas bo naslednji dan željeni dokument čakal pri sestri Vandi in ga boste tam lahko dvignili. Cena te storitve bo 350 tolarjev. 3. Prihajajo čaši, ko bo vsakdo dolžan tuđi SAM poskrbeti za svoje zdravje. Zavarovalnica je omejila število receptov, ki jih lahko predpiše splošni zdravnik. To pomeni, da zdravila, ki jih lahko kupite (Rupurut, Aspirin, Kalcij...) odslej ne borno mogli več predpisovati na recept. Opozoriti Vas moramo, da Zavod zahteva, da imate vsak mesec potrjeno zdravstveno izkaznico! V kolikor se tega ne boste držali, boste v celoti plačnik storitve (glej obvestilol). 4. V naši ambulanti lahko opravijo samoplačniški pregled tuđi bolniki, ki imajo izbranega zdravnika drugje. Cena pregleda je 3000 SIT. 5. Predpisovanje receptov za sorodnike iz tujine je samoplačniško. Cena recepta stane 500 tolarjev. Pacient plača kot samoplačnik tuđi zdravilo v lekarni, ki ga brez recepta ne more kupiti. 6. Zdravniška potrdila, ki jih izdajamo na željo pacienta (za dodelitev stanovanja, MMSŽ4MK1 OBVESTILA GLASBENA ŠOLA DOMŽALE - oddelek Mengeš vabi k vplsu Vmengeški oddelek borno v šolskem letu 1995/96sprejeli nove učence v naslednje oddelke: - mala glasbena šola, starost 5 do 6 let - glasbena pripravnica, starost 7 let - 1. razred nauk o glasbi, starost 8, 9 let - učence trobente, roga, pozavne, tube - učence tolkal - učence solopetja, dekleta od 16. leta dalje, fantje od 18. leta dalje Sprejemni izpiti bodo v Mengšu 31. maja 1995 od 17. do 19. ure, . 12. maja 1995 od 17. do 19. ure, 26. maja 1995 od 17. do 19. ure. Na večkratno opozarjanje občanov občine Mengeš o slabi kvaliteti pitne vode na našem področju je župan g. JL Per zahteval poročilo KSP o analizah vzorcev. Prihodnjič pa še kaj več o našem vodovodu! Vzorčenje in odvzem vode za analize na področju, ki se oskrbuje iz vodnih virov Krvavec izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Mengeš z okolico se v celoti oskrbuje iz tega vodnega vira, le v izredno sušnih obdobjih se dodatno napaja iz črpališča, ki je na lokaciji severno od tovarne Lek. Iz vodovoda "Izviri pod Krvavcem" je bilo v letu 1994 odvzetih 130 vzorcev vode za bakteriološko analizo in 54 vzorcev za kemično analizo. 4,8% vzorcev vode, ki so bili odvzeti na omrežju ali pri potrošnikih bakteriološko ni ustrezalo zahtevam Pravilnika o higienski neoporečnosti pitne vode. Neustrezni vzorci vode za bakteriološko analizo so bili ugotovljeni predvsem po močnem deževju - neurju, ki je bilo 7.7.1994 na območju Krvavca in nad zajetji vodovoda. Vsi vzorci vode, ko so bili odvzeti za kemijsko anlizo so ustrezali zahtevam Pravilnika o higienski neoporečnosti vode. Iz analiz je razvidno, da voda trenutno še ustreza za redno uporabo, vendar pa je potrebno temeljito omejiti gradbeno aktivnost na planini Krvavec, oziroma jo prilagoditi zahtevam, ki jih nalaga sprejeti odlok o zaščiti vodnih virov. Intenzivnost spremljanja kvalitete vode se nadaljuje tuđi v letu 1995 saj je predviđenih za odvzem ca 280 vzorcev vode. 7bmo l/avfar STUDIO BERTI IN MI AMIGO D.O.O. Obvestilo Odvetnik Jože Rožman obveščam svoje stranke, da sem 31.5.1995 nehal opravljati odvetniški poklič in da sta prevzemnika mojih nerešenih zadev odvetnika Bojan Makovec in Andrej Doles, Mengeš, Slovenska 24 (tel./ fax. 737-206, 737-453 in 737-875). NOTAR Jože Rožman Občane obveščam, da sem dne 2.6.1995 začel z notarskim poslovanjem v Domžalah, Kolodvorska 8 (I. nadstropje). Uradne ure: pon. - četr. 9. -12. in 14.-16. petek 9. - 12. in 13. - 14. Informacije: tel./fax: 715-866 in 715-868 NOTARKA Majda Lokoiek Občane obveščam, da bom dne 15.6.1995 začela z notarskim poslovanjem v Domžalah, Kolodvorska 8 (I. nadstr.) Uradne ure: pon. - četr. 9. -12. in 14. -16. petek 9. - 12. in 13. - 14. Informacije: tel./fax: 715-896 MLNGŠAN Organizirata plesno avdicijo, v kateri borno izbirali plesalce za jazz selekcijo. Pogoji: vsak udeleženec avdicije mora pripraviti 45-60 sekund dolgo koreografijo na glasbo po tastni izbiri; koreografijo izvajate posamezno ali v paru (ne v skupinah); glasbo prinesete posneto na kaseti s seboj (glasba mora biti kvalitetno posneta in pripravljena na začetek); na avdicijo pridite primerno oblečeni in obuti; starost je omejena (najman 14 let) ROK PRIJAVE: do 09.06.1995 v knjigarni ČUK AVDICIJA BO: 10.06.95 v prostorih podjetja Ml AMIGO s pričetkom ob 13.00 uri POZOR! Kdor ne bo najkasneje do 13.00 ure potrdil svoje prijave in dvignil startne številke, ne bo mogel sodelovati na avdiciji, zato bodite točni!!! Plesni pozdrav in vso srećo na avdiciji! STUDIO BERTI: Blaž Bertoncel] Ml AMIGO: Tatjana Sivec Strmšek Društvo za boj proti sladkorni bolezni Domžale vabi svoje člane, njihove svojce, pa tuđi druge, ki se zanimajo za delo društva, da se udeležijo SREČANJA ob svetovnem dnevu diabetikov v Jamarskem domu na Gorjuši. Srečanje bo v petek, 23. junija, s pričetkom ob 17. uri. Na srečanju bo zanimivo predavanje, pripravili pa smo tuđi bogat kulturni program. Za udeležence srečanja bo organiziran prevoz MMSS^IKI s posebnim avtobusom z avtobusne postaje v Domžalah od 16.30 ure dalje. Vabljeni! Upravni odbor DRAGI UČENCI IN STARŠI! s Knjigama Ćuk je letos v sodelovanju z OŠ Mengeš pripravila za Vas komplete zahtevanih šolskih knjig in delovnih zvezkov. Poleg tega pa pripravljamo tuđi odkup, prodajo in posredovanje rabljenih (še veljavnih šolskih knjig ter drugih učil). Nudimo tuđi zelo širok program ostalih šolskih pripomočkov (zvezki, vse vrste pisal, puščice, torbe, darila...) iz uvoza po zelo ugodnih cenah ter na pestro ponudbo CD-plošč in kaset. Kvaliteto zagotavljajo znani proizvajalci šolskih potrebščin in pisarniškega materiala, kot so Jolly, Schvvan Stabilo, Parker, Uhu, Boeder, Schneider, ... Pri nakupu šolskih knjig, delovnih zvezkov ter drugih šolskih pripomočkov (zvezki, svinčniki, torbe...) nudimo ugodnosti pri plačilu (obročno plačevanje in količinski popusti). Tečajnikom Ml AMIGA pa nudimo še dodatne popuste. Prepričajte se o ugodnosti naše ponudbe in nas obiščite v naši prodajalni na Slovenski 28 v Mengšu (v prostorih podjetja Ml AMIGO) ali pa po telefonu (061) 737-857. OBVESTILA MI AMIGO litcijotjo 2.1 kulturo. i7(>tw.Tjov!)n|O in rn4:ro.-K-.i|O 61234 MCNGES M OV[ NSKA />H TELEFON /TAX 06 1 / 73 7.1 17 Spoštovani! Vabimo Vas, da preživite z nami prijeten teden ob učenju angleskega in nemškega jezika, plesa, zabave, plavanja, tenisa, jahanja, ... KJE in KDAJ se nam lahko pridružite? FIESA: 1. termin: 25.06. do 02,07.1995 2. termin: 02.07. do 09.07.1995 (cena 450 DEM) KRANJSKA GORA: 1. termin: 02.07. do 09.07.1995 2. termin: 09.07. do 16.07.1995 3. termin: 16.07. do 23.07.1995 4. termin: 13.08. do 20.08.1995 5. termin: 20.08. do 27.08.1995 (cena 390 DEM) BLATNO JEZERO na Madžarskem: 27.08. do 03.09.1995 (cena 590 DEM) (predvsem za udeležence, starejše od 13 let) PLAČILNI POGOJI: vse je možno plačati v treh zaporednih mesečnih obrokih s čeki ROK ZA PRIJAVO: do 20.06.1995 oz. do zasedenosti mest. INFORMACIJE in PRIJAVE vsak dan med 07. in 16. uro po tel. (061) 737-317. Urša in Doris Vas bosta seznanili s podrobnostmi. Z IGRO, PESMIJO, PLESOM IN ZABAVO DO ZNANJA TUJEGA JEZIKA! AVTOOPTIKA, VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplaščev Sava Exact, Scmperit, FULDA in obnovljeni plašči Bandag Jože Skok Veselovo nabreije 16, Mengeš tel./fax: 373-300 MSMSlm Svetnik in svetnlk ni isto. Kdor to misli, je izbral napačno kariero. OPTIKA GOLAVŠEK Slovenska 30 tel.: 737 968 CUK GOSPODINJSKI NASVETI Tišti dan, ko se nehaš spreminjati, nehaš živeti IV/I1 pa hoćemo živeti vedno lepše in IVlintenzivnejše. Morda je v teh časih katera gospodinja v zagati, kakšno kosilo pripraviti za svojega prvoobhajanca ali birmanca. Morda se poslužite prav tega: Gratinirani beluši ali šparglji za 4 osebe: 1 kg svežih belušev 1 ščepec sladkorja 4 rezine kuhane šunke narezane na rezance 4 žlice nastrganega parmezana Omaka: Olupki belušev, 2,5 dl čiste juhe, 1 lonček kisle smetane, 1 noževa konica currva, 2 žlici kopra. Beluše olupimo in jih v sopari ali malo vode skuhamo, tako da obdržijo obliko. Kuhane beluše preložimo v namaščen pekač, potreseno s trakovi šunke in sirom, ter v pećici pri 200oC gratiniramo beluše. Olupke s čisto juho prevremo in prepariramo. Odstavimo od ognja in umešamo kislo smetano ter začimbe in serviramo poleg belušev. Grofovski zrezek: za 1 osebo 18 dag telečji zrezek, 5 dag šampinjonov, 3 dag kisle smetane, 0,05 I olja, 10 dag krompirja, 1 jajce, sol, poper. Mariniran telečji zrezek opečemo, dodamo šampinjone, ter kislo smetano. Surov krompir naribamo na drobno, dodamo jajce, sol, poper, ter opražimo z moko. Iz dobljene mase spečemo palačinko, v katero položimo pripravljeni telečji zrezek s šampinjoni. Za dekoracijo izdolbemo manjši paradižnik, ter ga napolnimo z nadevom iz kajmaka in kisle smetane. Miška iz bele čokolade - 4 osebe 20 dag bele čokolade z mletimi lešniki, 3 dl sladke smetane, 1 zavitek kremfixa, barvaste mrvice. Kuhajmo skupaj V posebni posodi raztopimo čokolado (nad soparo). Posebej stepemo smetano in ji dodamo kremfiks, stopljeno čokolado postopoma vmešavamo v smetano. Dobljeno maso damo za eno uro v zamrzovalnik, ter nato z kleščami za sladoled oblikujemo kroglice, ter jih polagamo na krožnik. Poljubno obložimo z rezinami svežega sadja. Namesto klasičnega narezka v popoldanskih urah, lahko ponudimo sirovo ploščo. Nakupimo vsaj pet vrst sirov npr. mehki sir z jabolkom calvados, dimljeni sir z lososom, ovčji sir, kozji sir, holandski Masdamer. Sire poljubno zrežemo na leseno ali pleteno ploščo in jih dekoriramo z sadjem; grozdje, jagode, hruške, suhe slive, orehi. K sirom ponudimo temne vrste kruha. Iščem varstvo na našem domu, za enoletnega otroka, od novembra 1995 dalje. Varstvo b! bilo od 6. do 15. ure. Informacije: 738-549 Tečaj kuhanja V času pred velikonočnimi prazniki smo morali marsikaj narediti in pospraviti doma in okrog hiše. Marsikatera gospodinja se je spraŠevala, kje bo vzela toliko časa, da bo vse pospravila, uredila, poleg tega pa spekla še dobro potico, naredila lep velikonočni aranžma, po možnosti pa svojo družino presenetila še s čim posebnim. Ml AMIGO vam je nudil to možnost. V tečaju kuhanja s poudarkom na jedeh, ki so Vam še posebno prav prišle v predvelikonočnem in velikonočnem času, smo mislili na različne vrste jedi. Jasno pa vsega, kar so se in se še učijo tečajnice in tečajnikii pri nas, ne boste pozabili čez noč. Koristilo vam bo tuđi po zaključku tečaju. Tečaj obsega 40 uČnih ur. V osmih srečanjih se boste spoznali z umetnostjo peke potic, flancatov, krofov, gibanic, rib, z gospo Justino Urbanec, ki je naša stara znanka pri pisanju lastnih receptov za Mengšana. Morda vam bo izdala skrivnosti, da ji vse stvari tako lepo uspevajo! Zaradi velikega zanimanja tečaj razpisujemo ponovno. Prijave in informacije vsak dan med 8. in 16. uro v tajništvu sole (737-317). Vabljeni! MMS^K^'J PREDSTAVLJA SE VAM POOBLASCENI SERVIS KENWOOD SHARP SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 Podjetniški center Prvi korak v širši akciji osveščanja na področju koriščenja energije v podjetju je bil s strani Podjetniškega centra Občine Domžale storjen z organizacijo informativnega seminarja o energetskem managementu, ki je bil 20.4.1995. Predavali so: mag. Boris Selan in mag. Marko Perovič iz Instituta "Jožef Štefan" Ljubljana ter Franc Beravs, direktor Agencije republike Slovenije. Za učinkovito rabo energije, v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Udeleženci so bili prisotni iz vseh večjih podjetij iz Domžal, Mengša in Kamnika. Vteoretičnem delu so bili predstavljeni koraki za večjo energetsko učinkovitost v podjetju, ki na koncu pelje k uspešnejšem spopadanju s konkurenco in k večjemu dobičku. Iz razprave v katero so se udeleženci v večini vključili je bilo razpoznavno, da se podjetja zavedajo pomembnosti vpliva porabe energije na uspešnost poslovanja in se s problemi na tem področju spopadajo, eni bolj drugi manj uspešno, odvisno od ovit s katerimi se pri tem srečujejo. Vdrugem delu je bil predstavljen program Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je izdelal strategijo učinkovitosti rabe in oskrbe z energijo Republike Slovenije. Vsekakor je bil najbolj zanimiv tišti del, v katerem je bilo predstavljeno sofinanciranje energetskih pregledov, ki je namenjeno pripravi projektov za spodbujanje ukrepov in investicijskih aktivnosti na področju učinkovitosti rabe energije. Mogoče se vi niste uspeli udeležiti seminarja, imate pa problem s tega področja, ali pa bi si želeli samo ogledati gradivo, ki so ga udeleženci prejeli, pokličite Podjetniški center tel. 714-747, 714-769. Ob tej priliki želimo povdariti, da je velik del našega programa jedro, okrog katerega se napletajo različne vsebine za nova znanja, v obliki seminarjev ali posvetov zaradi izmenjave izkušenj. Lahko pa bi jih razdelili od splošnih vsem podjetnikom potrebnih, do posebnih, ki zadevajo te posamezne dejavnosti. Med splošne teme smo uvrstili seminar o razmejitvi med obrtjo in podjetništvom ter zaključni račun, med posebne za posamezno dejavnost seminar o trgovski in davčni zakonodaji v praksi, ki smo ga izvedli kar dvakrat (enkrat za Domšžale, drugič za Ljubljano in Vodice. Med zelo specifične in vse bolj aktualne tematike pa vsekakor spadajo izvedeni seminarji namenjeni operativnemu delu proizvodnje, kamor uvrščamo že omenjeni seminar o koriščenju energije ter seminarja: o varstvu okolja in o tehnoloških plastičnih materialih in njihovi uporabi. V letošnjem letu je bilo izvedenih devet seminarjev. Nekateri izmed seminarjev so bili za udeležence brezplačni, ker so bila sredstva za izvedbo zagotovljena iz republiškega ali občinskega proračuna, za druge pa je bilo potrebno plačati kotizacijo. Povedati moramo, da se na tehnološkem področju vključeno preko Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki pripravlja z Univerzami in Edinburgha in Brightona ter Palerma v program posredovanja znanj s področja uvajanja sodobnih kovinsko predelovalnih tehnologij v industrijo. Odprti smo tuđi za vsa vprašanja s področja: registracije podjetja, finančno računovodski nasveti, kadrovanja in kadrovske zakonodaje, tehnologije, porabe energije, ekologije, na katera borno odgovarjali v odvisnosti od vsebine s pomočjo strokovnjakov, ki sodelujejo z nami. Odgovore na najbolj aktualna vprašanja pa borno objavili v Domžalskih novicah. Poleg tega lahko pri nas dobite tuđi osnovne informacije o najemu in oddaji poslovnih prostorov, o potrebi po kadru naših podjetnikov in obrtnikov. Podjetniški center Najamem enosobno opre- mljeno stanovanje v Mengšu, Domžalah ali Kamniku! tel.: 737-094 pito* 061/737-492 MI MED SEBO) NOSEĆA SEM K lac je bil svojevrsten fant. Star bil je \\ točno dvajset let, vendar dekleta še ni imel. Nekateri so zaljubljeni že v osnovni soli; če ne prej, vsaj ob koncu, ko v dekletih in fantih že zažari zgodnje dozorevanje, ali pa vsaj zadnja najstniška leta. Za ta leta bi teško našli koga, ki ni bil vsaj enkrat zaljubljen. No, Nac pa res ni bil! Mama je Naca držala zelo na kratko. Prvo je bila šola, potem učenje pokliča in slednjič zaposlitev. Prostega časa skoraj ni imel. Doma je moral delati kot ura, zvečer pa sta se z mamo usedla v dnevno sobo in se ure in ure pogovarjala: o očetu, ki ju je zapustil, o sosedih, ki so vse prej kot dobri, precej tuđi o domačem psu Sultanu. Tega je imel Nac srčno rad in vsak večer ga je peljal na sprehod. "7 ima se je morala umakniti pomladi, zrak / in zemlja sta se ogrela, sonce je dobilo vecjo moč. Nac je svojega Sultana vedno vodil na večerni sprehod. Vsak dan po isti poti. Po ulici mimo bližnjih in daljnjih sosedov na oni konec naselja in potem po Zavrteh proti domu. 0 ilo je nekega majskega večera. Nac in [j Sultan sta jo zopet mahala mimo neke hise v njihovem naselju, ko je Sultan naenkrat tako skočil, da ga je Nac kar izpustil. Pes je zagledal lepega, zvitega mačka, ki se je stisnil ob vrtni plot in čakal, da bosta šla sprehajalca mimo. Pa se ni izšlo. Pes se je zapodil za mačkom v vrt, podrl precej tistega, kar je stalo pokonci in le za las je manjkalo, da je maček MSWINDOWS3.1 4.DEL CONTROL PANEL: Control Fanel Na željo bralcev smo se v tej številki odločili za program CONTROL PANEL. Program Control Panel nam omogoča nastavitve programskega sistema po lastnih potrebah. Če bi radi instalirali tiskalnik, po lastni želji nastavili barve, če bi radi instalirali nove fonte ali pa je miška preveč občutljiva, potem uporabimo CONTROL PANEL. Poleg teh nastavitev lahko s CONTROL PANEL-om določimo še druge nastavitve, opisane v nadaljevanju: COLOR: Nastavljanje barv, v katerih se izražajo elementi na delovnem polju. Določimo lahko barve oken, odnesel ćelo kožo. "Kaj pa je?" je iz zadnjega kotička vrta vprašalo zelo prijetno dekle. Nac je prej ni videl. Zardel je in odgovoril: "Res mi je ušel in škodo Vam je napravil. Oprostite!" Po tistem večeru se je v Nacu nekaj zganilo. Tište njene bele roke in noge in crni lasje. Kaj pa je sedaj to? Nekaj dni je hodil mimo dekletove hiše in gledal. Neki večer jo je le zagledal. Da, zares njene bele roke in noge, ni se zmotil, tako lepih še ni videl. Zdelo se mu je, da ga je dekle prijazno pogledalo. Rekel je: "Danes imam pa psa bolj..." "Saj tuđi zadnjič ni bilo nič narobe. Ne bojte se za našega mačka. Bo že ušel." Naneslo je, da sta govorila kar lep del večera in čez nekaj dni se je Nac znašel na njenem vrtu. Zelo je bila prijazna. Rekla je, da je Metka. K I ac Metkinih staršev tuđi naslednje večere \\& ni videl. Vedel pa tuđi ni, kdaj se je znašel na njeni klopci ob hiši. Tedaj je zopet pomislih kako lepe roke ima in noge in kako crne oči. O temnilo se je. Nac ni še nikoli poljubi) y^ dekleta, da ga je pa dekle poljubilo, je bTzanj pravi šok. Vendar nazaj ni mogel. Ni si mogel prav razložiti, ali je bilo krivo prvo cvetje v vrtu ali pa polna luna nad mengeško cerkvijo ali pa Metkin globok pogled. Mesec maj, mesec Ijubezni je naredil svoje in Nac ni več vedel, kaj dela, kje hodi in kaj mu hoče povedati mama. Nac je nekje na Gobavici nabral velik šopek šmarnic. Zvečer jih je nesel svoji Metki RACUNALNISTVO ozadij, besedil.....; FONTS: Dodajamo in odstranjujemo fonte, ki jih uporabljamo pri delu; PORTS: določimo nastavitve serijskih izhodov, ki jih uporabljamo; MOUSE: Nastavimo lahko hitrost premikanja kazalca po ekranu ni v odvisnosti od premika miške po miziter občutljivost na vojni pritisk gumba. Področje MOUSE nam poleg tega omogoča tuđi spremembo uporabe levega in desnega gumba miške. To je priročno predvsem za uporabnike, ki miško vodijo z levo roko; DESKTOP: izberemo si ozadje, lahko določimo velikost mreže v delovnem okolju, lahko pa tuđi kot kak osnovnošolček svoji materi. Stal je in jo gledal. Govoriti ni mogel. Bil je tako zaljubljen, da je slišal travo rasti. Ljubezen ima svojo moč, posebno če je to prva in plane na dan z vso močjo. Nac je vedel, da se ji ne more upirati. Vse rože so dišale, vsak grm je bil novo prebujenje in zvezdnato nebo je bila ena sama rumena pravljica. Hribi okoli in okoli so bili ena sama valovita pačevina, ki je v sebi vrtela dva nova zaljubljenca - Metko in Naca. Ko je prišel drugi dan Nac iz službe, se je pogledal v ogledalo. Zdelo se mu je, da se vidi prvič. Natančneje se je pogledal: okrogel obraz, dolgi lasje in rjave oči. Vse prej kot napačen! Zvečer mu je Metka rekla: "Noseča sem. To sedaj že lahko povem." "Nič zato, draga moja Metka. Še enega otroka na svetu borno pa že preživeli." Metka se je zagledala v daljavo in dejala: "Dva meseca sem noseča. To lahko zagotovo rečem." "Kako dva meseca?" jo je hotel popraviti Nac, ker je pomislil, da se je pač zmotila: "En mesec si noseča, pa nič več." "Nisem noseča s teboj, pač pa z nekim Marjanom iz Domžal. Skupaj sva hodila v disko, pa je pršlo do tega." Nac je dolgo dolgo molčal, potem pa je Metko stisnil k sebi: "Ne vem, če je bil še kdo drug kdaj tako zaljubljen, kot sem jaz. Ne dam te nobenemu, pa če bi bila pred menoj še z dvema drugima noseča. Nisi kriva ne ti in ne jaz, ker se prej nisva poznala. Otrok pa bo najin. Vsem bova tako rekla!" C. S. izberemo enega izmed načinov za ohranjanje monitorja; KEVBORD: določimo lahko ponavljanje tipke, če jo pritisnemo; PRINTERS: instalacija tiskalnika. pripadajočih izhodov, nastavljanje velikosti papirja.....; INTERNATIONAL: izbiranje države in jezika, format denarja, ki ga uporabljamo ter format prikazovanja ure in datuma kot tuđi ločilo, ki ga uporabljamo pri naštevanju; DATEITIME: spremenimo sistemski datum in uro; 386 ENHANCED: za določanje perifernih enot s strani programov, ki delujejo v 386 ENHANCED načinu; MMSSaiM RAČUNALNIŠTVO DRIVERS: instaliramo lahko krmilnike, za kartice, ki podpirajo zvok. Preko tega področja lahko povežemo WIN- DOWS paket z glasbenimi dodatki; SOUND: vključimo ali izključirno pisk pri opozarjanju na napake ter izberemo zvok, ki se pojavlja pri posameznih akcijah; (nadaljevanje prihodnjič) Pripravila: Tomaž Novak, Jure Labrovič ZLATARNA*W*KOSEC - odkup zlala - izdelava po naročilu - čišćenje zlallh izdelkov - predelava zlatih izdelkov - popravilo zlalih izdelkov - graviranje naših in lujih izdelkov Delovni čas: pon. - pel. od 9-12 ure, sobola: od 8 - 12 ure Slovenska c. 24, 61234 Mengeš, tel.: 061/738-501 Trgoavto trgovina Burnik Prešernova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo z 1+5 čeki brez obresti kolesa Rog kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husqvarna plačilo z 1+3 čeki brez obresti ali 1+5 čekov z min. obresti vrtne 4-taktne kosilnice avtogume, dodatna oprema vozil betonski mešalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovornih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Skoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man rezervni deli za kolesa in mopede plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! Mengeški taborniki in šport na agencija EX TREME vas vabimo, da preživite počitnice na enern izmed naših taborov v Rohinju. Tabor leži na prijetnem travniku ob Savi Bohinjki. Od turističnega centra je oddaljen 500 m. Tabor je sodobno opremljen, saj ima večinoma nove šotore za 2 do 6 oseb, kuhinjo z odlično hrano, pokrilo jedilnico, sanltarije, tuš, športna igrišča, ćolne , bar,... DRUŽINSKE POČ1TN1CE termini: od 19.7. do 26.7. in od 6.8. do 13.8. (7 dni); 16.7. do 26.7. (10 dni); Termini so namenjeni letovanju družin. Cena za 10 dni je 250 DM na osebo, za 7 dni pa 200 DM na osebo, otroci do 10 let imajo 50% popusta, otrocl do 4 leta imajo taborjenje brezplačno. V ceno je vkljueena namestitev, prehrana, vođenje nekaterih športnih aktivnosti, zabavni program, uporaba športne opreme, turistićna taksa, otroški vrtec... TABOR ŠPORTA IN ZABAVE ZA OTROKE termini: od 9.7. do 16.7. In od 13.8. do 20.8.1995 , Tabor je namenjen osnovnošolski mladini. Cena 7 dnevnega tabora je 200 DM v SIT na osebo. V ceno je vključena namestitev, 4 obroki na dan, vođenje programa, vstopnine, prevozi, turistićna taksa,... Aktivnosti na taboru: kopanje v jezeru s solo plavanja za neplavalce, vožnje s kanuji, orientacija, odbojka, badminton, lokostrelstvo, indijanski dan, mini rafting, Igre brez meja, plezanje, večeri ob ognju, mini golf,... Otroci so razdeljeni po skupinah, katere vodijo izkušeni vodniki. TABOR ZABAVE IN ŠPORTA ZA MLADINO termini: od 2.7. do 9.7. In od 20.8. do 27.8.1995 Termina sta namenjena srednješolcem in studentom. Cena je 900 SIT na dan na osebo, poljubno število dni, v ceni je vključena nočitev z zajtrkom, turistićna taksa, uporaba športne opreme (čolni, lokostrelska oprema, žoge, loparji, alpinistiena oprema, oprema za mini rafting,...) TABOR RUP Mengeš, (taborniki, osnovnošolcl, srednješolci), 10 dni, od 27.7. do 6.8.1995, cena za člane 200 DM, nečlani 240 DM prijave in informacije: ROD UPORNEGA PLAMENA, muljava 4, mengeš, 061-738-478 in E JL T R tu rl Ju.športna agencija, muljava 4, mengeš 061-738-478 POCITNICE U BOHINJU 95' ~wsk SfllMS^aiKl MENGŠAN Revya^je bila izdanu v proslavo 100 letnice ■K rojstva pisatelja H Janeza Trdine ^B pb odkritju spominske , ^K ploiče #. ; ' ^K na njegovi rojstni hiši MengeS v maju 1930 "