Si. H 7
sobota 8. oktobra.
III tečaj. (870.
{
Vlorek, četrtek  iu soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vtf   leto 8 g. — k.
„ pol   Ista 4 „ —
„ četrt   „   2 „ M „
Po posti: aa vaa   leto 10 g. —k „   pol   let«   5, - „ „   oetrt „    2 „ 60 „
VredništTo in opravniatvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it.
179.
Oznanila!
Za navadno tristopne
vrato ne plačuje : ti kr. če se tiska lkrat, '' »» h n n 2krat, 4 m ... m n Škrat, veče piamenke ae plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (štempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj ae blagovoljno frankujejo.
Resna volja.
1. septembra 1790 je v francoski „asBambleo con-stituante" dr. Guillotin, iznajdnik po njem imenovanega in kasneje toliko rabljenega morivnega orožja zbranim Francozom kazal svoj izdelek in jim ga pohvalil ter priporočK^Sk^q^ic^M# besedami : nS svojo mašino Vam glavo odsekam,5?* mT sami ne bodete vedeli kedaj, in sicer tako da ne bodete čutili nobene bolečine." Na to klasičnu priporočanje smo se že tolikokrat spomnili, kader smo slišali naie menjajoče se državnike, ko so vabili nezadovoljne narode v državni zbor. Naši državniki res niso tako odkritosrčni, kakor je bil Francoz dr. Guillotin, oni sicer ne reko, da hodo narodom in deželam brez bolečin glave odrezali, a v bistvu stvar ostane ista, gg. državniki vedno ponavljajo staro melodijo: „Samo položite glavo na ploh državnoga /bora, drugo bomo že mi opravili, ne bojto se !u
Posebno pogosto in v vseh mogočih oblikah so je zadnje čase ponavljalo to vabilo v državni zbor, zlasti nasproti značajnim Čehom. Proti temu ni nič ugovarjati. Vsakdo, torej menda tudi naša viti da ve, kje jo črevelj tišči. Ugovarjati in sicer z vso odločnostjo pak moramo ugovarjali proti razlogom, ktere vlada vodi v boj, da bi Čehe spravila z njih zgodovinskega stališča. Vladni zastopnik Mensdorf jo rekel v zadnji seji deželnega zbora češkega med drugimi: „Vlada ima nujodkritosrčnejšo željo biti pravična vsem narodom, ozir jemati na vse njih pravično tirjatve." Lepo govorjeno, in med narodi se tudi ne manjka ščinkovcev, ki se vsedejo ua ta vodeno kuhani lim. Ko bi vlada bila včeraj svoja posla nastopila, bi tudi mi nič ne rekli proti taki obljubi. Rekli bi: „Lepo to od vlade, čakajmo torej, kaj bodo storila". A sedanja vlada ni od včeraj. Njene obljube niso nove. Ko so se štirsko-slovenski poslanci predstavljali ministru Stre-mayru, je tudi ta odpadnik od ustavoverne stranke govoril našim poslancem : „Bodite prepričani, da ima vlada resno voljo, no tanko izvrševati vse postave, ki se tičejo ravnopravnosti." Zastonj smo čakali dejanj, ki bi to obljubo potrdila; zdaj pa, ko se vlada predrzne javno izreči, da ima resno voljo biti pravična vsem,
torej tudi slovenskemu narodu, moramo se oglasiti in izreči: Bratje Cehi, ne verujte! "Vlada nima resne volje biti pravična vsem ; nam vsaj ni bila, niti v najmanji stvari. Leta in leta se že pritožujemo, prosimo in dokazujemo. Vso ostaja pri starem. Kakor je bilo pod Schmorlingom, tako je ostalo pod Giskro, in Potocki-Stremnyr so zvesto ohranili prejšnjo naredbe. Niti trohice ni pokazati, da bi bila sedanja vlada Slovencem kje kaj zlajšala. Giskrini okrajni glavarji se posme-hujejo Slovencem, vlada ni odpravila nobenega. Nemški sodnijski in politični uradniki se nam z nova pošiljajo v deželo, stari gospodarijo po stari obsojeni navadi. Šola se neinči kakor nekdaj, v Novomesto nam je ravno Stremnyr ne razpisovnje nobeno službe poslal samo nomško ali nemškutarske gimnazijsko profesorje. Spomenica mariborskih slov. profesorjev je šla med papirje ministersko čajne in pri prijemnein izpitu v Mariboru je iz slovenskih Šol došle učence izpraševal iz jezikov nov učitelj, ki ne zna niti besedice slovenski. Kamor koli se ozremo po slovenski domovini, moramo s tužnim srcem opazovati, da se nam denes na nobeni strani ni zasukalo na boljo in da vlada vse prejšnje napake brani in obdržuje s stanovitnostjo, ki bi bila boljše stvari vredna.
V deželnem zboru štirskem se je c. kr. namestnik predrznil našim poslancem odgovarjati : „Meni ni znan noben slučaj, kjer bi se Slovencem krivica godila" ; še je tako daleč, da jo javno hvalil, kar so grajali slo-veuski poslanci — vodjo celjsko gimnazije. In vlada je svojo resno voljo pokazala s tem, da Kubecka kakor Konrada še zdaj vidimo na mestih, kjer se opravičenim slovenskim tirjatvam posmehujeta s tisto resno voljo, s ktero se nam vlada posmehuje s svojimi obljubami. Naj se vsi kazenski paragrafi postavijo po koncu : Vlada nima najmanje volje biti pravična Slovencem. Dejanja tako uče in : po dejanjih jih bodete spoznali! Bosedo so le besede in mi jim brez dejanj ne verujemo. —
Pa naj bi tudi to še šlo. Vlada ima pravico staviti sobe in svoje namene na sum. Vsakdo je prvi varuh svoje časti. Zdi pa sena in, da že presega vso meje ustavnosti, ako vlada vedno in povsod vtika vzvišeno
osebo vladarjevo. Namestnik Monsdorf v Pragi je zopet enkrat rekel: „Vladarja bi silili, da bi svojo lastno"he-sedo oporekel, ko bi mu ministri nasvotovali, naj Cehom ustreže na drugi nego na ustavni poti." Obširno bi govorili o tej stvari, ko bi ne bila predolikatna. Eno vprašanje pa si vendar moramo dovoliti. Od leta 1860 se jo v vsoh prestolnih govorih ponavljalo zagotovilo, da morajo biti vsi narodi v državi enakopravni. Cesar je izvršenje tega obljubila prepuščal svojim vladam. Kaj so vlade, kaj je posebno sedanja vlada storila, da bi se bila rešila cesarjeva beseda ? Kje je tolikokrat obljubljenn ravnopravnost ? Kdo je v prvi vrsti kriv, da je toliko cesarjevih obljub — še vedno lo obljuba?
Ako hoče vlada, da narodi polože svoje vratove pod ploh državnega zbora, mora priti no le z besedami, kterira po večletnih skušnjah ne more nobeden verovati, priti mora z dejanji, in potem še ne položimo glavo na ploh; za življenje se bomo borili: tO je nala resna volja!
C. kr. okrj. glavar Logaški v Planini.
Mnogokrat že jo g. Ogrinc figuriral v Časopisih, večkrat sem ga bičal v „Slov. Narodu". Pa on tako zaničljivo in očividno s hudobnim namenom topta svete pravice ljudstva, med kterim živi, on se za take reči v svoji bistroumnosti in modrosti še no zmeni, kajti on je c. kr. okraj, glavar Logaški v Planini, in to seveda jo že velika glava, to opravičuje marsikaj.
Da naš glavar sploh slov. časopisov ne čita, to sem že zdavnej vedel, kar je on sam pri neki priložnosti rekel, da on bIov. „cajteng" no bere , da pa ima že take ljudi, ki mu bodo na nos nanesli, če bo kaj preostro pisanega, in da bo že vedel dotičnega zgrabiti. S tem me je morebiti hotel VBtrašiti, da bi s živimi« barvami ne risal napačnosti, ktere se godijo pod njegovim birokratiškitn /ozlom ; a bogme, tega se ne bojim čo tudi nisem šc nosil imena „ okraj ni paša", in z drugimi vred nisem vreden , da bi pogledal v okrajnega hetmana pobešene oči : roka moja bo zmirom pripravljena, tacomu možu, kakor je naš glavar, v časo-
Listek.
Jezikoslovna razmišlja vanj a.
IV. d las r v slovenščini (Konec.)
Glas r najdemo nadalje v imenih tistega orodja, s kterim se stvari drobe. Takšno orodje je: brana, britva, brus, Brp, škarnje, kramp, krevelj, krem pel, krampe! ') (morebiti tudi parkelj ?), rah>, drog, kračun (staroslovenuki krač pugnn, radix Itro seceare Miki.) prača, teračn, porat, rikelj (die hcehel), krčalo, žrebelj, kj-lež in pregelj (dva posebna žrebla pri vozu), žrne ali žrve (handmiihle), krtača, rog in rivec (die vvuhlenden rujoča),   okrak   (die   k n o i p e n d e   Krobsscheere) u)
„Pojdi nama belce kovat, Naprej obračaj k r a m p e /. e . Uu naj Turci ne zasledijo.14
Narod. pes. Hie.
,,Od muaico jumee Od kebana rebarca Ud raka u k r a k a."
Narod. pes. Pis.
šker (iibcrhaupt ein vverkzeug od tod Škcrni los werk-bolz), rušilo (schiirrbncken), rasohe (beugabel), burklje, grebljica, čer (steinspilze od tod črtati, črka, črta, črtalo), tukaj sem bi se brž ko ne uvrstiti dala rja (der z e r f r e s s e n d e rost).
Vse to orodje mora biti trdo in ojstro, zato je glas r tudi zaznamovatelj lastnosti trdine in ojstrine. Razen /e navedenih trdih in o j M rili stvari) tukaj samo še te-le uvrstim, ki se v predstojećem uvrštene ne nahajajo : rt, kremen, rozgn (der stacholige stengel von kurbi8gewachaon, brombeeren itd.) hrga, grča, kvrga, resa (aerenHpitze), bor, brinje (nadelholz), relih (larohe), ražen in še več drugih.
Drobe se stvari v ratu (od tod ratišče, lnnzonstiol, rantišče sensenstiol, rnuta lange stange, recelj) v harcih (kampl), v borbah, v hrvanji in ravsunji. Zavolj tega najdemo glas r kot zaznamovat olju lastnostih : hrabrosti, krpkoče, čvrstoče, hrihtnosti, brhkoče, krotosti (kroto v btarej slovenščini valde), v imonih bojnih bogov : Ares, Mars, Perkun, in v imenih orijašev (raz+ orjasev), ortakov, stramorov (riosen), senu i rov (feciiter), in enakih hrustov, ki se radi borijo, ravsajo in prepirajo. Mislim,  da ne bo napak,  če snra postavim tudi
rabeljne in briče. Tudi v: rama glas r jakost za-znamvujc, ramena znači po Kopitarju valde, v atarej slovenščini po Miki. irapetuosus, veheraens, celer.
V imenih narodov kakor: Grk, Kimljan, German, Vcus, Hrvat, Srb, itd. pomeni glas r večidel ratobornost in hrabrost. Iz tega so da tudi glas r v imenih vetrov : burja, garbin in krivec tolmačiti.
V imonih divje zverine (veri—lerox, tedaj zver-(1) ina reissonde 7-aubthiere) pomeni glas r ropar-b t v o , take roparsko zverine so : ris, bars (pnnther), oroslan, orel, kragulj, tur, brkasti ser (adlergeier). Pa tudi v imenih tistih živali, ki grizejo, ščipljejo in bodejo, najdemo glas r, tako živali so : brencelj, trot, rak, krželj, — nadalje, ki rujojo, razkapajo in kljujejo: krt, prošič, rarjasec, žrebec, irt (nusshaher), — nadalje, ki so požrešne, ki škrtajo in mrvijo : mravlja, mramor, hrošč, breber, kržek (hamster).
Kot posebno podkrepljenje moje misli, da glas r res nekaj drobnega pomeni, vidim konečno tudi v tam, dn se ta glas nahaja v imenih tistih lastnostih, ki jih vse relativno ali absolutno drobne stvari na sobi imajo ; te lastnosti so, da ae dajo broji t i (sem  spadajo konč-
1528
pisih grajati njegovo odljudoo vedenje do slovenskega naroda.
Da tedaj g. Ogrinc časopisov ne čita razen „Laib. Zeitg.", kajti ta je njegov koran, in da nobena se tako ostra hiba njegove debele kože ne predere, to sem dobro vedel, ga zarad tega tudi bičal nisem ; a mislil sem si, da bo vsaj si. vlada, ktera ima pri vsakej priložnosti dokaj vohunov in špiceljnov, o tem kaj zvedela, ako jej sploh bi še nič znano ne bilo ; a vse zastonj, kakor je bilo, tako je še zdaj.
Plemeniti Eibvsfeld je pustil na ogale ljublj. meBta nabijati „vaš jezik etc", prišli so ukazi, povelja, pretilo se jim jo z discipl. preiskavo, vso je bob v steno, uradniki se še zmenijo ne za take stvari, ker jim je že znano , kaj taki ukazi pomenijo in kako se nespolnovanje kaznuje, vse je pri starem, na slovenske vloge se dajejo nemški odloki, razglase pošiljajo nemške in sploh pri vsaki priliki lahko spoznaš, če si tudi slep in gluh, da se z nekako posebno očividno strastjo in nagajivostjo v bran stavi pravičnim zahtevam sloven-venskega ljudstva.
Omenil sem v .Slov. Narodu" že enkrat, da je tukajšno županstvo mnogokrat zahtevalo, naj mu okraj, glavarstvo dopisuje slovenski sklicevaje se na obstoječe postave in došle ukaze, in da je izreklo svoj ultimatum, ka nemških dopisov nikakor sprejemalo ne bo ; pa ne pomaga nič, naš glavar je zmožen še drugih činov. Neki županiji, ktera že dve leti neprenehoma tirja slovenske dopise in razglase, poslal je g. Ogrinc , kakor po navadi, nemšk razglas; obč. sluga položi izročeni mu razglas županstvu nazaj s tem, ka on nemški ne ume, in naj bi se mu pri glavarstvu preskrbel slovensk razglas, potem bo nemudoma ustregel. To je šlo glavarstvu nazaj ; a c. kr. okraj, glavar Logaški v Planini se v svoji modrosti razsrdi , češ, kako si le obč. sluga upa takej osebi, tako bistroj glavi nasprotovati, in pošlje vse zopet nazaj z modrim prifttavkom, s priljubljenim ukazom : „zur Amtshandlung gegen den Gem. Diener."
Ali ni obč. sluga ravnal tako, kakor bi imel ravnati vsakteri, ki mu pride nemški odlok ali pisanje v roke; to mu veleva že zdrava pamet, za to ga opravičuje postava, došli ukazi, v tem ga brani cesarjeva beseda, to zna zahtevati vsled drž. osnov, postav, na ktere so c. kr. možje prisegli. Ali pa ne znači tako ravnanje okrajnega glavarja kazni vredno predrznost, ali se ne pravi to pravici v oči biti ? Tukaj g. Konrad, imate priložnost, uresničiti svoje pretenje, tu se lahko prepričate, kako se spoštujejo Vaši ukazi, tu znate vsaki dan videti nemške odloke na slovenskih vlogah. Kdo tedaj laže, ko se v zbornicah množim interpelacijam odgovarja, da se povsod ustreza želji slov. ljudstva, da se uraduje slovenski ?
Da se pa dežl. vlada vendar np bo mogla izgovarjati, ka jej nikdar ni prišlo na znanje, da se slovenskemu jeziku krivica godi v uradnijah in da okrajna
niče —bart, —krat, in —tero), brati, prebirati brojati l) grabiti, trositi, razkropiti, ž njimi so škrobotati, med njimi brčkati, one se dado razprostirati, in v vrsto in redove postavljati in retiti.
Takšen je fiziologičen pomer glasn r v slovenščini, in ravno takšen je tudi v vseh drugih indoevropskih jezikih. Jaz se nisem mogel na drugo jezike ozirati, da to dokažem, zato mi maujka sredstev (slovarjev), posebno pa potrebnega časa-, — pa tudi glede slovenščine same sem ae moral z Mm kom zadovoliti, saj še zmerom čakamo na slovensko-nemški VVolfov slovar kakor Janez krstuik v puščavi na izveličarja, pa ga vendar ne pričakamo.
Kakor sem že s kouca rekel, vzel sem samo ko-renične besede, pa — priznati moram — ni se mi posrečilo, vse logično po svojem pomenu uvrstiti. Popreko računujoč jih kakih pet na vsako stotino ni v predBtoječoj vrsti. Zakaj ne ? — Zato ker jim pravega mesta nisem najti mogel.   Zadovoljen sem pa, ka sem
') „Sol če že sama imam
Moke pa le k bruja m."
Narod. pes.
Od brojati pride morebiti braojevka. daa apittel\veib.
Pia.
glavarstva kljubu vsem prošnjam in zahtevam še zmirom po stari navadi svojo uekdajno mogočnost skazujejo, se so je te dni tukajšno županstvo v tej zadevi obrnilo v posebnej vlogi do c. kr. dežl. vlade, in sklicevajo na obstoječo postave in ukaze, kakor tudi na pismeno izrečene želje in težnje prosilo pomoči zoper take napačnosti in nagajivosti našega v tej zadevi obče znanega okrj. glavarja.
Gospod Ogrinec jo pri neki priložnosti rekel, naj se županstvo zarad nemških odlokov in dopisov le pritoži pri dežl. vladi, on so bo že odgovoril in opravičil za svoje ravnanje. Radoveden sem jako , kakšne razloge ima vendar '/a svoje nepostavnosti ; dobri in 'elitni morajo biti, da bodo ovrgli vse dotično postave in ukaze, temeljiti morajo biti, da se predrzne z njimi v obraz biti zdravi pameti in naravni pravici. Vederemo.
Fr. R—n.
Dopisi.
Is LJubljane, 4. okt. [Izv. dop.] Kakor pri vsem, kar prične protinarodna stranka ni vspeha, tako tudi pri „vrtni in zelenjavni razstavi" na strelišči. Udeležilo se je tako malo posestnikov, da mora vsaki vsaj eno darilo dobiti, ktero po tem takem nima posebne važnosti. Sicer bi pa tudi prostor ne zadostoval. Zastopani so pa protinarodni gospodje še dosti. Vidimo tu g. Las-nika čedno sadje, le škoda da nimajo listeki nemških barv, kakor neufchatelski sir, kterega v svojej šta-cuni razpostavljn. Gosp Terpin je razstavil rižo], krompir, semena, buče, nektere lepe eksemplare, pa strašno lep turški poper. Ta mora biti hud in gotovo je človeku po njem bolj vroče, kakor če gre 8 Turnič-kom in Drehorjem na Dunaj. Gospa Chiades — menda navadni Čadež je dala 2 lepa bouipiet-a, fižol itd. — Botanični vrtnar Rulitz so je tudi potrudil s sadjem, peso, bučami in zeljnatimi glavami, Zakaj pa pri sadji na libte ni vedel zapisati imen — se nikjer ni bralo. Ali — — ? G. Dežnjan jo napravil žabji nograd. Razpostavil je namreč „mnhovnico" (Vacciuium oxycococcos, Moosbeere), pri kteri imajo pojedino 3 lakirane žabe, in nam tako odkril prizor iz žabjega življenja, ki mora popolnoma euak biti našemu, kajti dve žabi se ravno napravljati na pot, vsaka culico, mahovnico pod pazduho, a tretja drži mahovnično jagodo s tako zvito pantomimo, da se no ugane ali jo bo „počikala" ali pa hoče „kuglati". Dr. Kisi ima „lajnu fižol, sadje in celo grozdje, iz kterega bo pa toliko viua, kolikor iz njegove prusomanijo koristi. Po Eisel-u pride Bajzele in potem stari kovač iz Šiške in stavi na razgled vsakovrstno sadje, tudi posušeno, vmes tudi Reinotte pripravljene po svojem starem načinu. Ker je Dežmau razpostavil žab, pogrešamo tu „leptodirusov, adelopsov" itd., na primer v zanimivej situvaciji pri črni kavi. G. Khr-feld je razpostavil 2 bouqueta iz prazno in pobarvane
jih od sto vsaj 95 logično razvrstil. Naravoslovec zapiral mi je večkrat pot, še večkrat mi je pa filozof zapenjal jezikovo telo. Kar se meni nefilozofu in ne-naravoslovcu ui posrećilo, posrečiti se more drugemu. Sicer je pa celo predstojeće razvijanje pomembe glasa r prvi surovi pokuR, in jaz želim, da bi se tudi kot taki sodil.
Glas r nahaja se v mnogih rastlinskih in živalj-skih imenih. Dotične rastline in živali moni niso poznane, in zato tudi nisem mogel razsoditi, ktero lastnost glas r v njih imenih zastopa. Rastlinska in ži-valjska imena stavljaju zavolj tega pa tudi najvoči koatingent v broj tistih pet odstotkov, ki se uvršteni ne nahajajo. Kljubu vsemu temu pa vendar no morem drugačo, nego si laskati, da sem fiziologičen pomen glasa r saj v najglavnejih obrisih načrta), in sicer pravilno in resnično načrlal.
Največa težava je vsakako s prvim glasom, celo pa z glasom, ktoroga jo največ v korenikah našega jezika. Kadar bo n. pr. v besedi „krt" ne samo po-inernba glasa r ustanovljena, kteri pove, da jo krt ru-joča žival, ampak tudi pomemba glasov k in /, potem bo pojem pkrt" popolnoma razkrit, in sicer tisti prvotni
slame, pa ui povedal če je ta slama na njegovem vrtu zrastla. Želeli bi bili, da bi bil mej ta 2 bouqueta postavil še svoj zadnji „eingesendet" iz „Tagblatta". G. Malic jo pri toj razstavi dokazoval, morebiti tudi dokazal, da na njegovem vrtu raste 75 baž jabelk in 33 baž hrušk. Gospodje pri hranilnici, pozor! Gosp. Ja-nesehitz (sic ! ) ima posebno lepo suho sadje, kakoršno se ne vidi kjer bodi. Prav močno mu konkurira g. Anton Lokar iz Kočevja. Lepi so Treo-tovi zidni izdolki, salate, redkev in Selerija Elize Doberletove v Trnovem pri kterej so lehko vidi da jo „nomeu omen". Najbolj velikanski in posebno lepi so pridelki gosp. Terpiuca, kar je le pri njegovem posestvu in umnem gospodarstvu mogoče, kmetijske družbe itd. Čudno pa je, da je iz celega Krakovega samo on konkurent (Frančiška Gril) in vendar je celo Krakovo skozi in skozi vrt. Kar se tiče zelenjavo, imamo lepšo razstavo vsaki tržni den, če je ravno ne prodajajo odborniki, okinčani z ustavo-vernimi šopki. Udeložili so se razstave še Homan iz Radoljce, Stabilimento agro-orticolo iz Vidma, vrtnar Ermacora, Maver et Metz, Kastner, Gvaič, Schreiner z večo ali manjšo srečo in pa Smuk iz Vrhnike, ki mora posebno srečo imeti pri ženskem spolu, ker če zapoje: „Bod1 moja — bom lešnikov dal", in ponudi tako lepih lešnikov, mu gotovo ni treba dolge prošnje. Z dežele so posebno zanimive reči poslali Peršin iz Stošce, Pis-jak iz Drašovneka, Vode iz Dolskega (veliko lepih pridelkov). Kavčič iz Vipave in g. Jerič iz Dobovca 8 baž krompirja po GUllichovej metodi pridelanega, ktera je nenavadno plodanosna. Celo pri Ljubljani pridelano posebno kavo, je izstavila g. Amalia Ramm, kar nas je jako zanimalo. Veliko je baž in čudna imena se nahajajo, imena: „praesidont" „Kaiser Alexander vonRuss-land", pa „Turkenbund", „Valparaiso", „telegraf4 „Kai-sermiitze", „Yamswurz„, „Reinette", „Calville" itd. Še celo „Alexander der Grosse" je tu, pa menda iz tiste dobe, ko je še platno prodajal. Cela sadna razstava se mi zdi, kakor če so Miklavžu nastavi in se drugi den za rano najde v jerbaščeku vsakovrstnega sadja, orehov, lešnikov, suhih češpelj in hruŠek, samo s tem razločkom, da bi otroci čudno ghulali, ko bi vmes dobili tudi kolarabo, ohrovt, buče, ali pa celo Kurnikove stole. — Is Izubijane, C. oki. [Izv. dop.] Izza kulis naše nemškutarske stranko iz dobrega vira čujem, da tam v zadnjem času niso prav srčno edini, kakor sicer. S „Tagblattom" precejšno število nemškutarjev ni zadovoljno, ker v zdanji vojski čisto prusko politiko tira. Dežinan, duša Tagblattova jo vseskozi Prus. On je bil v kazini ondan nasvet storil, praznovati v tem društvu prusko zmage. Podpirali so ga drugi nemšku-tarski „voditelji": Suppan, Kaltonegger itd. Vendar pri glasovanji je Dež man s svojim predlogom padel, ker naši birokratični „alte Krainer" in kar je meščanstva pri tej kliki, vendar niso še ob vso pamet prišli. Tudi med nomškutarji zdaj ti poslednji spoznavajo, kam jih nemškutarstvo tira.   Jaz senr popolnoma preverjen,
smaammmmšmm^amšmtmmmm     i  n mtm iHaaiB^B3HnnBiaBMHa
pojem, ki ga je oni o krtu imel, kteri je prvi ravno te tri glasove k-f-r+t skupaj vzel, ter iz njih krtu jegovo ime naredil. Zato prosim, naj nnši jezikoslovci z raz-sodom o načinu mojega etimologiziranje tlotle potrpe, dokler ne bora fiziologije vsaj četirih glasov ustanovil, kajti šo le potem so bo moglo o vzpehu in o veljavnosti mojega načina etimologiziranja reči ali črno ali belo. Rad bi bil žo pri glasu r, oziraje se na druge glasove, ki so ž njim v zaznamovanje istega pojema v eno koreniku /vezani, kaj voč v razjašnjenje tega pojema povedal pa opustil sem, dasiravno sum se težko premagal, misle si : saj bo za to še priložnost, kadar do zadevnega glasa pridem.
Kar so metode tiče, ktero ftem za glas r upotre-bil. in ktero se bom tudi pri sledečih glasovih držal, moram ludi nekaj omeniti. Ta metoda ni dosta vredna, nespretna je, <>na je samo za začetek ; kadar bo pa enkrat fiziologija vseh glasov po tej metodi uatauov-ljena, in se bo potom log i k on sestavljal, morala se bo druga metoda najti. Jaz mislim, da ae bo logikon tako vrjditi mogel, kakor jo n, pr. Loriuzerjeva botanika vrejena.
K koncu še nekaj.   (Jlnsoviti jezikoslovci trde, da
da so bode dal marši kteri teh „starih Kranjcev" za narod zopet pridobiti, kader pride popolno spoznanje, ka pelje nemškutarstvo v prusizem, in tirja narodno smrt Slovencev.
V Novemmestu so baje samo tri dni prej vedeli, da jih vlada razveseli z realno gimnazijo in civilnimi profesorji. Novoimenovani novomeški direktor dr. Zind-ler je nam znan, ker je bil prej profesor v Ljubljani. On je rojen Ceh, študentje, ki bo pod njim učili se, ga hvalijo, da svojo matematiko in fiziko precej dobro uinć, naroden ni, a pripovedujejo, da si jo prizadeval od svoje žene, rojene Ljubljančanke, slovenščino naučiti se. — Sicer je v Novemmestu in v Kranji prenagljena in brez priprav v poslednjem tre no tj i osnovana premenitev delo znanega VVretschk o-ta, ki je v Novemmestu hotel svoje osobne prijatelje hitro pod službeno streho deti, nevprašaje za domačine. — Po njem jo tudi njegov prijatelj prof. Ho rvat h tako hitro avanziral (za direktorja pripravnišnico), mož, čigar slab tnlent vsi njegovi učenci, ki so so pod njim učili, spriČujejo in ki je, sicer rojen Slovenec, veternjak v narodnem oziru. — Lepo gre!
Is Postojne 6. okt. [Izv. dop.] Denes dopoldne po 10 uri nastal je na aevrnem kraji našega trga, v tako zvanom starem Majlandu na še neznan način ogenj, ki je v malih minutah upepelil 25 gospodarjem pohištva vsa. Rešilo se je le malo, kajti naenkrat stalo je 25 hiš v plamenu, kterega je silna sapa gnala od strehe na streho. Gasiti skoroj ni bilo mogoče, ker je manjkalo vodo in so zarad neprilične lege ni moglo z gasilnicami blizo ognja, škoda je velika, ker so imeli svoje pridelke že vse pospravljene in se nokterim še niso zacelile stare rane, ktere jim je pred nekoliko leti vsekala enaka nesreča.
Is Radoljce. 3. okt. [Izv. dop.J Mnogokrat se je slišalo iz Ljubljane, kako silno num je treba v središči Ljubljane političnega časnika in sicer dnevnika. Dokler tega ne bomo imeli, bomo le životarili in izobraženi ljudje si bodo naročovali lo nemške liste. Koliko časa bomo še takega lista na škodo slovenskega naroda pogrešali? Mnogokrat so je že čulo o preselitv „S. N." iz Maribora v Ljubljano. Ali to še sedaj ni mogoče ? Naj bi že enkrat naši voditelji to reč v resen preudarek vzeli in se za to pogovorili; zdaj bi bil čas za kaj tacega posebno ugoden. Naj bi se temu dopisu odprl prostor v spoštovani list.
Žandanni pravijo, da nimajo dolžnosti lokalnega policijskega opravka preskrbovati in da to sinejo le ta krat storiti, kader so na pomoč klicani od kacega žu pana. Radovedni smo zvedeti, je li radoljški gospod župan naprosil žandarma, kteri je pretočeno nedeljo mlademu narodnemu bukvovezu na javuej ulici na prsih visečo mu svetinjo vižmarskega tabora vzel? Kakor se sliši, se je svetinja oddala c. k. okr. glavarstvu ; če je temu taka, je žandarm svoje instrukcije prestupi], ker je samostalno ravnal, kar storiti pravice ni imel.
Is Leseo, 2. okt.  [Izv. dop.]   Prav imajo naši j in velikim žrtvovanjem peča z napredovalnim gospo-nasprotniki, ko trdijo, da mi Goreujci želimo  nemške j darstvom in je podučeval deco v gimnastiki, med tem
en glas v drug glas probaju. Tudi o glasu r so rekli, da časih prehaja v glas / tedaj v svoje navpično nasprotje. Jaz o tem prehajanji nisem nikdar prepričan bil, najmanje sem pa to donos, pa — ker so to sploh pripoznane jezikoslovno avtoriteto rekle, sem to verjel; denes tega pa tudi ue verjamem več, ampak nasprotno trdim, da nikdar en glas v drugega ne prehaja. Kar prehaja, to ni glas ampak pojem. Drug pojem pa zahteva drug glas. Krik je hripav, k/ik pa g/mlok, in zato stoji v kriku »*, v kliku pa /, ne pa zato ker r v l, ali morebiti nazaj l v r prehajata. Ker so, kakor v tem slučaji neki pojoiui po svojoj naravi taki, da so iz ojstrih v blažejc , ali narobe i iz blagih v ostreje premene, in ker so ojstrinn zmerom z glasom r, blagost pa t glasom / označi, zato so ta dva glasova navidezno med seboj čredi ta, in to čredonje bilo je, kar je jezikoslovce v izrok zapoljalo, da drug v drugega prehajata. Kar pa, da šo enkrat rečeni, ni ros, res je le to, da se zadržaj pojema ali ojstri, ali blaži. Isto razmerje, kakor med krik in klik, jo tudi med kora (rauho rinde) in koža (h i e g s n m o haut). Sicer pa docendo discimus.
Ferdo KoČevar.
šole, kajti naši raznovrstni uradniki, izvzemši gosp. okr. sodnika, so vsi nemčurji in germanizatorji z vsemi betici, slugi, žnndarmi, gozdnarji in gozdnarskimi hlapci, še celo marsikter učitelj,  posebno čo je zraven  ob enem tudi poštar vred, tuli najraje v nemški rog. Ti ljudje nikjer na slovenskej  zemlji  tako s pridom  ne germanizirajo> kakor pri nas na Gorenjskem, domača slovenska beseda velja  lo  malo,   zato se ti je pa tudi  Radoljca skoraj popolnoma ponemčiln. Temu ponemčevanju pa so tujci pri železnici posebno pripomogli.   Radoljčana je sram, ako so ti v kakej zadevi po nemški odrezati no ume , kamor prideš,  vse je le nemško,  po  gostilnicah slišiš več  nemščine nego slovenščine.   Pisatelj teh  vrstic je bil zadnji čas na Jezeru v Malnarjevej gostilnici, kjer je slišal gozdnarjo in raontanistikarje se pogovarjati, da tukaj jim ni treba slovenščine se učiti,  saj se tisti rad nemščine uči, kteri z nami opravek ima. Pri tacih razmorah ni čuda, da naš kmet želi, da bi se njegov otrok v nemščini izuril j kaj  mu  pomaga slovenščina, ker lo nemščino sliši in jo razumeti mora; naš kmet je materijalen zraven pa tudi naroden; ako vidi, da po poti narodnosti svoj blagostan doseže, se ti ne bo nikdar izneveril;  glejmo tedaj, da bodo uradniki in vsi drugi našim kmetom v slovenščini poslovali, in narodna zavest bo na Gorenskem bolj bliščala nego drugod. To pa bi se posebno pospešilo s tem, da bi se napravile velike županije v smislu postave votirano v kranjskem deželnem zboru leta 1868 in od svit loga cesarja potrjene. Ko bi štele županije po najmanj  3000 duš,  bi župan imel svojega pisarja, kteri bi slovenski uradoval, potem bi bili  tudi c. k. uradi  prisiljeni  slovenski uradovatiT Ozrimo se v tej zadevi na Notranjsko. Tam se že napredek  kaže.   Pa — če lun postave izvrševati, saj je dosti, da jih imamo na papirji; naš deželni odbor v tej zadevi v škodo narodne zavesti in ljudskega napredka v božjem strahu počiva.   Leto se bliža koncu in ravno konec leta je za združenje občin in različnih razmer najbolj ugoden.   Posamezni dogodki v našem kraji so glede vedno bolj razširajočega se germanizma pri nas po sebno žalostni, tedaj naj bi se po moči domo- in rodoljubov preskrbelo, da se sedanji stan na boljši obrne
Is Vransko dolino,   4. oktobra.   [Izv. dop.] (Sch6nwettorjeva ljubezen do učiteljev.) — Vranski okrajni zastop je v svoji seji 21. sušca 1.1. odločil   učiteljem   tega   okraja   200   fr.   v podporo pri   njih* slabih   dohodkih.   Naročilo se je učiteljem, da imajo do 20. maja t. 1. predložiti svoje  prošnjo in spise o dohodkih, o broji šolarjev, o posebnem učenji sadjo- in sviloreji, o telovadbi itd. — da se nijm oziraje na delovanje primeren znesek odloči. — Okrajui odbor je to reč v presodbo izročil okr. šolsk. svetu in ta kuha, peče in mučka odmerjeno subvencijo na vse pretege že toliko mesecev in učitelji gledajo tej milosti nasproti kakor mladni vrabci lakotni z razpetimi kljuni. — G Schiinvvetter, kakor sesam rad imonuje, sin „šolmestrov" od sv. Trojice na goriškem, je v svoji veliki ljubezni do nšolmestrovM nasvetoval in odločil, da se ima od to sub vencije razdeliti le neki del, a ostali del porabiti za drugp pripetijive stroške v šolskih stvareh ; odradi! je šolski svet, da ima dobiti vsak učitelj  enako po 40 £   - Prašamo pa, ali je to pravično, da se učiteljem odtrguje od njim namen Jone podpore za postransko  stroške?!   — Se-ve da, g. Schouwetter se lahko šaluje z učitelji, kajti njemu jo tudi pečenka v usta zletela in misli, če jo to njemu so zgodilo, da todoj drugim vsem se tako godi. Dalje pa prašamo, ali jo vse enako , ali so da učitelju temu toliko, kakor drugemu? —  Ali se nima na okol-ščine gledati :   kakšni so dohodki,  kakšno   je število šolarjev,  tedaj  koliki  so   opravki in slednjič, kakšno je podučenjo raznih predmetov morebiti tudi neobligatnih ! — Znano nam je,  da je  na Vranskem kneih 210 šo-larjov in n. pr. v Gomilskem le kakih 80—100. — Ali zaslužita oba enak znesek priklado ?   Vemo tudi, da jo gomilski učitelj  še  le od   1. junija v službi, med tem ko drugi delajo celo leto : ali je tedaj enako razdelenje pravično ? Daljo vemo, ka se n. pr. Vranski učitelj peča s podukom praktičnim v sadjo- in sviloreji, kaje celo že redil  sviloreljske Yama-mai, torej se  z veliko skrbjo
ko ni eden toga okraja nič od tega ni storil. Zaslužijo tedaj vsi enak znesek podpore?! — V Braslovčah n. pr. bi se lahko učila sadjereja in ker ima g. dekan mnogo murbinih dreves tudi kaj lahko sviloreja, ali tega si noče „šolmester" prizadjati; on je [srenjski pisar, in to mu da 200 fr., enako na Polzeli — ali je tedaj enako obdarovanje pravično ?! — Pa po Schbn-wetterjovi logiki je vse sveto, kar se le po šolskem pašaliku sklone ! — Nadjamo se , ka še ni slednja beseda izrečena z g. Schdnvvetterjevim nasvetom in sklepom, ampak da bo okrajni odbor modrejšo razumel po pravici razsoditi in razdeliti odmerjeno učiteljsko podporo. Če se to ne bi zgodilo, pač bi lahko veselje učiteljem do posebnega prizadevanja steklo in bi se ravnali po meri mogočnih svetovalcev! — Želimo pa, da bi vsaj od modrih možev našega okraja bolj in bolj dosegla dostojnega spoznanja in vredne podporo dobra reč v povzdigo ljudske omiko in prosvete! —
Pravico ljub. Is Dunaja 4. okt. [Izv. dop.] Ruske vojne pripravi, o kterih se je vedelo mnogo praviti, so bile zadnje dni posebno avstrijsko novinarstvo v velik nemir spravile. Zdaj je prišel Časopis Beustove vlade in v dveh telegramih preklicoval, da so vse ono priprave izmišljene. Bodi Bi kakor hoče, preklicavanjem ni Že mnogo zaupati. Saj so še pred pol letom v Parizu in Berolinu preklicavali vse vojne priprave in obetali mir ter zopet mir in „najizvrstneje diplomatične razmere" tako dolgo, da je začelo kanonovje grmeti in se zdaj za žive in mrtve dva naroda davita.
A nekaj druzega je zaznamka vredno v teh razpravljanjih o ruskih pripravah. V skoraj vseh člankih si našel priznanje, da pride slovansko vpašanje na dnevni red, kader Rusija v akcijo stopi. To je imenovanja vredno, ker dosih dob niso bili Nemci pripravni prizuati, da slovansko vprašanje eksistira, temuč so radi razdrobljevali ga v poljsko, vzhodno vprašanje itd.
Kakor človek tudi Francozom želi, da bi se jim „po božji naredbi" na bolje obrnilo, kakor tudi najde celo med Nemci jih mnogo, ki imajo simpatije za nesrečni narod francoski, vendar ni Iehko najti koga, ki bi ue bil že obupal, da je še mogoče, ka Pruse zapode ali vsaj nekoliko vspehov dosežejo. Sploh pak jo skoraj prodrla nevolja, da Prusi vojujejo vandalično. Kdo bo še veroval odsihdob v nemški poklic : pravico, človečnost, napredek, kulturo nositi v druge narode ? Vojska prinese res silo, ali to je že več nego Bila, ako se zavoljo enega preognjenega nepromišljenca, ki nemškega vojaka poškoduje, vsi ljudje ki so v tisti hiši, postre-ljajo in povesijo in vsa vas zažge. In da se tako grdo godi, pišejo nemški listi sami.
Politični razgled.
Deželni zbor češki jo enoglasno sprejel zadnjič priobčeno adreso na cesarja. Nemci so bili pred glasovanjem odšli, ker so je bil zavrgel njih nasvet, naj ao broz adrese voli v državni zbor. Vladni zastopnik je govoril skoraj prose, naj bi vendar Cehi šli v državni zbor. Izmed Čehov je govoril samo grat Leo Thun. Po glasovanji je deželni maršal naznanil, da je deželni zbor za nedoločen čas odgodjen in da so bode še le tedaj zopet sklical, kader bode to cesar posebno zau-kazal. Ob enem oznanja „\Vieo. Ztg." cesarsko pismo, vsled kterega bo neposredne volitve za Češko razpisane, in sicer se bode volilo 3. novembra v kmečkih občinah, 5. novembra v mestih, 8. novembra v velikem posestvu. Vsled tega je odgojen tudi državni zbor in sicer do 7. novembra. Tako je ministerstvo storilo vse, kar je o n o mogli storiti ustavoverni stranki, ki zdaj nima druzega več žoliti, kakor da sc deželni zbor češki popolnem razpusti in ministerstvo odstopi. Za državopravno opozicijo ministorstvo ni storilo najmanjšo dobrote. S Čehi se bodo dogovori baje nadaljevali.
Francoska  ima   zopet   novega vojnega mi-
niatra, četrtega od kar se je vojska začela. Začasna vlada je namesto demisijoniranega vice-generala Fouri-chona izročila Cremieux-u vodstvo vojuega ministerstva-To je vsakako znamenje, da začasna vlada ni hiia enih misli. Dvomljivo pa je, ali je vlada nastopila pravo pot z demisijo Fourichona, ki je imel nalogo deželo vojaško organizirati in ki je v tej zadevi res mnogo zaslužnega storil. Po novejših pismih iz Tura so mesta Limoges, Bourges, Poitiers, Chateauroux, Reoues, Dille itd. napolnjene vojakov, ki se urijo in so baje že precej izurjeni. Uradni list turski ima vsak dan dolge vrste novoimenovanih časnikov. Iz Bordeauxa gre vlak za vlakom od marine v notranjo deželo privoževaje vojnega materijala. Iz vseh kotov se naznanja, da se or-ganizujejo nove prostovoljne četo. Ako bode izurjena toka vse to vedela vrediti, utegno Francoska vendar še postaviti čedno armado v boj in vsi listi so v tem enih misli, da se bodo Pariz držal vsaj še 4 tedne. To se tudi kaže iz pruskih naredeb, ki na vse pretege za vojsko preskrbujejo, kar je potrebno za zimsko vojsko, kožuhe, gorko obleko itd.
Poleg tega se bolj in bolj kaže, kakor da bi se hotelo že pred naskokom Pariza skušati, da bj se sklenil m i r. Jults Favre je sicer v pruskem taboru zastonj prosil novega začasnega pomirja, za to pa so angležki in amerikanski zastopniki začeli dogovore o miru. Prusom ni mnogo za mir; a Angležka zdaj ves svoj vpljiv rabi ne le pri francoski vladi, ampak tudi pri grofu Bismarku in amerikanskoga generala Burn-side, ki se je najprvo posvetoval s Jules Favrom, so potem sprejeli v pruskem taboru. Francozi so se zdaj že sprijaznili z mislijo, da bodo morali nekoliko svoje dosedanje dežele odstopiti. Ali bo to že zadostilo, da se sklene mir brez večega prelivanja krvi in razdevanja mest in dežele, to je vprašanje ; gotovo je le to, da teko živahni dogovori. Prihodnji dnevi že morajo kaj več povedati.
V znani pravdi zarad ubojstva srbskega knjeza Mihajla je sodnija v Pešti razknjeza Aleksandra Karažorževiča, kakor njegova soobtoženca Stan-koviča in Trifkoviča zarad pomanjkljivih dokazov spoznala za nekrive. Oglasila se je pritožba.
Razne stvari.
* (N o v č a s n i k.) Iz Ljubljane se piše „Ta-gespošti", da namerava narodna stranka v Ljubljani izdajati nov nerošk list z novim imenom in vredniŠtvom. Kolikor mi vemo o tej stvari, je pač morda kak po-
samezen narodnjak izrekal, da bi bilo dobro, ko bi se kaj enacega storilo: gotovega sklepa pa v tem oziru ljubljanski gospodje niso še storili. Tagespoštni dopisnik je kakor navadno podučen iz najboljega vira: v kavarni je od strani ušesa nastavljal in na pol ujete, na pol nerazumljene pogovore posameznih oseb v nemškem listu raztrosil kot dejanje ali sklepe.
—k. (Kako Schonvvetter narodno ravnopravnost tolmači). Izustil se je ta prototip nem-škutarskili birokratov: „Ker jaz slovensko vlogo brez oviro sprejemam, morajo tudi stranke moje nemške odpise brez ovire sprejemati. To jo enakopravno". Schonvvetter kot privatna OBeba, sme res pisati nemški ali slovenski, ali roagari kineški, kakor se mu poljubi : če pa kot okrajni glavar čisto slovenskega okraja tako čudno misli, samo glavno reč prezira, da je od ljudstva plačan uradnik, javna oseba, ki mora paziti, da se povsod postava spoštuje, ne pa da bi jo sam z nogami teptal; naj gre v pokoj in nikdo od njega ne bo tirjal slovenskoga dopisa.
* (Pri deželni sodniji v Ljubljani) je razpisana služba svetniškega tajnika z letno plačo IO0O. 11. Tirja se v razpisu popolno znanje „kranjskega (slovenskega)" jezika in sicer v besedi in pismu. Pri oddajanji se seveda ne bo gledalo na to, ali bode prosilec toj „tirjatvi* mogel ustrezati ali ne.
* (Slovstvo.) Životopis in politični nazori slavnega češkega rodoljuba in pisatelja Havlička je bil „Slov. Nar." v svojem »listku* priobčil že leta 1869. Listek popravljen in zboljšan je zdaj prišel pod naslovom „K. Havličck Borovskv" v posebni 39 strani obsegajoči brošuri velike četvorke na svetlo. Cena čedni brošuri je 20 kr.; kdor vzame 10 iztisov dobi enajstega povrh. Brošura se dobiva v Ljubljani pri g. Klerru, v Mariboru pri g. knjigotržcu Levrerju in pri vredništvu „Slov. Naroda", kamor naj se blagovoljno pošiljajo veča naročila.
* (Na realni gimnaziji v Ptuj i) je razpisana služba profesorja za naravoslovje kot glavni in za matematiko in fiziko kot pristranski predmet. Letna plača 800 fl. b petletnimi dokladami po 200 fl. Tirja se tudi Jezikovo znanje". Kterega ali kterih jezikov, tega deželni odbor štirski ni povedal.
* (Uradno). Znani naš rojak Ivan Macun, dozdaj kr. profesor v Zagrebu, je imenovan za c. k. pro-
fesorja na I. državni gimnaziji v Gradcu, kamor tudi pride prof. Krop iz Maribora in prof. Jurij Luka s iz Celja. — Dosedanji provizorični učitolj g. Martin Vale nča k (Sloveuec) jo imenovan za pravega učitelja na c k. viši realki v Gorici.
Časti tim prebivalcem
mariborskim in drugih mest, posebno pa kupčeval-cem iu obrtnikom s tem uljudno pod garancijo in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr-(18) bovali njih dotične
m pripor
Slavnemu občinstvu izrekam očitno hvalo za zaupanje, ktero sem užival od leta 1866, in priporočam ob enem veliko lepo in vedno frišno zalogo oblačilnega blaga po čudovito nizki ceni.
Janez Violo,
trgovec na velikem trgu nasproti štirne
v Ljubljani. (7)
v vse domare in tuje časnike.
Načelo : Pošteno in vo ceni postreČil
Haasenslein k Vogler
na Dunaj i, Neuer Markt 11.
Hamburg, Neuer Wall 50. Leipzig, Markt 17, Ko-nigBhaua. Frankfurt n.M., Grosae GaluBBtrasae 1. Berlin, LeipzigerHtraHse 40. Brealau, Ring 51. Basel, Steinenberg 29. Zurich, Mark t gas se 11. St. Ga 11 en, Obere Grabenatraaae 12. Genf, Flaceau Molard 2. Stutt-gart, Kronprinzenatraga I H.   Ko ln a.R., Lobstrasae 32.
►i ►
►i W ►!
Vi ►i
►I
P
(2)
rav lepi novi orehi, tenkih lupin, na zraku, ne na peči posušeni, dobro suhe kolikor mogoče ne-dimnate slive, in velike suhe tepke po najbolji
ceni zmerom kupujejo
Hoiiian Pacbner in sinovi
v M a r i b o r u.
I^l»il4*l» tiru i krc* (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Killiscli v Heroliiiu,
zdaj: Louisen&trasse 45. — Ozdravil jih je že nad sto. (36)
* ^^^^^^«^»^^^^^^^*as^^e>ss<as<*»>*» ^^»^^»^»^^——^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
(3)
Papirji, obiskalnice, pecati in druge pisne priprave,
najbolje blago po sledeči preniski ceni.
Francoski papir za pisma
v ktero ae zastonj vtisne vsako ime,  Take in krone.
100 listov oamike, lini, beli . gld. — kr. 45 100     „     angl. rebrastega ali
linirauega......„   -- „ 05
100 listov  rebrastoga v vseli
barvah.......„   —   „ 70
listov četvorke, fini, beli    „   —  „ 85
„ angl. re-
brast in liniran . . . . „ 1 „ — listov, zavitkov, osnierke,
beli........
100 listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan papir .   . . 1 00 listov,   zavitkov , pisanih
rehrastib......
100 listov,   zavitkov, znotraj
ostekljenih......
100 liBtov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir
Dve lepi črki s krono v i votiaku veljati na 100 listih HO zavitkov 30 kr.
100 100
100
50
60
, — „ 05 bičnem bnr-kr., za 100
Jeklena peresa
Kegulator-peresa za vaako roko in papir, 12 peres........kr. 24
12 angležkih, najboljših 12 vrst ... n 10 19 dtteentOV (1 karton) omenjenih vrst „ 80 12       „        Aluminium-peres, proti rji
zavarovani.........«80
1 ducent kavčukastib perea, po svoje
izvrstnih........ .   .   „ 10
1 ducent Bviučnikov, dobrih, kr. 10, 15, 25, 35, 45.
1 ducent peresnih ročajev, kr. 10, 15,25 30. Jako spretni so novi mnšinski svinčniki: ni jih trobn ostriti, tudi se ne lomijo, 1 svinčnik v len vdelan 10 kr, v koBt I". kr., I svinč. h peresnim ročajem in nožem 00 kr., 1 kapsula b lekočino za 3 mesece 10 kr., 1 kos union-radir-gumi ga svinec in tinto 5 kr. Najlepšo izrezani pečati h ano p i n a v o. 1. pečat z 2 črkama » finim držalom 50 kr., krona velja 30 kr., cela imuna po ceni.
Preše za visoko  izlisneni tiak imenom lepo delane f. 2.80, 3.50.
Stampilije   h    kositarjevo skalijo, mastjo in »čelom 4 f. 50. &J^F~ Najnovejša stampilije s amo o maka In ine na]>rnvijo 1000 iztisov, ako se mašina »amo  enkrut   namoči .  najprikladneje za
Pr^t"Š
100 ohiakaluic ^kjjftB na dvojno  lakiranem papirji, uajiineji kani-uotiak, najnovejše pismeuke, I gl., ravno take, lineje, s črnim tiskom 50 kr.
Dobiva se taka dobro blago edino na Dunaj pri
Geslo kupčije s   Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro blago, najfinijom izrezom
pisarne in urade,  I šk. 6 f. 00.
0aV~ Nepokončljive elastične tablice za računanje po 5, 10, 15, 2n kr. fi^ Najlepše karte za god in g r a t u-lacije, krasnu izdelane po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico pu 20, 80, 40, 50 kr.
Sfl^F"" 1'isne mapo majhne , osnierne brez oprave a zaporico i. 1.20, 1.50, 1..40. Take z vao opravo po f. 2., 2.50. Zunaj in znotraj umetno izdelane po f. 3.50, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po f, 1.80, 2.50, n vso piano opravo po 1". 3, 8.50, 4, Umetno izdelane po f, 4.50, 5, 5.50. H&~~ Pečatne marke za piama, klen: ho zarad svoje priročnosti, cene in varnega zapiranju bolje, nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako tirmo, grbom, imenom, mo-nogrumom, 500 mark po gld. 1.20, 1000 mark gld. 1.80.
Papeterije. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 25, 35, 5(1, 00, «0 k., gld. 1.
Praktično duher kup darilo je novu pisna garnitura i/, vlitega hronaa, sestavljena iz 10 kosov: I tintnik, 1 peresni roč-nik, I peza, 2 pisna svečnika,  I termometer,
1 ročen svinčnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav kraBuo izdelano in velja samo 8 gld.
Najholje  črtavno orodje. 1 škatlica HO kr., gld. 1, 1.20, 1.50;  1 škatlica popolna  gld.  1 80, 2.r.0. 8.   1 črtavnik 30 kr., 1 cirkelj, mujhen, 80 kr., velik 40 kr.
Globusi po 50, 80 hi\, gl. 1, 1.50, 2, 2.
Škatlice s tušom, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 3L>, 50, 80, gld. 1, 1.50, 2.
Jf^F"* Listnice ~"^Qg lepe po kr. 10, 15, 20, v usnji kr. 25, 35, 50.
Najtinpji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsteu v raznih barvah po 10 kr.
Novo iznajden tintni prah, kteremu je treba samo vode primešati^ da so dobi naibolja leakeča tinta : akatljica po 20 kr.
JHJ"~   Izgledi  za n u v a d n e i n k a 1 i-
gra lične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. 1 sešit male oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., I sešit velike oblike s 30 krasnimi pisavami 65 kr. — Izgledi hitro naučiti se risanja, niijuovejša metoda, za začetnike in diletante v različni izbirki 1 sešit 10, 15, 25 kr.
A. FrM'riiiiaii-ii. PraterMrasse Nr. 26.
^i^v. - . ■ ^ . ^c-^ d^mL^ćLl-. >—^—fc.~K*-iC-^. ^m.ć*^. ćč^- ^Q ^2. ^r^^z^. ljzi^ i^zs? ^SLr ććjz. <zz=±: ^ga>^^>^ZS^^a-iggr-<Q-^2^xa---s. ^tj ^3: ^2m>*jcz*. ^c^r *
*f ^3e* ^E^P -^B^? -^^^ TP';5P ^v^^ ^^^^^ -^C^P --5^^^ -3^^ -^^^ -^^^9 -T^r^ ~-\-k>~~^^^p -^E^P ^a^^^ ^^^^ ^T3r^ r^^& - i*'-* ^S^* ^^^-^^^^^^^ ^CS&*^KJ^        ^C^7^B^9^E^P ^^^V'-^B'' Ui.-* w' -
Ud »teli iu vrednik Antou TomiM
Laotniki: Dr Joif Vosnjak In dru«i.
Tiskur fr'rtunrd Janschltl